Poštnina plačano v gotovini. Leto LXXII., št. 184 a Ljubi] Cena Din 1.— izhoio vsak dan popoldne izvzemši nedelje in praznike. // Inseroti do 80 petit vrst a Din 2, do 100 vrst d Din 2 50 od 100 300 vrst a Din 3, večji inseroti petit vr$ta Din 4.—. Popust po dogovoru, inseratn« davek posebej. // „Slovenski Narod" velja mesečno v Jugoslaviji Din 12.— za inozemstvo Din 25.— // Rokopisi se ne vračajo. UREDNIŠTVO IN UPRAVNISTVO LJUBLJANA, Knafljeva ulica štev. 5 Telefon: 31-22, 31-23, 31-24, 31-25 m 31-26. Podružnice: MARIBOR, Grajski tra št. 7 M NOVO MESTO, Ljubljanska cesK^ telefon št. 26 // CEUE, celjsko uredništvo: Strossmayerjeva ulica 1, telefon št. 65; podružnica uprave: Kocenova ul. 2, telefon it. 190 // JESENICE: Ob kolodvoru 101 // SLOVENJ GRADEC, Slomškov trg 5 // Poštna hranilnica v Ljubljani št. 10.351. Reuterjevo »vremensko poročilo«: Mednarodna temperatura v Evropi narašča" živahni diplomatski razgovori v vseh evropskih prestolnicah kažejo na to, da se pripravljajo važne odločitve — Gdanski problem zopet v ospredju London, 16. avgusta br. Reuter poroča: Živahna diplomatska akcija, ki so jo napovedovali neposredno po solnograškem sestanku se je že pričela. Na vseh straneh se vodijo diplomatski razgovori in posvetovanja. Kim in Berlin sta v stalnih stikih, na drugi strani pa vzdržujejo tudi London. Pariz. Varšava, Moskva, Bukarešta in Ankara stalne zveze.. Angleški poslanik Kennard je imel včeraj več ur trajajoč razgovor s poljskim zunanjim ministrom Beekom, nakar se je sestal s francoskim poslanikom. V Parizu je Bonnet sprejel ameriškega, poljskega, ruskega in turškega poslanika. Zunanji minister lord Halifax je prvotno namreaval že snoči odpotovati nazaj v Torkshire, vendar pa je ostal v Londonu zaradi nujnih razgovorov, ki jih ho imel danes. Tudi ameriški poslaniki v evropskih prestolnicah se ži- vahno zanimajo za najnovejše dogodke in vodijo diplomatske razgovore. Diplomatski sot rudnik Reuterja naglasa, da kažejo ti razgovori na to, da evropska mednarodna temperatura stalno narašča. Četudi ni podrobnejših informacij o teh diplomatskih razgovorih, se splošno domneva, da se nanašajo na gdanski problem, ki .ie slej ko prej v ospredju evropske napetosti. London. 16. avg. r. Tudi lord Halifax je včeraj dopoldne sprejel poljskega poslanika. Jutri se zunanji minister vrne v Vorkshire. kjer ho prebil še preostali del svojega dopusta. Pariz, 16. avg. r. Zunanji minister Bonnet je imel dopoldne daljši sestanek s poljskim poslanikom. Kakor zatrjujejo politični krogi, sta govorila o mednarodnem položaju po solnograškem sestanku. Madžarska in os Rim-Berlin Ozadje ponovnih sestankov madžarskega zunanjega ministra z nemškimi državniki — Horthj obišče Berlin in Rim? Bertin, 16. avg. z. Pasiramo tudi drugi obisk madžarskega zunanjega ministra grofa Csakyja v Nemčiji v teku enega tedna proglašajo za zaseben in nemški tisk tudi o tem sestanku predstavnika Madžarske z nemškimi di-žavniki ničesar ne ob-javlja, mu pripisujejo v berlinskih diplomatskih krofih velik pomen. Pri tem orx>-zarjajo na to, da je grof Csak.v stopil na plan tudi o priliki monakovsko konference; takrat iz lastne pobude, tokrat pa na poziv iz Berlina. Iz tega sklepajo, da je postavila Nemčija Madžarski gotove zahteve. Tako v nemških, kakor v madžarskih uradnih krosih te domneve sicer de-manrirajo, vendar pa priznavajo, da želi Berlin popolno prilagoditev politike Madžarske osi Rim-Berlin. London. 16. avgusta r News Chro-nicle« poroča, da je grof CsaRy prinesel v Monakovo odgovor regenta Horthyia na nemški predlog, po katerem naj bi Madžarska sklenila vojaško zvezo z Nemčijo Predlog o zavezniški pogodbi ie sooročil Csakiju Kibbentrop ob priliki njunega zadnjega sestanka. Pariz. 16. avgusta r. Figaro^ objavlja vesti iz Varšave, da bo madžarski guverner Horthy v kratkem odpotoval v Berlin in nato še v Rim. V Varšavi spravljajo to potovanje v zvezo z nadaljnim Dribli-žanjem Madžarske politiki osi. London, 16. avg. r. V tukajšnjih političnih krogih mnogo razpravljajo o obisku madžarskega zunanjega ministra grofa Csakvja pri Hitlerju. »Dailv MaiU poroča, da je Csak.v, ki se sedaj mudi v Mo nskovem kot gost nemškega notranjega ministra Fricka. že prejel vabilo na sestanek s Hitlerjem. »Excelsior« poroča, da se Csakvjevi razgovori v Nemčiji nanašajo tudi na poljsko-nemški spor. Pripravlja se obisk guvernerja Horthvja v Nemčiji. Ob tej priliki naj bi Horthv nastopil kot posredovalec med Nemčijo in Poljsko. Berlin, 16. avgusta. AA. Havas: V političnih krogih, ki so ponavadi dobro poučeni, govore, da računajo s pristopom Madžarsko k nemško-italijanski vojaški zvezi. OJlode nedavnega sestanka med grofom C zak v jem in Ribbontropom je značilno, da izjavljajo tole: Po tem razgovoru — kljub temu, da ni nobenega ultimata in nobene note — Madžarska ve. kaj ima pričakovati. Mi vemo, kaj imamo izgubiti in kaj imamo dobiti- Ne dvomimo, da je njena odločitev Z€ sklenjena. Burghardtovo poročilo o Gdansku Rezultat sestanka s Hitlerjem drže v strogi tajnosti l^ondon. 16. avgusta i. Komisar Društva narodov prof. Burghardt je včeraj angleškemu zunanjemu ministru lordu Halifaxu dostavil poročilo o rezultatih svojega razgovora s kancelarjem Hitlerjem in zunanjim ministrom Rihbentropom v Berchtes-gadnu. Lord Halifax je obvestil zastopnike Francije, Poljske in švedske, ki so podpisniki gdanskepa statut r, da jim bo takoj poslal vsebino Burghardtovega poročila. O vsebini teh razgovorov zaenkrat še ni ničesar znanega. Pariz, 16. avgusta, e. Potovanje profesorja Burghardta na sestanek s Hitlerjem in po njegovem povratku sestanek 3 poljskim komisai-jem ter predsednikom senata Greiserjem. ustvarja v Parizu vtis. da bodo po tem sestanku in konferiranju sledila odločilna dejanja. V zvezi s tem piše ^ Temps«: Burghardt je šel v Bervhtesgaden in gotovo je, da na tem sestanku ni bilo doseženo soglasje, ker se je takoj sestal s predsednikom senata Greiserjem in visokim poljskim komisarjem Hodackim. List sprašuje, ali gre morda za načrt, katerega, namen je mirna rešitev gdanskega vprašanja in odgovarja na to: Nedvomno se jr na sestanku med grofom Cianom in Ribbentro-pom govorilo o tem načrtu. Italijanska diplomacija se je hotela informirati o pravih namenih Poljske, čeprav so ji bili ti nameni že večkrat jasno označeni in jih je slišala iz izjav zunanjega ministra Becka. ter maršala Rvdz Smiglya. s-Temps« poudarja, da se gdansko vprašanje reši lahko samo, če se upoštevajo pravice Poljske. Brez Poljske Varšava, 16. avgusta. AA. Havas: Pooblaščeni poljski krogi kategorično zanikajo vest tujega izvora, da bi bil poljski zunanji minister poveril kakšno poslanstvo Burckbardtu, ko je šel le-ta na obisk k Hitlerju v Berchtesgaden. V teh krogih izjavljajo, da nima poljska vlada nobene zveza z Burckhardtovim obiskom v Nemčiji in da je ta obisk popolnoma zasebnega značaja in da ni ne od blizu ne od daleč v nobeni zvezi s poljskimi odgovornimi krogi. Francosko mnenje Pariz, 16. avgusta. A A. Havas: >Temps«s komentira mednarodni položaj, posebno vprašanje Gdanska in ugotavlja v uvodniku, da ne bo noben načrt, ki bi hotel spremeniti Mjjaaji položaj, imel uspeha, če ne bo vpošteval pravic Poljske. Danes se pojavlja formula, pravi list. ki bo nedvomno napravila vtis na nekatere duhove, da je namreč Gdansk nemško mesto, toda Gdansk je tudi poljska luka. Vedeti bi bilo treba, ali naj ta formula pomeni brezpogojno priključitev Gdanska k Nemčiji z obnovo suverenosti Nemčije nad tem naravnim izhodom Poljske na Baltiško morje. V tem primeru ta formula ne bi imela upanja, da bi tvorila osnovo za kompromisno ureditev. Položaj nespremenjen London, 16. avgusta. AA. Reuter: Ti-me5- komentira glasove o sestanku med Burckhardtom in Hitlerjem in pravi, da niso ti razgovori ustvarili nobenega ore-obrata v gdanskem vprašanju. List pravi, da so diplomatski krogi prepričani, da sta obe stranki za miroljubno ureditev tega vprašanja. Toda nič še ni znano o istočasnem sestanku med Hitlerjem in italijanskim zunanjim ministrom Ci?mrm. Zdi se, pravi diplomatski urednik Time-sa«, da plete diplomacija mnogo niti za mirovne načrte, da pa ni doslej znan še noben načrt, ki bi mogel roditi no/.itivne rezultate. Nenadno zatišje v Berlinu Berlin, 16. avgusta. AA. Reutei. \ tukajšnjih krogih sodijo, da se položaj glede Gdanska naglo popravlja. Ostro pisanje listov je včeraj na lepem ponehalo. Listi še ne omenjajo obiska visokega komisarja Burckhardta v Berchtesgadnu. V uradnih krogih o tem obisku molče in ne potrjujejo vesti o načrtu za miroljubno ureditev gdanskega vprašanja. Težko je presoditi, aii želi Nemčija optimistično ali pesimistično razpoloženje v Evropi. Danes se bo predsednik senata Greiser sestal s poljskim visokim komisarjem Hodackim, da se pogovorita glede poljskih carinam. Polemika med poljskim in italijanskim tiskom Trst, 16. avgusta, e. >Ilustrovani Kurier Codziennv« je objavil članek, v katerem se poziva Italija, naj se ne vmešava v vprašanje Gdanska, temveč naj pazi na Trst, ki po priključitvi Avstrije k Nemčiji nima več trgovinskega prometa. Poljska je pred- lagala Italiji, naj odstopi Trst Nemčiji in naj se nemško prebivalstvo iz Gdanska preseli v Trst. : Fopolo di Trieste t ostro reagira na ta izvajanja in pravi: Poljska bi storila bolje, če bi mislila na svoje stvari. Kar se tiče Nemcev v Gdansku, jim pač ni potrebno spreminjati svojega bivališča. Neumnostim tega poljskega lista skoraj ni vredno odgovarjati a želimo poudariti, da Trsta ne bomo dali nikomur v zakup, ne v prodajo, niti v najem, pa naj bi bilo to za 10 ali za 100 let ali pa samo za eno minuto. Zato urednikom tega poljskega lista svetujemo, naj si vzamejo za pomirje-nje živcev dozo broma. Se vedno upanje na mirno rešitev Gdansk, 16. avgusta, e. Po povratku iz Berchtesgadna je včeraj popoldne prof. Burghardt izročil predstavnikom zunanjega tiska naslednjo izjavo: Nisem bil v Ženevi in »e nisem sestal z generalnim tajnikom Društva narodov g. Avenolom in tudi nimam namena potovati v London. Ustavil sem se za kratek čas v Nemčiji in imel sem priliko razgo- varjati »e o vprašanjih nanašajočih *e na Gdansk. Na vprašanje o rezultatih potovanja v Berchtesgaden je izjavil, da še vedno upa na miroljubno rešitev gdanskega vprašanja- Poudarjajo, da ni izključeno, da bosta imela danes Burghardt in llnda-cki sestanek s predsednikom senata Greiserjem. 1-mesečno premirje za konference ? Berlin, 16. avg. e. Po nekaterih vesteh iz Rima bosta Hitler in Mussolini predlagala nekako premirje, ki naj bi trajalo mesec dni. V tem času se nc bi razpravljalo samo o gdanskem vprašanju. t-*m-več tudi o vprašanju povratka nemških kolonij in sicer na konferenci velesil, do katere bi prišlo tudi na inicijativo Berlina in Rima. V Berlinu pa poudarjajo, da jim službeno o tem ni ničesar znanega. Govori se tudi, da bi se ta konterenca *T> šila na željo Vatikana. V zvezi s tem se tudi navaja obisk papeškega nuncija Cor-tezija pri Becku ter francoskem in angleškem poslaniku v Varšavi. Vojaška pogajanja v Moskvi se ne nanaSajo samo na Evropo, marveč tudi na Daljni vzhod Berlin, 16. avg. w. O vojaških pogajanjih v Moskvi poročajo berlinski listi, da zahteva Rusija čim tesnejše stike vseh treh generalnih štabov. Sodelovanje naj bi obsegalo tudi najtajnejše zadeve državne obrambe vseh treh zaveznikov. Ruski generalni štab vztraja tudi na tem, da se pritegnejo k pogajanjem in sodelovanju tudi generalni štabi Turčije, Rumunije in Poljske, ki jih že sedaj sproti obveščajo o vseh podrobnostih moskovskih pogajanj. Moskva, 16. avgusta, i. Včeraj dopoldne ob 10. seje spet pričelo posvetovanje zastopnikov vojaških misij Anglije. Francije in Rusije. Rusijo je na teh posvetovanjih zastopal sam maršal Vorošilov. Konferenca je trajala nepretrgano polnih 10 ur, vršila se je pa v palači komisar i-jata za zunanje zadeve. Hkrati z glavno konferenco je bila tudi druga konferenca, ki se je je udeležilo okoli 50 vojaških strokovnjakov vseh treh držav. Po poročilih današnjih pariških listov .ie konferenca potekla v zelo ugodni atmosferi in so njeni rezultati zadovoljivi. London, 16. avg. e. Z merodajne strani potrjujejo kljub pol službenim angleškim demantijem, da je bilo pri pogajanjih med angleškimi in francoskimi ter ruskimi generalnimi štabi prvič tudi sproženo vprašanje Daljnega vzhoda. Postavljeno je bilo vprašanje, kakšno stališče bi zavzeli Anglija in Francija v primeru, če bi Japonska napadla Rusijo in dobila po* moč od Nemčije in Italije. Umik ruskih čet s poljske meje London, 16. avgusta, c. »Dailv Express« javlja, da je maršal Vorošilov odredil, da sc vse ruske posadke ob poljski meji, sku- paj 250.000 mož. umaknejo v notranjost. Sodijo, da je bil ta ukrep napravljen zato, da Rusija pokaže Poljski, da ii ne grozi nobena nevarnost r njene strani. Rusija zbira čete na Daljnem vzhodu Moskva, 16 avgusta, e Po mnogih vesteh, ki se popolnoma ujemajo, ie sovjetska vlada znatno ojačila svoie čete na Daljnem vzhodu. To ie v zvezi z borbami v zunanji Mongoliji. Oiačene so bile samo čete na periferiji. Vzhodno od Urala na progah za Daljni vzhod so opazili voiaške transporte do Svrdlovska na Uralu. V Srednji Rusiji ni bilo nobenih sprememb in tudi ni bilo opažati premikanja vojaštva. * London, 16. avgrusta. AA. Havas: Fo poročilih, ki se med sebo.i ujemajo, sovjetska vlada znatno pomnožujc svoje črte* na Daljnem vzhodu. To je v zvezi z boji v zunanji Mongoliji. Ojačenje se pa nanaša samo na čete. ki so zbrane vzhodno od Urala. Potniki, ki so prihajali z Daljnega vzhoda, so opazili vojaške transporte do Svedrovske-ga. V Srednji Rusiji niso opazili vojaškega gibanja. Dalje se zdi. da igra general Stern, bivši poveljnik prve armade Daljnega vzhoda, še zmerom pomembno vlosro. V zvezi s tem so opazili, da je list -Kra^noja Znani Ju« objavil 6. avgusta naredbo na prvo armado s podpisom novega poveljnik* generala Popova, obenem pa tudi poslanico, ki jo je general Stern poslal kot čestitko Popovu v svojem imenu in v imenu prve armridc Zdi se, dR j> Popov pet« '-• nodre-jen generalu Steinu. Angleško potniško letalo padlo v morje Rešil se je samo pilot, štirje potniki pa so utonili K j o b e n h a v n, 16 avgusta, e. Potniško letalo društva British Ainvav, ki je | letelo iz Londona preko Hamburga v Stock- J holm, je padlo blizu Sormstromcrrnvcga j mosta v morje. ReSil se jr samo pilot, ki j je dobil pri katastrofi težje poškodbe, vsi ostali potniki pa so tUoiiili. >.*h letalu so bili štirje potniki in sicer en Anglež, m Američan, en Nem* c in neki Mchik-inco. Očividci nesreče zatrjujejo, da je letalo zašlo v nevihto. Nenadno se je začelo prevračati in je nato trešeilo v morje. Na kraj nesreče je takoj pohitelo več ribiških čolnov in nad vodo so krožila letala, vendar ie bila vsaka pomoč zaman, kajti letalo se je pogreznilo na morsko dno. Včeraj popoldne so našli potopljeno pot- Skrivnosten atentator brez ušes Chicago, 16 avg w Vse ameriške oblasti zasledujejo nekega mo£a brez ušes, o katerem sumijo, da ie izvršil atentat na luksuzni ekspresni vlak na ptogi Chicago — San Franeisco. ki ie zdrvel v 20 metrov globok prepad, pri čemer ie bilo 22 potnikov ubitih 11-1 pa ranjenih. Preiskava je ugotovila, da so bile tračnice namenoma zrahljane Sličen atentat ie bil poskusen že pred par tedni v bližini mesta Galuup. Takrat je bila položena na trač- nice debela traverza, da bi se vlak iztiril. K sreči pa je strojevodja to opazil in vlak še pravočasno ustavil. Prvi vpoklici v novo češko armado Praga, 16. avg w. Prihodaie dni bodo izdani prvi vpoklici za novo češko armado. Vpoklicani bodo po večini pripadniki bivše češkoslovaške vojske. Moštvo bo zaenkrat nastanjeno v dveh praških vojašnicah Člani nove češke armade bodo za razliko od nemškega vojaštva imeli na rokavu moder trak. niško letalo 15 metrov globoko na morskem dnu. Potapljačem se je posrečilo odpreti kabino in potegniti mrtvece iz letalu. Med ponesrečenimi potniki je bil tudi angleški konservativni poslanec Croslev. Nesreča ameriškega potniškega letala Rio de Janeiro, 16. avg. w. Potniško letalo panameriške letalske družbe se ie ponesrečilo danes pri pristanku na tukajšnjem letališču. Letalo se ie popolnoma razbilo. 12 potnikov ie mrtvih. Rešila sta se samo dva člana posadke. Med mrtvimi ie tudi znani ameriški finančnik James Hanvev Rogeers in prof. Yale. osebni prijatelj prezidenta Roo^evelta. Bolgarske-turški manevri Sofija, 16. avg. w. Dočim smatrajo ▼ bolgarskih političnih krosih na eni sirani, da imajo istočasni rum unski m turški manevri na bolgarski meii demonstrativen značaj, se na drusri strani vedno boli utrjuje vtis, da je sklenitev vo.iaške zveze med Turčijo, Rumunijo in Grčijo že izvršeno dejstvo. Turčija je poslala na manevre vzdolž bolgarske meje v Traiji 12 divizij, Rtnminija pa ima pri manevrih na zapadni in južni bol carski meii zbranih 600.000 volakov. Razen tega je poslala*Rtt-munija zelo številno delegacijo na turške manevre, ki so se enako, kakor rumunski pričeli včeraj. V Bolgariji z veliko pozor-nostjo 1 ifcricihijcJu aklivnoet Rumunije. ki je takoj no dogodkih lanskega marca začela graditi ob bolgarski meii močn« utrdbe Železniška zveza Turčija-Egipt Alepo. 16. avg. w. Arabski list »Alion« poroča, da je železniška direkcija mednarodni nadzorni odbor Orient expresne družbe v Carigradu naprosila, naj Čimprej uresniči že stari načrt železniške zveze med sirsko libanon.-ko luko Tripoli m palestinsko llaifa. Kakor se zatrjuje, je egiptska železniška uprava sprožila to zadevo na pobudo angleškh vojaških krogov, ki polagajo na železniško zvezo med Egiptom in Turčho \ strategičnih razlogov iz red no važnost. Tudi Slovaki se zopet oglašajo Bratislava. 18 av^. r Sef nropagande Mach ie danes objavi] v slovaškem službenem listu članek. \ katerem opozarja na slovaške teritorialne zahteve nasproti Poljski. Slovaki zahtevajo, da jim Poljaki vrnejo področje, ki so si ga prisvojili po lanski septembrski krizi Področie obsega 8n k v milj in Mach pravi, da so ga Poljaki ilcgrtlno okupirali. Hlinka je bil oboževalec Hitlerja Bratislava. 16. avg. VČerai. na din obletnice smrti patra Hlinke. ie govoril r>o radiu tief Hlinkove garde Murta*, ki ie med drugim poudarial. da ie bil pater Hlinka vedno velik prijatelj Nemčije ter oboževalec Hitlerja in Mu>sol :ni ia. Zopet bombe v Londonu London, 16. avg. w. V pretekli noči sta bila zopet izvršena dva atentata irskih teroristov. Tokrat so nastale eksplozije bomb v dveh hotelih. V enem primeru ia ugotovljeno, da ie položila bombo v hotel neka mlada Irka. Naiela je v hotelu sobo in pustila v niei kovčec v katerem te bil peklenski stroi. Največja švicarska železniška delavnica pogorela Curih. 16. avg w V železniških delavnicah v Rohrschachu jf nastal davi požar, ki ie uničil vso delavnico In obsežno skladišče. Uničeni stl tud; dvp rlektrični To— komoiivi Škodo cenijo nad 1 milijon švicarskih frankov. Iz Španije še vedno prihajajo begunci Gibraltar, 16. avgusta. A A. Reuter: Dvema uglednima španskima repubLikaz*cerr*a, se je posrečilo prihežati Čez mejo v Gibraltar kljub temu, da je meja stropo zastražena. Oblečena sta bila v navadno delavsko obleko. Prvi je major Tejada. bivSi poveljnik 5. miličniške divizije, ki ji je bil vrhovni poveljnik general Miaja. dru^d je pa bivši državni tožilec na madridskem sodisosi Maeso. Amerika vabi Ziđe na Aljasko vVashinjrton. 16. avgusta. AA. DNT5: Notranji minister je predlagal, naj se ukinejo vse omejitve glede naseljevanja na Aljasko in naj se povabijo židovski begnn-ci. da tam ustvarijo nove panogfe industrije in trgovine. Notranji minister poudarja, da ie Aljaska ena izmed najbogatejših dežet, kar se tiče surovin zlasti tistih, ki jih mora USA uvažati iz tujine. Notranji minister pravi dalje, da ima Aljaska ena' veliko površino, f*nako podnebje in ur surovine kakor Skandinavija, prebivalcev p« šteje samo 60 000 Za .svojega obiska na Aljaski leta 1930 se je minister mogel prepričati, 'da je razvoj Aljaske velilosga pomena. Najstarejša Bosanka Banjaluka, 16 avg. e. Tu je umrla rS6-letna starka Tanja 2ugieeva, ki Je bila najstarejša ženska v Bosanski krajini. Do svoje smrti Je bila vedno zdrava in vmrs-la in tudi je dobro videla ter čula. Curih. 16 avgusta. Beograd 10.—, P arij: 11.735. London 20.73625, New Yoric 442, Bruselj 75.25, MIlan 23.30, Amsterdam 237.70, Berlin 177.75, Praga 15,175, V šava 83.40; Bukarešta 3.25. Stran 2 »SLOVENSKI NARODc.Bvb, 16. avgusta »89. Pm. 184 Veličastna zaključitev kongresa jugoslovenskih gasilcev S svojimi včerajšnjimi nastopi so tisoči gasilcev iz vseh krajev države dokazali svojo zgledno discipliniranost in popolno izvežbanost Ljubljana. 16. avgusta Po velikem gasilskem kongresu 1. 1930 je bila včeraj Ljubljana zopet prizorišče velikih manifestacij gasilske armade iz vse države. Udeležba na II. jugoslovcnskem gasilskem kongresu je bila nedvomno lepa in priznati je treba, da je bil tudi včerajšnji sprevod po mestu mogočen, čeprav je marsikdo pričakoval še številnejšo udeležbo. Udeležencev je bilo v sprevodu skoraj 10.000, če računamo tudi člane številnih godb. Čeprav so gasilci najboljši zaNezniki vode, vendar niso mogli biti veseli včerajšnjega jutranjega naliva. V ponedeljek zvečer po krasnem ognjemetu na stadionu — prireditev je trajala pozno v noč — ni nihče pričakoval, da bo zjutraj, ko naj bi godba na vse zgodaj zbudila gasilce, da se pripravijo za obhod po mestu, tako lilo. Jutro je bilo zelo klavrno, a gasilci so vseeno oživeli ulice na vse zgodaj kljub dežju Godbe so se oglašale iz mnogih mestnih delov, ko je okoli 9. prenehalo deževati in so se oblaki začeli počasi redčiti. Ob 9.30 so bile gasilske čete, naraščaj in narodne noše že povsod na zbirališčih, po mestu pa se je tudi že zbralo mnogo gledalcev v gostih špalirjih. Sprevod se je razvrstil vzdolž Bleiwei-Sove in Aleksandrove ceste Začetek sprevoda je bil pred Narodnim domom. Na čelu je bilo 6 farfaristov, ki so naznanjali mogočni gasilski pohod po naših ulicah. Sprevod se je začel pomikati ob 9.45 z Aleksandrove ceste, nakar se je razvil po Tvrševi, Masarvkovi in Miklošičevi cesti čez Marijin trg in po WoIfovi ulici, da so se končno množice zgrnile na Kongresnem trgu. • Na Miklošičevi cesti ob sodnijskem parku so na tribuni za odličnike gledali mimohod gasilske armade zastopnik Nj. Vel. kralja brigadni general Dušan Dodič. zastopnik pokrovitelja gasilcev Nj. Vis. Tomislava podpolkovnik Garbatović, min. predsednik Dragiša Cvetković z gradbenim ministrom dr. Krekom in ministrom za telesno vzgojo Čejovičem, minister Snoj. ban dr. Natlačen, župan dr. Adle-šič. inozemski delegati in drugi. Na vogalu Miklošičeve in Tavčarjeve ceste je igrala ves čas vojaška godba koračnice, na tribuni navzoči zastopniki in delegati pa so odzdravljali četam, ki so korakale v paradnem pozdravnem koraku mimo tribune. Čeprav je vreme znatno vplivalo na spored, je vendar končno poteklo vse srečno brez bistvenih sprememb. Za fanfaristi je vozil okrasen tovorni avtomobil. Na vozu je stal velik kip sv. Florijana, ob kipu pa so stali gasilci v popolni opremi s prižganimi baklami kot častna straža. Za železničarsko godbo so stopali v sprevodu člani starešinstva Ju-goslov. gasilske zveze ter gasilci iz Beograda. Zemuna in Pančcva. Med njimi so bile tudi članice edinega ženskega gasilskega oddelka — ne samaritanke — iz Zemuna. Občinstvo jih je pozdravljalo posebno prisrčno. Nekatere banovine so poslale le manjša zastopstva; tako n. pr. savska, vr-baska, primorska in drinska. Gasilske zajednice iz teh banovin so bile zastopane vsaka le z enim oddelkom. Nekoliko manjše je bilo tudi zastopstvo iz zetske banovine, a je zbujalo posebno pozornost že zaradi šestih stasitih Črnogorcev v narodnih nošah. Posebno dobro je bila zastopana zajednica dunavske banovine. Na čelu gasilskih edinic je bilo tudi nekaj udeležencev v narodnih nošah. Vsi, tudi gasilci, so bili okrašeni s pšeničnimi klasi, simbolom bogate zemlje ob Dunavu. Gasilske edinice iz dunavske banovine so imele v sprevodu za godbo 12 zastav, razvrščene pa so bile v 7 oddelkov močnih čet, ki so nekatere štele nad 100 članov. Sledili so udeleženci iz moravske in vardarske banovine v idveh manjših oddelkih. Za njimi je stopal manjši oddelek samari-tank, posebno pozornost pa je zbujala četa dimnikarjev. Veselo razpoloženje je zavladalo, ko so sprevod poživile slovenske narodne noše, okrog 150. Zelo dobro je bil zastopan gasilski naraščaj. V sprevodu so stopala dekleta v dveh oddelkih, okrog 50 in dečki v 15 četah. Naraščajnikov je bilo v sprevodu skupno okrog 700. Za na-raščajniki je korakal oddelek (okrog 30) samaritank v belih plaščih, za njimi pa so se razvrstili redni člani gasilskih žup gasilske zajednice dravske banovine in sicer po abecednem redu, kot prva brežiška župa, zadnja pa šmarska. Brežiška župa je imela v sprevodu 3 zastave, v oddelku pa je korakalo v osmerostopih okrog 100 članov. Na čelu dveh oddelkov udeležencev celjske župe je bilo 12 zastav, članov je bilo okrog 210. Črnomeljska župa je imela v sprevodu 8 zastav in dve četi z okrog 160 člani. Dolnja Lendava je bila zastopana z eno četo (okrog 80 članov) in dvema zastavama. Dravograjska župa je poslala 2 zastavi in četo z okrog 60 člani, gornjegrajska župa je imela v sprevodu 8 zastav in eno četo z okrog 70 člani. Kamniška župa je bila zastopana s 6 zastavami in dvema četama, ki sta Šteli okrog 180 članov. Kranjska župa je bila tudi dobro zastopana, in sicer s tremi četami z okrog 270 člani. Krško je poslalo 5 zastav. 2 četi rednih članov (okrog 200) in oddelek naraščajnikov. 2upa Laško je imela v sprevodu dva oddelka z okrog 140 člani in 7 zastavami. Litijska župa je poslala v sprevod dva oddelka z okrog 160« člani in 4 zastavami. Ljubljanski prostovoljni gasilci so korakali v treh oddelkih (okrog 150). V sprevodu sta bila tudi dva oddelka naraščajnikov (okrog 30). Oddelkom ljubljanskih gasilcev je sledila kolona gasilskih vozov in črpalk. Nudila so nam je lepa slika zgodovinskega razvoja ter napredka gasilske opreme. Spredaj so peljali najstarejše ročne in parne brizgalne pn nas. nato pa so sledili moderni gasilski avtomobili z bencinskimi črpalkami in z le-stvijo Magirus. Za vozovi so se še ^JTf*"1 gasilci ljubljanske okolice v 5 oddelkih z okrog 340 člani in 5 zastavami Ljutomerska ssma je bfls zastopana z oddelkom okrog 60 članov, logaška z dvema oddelkoma z okrog 190 člani in 9 zastavami — župa Maribor-mesto z dvema oddelkoma z okrog 120 člani in s skupino narodnih noš z Dravskega polja; župa Maribor levi brez s 5 zastavami in z oddelkom z okrog 100 člani; murskosoboška župa s 3 zastavami in z okrog 60 člani; novomeška s 7 zastavami. 4 oddelki z okrog 290 člani; ptujska s 3 zastavami in oddelkom, ki je štel okrog 120 članov; radovljiška župa je imela v sprevodu 13 zastav in 3 oddelke članov (okrog 200 članov) treba pa je prišteti še oddelek gasilcev Kranjske industrij ske družbe z Jesenic, oblečenih v posebne uniforme (okrog 30); slovenjegraška župa je imela 4 zastave in 2 oddelka s 150 člani; škofjeloška župa je bila zastopana z 2 oddelkoma (okrog 150 članov) in šmarska s tremi zastavami ter enim oddelkom, ki je štel okrog 100 članov. Ko se je sprevod zlil ob 11.15 na Kongresni trg, je na gasilec naslovil govor izpred uršulinske cerkve škof dr. Rozman, ki jc potem tudi maševal pred trojiškim spomenikom. Po ma>i je bilo slavnostno zborovanje. Odlieniki so se zbrali pred trojiškim spomenikom, med niimi je bil tudi minister za telesno vzgojo Čejović, dočim je predsednik vlade Dragiša Cvetković po končanem mimohodu mimo tribune na Kralja Petra trgu odšel. Pred zborovalci je najprej spregovoril starešina gasilske zajednice za dravsko banovino dr. Kodre, za njim pa starešina Jugoslo^ gasilske zveze minister Snoj. Končno je govoril še minister Čejović. ki je v svojem govoru zlasti čestital Slovencem, da imajo tako mogočno in tako dobro organizirano gasilstvo. Ob 15. se je pričela na stadionu velika gasilska prireditev, na kateri je nastopilo več tisoč gasilcev in gasilskih naraščajnikov, kakor tudi obveznikov za telesno vzgojo ljubljanske občine s prostimi in z orodnimi vajami. Na glavni tribuni so se zbrali častni gostje, prav tako pa so bili polno zasedeni ostali stadionski sedeži. Najprej je fanfara naznanila začetek, nato pa so na jambor pred glavno tribuno dvignili ob sviranju državne himne jugo-sfovensko trobojnico. Po počastitvi državne zastave je godba »Sloge« zaigrala strumno koračnico, in na stadion je prikorakalo tisoč gasilcev v uniformah, ki so izvajali proste vaje Zatem so prišli pred glavno tribuno zmagovalci sobotnih tekem, ki so jim razdelili razne nagrade. Sfedil je prvi javni nastop 400 obrtniških naraščajnikov obveznikov telesne vzgoje. Čeprav je njihov pouk trajal komaj pol leta, so prav skladno izvršili svoje vaje. Zlasti zanimiva je bila igra z dva in pol kg težko tako imenovano medicinsko žogo. Izredno zanimiv je bil nastop gasilcev dunavske banovine, ko so oddelki iz Petrovgrada, Apatina in Novega Bečaja pokazali na dveh ročnih brizgal-nah delo gasilcev pri gašenju. Počasnemu in nazornemu prikazovanju je sledila nato nagla izvedba kakor pri pravem požaru. Izvajalci so želi navdušeno odobravanje občinstva. Za njimi so nastopili oddelki iz dravske banovine, in sicer celjska župa s plinskimi maskami, kočevski gasilci s se- Maribor, 15. avgusta Na svoji nedavni konferenci so zastopniki obrnejneg-a vinogradništva točno formulirali svoje predloge, ki so jih po posebni deputaciji predložili te dni banu dravske banovine. V tej svoji resoluciji poudarjajo svoje mnenje o novi viničarskl uredbi in potrebah obmejnega vinogradništva. Sedaj je namreč v zvezi z nerešenimi spornimi vprašanji, ki se tičejo razmerja med vinogradniki in viničarji. nastalo nekako motno stanje, v katerem korakajo vinogradniki v svooj smer in prav tako tudi viničarji. Ves problem se nam odkriva v žarki luči ob sklepu na nedavni konferenci predstavnikov vinogradništva, po katerem se s 1. avgustom t. 1. odpoveduje služba vsem \dničarjem- Ta sklep je povzročil v vrstah obmejnih viničarjev veliko vznemirjenje, ki pa se je nekoliko poleglo, čim so merodajni krogi tolmačili ta sklep kot pravno nemogoč in nedopusten. S tem je prišla kolektivna odpoved viničarjem s 1. avgustom na slepi tir. kjer bo ostala, dokler ne bo zadeve razčistila vrhovna pravna instanca, na katero se nameravajo vinogradniki obrniti za zaščito svojih pravic kot delodajalcev. Sporedno se poraja Maribor, 15. avgusta Razbojništva in zločinstva' Fečovnikove kriminalne druščine ae Čim dalje bolj pojasnjujejo. Dočim ni hotel kolovodja razbojniške tolpe Jože Pečovnik, ki je strahova! Pohorje in okolico, doslej ničesar i priznati, čeprav ga nekatere okoliščine i zelo obremenjujejo, sta njegova pajdaša, ki so ju prijeli, zgovornejša in odkrito, srčnejša. Njune izpovedbe bodo morale končno zlomiti tudi Pečovnikovo zakrknjenost in trdovratno molčečnost Vrlim studenškim orožnikom, ki so skupno s tezenskiml prijeli Jožeta Pečovnika in njegovega znanca Karla Kupnika iz Nove vasi pri Mariboru, se je sedaj posrečil nov, važen plen. V Studencih v Ulici kra. lja Petra a© namreč izvršili hišno preiskalo pri neki sumljivi ženski, pri kateri so izsledili sumljivega moškega, ki je bil spr- Zborovanje je trajalo do pol 13., nakar so se gasilci razšli k obedu. Po svečanostih na Kongresnem trgu so se predstavniki oblasti ter delegati zbrali v restavraciji »Union«, kjer jim je vod, stvo dravske gasilske zajednice priredilo kosilo. Gostitelj starešina gasilske zajednice dr. Kodre se je zahvalil vsem, ki so s svojo požrtvovalnostjo pomagali, da je drugi gasilski kongres v Ljubljani tako lepo uspel. V imenu Jugoslovenske gasil, ske zveze je govoril starešina gasilske zajednice za drinsko banovino dr. Kobal, ki je poudaril, da so meje naše države z betonom zavarovane proti neprijatelju, v mejah države pa ni mej med Srbi, Hrvati in Slovenzi, kakor kažejo vse velike manifestacije gasilstva, ki se jih udeležuje ves jugoslovenski narod. Starešina gasilske zajednice za savsko banovino Ivo Žagar se je v imenu hrvatskih gasilcev zahvalil slovenskim tovarišem za razumevanje, ki so ga vedno kazali za težnje hrvatskih gasilcev. O visokih in plemenitih nalogah pri pomoči bližnjemu in v blagor vsega naro. da in njegovega kralja je spregovoril zastopnik zagrebških gasilcev arh. Fišer. Z navdušenjem so zbrani jugoslovenski Zastopniki sprejeli govore inozemskih zastopnikov, ki so izrazili svoje občudovanje in spoštovanje spričo popolnosti organizacije in discipline naših gasilcev. Zastop. nik angleške gasilske zveze pastor Lu-scomb ie med drugim izjavil: Najlepšo zemljo imate za. domovino, zato bodite ponosni, da ste Jugosloveni! Govorniki so se zahvalili za gostoljubnost in so zaključili govore z napitnicami visokemu pokrovitelju jugoslovenskih gasilcev Nj. Vis. kraljeviču Tomislavu. Po kosilu so se domači predstavniki z gosti odpeljali na stadion k velikim gasilskim vežbam. kiricami, razen njih pa še mlade gasilke iz Primskovega in jeseniške samaritanke. Izvajali so proste vaje. Prav lep ie bil na stop gasilske župe Ljubljana-mesto obe nem s samaritankami Rdečega križa lzva jali so prekrasno alegorijo ki jc simbolično v prostih vajah prikazala težko in na porno gasilbko službo. Alegorija je bila pod vodstvom starešine g. Pnstovška izvedena brezhibno in je žela navdušeno odobravanje. Sledil je nastop (HO gasilskih naraščajnikov, ki so izvajali proste vaje Prav pester je bil rajalm p«'hod blizu 400<> gasilcev v častnih uniformah s 50 prapor' na čelu. Ko so strumno defilirali po teka liscu mimo glavne tribune, jim jc občin stvo stoje izkazalo čast. Priicditev se je končala z najlepšo in najvzornejšo točko sporeda, z orodnimi vajami ljubljanske gasilske župe, kjer so nastopili tudi ljubljan ski poklicni gasilci. Nastopili so z 10 motornimi brizgalnami in 30 m visoko Magi-rusovo motorno lestvijo. Svojo vajo. pri kateri so brizgali z najmodernejšim gasilskim sredstvom, z gasilno peno, so izvršili tako naglo, da so jim gledalci neprestano odobravali. Četa, ki jo je vodil g. Fur-lan je v resnici pokazala prvovrstno izvežbanost. Z nastopom na stadionu je bil glavni del gasilskega kongresa končan. Zvečer se je večina gasilcev s posebnimi in rednimi vlaki odpeljala iz Ljubljane, danes pa je še žrebanje velike gasilske loterije. med obmejnimi vinogradniki akcija, da se viničarjem v tem brezpravnem stanju ne plačujejo mezde. Ta akcija se skuša razširiti v to smer, da bi se viničarji nadomestili s sezonskim delavstvom iz hrvatskih krajev, predvsem iz hrvatskega Zagorja. Nekateri vinogradniki si že pomagajo s takimi sezonskimi delavci, ki jih plačujejo po točno dogovorjeni dnevni mezdi. Kako daleč bo segla ta akcija, seveda še ni mogoče napovedovati, zanimivo pa je, da je sresko račolstvo za Maribor levi breg dovolilo tudi: neviničarjem vinogradniška dela. Viničarji skušajo na drugi strani na svoj način uveljaviti in obdržati pravice, ki jih prnaša viničarjem nova viničarska uredba. V to svrho prirejajo zborovanja, na katerih zavzemajo svoje stališče glede na ukrepe vinogradnikov. Aktivnost na obeh straneh zelo poostruje sedanje motno stanje. Želeti je. da bi se upoštevali razlogi vinogradnikov in da bi se zaščitili interes: viničarjev, tako da bi se dosegla sporazumna rešitev spornm vprašanj. Složna vzajemnost r.i skladnost življenjskih rntererov obeh stanov je v sedanjem trenutku ob naši meji neobhodna socialna in narodno gospodarska nujnost. va molčeč, pozneje pa se mu je nenadoma razvezal jezik. Priznal je, da se piše Milan Dese, ca je 24 let star in da je sode. loval pri raznih razbojniških in vlomilskih pohodih Pečovnikove razbojniške druščine v Legnu na Pohcrju in v raznih okoliških krajih Slovenjcga Gradca. Trdi, da sam ni vdiral v notranjost hiš, temveč je stal vedno zunaj na straži. Jutri bodo Milana Deso soočili najprej z Jožetom Pečovni-kom, ki ni doslej ničesar priznal, potem pa s Karlom Ku->nikcm. ki je priznal tudi razbojniStva pri Pečolarjevih v Legnu, pri posestniku Zigartu v Plešivcu pri Velenju, pri župniku Dolinarju ter pri posestnikih Kranjcu in Uranu pri Sv. Primožu na Pohorju. Zasliševanja pri mariborski orožn'šk*. četi. ki jih vod! kapetan g. D. Mavric, se nadaljujejo in bodo trajala bržkone ie ne- kaj dnL Morebiti bo prineslo zasliševanje doslej zajetih članov nevarne razbojniške tolpe pojasnilo tudi n* vprašanje, v koliko je Jože Pečovnik s svojimi pajdaši sodeloval z Grebenskom. Pečovnik je sicer od kraja tajil vsako krivdo in soudeležbo, vendar pa ga pri tam precej obremenjuje dejstvo, da je bil v nedeljo, ko so ga aretiraM, skupaj • Francem Zajcem, ki je osumljen, da je bil član Grebenskove kriminalne družbe. Po zajetju treh članov Pečovnikove razbojniške tolpe, ki je v zadnjem času strahovala Dravsko in Mislinjsko dolino, »o al tamošnji prebivalci, predvsem kmetje, zelo oddahnili. Limtraškega župnika so hoteli umoriti Maribor, 16. avgusta Današnje zasliševanje Karla Kupnika in Milana Pese, ki so ga včeraj prijeli stu- — Piv kova sokolska družina se marljivo pripravlja za proslavo lOletnice Sokola Maribor I., ki bo 8. septembra obe.nam z razvitjem društvenega in narasčajskega prapora. — Osebna vest. Režiser Narodnega gledališča v Mariboru g. Vladimir Skrbinsek pojde na enomesečno gostovanje v S koplje, kamor ga je povabil upravnik sko-peljsrkega Narodnega gledališča, ki »e je mudd te dni v Mariboru. Kakor znano, je Skrbinsek deloval več sezon na akopelj-skem odru z lepim uspehom. — 40 vagonov jabolk je šlo doslej iz Maribora, Pesnice ter drugih obmejnih nakladalnih postaj preko meje. Cena ranim jabolkam je po 2 do 2.20 din. Lani je bilo do tega časa Izvoženih okoli 100 vagonov jabolk. — S PragrerSkega. Z lepim uspehom je potekla sokolska tombola na Pragerskem v prid zgradbi Sokolskega doma. Ves čas je vneto svirala pragerska železničarska godba pod vodstvom g. Franca Vinka. — Končno bedo na Pragerskem vendarle napeljali elektriko ob nekaterih poteh, ki so bile doslej v pravi egiptovski temi. — Dragocen dež. V noči na torek se je vl;la močna ploha. Vmes je grmelo m bliskalo Tudi strela je udarila na nekaterih mestih, vendar pa ni povzročila škode. S Pohorja so hudourniki privalili velike množine redi v Dravo, ki -: nar°sla in je s seboj nosila tudi razno vejevje. Včeraj aopoldne je atnair deževav! Deževje je zelo napojilo že močno osušeno zemljo na poljih, vrtovih in travnikih. Vrtnarji in kmetovalci so zaradi tega precej zadovoljni Včeraj popoldne se je nebo zjasnilo, proti večeru pa se ie spet pooblačilo. — Slivniškl Sokoli so imeli tudi letos lep javni telovadni nastop. Učinkovita je bila sokolska povorka z železniške postaje na telovadišče, kjer je bila najprej po-klonitev državni zastavi Starosta br. Novak je v svojem toplem nagovoru prikazal pomembno vzgojno delo slivniškega Sokola, ki stopa neumorno po začrtani poti. Nastopili so vsi društveni telovadni oddelki. Članov je bilo nad 50. Prijetna zabava po končanem strumnem in discipliniranem nastopu je zaključila lep sokolski dan v Slivnici pri Mariboru, kjer deluje Sokol navzlic oviram z vztrajno ži-lavostjo m marijivo sokolsko prizadevnostjo. — Sipe je razbijal. Včeraj ob IX, dopoldne se je pojavil pred »Slovenčevo« podružnico na Glavnem trgu mlajši moški, ki je s francozom razbil šipo izložbe, nato ga pa zalučal v notranje okno izložbe, škode je za 4100 din. Razbijalec &ip je bil 321etni Maks Hubert, delavec iz Studencev, ki mu je razbijanje šip posebna ma_ nija. Svoječasno je razbil tudi izložbeno okno tvrdke Bata- Pri zaslišanju je dejal, da je to storil iz maščevanja zaradi neke stvari iz 1. 1927. Prepeljali so ga v zapor. — Samomor. V Trstenjakovi ulici št. 2 se je obesil v spalnici 501etni železniški zavirač Jože žiberna. Zapustil je ženo in dva nepreskrbljena otroka. Vzrok obupnega dejanja ni znan. — Strah pred Grebenskom in Pecovni-kom. V Starem trgu pri Slovenjem Gradcu so 301etnl Ivan Krebs. 291etni Alojz Oce-pek in 241etna posestnikova hči Marija Ocepek raznesli vesti, da bosta sedaj že aretirana zloglasna zločinca Grebenšek in Pečovnik v noči na 10. t. m. obiskala Stari trg ter izropala nekatere hiše. Tudi so znah povedati, koga bosta Grebenšek in Pečovnik izropala. Ljudje so jim verjeli in so vso noč stražili svoje domačije. O za. devi so obvestili tudi orožnike, ki so raz-širjevalce alarmantnih vesti ovadili sodišču. — Iz šolske službe. Franc Kotnik je premeščen iz meščanske šole v Slovenjem Gradcu na I. deško meščansko šolo v Mariboru. Vera Stres je premeščena iz meščanske šole pri Sv. Lenartu v Kranj. Tja je premeščen tudi Ivan Oman. ki je služboval doslej v Gornji Radgoni. — Iz Studencev. Akademija delavske mladine, ki je bila v Sokolskem domu, je žela lep uspeh. Vsi sodelujoči so pridno in uspešno izvršili svojo nalogo. — V zvezi z našo novo tržnico se čuje, da bo tržnina v Studencih 50~ mariborske. S tem bodo Mariborčani precej prizadeti. Studenčani na temu n:smo krivi. — Nov greb. V Peklu 11 je umrl delavec Franc Kobale. star 42 let. žalujočim naše globoko sožalje. V splošni bolnici je umrla posestnikova žfna Terezija Tevčak, stara 58 let. Istotam je umrla 21etna zva-ničnikova hčerka Marija Falež. žalujočim naše globoko sožalje. _ Nočno lekarniško službo imata tekoči teden Vidmarjeva lekarna pri sv. Arehu na Glavnem trgu, tel. 20—05, ter Savo-stova macrdalenska lekarna na Kralja Pe. tra trgu. tel. 22—70. _ Razne novice. Sedlarju državnih železnic Lazu Glumičicu, stanujočemu na Frankopanovi 12 je izginila iz stanovanja zlata verižica, vredna okoli 500 din. Tatvine je osumljena neka Ženska, ki je prodajala sadje. —Iz stanovanja trgovskega pomočnika Jakoba Božiča, ki stanuje na Meljski cesti 12. so izginile hlače, vredne okoli 600 din. — Posestniku Josipu Petru iz Strme ulice 5 je neznan tat odpeljal dvokolo znamke »Nerc-c z evid. itev. 2— 21416, — Na Mellski cesti je neld kolesar podrl 161etno učenko Ljudmilo Kovačičevo ki je obležala z zlomljeno desno nogo. Reševalci so jo odpremili v bolnico. Tja so prepeljali tudi 251etno Marijo Legatovo iz Krčevine ki si je pri padcu na stopnišču našemila desnico. V bližini Hutterjeve tekstilne tvornice ob Dravi je neki moški sunil driavko Marijo ePtroviČ iz Lovske uli. ce » na Pobrđu. Pri padcu je dobila Pe-iio»l*eva no*—***5 poškodbe in je morala iskati pomoči v bolnici. Za moškim pc*z_ danakd orotolki. je pilneeto |—cajien Preokret v zvezi z aretacijo Jožeta PeoovnV-ka. Kupnik in Peša sta namreč izpovedala, da Pečovnika sploh ne poznala, 8 tem je Pečovnik seveda *"atm? razbremenjen m je osumljen samo še nekaterih manjših tatvin. Senzacionalna je bila tuo5 izpoved Pečovnika, ki je priznal, da je prišel nedavno k njemu neki Alojzij Rogran in ja pozval, naj bi šel z njfan v Limbus, da bi tam oropala in umorila župnika Bračiča, na kar pa ni hotel priatatL Potek današnjega zasliševanja je tu