fflultil« ■ — ■—«. m ■■ rvnnnvCI piVcnVNI f gOVOVfllV Skev. 280 V Ljubljani, ponedeljek 11. decembra-1939 mm m Leto IV Finci v boju s sovjetske premočjo in strupenimi plini Finska vofska brani obalo, odbifa napade v Kareliji in povzroča Sovjetom hude izgube. Rdeče tolpe uporabljajo klorni(rinf plin za uničevanje mrčesa Helsinski, 10. decembra. Reuter: Današnje iradno poročilo finskega vrhovnega poveljstva pravi: »Včeraj so sovjetske čete nadaljevale z napadi ob reki Taipale v Karelijski ožini. Vsi napadi so bili odbiti. Na morju ni bilo nobenih važnejših dogodkov. Sovražna letala so bombardirala vasi Laskcla in Varisila ter otoka Valano in Manci. Bombe niso povzročile nobene škode. Sovražna letala so streljala iz strojnic na vas Sustamo. Tudi finska letala so izvedla ogledniške polete ter bombardirala sovražna taborišča. Finski protiletalski topovi so zbili tri sovražna letala. Finska narodna banka je ustavila vse kredite za tuje tvrdke, ki imajo podružnice na Finskem. Severno od Ladoškega jezera se zbirajo močni sovjetski oddelki. Ore za tri nove armade. Četrta sovjetska armada pa se zbira v Karelijski ožini za velik napad na Fince. Na bojišču pri Petsamu so sovjetska letala Soskušala bombardirati rudnike, toda bila so od-ita. Po vesteh z bojišča, se obe stranki pripravljata za nove boje. Ker se finske čete uspešno upirajo na vseh bojiščih, je drugi del vojne v Helsinku potekel v miru. Vesti, ki prihajajo iz krajev borb, zlasti pa iz utrdb v Kareliji, potrjujejo, da dokazujejo finske čete neprestano svoj trdovraten in zmerom zmagovit odpor proti napadom sovjetskih čet. Sovjetske čete vkljub številčni nadmoči v letalstvu niso mogle prebiti prve črte rovov v Karelijski ožini. Toda branilci teh utrdb so bili žrtve strahovitega bombardiranja iz letal in bombardiranja topov od sovjetske strani. Na nekaterih krajih so sovjetske čete uporabile granate, ki so bile napolnjene s strupenimi plinL Toda vsi napadi sovjetske pehate so bili odbiti ter je bilo pri tem uničenih mnogo tankov in oklopnih avtomobilov. Nič ni znanega o izkrcavanju sovjetskih čet pri Viborgu. Na skrajnem severu trajajo še vedno boji okrog Petsama. Ogromna pokrajina, ki leži med jezerom Ladoga in Ledenim morjem, je poprišče bojev finskih smučarskih piatrol. Sovražni oddelki begajo po gozdovih, ki so pokriti s snegom, ter se sem pa tja spuščajo v pogubno borbo. Maloštevilne poti, po katerih napredujejo oddelki sovjetske vojsko, ea minirane in jih Finci rušijo, kadar je potrebno. V teh pokrajinah pošiljajo Sovjeti v borbo čete, ki so po rodu iz Osrednje Azije in so nava- jene mraza in pomanjkanja. Toda ti vojaki ne poznajo sodobne vojaške taktike ter niso navajeni na smučke. Zaradi tega in zaradi boljše oborožitve finske vojske jih Finci zmeraj premagajo. Plin, ki so ga uporabljale sovjetske čete pri Salviju, »evemo od Ladoškega jezera, je klornitrin, ki ga v mirnem času uporabljajo za uničevanje stenic in drugega mrčesa v zaprtih prostorih. Količina 2.000 miligramov na kubični meter uniči vsako življenje v eni minuti. Vojaki, katere je dosegel ta plin in ki so jih rešili od smrti, ne bodo mogli nikdar popolnoma ozdraviti. Pri včerajšnjem bom- bardiranju Hangoja po sovjetskih letalih so zaradi goste megle številne bombe padle v morje. Zdaj še ne vedo, kolikšno je število žrtev tega bombardiranja. Na Finskem prevladuje mraz, sneg se je nefral topiti, in to bo prav gotovo povzročilo, da bodo Sovjeti svoje napade povečali. Iz Moskve poročajo, da se sovjetske čete pripravljajo na uničenje raznovrstnih zaprek, ki so jih Finci postavili okrog Hangoja. Na bojiščih v Karelijski ožini je padel sin znamenitega slikarja Rakalela, ki je zlasti znan po svojih slikah in freskah, ki so posvečene finski narodni pesnitvi »Kalevala«. Sovjetski radio pa ve poročati: Hvaležno prebivalstvo otoka Seiskari ▼ Finskem zalivu je odprtih rok sprejelo sovjetske čete, če smemo verovati tem trditvam sovjetskega radia. Takoj nato je prebivalstvo izvolilo krajevni sovjet. Ta sovjetska bajka pa je do zadnje črke izmišljena. Finci opozarjajo, da Sabotaža pri romunskih petrolejskih vrelcih BulcareSta, 10. decembra, b. Zaradi čedalje večje sabotaže pri petrolejskih vrelcih so oblasti izdale celo vrsto ukrepov. Pri petrolejskih vrelcih v 1’loeštiju so postavili močno vojaško stražo. — Oblasti so posjetile svojo pozornost tudi temu, da je treba povečati sredstva, s katerimi bi bilo mogoče popolnoma zadušiti sabotažo, da bi se na ta način omogočil prevoz petrolejskih proizvodov z ladjami po Donavi. še 15. oktobra letos na tem otoku m bilo več kakor pet ljudi. To so bili pomorski stražniki, pri katerih je živel tudi čuvaj svetilnika. Vse ostalo prebivalstvo se je izselilo v notranjost Finske. Pa tudi tem petkn prebivalcem se je posrečilo pobegniti iz otoka. Sovjeti so ta otok, predem so ga zavzeli, junaško in vztrajno bombardirali iz zraka in iz morja, šele nato so ga še »junaško« zavzeli, ko je bil popolnoma prazen in brez obrambe. Moskva, 10. decembra. Reuter: Uradno poročilo sovjetskega vrhovnega poveljstva, ki obsega dogodki zadnjih dveh dni, je sestavljeno več ali manj v splošnih izrazih ter ne navaja nobenih dejanskih podatkov. Prav tako je očividno, da se v moskovskih in leningradskih listih ne pojavljajo več poročila službenih sovjetskih vojnih dopisnikov. Namesto tega se pojavljajo članki, v katerih obtožujejo Fince, da se na umiku pred rdečimi četami zatekajo k strašnemu pustošenju lastne zemlje, samo da bi otežkočili napredovanje rdečih. V ten poročilih trdijo med drugim, da Finci odganjajo v notranjost svoje države živino, uničujejo rezervo ljudske in živinske hrane ter jjožigajo vasi. V teh člankih pa zelo previdno pišejo o uvozu vojnega materiala v Finsko iz tujine, vendar pa sedaj iz teh člankov ni razbrati, da povzročata prevoz precej skrbi sovjetskemu vojnemu komisariatu. »Pravda« prinaša iz Londona vest, ki pravi, da niso popolnoma trdne vesti švedskega izvora, katere pravijo, da je Finska kupila v Angliji sto letal raznih tipov. Posamezni politični opazovalci poudarjajo, da je do nedavnega sovjetski tisk na te vesti odgovarjal z žolčnimi napadi na Anglijo, sedaj pa z velikimi naslovi piše, da se zanikujejo vesti o tej znatni angleški pošiljatvi orožja na Finsko. Nemški gospodarski minister govori o nemškem vojnem gospodarstvu Miinchcn, 10. decembra, o. Na tehnični visoki šoli v Miinchenu je imel gospodarski minister Funk govor o nadmočnosti nemškega vojnega gospodarstva. V uvodu je Funk ugotovil, da je bil zaradi priprav za gospodarsko mobilizacijo prehod iz mirnodobnega gospodarstva v vojno gospodarstvo izveden po programu in brez velikih težav. Nasprotno pa tega prehoda sovražne države niso mogle izpeljati tako gladko ter povrača to še danes nered v njihovem gospodarstvu. Za Nemce predstavlja precejšnje zadovoljstvo dejstvo, ko vidijo tako pogosto obrekovana nacionalno socialistična načela za gospodarsko politiko, katera pa jim zaradi pomanjkanja avtoritete povzročajo čedalje več zmede. Nemčija krije svoje potrebe najvažnejših industrijskih surovin z lastnimi surovinami, v kolikor je to mogoče. Temelj za to je štiriletni gospodarski načrt. Nasprotniki začenjajo sedaj uvidevati, da je položaj Nemčije drugačen, kakor je bil leta 1914 in zato zahtevajo in iščejo nova sredstva za uničenje Nemčije. Eno teh sredstev je razširitev blokade na nemški izvoz. An- glija upa, da bo s tem uvrstila nevtralne države v svojo blokado. Toda Anglija ne more v nevtralnih državah nadomestiti škode zaradi blokade. Nemška gospodarska in zunanja politika sta že vsa leta usmerjeni tako, da naredita Nemčijo neodvisno od takega izvoza, ki_ ga je lahko onemogočiti. Vsekakor je Nemčija že našla poti za svojo trgovino, katere Anglija ne more uničiti. Znani so naravni trgovski odnosi z jugovzhodom, prav tako pa je tukaj ogromna Rusija z neizmernimi zalogami surovin in z velikimi potrebami po izgotovljenem blagu. Ruska proizvodnja se 'tahko izredno poveča in mogoče je računati z vse bolj pomnoženo trgovino med obema državama. Dve načeli vodita nacionalno socialistično plačevanje vojne: izogniti se razvrednotenju denarja ter onemogočiti velike vojne dobičke. Težišče finansiranja je v davkih. Toda novi davki so ostali v mejah znosnosti. Stednja v vojni mora postati narodna dolžnost, hkratu pa je nujno nadzorstvo nad cenami. Švedske priprave radi sovjetske nevarnosti Stockholm, 10. dec. o. Zaradi nevarnosti, ki jo povzroča za Švedsko sovjetski narad na Finsko, je švedska vlada izdala več važnih obrambnih ukrepov, katerim je namen, državo pripraviti na vsako morebitnost. Med drugim je bil imenovan vrhovni poveljnik švedske oborožene sile. Novi vrhovni poveljnik švedske vojske, general Fernel je naslovil na vojsko naslednji oklic: »V sedanjih trenutkih se umikajo vse druge skrbi pred dolžnostjo, da je treba bdeti nad svobodo domovine in da ji je treba ohraniti pravico, da si sama izbira svoje usode. Vojaki! Varnost države sloni na vaši zvestobi in zavesti o vaših dolžnostih, na naši moči in na naši volji.« Treba je pripomniti, da je bilo poveljstvo švedske vojne sile preosnovano lani, ko je bil ustanovljen glavni generalni štab narodne obrambe. Takrat je bilo določeno, da sme biti za primer vojne ali pa vojne nevarnosti načelnik tega generalnega štaba imenovan za vrhovnega poveljnika vse švedske vojne sile. Oblast generala Fernala ie bila že lani razširjena. Sedaj je vrhovno poveljstvo popolnoma poenoteno, ker se ti ukrepi izdajajo v času vojne ali vojne nevarnosti, jih je treba imeti za znamenje zelo resnega mednarodnega položaja in nevarnosti, ki grozi Švedom od sovjetskega vdora na Finsko. Stockholm, 10. decembra, o. Poročajo, da je bilo na zadnjih sejah skandinavskih zunanjih ministrov sklenjeno, da se bosta Norveška in Švedska vzdržali vsakega vmešavanja v finsko-sovjetski spor. Določeno je bilo, da ne bosta delali nobenih težav zasebni pobudi za podpiranje Finske kakor tudi ne glede prostovoljcev, izkazovanje podpore finskim beguncem in zbiranja prispevkov za finski Rdeči križ. Zveza narodov proti sovjetski Rusiji Angleški in francoski zastopn ki zahtevalo, da je zaradi napada na Finsko treba obsoditi Nemčijo Ženeva, 10. decembra. Argentinska vlada je obvestila ZN, da bo Argentina izstopila iz Zveze, če pri sedanjem zasedanju Sovjetska Rusija ne bo 'izključena iz ZN. Spomenico argentinske vlade bo tajništvu Zveze izročilo jutri argentinsko zastopstvo. Pri državah, ki se udeležujejo sedanjega zasedanja ZN, so vidne tri skupine. Prvo skupino tvorijo ameriške nevtralne države, ki z Argentino na čelu odločno zahtevajo izključitev Sovjetske Rusije iz DN. V drugi skupini so tiste evropske nevtral-nae države, ki so v svojih izjavah toliko mani od- Rova ureditev naše zunanje trgovine Urejeno bo redno ravnateljstvo, ki bo prevzelo posle dosedanjih ustanov Belgrad, 10. dec. m. Trgovinski minister je pripravil načrt uredbe o ustanovitvi ravnateljstva za zunanjo trgovino. To ravnateljstvo bo ustanovljeno pri trgovinskem ministrstvu ter bo spadal v njegovo področje dosedanji odsek v trgovinskem ministrstvu za zunanjo trgovino in trgovinske sporazume ter Zavod za pospeševanje zunanje trgovine. Ravnateljstvo bo v sporazumu s finančnim ministrstvom vodilo carinsko politiko, z Narodno banko bo sodelovalo pri urejanju plačilnega prometa e tujino, z zunanjim ministrstvom pri trgovinskih pogajanjih in trgovinskih sporazumih, s prometnim ministrstvom glede ureditve trgovinske pomorske politike in železniških tarif, nadalje bo opravljalo gospodarsko informativno in sploh vso mobilizacijsko službo. Ustanovil se bo poseben svet, ki bo posvetovalni organ trgovinskega ministra. V ta svet bodo prišli pomočniki trgovinskega, vojnega, finančnega, zunanjega in prometnega ministra, po en zastopnik kmetijskega in gozdnega ministrstva, dva zastopnika banovine Hrvatske in ravnatelj tega ravnateljstva. Poleg rednih sej bodo najmanj enkrat mesečno razoravlinli o vseh perečih gospodarskih vprašanjih z zastopniki industrijskih, trgovinskih in kmetijskih zbornic, Glavno zadružno zvezo in Gospodarsko slogo. Ravnateljstvo zunanje trgovine bo imelo tri oddelke, in to oddelek za trgovinske sporazume, oddelek za izvozno in oddelek za uvozno trgovino. Za izvajanje teh načrtov bodo ustanovljene tudi posebne poslovne centrale. Med drugim bo taka centrala postal sedanji Prizad. Posle Zavoda za pospeševanje zunanje .trgovine bodo prenesli na centralo za izvoz živine. Trgovinski minister je nadalje pripravil načrt uredbe o nadzorstvu zunanje trgovine. Osnutek uredbe določa, da bo lahko trgovinski minister na podlagi pooblastil v posebnih uredbah, ki bodo izdane sporazumno s finančnim ministrstvom, nadzoroval uvoz odnosno izvoz posameznih vrst blaga. Blago, ki bo za uvoz odnosno izvoz, se bo moglo uvažati oziroma izvažati samo na podlagi posebnih uvoznih oziroma izvoznih potrdil, ki jih bo izdajalo ravnateljstvo za zunanjo trgovino v trgovinskem ministrstvu. ločne, kolikor bližje so Sovjetski Rusiji in Nemčiji. Tretjo skupino predstavljajo zavezniki s Francijo in Veliko Britanijo na čelu. Zavezniki bi bili pripravljeni pridružiti se vsakemu gibanju, čigar namen bi bila obsodba sovjetskega napada in povrh še izključitev Sovjetske Rusije iz ZN, če bi se Sovjetska Rusija upirala mirno poravnati s Finsko. Voditelji francoskega in britanskega zastopstva bodo poudarili, da je Nemčija glavni krivec za sedanje dogodke. Izključitev Sovjetska Rusije iz DN bi pomenilo za Finsko zgolj moralno zadoščenje, ki pa ji v njenem junaškem odporu ne •jo pomenila dejanske pomoči. Finska zahteva dejansko pomoč. Bogve, če bodo ženevske države slišale njeno prošnjo. Poudarjajo, da je pred pol leta Sovjetska Rusija odklonila priznanje skrčenja Češke in Moravske ter njeno uvrstitev v sestav Nemčije, poudarjajoč, da predsednik Hacha ni imel jjooblastila svojega naroda, da bi privolil v kaj takega in da svobodnega mnenja naroda ni moči zamenjati s podpisom ene ali dveh osebnosti. Zakaj potem Kuusinen za Rusijo danes predstavlja vse Fince, ki se med tem žilavo bore za neodvisnost in svojo svobodo tudi proti vladi, katero jim hoče vsiliti Moskva. Lep obisk na razstavi nemške knjige v Belgradu Belgrad, 10. dec. AA. Drugi dan razstave nemške knjige privablja nepregledne vrste obiskovalcev iz Belgrada in notranjosti, ki z neverjetno pozornostjo ogledujejo posamezne oddelke razstave. Posebno ogledujejo dela, ki dokazujejo velike zveze med kulturo našega in nemškega ljudstva. Razstavljeni so izvirni rokopisi Vuka Karadžiča. njegova pisma Grimmu, Goetheju. Kopitarju in drugim. Dalje so tu nemške izdaje Prešerna in Preradofiča ter staro slovensko sv. pismo iz dobe reformacije. Vesti 11. decembra O sedanjem zasedanju ZN veliko piše zlasti francoski in angleški tisk ter pravi, da je ta napad na Fince vse obsodbe vreden, da fa je pa zakrivila Nemčija, ki je dala ovjetski Rusiji proste* roke. Zato bi morala ZN prej obsoditi Nemčijo. Izvoz iz Nemčije v Združene države je znašal letos oktobra 1,257.000 dolarjev, lani pa v istem času 7,269.000 dolarjev. Ameriškega blaga pa je šlo v Nemčijo letos oktobra za 40.000 dolarjev, lani oktobra pa za čez 10 milijonov dolarjev. Te številke kažejo, kakšno škodo povzroča nemškemu gospodarstvu angleška in francoska blokada. Združene države bodo ustanovile novo pomorsko oblast v srednjeameriških vodah, da preprečijo kak tuj napad na Panamski prekop. Do sedaj Amerika tod ni imela stalno večjih oddelkov bojnega brodovja in ladjevja ter letalstva Zanimanje Italije za Balkan daje svetu najboljše poroštvo, da bo na Balkanu ohranjen mir, pišejo nekateri švicarski listi. Sovjetska vlada je pred napadom na Finsko zagotovila nemškemu poslaništvu v Moskvi, da Rusija ne m>sli z orožjem nastopiti proti Finski. Kakor vedno, tudi to pot boljše-viki niso držali besede — poroča londonski »Dai!y Telegrajih«. Do hudih pretepov je prišlo na zborovanju, ki so ga ameriški komunisti priredili v Wa-shingtonu za 22-letnico boljševiške Rusije. Komuniste so napadli njihovi nasprotniki, pri čemer je bilo več ljudi ranjenih. Vojaška pogodba med Italijo in Nemčijo vsebuje tudi skrivno določilo, da Italija do konca leta 1942, ko bo zaprta svetovna razstava v Rimu, ni obvezana iti Nemčiji na pomoč z orožjem, vedo poročati nekateri francoski listi. Finska vojska je tako izurjen« in tako spretna, da znašajo doslej njene izgube samo 1% čet, ki sodelujejo pri bojih. Sovjeti so ujeli do sedaj samo 12 finskih vojakov, je izjavil dopisniku angleške agencije Reuter poveljnik finske vojske v trdnjavi Viborg. Gospodarska pogajanja med Švedsko in Nemčijo, ki so se ustavila sredi novembra, se bodo najbrž začela prihodnji teden v Berlinu. Kraljica Marira in kneginja Ofga na dobrodelni prireditvi Belgrad, 10. dec. m. V oficirskem domu je bila_ danes popoldne razprodaja, ki jo je priredilo društvo »Srpska majka«. Dopoldne je obiskala dom kneginja Olga in pripravila svojo mizo, ter je pregledala vse prodajne prostore sploh. Popoldne sta se pripeljali na dobrodelno razprodajo skupno Nj. Vel. kraljica Marija in Nj. Vis. kneginja Olga s hčerkico princezo Elizabeto. Predsednica društva ga. La-zarevičeva je imela ob prihodu visokih gostov priložnostni govor in je kraljici Mariji in pa kneginji Olgi izročila lepa šopka cvetja. Gojenec društva »Srpska majka« pa je izročil kneginji lepo punčko. Vojaška godba je zaigrala državno liimno. Nato so servirali čaj, nakar sta_ se kraljica in kneginja dalj časa razgovar-jali z dostojanstveniki, med katerimi so bili tudi ministri dr. Šutej, dr. Šmoljan, inž. Bešlič ter več članov diplomatskega zbora. Brzojavka predsednika senata dr. Antona Korošca ob blagoslovitvi kostnice Ljubljana, 10. deeembra. Predsednik senata g. dr. Anton Korošec *e ni mogel osebno udeležiti današnje blagoslovitve kostnice žrtvam, ki so padle v svetovni vojni. Poslal pa je pripravljalnemu odboru naslednjo brzojavko: »Svečanosti blagoslovitve kostnice se žal ne morem udeležiti. Slava vojnim žrtvam!« Dr. Korošec. Skrivnostni morilec ob nemški me*i ustreljen Maribor, 10. decembra. Kakor je poročal že nedeljski »Slovenec«, je v petek mea 5 in 7 popoldne neznanec ustrelil na jugoslovansko-nemški meji na odseku Ehrenliausen (Ernovž) in Spielfeld (Špilje) dva nemška uradnika v presledkih ter se mu je vselej posrečilo pobegniti in se skriti pred zasledovalci. Neznani morilec je taval celih 36 ur po nemško-jugoslovunski meji in se skrival, dokler ni v nedeljo okoli 4 zjutraj naletel ponovno na nemškega finančnega stražnika ter ga hudo ranil. Nemške oblasti so takoj zatem neprestopno zaprle mejo, tako da je na vsakih 50 korakov bil postavl jen vsaj en nemški vojak ali obmejni stražnik. Okoli poldneva je patrola naletela na neznanca, ki je spet začel streljati nanjo. Nemška patrola je prav tako odgovorila / ognjem na neznanca, ki je bil v družbi 20-letnega dekleta, ter ga smrtno ranila. spremljevalko pa aretirala. Nemške oblasti ne dajejo o vzrokih in nagibih za ta zločin nobenih podrobnosti Domnevajo. da sre za politično ozadie in da so se iz teh nagibov pripetili razburljivi dogodki no jugoslovansko-nemški meji. Zločin, ki ga je neznanec izvršil davi, se ie pripetil na cesti med Ehrenhausnom in Plačem, kjer je bil storilec danes tudi ustreljen. Naročajte Slovenski dom! Blagoslovitev nove kostnice za padle vojake na llubl|anskem pokopališču Padli borci iz svetovne vojne so dobili skupni zadnji dom Ljubljana, 10. decembra. Danes so se že kmalu po aeseti uri dopoldne zbrale na pokopališču pri Sv. Križu pred novo kostnico, zadnjim skupnim domom borcev, ki so padK v svetovni vojni, velike množice, da bi bile priče, ko bo blagoslovljena dostojanstvena stavba, v kateri so našli svoje poslednje počivališče zem-ski ostanki sinov in mož, ki jih je bila pokosila vojna vihra. Bilo je mrzlo decembrsko dopoldne z revnim, boječim soncem. Tih je bil vrt mrtvih, prisotni so onemeli pod tem resnim, sivim nebom, sredi med cipresami in kamenitnimi nagrobniki pred hramom žrtev, skoraj šestih tisočev nekoč ponosnih, krepkih ljudi; tišina je objemala ves kraj, težka misel je razgrnila svoje peroti nad množico: danes bo komaj blagoslovljen zadnji dom borcev, ki so padli v pretekli vojni — po svetu pa vihra /e druga vojna, temni oblaki se dvigajo iznad obzorja, nove žrtve padajo. Pričetek svečanosti Okrog kostnice se je na širnem prostoru zbralo prav gotovo nad 2000 ljudi. Svečanost dogodka je se prav posebej dvignila prisotnost visokih dostojanstvenikov in odličnikov. Med navzočimi smo opazili bana dr. Marka Natlačena, župana dr. J. Adlešiča, zastopnika min. vojske in mornarice brig. generala Dj. Olišiča, zastopnika min. za pravosodje drr. D. Popoviča, komandanta dravske divizijske oblasti generala g. Stefanoviča, brigadnega generala g. Janeža, zastopnika Akademije znanosti m umetnosti akademika dr. Gregorja Kreka ter številne akademike, zastopnika univerze rektorja dr. Slaviča, višjega drž. tožilca Kravanjo, finančnega dir. Mozetiča, zastopnika »Rdečega križa« dr. Fet-ticha, francoskega generalnega konzula g. Reme-randa, nemškega konzula dr. Broscha, zastopnika italijanskega konzula Ouerinija-Maraldija, belgijskega konzula ravn. Dularja, predsednika Prosvetne zveze dr. Lukmana in mnoge druge. Navzoče so bile tudi izredno številne organizacije in društva, kakor rezervni oficirji in rezervni podoficirji, vojni prostovoljci, invalidska organizacija, bojevniki, koroški Slovenci, Združenje bivših mornarjev in drugi. Predsednik Legije koroških borcev g. Ciril Zupan je privedel izredno močno skupino — nad 200 koroških borcev. Prisotne pa so bile tudi po svojih zastopnikih neštete druge civilne organizacije. Pred kostnico fe bila postavljena častna četa. na desni strani se je namestil častniški zbor, pred kostnico samo pa je stala vojaška godba in malo dalje, prav nasproti stopnišča pevci, člani Hubadove žtrpe. Slovesnost se je pričela ob enajstih. Fanfare so zadonele V tišino je nenadoma slovesno zarezal zvok fanfar, znak za pričetek slovesnosti. S podstavkov na stopnišču je mirno plapolal ogenj. v veliko resno tiSino se je nato razlegnil glas predsednika pripravljalnega odbora polkovnika g. Andrejke. G. polkovnik je v svojem izbrano sestavljenem govoru po krajšem, globoko zasnovanem uvodu razgrnil pred poslušalci histo-riat prizadevanj in delo, ki je končno oskrbelo vojnim žrtvam dostojen zadnji dom. Svoj govor je zaključil z besedami: >Naj bo grobnica in spomenik na tej sveti zemlji poznim rodovom opomin na strašno klanje svetovne vojne, naj se pa tudi vsi odločujoči zavedajo, da je največja blaginja narodov mir in napredek. To je gotovo tudi želja vseh, ki so na tem vojaškem pokopališču pokopani. Ce pa ne gre drugače, potem sem prepričan, da bomo vsi v obrambo naše lepe in velike Jugoslavije svojo sveto dolžnost v polni meri izpolnili. Molimo k Bogu Vsemogočnemu, da nas obvaruje nove vojne in vseh njenih nesreč in grozot Vsem na vojaškem pokopališču pokopanim žrtvam svetovne vojne in narodnim mučenikom pa kličem: počivajte v miru, naj vam bo lahka sveta zemlja slovenska!« Po govoru g. polkovnika so pevci Hubadove župe zapeli pretresljivo žalostinko. Blagoslovitev kostnice Škof dr. Gregorij Rožman je nato ob asistenci kanonikov gg. dr. žerjava in dr. Zupana opravil blagoslovitvene obrede. Potem so opravili verske obrede tudi duhovniki drugih veroizpovedi, po vrsti za pravoslavne prota g. Matkovič, za evangeličane pastor dr. Schaffer in končno že za vernike muslimanske veroizpovedi imam g. Huseino vK. Nato je stopil pred vhod v kostnico na ploča-do Škof g. dr. Gregorij Roiman in spregovoril: Govor škofa dr. Rožmana >Koetnica — spomenik pietete in hvaležnosti — je blagoslovljen! Tudi brez blagoslova bi nam moral biti ta kraj svet — bratje so nam vsi, ki tu počivajo od smrtnega truda in čakajo vstajenja. Zdaj pa smo Vsemogočnega prosili, naj pošlje tej grobnici za varuha svojega angel^, da bodo nemoteno počivali v miru, katerega so si z zvestobo do smrti zaslužili. Dolgo smo odlašali, da smo se oddolžili junakom, čijih smrt nam je rodila svobodo. 2e se je znova začela rušiti v Evropi 6tavba miru in svobode, ko smo mi žrtvam svetovne vojske še le pripravili končno počivališče v trdnem zaupanju v Boga, ki nam je kot sad na bojnih poljanah strtih življenj milostno naklonil svobodo in neodvisnost in mir, da nam bo te največje darove, ki jih more narod doseči, prav tako milostno tudi ohranil. Če smo postavili dostojen zadnji dom padlim bojevnikom, še nismo storili vse dolžnosti. Svobodo in neodvisnost moramo tudi ohraniti. To je dolžnost, ki je ne dolgujemo le samim sebi in zanamcem, ampak smo jo dolžni tudi spominu vseh teh tisočev, katerih kosti so tu položene k zadnjemu počitku. Da si svobodo ohranimo, je moramo biti vredni v očeh Onega, ki z vsemogočno roko usodo narodov vodi in pravično vsakemu povrača po za-| slugi. Bog nam je za ceno tolike krvi in toliko življenj naklonil svobodo in mirno neodvisnost. Ohranil nam bo oboje, ako smo obojega vredni. Bog vsakemu narodu dodeli posebno nalogo, ki naj jo izvrši v dobi od Boga določeni In na zemlji, ki mu jo je dal za bivanje. Narod, ki to od Boca dano naJogo izvršuje, tega Bog ohranja in varuje. Če pa narod te naloge ne spozna ali noče vršiti — ga Bog odstrani iz zemlje, ki mu jo je dal; če ne zna ravnati s svobodo po božji volji, postane svobode nevreden, in Bog mu jo vzame. Vsa zgodovina je polna dokazov za to, da Bog tako vodi usode narodov. Tudi naš narod! Ohranil nam bo svobodo in mir, če bomo utrdili svobodo s pravičnostjo in ljubeznijo v medsebojnih odnosih, če bomo zavarovali mir s poštenostjo in požrtvovalnostjo v javnem in zasebnem življenju. Ob tem spomeniku, ki nam mora biti vsem svet kraj, obljubimo: hočemo biti vredni svobode in miru. Zato hočemo dom svoj, življenje v njem in medsebojne odnose tako urediti v duhu božjih zahtev, da nam bo Vsemogočni naklonjeno ohranil svobodo in mir.« Po govoru škofa dr. Rožmana, ki je na prisotne napravil najgloblji dojem, je polkovnik g. Andrejka kot predsednik pripravljalnega odbora za postavitev kostnice izročil zadnji dom žrtev, ki so padle v svetovni vojni, v varstvo županu dr. Adlešiču, ki je imel na prisotne naslednji izklesani, mojstrsko zasnovani govor: Župan dr. Adlešič govori Spoštovani častilci vojnih žrtev! Božji blagoslov, ki smo zanj molili, se je razlil na ta tihi hram žrtev, ki med njimi ni več razlike. Naša srca pa navdaja blaga zavest, da je Ljubljana po dolgih dveh desetletjih naposled vendar izpolnila, kar je od leta do leta bolj glasno terjala od nje pieteta žrtvam svetovne vojne. Zato naj bo prva moja beseda v imenu mesta Ljubljane — izjava globoke hvaležnosti prav vsem brez razlike, ki so kakorkoli pripomogli, da se danes lahko z zbrano spoštljivostjo tako slovesno in pobožno klanjamo trpljenju vseh. ki počivajo v tem resnobno lepem domu grenkih spominov. Iz 6.000 strohnelih src, ki so v njih ugasnili plameni do smrti zveste ljubezni do domovine, — iz 6.000 src, zgorelih v zadnjem izdihu hrepenenja po starših, ženah in otrocih, — iz 6.000 ubogih src, ki jim je vojna izpila kri, ugasnila ljubezen in umorila življenje, — iz vseh teh tukaj v prah in pepel strohnelih src plavajo duše ter pomirjene in potolažene šepečejo zahvalo za ta dom svojega miru. Tiho plavajo duše med nami in neslišno šepečejo nad skladovnicami svojih kosti, ki mimo in spokojno počivajo — enake med enakimi, čeprav z vseh strani naše domovine, z vseh vetrov Evrope in tudi iz drugih delov sveta. Složno počivajo druga poleg druge njih lobanje, ki so se v njih vnemali najrazličnejši ideali in gorele najbolj nasprotujoče si kreposti in 6trasti — najrazličnejše misli in načela. — Složno in zgovorno nam pa priča ta koščeni zbot, da je žrtev tistih, ki so grešili proti temeljnemu načelu vsega kulturnega človeštva, ker so zavrgli ljubezen do bližnjega. Tako naj bo ta kostnica hkrati nauk in zgled, kako neizmerno gorje je vojna obenem pa nauk in zgled, kak blagor in sreča za človeštvo je na Ženske hočejo tudi voliti! Propagandno zborovanje za uvedbo ženske volivne pravice Ljubljana, 10. decembra. Slovensko ženstvo — prav za prav samo njegov šolani del — je smatral za umestno, da v teh časih začne veSjo akcijo za uvedbo ženske volivne pravice. Ta akcija do zdaj še ni dobila organizirane oblike, marveč se omejuje samo na zborovanja in na pisanje po časopisih. S tem smo dobili torej še eno politično gibanje, o katerem ni moči reči, da bi bilo ravno najbolj potrebno. Da ne bo te opombe kdo narobe razumel, je treba povedati, da je v naši politiki doslej zagovarjala ženske pravice in jih imela v svojem programu samo ena stranka: bivša slovenska ljudska stranka, dočim sta liberalni in levičarski tabor, ki bi zdaj hotela to žensko gibanje voditi, uvedbi ženske volivne pravice pri nas vedno nasprotovala. To pravico mi še danes zagovarjamo: kot katoličani, ker je bila katoliška Cerkev prva sila v zgodovini, ki je ženski dala enakost v človeški družbi; politično pa zaradi tega, ker bi uvedba ženske volivne pravice naše vrste samo ojačila. Iz teh razlogov se je sedanji akciji pridružilo tudi katoliško ženstvo, ki je na sestanku svojih organizacij 8. decembra sprejelo že sklep, v katerem se zavzema za uvedbo ženske volivne pravice. . ... Za danes dopoldne je liberalni in levičarski del slovenskega ženstva sklical propagandno zborovanje za žensko volivno pravico. To zborovanje je bilo v Delavski zbornici, ki so jo udeleženke močno napolnile. Kar je bilo udeležencev, so bili zlasti _ izraziti levičarji in liberalci Predsedovala je zborovanju ga. Kn-gelmanova, ki je v uvoduem nagovoru pojasnila namen tega zborovanja.Kot prva govornica je nastopila znana levičarska publicistka ga. Angela Vode, ki je poudarjala, da so ženske v današnji družbi socia.no in splošno zapostavljene, v vsakem oziru na slabšem ko moški, čeprav je /enska že dovolj dokazala svojo doraslost moškemu na vseh področjih. Govornica, ki je ostro obsodila vojno ter se zavzemala za sožitje med narodi, do česar bodo pripomogle po njeni sodbi ženske, kadar bodo imele popolno enakopravnost z moškimi in pa pravico do odločenja v T-sei zftdevah. Lgoto-vila je, da je svet pripeljal v sedanje stanje moški razum. Za njo so_ v enakem smislu govorile še: ga. dr. Ahačič-Grossmannova, nato študentka Tauferjeva, ki je poudarjala, da je ženskam še vedno zaprt dostop v veliko poklicev. Potem sta govorili še kmečka in delavska zastopnica. Da pa celo pogumne borilke za žensko enakopravnost ne morejo shajati brez moških, je dokazal nastop profesorja in publicista dr. Borisa Furlana, ki je govoril v enakem smislu kakor prejšnje govornice. Zborovanje je izzvenelo v enodušni zahtevi po takojšnji uvedbi ženske volivne pravice. Zahteva o tem je bila brzojavno poslana predsedniku vlade g. Cvetkoviču. . . , Pri vsej dobri volji, ki jo organizatorkam tega zborovanja priznavamo, bi si drznili pripomniti naslednje: Dvomimo, da bo uvedba ženske volivne pravice imela tak zgodovinski vpliv na razvoj političnega življenja, najmanj še v taki družbeni ureditvi, kakršno si želi del zborovalk. Kaj je na primer ženska volivna pravica v Nemčiji in Sovjetski Rusiji pripomogla k temu, da se ne bi začela vojna, ki grozi uničiti krepostih resnice in pravice, na strpnosti in ljubezni zgrajeni mir! Ko po blagoslovu in molitvah za vse te žrtve svetovne vojne prevzemam ta hram njih pokoja v varstvo mesta Ljubljane, slovesno zagotavljam vsem svojcem tu počivajočih — prav vsem, ki so jih zaman pričakovali, jih objokovali in se jih še spominjajo v solzah — tukaj v naši domovini ali po^ tujih deželah, da bo glavno mesto Slovenije, naša bela Ljubljana, vedno izkazovala spoštovanje in čast tu shranjenim žrtvam ter vedno ta z molitvami za pokoj njih duš posvečeni hram smatrala za svetišče strpnosti in odpuščanja, ljubezni in miru med narodi! Žrtve svetovne vojne! Ljubljana Vam je prižgala večno luč — počivajte v miru! Venci pred spomenikom Po govoru župana dr. Adlešiča 60 dostojanstveniki odšli z vrha stopnišča do srede, do spomenika, ki ga je bil izdelala kipar Peruzzi. Pred ta spomenik je ob kratkih posvetilnih besedah nato položil lep venec ban dr. M. Natlačen, za njim pa so drug za drugim pristopali župan dr. Adlešič, francoski generalni konzul g. Remerand, nemški konzul dr. Brosch, za jugoslovanske vojne prostovoljce dr. Hebein, za rezervne častnike dr. Vrhunc, za Legijo koroških borcev g. Marušič, za invalidsko organizacijo g. Marinko, za Zvezo bojevnikov g. Ratej, za rezervne podčastnike gosp. Loboda in številni drugi za posamezne organizacije in društva. Pred spomenikom je rasla grmada krasnih vencev, brez dvoma jih je bilo nad dvajset. Ob polaganju venca je imel za umrlega preporodovca krajši nagovor inž. Pavlin. Ko je bil pred spomenikom položen zadnji venec, so člani Hubadove pevske župe odpeli žalostinko »Oj Doberdob«. Vojaška godba je odigrala še državno himno in ganljiva slovesnost na čast vojnim žrtvam je bila v kraju. Počasi se je razhajala velika množica, počasi in tiho, v dno srca pretresena ob misli, da je bila priča globoko pietetnemu, resnemu in vzvišenemu dogodku. današnjo Evropo? Ali nismo prav v državah, kjer imajo uvedeno žensko volivno pravico, doživeli ob raznih »plebiscitih« primere take splošne zaslepljenosti in nesamostojnega mišljenja kakor nikjer pri moških? Ti primeri še niso tako daleč. Kriviti za vse zlo na svetu moške in moški razum morejo samo ženske, ki so v svojem miselnem svetu prav tako omejene, kakor tisti moški, ki vse zlo pripisujejo ženski. Zgodovina pravi nepristransko, da od Troje naprej ni bilo vojne, za katero ne bi odgovarjala vsaj ena ženska. Nagibi, po katerih so ženske gnale svet v vojno, so bili vedno dosti sebičnejši od drugih. Te pripombe so se nam zdele umestne zaradi raznin propagandnih izvajanj na zborovanju. Obžalujemo samo, da niso zborovalke stvarno obsodile vseh tistih družbenih sistemov, ki danes žensko moralno in kvarno ponižujejo v golo orodje družbe in moških, in pa, da niso postavile zahteve, da bi volivno pravico dobile zlasti matere — tiste ženske, ki imajo v vsakem oziru največ pravice od družbe kaj zahtevati in edine v imenu trpečega ženstva govoriti. , 30 letnica Zveze jugoslovanskih železničarjev Ljubljana, 10. decembra. Zveza jugoslovanskih železničarjev, ki je bila ustanovljena pred 30 leti v Trstu iz vrst zavednih slovenskih železničarjev, pa nosi danes sicer drugačno ime, je praznovala danes 30-letnico svojega obstoja. To priložnost so železničarji, včlanjeni v tej organizaciji, porabili za to, da so počastili spomin svojega prvega ustanovitelja Ivana Hochmiilerja s tem, da so mu izročili diplomo častnega člana. Proslava, ki je imela uradni značaj, je bila danes dopoldne v dvorani kina »Sloge«, in se je pri njej zbralo veliko število voditeljev te železničarske organizacije, zraven pa so prišli tudi zastopniki oblasti: ministra za promet je zastopal ravnatelj ljubljanskega železniškega ravnateljstva inž. Kavčič, glavnega železniškega ravnatelja načelnik inž. Jojič, ljubljanskega škofa dr. Rožmana dekan bogoslovne fakultete dr. Snoj, bana banski inšpektor dr. Logar, divizijonarja polkovnik Vladovič, ljubljanskega župana dr. Adlešiča obč. sv. Lukič in drugi. Zborovanje je vodil predsednik organizacije inž. Roglič, ki je takoj v začetku predlagal udanostne brzojavke kralju Petru II, knezu-namestniku Pavlu ter pozdravno brzojavko resornemu ministru inž. Bešliču. Za tem so se vr- stili številni pozdravni govori, med katerimi naj omenimo zastopnika osrednje organizacije inž. Raduloviča ter zastopnike posameznih pokrajinskih organizacij v Sarajevu Splitu. Zagrebu, Subotici ter dveh zas opmkov iz Bel-grada. Daljši govor o nastanku, zgodovini in ciljih Zveze jugoslovanski železničarjev je pa imel g. Outrata, ki je podal zaokroženo sliko bojev slovenskih ^železničarjev, ki so si hoteli priboriti v Avstriji enako mesto, kakor so ga I uživali vsi drugi naši narodni nasprotniki. Ta I organizacija je bila v začetku vojne uradno likvidirana, takoj po vojni pa si je poiskala zaveznikov na jugu in se potem združila v novo organizacijo, ki je pod posebnimi pogoji in v posebnih okoliščinah dobila rekordno število elanov. Nato so govorili še drugi, med njimi načelnik inž. Jojič v imenu generalnega ravnatelja državnih železnic ter inž. Zelenko za vse gospodarske in kulturne ustanove te železničarske organizacije. Takoj nato je bila s posebnimi slovesnostmi izročena novemu častnemu članu Hochmiilerju diploma častnega članstva. Osiveli zavedni Slovenec se je ginjen zahvalil za počastitev in v svoji zahvali nagla.šak da ga je zmerom gnalo srce v boj za koristi slovenskega železničarja in za koristi slovenstva sploh. Popoldne je organizacija priredila za svoje goste kosilo, med katerim so pevci društva »Sloge« zapeli nekaj narodnih pesmic in budnic. Ves čas med zabavo pa je igral orekster priložnostne skladbe. Mariborski drobiž Maribor, 10. decembra. Mariborske žene zahtevajo volivno pravico. Danes popoldne ob 3 se je vršilo v veliki dvorani Narodnega doma zborovanje mariborskega ženstva. Sklical ga je akcijski odbor, ki je s svojo akcijo za uvedbo ženske volilne pravice na široko r 'jibal vrste našega ženstva. Za zborovanje je L..j veliko zanimanja ter je bila dvorana docela napolnjena. Poleg drugih govornikov je nastopil« tudi znana kulturna delavka gospa Minka Gova-karjeva iz Ljubljane. t Kanonik stolnega kapitlja Jožef šiška Nova odkritfa v najsta-refiem mestu. Na ozemlju Kiia, približno 12 km vzhodno Babilona v Iraku nadaljuje odprava ox-fordake univerze svoja izkopavanja. V novejšem času se je posrečilo odkriti veliko svetišče z zidovi, ki so 4 m debeli. Ta tempelj je »tal pod novobabilonskim svetiščem Nebukadnezarja. Po sodbi strokovnjakov je bila ta zgradba že pred Nebukadnezarjevo dobo razvalina. Tako bi teda-lo soditi vsaj po napisih, ki so se našli iz dobe S&rgona, ki je živel kakšnih 2800 let pr. Kr. Odpravi «• je posrečilo spraviti na varno dragocene zgodovinske table T '* j o «i’^u»’Tj«ke dobe l«r mnogo srebrnih in r’~‘;h izdelkov, ki živo jo o stanju tedanje umetno stL V globoki žalosti naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem ki znancem, da je danes ob 1.30 zjutraj Vsemogočni poklioal k Sebi svojega zvestega služabnika, našega strica, prečastitega gospoda JOŽEFA ŠIŠKA stolnega kanonika, zlatomašnika itd. ▼ Ljubljani Umrl je nenadno, a njegovo srce je bilo polno ljubezni do Boga in do ljudi, oči pa uprte v neba K večnemu počitku ga bomo spremili v ponedeljek ob 16 popoldne iz Pred Škofijo št. 13. Ljubljana, dne 10. decembra 1939. JANKO ŠIŠKA, okr. načelnik. — FRANC PENGOV, profesor. — JANKO ŠIŠKA, tovmar. — JOŽEF ŠIŠKA. — FRANC ŠMON.— ANICA TOMŠIČ. —. NEŽA ZAJC. Jožef Šiška je bil rojen 14. marca 1861. V mašnika je bil posvečen 7. julija 1883. Kot duhovnik je imel samo odlične cerkvene službe; bil je škofijski tajnik, potem ravnatelj škofijske pisarne in od leta 1906 kanonik stolnega kapitlja. Odlikovan je bil z redom Jugoslovanske krone IV. stopnje. Kakor so kratki podatki iz njegovega življenja, tako mnogoštevilne so pa pokojnikove zasluge za ljubljansko škofijo. Kot tajnik knezo-škofa dr. Missie si je pridobil zaradi svojih zmožnosti njegovo popolno zaupanje. Zato je mogel visokega cerkvenega kneza uspešno podpirati pri njegovih velikih delih. Posebno se je to pokazalo pri pripravah na prvi katoliški shod (leta 1892) in pri izvrševanju resolucij, ki jih je shod sprejel, na vseh področjih izobraževalnega in socialnega življenja našega naroda. Dr. Janez Ev. Krek je imel v pokojniku najboljšega pomočnika. V Ljubljani sami se je posvetil pokojni kanonik stolnega kapitlja podrobnemu socialnemu delu in je s pokojnim dr. Šušteršičem ustanovil >Ljudsko posojilnico«. Ta odlični zavod, ki ima toliko zaslug za gospodarski napredek našega naroda, hvaležno imenuje pokojnega kanonika svojega soustanovitelja. Naravnost zgodovinske so pa zasluge, _ ki si jih Je ifn^^nuke škofije v Gornjem Gradu. V mislih imamo čas. ko je pred svetovno vojno nam sovražna dunajska vlada hotela sama sprejeti v roke upravo imovine ljubljanske škofije. Jožef Šiška je ke* delegat stolnega kapitlja po dolgem boju in po osebnih intervencijah na Dunaju s pomočjo dr. Šušteršiča dosegel, da se to ni zgodilo m je uprava ostala v rokah knezoškofa in stolnega kapitlja. Ne moremo si misliti, kakšna nesreča bi bila zadela Zavod sv. Stanislava in škofijsko gimnazijo, če bi bila uprava škofijskih posestev prišla v tuje roke. Ne smemo pozabiti, da Je bila škofijska gimnazija v St. Vidu tedaj edina slovenska gimnazija. Naporna dela, ki jih je izvrševal požrtvovalni in nesebični pokojni kanonik pri upravi imovine ljubljanske škofije v Gornjem Gradu bodo ostala pač le Bogu znana. On jih bo poplačal s svojimi nebeškimi zakladi. Naj omenimo le, da je bilo treba v času svetovne vojne pokojniku napraviti peš ponoči dolgo pot iz Gornjega Grada v Ljubljano, da je mogel biti zjutraj pri bogoslužnih opravilih v stolnici. Karakteristični znak pokojnega kanonika ljubljanskega stolnega kapitlja je bila njegova srčna dobrota. Vse je žrtvoval za bližnjega, sam pa je ostal revež in siromak. Na praznik Marijinega brezmadežnega spočetja je opravil pokojni Jožef Šiška v stolnici začetno pobožnost za dan vednega češčenja: blagoslov. litanije Srca .WUsovega in sveto mašo. \Iivp dni pozneje — 10. decembra v zgodnjih jutranjih urah — pa ga je poklical Vsemogočni kot svojega zvestega služabnika v sveta nebesa, da bo večno nadaljeval vedno češčenje. Od tu in tam Delavska organizacija Jugorasa je poslala kraljevskemu namestništvu, vsem ministrom in predsedniku senata dr. Korošcu spomenico, v kateri se zavzema za to, da bi tudi delavski stan dobil odgovarjajoče število svojih predstavnikov v senatu in narodni skupščini. Spomenica pravi, da živi od ročnega dela približno milijon ljudi v naši državi, pa vendar so čisto delavski poslanci ali senatorji silno redki. Razmerje postane tem bolj oči to, če se upošteva, da preživljajo vsi delavci okrog 4 milijone družinskih članov. Drugi razumski poklici so neprimerno boljše zastopani, zlasti pa odvetniki in zdravniki, katerih v vseh predstavništvih kar mrgoli. Brez ozira na to dejstvo zahteva Jugoras za delavstvo toliko zastopnikov, kolikor mu jih na število gre. Tako na primer zahteva Jugoras pet senatorskih mest med imenovanimi senatorji. Do hudega spora je prišlo med krajevnima organizacijama HSS in SDS v Osjeku. Banska oblast je postavila za mestnega poverjenika pristaša HSS, ki je začel takoj po nastopu svoje službe temeljito čistiti med mestnim uslužbenstvom. Postavil je na cesto veliko število uradništva, med njimi pa v prvi vrsti pristaše SDS. Organizacija SDS stranke se je oglasila in zahtevala od HSS, da ukori poverjenika, da ne bo več metal iz služb njenih pristašev. Kljub tem protestom pa se je_nadaljevalo tako, kakor je bilo v teku prej. Ko ni prav nič več zaleglo, je SDS sklenila prekiniti vse 6tike s krajevno skupino HSS za toliko časa, dokler poverjenik mestne občine ne bo spravil svojega delovanja v sklad z »intencijami sporazuma«. 0 položaju, katerega sme imeti sokolska organizacija na Hrvaškem, je napisal »Hrvatski dnevnik« sledeče: >Kar 6e tiče telesne vzgoje, je tu najvažnejše vprašanje Sokola, ki uživa lahko na Hrvaškem popolno svobodo delovanja, toda samo v takem obsegu, kakor vsa tako imenovana viteška društva, to se pravi, da ne more uživati monopolnega položaja in ne more biti državna ali poldržavna organizacija. Sokol mora imeti isti položaj, kakršnega je imel pred 6. januarjem 1929, torej mora biti čisto svobodna organizacija, ki bo organizirana na demokratskih načelih.« Tako stališče je veliko bolj dostojno in primerno v primeri s položajem, ki si ga je Sokol deset let prilaščal po vsej državi. Nič ne bo škodovalo, ko bo zapustil tudi v Sloveniji Sokol svoje privilegirane postojanke kot predstraža diktatorskih režimov. Že drugo leto deluje z velikim uspehom zadružna šola v Bclgradu. Organizirala jo je po vzoru slovenske zadružne šole Glavna zadružna zveza. V letošnjem letniku je 45 učencev, katerih najmlajši je star 13 let, najstarejši pa 36. Med učenci so zastopani kraji iz vseh banovin razen iz Slovenije, kjer obstoja ta šola še izpred svetovne vojne. Glavna zadružna zveza pravi, da so se lanski obiskovalci zadružne Šole lepo obnesli in da z uspehom delujejo za razširjenje zadružništva v državi. Spet novo pilotsko šolo je odprl Aeroklub v Jagodini v Severni Srbiji. Vanjo je bilo sprejetih 30 mladeničev, ki so pokazali veselje za pilotski poklic. Tako se vzgaja sicer kasno, vendar pa še ne prekasno množica pilotov, ki jih bo naša država potrebovala ob času, ko se bo za to pokazala potreba. Jagodinski občinski odbor je za to priliko sklical celo izredno občinsko eejo, na kateri so vsi odborniki izražali svoje veselje, da se je šola ustanovila v njihovem kraju. Šolo vzdržuje Aeroklub. Za 249 milijonov dinarjev je bilo v državni blagajni v prvih sedmih mesecih več dohodkov kakor pa izdatkov. Dohodkov je bilo v oktobru 1004,8 milijona dinarjev, kar pa je za 74,1 milijona dinarjev manj kakor pa je predvideval proračun. Izdatki pa so bili večji, ker so znašali 1058,2 milijonov dinarjev. Vsega ekupaj je bilo v sedmih mesecih dohodkov za 6992,6 milijonov, kar pomeni, da je bilo dohodkov za 559,8 milijonov manj kakor pa je predvideval preračun. Izdatkov je bilo v tem času 6743,6 milijonov in sicer za 809 milijonov dinarjev manj, kakor je bilo predvidenih v preračunu. Tako je bilo v prvih sedmih mesecih preračuna za 249 milijonov dohodkov več kakor izdatkov. Celo s soljo so se začeli zalagati zbegani potrošniki, katere je zbegalo govorjenje špekulantov, da bo v naši državi zmanjkalo soli. Uprava državnih monopolov je celo ugotovila, da so si nekatere družine nabavile kar po več kakor 6to kilogramov soli, kar jim bo potem zadostovalo za celih pet ali več let. Zaradi tega je uprava državnih monopolov izdala pomirjujoče obvestilo za javnost, da so vesti o pomanjkanju soli popolnoma neresnične in da je v vseh monopolskih skladiščih v državi soli več kot preveč in se ni absolutno bali pomanjkanja. Prav tako se ne bo sol podražila, ker ni nobene potrebe za to. Nenavadno šalo si je dovolila narava pri neki **n^ki iz okolice Prilepa v Južni Srbiji. V tamkajšnjo bolnišnico se je namreč prijavila ženska, 1,1 io sramežljivo pripovedovala, da ima na glavi rog. Odvezala je ruto in zdravnik je res ugotovil, da le ženski na temenu zrastel pravi rod. ki je • , 5 aakih Šest centimetrov. Pred poldrugim letom je zena zapazila, da ji raste čuden izrastek na glavi. Bolelo jo ni, pač pa jo je srbelo in se je zato pogostokrat česala. Zdravnik je izvršil malo operacijo in rog odstranil. Rog je bil iz enake roževine kakor so rogovi pri živini. Prod štirinajstimi dnevi j0 neka an(c,egka torpcdovka zajela blizu určije jugoslovansko ladjo »Lovčen«, katera je prevažala tovor orehov, lešnikov, mandarin in fig- Torpedovka je odpeljala >Lovčcn« na Malto, kjer je morata ladja čakati štirinajst dni, da so jo Angleži preiskali. Pol tovora je bilo zaplenjenega, namreč lešniki in mandarine, ki so bile namenjene za neko tovarno čokolade v Švici. Angleži so tovor sicer zaplenili, toda obenem so plačali odgovarjajočo odškodnino. Jugoslovanska ladja je nato spet odplula proti jugoslovanskemu pristanišču. Ves čas, kar so se naši mornarji mudili na Malti, so z njimi Angleži zelo vljudno ravnali. Mnrilea svnjega moža je ubila vdova Tana Boranijaševic iz vasi Drževičev pri Prijepolju. Mladoletni Suljo Alispahič se je dejansko lotil dveh sester Zarka^ Boranijaševiča. Žarko jima je priskočil na pomoč, toda Suljo ga je z nožem obdelal, da je nesrečnik ranam podlegel. Suljo je bil potem obsojen na pet let ječe. Ker se je pa v ječi dobro vedel, so ga izpustili jx> treh letih. Čim se je vrnil domov, je začel laziti za vdovo Tajo. Žena ga je zavračata, ker mu ni mogla odpustiti, da ji je ubil moža in vrgel v siromaštvo njo in tri male otroke. Suljo pa jo je zalezoval še naprej. Ko se je pa nekega dne ojunačil in ji začel nuditi svojo roko, je vdova potegnita samokres in Sulja ustrelita. Sodišče jo je za ta zločin obsodilo na eno leto dni ječe. Mestni župan dr. Adlešič je sklical konferenco županov avtonomnih mest, na kateri bodo razpravljali o pobijanju draginje in zaščiti prebivalstva Zaradi draginje po naših mestih in zaradi nabave rezervne hrane, zaradi naprave zaklonišč pred napadi iz zraka in sploh zaradi vseh vprašanj zaščite prebivalstva v vojni je ljubljanski župan dr. Juro Adlešič kot predsednik slovenske sekcije Zveze mest kraljevine Jugoslavije sklical župane avtonomnih mest na konferenco v Celje, ki bo v torek 12. t. m. Župani in referenti se bodo posvetovali prav o vseh vprašanjih zaradi skupnega nastopa, da bo delo čim uspešnejše in seveda tudi o enotnem postopanju, da bodo zlasti ukrepi proti draginji čim najbolj učinkoviti. Pri tem pa moramo takoj omeniti, da so očitki javnosti, zakaj v Ljubljani in po drugih naših mestih protidraginjski odbori ne popisujejo trgovskih zalog. kakor na Hrvatskem, popolnoma neupravičeni, ker se banovina Hrvatska ravna že po stari uredbi iz 1922, za vse banovine pa velja nova uredba, ki protidraginjskim odborom ne daje te pravice, a dodatna uredba o tem še ni izšla. Kar se pa Ljubljane tiče, smo tudi iz dnevnikov že jKmčeni. da ljubljanski protidraginjski odbor zbira gradivo in išče pota, kako bi najbolj učinkovito nastopili proti brezvestnim špekulantom in verižnikom in kako bi prišli do čim cenejše prehrane. Policija je tudi že mnogo prijavita sodišču. Iz vsej javnosti razumljivih razlogov pa mora protidraginjski odbor poslovati z največjo obzirnostjo in čim najbolj taktno in tiho, da zaradi nekaterih posameznih grešnikov ne spravi vsega ljubljanskega trgovstva na 6lab glas. Tudi ljubljanska javnost se že zaveda, da si je občinstvo marsikatere predmete podražilo samo, ko je objavljalo svoje pritožbe z visokimi cenami v listih in so se nato producenti seveda držali teh visokih cen. Predvsem je ljubljanski odbor za pobijanje draginje zahteval, naj se nujno izda uredba o kontroli cen življenjskim potrebščinam, ki jo naznanja čl. 9. uredbe za pobijanje draginje in brezvestne špekulacije. Razen tega se bodo pa župani posvetovali tudi o ureditvi cen na trgih, o zahtevi omejitve izvoza onih predmetov, ki primanjkujejo na domačem trgu, o olajšavah pri dobavi deviz, potrebnih pri uvozu, o posredovanju Prizada in direkcije za prehrano, o kartelih in veleproducentih, zlasti pa seveda tudi o veriž-ništvu in o posledicah draginje. Z nemirnimi časi so mestne občine dobile nešteto novih nalog in glavna vsebina celjskih razgovorov bo pač iskanje potov, kako bi slovenske mestne občine čim najbolj zaščitile svoje davkoplačevalce pred še težjimi bremeni, vse prebivalstvo pa obvarovale pred hudimi posledicami vojne. »H’ mav cez izaro« »Mlademu Korotanu« na pot Koroška mladina je z lanskim letom dobila svoj mladinski List »Mladi Korotan«, ki si je že po prvem letu osvojil marsikatero mlado srčece in ▼ njem vzbudil spoštovanje in ljubezen do lastne materinščine. Zadnji »Kor. Slovenec« posveča mladinskemu listu nekaj iskreno občutenih misli, iz katerih posnemamo: »Že drugič je v drugem letu svojega izhajanja potrkal na vrata slovenskih domov naš prijatelj »Mladi Korotan«. Rad bi se vselil v vse slovenske družine, drugoval bi malčkom in bil dober pomočnik njihovim staršem pri vzgoji otrok v zavedne Slovence in dobre člane človečanske družbe. Prvič je potrkal narahlo, da so ga čuili najboljši in naj-zvestejši. Tem je njegovo prijateljstvo že dragoceno in dobrodošlo. Da ga čujejo še drugi s slabšim sluhom in posluhom, naj ga drugič najavimo glasnejše. Najprej 6taršem, velikim bratom in sestram, tetkam in babicam: Posredujte svojim malim lepo slovensko materinščino! Urite in vežbajte naše malčke v blagoglasni slovenski govorici! Z materno besedo jim posredujete zaklad, brez katerega ostanejo sirote, vredne pomilovanja in usmiljenja. Z besedo jim posredujete veličastnost nadnarave, krasoto narave, skrivnost naroda in družine, z besedo tešite veliko hrepenenje mladih src po lepem in plemenitem, dobrem in resničnem, Z materno besedo jim nudite bogastvo davnih prednikov, z njo jih povežete v zlato verigo slovenskih rodov. Uk v materinščini je najlepši kos vzgoje otrok in otroškega značaja in pogoj otrokovega spoštova- nja do 6taršev in vzgojiteljev. Tuj jezik lahko posreduje strokovno znanje, lahko tudi širi razumsko obzorje, nikdar pa ne bo vzgajal, nikdar zgrabil srca in nikdar nagibal volje k rasti v plemenitega, celega človeka, človekova srčna in duhovna rast — to je kraljestvo materne besede. Kdor pozabi svoj materni jezik, je pretrgal vezi s 6Vojo družino, s svojini rodom in plemenom, pohabil je dragocen inštrument, ki ubira glasove duše in 6rca. _______ Bi vi, starši, hoteli, da postanejo vaši otroci duševni pohabljenci? Bi vi, bratje in sestre, tetke in babice, želeli, da ostanejo mali bratci in sestrice sirote brez domovine in srca? Igraje lahko posredujete svojim malim mehko materinščino in dali ste jim neizmeren zaklad, dragocenejši od morja svetlih biserov.« Koroški drobiž V Žitari vasi je šla prostovoljno v smrt 35 letna Marija Vertič. Pred smrtjo j« napisala poslovilno pismo, v katerem zapušča svoje imetje nesorod-nikom. Očividno so bile vzrok samomora težke družinske razmere. V Selah je umrla v visoki starosti 84 let gospa Marjeta Jug, mati pok. priljubljenega slovenskega zdravnika v Borovljah. Pokojnica je vzgojila petnajst otrok, toda veliko število jih je odšlo že pred njo na oni svet. Gospa Jugova je bila zavedna slovenska mati, ki je tudi svoje otroke znala ohraniti lastnemu narodu. Dela na novi elektrarni na Dravi pri Žvab eku se kljub težki nesreči, ki je doletela podjetje pred kratkim, z vso odločnostjo nadaljujejo. Pri delih je zaposlenih tudi več jugoslovanskih delavcev. Iz Gorice, s Krasa in iz Trsta Tudi Jugoslavija ima škodo, če Trst zamre Že v zadnji naši ponedeljkovi številki smo poročali o velikih skrbeh, ki so se polastile tržaških gospodarskih krogov zaradi tega, ker je v tem pristanišču vedno manj prometa, to pa zaradi sedanje evropske vojne in predvsem zaradi zadnjega sklepa Velike Britanije in Francije, da zapreta ves nemški Izvoz, torej tudi izvoz preko Trsta. O razdelitvi železniškega prometa med Trstom in Hamburgom pa so v začetku decembra da to ne more biti nič drugega kot letaki, ki so jih metala v zadnjem času nad Nemčijo angleška letata in ki jim je veter kriv, da niso padla na rodovitna tla... Pravijo, da jih je veter zanesel proti Tolminu vsaj z Zgornje Koroške, če ne od dlje, kajti časopisi niso nič poročali, da bi se angleška letata pojavita kdaj že kje bližje. Ladje prodajajo za živež Tedaj, ko je izbruhnila sedanja vojna med Nemčijo ter Anglijo in Francijo, je bilo zasidra- Tl ih nrvl/oi namSlrlb )n ^Sjših nogometnih klubov in ^ AZ&™.S k.kor smo Slovenci le St«. & V Sl ““Jeio iodlofena. T.ko pr.vi ieid •t majnen naroa, Kakor smo siovenci, £ ste j . b &sto drugačen. Gra- vilo naših izseljencev, ki jih je blizu 700.000, na- | vlllb. j€ bil enakovreden ravnost strašno. Pomisliti moramo namreč, da od- no opravil svoje, v največji meri pa vsekakor I gali za naše izseljence tudi s stališča naše narod-r— n ---*— ne celote, kakor se temu vprašanju posveča da- nes duša Rafaelove družbe, p. Zakrajšek, potem bi bilo drugače in bi imeli lahko po raznih državah in kontinentih strnjene slovenske kolonije, cvetoča mesta in bogate pokrajine, kjer bi prevladoval slovenski živelj, kjer bi se v plemeniti tekmi s staro domovino gradila slovenska kultura. V razmerah, v katerih Slovenci živimo, je izseljevanje za nas do neke mere potrebno zlo. Zato moramo z vsemi silami stremeti, da to zlo, ako ga že popolnoma ne odpravimo, vsaj čimbolj omejimo. To pa bomo mogli storiti samo tako, da ustvarimo doma primerne življenjske pogoje, da bo prirastek našega naroda mogel dobiti na domači zemlji dovolj kruha. Ob pridnem in smolre-nem delu bi moglo na tej zemlji živeti še mnogo več ljudi in boljše kakor danes. Z izvedbo regulacij naših voda, bi bilo mogoče pridobiti mnogo nove plodne zemlje, osušiti bi bilo treba travnike, ki so zamočvirjeni, zboljšati obsežne travnike, ki so preraščeni z mahom, urediti vrtove, ki bi mogli firecej prispevati k prehrani našega kmeta, bajtar-a in delavca, in sadovnjake, kar bi v veliki meri zboljšalo življenjske pogoje našega podeželja. V kraje, kjer so kmteska posestva po večini zelo majhna in so zato na razpolago delovne sile, bi bilo treba spraviti industrijo, ki bi tem silam dala kruha in zaslužka. Od samouprav, ki o njih danes toliko govore, upamo, da nam bodo šele prinesle zmožnost za sprostitev vseb delovnih sil, ako bodo te samouprave deležne tudi primerne finančne samostojnosti. Vzporedno z gospodarsko obnovo pa mora iti tudi prava narodna vzgoja naše mladine. Naša šola mora v srrih našega narodnega naraščaja vzgojiti trdno In močno narodno zavest. Naj bi današnja akademija in vsakoletno praznovanje izseljenskega tedna pripomoglo čim več k temu, da bi bila zavest narodne skupnosti vedno živa v vseh srcih, ki po njih polje slovenska kri. Akademija je prav lepo uspela, zaslužila pa bi mnogo lepši obisk. g. Ivan Cesar, ki je Courtelinovima posvaljka-nima papirnatima izrezkoma »Boubourocheju« in »Komisarju« za njune svetle hipe vdahnil dušo in jima pomagal tudi čez tista mesta, kjer ju je bil Courteline prepustil luninemu vplivu! — Ne Courtelineve besede, Cesarjeva sijajna igra je snoči iz obeh ubožnih lutk napravila dve živi kreaturi! V edini psihološko ostrejše napisani in res dosledno izpeljani vidnejši osebi (Adela) je nastopila Gabrijelčičeva, ki je v zadnjem času pokazala resnično presenetljiv igralski napredek. — Ostali, zlasti Sever in Kralj ter Gregorin, so opravili svoje kakor so najboljše vedeli in znali — lahko rečemo, uspešno, če pomislimo, kaj jim je bilo naprteno. Režiser Jože Šest je delo pripravil spretno, pa lepo, pametno, preprosto — kljub spoštovanju do Courtelina kakor ga je bil izpovedal v »Gledališkem listu«. Tudi scena inž. Franza je zadovoljila. Gledališka uprava — ali tisti, ki so te reči spravili na repertoar — so napravili spet enkrat slovenski kulturi slabo uslugo, povrhu pa so še neprijetno pokvarili ugodni dojem o resnem delu na našem gledališču in o zavednem prizadevanju po napredku. Ta dojem se je občinstva že loteval po letošnjih lepih uspehih povsem upravičeno. K3SBI Današnji šport doma in na tujem BSK - Gradjanski 1:1 (0:1) Še ni odločeno, kdo bo dobil pokal, ki ga je po: 7il predsednik vlade Šok> vzdržuje, je lahko ponosno na nivo šole. Zavedajoč se pomembnosti te tridesetletnice bodo učenci in učenke pod šolskim vodstvom priredili danes, v ponedeljek, ob 20 zve: čer v dvorani Trgovskega doma v Gregorčičevi ulici kjer ima šola danes svoje prostore, slavnostno akademijo. hajajo v tujino samo mladi, zdravi in krepki ljudje, še polni življenja. Tako izgubljano ogromno delovno silo, ki dviga gospodarstvo in ustvarja blagostanje tujini, tujim narodom, mesto da bi te sile bogatile naše gospodarstvo. Ni čudno, ako so je prebivalstvo na bivšem Kranjskem pomnožilo v zadnjih 120 letih samo za dobrih 40 odstotkov, ko se je v istem času pomnožilo prebivalstvo Evrope za 140 odstotkov. In da odpade v razdobju od 1921 do 1936 od celotnega prirastka prebivalstva v naši državi na Slovenijo samo 4.1 odst., dasiravno tvori prebivalstvo Strašen dvojni samomor z elektr. tokom na Jesenicah Jesenice, 10. decembra. Davi ob 6 sta šla prostovoljno v smrt na električni centrali v Javorniškem Rovtu, ki je last KID, električni mojster Janko Žnidar, oce dveh otrok iz Slovenskega Javornika, in njegova ljubljenca Tinca Zupanova, žena gostilničarja in avtoprevoznika na Javorniku. Med njima je vladalo že dalj časa prijateljsko razmerje. V zadnjem času ju je to razmerje pripeljalo že tako daleč, da nista vec našla drugega izhoda, ko iti prostovoljno v smrt. V soboto sta se odpeljala po dogovoru v Kranjsko goro, kjer sta se zadržala v gostilni do poznega večera. Nato sta se odpeljala s taksijem do Javornika, od tam pa sta nadaljevala pot peš na Javorniški Rovt. V svojih domovih se nista nič oglasila, čeprav sta šla mimo. V zgodnjih jutranjih^ urah sta prišla do električne centrale KID, kjer je opravljal službo delavec KLD. Uslužbenec je mislil, da je pri- djanski, vodilni hrvaški klub, je bil enakovreden BSKu le prvih 15 minut, potem pa je popustil in igro prepustil BSK-u, ki je goste prisilil,_ da so v drugem polčasu prešli v obrambo, da je človek mislil, da moštvi igrata le na en gol. Samo petkrat je Gradjanski prišel preko 16 meterske črte pred BSK-ovimi vrati. BSK je goste tako r*zbu. da Gradjanskemu ni preostajalo drugega kot obramba z vsemi sredstvi. Kadar ni šlo tako, kakor bi pravila dopuščala, so se BSK-ovi napadi ustavili zaradi faulov. Skoraj vsake dve minute je bil sodnik g. Ivančič prisiljen prekiniti igro zaradi faulov 80 odstotkov vseh nedovoljenih potez so povzročili gostje, ki so z današnjo igro izgubili precej simpatij pri tukajšnjem športnem občinstvu, ki jih je v začetku sprejelo s ploskanjem, poslovilo pa se e od njih z zgražanjem. Igra se je začela ob 2 popoldne na lepem, s travo pokritem BSK-ovem igrišču ob navzočnosti 10.000 ljudi. Sodil jo je madžarski sodnik Ivančič. Obe moštvi sta nastopili v poj>olni postavi, v isti kot v Zagrebu. Začetni udarec je imel BSK. Po začetni nervoznosti Belgrajčanov je Gradjanski prešel v napad in v 6. minuti je že Antolkovič podal visoko z glavo v branilskem prostoru BSK žogo Lešniku, ki jo je hladnokrvno in mojstrsko poslal v mrežo. Gradjanski je izsilil nato dva kota. Zdelo se je, da bo BSK danes gotovo premagan. V 12. minuti je sledil lep napad Božoviča, ki se je kon- Pri mladinskem nogometnem turnirju je zmagal Mars Kar nočejo se posloviti od žoge. Klubi so povečini že nehali z nogometnimi tekmami, zato so pa začeli juniorji, ki so se danes kajI vneto podili za žogo na igrišču SK Mladike n dellDanašnji mladinski pokalni turnir Štirih ^ otnih mnfctBv iz zapadnega dela Ljubljane je bo delavec KLD. Uslužbenec je mislil, da je pri- „nmo,niu mnštev iz zapadnega dela Ljubljane je šel njegov predstojnik nadzorovat. Ker dru- SK Mars, ki je poklonil za oba zma- gega ne sme pustiti v centralo, je ta brez zle Jufalt P°kala Turnirja so se ude- gega ne sme pustiti v centralo, je ta brez zle I ‘.,“7 pokala. 1______ slutnje pustil centralo odprto. Žnidar je poslal I ?.... SK M ^ot prireditelj, SK Mladika, uK uslužbenca v bližnji hotel z naročilom naj 'f‘Lin c KMoste prinese čaj. Ko je delavec storil kakšnih de- I Slav,la “ SK M°S set korakov od centrale, je opazil, da je nenadno ugasnila električna luč. Takoj je za- slutil, da se je morala zgoditi nesreča. Brž je šel pogledat in videl je Žnidarja in Zupanovo, kako sta se držala skupaj, Žnidar pa je imel glavo prislonjeno k žjci visoke_ napetosti. Zupanova je na pol klečala. Uslužbenec je hitro zaprl tok in začel pri Žnidarju s poskusom, da bi ga z umetnim dihanjem pripravil k življenju. Toda brez uspeha. Žnidar je bil že mrtev, dočim je bila Zupanova še živa in pri zavesti. Imela je obe roki do kosti obžgani, hudo je bila opečena tudi po ostalem telesu. Prepeljali so jo na dom, kjer je po petih urah v strašnih mukah izdihnila. Na kraj sam so poklicali zdravnika, ki je ugotovil, da je moral biti Žnidar pri priči mrtev. Prepeljali so ga takoj domov. Zupanova je bila še toliko pri zavesti, da so jo mogli uradno zaslišati. Žnidar je imel pri sebi po* slovilno pismo, v katerem prosi ženo in otroke odpuščanja ter pravi, da žal ni bilo drugega izhoda. Posebno pozdravlja otroke. V pismu je izražena želja, da bi bil z Zupanovo pokopan v skupnem grobu. Celje, 10. decembra. V gostilni pri »Turški mački« je bil danes ustanovni občni zbor CNP. Vodil ga je delegat Slov. nogometne zveze g. Martelanc iz Ljubljane. Odobren je bil pravilnik Podzveze; po dolgi in burni debati je bil izvoljen upravni odbor, v katerem so gg.: predsednik Stokelj (Celje), podpredsednik Svetek (Olimp), tajnik Presinger (Celje), blagajnik Veber (Olimp), podzvezni kapetan Stojkovič (Jugoslavija), odbornika Skelac (štore) in Šalehar (Atletiki). Upravni odbor je dobil pooblastilo, da sklepa o predlogu preračuna izdatkov. Navzoči so bili zastopniki Boruta. Celja, Atleti-kov, Jugoslavije, Hrastnika, štor, Olimpa in Laško. MARS : SLAVIJA 5:0 ^ nol 10 sta se srečala kot prvi st °nHr^diteli Mars in Slavija. Marsova mladina ie' danes pokazala, da bo dostojni naslednik svojih tovarišev iz prvega moštva Mladi Marsovci so bili ves čas v veliki premoči in je visoka zmaca nad Slavijo popolnoma zaslužena. Smolo pa je pri tej tekmi imel golman Slavije, ki si je pri lovljenju žog« sam od 8ebe zlomil roko. MLADIKA : MOSTE 0:7 Kot drugi par sta nastopila domačina Mladika in Moste. Tekma je končala katastrofalno za domačine, ki so izgubili kar s sedmimi goli razlike. Mladika je nastopila nekompletna, zraven tega pa ni pokazala prav nobene volje do igre, tako da je nasprotnik gospodaril na igrišču po svoji mili volji. Obe dopoldanski tekmi je sodil g. Pečar, ki ni bil preveč natančen v presoji. Zlasti so se v prvem polčasu pritoževali nanj ’ igralci Mladike. MLADIKA : SLAVIJA 4:0 Popoldne ob 2 sta se najprej spoprijela Mladika in Slavija — torej oba premaganca. Mladika je nastopila v malo močnejši postavi kakor dopoldne in je dala neprimerno boljšo in požrtvo-valnejšo igro kakor proti Mostam. To ji je prineslo nad Slavijo tudi lepo zmago, ki bi bila lahko §e višja, če bi znali napadalci izrabiti vse prilike, ki so se jim nudile. MARS : MOSTE 6:4 Takoj za prvim parom sta se v končni borbi premerila še Mars in Moste. Zdelo se je, da bo Mars temeljito izprašil Moščane. Vodil je že * 6:1. Tedaj pa so se Moščani malo otresli trdih Marsovih klešč in so začeli malo ostreje napa- I dati. S tem so mladim Marsovcem zmešali glavo | čal z lepo Olaserjevo parado. V 15. minuti napad po Gliševiču, v katerega starta Beloševič, nanj pa Manola. To je Beloševiča tako razjezilo, da se je zaletel z vso silo proti Manoli, in če ne bi bilo na igrišču le nekaj razsodnih igralcev, bi brez dvoma prišlo do pretepa. Oradjanski je začel popuščati. V drugem polčasu so se začeli srditi napadi domačih. Igralci BSK so bili neprestano pred vrati gostov. BSK je lepo zaigral. Sledil je oster predor levega krila Božoveča in je žogo ubranila prečka. V 28. minuti Božovič poda Valjareviču, ki se prebije skozi vrste in že je kazalo, da je gol neizbežen. Vanj sta se zapodila oba branilca in ga vrgla na tla, a sodnik ni prisodil enajstmetrovke. V 33. minuti je žogo dobil Manola ter jo iz razdalje 18 metrov poslal skozi veliko gnečo mimo presenečenega Glaserja v gol. Igralci BSKa so začeli še huje pritiskati, moštvo Gradjanskega_pa je iz strahu pred porazom začelo igro zavlačevati. V 40. minuti Olišovič prisili Glaserja, da se zlekne po tleh in v zadnjem hipu še doseže žogo in jo odbije v kot. še nekaj faulov in enenak boj.^e k končal s pozdravi domačim in z zgražanjem' nad gosti.. Tako se je današnji boj končal neodločeno in ni dal odgovora na vprašanje, kdo bo dobil krasni pokal, darilo predsednika vlade Dra-giša Cvetkoviča. Ker sta ostali obe tekmi neodločeni, bosta verjetno odigrani drugi dve. Jugoslavija - Ankara 3:2 HAŠK — RAPID (Bukar.) 2:0 (1:0) in res jim je uspelo znižati rezultat na 6:4. Kljub temu pa so bili najmlajši častilci boga vojne mnogo boljši v vsakem pogledu. Bili bo poirtvo-valnejši, znajo lepše in točnejše podajati in so pokazali kar lepo znanje. Obe popoldanski tekmi je sodil v popolno zadovoljstvo g. Zajc. Po končani tekmi so si moštva razdelila plen. Slavija in Moščani so odšli praznih rok. Mars in Mladika pa sta spravila v svoj arhiv uspehov dva lična pokala. Prvenstvo akademikov v namiznem tenisu Danes je bilo zanimivo tekmovanje naših akademikov v namiznem tenisu. Tekmovanje je priredil Akademski športni klub pod pokroviteljstvom g. bana dr. Natlačena in s tem pokazal, da je najbolj agilna športna organizacija naše univerze. Tekmovanje se je vršilo v telovadnici Učiteljišča na Resljevi cesti ob obilni udeležbi akademikov in drugega občinstva. Tekmovanja so se udeležili tekmovalci, ki so jih poslali klubi HAŠK iz Zagreba, iz Ljubljane pa JASO, Jugoslavije in ASK kot prireditelj. Tekmovanje se je začelo ob 9 dopoldne ob navzočnosti zastopnika bana g. Lenarta. Najprej je bilo tekmovanje v singlu, ki se ga je udeležilo 24 tekmovalcev. Zmagal je Dolinar Žarko (HAŠK) nad Heksnerjem (HASK) z 21:15, 21:16, 21:19. Od Slovencev so bili najboljši Krečič Dušan (ASK), Djinovski (JASO), Strojnik (ASK), Scag-netti (JASO). V singlu dam je zmanala Pustoslemšek Tjaša (Jugoslavija), slede ji: Virant (Jugoslavija) in Barle Lilijana (ASK). Zanimivo je bilo prvenstvo moštev: Nastopilo je šest moštev: Ljubljana I. (reprezentanca univerze: Djinovski, Lazar, Krečič). Zagreb I. (reprezentanca univerze: Dolinar Žarko, Heksner, Širola), moštvo ASK, JASO. Jugoslavija in Zagreb II. Zmagalo je moštvo Zagreb I. V mit-duble je prvi sledeči par: 1. Medved— Pustoslemšek (Jugosl.), 2. Krečič-Barle (ASK), 3. Lavrenčič—Virant (Jugosl.). 1. Dolinar B.—Merksauer (HASK). 2. Krečič—Strojnik (ASK), 3. Dolinar 2,—Heksner (HAŠK), 4. Djinovski—Scagnetti (JASO). • i-i.ii.-i. i-j- b n _ l.rf.i.t.ii. |nL Jote Sodja. — Orednlk: Mirko Javornik - Rokoplso* ne vratam«.