ANTON AŠKERC &po oljnati вшц jjeot, јацод ZIVDEN7E IN SVET TEDENSKA REVIJA — РКЊООА PONEDELJSKEGA JUTRA ix- žx__v ljubljani, 5. ш1д t03x ВМЈЈОД AŠKERC PRED SMRTJO objavila MARJA BORŠN1K Dakojni župnik Ivan Vrhovnik je imel navado, da si je sproti zabeleževal vsak pogovor z Aškercem ali o njem. Na ta način nam je ohranil vrsto za-_ nesljivih podrobnosti, ki se nanašajo predvsem na pesnikovo življenje. O Aškerčevih zadnjih letih, o njegovi bolezni in smrti je zabeležil nekaj dragocenih podatkov, med katerimi bodo pač najpomembnejši pogovori s Fani z dne 11-, 12. in 26. jun. 1922 — ob desetletnici Aškerčeve smrti —, katere mi je 4. jan. 1934 izročil v vpogled in event. uporabo. Beležke, ki bi morale biti danes med Vrhovni-kovo ostalino, obsegajo na treh listih, t. j. osmih straneh 8° izpoved Fani (Frančiške) Zaje, roj. 19. dec. 1861, vdove po železniškem tesarju, ki je bila hišnica in Aškerčeva postrežnica na Bleiweisovi cesti 9, kjer je pesnik stanoval pred smrtjo. Ker so v naglici nametane, kot se je pogovor pač vršil, sem jih morala vsebinsko šele urediti m stilistično nadoknaditi V ostalem pa jih objavljam vsebinsko in stilistično kolikor mogoče točno. Izpustila sem samo podatek iz časa Aškerčevega ka-planovanja v Šmarju pri Jelšah, ld ne spada v to zvezo, in nekaj nebistvenih malenkosti. "Aškerc je postrežnici Fani že prej nekoč omenil, da ima prijatelja, nekega župnika Vrhovnika — omenil me je tudi še po tem, ko ga je zadela kap. Fani me je sicer poznala osebno, ne pa po imenu. Stanoval je prej v prvem nadstropju, pozneje se je preselil v pritličje. Aškerčev dnevni red: Zjutraj je vstajal o pol osmih, potem je šel zajtrko-vat v kavarno Evropo, nato je krenil ob devetih v urad, ki ga je zapuščal o pol diveh. Obed in večerjo je imel v rriedlovi restavraciji poleg nunskega samostana. Ob dveh je prišel domov, brž slekel suknjo in sedel pisat Ako je po naključju prišla v sobo postrežnica« jo je zavrnil: »Kaj me hodite m o» titl* Ob štirih je šel na sprehod čez Tivolski hrib. Ob sedmih je bfl zopet Boaoa. Hitro Џ kaj zaposai la šel po- tem k večerji, odkoder se je vrnil o pol desetih. Zagrnil je zastor, odpri kuhinjsko okno in se nato zaklenil. Časnike je hodil Aškerc prebirat v kavarno. Na »Slovenski Narod« je bil naročen.1) Ko je prišel s sprehoda, ga je čital. Potem ga ni več pogledal; dal ga je postrežnici. Bil je siten človek. »Zakaj ste tako sitni?« »»Vi ne veste, s kom govorite.«« »Dobro vem.« »»S kom?«« »Vi ste pesnik in čez sto let vas bodo slavili kakor zdaj Prešerna.« Aškerc se je gromko zasmejal. »Zakaj se ne oženite? Morda boste potem manj sitni.« »»Se ne smem.«« »Zakaj ne?« »»Ko bi se hotel, bi moral prestopiti v drugo vero. Tega ne storim, se ne izplača.«« Nobena ženska ni prišla v njegovo stanovanje razen Fani in perice; le ruske učiteljice so prišle nekoč. Skozi okno je ženske rad gledal, a se je znal zatajiti. Kri mu je tiščala v glavo, zlasti v ušesa, zato se je knajpal. Vsako jutro je vtaknil noge v mrzlo vodo in potem hodil po sobi. Ni mu dobro delo, zato je opustil. Kaka tri leta pred smrtjo je dal slovenske knjige knjižnici, nemške pa je pometal v vodo (?), ali pa jih dal se-žgati v plinarni.®) Fani je podaril Gof-fineovo Razlaganje cerkvenega leta.^ Na njeno prošnjo ji je dal tudi svoje poezije. — Knjige je imel vse podčrtane in zaznamovane s svojim podpisom. ') Toda ne do smrti, ker je imel A. navado, da je takoj odpovedal vsak časopis, čim je objavil kako negativno mnenje 0 pesniku. (M. B.) •) Točnost Faninih navedb glede elovea-skih knjig potrjujejo »Sloveaiski Narod« i, dr. (prim. Aškerčeva bibliografija), d očim za ostalo nimam dokazov. Ravnatelj DKI» dr. Slebinger trdi, da mu je Fani L 1912. po Aškerčevi smrti zatrjevala, de je mo-rala pod pesnikovim nadzorstvom n« dvorišču pred svojim stanovanjem sežtgati ce* le kope knjig in rokopisov. (M. B.) *) Goffkieovo Življenje svetnikov, ke* trdi Fasà pu Yshuvtukavetti mpâw, Џ Svoje spise je sežigal vsako leto. Postreinica: »Dajte ta papir meni, da borni ž njim podkurila.« »»Ne!«« — Zadnjih štirinajst dni ni pisal, sicer pa jako pridno. Štirinajst dni pred smrtjo je dal sežgati cel kup pisanj pod kotlom. Kupil je dva litra petroleja, sam je stal zraven in se smejal. »Zakaj?« »»Nočem, da bi ljudje po smrti O meni govorili.«« Sest tednov pred smrtjo si je kupil noVo pohištvo, staro pa je podaril strežnici Fani. »»Drugi hodijo po kavarnah, gostilnah, veselicah, mene pa to ne veseli; veseli me lepa hišna oprava.«« Ko je zjutraj vstopila, ga je našla ležečega na tleh. »Ali ste preveč pili?« »»Kap me je zadela«« Okrog je bilo vse onesnaženo, ker je bruhal. Na podu v njegovem nekdanjem stanovanja se še pozna črna snov, kjer je bruhnil; postrežnica je stružila, a se ne da izbrisati. »»Ne v bolnico!««4) Pri polni zavesti ji je izročil ključ od predala, kjer je imel denar. »»Če se vrnem, mi spet izročite ključe, če ne, boste že uredili.«« Napovedal je« da bo umri y treh dneh kakor Vrat« licky. Naslednji dan je šla Fani k njemu AŠKERC NA MRTVAŠKEM. ODRU V NARODNEM DOMU Bil je bolehen. Ko je bil na dopustu, ki ga je podaljšal štirinajst dni pred smrtjo, je šel na Dunaj; tam je ostal tri dni. Nahranil si je bil 4.000 goldinarjev. Kupil je dve preprogi, višnjev-kast umivalni pribor (starega rdečkastega je dal Fani) in zlato uro z zlato verižico. ■ Nekaj dni pred smrtjo je tožil, da ga boli uho in v grlu. Vsak večer ob tri četrt na deset mu je dala postrež-nica gorke vode za grlo in mu vlila kapljo laškega olja v uho; samo oni večer pred padcem je ni pozval. Ono jutro je šel ob sedmih zajtrkovat; ko ®e je vrnil, je ob devetih padel, a se je ujel za pisalno mizo. Zvečer ga je za» «ia kap. Obležal je in klical Fani — 5B0t BOS —y п-ЈКЛрј gn ni v bolnico. Povedal ji je, da, mu j« usmiljenka zjutraj prinesla kavo, a je ni izpil; potem je prišla samo enkrat še pogledat. Ponovil ji je, da bo umrl v treh dneh kakor Vrchlicky. Omenil je očeta, ki mu ni bil prijazen, odkar je pustil mašništvo. Ukazal ji je, naj vzame njegovo obleko, jo odnese do* mov in prinese črno, ker bo umrl. Usmiljenke so se čudile, da je govoril ž njo. Bale so se ga, ker je bil ne-katerikrat glasan. Vprašale so Fani, ali je šel kdaj k spovedi »Zaradi mene lahko, da je šel.« *) Kljub Aškerčevemu odporu so ga prepeljali v bolnico, ker je bilo Leomtšče predrago, kot tudi Vnbovzuk v svojih bekž-kah, 0t, BJ Fani je šla malo pred drugo uro k dr. Zamiku na magistrat povedat, kaj je naročil Aškerc. Dr. Zamik: »Vi ste že opravili, zanaprej bo naša skrb zanj.« Prišel je drugo jutro po sedmi mi z nekim drugim gospodom po oble- AŠK T E R1 škerčeva tetta Agata Kmet, roj. Aškerc, imi je kmalu po pesnikovi smrti izročila sve- __„_ žanj pisem, ki jih je bil pisal njen nečak še kot osmošolec v Celju, nato kot bogoslovec v Mariboru, pozneje kot kaplan v Podsredi, v Šmarju pri Jelšah in v Mozirju ter naposled kot mestni arhivar v Ljubljani. Vseh teh pisem je tri in dvajset, ki so razen enega vsa datirana. Eno pismo, naslovljeno na teto Ajltko, pa mi je dal za Objavo pesnikov nečak Anton Aškerc, Bed. slušatelj na filozofski fakulteti v Ljubljani. Tudi to pismo nima datuma. Tako je ohranjenih vseh pisem teti Ajtki štiri in dvajset. Razen teh hranim âe štiri razglednice z malobesednimi čestitkami za god ali praznike, vse iz pesnikove ljubljanske dobe. Pisma so vseskozi zasebnega značaja ter le pričajo o skromnih življenjskih razmerah, ki so težile pesnika ves čas od njegovih gimnazijskih let preko študij v bogoslovnici tja do prve kaplan-вке siliužbe v Podsredi. Neka značilna poteza Aškerčeve osebnosti se kaže v tem, da pesnik v teh pismih nikjer ne omeni niti z besedico svojega odnosa do duhovskega poklica, ne kot osmošolec, ko je bil tik pred izbero bodočega stamu, ne kot bogoslovec, ko se je na ta stan pripravljal, ne kot kaplan, ko je duhovsko službo že opravljal. Vzrok temu pomembnemu molku je iskati pač v tem, da pesnik ni hotel svoji podpornici in dobrotnici o svojem poklicu nič nepovoljinega izpovedati, s čimer bi pobožno ženico v njenem verskem čuvstvovanju le žalil. Iz drugih Kàojv sicer vemo, da Aškans y dui^ife ko, Aškerc pa je že pred sedmo umrl, kar so iz bolnice telefonično naznanili. Izpovedan ni bil ne obhajan, a gotovo je imel kesanje. Gotovo je on laže izhajal pred Bogom, kakor kate-risibodi pobožnež. A I Aškerčeva teta AJTKA Skem poklicu ni bil zadovoljen in da je prišel pozneje v ostre spore z duhovsko oblastjo, vendar o svojih duševnih preokretih v teh pismih dosledno molči, ker bi se njegovi poštemd čudi upiralo, če bi hotel svojim domačim hliniti globlje versko občutje, ki mu je bilo že. v tisti dobi bolj ali manj tuje. Prav tako bo zamam iskal v teh pismih slovstveni zgodovinar kakih važnih podatkov, ki bi osvetljevali pesnikovo delo tiste dobe. Zakaj v nobenem pismu Aškerc ne omenja ničesar, kar bi se tikalo njegovih pesniških pojavov ali stikov s sodobnimi literarnimi delavci. Naravno! Kaj bi vse to zanimalo preprosto ženico, ki je domovala in kme. tovala na Senožetih, v kopališki sezoni pa služila kot kopeliščica doli v Toplicah. A vzlic svoji enostranosti imajo pisma vendar nekaj pomena kot prispevek k oznaki Aškerčeve osebnosti v pesnikovi mladeniški in prvi moški dobi. Iz njih lahko razvidimo, kako je Aškerc hvtikštm spašbavai svojo dtoforofcma* E R Č E V A PISM TI A J T K priobčil JOSIP WESTER M ш je bila edina podpornica, h kateri se je v denarnih stiskah zateikaL Pisma nudijo obenem pogled v borne domače razmere, v kakršnih je mladi Aškerc živel, ter pričajo, kakor imamo nešteto sličnih primerov iz življenja naših duševni veljakov, da se mora sin preprostega porekla boriti z vsakovrstnimi ovirami in težavami, (predem si ustvari anosem položaj in stopi kot samostojen član človeške dtružbe na plam. Pač velja tudi za Aškerca v polmi meri resnica, ki jo izraža star latinski nek — dolgo mi je že v spominu, ne vem odkod: >Haud facile emergumt, quorum vir-tntibus obstat res angusta domi.. .< (Le stežka pride na površje, komur so v napoto tesnobne domače prilike.) i. pismo V Cel ji 16 julija« 77. Predraga teta! »Kdor terka, temu se odpre« tako ee bere neki ▼ svetem evangelji — ne vem prav kje, pa to nič ne dene! Tudi jaz sem terkal na vrata Vaše dobrotljivosti in od-perla so se; in kaj je prišlo iž njih? — nič manj kakor dve lepe cesarske podobice, za ktere sem Vas lepo prosil. Moja prva, sveta dolžnost je toraj, da se Vam iz celega srca zahvalim zato kar ste mi poslali! Pravite, da bi ne zameril ker [ste]** ml niste ročno poslali, (temuč še-le 15. Julija) ali to nič ne dene — vsaj še tisti počaka, ki s črešnje pade[l]!** Zahvalim se Vam toraj še enkrat prav srčno, da ste mi v stiski pomogli, ter Vas obenem prosim, da bi ne zamerili ker sem Vas tako hudô nadlegoval In siten bil! Pa — a— a---no kaj —pa! Kaj mi je že spet na jeziku ? No naj pa bo ! Ker si že enkrat takô siten, pa govôri še naprej! Nek prigovor pravi, »komur eden prst pokaže, hoče potem celo roko«-- jaz ne mislim tako hudô, le tole sem še mislil kratko povedati: Naznanil sem Vam že v prejšnem pismu, da sem jaz zdaj eno lnštrukcijo pustil in da imam torej le~še eno. Ta pa mi seveda ne nese toliko, da bï nïôgel vse moje potrebe poplačevati. Za zdaj ste me sicer hvala Bogu rešili pogube (ne večne!) pa kaj bo zopet prvega julija? Treba bo zopet nekaj tu nekaj tam iz ar-žeta dati — pa dosti ne bo! Prav ponižno M Vas toraj ropet poprosil še za naprej, ko bi mi še tedaj hoteli pomagati morebiti z ravno tolikimi denarji kakor zdaj — Ne zamerite, prosim Vas ! Kaj posebnega Vam pač nimam pisati iz Celja, ker ni nič posebnega tukaj — vse vsakdajno — vroče je — posebno pa T šoli! lahko si mislite! če se mi posreči da skušnjo (prûfrm-go)*** napravim, prišel bom gotovo na par dni domu in se seveda tudi pri Vaa oglasil! Toraj Se enkrat: lepa hvala za dobrota, ne zamerite mi, Bog Vas v zdravju ohrani in Bog naj veliko gospode na Toplice prižene, da bi Vaš priftošelj velikokrat sit bit! Torej Zbogom za zdaj! Vaš Tone Oroslav Aškerc Hrn-šovarjev, Knezov L t. d. kralj Topliški! • Očtvidno pomotno namesto »junija«, zakaj v tem pismu omenja Aškerc prvi J», lij kot naslednji važni rok za razna plačila. ** V rokopisu črtano. *** Tu Ima Aškerc v mislih zrelostni i», pit, ki ga je natô v julijskem roku 187T opravil z ugodnim uspehom, kakor pričal njegovo zrelostno izpričevalo z dne 23. julija 1877. V vedenju je dobil oceno »lobene-wert«, iz veronauka, zgodovine in zemljepisa, mineralogije in botanike, filozofska propedevtike in slovenščine istotako »k>-benswert«, iz latinščine, grščine nemščina zoologije in fizike »befriedigend«, iz mate« matike pa »genttgend«. П. PISMO V Mariboru, 4. febr. 7M Draga teta! Po dolgem molčanji vzamem zopet enkrat pero v roke da Vam napišem nek*tj verst. Ko sem namreč dones v pratiko pogledal, vidil sem da stoji v torek sv. Agata. Hvaležnost, ktero sem Vam draga teta dolžan za toliko dobrot, me je takoj spomnila, da Vam k Vašemu godu srečo vošim. Pred vsem toraj želim, da bi Vas moje pdsmo v terdnem zdravju našlo, zdravje to je najboljše blago na tem sveti. Ne bom Vara zdaj našteval celo versto še drugih sreč, M si jih želite ker ne vidim v Vaše serce in toraj ne vem kaj si prav v Vašo srečo št©, jete vošim Vam z eno besedo vse Iz serca, kar si Vi sami najbolj na današnji dan [na]* želite — več Vam ne morem voščiti! In ljubi Bog naj izpolni moje in Vaše želje! Te veistice Vam pošilja iz hvaležnosti črez hribe in doline Vaš hvaležni Tone Na 3. strani: Kar se mojega dosedanjega življenja to-kaj v Marbu gu tiče je še precej pri starem, samo da se imam dosti učiti ker bojo zdaj priifunge ali skušnje. V pervem letu nas** zdaj več ko nas je bilo od konca. Od kraja nas je bilo cvetero*** zdaj pa nas je sedmero. Prišla sta namreč še dva ofl-cirja in eden drugi študent k nam. Dru- ga*** nI nte posebno novega ttfkaj pri nas. — —> Rad bi vedel fie ste dama Se vsi zdravi. Posebno Vi ia a te»« če sta zdrava- Kako potem moja brata Miha in Janez in sestra Liza Se ni zmerznila na potu v êolo? Kaj delajo stari oče in stara mati in CHJka---Kaj še kaj druhga*** norega na Rimskih toplicah in vaši fari ? Vse to bi rad zvedel! Ktmečno Vas vse lepo pozdravljam posebno pa Vas teta In TJuM atej ter ostanem Vaš hvaležni Tone » ASkero Jb vstopil jeseni 1877 v mariborsko dnhovsko semenišče. MDia *5. septembra 1862, žtvl v Slijo nad Zidanim mostom; Janez «30. avgusta 1864, odSel pred leti v Nemčijo; Elizabeta (Llza) «10. novembra 1867, t ok. 1. 1905. Dve hčeri sta umrli v zgodnji mladosti: 1) Marija * 1858, t 21.septembra 1859 in 2) Marija *10. avgusta 1860, t 13. januarja 1863. Očetova sestra Agata — teta Ajtka — • 20. januarja 1836, t 5. aprila 191.9. Za podatke o Aškerčevi rodovini dol gajem zahvalo gospodu Jakobu Bohaku, župniku pri Sv. Marjeti, ki mi je dovolil napraviti izpiske iz krstnih knjig in mi je tudi sam nekatere zadeve, omenjene v pismih, ustno ali pismeno pojasnil. Takšna je bila, AŠKERČEVA ROJSTNA HIŠA • V rokopisa črtano. ** V rokopisu iaostalcr Je. •*» Tako v rokopisa, nam. fivetero, odn. drugega. **«* Pregled Aškerčeve rod ovine nam kaže ta-le rodovnik: Stari starši: Franc Aškerc «27. marca 1792, t 10. decembra 1891, Uršula, roj. Klenovšek, «1801, t 15. julija 1885. Starši: Anton Aškerc «20. marca 1825, î 30. aprila 1910, Agata, roj. Knez «3. februarja 1834, t 7. januarja 1868. Otroci: Anton, pesnik, * 9. januarja 1856, J 10. junija 1912; Ciljka Je bila rejenka pri Hruâovarjevih, ki jim je služila za deklo. Ш. PI SMO Maribor, 25./3. 78. Draga teta! Da ste v resnici prava teta, to kažete posebno letos, ker me tako dobrotljivo podpirate. Najpervič toraj preserčna hvala za to kar ste mi zopet poslali; prav dobro so prišli denarji in mislil sem Vas že pismeno zopet prositi. Pišete mi, da je bolezen pojenjala pri Vas. So pa zares zdaj vsi domači čisto zdravi? Kako se počutite Vi in moj oče, so tudi oni bili bolani? Kako je bratoma in sestri in drugim? Je 4e w» doferro? Skertwlo me Je, Ac M n kaj hudega ne pripetilo. Pravite tadi, da ■daj so druge stiske. Rad bi seveda vedel kaj Je tudi to, ali zopet kak domaS krerg tal jeza ali kaj drugega? Ce ni druzih stisk kakor morebiti domača jeza, prosim Vas vse skupaj spo-prijaznite se in živite kolikor mogoče r miru, imejte poterpljenje drug % drugim! — Ve« Vam nočem pridgovati, tudi nimam «e take pravice! — Kar se mene tiče, mi gre pač tako po BavadL Pervo pol leta smo skončafi o poete tn pred pustom smo tudi imeli akuânje aH prttfunge seveda, so bOe en mal težka, p» sem Jih srečno in âe kolj dobro prestal, da bi le kmee leta ela.beJe ne Mo! O po« •te posebej se nam kar se tiče žetodca-to Maj pa ferasm Bopet Šoto navadno k» prej. O veliki nofil seveda kakor že veste ne pridem dama ker ni dovoljeno, vidimo se Se-le ferez Stirl mesece če bo Bog hotel da bomo učakah — meseca JuUJa kakega zadnjega aH kaj. — Tukaj pri nas јв bO večkrat hod veter, kakorSnega àe ne pomnim. tadi sneg Ja večkrat pobelil pa spomlad ga bo kmato čisto pregnala. Končal bom toeaj moje pitamo. Zatmajj». Jem se še enkrat mto kar »te ml poeteH ta ee priporočujem e« ха prihoda}oet, kadar bcm-rstfaM— Bog yas draga teta te Vtoe oče rtmirt v elrawju te tako tns droge domače; pewtbe mene, da M ereft. OSTANKI A6KERCEVE ROJSTNE HI8E tnefriha m prav slabo godilo—seveda čk>- wk se Hvi od samega mesâ ln štranb ampak tudi Se od kaj druzega! —. V ma-Шon seveda nismo šli, morebiti pri Vas doma tudi ne kaj sila; zato pa smo od pnstoe nedelje do torka večer veliko veliko миЛШ, o posebnih urah sta morala dve. pa dva v Škofovo cerkev iti pred izpostavljeno m. Refinje — Telo molit na kolenih kleče eeto uro in sicer za pokoro ker se te dni po svetu neki največ greha stori. — Tukaj T aaSem mestu ao pa bile tudi maškore ali teme tudi od deželske gosposke prepovedane ta se ni smela nobena maškora nikjer na ulicah ali gasi prikazati, drugače bi jo MM zaperli — takd je prav!--- Tfcwa} Se enkrat: ali avl ontanHe Vt ki ate te -»ei vkop — VoÈâm tod! Vam vesela теШго noč te da «e potem srečno victtnw ko pridem! Zbogtan, srečno таиЗаЈ! Važ ., , , — — — — тетеиЈ ЛПаИШ Tone IV. PISMO Maribor, 6.54. TSL L.Juhi oče ta draga teta! Zopet sem se enmalo zakasnil, da Vam nisem ročno odgovoril na pismo od Vae. Kakor že vDekrat pokazali ste draga mi teta tudi zdaj, da zarés Vaâe usmiljeno вегсе čuti za mene da kakor m&terno i bi za mene. Za zdarj ne morem spet dm» aega storiti, kakor, da se Vam lz dnu ser-eà zahvalim za poslano mi podporo, ki mi Je tako dobro prišla. —--Veseli me, da ste vsi zdravi kakor pišete, saj to je največje blago na zemlji in privoščim Vam ga vsem, da M še v prihodnost zdravi estaH. Radi M vedeti, kako se meni godî? No kar se Bdravja tiče, Se zmiraj vozim tako po «redno, tako frišn spočit nisem kakor domà v vakancah ker sem le bolj v hiši ln ftverstega zraka ne morem vživati kakor Vi, pa veljâ še vselej. — Posebno ravno prlaj je enmaJo hudo, ker Imamo duhovne таje ali eksercicije in smo boij v cerkvi kakor doma v cimrih; zdaj tudi na sprehod ne smemo Ш, temveč smo do velike noči le v hiši. — Ker moram ravno spet v cir-kev iti ne zamerite, da Vam ne utegnem Teč pisati za zidaj. Sklenem toraj moje ver-ete, voščim Vam vsem vkup, posebno pa Vama, ljubi oče in draga mi teta veselo Veliko noč ter ostanem kakor vedno Vajin Tona. V, PISMO Draga teta in ljubi oče! Preeerčno se zahvaljujem za poetano čeravno je bilo na Laškem na pošto dano! Veseli me da ste Vi teta in oče in drugi dragi domači zdravi A ko je noga že zares zacelila, naj se vendar varjejo in ne hodijo tn naj se ne opirajo preveč na-njo! Prosim jih! Hvala Vam tudi, da nazaj deržiti* in podpirate, da se hiša v graben ne zver-ne!** Novega Vam ne vem zares nič poročiti, ker je vse bolj po starem in po navadnem. Pri pcdnočnicah bo danes merzlo ker ne morem suknje imeti, ampak tisto belo srajco 0 špicami. Tudi škof pridejo k polnoč-nicam, pa ne berejo maše, bere jo en drug duhoven, zjutraj moram zgodaj vstati že Ob 4 ih. Toraj Zbogom zp. zdaj! Zdravi ostanite Vsi! Vi in oče in vsi: Matere obe, Miha, Janez Ldza Lojzka*** Cilka. Lahko noč! Vaš Tone Maribor, 25. Î2. 79 Naeek*** .Vam bo to oddali • Tako v rokopisu pomotno nam. držite. ** Oče je bil zadolžen pri premožnem kmetskem veljaku Potočinu, p. d. Zoretu, posestniku in gostilničarju ob savskem pristanišču pri Sv. Petru, nasproti Radečam, kjer drži danes cestni most čez Savo. Da je mogel stari Aškerc dolg ali vsaj obresti odplačevati, ga je podpirala sestra Ajtka. Pozneje je pognal Zore Aškerčevo doma-fijo na dražbo in izdražila jo je Ajtka za 1400 goldinarjev. To je Ajtka sama po- vedala g. župniku Bohakn. — GL o tej dražbi v VUL pismu. *** Kdo sta bila Lojzka in Naeek, mogel dognati. — W. VL PISMO* Draga tetaJ Prišel je zopet Vaš god! Kdo bi se svojega godu ne veselil? Kdo bi si ne voščil na tâ dan, da bi ga še prav velikrat obhajal ? — Gotovo si voščite tudi Vi, draga teta, ta dan Vašega godu še prav pogostokrat doživeti! Imate vse polno želj. [V]** Svoje serce! Glejte tudi jaz čutim z Vami ta dan in želim, da bi Vam dobroti ji vi Bog vse vse, kar si ta dan želite, vse to Izpolnil in dodelil. Le stopite na prag pa poslušajte tičke ki letajo tam gor po slivi pri hiâi, kako Vam sporočajo, kar sem jim rekel, da naj Vam zapojejo in povejo. Tiste tiče sem jaz poslal čez hribe in doline, da Vam prinesejo moje voščilo! Bog Vas ohrani še mnogo zdravih***--voši Vam Vaš iz srca hvaležni Ttea V Mariboru, 4. febr. SL — Zahvalim lepo, ker ste ml pteaH za пмј god! — Pozdravljam taS£tt-madl« že imam, seveda sem jo moral že prvi dan Imeti, ko sem v svoji hiši sto-rfoval. Stara je okoli 80 let ln dam $ en gold. na mesec, da mfvode prinese in ptS mete in postélje. Seveda ni pri meni, ampak stanuje doma v trgu in pride le zjnt» raj, kedar mene domâ ni, ko sem v cerkvi, postilat. Bolj na tanko svojih domačih stvari ne morem popisati, povedal Vam bom pa že vse, kedar res pridete.--- Kedar pa pridete, to Vas že na prej prosim, nikar v soboto, to se pravi ob kaM soboti, ker tedaj ne utegnem, najboljše je tako [v ned]* ob kaki nedelji popoldne, ko je že vsa ploha proč. Za zdaj sklenem ter Vas in vse domače posebno očeta lepe pozdravljam ter ostanem Vaš hvaležni w Jone D» bote prav pleaîl îtwjo eJrèWi »to t*m priložil kuvert. Zbogom. • Izpuščeno bržčas: vinograda. •• V rokopisu črtano. Tu nekaj manjka, morda: dan?. XL PISMO. Podsreda, 7. 11 8L Draga teta in ljubi oče! Kaj ne? dolgo ee ne oglasim iz devete dežele, tako, da je med tem že debel sneg zapadel! Kaj delam, kakč se mi godi, bote pač vprašali, ali natô je lahko in težko odgovoriti. Lahko je odgovoriti, če Vam povem da imâm dosti dela ker je fara velika in imam zdaj tukaj dve Sole. Eno v trgu, in druga je pri neki podružnici čez eno uro daleč čez take hribe kakor so VaSe Bo rovke ali Stražnik! Teden mi preteče, da ne vem kdaj in takč gre čas naprej in naprej ... V tem dolgem časa sem bil že tu® na vinski bernji in dobil sem mošta Se precej vendar menj kakor navadno, ker je po ne-kterih* slabo obratalo in se moram Se deliti s tistim gospodom, ki so pred meno] bili. Vsega vkup ga je menda 48 veder aH 9 polovnjakov in 3 vedre. Pšenice sem dobil 43 Škafov in sem jo že predal po 5 fl. 10 kr. — To je, kar se tiče mojega gospodarstva, ki je zelô težko od kraja. Drugače aem Hvalo Bogu še zdrav in z go» »podom fajmoštrom se tudi dobro »zasto-pima« — Narhuje je pač, ker je takč gorat kraj in takč Bogû za hrbtom. Samo enkrat še potem, ko aem prišel v ta kraj, sem železnico videl in mašino žvižgati slišal — drugače smo mi čisto skriti za devetoj go-roj, d» nas za kar bodi ne najdejo Turki. Zimo imamo pri nas še koli, posebno na vseh svetnikov dan je pridno sneg padal. Morebiti bi bilo dobro, ko bi kdo izmed Vaju, teta ali ate ali obâ prišla pogledat ▼ Podsredo, dokler Se imam kaj v zidanci mokrega, potem ga bom kmalu prodal. Kakor pa sem pisal, je najboljše če pridete [v ne]«* ob kako nedeljo. Pošta pride iz Reichenburga v Podsredo ob desetih dopoldne ta o poljednajstih imam jaz sv! opravilo. —--Ob saboti bi mi ne bilo lahko vas sprejeti.--Ce pa hočete, da Vam pošljem voz, morate mi poprej natanko naznaniti, kdaj pridete. Kaj je kaj novega domâ, aH ste vsi zdravi? Kaj je kaj novega sploh v fari? Pišite kaj. — Ali je bil kdo pri pokopu Žgankove Johanke? Mene so bili povabili, pa veste, de mi ni mogoče bilo priti tak »vet!*»« — Za zdaj sklenem te kratke vrste, Vas, oče in teta, ta vse domače srčno pozdravljam ter ostanem Vaš hvaležni Tone Bog z Vami! ХП. PISMO Draga teta! Srčno se zahvaljujem za Vaše vošilo k mojemu godu! Hvala tu — mar na poplah človeku z bab jo vero? — »Mejnik« Tvoj v slovstvu našem bo mejnik, dokler po njem bo vozil Tvoj »Brodnikc. Rodil baladnik, nam si se v Globokem, potomcem kip ostaneš na visokem. O * o 5 O o 0Q & < —i o* tu < J çs S o UJ -s«. Ф ca -■S g i* .s s - «00- N « «s ~4 4Ï T® S"« -Z 00 «Г ce "3 « p I ® «a s' « fl ® -Is- O TI š- ef; -33 -X « s «s s* fl _ N - še? W2 g .ss t« У1 ee« C ' s • N Г" S <33 02 83 ■ fl co втч so S .Šef ®!2 Uredništvo tedenskega obzornika »ŽIVLJENJE IN SVETE« Je do zdaj priredila naslednje posebne zvezke; Masarykova številka (Knjiga 7, št 10 — 7. HL 1930) Geografska številka (Knjiga 7, št. 20 — 16. V. 1030) Levstikova številka (Knjiga 10, St 13 — 27. IX. 1931) Glasbena številka (Knjiga 10, št 26 — 27. XLL 1931) Goethejev a številka (Knjiga 11, St 12 — 20. HL 1932) Wagnerjeva številka (Knjiga 13, St 21 — 21. V. 1933) Vegova številka (Knjiga U, St 20 — 12. XL 1933) Vukova številka .(Knjiga 15, št 5 — 4L IL 1934) Jurčičeva številka (Knjiga IS, St 9 — 4L. HL 1934) MickieuAczeva številka (Knjiga 16, St S — 22. VIL 1934), Puškinova številka (Knjiga П. St 6.— 6. XL 1932), Aškerčeva številka .(Knjiga 21» St 23 — 6« VL lS37j UREDNIK IVAN PODRŽAJ — TELEFON ŠT. 3126 — UREDNIŠTVO NAČELNO NE VRAČA ROKOPISOV — IZDAJA ZA KONZORCIJ ADOLF RIBNIKAR — TISKA NARODNA TISKARNA V LJUBLJANI, PREDSTAVNIK FRAN JERAN Uredništvo Ja sprava v LJubljani, Knafljeva ulica 5 — Mesečina naročnina Dta V-* \.J \ raznažaktih dostavljena Din