Kremeljake igre: Rusija, Krim in kar sledi Aleksander Dmitrišin o o jO o +J o Ll_ Okoliščine: Rusija, omamljena od sanj po imperialni ekspanziji, se spopade s skupino evropskih držav. Prizorišče: Krim. Zgodilo se je pred 151 leti. Popoln poraz ruske armade je zapečatil usodo Ruskega imperija kot najmočnejše celinske velesile v Evropi, ki jo je užival od konca Napoleonskih vojn. Čeprav je izid trenutne krize na krimskem polotoku negotov, pa je jasno, da bo Rusija svojo okupacijo Krima drago plačala. Vprašanje, ki se poraja, je: »Zakaj?« Preden nadaljujemo, je potrebno na krat- ko predstaviti dejstva. Krimski polotok, kjer se nahaja oporišče ruske črnomor- ske flote, je vtisnjen v ruski romantič- ni spomin z dogodki, kot so »junaška obramba« Sevastopola pred velikim evropsko-osmanskim zavezništvom v letih 1854-55 in pred napredovanjem nacistov v letih 1941-42, kot kraj po- slednje bitke generala Wranglerja proti Rdeči armadi itd. Zato se je Rusom Hru- ščova ekscentrična poteza iz leta 1954, ko je krimski polotok prenesel pod ju- risdikcijo takratne Ukrajinske sovjetske socialistične republike, zdela toliko bolj krivična. V zadnjih dvajsetih letih je bilo v Rusiji veliko govora o zakonitosti tega prenosa ter o tem, kaj bi se glede tega dalo storiti. Takoj ko se je pokazala pri- ložnost - tako se zdi - , se je Kremelj od- ločil, da se bo lotil reševanja problema brez dodatnih ceremonij. »Krimski gambit« Konec februarja 2014 so močno obo- rožene rusko govoreče enote, ki so bile brez vojaških oznak, vkorakale v krim- ski parlament, razorožile varnostnike in demonstrativno razobesile rusko za- stavo. Ti »vljudni oboroženi ljudje«, ka- kor so jih imenovali ruski mediji, niso ovirali zasedanja krimskega parlamenta. Poslanci so se zbrali na sestanku in se odpovedali svojim mobilnim telefonom - dejanje, ki ni bilo v ničemer ni bilo po- vezano z zamaskiranimi možmi z nabi- tim strelnim orožjem. Poslancev ni nihče videl izstopiti. Posnetkov o tem, kaj se je dogajalo v krimskem parlamentu, ni. Odločitve parlamenta so bile objavljene prek dru- gih, predvsem ruskih medijev. Govori 66 RAZPOTJA ŽARIŠČA se, da je parlament izglasoval zamenja- vo krimskega sveta ministrov. Zlasti od- mevna je bila zamenjava premierja, ki je bil zvest novim oblastem v Kijevu, s Sergejem Aksjonovim, zanimivim likom s kriminalno preteklostjo, čigar stranka je dobila približno 3 % glasovna zadnjih regionalnih volitvah na Krimu. Ruski mediji so brez obotavljanja izrazili ne- priznavanje »nelegitimne« oblasti v Ki- jevu in začeli povzdigovati »legitimno« oblast na Krimu. Krimski gambit, kot ga imenujejo Rusi, je mnoge presenetil. Vendar pa resna analiza dogodkov skoraj brez dvoma kaže na to, da je morala biti poteza na- črtovana že v zadnjih dneh zimskih olim- pijskih iger. Ko je kosmati medved vpri- čo svetovne javnosti, ki ga je spremljala prek televizijskih zaslonov, potočil sen- timentalno solzo, se, se je že pripravljal, da pokaže svoje ostre zobe. Težko je reči, ali je bil načrt za priključitev krimskega polotoka Rusiji izdelan že prej in je do tedaj ležal v predalu Kremlja ter čakal na pravi trenutek za realizacijo. Vseeno pa se zdi, da gladki potek ruske zasedbe polotoka - še posebej, če jo primerjamo s splošno neučinkovitostjo dejanj ruskih oblasti - kaže v to smer. Veliko težje pa je ugotoviti, ali je bil sam Putin tisti, ki je enotam, sponzoriranim s strani ru- ske vojske, zaukazal zasedbo krimske- ga parlamenta ali pa je šlo za relativno spontano akcijo na nižji ravni, ki je bila naknadno vključena v že obstoječi načrt, čigar glavne značilnosti so bile akterjem vsekakor že znane. Ne glede na točno mikrodinamiko za- sedbe Krima ostaja bolj ali manj jasno, da je glavne poteze vlekel Putin. Da bi razumeli, zakaj je do tega prišlo, mora- mo razumeti miselnost ene osebe, enega in edinega voditelja Rusije - Vladimir- ja Vladimiroviča Putina. Ne pustimo se zavesti osredotočanju na geostrateško raven spora in močno racionaliziranim teorijam igre: spor glede Krima je v ena- ki meri oseben, kot je racionalen. Gre tako za kaprico kot za veliko geostrate- ško zgodbo. Ozadje krimske invazije Po desetih letih notranje konsolidacije moči v državi je Putinova oblast danes na vrhuncu. Formula te oblasti se glasi »nekaznovanost za lojalnost«. Podobno kot v fevdalnem sistemu Putinovi izbra- ni pomagači v zameno za popolno vda- nost dobijo na voljo celotne segmente javnega dobrega za lastno okoriščanje in večanje svojega osebnega bogastva. Prikriti primeri korupcije - Jakunin in Serdjukov na zvezni ter Boos in Tkačev na regionalni ravni - prikazujejo, kako sistem deluje. Kako uspešna je bila im- plementacija tega sistema, smo lahko vi- deli v soglasni politični podpori, ki jo je požela Putinova tvegana igra na krim- skem polotoku. Najbolj osebni izmed razlogov za krim- sko avanturo se skriva v mešanici ma- nične ogorčenosti in strahu. Posnetki, na katerih so navadni ljudje skrunili zaseb- ni živalski vrt in galejo Viktorja Januko- viča, so vzbudili strah, da bi se kaj po- dobnega utegnilo ponoviti v eni izmed dvajsetih Putinovih rezidenc. Zaradi osupljive podobnosti med obema reži- moma je bilo nujno potrebno ukrepati zoper tovrstni javni afront. Maščevanje je bilo v enaki meri malen- kostno kot strateško. Karta, na katero Kremelj vse prepogosto igra v notranje- politični igri, se glasi: »pri nas imamo vsaj stabilnost«. Tako je bil torej glavni cilj Moskve destabilizacija delno klien- telističnega režima, ki si je drznil odsta- viti svojega diktatorja. Udarili so tam, kjer so vedeli, da bo najbolj bolelo. Na začetku je bil strateški načrt ruskega predsednika najbrž še nekoliko nerazlo- čen - namen je bil splošno izsiljevanje novih oblasti v Kijevu in jih opomniti, da je ozemeljska celovitost Ukrajine v ru- skih rokah. Rusija je na resnost nevar- nosti odcepitve vzhodnih in jugovzho- dnih pokrajin Ukrajine pokazala tako, da je aktivno podpirala tamkajšnje pro- ruske demonstracije. Tovrstna zbadanja niso prinesla želenih rezultatov, saj so poskusi kopiranja krimskega scenarija brez tajne podpore oboroženih sil klavr- no propadli. Ker pa so si lokalne krimi- nalno-poslovne skupine začele obetati korist od korporativnega plenjenja Kri- ma, se je Kremelj odločil, da bo polotok zadržal zase. Načrt ponovne obuditve imperija Leto 2014 ni le pognalo strahu v Pu- tinove kosti, temveč je tudi razblinilo njegove sanje. V teh sanjah se ponovno oživljeno truplo Sovjetske zveze prosto sprehaja po prostranih stepah od Kaza- hstana do Zaporožja. Znana je Putinova izjava, da je bil propad Sovjetske zveze največja geopolitična katastrofa 20. sto- letja. V izgradnjo nadomestka države njegovih spominov je vložil veliko tru- da: oblastna stranka, državne korporaci- je, ki nadirajo velike dele ruskega gospo- darstva, ustrahovani mediji, marionetna sodišča, nadlegovanje opozicije in krate- nje manjšinskih pravic - vse to kaže na interne uspehe Putinove vizije. Putinov uspeh na zunanjepolitičnem odru pa je bil veliko manj uspešen. Sre- dnjeevropske države nekdanjega vzho- dnega bloka in nekatere države nekda- nje Sovjetske zveze so se - osvobojene nekdanjega ideologema »gradnje komu- POMLAD 2014 67 ŽARIŠČA nizma«, ki jih je nekoč vezal na ruske ge- opolitične interese - nenavadno složno zapodile v objem Evropske unije in Nata. Njihovo število je iz leta v leto narašča- lo in kmalu se je pogubni vpliv Zahoda - kakor ga imenujejo proruski mediji - priplazil do ruskih meja. Okosteneli Pu- tinov režim je z grozo v očeh spremljal, kako prijateljski diktatorji padajo eden za drugim, nekateri - npr. v Kirgiziji in v Ukrajini - nevarno blizu doma. Razpad Sovjetske zveze je Kremlju pu- stil asa v rokavu: množico zamrznjenih konfliktov. Hitra zmaga v Gruzijski voj- ni leta 2008 je pokazala, kako lahko ti konflikti služijo ruskim interesom. To je bila predstava par excellence. Kremelj je z nepričakovano predstavo moči ponovno pokazal pripravljenost, da ubrani lastne interese z uporabo vojaške sile. Gruzijska vojna je bila prelomnica v sis- temu geopolitičnih odnosov v Evropi. Toda za to ne gre kriviti zgolj Rusije - odziv Zahoda nosi enako odgovornost za nastali položaj. Evropske države, ka- mor se je stekal denar ruskih naravnih bogastev, niso hotele žrtvovati tako ve- likega vira dohodka. Sankcije, naprtene Rusiji, so bile ukinjene po malce več kot šestih mesecih, kar je ruske oblastnike prepričalo, da je denar pomembnejši od politike. Nikomur ni bilo mar za Gruzijo. Zakaj bi bilo komurkoli mar za Ukrajino? Toda, jasno, Ukrajina ni Gruzija in do- ločen odziv je bil pričakovan. Ruska voj- ska na Krimu je brez oznak prav zaradi previdnega ruskega pristopa, da najprej počaka in vidi, kakšen bo odziv. Vzpore- dnice s Hitlerjevo Nemčijo, ki se širijo po internetu, niso daleč od resnice. Rusija seveda ni Tretji rajh, pa tudi leta 1939 nismo. Toda vseeno je v samem bistvu vzorec enak kot pri priključitvi Sudetov. Vojaško posredovanje proti Rusiji ne pride v poštev, medtem ko bi sankcije le opraskale vladajočo elito, nastradalo bi pa prebivalstvo. Pravzaprav je krimski podvig Kremlju odprl številne poti. Zakaj torej Krim? V redki skladnosti med politično retori- ko in dejanskim namenom je Putin kon- stantno opominjal rusko gospodarsko in politično skupnost, naj prenese svoj kapital domov. Ve se namreč, da veliko ruskih politikov, medtem ko s stisnje- nimi pestmi žugajo proti Zahodu, svoj kapital raje hrani v ZDA in v Evropi. De- janska odvisnost ruske elite od Zahoda je nekoliko zaskrbljujoča za Kremelj. Ce bo grožnja s sankcijami prisilila del elite, da prenese svoj kapital nazaj v Rusijo, bo njihovo lojalnost lažje nadzirati. Sočasno pa je rusko gospodarstvo vsto- pilo v obdobje stagnacije. Brez stalnega pritoka naftnega in plinskega denarja bi moral režim za stimulacijo gospodar- stva sprejeti nekoliko neprijetne ter po- tencialno nevarne reforme. V skladu z najboljšo tradicijo malenkostne ruske bistroumnosti pa obstaja še tretja pot: za gospodarsko stagnacijo okriviti neko- ga drugega. Krimska zgodba predstavlja primerno izbiro. Sankcije, ki bodo dole- tele Rusijo, kakršnekoli že bodo, bodo predstavljale perfektno pretvezo za is- kanje krivca za notranje težave države v mednarodni skupnosti. Toda kaže se tudi temnejša stran razvoja teh dogod- kov. Zadnje desetletje so oblasti skrbno ustvarjale podobo zunanjega sovražnika. Ta zastarela politična metoda je proizve- dla nasprotujoče si rezultate, saj mlajše generacije Rusov niso sledile preusmer- janju pozornosti, ki ga je narekoval Kre- melj - toda krimska zgodba bi lahko predstavljala novo priložnost. Dogajanje na Krimu je zadalo kirurški udarec notranji opoziciji. Nacionalistič- na struja, ki predstavlja steber opozicij- skega gibanja, je podprla Putinovo pote- zo. Medsebojni spopadi med podporniki in nasprotniki priključitve Krima bi lah- ko na dolgi rok ohromeli že tako šibko opozicijo, kar je voda na kremeljski mlin. Ruska vlada je že izkoristila situacijo za reševanje nekaterih notranjih težav. Medtem ko sta ruska in mednarodna javnost osredotočena na ukrajinsko kri- zo, je Rusijo zajel val internetne cenzu- re. Kremelj je omejil dostop oziroma de- jansko prevzel nadzor nad vsemi večjimi neodvisnimi mediji, med katerimi so ta- kšni velikani, kot npr. Lenta.ru, Navalny blog in Echo ofMoscow. Navsezadnje so bile razvpite Potemkinove vasi postavlje- ne prav na Krimu in v vzhodni Ukrajini: zdaj so znova postavljene, da zakrijejo voluntaristični in neučinkoviti imperial- ni projekt. In znova so napolnjene s pra- vimi ljudmi, ki so primorani igrati kot lutke v notranji igri moči. Kaj sledi? To je torej Kremelj zaenkrat iztržil iz krimske invazije. Poraja se zanimivejše vprašanje: kaj računa, da bo dobil v pri- hodnje? Situacija v Kremlju ni ravno rožnata. Ob- staja precejšnje notranje nasprotovanje temu, kar se smatra za Putinov osebni projekt. Javnomnenjska raziskava, ki jo je izvedla agencija, tesno povezana z državo, je pokazala, da 73 % Rusov ne podpira morebitne vojne zaradi Krima. Prav plaz negativnih reakcij na spletu je bil eden od razlogov za zgoraj omenjeno cenzuro interneta. Kljub agresivni zunanji in notranji pro- pagandi leži pred Kremljem zapleten vo- zel nasprotujočih si silnic, ki si jih trudo- 68 RAZPOTJA ŽARIŠČA ma prizadeva postaviti v ravnovesje. Če bodo sankcije hujše, kot pričakuje Kre- melj, bi lahko bila cena za Krim visoka. Dolgoročni gospodarski padec bi bil ka- tastrofalen za režim, čigar preživetje je delno vezano na obljube o stabilnosti in gospodarski rasti. V primeru, da bi se Ukrajina odločila, da se postavi po robu ruski intervenciji, Kremelj tvega dolgotrajen in potencial- no sramoten konflikt. Četudi seje ruska vojska pobrala iz najnižje točke, je še ve- dno zastarela, slabo izurjena in neverje- tno skorumpirana. V primeru vojne bi se Rusija gotovo oprla na svoje profesional- ne elitne enote, vendar je teh relativno malo - premalo, v primeru, da taktika blitzkriega, ki smo jo videli v Gruziji, pro- pade. Ko se bodo patriotska čustva umirila, je težko videti, katere geopolitične koristi bi s tem podvigom pridobila Rusija. Ne moremo izključiti možnosti, da je krim- ska zgodba samo zvit načrt, kako desta- bilizirati Ukrajino, dokler Moskva ne najde načina, kako ponovno vzpostaviti nadzor nad državo. Če ta hipoteza drži, potem dosedanji rezultati niso v skladu s pričakovanji Kremlja. Druga možnost je, da si Putin goreče želi »vzeti nazaj« Krim, pokrajino, ki mu je najbrž ostala v spominu kot izjemna kamp destinacija komsomolskih aktivi- stov ... Toda če želi Rusija oskrbeti svoje meščanstvo z zajetnim kosom toplega morja, bi bilo veliko ceneje, če bi se od- ločila najeti Antalijo ali Bodrum za na- slednjih sto let (pa tudi morska obala je tam lepša) ... Toda pustimo sarkazem ob strani. Jasno je, da je priključitev Krima, ki bo nedvo- mno priznana zgolj s strani Abhazije in Južne Osetije, kratkovidna poteza. Sub- vencionirana in skorumpirana pokraji- na bo potrebovala priliv sredstev, ki bo zasenčil milijone, ki jih požira nenasitno čečensko gospodarstvo. Prihodnost po- krajine - če odštejemo 21. in 22. Putino- vo rezidenco na obali Jalte - je žalostna. Ne samo, da jo lahko čaka mednarodni bojkot, ampak zna se tudi zgoditi, da bo, takoj ko bo Moskvi pošla moč, da jo za- drži, prešla nazaj k Ukrajini. Takšen raz- plet bi med rusko javnostjo povzročil še večje frustracije kot pa možnost vojne. Veliki načrt obnovitve imperija se znova kaže kot neverjetno nedovzeten za kon- kretne, vsakodnevne podrobnosti. Po drugi strani pa je cena za Krim gro- mozanska. Od začetka konflikta je ruski borzni indeks padel za približno 10 % in pričakovati je, da bo padel še niže. Uda- rilo bo tudi po že tako devalviranem ru- blju, ki lahko izgubi do 50 % vrednosti. Poleg ekonomije ima Rusija težave tudi s svojim hudo skrhanim mednarodnim političnim položajem. Zaradi kršenja mednarodnega prava bi lahko bila Rusi- ja ob besedo pri važnejših mednarodnih vprašanjih, kot je npr. konflikt v Siriji. Poleg tega lahko pride pri njenih sosedah do padca zaupanja, kar bi vodilo v agre- sivnejšo držo Nata in morebitno novo oboroževalno vojno. In če bo Ukrajina vztrajala pri željah po vključitvi v zvezo Nato - kar je za pričakovati, če si Rusija priključi Krim - , bo Rusija izgubila svoje zadnje geopolitično tamponsko območje. Onkraj geopolitike Obstaja težnja, da se krimski konflikt analizira v sklopu geopolitike. Kaj pa, če so geopolitične kalkulacije drugotnega pomena za Kremelj? Katere druge kori- sti bi lahko prinesel ta očitno nevaren podvig? Najprej so tu Putinove sanje, da bi se na tak ali drugačen način vpisal v zgodovi- no. In za kaj takega ni nikoli preveč de- narja. Med takšne megalomanske pro- jekte, ki kažejo na Putinovo stremljenje k veličini, spadajo olimpijske igre v So- čiju, svetovno nogometno prvenstvo, želja po sodelovanju v OVSE in nenaza- dnje »vrnitev« Krima. Obstajajo tudi bolj ekstremni elementi njegove vizije, med katere spada nastanek Evrazijske unije z zadnjimi preostalimi zavezniki, ki jih Moskva še ima, ter Putinove blodnje v telefonskem pogovoru z Mustafo Džemi- levim, kjer trdi, daje bila ukrajinska osa- mosvojitev od Sovjetske zveze »izpeljana s proceduralnimi napakami«. Nato imamo tu konsolidacijo režima v kritičnem trenutku, ko rusko gospodar- stvo stoji na robu zgodovinske stagnaci- je. V zadnjem desetletju je bilo ideološko vodilo ruske vlade »avtoritativni režim za gospodarsko rast«. Lanskoletna go- spodarska napoved za Rusijo, ki pred- videva dolgoletno recesijo, je dokončno zlomila ta obrazec. Krimski gambit je način, kako izrabiti zunanje dejavnike za notranjo korist. Medtem ko držav- ni mediji prebivalstvu perejo možgane, je z ukinitvijo svobode govora storjen prvi korak na dolgi poti utišanja notra- njih nesoglasij. Trenutno je videti, da gre pri ruski oku- paciji Krima bolj za uresničevanje no- tranjih kot pa zunanjih ciljev. Krimski gambit je vladajoči eliti v Kremlju raz- delil svež niz kart. Žal pa bo imelo rusko ljudstvo od tega zgolj stroške, ki najver- jetneje ne bodo nizki.* Aleksander Dmitrišin je ruski politolog, ekonomist in analitik. Doktoriral je na IMT - Institute for Advanced Studies v Lucci (Italija), trenutno pa dela kot raziskovalec na Central European University (CEU) v Budimpešti. POMLAD 2014 69