teh IH ftev. Z55 v tehle)! J novembra 19Z9. Ceno Din r- dn popoldne, ravzem& nedelje in premike. — Inserati do 30 petit a Din 2.—, do 100 vrst Dm 2.50, večji inserati petit vrsta Din 4.—. Popusti po dogovoru. In eratni davek posebej. »Slovenski Na: velja letno v Jugoslaviji 144.— Din, za inozemstvo 300.— Din. — Rokopisi se ne vračajo. — Nade telefonske številke so: 3122, 3123. 3124, 3125 in 3126. Gospodarsko propadanje Reke in Trsta Zaključifev trgovinske pogodbe med Jugoslavijo in Španijo ter ustanovitev češkoslovaške svobodne cone v Hamburgu sta odvzeli Trstu in Reki glavni promet - Tržaška deputacija pri Trst, 7. noveariihra. V tukajšnjih gospodarskih krogih ie zavladala v zadnjem času velika skrb za bodočnost Trsta. Pozicija Trsta po prevratu že ftak n? bila posebno ugodna, -ker je izgubil svoje naravno zaledje, na drugi strani pa je italijanska vlada favorizirala Reko, ki je v še bolj mučnem položaju. 7 vsemi Sredstvi si ie Italija prizadevala, da bi koncentrirala izvoz Srednje Evrope v tržaški in reški Iukj. To ji je v gotovem primeru tudi uspelo. Jugoslavija, ki je najresnejša konkurentima Italije, prva leta ni imela niti svojega dovolj močnega paroplovnega parka, giti moderno opremljenih luk. Od leta do leta pa se ie to razmerje spreminjalo na škodo Italije. Izvoz Jugoslavije in ostalih balkanskih držav se le vedno bolj koncentriral v jugosloven-skih Iukah. kar sta najbolj občutila Reka in Trst. Italijanska vlada si je zato prizadevala, da bi potom trgovinskih pogodb in raznih olajšav priklenila na Trst in na Reko izvoz držav, ki gravitirajo k Jadranskemu morju. Tako je hnela pogodbo s Češkoslovaško, ki je izvažala skoraj vse svoje pridelke preko Trsta, prav tako z Madžarsko za Reko. Dasi vse to ni moglo nadomestiti tzgube, ki io predstavlja za Trst in Reko odcepitev od njunega naravnega zaledja, sta Trst in Reka doslej še kolikor toliko životarila, dasj se je v prostranih pristaniških napravah že bujno razrastla trava. Zelo hud udarec za Trst in Reko pa pomeni zaključitev trgovinske pogodJe med Jugoslavijo in Španijo ter ustanovitev češkoslovaške svobodne cone v Hamburgu. Pred zaključitv rjo trgovinske pogodbe med Španijo in Jugoslavijo je šel skoraj ves jugosiovenski les preko Reke in Trsta, ki sta nekako monopolizirala promet med Jugoslavijo in Španijo. Nova pogodba pa daje jugo- goslovensklm izvoznikom lesa ne samo enake ugodnosti kakor italijanskim, marveč še celo mnogo večje. Zato je jasno, da se bodo jugosiovenski izvozniki lesa v bodoče posluževali domačih luk, zlasti 'Sušaka, kjer se pristaniške naprave stalno širijo in modernizirajo. I Prav tako pa ie tudi popolnoma jasno, da bo v bodoče usmerjen ves češkoslovaški izvoz na Hamburg, kjer je bila včeraj izobešena češkoslov. zastava S tem bosta Trst in Reka izgubila svoj glavni promet Tržaški občinski svet je imel te dni več konferenc, na kateri je razpravljal o tem, kako bi se dalo Trstu pomagati. Izhoda ni našel. Kakor se zatrjuje, bo prihodnje dni odpotavaia v Rim posebna deputacija, da naprosi Mussolinija za izdatno podporo od države, ker grozi v nasprotnem primeru ne samo Reki. marveč tudi Trstu popolna gospodarska propast no svojega stališča napram Tardieue-jevi vladi, marveč se bo odločila šele potem, ko bo vlada objavila svoj program. Svojo definitivno stališče bo zavzela šele v odmoru današnje seje zbornice. Pod temi okoliščinami je še docela negotovo, kako bo izpadlo glasovanje. K temu pa se pridružuje še nov problem, namreč vprašanje, ali bo Briand na današnji seji podal izjavo o svoji zunanji politiki, ki io ie 22. oktobra odklonil in kar ie tudi izzvalo padec njegove vlade. Ce bo Briand ugodil tej zahtevi, bo desnica glasovala za vlado. Ce pa jo bo odklonil, bo nudila zbornica enako sliko kakor io je nudila 22. oktobra, to Je, da se bo levičarska opozicija združila s skraino desnico in vlada bo ostala v manjšini. Misu pa se, da bo seja zbornice končala za Tardijevo vlado kolikor toliko ugodno. Odločitev o usodi Tardieujeve vlade Na današnji seji zbornice se bo pokazalo, s kako večino lahko računa nova francoska vlada — Tudi nova kriza ni izključena Pariz, 7. nov. s. Še Ie včeraj je bila prav za prav rešena francoska vladna kriza, a že se širijo glasovi o možnosti nove krize. Zanimanje vSeh političnih krogov je koncentrirano na današak) sejo zbornice, na kateri bo vlada objavila svoj delavni program. Ne izključuje se namreč možnost, da lahko izbruhne že danes nova vladna kriza, še mnogo težja in usodnejša od zadnje. Računa se, da bo dobila vlada v najboljšem primeru 20 do 30 glasov večino. Gotovo je. da bodo socialisti, radikali in komunisti glasovali proti vladi. Radikalna stranka je na svojem današnjem posvetovanju sklenila, da bo stroco čuvala svojo strankarsko disciplino in glasovala proti vladi. Vprašanje večine je odvisno od radikalske levice, skupine Loucheurja, ld ima sicer v vladi pet ministrov odnosno državnih podtamikov, k? pa kljub temu še n? zavzela definitiv- Značilen incident med Venizelosom in grškim metropolitom Bojevit govor metropolita pri blagoslovitvi novega pristanišča — Ostra zavrnitev Venizelosa Atene, 7. novembra. Pri položitvi temeljnega kamna za nove pristaniške naprave v Kavali je prišlo do senzacionalnega incidenta med soluskim metropolitom in ministrskim predsednikom Venizelosom. Metropolit je imel po blagoslovitvi govor, v katerem je povdarjal, da bodo iz tega pristanišča odhajali grški vojaki na vojno za osvoboditev zatiranih bratov v inozemstvu. Ministrski predsednik Venizelos je ostro prekinil metropolitov govor in povdaril, da grške čete ne bodo nikdar odšle iz Kavale na vojaške akcije, ker je Grčija odločena, da hoče živeti z vsemi sosedi v prijateljskih odno= šajih. Nato je imel nagovor, v katerem se je podrobno bavil s prizadc\>anji grške vlade za ohranitev miru in dobrih sosednih odnosajcv. Y7enizelosov odločen nastop je i%zval mnoge komentarje in splošno odobravanje. Bo j za 7 urni delavnik v angleških premogovnikih Zastopniki premogovnikov odklonili nadaljno udeležbo pri pogajanjih Lo?don, 7. novembra. V reševanju premog ovne krize je nastal nenadoma važen preokret. Lastniki rudnikov so včeraj izjavili, da se ne bodo udeležili današnje konference o rešitvi premogovnega vprašanja. Takoj nato se je sestal ministrski svet, ki je razpravljal o položaju, katerega smatrajo politični krogi za zelo resnega. O poteku ministrske seje same manjkajo glavni podatki. Kakor se doznava, so se sestali po ministrski seji nekateri ministri z delegati rudarske zveze, ki so ponovno zahtevali, naj se takoj sprejme zakon, ki bi jamčil vsem rudarjem minimalne mezde. Na drugi strani so delegati delodajalcev izjavili, da vztrajajo na svojem stališču, da je nemogoč povratek k sedemurnemu delovniku, ne da bi se s tem istočasno ponovno poostril že itak kritični položaj v premogovni industriji. Samomor jugoslovenskega novinarja v Parizu Beograd, 7. novembra. Iz Pariza poročajo, da« je izvršil samomor tamošnii dopis nik nekega jugoslovenskega lista Emil Dudaš. Našli so ga obešenega v bližnjem gozdu. Vzrok samomora ni znan. Konvencija o državnih mejnikih Beograd, 7. novembra. Agencija Štefani poroča, da je italijanski ministrski svet odobril zakon o ratifikaciji konvencij, sklenjenih med Jugoslavijo in Italijo glede vzdrževanja državnih mejnikov na jugoslo-vensko * italijanski meji. Nove bolgarske klevete Beograd, 7. novembra. »Politika« poroča iz Sofiie. da je poslanec vladne večine Hrisonov vložil na notranjega ministra interpelacijo glede razbojniške tolpe Uzuno-va. V interpelaciji trdi, da le bila razbojniška tolpa poslana iz Jugoslavije in da ne gre za običajno razbojniško tolpo, marveč za politično akcijo. Glede na to se v vsej javnosti z velikim zanimaniem pričakuje odgovor na to interpelacijo, ki za bo podal ministrski predsednik Ljapčev v Sobranju. Seja italijanske vlade Rim, 7. novembra. Danes se je sestal pod predsedstvom Mussolinija ministrski evet. Najprej je ministrski svet odobril zakonski osnutek o reformi velikega fašističnega sveta ter nato sprejel na znanje poročilo zunanjega ministra Grandija o mednarodnih političnih dogodkih. Posebno obširna so bila Grandijeva izvajanja glede italijanskega stališča do vprašanja o razorožitvi na morju. Nato je ministrski svet odobril nekatere mednarodne konvencije, ki jih je Italija podpisala v Ženevi in ki se nanašajo na izvedbo razsodiščnih odločitev pri nezgodah v poljedelstvu in na metode določitve najnižjih mezd. Obsežne izpremembe v italijanski diplomaciji Eim. 7. novembra. Italijanski poslanik v Angori Or>ini-Baroni bo prevzel vodstvo italijanskega poslaništva v Berlinu. Dosedanji berlinski poslanik Aldobrandi bo stavljen na razpoloženje zunanjemu ministrstvu. Za po>Ianika v Angori je dolofen baron AloisL Italijanski poslanik v Budimpešti Durmi di 31onza odpotuje kot italijanski poslanik v Santiago. Kdo bo prevzel italijansko poslaništvo t Budimpešti, še ni znano. Rekonstrukcija romunske vlade Bukarešta. 7. novembra. Iz političnih krogov so izve, da je pravosodni minister Julian podal ostavko, ki je pa miaiistrski predsednik Maniu še ni sprejel. V političnih krogih povzroča negotovi položaj veliko razburjenje, ker se ne ve, kako daleč so napredovala pogajanja za rekonstrukcijo vlade. Zatrjuje se, da je lista novih miiiiLstrov že izdelana in bo dianes izvedena rekonstrukcija. Odmev nemškega plebiscita Berhn, 7. novembra. Končni rezullrat plebiscita bo objavljen šele med 22. in 25. novembrom, ker so potrebna še razna vprašanja. Število neveljavnih glasov je znatno. 5 amo v volilnem kraju Franken je med 133 glasovi 43 neveljavnih, ker so se podpisale v seznamu druge osebe. Nemško-nacijonal-ni voditelj Hugenberg bo vložil proti državnemu notranjemu miaiistru Se ve ringu tožba zaradii žalitve, ker se je Severing v brezžičnem govoru žaljivo izrazH o Hugem-bcrg*u. Angleški poslanik v Moskvi London, t. novembra. Diplomatski dopisnik »Dailv Telegrapha« poroča, da bo za poslanca v Moskvi imenovan sir Robert Hodgscoi, ki je bil pred prekinitvijo dfiplo-matskih odnosa jev odpravnik poslov v Moskvi Mussolini o revizijonisticni politiki Madžarske Mussolini o demokraciji in bodočnosti Madžarske Budimpešta, 7. novembra. »Budapesti riirlap« je objavil včeraj razgovor svojega dopisnika v Rimu z Mussolinijem o raznih oblikah vladavine. Mussolini se je izjavil o tem vprašanju takole: »Noben narod, ki je zapustil tla svojih tradicij, ne more doseči historičnih uspehov. Vsaka oblika vladavine je izraz socialnih plasti ter gospodarskih in intelek-tuelnih potreb narodov. Ne verjamem v življensko zmožnost idej, ki so bile umetno importirane od drugod. Prav tako ne verujem, da bi kak čisto teoretski koncept ustrezal vsem narodom in vsem političnim atmosferam. Jaz obsojam demokracijo in sem ime! že priliko to izrecno povdariti. ker ustvarja a priori tip človeka ali naroda, in je potem mnenja, da ti človek I narod tudf v resnici obstoja. V tem je običajno izvor velikih zgodovinskih tracecKi« »Nato ie govoril Mussolini o Madžar« ski ter dejal: »Madžarska bo našla s svojo tisočletno slavno zgodovino in v svoji stari ustavi politično obliko, ustrezaiočo svojemu življenju in razvoju.« O revizijonističnem gibanju na Mad/ar-kem ie Mussolini izdavil: »Glede na ta težki problem morem samo ponoviti, kar sem i/ja\il lani ob splošnem odobravanju italijanske zbornice, da Madžarska lahko računa na prijateljstvo Italije." Osnovanje mednarodne kmetske uniie Mednarodna poljedelska konferenca v Rimu — Uspešna pogajanja za ustanovitev mednatodne kmetijske unije Rim, 7. novembra. Danes se je pričela razprava mednarodne poljedelske komisije, ki jo tvori pet predstavnikov stalnega mednarodnega instituta za poljedelstvo in pet zastopnic*v mednarodnega urada za delo v Ženevi. V razpravo bo pobegel tud*i direktor mednarodnega urada za delo v Ženevi Atbert Thomas. Razprave bodo trajale več dni. Na tej konferenci so zastopane Francija, Italija, Češkoslovaška, Danska, Švica, Nizozemska, Argentrmja. Uruguav in Ru-imnvrja. Berlin. 7. novembra. Pogajanja, ki jih j* uvedla nemška kmečka zv^za I sličnim! or-ganizacijami v drugin državah, so dovedla do pozitivnega rezultata. Meseca decem* bra bo sklican v Berlin kongres vseh ev-% ropskih kmetskih zvez, na katerem bo osnovana evropska kmetska uniia. Poleg podpiranja političnih ciljev kmetskih strank v posameznih državah si bo kmetska unija zlasti prizadevala, da kar najbolj dvigne kmetijstvo potom strokovne izobrazbe, racionalizacije in cenene dobave stroiev. Na Poljskem se pripravlja prevrat ? Poljski socijalni demokrati pripravljajo državni prevrat — Vojaštvo v strogi pripravljenosti Berlin, 7. novembra. Tukajšnji listi poročajo iz Poznanja o namera* vanem državnem prevratu na Poljskem, ki ga baje pripravljajo poljski socijalni demokrat j. Na zadnji seji vladne večine je polkovnik S!a\>ik izjavil, da je vlada dobro informirana o pripravah socijalnih demokratov. Po teh in* formacijah so socijalni demokrat je sklenili, da odpošljejo posamezne vodi* tel je v Gdansk, odkoder naj pripravljajo revolucijonarni pokret. V. Varšavi, Krakovu in drugod je prišlo zadnje dni do velikih proiivladnih demonstra* cij. Vlada je zato poostrila policijske ukrepe in v vseh garnizijah odredila strogo vojaško pripravljenost. m . Pred zaključitvijo konkordata Beograd, 7. novembra. Današnja »Pravda« objavlja pod naslovom »PraJ podpisom konkordata med Jugoslavijo in Vatikanom« naslednjo vest iz Rima: »Pogajanja za zaključitev konkordata med Jugoslavijo in Vatikanom se bližajo koncu in v najkrajšem času se pričakuje podpis pogodbe. Konkordat določa predvsem novo razdelitev škofij, tako da noben del naše države ne bo spadal pod tujo Škofijo niti ne bo imel inozemski škof ingerence nad našim ozemljem. Med drugim priznava konkordat obvezno cerkveno poroko za rimsko - katoliške vernike.« Berlinska afera Berlin, 7. novembra. Županska kriza v Berlinu je postala sedaj akutna. Opravičilo nadzupana Bossa se smatra za nezadostno in proti njemu padajo novi očitki. Med dr. Bdssora in nemško ljudsko stranko je nastal spor. ki bo imel za posledico, da bo nemška ljudska stranka na prihodnji seji glasovala za komunistični predtlog nezaupnice proti Boss-u. ki bo zaradi tega najbrže sprejet z veliko večino. Ta nezaupnica pa bo imela samo moralni en učiinek. ker se lahko nadžupan kot uradnik odpusti s svojega mesta samo z odredbo brandenburškega predsednika. Po vsej priliki pa bo dr. Boss izvajal posledice in odstopil. Avstrijske reparacije Pariz, 7. novembra. Odbor za vzhodne reparacije je včeraj popoldne zakliučil razpravo o avstrijskih reparacijah. Ker so avstrijski delegati izjavili, da Avstriia ne :no. re prevzeti reparacijskih plačil, je odbor sklenil, da prepusti rešitev tega vprašanie drugi haaški konferenci, ki bo sklepala, aH nai se avstriiske reparacije Crtaio ali pu v.redj njih plačevanje Dražba turskih gozdov Angora, 6. nov. Turška vlada je postavila ogromne gozdove v Anatoliji na dražbo. Za te gozve se potegujejo švedske, angleške in nemške skupine, ki ponujajo turški vladi ogromne vsote. Justiiikacije v Pekingu Peking, 7. novembra. Tu so v prisotnosti velike množice justif icn-aJd Štiri izgrednike, ki jm je obsodrl na smrt prek i sod zaradi nemirov dne 10. oktobra, ko 90 priredili kuliji velike demonstracij« proti konkurenci tramvajev. Seja centralnega sekretarijata Delavskih zbornic Ljubljana, 7. novembra. Danes ob 9. dopoldne se je vršila v prostorih Delavske zbornice seja centralnega sekretarijata Delavskih abornic Jugoslavije, na kateri so do zaključka lista razpravljali o upravno politični ureditvi države na banovine ter o tem, kakšen delokrog naj bi imele poedine Delavske zbornice. Glede delokroga delavskih zbornic v Ljubljani in v Zagrebu je ie dosežen sporazum. Delokrogi obeh teb zbornic se namreč krijejo z mejami obeh banovin. Glede ostalih obstoje težkoče v tem, da bi imele nekatere Delavske zbornice zlasti na jugu, kjer ni razvita industrija, premajhen delokrog. Tam bo področje ene Delavske zbornice obsegalo več banovin. Snoeni družabni večer je potekel zelo animirano. Ugajala »ta zlasti nastopa orkestra železnica reke godbe : Zarja- pod vodstvom g. Bučarja in pevskega zbora >Grafika< pod vodstvom prof. Grobminpra. Sorzna poročila, LJUBLJANSKA BORZA. Devize: Amsterdam 22.83. Berlin 13.515— 13.M5 (13.53), Bruselj 7.9101, Budimpešta 087.S2—990 82 ( 989.32). Curih 1094.4-1097.4 (1095.9). Dunaj 793.84 do 796.84 (795.34). London 275.86. Ne\work 56.44, Pariz 222.74, Praga 167.11- 167.91 (167.51). Trst 295.14- 297.14 (296.14). zagrebška predbor.za. Devize: London 275.82. New\ork 56.43, Pariz 222.75, Milan 296.125, Curih 1095.90. Berlin 1353, Dunai 795.25. Prag* 167.45. Efekti: posojilo 85. voina škoda 430. inozemske borze Curih: London 35.17.25, Newyork ItAJfi, Pariz 20.3225, Milan 27.0225, Madrid 73<*">. Berlin 123 45, Dunaj 72.55, Beograd 9.128, Praga 15.28, Bukarešta 3.0825, Budimpešta 90,17, Sofija 3.72, Varšava 57.30. 30 539449 Stran 2 »SLOVENSKI NAR OD«, dne 7. novembra 1929. Od smreke do svile Zanimivo predavanje pod okriljem Trgov, društva »Merkur« Ljubljana, 6. novembra. Sinoči je trgovsko društvo »Merkurc nadaljevalo svojo ljudsko univerzo s predavanjem univerzitetnega profesorja in znanega odličnega kemika dr. Samca o temi »Od smreke do svile«. Restavracijski prostor > Zvezde« je občirnstvo popolnoma zasedlo, kar priča, da je bila misel ustanovitve ljudske univerze v okviru tega društva zelo posrečena in bo še rodila lepe sadove. Poleg odličnih zastopnikov industrijskih, trgovskih m obrtniških krogov je prisostvovalo predavanju tudi številno občinstvo iz vseh slojev prebivalstva. Navzoče je bilo tudi iepo število univerzitetnih profesorjev. Družabni večer je otvoril predsednik dr. Fran VVindischer. Predstavil je predavatelja in pozdravil poslušalce, za kar se mu je prof. dr. Samec zahvalil z izrazom svojega veselja spričo dejstva, da se je »Merkurju« posrečilo osnovati letos ljudsko univerzo, to tem bolj, ker je med n^imi univerzitetnimi profesorji skupina, ki že dolgo išče zvezo med strogo znanstvenim delom na univerzi in poljudnim med široko publiko in je že nekoliko-krat skušala oživeti ljudsko univerzo po vzgledu sličnih institucij v inozemstvu, kar se ji pa doslej ni posrečilo. Nato je g. predavatelj izvajal: >Zgodovrna industrije za proizvajanje umetne svile se nam zdi kakor zmaga človeške spretnosti eksperimentiranja. Le redko kdaj presega v industriji dosežen uspeh tako daleko vsa pričakovanja in le redko kdaj so se povzpela podjetja po kratkih dobah poizkusov in bojev do tako abnor-mne rentabilnosti in le redko kdaj so podjetja obdržala svojo dobičkanostnost od početka razvoja do današnjega dne, kakor smo to doživeli v industriji umetne svile. No, tudi zgodovina umetne svile ni ostala brez velikih žrtev, razočaranj in popolnih polomov, toda vzrok teh mimoidočih neuspehov je bila po večini nepremišljenost, s katero so ustvarjali razni do-bičkažeijne/i, spričo nepričakovanih uspehov pri obstoječih tovarnah, nova podjetja, ne da bi razpolagali s potrebnimi ma-terijelnirni sredstvi in izkušnjami, Le milijonska podjetja so čvrsta dovolj za ustanavljanje tovarn za umetno svilo in tudi ta morejo imeti kmalu uspeh le, ako korenini* jo na ta ali drugi način v že obstoječih družbah. Ko je leta 17.34. Reaumur premotrrval problem proizvajanja umetne svile, je obtičal brez uspeha pred čudežem, ki ga tvori delo in proizvod sviloprejke. Kemija in industriia takrat nikakor nista bili zreli za izdelovanje umetne niti. Šele 120 let kasneje beležimo začetek teh poizkusov: A u -d e m a r s je obdeloval murbino ličje z dušikovo kislino, raztopil dobljen materijal (kollodium) v zmesi etra in alkohola, iztisnil to raztopino skozi jekleno konico. Eter in alkohol sta na zraku izhlapela in preostal^ je fina nit, katero je bilo mogoče naviti na vitel. Tudi ta izum je ostal brez praktičnih posledic, ker ni še bilo za to potrebnih strojev. Ratzvoj električnih žarnic z ogljeno žico je bil povod za izpopolnjenje mehanične strani tega problema. Saj so pridobivali ogljeno žico iz nitroceluloze, katero so zogleneli. Četudi je S \v a n leta 1885. na neki razstavi v Londonu izložil prte iz nitroceluloze, so ostali tudi ti uspehi brez posebnega pomena za problem umetne svile. Sele dela grofa Hiluire de Chardonnetja so izpopolnila kemijsko in mehanično stran te naloge tako daleč, da se je ustanovila leta 1801. prva družba za proizvajanje umetne svile z akcijskim kapitalom 6,0Q0\000 frankov.« Po tem zgodovinskem uvodu je predavatelj opisal delo sviloprejke in kakovost prirodne svile. -Stopimo trenutek v delavnico sviloprejke. Japonska nam dobavlja še danes zdrava in močna jajca sviloprejke. 14UU komadov jih telita 1 g. V umetnih valilni-kih jih raz43rostremo in dvigamo temperaturo polagoma po 2° dnevno do 25°. Pri tej toploti zapuščajo jujca 2.5 mm dolge gosenice. Njihova prva pot jih vodi na že pripravljeno murbino listje. Temeljito umit in sveže preoblečen strežnik jih prenese s hranilnim listjem vred v goseničnake (maxnancrije). Tu vlada največja snaga in red. Temperatura in vlaga se ne izpremi-njata. Hitro rastoča sviloprejka v 22 dneh levi. 8 cm dolga in 5 g težka se med 30. in 35. dnem zaprede. V dveh žlezah na spodnjem delu gosenčinega telesa se je nabrala predilna tekočina. Izstopajoč iz žlez tvori ta sekret skrajno tenljivo, viskozno in lepljivo maso, ki se na zraku strdi v svilo. 3 do 4 dni traja delo sviloprejke. Potem le levi še enkrat in se vleže v svoj grob. Malo časa na to umorimo bube ra^z-grevaje kokone na 75° ali z vodno paro in odmotamo svileno nit. Kokon sestoji iz 14.8 % svile, 0.7 •/• svilenih odpadkov, 16.8 % suhe bube in 68.2% vode. Svilo samo odlrkuje njen lesk, njena trdnost, neprimerno velika tenljivost; izvrsten izolator je za toploto in elektriko. Pod mikroskopom opazujemo dvojno nit, odgovarjajočo dvema žlezama. Notranjo plast (imtnovano fibroin) obdaja omota iz seri-cina. Ako to odstranimo, leži pred nami 17—40 tisočink mm debela nit. 1000 desetletnih murb mora pustiti svoje listje, da naberemo 458 kg hrane za 14.000 svilo-prejk, ki nam producira 1.5 do 2 kg svile. Tako narava. Da bi človek izdeloval umetno svilo, ki naj bi bila identičua z naravno v vseh lastnostih, bi moral na kak način pridobiti fibroin in sericin. Na sintezo teh snovi pa danes še dolgo ne moremo misliti. Saj sestoji fibroin iz 48.5% ogljika, 6.4% vodika, lfi.4 % dušika In 26.7 % kisika, medse- bojna zvez med temi komponentami pa je neznana. Ako naj bo snov sploh sposobna za izdelovanje niti na stičen način kakor se to godi pri sviloprejkah, se mora topiti t kaki tekočini. Ta raztopina mora imeti gotovo žilavost (viskoznost). Na palčico, katero bi na primer vtaknili v njo, se ne sme vse-sti kakor kompaktna masa, ne sme od nje takoj odkapati, temveč odtekati mora od palčiće polagoma v obliki tanke niti. Žilavost pa ne sme prekoračiti neke gornje meje, ker bi sicer ne bilo mogoče voditi te tekočine preko raznih cevij in jo iztiskati iz finih odprtin. Poleg tega mora biti materijal lahko dostopen in dober kup. G. predavatelj je nato lahko umljivo tudi za lajike in nazorno pojasnil mehanizem, po katerem je sestavljena materija sploh. Raztolmačil je, kako kemijsko nastane celuloza s pomočjo svojstev afinitete med atomi in molekuli in sil, ki spajajo ogljikove verižice v ogljiko hidrate. Nato je ravno tako nazorno s pomočjo simbolične označbe na deski pojasnil sicer komplicirane metode za izdelovanje umetne svile, od katerih so v rabi tri: po Chardon- netju, Pauiyju in viskoza. Chardonnetileva umetna svUa se pridobiva le iz bombažnih ostankov, Panlvjeva iz bombaža, viskozna pa tudi iz lesne celuloze. Umetna svila ima Poseben blesk, njena barva je bela ali modrikasta, njen prijem tem mehkejši čim manj zavite so niti. Težina umetne svile se meri z denieri. Je zelo higrosicopična, vpije do 11% vlage. Njena trdnost je odvisna od količine vlage. Prati je zato ni mogoče kakor prirodno. Uporaba umetne svile je zel© raznol iona. Zdi se, da doslej toUkovrstne vporabe še m doirvel noben umeten produkt Rabi se za pozamente, našitke, ovratnice, čipke, franže, obleke, pletenine, šale itd. Mešajo jo tudi s prirodno svilo za polsvilene podloge, letne ženske obleke itd. V tehniki je v uporabi za izolacijo električne žice, za izdelovanje žarilmh mrežje, perik, umetne žime itd. Kljub veliki in raznolični uporabi pa umetna svila ni tekmec prirodni, kajti statistika iz 1. 1915 na pr. kaže, da je znašala njena svetovna producija 9 milijonov kg, produkcija prirodne svile pa 22 milijonov kg; produkcija prirodne svile je to leto predstavljala vrednost 6300 milijonov Din, umetne pa samo 400 milijonov Din. Da je produkcija umetne svile zelo rentabilna, pa dokazujejo dividende, ki jih podjetja za umetno svilo izplačujejo in ki znašajo od 25 do 50%.« Ljubljanski parki in nasadi Zoisova cesta in Šentjakobski trg — Gradu še ne bo mogoče tako kmalu preurediti — Trhle kostanje v Zvezdi spomladi posekajo Ljubljana, 7. novembra. Pred dnevi smo si ogledali ureditev Vegove ulice in njene najbližje okolice, zavij mo torej danes kar na Zoisovo cesto, ki je najbližja in z njo tudi v naiožji zvezi, kakor tudi trg sv. Jakoba, saj je vse delo Plečnika. Zoisova piramida je ljudem še vedno na poti, ker si ne morejo razložiti, zakaj stoji kar na cesti, kakor ne bi tudi drugi spomeniki stali na najprometnejšin prostorih. Ali naj Zoisov spomenik postavimo v zatišje vrtička njegove palače, da ga ne bo nihče opazil? Zois že zasluži, da vsakdo sune ob njegovo piramido in vpraša, kdo ie ta človek, ki se ga v zgodovini našega naroda ne bomo mogli nikdar ogniti. Kakor piramida bo ta mož vedno stal na križišču XVIII. in XIX. stoletja in mimo te piramide je zgodovina peljala naš narod iz jezuitskega kolegija poleg cerkve sv. Jakoba k Iliriji oživljeni in odtod k univerzi kralja Aleksandra L Naglo nam je nekdanji Graben pokazal, kakšna bo Zoisova cesta čez leta. Veitcho-va divja trta z žarečimi rdečimi listi, ki se kakor opeka pokladajo drug čez drugega, se je že visoko pomešala s temnfcn brsri-nom. Nefno se od pisane stene odražajo zelenkasto rumene hrastove piramide kakor zlati jeziki. Ali se ne rogajo onim, ki so jih obrekovali, da hrast prepočasi raste? Navaden hrast gre res le polagoma v vis, piramidalni hrast je pa prav hitre rasti, da so ga komaj prekosili košati kanadski topoli ob začetkih ceste. Bujni so kakor mladi junaki. Če bi mestna vrtnarija mogla kje odščipniti kako vsotico, pa bi zasadila rušo pod hrastici z žoltim žafranom in drugo pomladno floro, da bi se deci na poti iz šole pomladi kar samo smejalo Za vodnjak v zidu je sicer vse lepo pripravljeno, povedati pa vendar nihče ne more, kdaj bo stal. Proračun je \endar prikrajšal tudi olepšanje Ljubljane. Ker se kovač ni k, ki je vsajen pod piramido, neče naučiti plezati brez pomoči, se bo moral kmalu ogniti bršlinu. ki se sam imenitno spenja po zidovju. Tudi Šentjakobskega trga so se ljudje žc privadili. Drevje na njem izvrstno uspeva in le nekaj javorčkov bo treba nadomestiti. Čez leto ali dve se bodo zelene krone strnile v mase, da bodo — prej na golem trgu težke — kamnite krogle kakor koralde prepletale zelenje. V nekaj letih hodo tudi že jagnjedi zastrli dolgočasno nelepo cerkveno zidovje in poštna direkcija, prelepa palača veleuma Gruberja, bo delovala sama v vsej svoji krasoti. Ko je abbe Gruber, eksjezuit in vzgojitelj Zoisov, pred 150 leti gradil to domovanje svoji akademiii, ie poslopje zavaroval z vsemi mogočimi sredstvi, da bi nikdar nihče ne mogel zazidati vrta med palačo in Ljubljanico. Pred vojno je Kranjska hranilnica, tedanja lastnica palače, odprla vrt javnosti. Ko je pa po prevratu kupilo poštno ravnateljstvo nekdanje Gruberjevo posestvo, ki je mestu najbolj znano pod imenom Virantove hiše. je javnost na to svojo pravico pozabila. Kdo je zapravil mestu ta park, je vseeno, skoraj bi pa trdil, da bi bila Kranjska hranilnica vrt odstopila mestu, če bi jo bil kdo opozoril, kako velikega pomena je za našo najlepšo palačo, če bi jo ne zagrinialo previsoko drevje in ne bi pogleda na pročelje oviral visoki vrtni zid. Z regulacijo Ljubljanice, ki jo vendar ne bomo odlagali na veke, če imamo količkaj smisla za napredek Ljubljane in vsaj malo ljubezni do nje, bo Gruberjev načrt osuševanja barja šele dovršen. V zahvalo pa za njegov kanal in za vse, kar je naši deželi koTistil ta genijalni mož, podrimo Vlrantovo kegljišče, kjer ima poštna direkcija nekaj delavnic za silo, in odstranimo visoki zid okrog vrta, saj se bo za nekaj glavic solate, ki jih na vrtu pridela sluga, tudi kje drugje našel prostor. Stopite na Zoisovo cesto in takoj boste na jasnem, kaj bo Ljubljana pridobila s to malenkostno žrtvijo, sai vendar nimamo ugodnejšega prostora za lep nasad, kakor pred to impozantno palačo naivečje zgodovinske in umetnostne vrednosti. Poglavje zase je grad in ureditev vseh gozdov in drevoredov na njem. V prvi vr- sti je seveda popolne preureditve potreben grad sam in o njem se je že toliko pisalo še pred vojno, na tudi po prevratu, da bi z različnimi načrti lahko napolnili celo knjigo. Vsi ti načrti so pa brez pomena, ker mestna občina nima denarja niti za mala popravila, kaj šele za obsežna dela. Na drugi strani pa na renovacijo niti misliti ne moremo, dokler je grad zaradi stanovanjske bede prenapolnjen s stanovalci. Ko bo grad prazen in ne bo po kasema-tah in v viteški dvorani več stanovalcev — v mestni blagajni pa denaria na pretek, pride gotovo na vrsto tudi grad z vso okolico. Če je mojster Plečnik restavriral češke kraljevske gradove z največjo pijete-to in jih prerodil v modernem duhu tako vzorno, da slove po vsem svetu, niti ne mislimo na drugega arhitekta in Že danes se veselimo na ta novi biser slovenske zemlje. Profesor Plečnik se seveda že peča s tem vprašanjem in uvaja svoje učence v njegovo rešitev. Preverjeni smo pa, da ni nihče prestavil Valvasorjevega spomenika na šance, kakor to predlaga sicer dobro mišljena brošura v *l*»vi Ljubljani«. Prenovljenje gradu in preureditev nasadov v njegovi okolici torej še ne pride v poštev, pač pa namerava mestna vrtnarija nadomeščati dozorelo in suno drevje in grmovje s takim drevjem, ki ima rdeče ali rumeno listje, da bo hrib imeq poleti več barve. Najhitrejšo rešitev in največ zanimanja in ugibanja pa v Ljubljani in celo na deželi vzbuja vprašanje naše stare Zvezde. Lani so njeno neobhodno potrebno obnovitev preprečili profesijonalni zabavljači, čeprav so jo zahtevali vsi strokovnjaki in vsi pametni ljudje, ki so stvar premislili in pretehtali, čim bo torej potrebni kredit odobren, začne mestna vrtnarija izvrševati Plečnikov načrt Začne izvrševati sem z&* pisal, ker vendar nihče ne misli, da bi po« drl vse stare kostanje naenkrat. Sedaj padejo samo oni v sredini in pa oni, ki so očivklno trhli in nevarni življemu pasan-tov. Mestna občina vendar ne more nositi posledic, če drevo pade in koga poškoduje ali ubije. Mnogo kostanjev in močnih vej na njih je pa že tako krbkhi in slabih, da jih lahko polomi pritisk vetra ali teža snega. Pa bo kdo rekel: »Posekajte samo nevarna drevesa« in mestna vrtnarija bo takoj odgovorila1: »Pokažite nam Jih in prevzemite odgovornost tudi za druge, ki so znotraj gnili, a mi tega določiti ne moremo«. Za začetek so sekiri namenjeni le oni že lani zaznamovani v sredini, vsi po sodbi strokovnjakov zdravi kostanji naokrog Pa ostanejo, da bo še vedno dovolj sence. Posekan prostor zasade takoj z mladim drevjem, ki gm bo še več, kakor je bilo kostanjev, vendar pa najbrže zasade bolj slikovite in tudi mnogo, mnogo traineše lipe, javorje aH platane. Sto let star kostanj je že slaboten starec, omenjena drevesa, ki tudi hitro rasto, sa pa po sto letih še v najbujnejši rasti in dožive sto in stoletja. 2e prvo ponriad bo vse polno hvale, ko se pod mladim drevjem razcveto pisanw skupine v najlepših barvah žarečin tulipanov. V neprodimi senci gostih kostanjev ni moglo uspevati nobeno cvetje in Zvezda je bila podobna vlažnemu pragozdu s samimi listnimi rastlinami. Pestrost cvetočih skupin na solncu bi očarala in izpreobrnila tudi dosedanje nezadovoljneže v navdušene prijatelje pomlajene Zvezde. Tako bo pač in še lepše, kakor je po regulaciji Vegove ulice. Kamor pa ne bo še nekaj let doseglo dosti solnca, pa nasade letne kane in kala-dij, ker bo še dosti luči, da bo tudi v senci vse v škriatu in zelenju. Na te napol sofnčne prostore bi sicer radi nasadili hor-tenzije — ali kredita ni. V drugih deželah celo Po naj manj in krajih žrtvujejo za olepšavo Javnih nasadov privatniki velike vsote, ker poznajo njinovo vsestransko korist in vabljivost. Kaj je bali n. pr. zapuščena samozelena Dobrna, predno io je ravnatelj Jankovič zasadil s tisoči najlepših vrtnic. Prazen dolgčas za večne bolnike in kisle čemer-neže, sedaj je pa vedno prepolno letovišče okrevajočih in zdravih, vedno veselih ljudi. Da, če bi se kak premožen priiatelj mesta spomnil naših nasadov, bi mestna vrtnarija okrasila Ljubljano kot nevesto, da bi z vseh strani drli tu;ci v n.©n objem. Ona bi j-h objela m pritisnila nase, da bi cekini kar kapali od njih. Drugič pa pogledamo še po ostalih na« sadrh. a. a Smrt naše zveste naročnice Davi je mirno zaspala stara skromna ženica, ki jo je poznalo pol Ljubljane. L'mrria je 82 let stara Neža Blaževa, rrafV kantica v Matjanovi hnsi na EKrnajski cewti. Z-uicaj pa pravzaprav pušemo o smrti tako stare in preproste ženice. Zato. ker zasluži. Čeprav je namreč ta prijazna nam k a rada pakramljala m povpraševala po novicah svoje stalne odjemalce, vendar so lc redki vedeli, da je ta v sedanj a žena zelo redek pojav med nam L Koliko tako starih ženic pa. je naprednega mišljenja? Pokojna Blaževka je pa vedno drhte zasledovala vsake volotve, neprestano izjpra-sevala, kako stojimo, in izpodbujala mlač-neže ki omahljive*:, češ: »Če imam jaz, stara babnica, karaj žo, pa bi jo Vi, tak-le mož, ne imeli. Sram vas bodi!« Čeprav je bila doma z dežele, rojena je bila namreč na Polsftci pri Podnartu, in na obiskovala, visokih šol, vendar se je sama zelo izobrazila. Čitala je namreč zelo mnogo in »Slovenski Narod« je prebrala vsak dan do zadnje vrate. PetmJriirideseto loto teče, kar je naša naročnik:a, in umrla je takoirekoč z »Narodom« v roki, nove številke »Domovine« pa ni več dbeakala. revica. No, in ko je pred pielami desetimi leti pričelo izhajati »Jutro«, je s čitanjem imela opraviti čez glavo. Če je dobila veliko božično ali velikonočno številko, je bila sila ponosna, da tako napredujemo in je vsokmu kupcu preštevala strani lista. Obenem je pa reva tarnala, da toliko prebrati ne more, ker ni bilo večje sramote za njo, kakor če bi jo kdo vlovil, da kake notice ni čitaia. Zeniiea vedno dobre votjje, je bila rudi vedno dobrega srca, O tem naj pa pripovedujejo reveži in potrebni, ki jih je vedno podpirala. Pogreb simpatično starke, vedno zavedne narjrednjaJckfcje, bo v soboto ob 14. icz hiše št. 12 na Dunajski cesti. Naši zvesti prijateljici sladek počitek! Koroški pevci v Mariboru Dne 10. t m. ob 20 prirede koroški pevci, 30 po številu, v veliki Unionski dvorani koncert, na katerem zapojo 22 samih originalnih pristnih koroških slovenskih narodnih pesmi. Zanimanje za ta koneert je tako v mestu kakor tudi v okolici zelo veliko, tako da bo obširna dvorana nedvomno do zadnjega kotička razprodana. Saj bo tu prvič dana širši publiki prilika, da sliši narodno pesem koroikih Slovencev, kako jo prednašajo in pojejo, izgovarjajo in čutijo oni sami. Zbor jo pred meseci nastopil na znameniti pevski prireditvi v Borovljah, kjer je v tamkajšnjem mestnem kinu nastopilo v skupnem zboru 150 slovenskih koroških pevcev, in je žel viharno odobravanje. Pričakovati je, da bo enak uspeh dosegel e pristnostjo in originalnostjo koroške narodne pesmi tudi v Mariboru. Zbor ee pripelje iz Ljubljane preko Celja v Maribor v nedeljo ob 11.30; na kolodvoru mu prirede združena kulturno-narod-na društva svečan sprejem; na peronu, kamor bo ob tej priliki vstop prost, bo igrala godba, pevski zbor »Glasbene Matice t zapoje >Lepa naša domovinac; po oficijelneni pozdravu se vrši povorka na glavni trg. Popoldne si ogledajo naši koroški bratje mesto. Koncert bo za vse ljubitelje koroških Slovencev in njih originalne narodne pesmi užitek prav posebne vrste. KLJUČ 13 najcenejše! V SLAŠČIČARNI. — Dajte mi za 2 Din mešanih bom* bonov, — pravi deček prodajalcu. — Izvoli, evo ti dva bombona, zme* šaš ju pa lahko sam. STRIC IN NEČAK. — Striček, nocoj se mi je sanjalo, da si mi posodil 500 Din. — Posodil da sem ti jih, praviš? Kdaj mi jih pa vrneš? KOLEDAR. Danes: Četrtek. 7. novembra |9J9. katoličani: Enge-lfccrt, pravoslavni: 25. oktobra. Maricrjan. DANAŠNJE PRIREDITVE Drama: »Naš gospod župnike Opera: Zaprto. Kino Matica: »2ena brez -ranvu-. (Greta Ciarbo, John Girbert.) Kino Ideal: iSaadka mala « A'/no Ljubljanski Dvor. »Zm«^ Jjufeer-n-i oV. Rmkerjj«. Predavanje: Sprememb« socidJ«» mkxr • •da v z* privatne nameioerice. ><■>.*-.«:* dr. Živ ko Top»kmć m Josip Pertej^i oh yi v resta\Taciji hotela LJoyd. Umetnostna razstava ▼ Jakocw:-c»vvrn rw DEŽURNE LEKARNE Danms: Bahovec, Koogreani trg, L'swago pod meči. doo ženo in d*a nepieakibljena otroka. Pokojni je bi atar 61 let. Vlomilci pod ključem Ljobljana, 7. novembra, bane« je biio na poboji izredno živahno. Agenti so tekali semtertja, prenašali različne tovore, vodili pod paadnho ©omljive tipe in zasliševali prijatelje tuje lastnin*\ V kriminalnem odelku je bila nakopičena pestra roba: pisalni stroji. Škatle cigaret, biči, oblaka, perilo itd. Vse to je bilo dokaz, da se je policiji posreSI prav dor»*»r lov. In ree je imela policija te dm ar ©eno roko. Posrečilo se ji je prijeti in polovi ti vse vlomilce, ki so ie več mesecev strahovali Ljubljano in vso bližnjo okolico. Večina vlomov, tutri največjih, ki bo boli udnj* Čase izvršeni t Ljubljani, je ie pojasnjena, drugi pa bodo v najkrajšem Času. Tako »* je policiji posrečilo prijeti vlomilce, ki so izvršili seneacijonalen vlom pri Dolgem mostu na Viču, kjer 90 odnesli za okoli 100.000 Din blaga. Izdal jih je pisalni stro], ki so ga takrat odnesli. Pojasnjen je menda tudi vlom, ki je bil izvršen v Vodmatu ter več manjših tatvin in vlomov v mestu. Policija je po lovila vso aved rov**ko družbo, v interesu preiskave pa imen aretiranih tatov in vlomilcev dane« Se ne mor# objaviti, 12 let sovjetskega režima Sovjetska Rusija proslavi vsako lc* to na svečan način obletnico boljševi« ške revolucije, ki je bila po novem ko* ledarju na danšnji dan preo! 12. leti. Tudi letos so sc sovjeti pripravljal i na proslavo 12 letnice že začetkom jeseni. Danes se vrše širom Rusije svečani obhodi, seje, zborovanja, gledališke predstave itd. Boljševiki pa ne praz. mijejo obletnice revolucije samo m zunaj, temveč tudi na znotraj s tem, da obravnavajo na dan obletnice naj* kočljivejŠe probleme svoje notranje in zunanje politike. Letos dela boljsevi* kom največ preglavic preskrba prebi* valstva z žitom in obramba države v zvezi s konfliktom na Daljnem v/ho* du. Vodstvo komunistične stranke jc sklenilo proslaviti 12 letnico boljši vi* ške revolucije v znamenju propagande za mednarodni delavski pokret, za utr ditev obrambe sovjetske Rusije in popularizacijo podjetij, katerih cili je, premagati krizo v preskrbi prebival* s t v a z žitom. Žitna kampanja je zdaj najbolj pereč problem sovjetske Rueije. Kmet* je nočejo dajati državnim agentom ži* ta, poleg tega pa primanjkuje gmotnih sredstev pri nakupu žita. Zanimivo je, da vpliva na preskrbo prebivalstva z žitom v prvi vrsti pomanjkanje vreč. Samo v moskovskem okraju potrebu* jejo 350.000 vreč. da bi spravili od kmetov kupljeno žito. — Rokoborba za prvenstvo /i/goJ/svi/e. Prodiprodaia vstopnic ra rokoborbe. ki *e vrše v soboto in nedeljo v veliki dvoran* hotela Union, se vr*i v trafiki Seve* * Se-Imburgovi ubiei. V interesu vesli ^'ek* tirajo na dobre prostore je. d vstopnice že v prodprodaji, kci v <'© sedežev, zlasti v prvi in d>ui43. Vštete pa nieo mnoge pkskurzije v večjih skupinah. — Konkursi v oktobru. V oktobru je bilo v naši državi 67 konkurzov, dočim jih je bilo lani v oktobru 66. Na Hrvatsko in Slavonijo jih odpade 9, na Crno goro 48, na Slovenijo in Dalmacijo 6, na Bosno in Hercegovino 1, na Vojvodino 3. — Raspust društva. Podružnici »Osred-njega društva kovinarjev in sorodnih strok« r Kočevju in na Vrhniki eta raapuščeni, ker nimata pogojev za pravni obstoj. _ Za mitra proglašena. Okrožno sodi- če v Celju je uvedlo postopanje, da ae proglasita za mrtva Jožef Novaean iz Zadobra-ve, ki je odjel 1. 1911 v Baden pri Dunaju, odkoder se ni vrnil, in kovači Franc Vrečar iz Sv. Lovrenca pod P r07.inom. ki je že lota 1884 neznano kara izginil. — Naleiljive bolezni v mariborski oblasti. Od 10. do 21. oktobra je bilo v mariborski oblasti 17 slučajev tifuznih bolezni, 81 škrlatinke, 48 davice, 9 Sena, 4 krčevite odrevenelosti, 2 noric, 2 griže, 2 malarije ter po 1 du&ljivega kašlja in vraničnega pri* sada. — 2i?als>ke kužne bolezni t ljubljanski in mariborski oblasti. Od 21. do 27. oktobra je bilo v ljubljanski oblasti 10 slučajev me-hurčastega izpuščaja goved, 10 svinjske kuge, 8 svinjske rdečice, 9 perutninske kolere, 1 čebelne kuge in 1 vraničnega prisada; v mariborski oblasti je bilo 28. oktobra 60 slučajev svinjske kuge, 8 svinjske rdečice, 3 čebelne gnilobe in 1 konjskih garij. — Ii članka »Hrvatsko trgovsko društvo »Merkur< r Sloveniji je izpadla ena vrsta ter pokvarila dva stavka, ki se pravilno glasita takole: G. Levnarč je očrta 1 položaj privatnih nameščencev v zvezi s socijalnim zavarovanjem in povdarjal potrebo enotnega delovanja vseh privatnih nameščencev. Onim, ki ovirajo enotno izvajanje zavarovanja privatnih nameščencev po stari paroli >#voji k svojim« je opomnil govornik, da je tudi on pristaš tega gesla, katero pa v tem primeru tako tolmači, naj odločajo delodajalci v svojih društvih, nameščenci pa v avojih, ker so interesi obeh popolnoma različni. — Občni zbor društva kmetijskih strokovnjakov. — Toletni občni zbor Društva kmetijskih strokovnjakov za Dravsko banovino bo v soboto, 16. tm. ob 10 dopoldne v Celjskem domu v Celiu. Prošnja za običajne železniške olajšave je vložena. Člani se vabijo na številno udeležbo, ker so na dnevnem redu važne točke, med drugimi tudi sprememba pravil. — Primorci, Jugosloveni. Izšla je 17. številka >Primorskega Glasa«, ki je skoro izključno posvečena znanemu puliskemu procesu in tragični smrti mučenika Vlauiniir-ja Gortana. List je naprodaj po vseh večjih trafikah v Ljubljani, Mariboru in Celju. Priporočamo vsem. da si omislijo to številko lista in da se nanj snloli stalno naročijo, kajti to je edtni iist, ki vsakogru lahko redno in objektivno obvešča o usodi rojakov onstran meja. Naročila je poslati na naslov Založbe Jug, Ljubljana, Sc-Icnburgova ulica 7/IT. Naročnina znaša 15 Din za tri mesece. — Tovariši borci iz vojne. Vabimo vas, da pridete v velikem šfcviiu na naš občni zbor, ki bo v Ljubljani 24. t. tn. v salonu tovariša Rozmana (pri Jerneju). Sv. Petra cesta 85, ob 9. dopoldne. Vsa.< bivši vojak ima dostop in lahko izreče svoie želje. Sicer spored kot po navadi. — Glavni odbor ZSV v Ljubljani. Vasoni Vujičičem. Zato je sklenil osvetiti se. Počakal je tekmeca v zasedi in ga z nožem sunil večkrat v prsa. Vujičiea 90 prepeljali težko ranjenega v bolnico, Rade pa je moral v zapor. PRED SODIŠČEM Sodnik: Priča, ali veste to tako toč* no, da lahko prisežete? — Točno ne vem, pač pa lahko pri* sežem. TEL. zflSO DVOR Popolnoma novo! Premijera! Zmaga ljubezni dr. Rinkerja. LjUbtmi dvcii miadliđi, strastno zail&inbfcefniJi src v borbi s kritfcim očesom, ki se neusmiljeno maSčuve se nad dobrom, V>uibeizjwv>m zdravnikom d,r. Rinfkerjem, kerje vzel mlati« ljubezen v zaSčato. Težlka pro^ušnj-a za dobrega zdra.vo-ka, ki izpostavi svetje in\ *jcn;e za mkacfreiga bolrrika.. kri sra oh inč« v bKazma ^iimrski burji, k i(»u*>u«>o£ o'eroeorom nara.ve in oV>\ c^Jk e*mi sovraštvu. Vena v ljubezen — je zmana !juibeod-legel. — Dva požara v ptujski okolici. V Gra-jenšku pri Ptuju je te dni izbruhnil požar pri posestniku Ivanu Kokalju. Ogenj se je naglo širil in je vpepelil hišo in gospodarsko poslopje. — Na Ločkem vrhu je strela udarila v hišo Jakoba Murka in jo zažgala. Hiša je pogorela do tal. Skoda je precejšnja. — Ponarejeni 1U00 Din bankovci v prometu. Na sejma v Ogulinu je te dni že večkrat radi goljufije kaznovani Stevo Miguje-vič kupil par volov, za katere je plačal 28.000 Din. Plačal je s ponarejenimi tisočaki, kasneje je pa vole nefcoBko ceneje prodal. Lopov je nato brez eledu izginil- — Ponarejeni tieočdinarski bankovci so se te dni pojavili tudi v Sloveniji in sta bala doslej ljubljanski policiji prijavljena dva. — Nesreča po poroki V Postrani pri Splitu se je ta dni pripetila težka nesreča. Poročil se je seljak Ignjat Katalenič in priredil po poroki gostijo, na katero je povabil mnogo gostov. Med njimi je bdi tudi Leninova priča Jure Tomič. Ta je med pojedino nenadoma vstal an si ogrnil avrinft, češ, da gre v proslavo streljat. V tem hipu se mu je sprožil samokres, ki ga je imel v žepu. Krogla je zadela nesrečneža v prsa in je bil takoj mrtev. — Maseer&nje varanoga ljmbimea. V nekem selu pri Mostarju v Bosni je dvoril posestnikov sin Rade Supljegav mladenki Ko-vilji Giolagom. Te dni pa je zvedel, da ga dekle vara in da se je tudi tajno zaročila z Iz Ljubljane —IJ Pogreb Mirka Vcdlaka. Včeraj ob 16. se je vršil izpred glavnega kolodvora pogreb ponesrečenega vlakovodie Mirka Vadlaka. Na kolodvoru se je poslovil od pokojnika direktor inž. Knežević, pevsko društvo »Sloga« pa je zapelo ža!ostin-ko »Človek glej«. Nato se je začel pomikati žaluj sprevod izpred kolodvora po Miklošičevi cesti, Tavčarjevi in Komenskega ulici na pokopališče k Sv. Križu. V žalnem sprevodu so nosili več krasnih vencev, poklonjenih od svojcev, znancev in železnl-čarskin organizacij iz raznih krajev dravske banovine, vso pot pa je železničarska godba »Sloga« svirala turobne žalostinke. Ob vozu so korakali železničarji v častnem špalirju. Povsod, kjer se je pomikal žalni sprevod, se je nabrala velika množica ljudi, ki je izkazala pokojnemu zadnjo čast. Na pokopališču se je od pokojnega v toplih besedah poslovil vlakovodia Blaž Korošec. —lj Davek na nezazidane parcele. Mestni magistrat razglaša, da morajo vsi, ki jim je bil predpisan davek na nezazidane parcele, dobiti potrebne informacije pri mestnem gradbenem uradu, oddelek V (Ulica 20. septembra ž-t. 2, prej Šolski drevored), ki pa uraduje v ta namen izključno *amo vsak torek in četrtek od 9. do 1*2. dopoldne. —lj Violinski koncert francoskega, violinskega virtuoza. V petek, dne 8. t. m. zvečer ob 20. uri se vrši v Filharmonični dvorani koncert priznanega violinskega umetnika Roberta Soetensa. Virtuoz je eden najboljših sodbnih francoskih violinistov, bi vid profesor konservatorija v Uegu v Belgiji. Posvetil pa se je popolnoma koncertiranju in koncertira sedaj že več let po vsej zapadni Evropi in Nordijskih deželah, kjer je izvrstno poznan in izredno priljubljen. Ravnokar pa je absolviral po nalogu francoske družbe za razširjenje francoske muzike veliko koncertno turnejo po Poljski. Rumun-ski in prihaja v Jugoslavijo. Prvi njegov koncert bo v petek, dne 8. L m. v Pilharmo-nični dvorani. Na programu ima klasično in moderno,- predvsem francosko glasbo, pa tudi komade, ki mu bodo dali dovolj prilike, da pokaže v njih vso svojo bogato tehniko. Koncert vpelje predavanje prof. Veya s tukajšnje univerze. Sedeži 90 razmeroma zelo nizko postavljeni, a 20, 15, 12 in 10 Din, stojišča po 5 Din in so v predprodaji v Matični knjigarni. —Ij Koncert Brandl-trk). Na sporedu te« ga izredno zanimivega koncertnega večera, ki se vrši v ponedeljek, dne 11. tm. v ffl-liarmonični dvorani so skoro izključno zastopani klasiki svetovne glasbe: Handl, Beethoven, Brahms in Smetana. Program izvajajo umetnice Brandl Panika, violina, Fogler Hilda, čelo, Preiss Herta, klavir, Violinska virtouzinja Panika Brandlova, rojena Mariborčanka, ie našemu koncert* nemu občinstvu dobra znanka. Čelistk* Hilda Fogler obvlada svoj čelo z Izredno tehniko in krepkim tonom, ki se v kanta-bile odlikuje po izredni lepoti. Pianistka Preiss pa je v alpskih deželah znana koncertna pianistka z velikim tennicnim in muzikalnim znanjem. Umetnice in program zaslužijo vse naše zanimanje ob mihovecn prvem nastopu v našem mestu. —lj Prva mladinska igra v letošnji spi«. ni. V nedeljo 10. t. m. popoldne ob treh bo premijera izredne ljubke in ljubem i ve mla-dinske igre >Janezek-Noaandsk< (Zwerg Nase) nemškega pisatelja Burggraia. Sodeluje skoro ves dramsfei ansambel. Režijo vodi prof. Šest. Jutri! KINO .IDEALc Stric Tomova koč« KINO ,IDEAL« Jutri! —lj Uprava Narodnega gledališča v Ljubljani vljudno proai vse p. n. abonente, da vplačajo svoj III. obrok najkasneje do 14. t. m. —Ij V nedeljo lt. tm. ponovi Setjakob-ski gledališki oder komedijo »Igra s smrtjo« ki je polna sijajnih scen in zabava občinstvo od prve do končne scene. — Opozarjamo posebno na ono sceno, ki je p* pravici imenujejo naravnost klasično, ko skušata dva zavarovalna agenta zavarovat! drug drugega. — Glavne vloge so v rokah gg. Košaka, Lavriča. Pastorčiča ter gdč. Modičeve in Pirčeve in drugih. — Pre-skrbite si vstopnice, ki so v predprodaji v trgovini Peter šterk nasl. Miloš Karničirlk, Stari trg. —Ij Dvorska knjižnica Borštnikov trg 4 izposojuje vsakemu, kdor se zadostno legitimira najnovejša dela slovenske, srbohrvat-ske in nemške književnosti. —Ij Univ. prof. ing. Pehan: lso bo imel na tehnični iakulteti nastopno predavanje: »Pojem pota in celi i znanstvenega obratovanja v rudarstvu«. Predavanje se bo vršilo v rudarskem paviljonu na Mirju. v sobote 9. tm. ob II. —U Občni zbor »Mestne delavske zavarovalnice« se bo vršil v nedeljo 17. tm. ob pol 10 uri dopoldne v dvorani mestnega magistrata. Na dnevnem redu ie poročilo o splošnem stanju ML>Z, volitev načelstva in nadzorstva ter slučajnosti. i> A KREDIT po istih cenah kot za gotovino? Manuiaktura Angleške tkanine! _ -ada ^a^aMaMaMaMa^aađaagMF —Ij I'lesna šola »Ljubljanskega Sokola« se prične 9. t. m. v mali dvorani Narodnega doma, vhod z Bleiueisove ceste. VuVmo svoje članstvo, priatele in znance k uCe-iežbi. Eventuelne reklamacije vabil v od-borovi sobi pri tajniku. — Oodbor. b22-n —Ij Preiskave v oddelku za vodo in žrvHa v liigijenskem zavodu v l ;ublianL Mfii err-ski za\ od v L;ubljani spr^-jma odslej v oddelku za preiskavo vode in 2:vil tudi vse privatne preiskave ž.vi! (mleka, masti, moke, olja, sira, mesnih izdelkov, medu, kruha, sladkorja sadnh sokov, vina, limonad, brezalkoholnih pi.ač. octu, slaščic itd.) po cenovniku, odobrenem od ministrstva narodnega zdravia, na kar %n interesenti opozarjaio. —lj Pev>ke vaje v Čitalnici v Spod. Šiški ^e vrae vsak petek od 8. do 10. ur* r»**-čer. Pevaki zt*>r šteje za enkrat nad 30 pevcev. Mladina v Spod. Si&ki «e je nčeia gibati. Vabimo tudi starejše pevce, da »e pridružijo mlinlini in dvignejo dilko do biv-šp-ea sloveaa. — lj Javna knjiiniea v Spod, &i9ki posluje vsak torek. Četrtek in soboto v C*itaV-niškem prostoru od 6. do 8. ure »večer. Knjige si lahko izposodi vsak. Siikarjl obiskujte knjižnico! —lj >ori člani v »ideoaiko Čitalnico ee sprejemajo v njeni knjižnici. Aiškarp. pristopajte k temu najstarejšemu društvu fti-ftel Pred izbore za SSL17 Pogledi jugoslavenske omladine Ljubljana, 7. studenoga. Nastupio je još jedan momenat u kome treba, jugoslovenska akademska omladina ljubljanske univerze da izrazi svoju svest i da dade vidnog dokaza 0 svom bitisanju, koje se odrazuje u nacionalnosti na prvom mestu, a zatim u kulturno-sti i u razumevanju savremenih socialnih pitanja. Taj momenat su izbori za SSLU, gde će se manifestirati ostvarenje ideala svih pravih i iskrenih rodoljuba i pokazati dobra volja te sposobnost akademičara za rešavanje pitanja koja zasecaiu u studentski život. Interesovanje akademske omladine za izbore je vrlo veliko. Ovoga puta je dočekala jugoslovenska omladina, da je ostvaren njen ideal u jedinstvenom imenu naše domovine. Jugoslavija nije više reč ili pitanje bliske ili dalje budućnosti, Ona je delo največe istorijske važnosti za naš narod i državu. I danas, mi koji se borimo za to ime doziv ili smo. da je ono ostvareno i zakonskim putem onako isto kako je ostvareno u našim srcima još tada kada smo sa majčinih grudi usisavali mleko nase nacionalne svesti i jugoslovenskog rodoljublja. Ove godine izlaze na izbore dve liste; Slovenska lista i Lista jugoslovenske omladine. Zato je potrebno staviti pitanje: šta hoće te dve liste odnosno kakvi su njihovi programa? Pošto ove godine nema trzavica i larme oko izbornih parola, valja znati, u čemu se sastoji program te dve uste? Lista jugoslovenske omladine predstavlja manifestaciju nacionalne i državne misli. Skupljena u jedinstvenu in nepokolebivu falangu izložila je u »Jutru« svoj napredni i jugosiovenski program rada, koji se odnosi na aktuelna socialna i stručna pitanja studentskog života. S druge strane »Slovenska lista« ie pozvala samo svoje birače da glasaju i ništa više. Stoga se moramo malo zabaviti s pitanjem: šta treba da bude putokaz u davanju poverenja jednoi ili drugoj listi. I odmah dolazimo na jasno: jedna predstavlja široko nacionalno shvatanue Jugoslovenstva, gleda na svet u smislu naprednog orientisanja života i interesira se za stručna pitanja studentskog života; druga svojim imenom — sine lra et studio — predstavlja separati-stiČfco stanovište i podseća na vuka pro-menjene dlake ali iste ćudi. Izbornu noticu »Slovenske liste« obia-vio je jučerašnji »Slovenec«. Pošto je pisac ovih redaka i prošle šk. god. izneo svoje refleksijo na studenski život i radi toga bio napadnut — smatra za potrebno relonminisati neke svoje navode, da se vidi: ko je, u čemu je i zašto je imao pravo? U svom programatskom članku pred izbore n SSlLU izneo sam poglede Jugoslovenske napredne omladine na javna i stručna pitanja studentskog života. Rekoh: »Mi — Srpska, Hrvatska i SlovenačJca — omladina smo duhovnu ujedinjeni. Za nas nema plemenskih i kulturnih razlika, jer smo mi izgradjenl Jugosloveni.« (Slov. Narod od 16. XI. 1996.) Izneo sam dalje poglede na kulturno naie orientisanje, na Jarvna i politički život i završio: »Mi u SSLU ne želimo politizirati jer su naši osnovni principi na narod i državu izgra-djeni. Želimo raditi onako kako to dolikuje naprednoj omladini, raditi na podizanju naše zajedničke kulture, raditi u ime i na korist akademske omladine.« S protivne strane sam dobio ovaj odgovor: »Na eni strani Usta onih, ki odločno izpovedujejo slovenski program, ki so ostali zvesti slovenskemu stališču In slovenski misli. Na drugi strani...« A malo dafle: »Slovenska in napredna lista. Skupina, ki je eno s slovenskim narodom, in grupa, ki se še ni povzpela nad frazo in ki pozna le slovenske pleme, kakor je še na preddan volitev izjavil ideolog grupe.« (Slovenec od 17. XI. 1928. br. 264.) — Analiziraćemo ukratko ta dva sta*va. No pre toga moram naglasiti, da ostajem pri svim onim pogledima, boje sam izneo prošle godine, nm više, što je vreme potvrdno moje navode. Jer valjda »Slovenec« neće ovom prilikom reći, da je i sad nalie naprednJHtvo i integralno Jugoslo-vensrvo puka fraza? Samo mi je nejasno, zašto bar sa osnovnim programom* Slovenska lista« nije istupila pred javnost? Koga se boji? Sebe i svoje konzekveacije? Ili je možda izgubila »raisou d' etre« med akademskom omladinom pa joj je ovo labudova pesma »zvestobe slovenskog stališča in misli*. Jer lepo je rekao Primorski ban: »Vreme će pregaziti svakog onoca, koji ne bude shvatio vehčirru momenta i istorijsku važnost dogadjaja, koji ru nastali oktoberskom diplomom.« I s toga vidimo, da je stanovište napredne omladine bilo odmah ispravno, jaa-no i razgovetno te svakom poznato koji ja iole poznavao naš javni život Mi ostajemo verni svome programa! I onako isto kako smo se borili da ga ostvarimo — staraćemo se. da ga i u delo privedemo, jer nam je on najbolja garancija nacionalne i državne budućnosti; naročito u momentima kada se istonja počinje ponavljati i kada mrtva telesa nacionalnih boraca i svesnih Jugoslovena s one strane granica mučenički okajavaju usisano jugosloven-sko mleko pod liktorskim sikirama mahu naslednika velikog (klasičnog) Rima. — S druge strane vidimo, da »Slovenska lista« predstavlja petrefakt neke nepoznate misli i ideje. Hi možda ona predstavlja vuka u ovčijoj koži? No kako mu drago! AH pošto smo mi dobili zapravo, moramo n» se patetično upitamo, kao ono lani »Slovenec«: »Ali ie res takšna idejna degeneracija mogoča! Akademik manj uvide« ed priprostega kmeta!« Rad. Z. Nedeljkovič, abs. ium. Iz Celja —e Večer nalik pesnikoT in pUateliavr. Poleg raznih koncertnih in gledah'IHh t#-oerov dobe Celjani letos tudi reci taci jaki večer v večjem slogu, ki ga prirede v ire-do 13. novembra zvečer ob 20 v mali dvorani Narodnega doma slovenski peemiki m pisatelji Cvetko (Jolar, dr. Anton Nora Čari, Radivoj PebeirHn-PetruJka, Raddvoj Behar, Fran RoS, Mirko Kragelj in Danilo Oarin-šek. Vgtopnice naj se nabavijo že v predprodaji in sicer se dobe po 5 in 10 Din v knjigarni U o ričar * Leekovsek. —c Nenavadna pijanost. PredeiaoCnjini je cašel službujoči stražnik okrog ?V pred ce:jokim kolodvorom na tleh leže-V*g* do nezavesti pijanega 281etnega lednega delavca ,T'7tta M. iz celjske okolic- SkuSal ga je migniti, pa ae mu ni posreč'Io. Poklical nu [ ouiol1 ae drugega straža ^a ki pa ftHi ni vire1 a svojim 8amaritan«'v3Ui dele p*-tl't3ček je mogel Jožeta otpeljati na ro£-ntv.i \ t-iičku v policijski upor -r Trgoriko bolniško in penVtra« drn-Ravnateljstvo Trgovokega be!oi?k?ga in podpornega društva v Ljubljani bo na sesuinku, ki ee vrši v nedeljo 10. t. m. ob 10 dopoldne v gostilniških nrostorih Narodnega doma. poročalo o spremembi bolniškega reda ter o dolžnostih, pravicah in ugodnostih zavarovanih Članov. Dolfiao*t vsakega člana (delodajalca in delojemalca) je, da ee ga gotovo osebno udeleži. —c Izgubljeno in najdene. V Aleksandrovi ulici je izgubila 5. t. m. popoldne Marija Polajnar iz Spodnje Hudinje zavitek, ▼ katerem je imela večji kos boks-usnja sa zgornje dele čevljev. — V mestnem avtobusu je bil najden v ponedeljek dopoldne po prihodu avtobuea iz M ozira v Celje rjav papirnat zavitek, v katerem je bil nahrbtnik in 1 vreča. Zavitek je pozabila neka žeaeka, ki je izstopila pred S*koberne4om. Zaritek se nahaja na policiji. Tudi rekordi Iz Clevelanda poročajo, da je sve* tovni mojster v pitju črne kave Gem« sok izjavil, da mu še na misel ne pride braniti svoje prvenstvo, če bi ga hoiel kdo prekositi. Mož je namreč popil v 12 urah 85 skodelic črne kave. Ni čuda, da je tolika množina črne kave močno omajala njegov živčni sistem in da Gemsok zadnje čase ne more spati. Njegovo zdravstveno stanje se je zadnje dni sicer nekoliko zboljšalo, toda prečute noči so tako strasne, da so mu za vedno pregnale veselje do re» kordov v pitju črne kave. Drugi Američan James NVilson je pojedel v 12 minutah 74 jajc in je dosegel svetovni rekord, katerega sc pa nI dolgo veselil. Te dni ga jc namreč prekosil čevljar iz Charlortenburgu, Maks Hinel, ki je pojedel v desetih minutah petih sekundah 75 jajc. Stran 4 »SLOVENSKI NAR OD c, dne 7. novembra 1929. Stev 255 33 — Upravitelj je prijatelj mojega očeta, — je odgovoril Jim. — V mladih letih sta skupaj služila, gospod. — Ali! Torej mi lahko pomagate. Ali veste kaj o Bassandele? — Ne, gospod, — je odgovoril Jim. — Zelo mi je žal, da vam ne morem po-streči z informacijami. Sandy je gledal zamišljeno v tla. — No torej, danes se zgodi tam nekaj važnega. Toda kaj ima s tem opraviti lord Leger\v ood? — Zdi se mi, da vem, — se je oglasil Hepbuni. — Kdor zasleduje politiko, ve, je lord Legenvood ekspert v ameriških zadevali. Več let je bil svetovalec vlade v njenih diplomatskih stikih z Ze-dinjenimi državmi. Mož je seveda tajni svetnik. Star je že skoro osemdeset let, f»a je še vedno bistra glava. Nedvomno ga bo vlada vprašala, kako sodi o novi pogodbi z Ameriko. — S tem je vse povedano, — je dejal Sandv. — Ni treba posebne bistroumnosti, da uganemo vse drugo. Kopija oo-god'be bo d rev i v Ba'ssondiađe in Co]en>so se je hoče polastiti. Legervvoodov grad m daleč, torej je vse v redu. Vlado in diplomate bi bilo treba takoj obvestiti o tem, — je menil Hepburn. — Toda to ne pojde tako gladko. Kako misliš to storiti? — Nikogar ne obvestim, — je izjavil Sandy. — Moraš, to jc zelo vatžno, — mm 'ie prigovarjal Hepburn. Sandv je udaril s pestjo po mizi. — Nobene avtoritete ne obvestim! — je vzkliknil. — Colenso bi se mi izmuznil. Sicer pa, kaj nisi sam dejal, da je treba s policijo počakati, dokler ne prispe Fairfax? No vidiš, jasno je. da ne moremo izdati one lopovščine, ne da bi izdali tudi drugo, ker sta v tesni zvezi. To pa ni moj edini razlog. Osemnajst ur sem bil v pravem peklu in prisegam ti, da mi bo ta lopov Colenso to drago plačal. — Sam obračunam z njim. — je pripomnil. — Toda... je spregovoril Hepburn.. — Misliš — kako? Najprej prekrižam vse njegove račune v Bassendali. Po- tem bo povohal malo kaše, ki jo je skuhal meni. Va rrfax ga la*hko iizrooi policiji sam. če se mu bo zdelo potrebno. Zdaj pa še trčimo, prijatelji, da se okrepčamo. Rosamunda se odloči Hišica, kamor jih jc Sandv odvedel Agodaj zjutraj, je stala visoko nad Crnim nasipom v zapuščenih gorah. Tu sta stanovala samo suha ženica in njen -mož Adam Turnbull. pastir s Ornega nasipa. Oba sta z veseljem pozdravila Sandyja. Po zajtreku je odšel Hepburn z Rosa-mundo na izprebod. Sandy in Jim sta se pa odpeljala z avtomobilom na kakih IS km oddaljeno veleposestvo Bassen-dale. da pregledata okolico. Lahen vetrič je majal vrhove dreves in toplo pomladno solnce je sijalo po viharni noči tako prijetno, da so se zdeli Hepburnu dogodki zadnjih dni težke sanje. Toda vedno, kadar se je ozrl na Rosamundo, na njene skuštrane lase in na pogled, uprt v daljavo, se je zavedel gole resničnosti. Za oba je bil to trenutek nevarnosti in agonije. Toda Hepburn je bil srečen, da ga je usoda določila za Rosamundinega zaščitnika in neprijetna mu je biJa misel, da bi se moral ločiti od nje. To deklic je biflo nedoližno, dratžejstno rn sveže kakor pomladni vetrič. A v nevarnosti njeno srce ni poznalo strahu. Hepburn je vedel, da bi se bila sama do zadnjega vzdihljaja borila z lopovi če bi ji ne bil prihitel na pomoč. Prijazen smehljaj na njenem obrazu in hvaležen pogled, ki ga je bil večkrat ujel, ne da bi ona vedela, da jo opazuje, mu je pognal vso kri v glavo. Nenadoma se je zavedel, da je zaljubljen v njo. Na izprehodu jo je hotel že večkrat objeti in ji povedati, da mu je vse na svetu, pa se je bal, da bi ne imisfla, da je podlež, lp hoče zlorabiti mjeno zaupanje. Bila sta dobra prijatelja in nič več. Saj ni izključeno, da je že v koga zaljubljena. V Fairfaxa? V kaike^a Američana? Hepburn je ves dan molčal in Rosamunda si je zaman prizadevala razvedriti ga. Ko se je zmračilo, se je začel znova bati. Sandvja ni bilo od nikoder in Hepburn si je oddahnil šele, ko je zaslišal v daljavi njegov avtomobil. Oba sta planila iz hišice. Hepburn je zagledal v daljavi luči avtomobila, poskakujočega po slabi gorski cesti. Bližale so se naglo, izginile so za ovinkom in se zopet prikazle. — Zdravo! — je zakričal Hepburn. ko se je avtomobil ustavil pred hišico. — Kje si pa pustil Jima? — je vprašal videč, da se je vrnil Sandv sam. — Ta dečko ie pravi zaklad, — ie dejal Sandy in stopil iz avtomobila. - Da ni bilo njega, bi bilo vse izgubljeno. Avtomobil pustim tu — čez pol ure se morava vrniti na Bassendale. Si še pripravljen spremiti me? — Seveda te spremim. - je (»uir<-rvo-ril Hepburn. — Rosamunda bo tu na varnem. — Dobro. ZJai bi pa kaiza'lo tnalo pni-gnizrtki!. Evo, goapa Tunibullova je ko-t natašS ta. Večerio? Lačen sem kaikor vo'tk. Od zai;:utreka nfjsent imel ničesar v usudi. Nazori gospe Tuaribiu-llove o gosto-iLniibn-osti so b£Q zdravi Njen mož je pogosto Mprenfi;al Brila Grozden ta ta na lovu. In po :zk.utšn;a.h z laeninii lovci, ki so radii zahajali k njd, je imela respekt pred sipe ti tom vseh gospodovih prida te-fev. Zadovoljno se je nasmeh mila videč, kafro navdušeno se je Sandv lotil peče-'Ttfh postrvi ki pečenke. — Zdaj mi je od'leglo, — ie dejal Sandv in s»: piižga'! pipo. Vstal je iu stopil na ovčtjo ikožo pred pečjo. Njegova nizka, zavaljena, postava s širokemi rameni in krepkimi rokairm ie vzJbujaila zaupanje. — Imava še pfcčlijh deset mrjntut časa, — je dejal in stopal k vratom, -da se prepriča, če so zaiklenjena. — Prav si dejal. HepbuTni. Pri lordu Legenvoodu bo nocoj konferenca o ameriški pogodbi. Golensovo vohunstvo mora biiti izvrstno, če je o tem taiko točno poučen. La-dy Letgervvoodova priredi nocoj veliko pojedeno in p!es — rnn&Hirn, da je to običajno Titovo pero, pod katerim se skrivajo tafci diipOornatsiki sestanki. — Kje .ie pa Jam? — je vprašala Ro-saimiunda radovedno. — Tega nama še m'iste povedaili. Sandy se je zasmejal. — Saj sem dejal, da je ta dečko pravi zaklad. Misl'im, da se bosta sfcrinia-Ia z menoj. Trda je nama predla, dokler n* šiinEa Jitmu v glavo s:"l;ai}na misel. Se spcimiinjata. da je pravi'], da njegov oče dictbro pozna upravitelja Baissendal-e? Hepmjim je pritema!. — Zdi se, da se vsi ti stari laka«5i dobro poznario. Po borznem polomu v Ameriki Finančni magnati imajo, kar so imeli, srednji m nižji sloji so pa ob vse prihranke — Američani so optimisti Spominjajte se slepih! Ameriki boinznj poiccis in dve str; 11 i — na-peto •dramatjćnasi in go-F«>odarsko poučne***. Druga srrun bi morala sluz;*!: Skc&ovrriak ni /.i eko-w)trn'sko in faiančno proučevanje, pa -'tako nolma sarkaizima. tla preli.:', v satiro in farso. »Dafiy Newis« je prinese! slike sedimih finančni h krajev Z ed i njenih držav. Kralji b] morali videti pred ■sebo'i in voditi druige, pa so se sam onotekaili kaikor metlFave ovce. Najprej so osku'bli manjše verržmke, naizadnje so biLi -pa sam-i oskubljeni :oT žaiosrno sliko. Igralci in iigralke so tvorile vcLiko ve-ližnjšlko skiuipino in veriz\ili so skoro vsi. iki so imeli stike z gledališčem. Pobudo je dal sJatb finančni položaj gledališč in igralci so skušali nadomestiti z veriižniištvom, kar so i'zgubi'Li v gleda-li'ščih. Zdaj so ameriški listi polni oglasov, v katerih ponujaro igralci in igralke na prodaj iufksuisne avtomobile, nakite, dirafgiilje iitd. Poset gledališč je ipaidiel za 25 do 75%. Nanbotfj so prizadeta gledaliišča, k}er igraio klias-iične dra- me. Močno ><► p-y^ci, \ e Mbbps« ne trgovine. Mn-,g; Američani k; so h.ii med b( znun poksnoni v in cen stv«, so zvedeli šeče z nov n. ka^co temeljito se .»e izrremonl niliov emotnj ; . laj. Vra-ČaOO se h'ro domov, da res jo, ^ar m še da rešili. Za one. k: imajo premožen^ v gotovimi,, pok^^; n. breuaipen. VsMuie se vprašanje, 31 i ne ho sledila fnaočnj krz; tudi induMri>ka In :-gov. sfca. toda na to vpraišanje zaenkrat še ■ i hče ne mr^re točno odgovoriti. Da po-to!až;:hT» »vnosi, praviio finančiv Stro-ko\-n .-.k . d., j. -j: od ki na borz ntoo v nobeni zve^i z ;nduisrr|o. Ta tri-tev je pa slična pcojSuji teilaižbi, da vodi Ameriko pot od blagosnania samo v še večje blagostanje. Ljudje, ki so prorokovali Ameriki še večja gospodarski napredek in gmotno blagostanje, so so 1 •steno bfcmeralL Toda Američami so op-timristi iu borzr. polom iih ni spravrl iz ravno vesla, kakor bi sprav:! vsak dr mg narod. Cim se je siplosna pa nitka na borza nekoliko polegla, so preplavala vsa mesta s tolatžt-lirciirru proklanTaojarm, v katerih pravijo, da gre samo za borzni oolom. iz kaiterega iiznde država še močtieiša in bogatejša. Veletrgovine lzatrjuiiejo, da so imeilc v o4ctotoru rekordno prodarjo in da se jim oibetatjo v novembru še boljše kri poje. Nekartere de'uiške družbe narx>\'edniejo dodatne divjdende z ocavidnim namenom vzbu-cl i'tli zaupanje cfočinstva. Ameriška je baje haizardiraki na borzfi samo s prebitkom svojega nerjzjmecnega blagom ta o To se lepo sliši in ni treba rajzuuietu kati se dejansko nML ztastevljaliruBce so od jiutra do večera nabito polne, kajti srednji m nižii sjoii so prisijtjerui za»sta-\iti vse, ikfljr imajo, da dobe vsaj nekaj denarja. Letošnjo zimo bo Amerika na-rodno-gospoda-rška šola za bodočih SO let Lahko in hitro. — Rad bi vedel, kaj misli o meni tvoja žena. — To ni težko zvedeti. Kar sedi na njen novi klobuk. Vsem sorodnikom, prijateljem in znancem naznanjamo v globoki žalosti, da nas je zapustila, previđena s tolažili sv. vere, naša preskrbna, predobra soproga, mati in stara mati, gospa Ivana Prosenc roj. Pintar Pogreb nepozabne bo v petek, dne 8-1, m. ob 3. uri pop« iz hiše žalosti, Škofja ulica št 12 na pokopališče k Sv. Križu. Ljubl$aina-New Jersev, dne 7. novembra 1929. Žalujoče rodbine: PROSENC-MERTEL. Potrti v globoki žalosti naznanjamo tužno vest, da je naša ljubljena sestra, teta in svakinja, gospa Neža Blaž bivša trgovka in trafikantinja na Dunajski cesti danes zjutraj v 82. letu svoje starosti po daljšem trpljenju previđena s svetotajstvi za vedno zatisnila svoje trudne oči. Pogreb blage pokojnice se bo vršil v soboto 9. novembra ob 14. iz hiše žalosti Dunajska cesta 12 na pokopališče k Sv. Križu Nepozabni pokojnici blag spomin. V Lfubljani, dne 7. novembra 1929. Ivan Rozman, Terezija U mek, Uršula Rozman, btra't in sesrtra s^raikindaj Marna Jošt, Ivanka Dolar, Kati m Rozina Pogačnik. nečakinje in ostati sorodniki. >mMa1i o£fasf< Vsaka beseda 50 par. Plača se lahko tudi 9 znamkah. Za odgovor znamko! - Na vprašanja brez znamko no ■ — nd&ovariamo. - Najmanjši oglas Dim 5-—» ------- Cepljene trte vfcoreniiinje*iie dovjake m sa-dina drevesca mudam po »*a-.jtnniždi ceni. AJo;-22tj Grabair, .posestnik io irstoar. Za-giaroi, p. JojjršđDcd pri Ptmtju. 2413 Črna suknja v najboljšem staircju se pro«da. v~č-Glanoe 13 c. 6. 2411 Boljšo dekle v staiosti 15—18 let surejanem k divama ortfokoma. Po^praivljati mora tudfi tni pankef-ne sobe. Hrana v hašL, staiTJovanje doTna. Naslov v upraa-ii lista. 2416 Sedlarskega vajenca 15—16 let starega, dobrih st'airšev, sprejime takoj Stanko Remce, sedlar in taipetimik, L^ufbno — Sav. dolina. 2414 9QOQQQQQQ9 Klavir ii! Zastopnike Ocarinjenie vseh »voznih fa izvozni ti in tranzitn* poSiJk oakrbl Utro. dbtao in po nafniZn tarifi RAJ KO TURX. cmnomki po«r«MC LJUBLJANA. Masarykova cesta 9 (oasnrod carinartrioO. Revfefta pr*vfflne«a zaračunavanja zarmc no meni 6eki*nrmoez* mtmOM in vse informacij© brezplačno. solvenita za prodaoo moške in ženske konfekcidske robe na mesečne obroke — iščemo proti visoka proviziji v vseh mestih Jugos!a.vr)c. Dopise na naslov: Oribis k. d., Zagreb, Hat zova 10. 2412 20odstotne kronske bone čučnje Puoka štedionica, zak>ira za\"od d. d., Osijek, DesatiČina al. 27. 97-L Svarim pred nakupom navideznega blaga, cenili klavirjev! Kupujte na obroke od Din 400*— prve svetovne fabrikate: Bosen-dorfer, Ste!nway, FSrster, Holzl, Sttng) original, ki so nesporno najboljši! (lahka, precizna mehanika). Prodaja lih Izključno le sod. izvedenec in brv. u&fc. Glasbene Matice Alfonz Breznik Mestni trg 3 Najcenejša posoje valni ca. Klavirje Žaluziie ies«wh tekstilnih rolet (dervo-nmci) rolete iz gradelna se dobe najceneje pri tvrdki PETER KOBAL Kr^.nj — Slovenija TeL mterurb. 32 strokovno uglašnje in popravlja G. JURA SE K, Ljubljana, Ključavničarska ulica 3, Mestni trg 22. 92-L L Mikuš )U Bi J AN A Mestn tro 15 priporoča svojo zalogo dežnikov in solnćnikov ter sprehajalni« palic Popravila se izvršujejo — točno in solidno — 1000 dinarjev Vam plačam, ako Vaše bradavice, kurja očesa, trdo kožo, izrastke ne odstranite zanesljivo v času 3 dud z RIA-balzamom brez bolečin, brez nevarnosta, brez noža. — Zdravniška priporočila: Dr. Cvrakas B. VVien, pa'.e: Sem zadovoJien z RIA. r*^-Ijote md še 24 lončkov, ker jih bom uoo-rablral pri svojih pad je nt tri. Cena z ga-rancjjsfcim pismom Din 9.—, 3 l«>nclkii Din 18.—, 6 lončloov Din 32.—. (I DR. NIC. KEMENY, Košice — Kaschau, — Poštni predal 12K5 ČSR. ŠIVALNI STROJI izborna konstrukcija in elegantna izvršitev iz lastne tovarne. — L5'letna garancija. — Vezenje se poučuje pri nakupu brezplačno PISALNI STROJI »ADLER« - KOLESA iz prvih tovarn »DOrkopp«. »Styria«. — PLETILNI STROJI vedno v zalogi — Posamezni deli koles in Šivalnih strojev. — Daje se tudi na obroke. — Ceniki franko in zastonj. IVAN JAX i SIN, LJUBLJANA, Gosposvetska 2 Zahvala Vsem, U so že spominjal: v bolezmi našega predraigega srna, brata in strijca, gospoda dr. Pavla Skaberneta svetnika apelacijsJcega sodišča, si>re*infLii ga do preranega groba, se od njcu g. kanoiKik/u dr. Merharju. ZahvaL'ju.jeimo se t'ird.i za nrnojiU, velikemu žu-panoi g. dr. Vodo^jvou, mestnemu županu g. dr. Pucu, podipred^edin&u odve«tn:š.ke zbornice g. dr. ZoTovnUku ter za6xč-šarn tprdjaite.IjeOTu ki so mu bi'ji desetletja »vesto udana