Posamezni izvod 40 grošev, mesečna naročnina 2 šilinga SLOVEflSKf r V. b. b. V NEDELJO, DNE 2. MARCA VSI NA 2. MEDNARODNO SMUČARSKO PRIREDITEV V ŠT. JANŽ V ROŽU GLASILO SLOVENSKE KOROŠKE LETNIK VIL CELOVEC, SOBOTA, 23. IL 1952 ŠTEV. 14 (474) I Kmetijski visokošolski tedni - zrcalo našega ljudstva Pred tednom dni so bili z nepričakovano lepim uspehom zAključeni Kmetijski visokošolski tedni, ena izmed številnih akcij Slovenske kmečke zveze. Naše kmečko ljudstvo bo o tem, kar je na posameznih predavanjih pridobilo, govorilo še dolgo in imelo od tega brez dvoma trajne koristi. Tako obsežna in tako pravilna pomoč našemu kmečkemu ljudstvu je bila brez dvoma mogoča samo v tesni povezanosti naših kmetov v SKZ in v plodovitih stikih, ki jih je SKZ navezala z njej sorodnimi organizacijami in ustanovami. Ce Slovenska kmečka zveza po tem svojem uspehu potegne bilanco nad svojim dosedanjim delom, potem se morajo razbliniti v ni c vsi poizkusi cepljenja prirodne povezanosti našega kmečkega ljudstva in njegovega odvajanja od Slovenske kmečke zveze. Naš kmečki človek se je v zadnjih desetletjih veliko naučil. On pridno prisluhne, da potem sam razsodi in odloči, kaj je prav in koristno in kaj ni prav m škodljivo. V Slovenski kmečki zvezi si je izbral torišče svojega kmečkega izživljanja in si skoval močno oporo v svojem boju na zunaj in v svojih naporih na znotraj. Svojo moč na zunaj je SKZ pokazala z več kot dva tisoč podpisi za slovensko kmetijsko šolo. Odločilen uspeh njenega dela pa je nesporno tudi izid jesenskih kmečkozborskih volitev. Vsi zadnji uspehi SKZ so plod neprenejiae-ga podrobnega dela in stvarnih prizadevanj za gospodarski napredek in solidno smer kme-tovarija po naših vaseh. Ni treba naštevati, kaj je in v čem se kaže podrobno delo SKZ, tudi je odveč — kar nekateri, ki trdijo, da so prišli s kmetov smatrajo za potrebno — presojati, če je tako delo na mestu in koristno. Tisti, ki se poslužuje skupnih naporov in sodeluje v SKZ, predobro ve, da mu je vse to v oporo in da ga vodi iz brezizglednosti k svetlejšim dnem. Nova pridobitev v delu SR.Z> in na razvojni poti našega kmečkega ljudstva so minuli kmetijski visokošolski tedni. Skupno 35 dni z 49 predavanji in 9 predavatelji v osmih krajih in povprečno udeležbo 50 slušateljev dnevno. Kdor je za čas Kmetijskih visokošolskih ted- nov natančneje pogledal po udeležencih in vsaj rahlo prisluhnil razgovorom in mnenjem o predavanjih, je lahko — če ni imel priprtih oči — videl razpoloženje in razbral mišljenje našega kmečkega ljudstva, pa bodisi to v pli-berškem polju ali med Gorjanci in Dravci v Bilčovsu ali Škofičah ter Rožani v Št. Jakobu in Ziljani med Ločami in Ziljsko Bistrico. Izmučeno od vsakdanjega dela in trpljenja, utrujeno od prevar in spletk v njegovo škodo ter jalovih obljub, sklonjeno in nekam okame-nelo od neuspehov in udarcev, se je v teh tednih naše ' kmečko ljudstvo vidno zdramilo in zravnalo; zaživelo je v svoji prirodnosti ter nedvoumno izpovedalo svojo trdno vero v samopomoč, po katere poti ga vodi SKZ, in sVoj ponos nad skupnim uspehom. Ob globini razprav k posameznim vprašanjem se je pokazalo živahno sodelovanje med predavatelji in udeleženci, pokazali pa so se tudi prvi sadovi dela SKZ v pogledu na široko prevzgojo našega kmečkega človeka iz mlačnega, zaostalega in obupajočega kmetiča v samozavestnega, v svoje sile zaupajočega in k napredku usmerjenega ponosnega kmetovalca. Slovenski predavatel ji na kmetijskih visokošolskih tednih SKZ po obisku „Nasc knjige", Od leve na desno: prof. ing. Jože Levstik, dekan prof. ing. Vinko Sadar, prof. ing. Ivan Jelačin, dr. Ivo Vont er, sekretar SKZ Blal Singer in podpredsednik ZSZ dr. Mirt Ztvittcr Da tudi naša kmečka mladina ni brezbrižna in brez zanimanja za gospodarstvo, je menda najboljši dokaz, da je v nekaterih krajih, predvsem v Pliberku in v Bilčovsu močno prevladovala med udeleženci in da je povsod vse dni z zanimanjem sledila. Visokošolski tedni so pokazali, da slabo sodi mladino tisti, ki trdi, da Vsakemu 151 milijonov V začetku tega tedna je zasedal avstrijski ministrski svet in razpravljal o nekaterih novih osnutkih zakonov. Z nekaterimi izmed njih hočejo na osnovi ustave baje dvigniti demokratičnost Avstrije. Neka temeljna točka avstrijske ustave namreč pravi, da izhaja oblast iz ljudstva in na to točko ustave se naslanjajo od notranjega ministra Helmerja predlagani novi osnutki, ki govore o vodenju stalnih volivnih seznamov (glasovnih list) in o ljudskih glasovanjih. Na osnovi stalnih voliv-nih seznamov naj bi se v bodoče vršila vsa ljudska glasovanja (v kolikor bo kdaj prišlo do njih), kakor tudi volitve zveznega prezi-denta in državnega zbora. Na ta način ne bi bilo več treba pred vsakimi volitvami ali glasovanjem sestavljati novih volivnih imenikov ter Sneg in plazovi vsepovsod Slovenija težko prizadeta Časopisi zadnjega tedna so polni poročil o težavah in nesrečah, ki jih vsepovsod povzroča letošnja zima. v , v V vzhodnih pokrajinah Združenih držav Amerike je zapadlo do enega metra snega, ki je spravil cestni promet v velik nered. Mnogo avtomobilistov je bilo zasneženih nad 24 ur. V zvezni državi Maine je okrog 1500 potnikov obtičalo v snegu. Snežni meteži so doslej terjali 52 smrtnih žrtev. Med najhuje prizadetimi deželami je tudi Slovenija. Ogromne množine snega so popolnoma onemogočile promet. Mnogo krajev je bilo popolnoma odrezanih od sveta. Z velikimi napori so obnovili železniški promet z Avstrijo in Italijo. Najtežje so bili prizadeti kraji na Tolminskem, kjer je zapadlo do nad 3 metre snega, snežni zameti pa so ponekod dosegh višino S metrov. V vaseh Gorjana, Žaga in Soča so plazovi odnesli 13 hiš, 14 hlevov, 1_ planinsko mlekarno, poškodovali pa so 20 hiš in 8 hlevov. Pod težo snega se je zrušilo 14 his. Plazovi so pokopali nad 200 glav drobnice. 1 o dosedanjih ugotovitvah so te katastrofe terjale 30 smrtnih žrtev Vlada Slovenije je na izredni seji sklenila uvesti splošno mobilizacijo delovnih sil in prevoznih sredstev. Posebna vladna komisija, se-stoječa iz zastopnikov ministrstva, sindikatov, OF in drugih organizacij vlaga vse napore pri pomoči prizadetim krajem. Ljudske oblasti posvečajo največjo pažnjo preskrbi prebivalstvu s hrano. , Nesreča, ki je zadela Slovenijo, je zbudila tudi na Koroškem globoko sočutje. Deželni glavar Ferd. Wedenig in ravnatelj deželnih uradov Newole sta obiskala šefa Urada za zvezo FLRJ v Celovcu, legacijskega svetnika Vošnjaka in mu v imenu dežele izrekla sožalje. Le brezčutni kominformovski pisači se škodoželjno in brez sramu rogajo žrtvam nesi eče, ki jih je , terjala razbesnela narava v Sloveniji. S trditvijo v Volkswille, da je plazove zakrivil Tito z izsekavanjem lesa, se niso I samo osmešili pred vsem svetom, ki ve, da so j gozdove na Tolminskem in na Krasu do gole-I ga uničili že pred stoletji Benečani, temveč j so le znova pokazali svoj nekulturni, od so-I vraštva do Slovencev spačeni obraz. bi s tem brez dvoma bilo mnogo prištedeno na času in stroških. Nek drugi osnutek predlaga spremembo in dopolnitev kazenskega zakona, po kateri pijanost ne bo več imela olajševalne moči pri sodbi nad prestopki šoferjev in drugih udeležencev prometa, v kolikor bo ugotovljeno, da je zaradi kake prometno nesreče obtoženi bil sam kriv svoje pijanosti. Prav tako naj bi postal sodnijsko kazniv beg vozača. Na omenjenem zasedanju ministrskega sveta je le-ta moral vzeti na znanje tudi sporočilo Zavezniške kontrolne komisije, da je bila določena vsota zasedbenih stroškov za leto 1952 na 151 milijonov šilingov za v s a k o zasedbeno silo (v tem sporočilu ni nič govora o tem, da bi se katera koli zasedbena sila odpovedala tej vsoti, čeprav ameriške zasedbene oblasti ob vsaki priložnosti trdijo, da od Avstrije ne zahtevajo nobenega plačila za zasedbo). Nadalje je zavezniški svet sporočil še, da je odpravil kontrolo (beri: cenzuro, ki je do zdaj trajala) nad radio-oddajami iz Avstrije v inozemstvo in narobe in končno, da je vzel na znanje spremembo avstrijske vlade. Pravni odbor avstrijskega parlamenta je v četrtek začel pretresati zakonski osnutek proti vrnitvi Starhembergovih posestev bivšemu lastniku. V odboru za parlamentarni poslovnik pa so govorili o potrebi, da ministri javno in ustmeno odgovarjajo na vprašanja, ki jih jim stavijo narodni poslanci in to najkasneje tekom enega meseca. V nasprotnem slučaju pa naj bi bila o dotičnem vprašanju takoj sprožena parlamentarna debata. „današnja mladina nima več zanimanja za knjigo, da nima zanimanja za lastno izobrazbo, najmanj zanimanja pa za gospodarske stvari." Naš kmečki naraščaj je zdrav in žilav. Zahteva pa udejstvovanja v življenjski stvarnosti, od lepih besed nič nima in od njih ne more živeti. Ob kruhu živi in tega hoče na svoji grudi lažjo pridelati kot pa doslej. Kdor bo mladini to dal, jo bo imel. To jo zapoved, ki nas obvezuje. Prepričani pa smo, da bo tudi kmečka mladina našla v SKZ hvaležno torišče in zbirališče, ker možnosti ima v tej smeri še in še. Silno zanimanje naše kmečke mladine za strokqyno izobrazbo in gospodarsko šolanje pa glasno terjajoče opominja na veliko nujnost ustanovitve slovenske kmetijske šole, kar bodo morali prej ali slej upoštevati merodajni čini-telji in — če jim je resno zato, kar govorijo — tudi uresničiti. SLOVENSKA KMEČKA ZVEZA JE ORGANIZIRALA ŽIVINOREJSKI TEČAJ Zaradi izredno mizernega stanja živinoreje na Slovenskem Koroškem se je Slovenska kmečka zveza odločila, da' prične na podlagi samopomoči z zboljšanjem in ukrepi za napredek. V ta namen je med drugim skupno s kmetijskim znanstvenim zavodom Slovenije in Republiško zvezo kmetijskih zadrug priredila na posestvu živinorejskega instituta v Pono-vičah v Sloveniji štirinajstdnevni, posebni živinorejski tečaj, ki se ga je udeležilo 15 izbranih kmečkih fantov iz Podjune, Roža in Gur. Namen tečaja je bil, da posreduje našim fantom potrebno znanje o selekciji živine, o vodenju rodovniških knjig in živinorejske organizacije. 6 ameriških divizij ostane v Evropi ZDA so obvestile francosko vlado, da bodo ameriške čete ostale za sedaj v Evropi. Sodijo, da je to sporočilo odgovor na zahtevo določenih francoskih političnih krogov, da bodo ZDA zajamčile, da zapadnonemške enote ne bodo izstopile iz evropske armade, če bo le-ta ustanovljena. V sporočilu vlade ZDA je poudarjenao, da ji- ameriški kongres odobril, naj bi se šest ameriških divizij zadrževalo v Evropi tako dolgo, dokler bo to potrebno. Indija trpi pomanjkanje V Indiji bo letos primanjkovalo približno 7,000.000 ton življenjskih potrebščin. Uradno je bilo sporočeno, da je nevarnost, ki grozi letos Indiji zaradi lakote, večja od vseh dosedanjih v poslednjih 50 letih. Sporočilo pripominja, da vladni program „proizvajajte več hrane" ni imel vidnih uspehov zaradi hudih vremenskih neprilik in suše v vseh žitorodnih krajih Indije. Ameriški strokovnjaki, ki proučujejo možnosti, kako bi ustvarili umetni dež. še niso imeli uspeha, tako da je spomladanska setev v najbolj žitorodnih krajih propadla. Po ocenitvi indijskega ministrstva za prehrano je mogoče to velikansko pomanjkanje le deloma nadomestiti z dobavami iz ZDA, ki bodo poslale približno milijon ton hrane kot pomoč po ..Colombo načrtu". Vlada za sedaj nima finančnih kreditov, da bi nabavila še približno milijon ton hrane, ki jc nujno potrebna pri racionirani preskrbi, 750 g moke na osebo. Ne ovirajmo, temveč podpirajmo našo narodno prosveto Pred tremi tedni so uprizorili igralci SPD „Srco“ Dobrla ves na svojem društvenem odru ljubezensko tragedijo „Morje“ in gostovali z njo tudi v Šmihelu pri Pliberku. Ob tej priložnosti se je »staremu prosvetašu, zahotelo »kritike", ki jo je na zelo nestvaren način iznašal v »Našem tedniku" in s tem izzval val ogorčenja med dobrolškimi igralci ter začudenje med gledalci, ki so prisostvovali prireditvam. Ker se to ogorčenje zaradi Tednikovega nestvarnega, če že ne zlonamernega pisanja še danes ni poleglo in so igralci SPD „Srce“ Dobrla ves tudi vložili protest pri Slovenski prosvetni zvezi, smatramo za potrebno, da se še enkrat dotaknemo te stvari in nekoliko razjasnimo po čudnem pisarjenju zmedene predstave o imenovani igri zlasti pri tistih ljudeh, ki prireditve niso videli. Ta obrazložitev je nujna predvsem zaradi tega, ker je tudi potrebno, da obsodimo neodgovorno difamiranje do skrajnosti nesebičnega truda liaših ljudskih prosvetašev v Slovenskih prosvetnih društvih, Mimo tega, da nestvarna in površno posplošena kritika nikakor ne more vzgajati (pisač za svoje izpade ni navedel niti ene same konkretne utemeljitve), je vsak poskus, ubijati mladim za narodno-prosvetno delo vnetim ljudem veselje do kulturnega udejstvovanja — kakor je bila to v tem primeru očitna namera — neodgovoren in obsojanja vreden. Vsaka slovenska igra, dokler je moralno neoporečna, služi narodnemu namenu in je njeno zatiranje našemu narodnemu življu škodljivo delo. Argument da igra iz mestnega okolja ne ustreza našemu »podeželskemu" ljudstvu, v današnjem času, ko je podeželje najtesneje povezano z mestom in mestnim življenjem in je potrebno, da eno spozna drugo, nima podlage. Bolj kot v prejšnjih časih je potrebno, da spozna kmet življenje mesta, životarjenje svojega sodruga delavca in nameščenca in razkošnost ter pokvarjenost življenja ostale napuhle meščanske družbe. Iz spoznanja in poznanja teh okoliščin bo znal tudi pravilno ocenjevati socialne in moralne vrednote mestnega življenja in nevarnosti, ki pretijo vsakomur, ki se poda v vrvenje cest in ulic. Res igra ni med najboljšimi naše slovenske literature. Toda gotovi krogi so se tudi že spotikali ob Cankarju, ki pomeni višek slovenskega dramatskega ustvarjanja in slovenske odrske umetnosti. Vsekakor pa igra »Morje" nazorno karakterizira brezdelno mestno družbo in usodne posledice njene gnile morale, ki se izraža tudi v ljubezni, ki ne zahteva nič manj morale, kakor vsako drugo življenjsko vprašanje. Ne bomo se spuščali v podrobnosti te ljubezenske tragedije, ker bi v kratkih besedah ne mogli dovolj jasno obrazložiti njene vsebine, pač pa lahko ugotovimo, da je v moralnem pogledu mnogo boljša, kakor marsikatere »kmečke oslarije" ki se večkrat igrajo po naših odrih in globoko žalijo dostojanstvo in čast našega kmečkega človeka in stanu. Čisto milo lahko ugotovimo, da je pri takih že večkrat __in sicer brez kritike z naše strani — tudi sodeloval naš ne čisto anonimni »stari prosve-taš“, če jih ni celo režiral.. O dobrih in slabih igrah bi se dalo marsikaj povedati, vendar danes za to ni časa, ne prostora. Lahko pa bomo to storili ob drugi priložnosti. Le eno je, kar ne smemo prezreti: sleherno narodno-prosvetno delo, bodisi na odrsko-dramskem, pevskem ali drugem področju ljudske prosvete, zahteva od vseh sodelujočih neizmerno veliko požrtvovalnosti in samozataje-vanja, ki sta vredni najglobljega spoštovanja in potrebni vsestranske moralne podpore. Zaradi tega je razumljivo, da je taka nehvaležnost, kakor je bila izkazana igralcem-gostom v Šmihelu, globoko prizadela vse sodelujoče in močno potrla njihovo igralsko veselje. Ta nestvarni napad na njihovo požrtvovalnost bi lahko imel za naše narodno-prosvetno delo v Dobrli vesi zelo škodljive posledice, če bi se igralci ne zavedali svoje dolžnosti in kulturnega poslanstva, ki ga imajo za izvršiti v prilog narodne dobrobiti. Vsekakor pa lahko razumemo ogorčenost in protest igralskega kolektiva in SPD, kateremu igralski kolektiv pripada. Naša dolžnost je, da dajemo našim mladim prosvetašem vso podporo in pobudo ter nasvete za njihovo nedvomno težko in koristno delo, ne pa da iščemo priložnosti, kako bi morili njihovo nesebično dejavnost. Podoben primer, ki je imel svoj izvor na Brnci, je izzval ogorčenje ne le med igralci, temveč tudi med ljudstvom samim, ki je splošno označevalo zlonamerni članek kot očitno laž. To je razumljivo, če se zavedamo, da je bilo tam napadeno skoro polpoklicno gledališče, katerega kvalitetne predstave je ljudstvo že večkrat videlo na domačem odru in v sosednih krajih. Oba primera pa ne pričata samo o silno otroški kratkovidnosti pisačev in njihovi ne- spoštljivosti do narodno-kulturuega dela, temveč tudi o nerazumevanju slovenskega Usta za skupno slovensko stvar, ki je pri objavi teh nestvarnih in zlonamernih »kritik" videl samo zadoščenje svojim strankarskim težnjam, nikakor pa s pisuni vred ni čutil nobene odgovornosti do skupne stvari naše narodne prosvete. Objavo tega mnenja smatramo kot našo narodno dolžnost in ga bomo zagovarjali ob vsaki priložnosti. Atomska energija Direktor znanih ameriških naprav za proizvodnjo atomske energije v Oak Ridgeu dr. Weinberg je izjavil novinarjem, da .že izkoriščajo atomsko energijo za ogrevanje mestnih poslopij. Orisal je proces pridobivanja energije z razpadanjem uranovih atomov, ki jo uporabljajo za razvijanje vodne pare. Dr. VVeinberg je izjavil, da so dosedanji rezultati zelo skromni, pripomnil pa je, da bo lahko človeštvo z nadaljnjim raziskovanjem Sodna razprava zaradi Pred okrajnim sodiščem v Novem mestu se je moral zagovarjati delavec iz Trebnja, katerega je javni tožilec obdolžil namernega poizkusa hude telesne poškodbe zoper zastopnika ljubljanske škofije Antona Vovka, kljub temu, da je le-ta bil samo lažje poškodovan. Obtoženec se ni priznal za polno krivega, zlasti je zanikal namernost dejanja, ker je le slučajno isti dan kot Vovk z vlakom pripotoval v Novo mesto, in šele na kolodvoru, ko je izstopil iz vlaka, po naključju spoznal zasovra-ženega krivca za njegovo lastno usodo izza časa italijanske okupacije. Obtoženi delavec je namreč bil za časa fašizma interniran na Rabu in ko je šla njegova žena prosit zanj, ji je zastopnik ljubljanske škofije zabrusil v obraz: »Kaj prosite zanj? On je komunist, zato smo ga pa tja poslali, da bo tam, De pa, da bi se vrnil." Izjavil je, da je v njem kar zavrelo, ko je zvedel, da ima pred seboj Antona Vovka, za gospodarstvo atomske energije lahko nadomestilo rezerve premoga, katere se polagoma črpajo. Ko je omenil znanstveno delo v laboratorijih v Oak Ridgeu, je VVeinberg dejal, da delajo sedaj poskuse za umetno fotosintezo, ki bo omogočila učinkovito izkoriščanje energije sončnih žarkov. Ko bodo nekoč izkoriščali sončne žarke, je poudaril ameriški znanstvenik, bomo dobili tolikšno energijo, da nam ne bo treba izkoriščati dosedanjih goriv in tudi ne atomske energije. incidenta z Vovkom znanega pomagača izdajalske »bele garde" med vojno. Tudi branilec obtoženca je prepričljivo ovrgel trditve javnega tožilca in dogodek označil kot izraz upravičene ogorčenosti in sovraštva ljudskih množic proti belogardističnemu zločinstvu. Njegova izvajanja je nabito polna dvorana okrajnega sodišča v Novem mestu burno odobravala, ko je dokazoval sodišču, da incident ni bil nič drugega kot spontani izraz ljudskih čustev in spominov, pri katerem je obtoženec v svoji razumljivi razburjenosti šel za en korak predaleč- Kljub verodostojnemu lastnemu zagovoru in prepričljivemu zagovoru branilca ter dejstvu, da je pri sodnijsla razpravi imel ljudsko mnenje in sodbo na svoji strani, je bil obtoženec s strani sodišča spoznan za krivega lahke telesne poškodbe iz malomarnosti in obsojen na zaporno kazen. ...tu pa molči vsa reakcija Pred enim tednom smo. poročali o sodnijski razpravi proti frančiškanskemu patru Ernestu Lutterottiju, ki je pred sodiščem moral priz-uati svoje spolne pregreške zoper tri mladoletne fante. Kakor je razvidno iz obtožnice, se je omenjeni pater na končni razpravi moral zagovarjati zaradi svojih pregreškov celo zoper pet fantov. Ponoči je hodil v spalnice dijakov v tistem domu v Steyru na Zgornjem Avstrijskem, kjer je bil postavljen za nadzornika in ob tej priložnosti storil svoje »grehe". Sodišče v Welsu, ki je vodilo razpravo proti patru-pohotnežu, ga je zaradi »prešuštva zoper naravo" in zarudi »skrunjenja obsodilo na osem mesecev težke in poostrene ječe.Čeprav je ta kazen za take zločine razmeroma nizka, jo vendar lahko smatramo za pravično, ker se avstrijsko sodišče ni oziralo — ob vseh dokazih se pa tudi ni moglo ozirati — na stan zločinca. Prav čudno je, da ves reakcionarni avstrijski tisk ob tem slučaju molči kot grob, ko pa vendar vsakokrat zatuli ako na primer kako ljudsko sodišče v Jugoslaviji zaradi takih, včasih pa še mnogo hujših zločinov obsodi tega ali onega ničvredneža v duhovniški obleki. Je D menda res tako, da si v Avstriji tudi kak posvečenec lahko včasih dovoli večje ali manjše take »grehe" kot ta Ernest Lutterotti? V Jugoslaviji so pa njemu podobni obsojenci vedno le »mučeniki Cerkve in vere"! Vesli iz Jugoslavije TUJSKI PROMET SE RAZVIJA Letos bo 70 odstotkov prostorov v najbolj razkošnih hotelih v Dubrovniku na razpolago inozemskim letoviščarjem, ki hočejo svoj dopust preživeti v tem lepem mestu ob južnem Jadranu. Tujskoprometni uradi v Severni Ameriki, Franciji, Italiji, Angliji, Belgiji, Švici, Švedski in Zapadni Nemčiji so že zaprosili za prospekte, dočim so se zastopniki drugih tuj-skoprometnih ustanov podali osebno v Dubrovnik, da se na licu mesta prepričajo o možnosti letovanja v tem obmorskem mestu. Zastopniki tujskoprometnih uradov v ZDA in na Švedskem so že izrazili željo, da bi radi vzeli v najem posamezne hotele in vile kar za celo leto. V Dubrovniku pričakujejo, da bodo prvi inozemski letoviščarji prišli že v začetku meseca marca. »Putnik" v Beogradu sklepa pogodbe z raz- nimi inozemskimi turističnimi uradi o skupinskih potovanjih tujih turistov po Jugoslaviji. Po dosedanjih prijavah in povpraševanjih sodeč, bo obiskalo Jugoslavijo letos nad sto tisoč tujih turistov. Največ jih bo iz Velike Britanije, ZDA, Švedske, Danske, Belgije, Holandijo in držav Bližnjega vzhoda. Tuji turisti bodo imeli 20% popusta pri vožnjah in v turističnih obratih. JUGOSLOVANSKE VŽIGALICE NA TUJIH TRGIH Osiješka tovarna vžigalic je v zadnjem času prejela tudi več naročil iz tujine. Prvo naročilo je prispelo iz Sirije, kamor bodo iz Osijeka v kratkem poslali 500 zabojev vžigalic. Sirija bo postala stalni kupec jugoslovanskih vžiga-j lic, za katere se zanimajo tudi kupci v Nigeriji. I Etiopiji in Saudovi Arabiji. SVETU VVashington. — Ameriški znanstvenik in raziskovalec Jasper Kan, ki se je pred kratkim vrnil z znanstvenega potovanja po Indiji, je izjavil, da boluje v Indiji približno 4 milijone ljudi na trahomu (neka očesna bolezen). Tretjina prebivalstva te države trpi na raznih kroničnih obolenjih. Osijek. — Maršal Tito je botroval po svojem zastopniku štirinajstemu otroku Rudolfa in Agice Vajdič, delavca iz Slavonske Požege. Roditeljem je izročil darove maršala Tita polkovnik Cedomir Grbič. Bagdad. — Voditelji iraške nacionalne fronte »Istaklal" so pozvali delavce, naj stopijo v enodnevno splošno stavko iz protesta proti sklenitvi novega sporazuma med vlado in iraško petrolejsko družbo s tujim kapitalom. London. — Ob razpravi proti 30 članom katalonskih sindikatov v Barceloni je laburistični poslance Fenner Brockvvay poslal britanskemu ministru za zunanje zadeve Edenu pismo, v katerem piše, da je bilo 9 obtoženih članov sindikata obsojenih na smrt, drugi pa na dolgoletni zapor. V svojem pismu izraža upanje, da bo minister Eden opozoril špansko vlado na to, da britanski narod ne more dopustiti, da bi v Španiji na tihem in pod zelo sumljivimi obtožbami obsojali ljudi na smrt. - » Trst. — Novi tržaški proračun bo imel dve milijardi 77 milijonov lir primanjkljaja, ki ga bo verjetno krila zavezniška vojaška uprava. Tako velik primanjkljaj je posledica velikega števila zaposlenih občinskih uslužbenoov. Ziirich. — V starosti 85 let je v Ziirichu umrl znani švicarski književnik Ernest Zahn. Kairo. — Egiptsko zunanje ministrstvo je zavrnilo prošnji dveh sovjetskih dopisnikov, da jima podaljša vizume. Poročajo, da gre za dopisnika »Pravde" in »Tassa", ki bosta morala zapustiti egiptsko ozemlje. Vlada doslej se ni pojasnila vzrokov za svoje ravnanje. Olimpijske vesti Avstrijski tekmovala' pri olimpijskih igrah na Norveškem so do sedaj osvojili dve zlati, 4 srebrne in dve bronasti kolajni. Prvo zlato kolajno si je priborila smučarka Truda Jochum-Beiser, ki se je pri smuku za ženske placirala na prvo mesto pred Nemko Buchner-Fi-s c h e r in Italijanko M i n u z z o. Drugo zlato kolajno pa je za avstrijsko reprezentanco priboril Otmar Schneider pri specialnem slalomu za moške pred Norvežanoma Stoin Erik-sen in Guttorm Berge. * Če drži ljudski pregovor, da v tretjič rado gre, bo na skakalskih tekmah na Holmenkolle-nu, ki predstavljajo vrhunec zimskih olimpijskih iger in so predvidene za jutrišnjo nedeljo, moral osvojiti tretjo zlato kolajno za Avstrijo znani favorit Sepp Bradi, kajti v drugih športnih panogah zimskih olimpijskih iger Avstrija nima več mnogo izgledov na vidne uspehe. Ameriška smučarka Andrea Mead-Lawren-ce, o kateri govori ves športni svet, je v četrtek osvojila že drugo zlato kolajno, ko je bila prva pri specialnem slalomu za ženske. Prvo zlato je dobila, kakor smo poročali, pri veleslalomu pretekli teden. Od jugoslovanskih tekmovalcev je bil najbolj uspešen Janko Š t e f e, ki je v težki svetovni konkurenci zasedel 13. mesto med 98 tekmovalci pri smuku za moške. ŽIVAHEN PROMET V REKI V januarju so v reškem pristanišču iztovorili in natovorili 253.000 ton blaga. To je največji dosedanji promet v tem pristanišču. Domači promet je znašal samo 43.000 ton, kar pomeni, da je znašal jugoslovanski uvoz in izvoz skozi reško pristanišče nad 200.000 ton. Največ so iztovorili žita, predvsem koruze, pa tudi nekaj pšenice, natovorili pa raškega premoga. V januarju je priplulo v reško pristanišče 433 ladij, od teh 44 tujih. Lanski decembrski promet je bil samo za 4000 ton manjši od letošnjega januarskega. Velik promet je j imelo rešijo pristanišče tudi lani v aprilu, ko so delavci pretovorili 230.000 ton blaga. Ja-j nuarsld promet jo bil za 63.000 ton večji od I povprečnega lanskega mesečnega prometa. Sobota, 23. februar: Peter Nedelja, 24. februar: Matija Ponedeljek, 25. februar: Valburga Torek, 26. februar: Pust, Matilda. SPOMINSKI DNEVI 23. 2. 1942 — Ljubljana zaprta z žično blokado. 24. 2. 1779 — Rojen v Gorenčah Matija Ahacelj. Umrl je in živi \J ,,Martin Pečnik iz Bele pri Železni Kapli je umrl, pokopali ga bodo v petek dne 22. februarja v Železni Kapli.. .“, te krute besede so bile neusmiljeno napisane na sporočilu. Od solz zamegljene oči niso videle več, ko sem sedel, da našemu zvestemu Martinu napišem zadnji pozdrav. Skozi moje solzene oči pa je prodrl svetal žarek spoznanja, da tako plemenit človek, kakor je bil Štegarjev Martin, nikdar ne more umreti. Umreti more samo njego- vo oseminosemdeset let — za druge — zgarano telo, ne pa njegovo srce in tudi ne njegova zgodovina. Martinova vest, Martinova ljubezen, Martinova čistost je neumrljiva, živela je za svoje in nas vse in živela bo naprej v svojih najdražjih in v nas vseh, ki smo ga spoznali v najtežjih časih našega življenja. Težka, a pravična je bila njegova življenjska poL Petinpetdeset let je delal kot drvar in bil neusmiljeno izkoriščan. Svojim otrokom in vnukom zaradi tega ni imel drugega dati, kakor srčno ljubezen in zdravo plemenito vzgojo. Ko je postal za drvarja nesposoben, je delal, in to do zadnjega življenjskega mraka, lažje ročno delo. Ko sem ga zadnjič obiskal, je pletel košarice in te tako ljubke, kakor bi hotel v svojem zadnjem ročnem delu simbolizirati vse svoje dragoceno življenjsko lice. Spomin na Martina mi je tako drag in tako pester, da ne vem, kaj bi napisal. Ko smo ga kot partizani z njegovim sinom in vnuki obiskovali, saj je imel nič manj kakor osem teli v partizanih in bil na nje in vso partizansko vojsko zavestno ponosen, nam je vedno dal v kolač zadelani domači tobak. Izredno je dišal vsem partizanom, ker ga nam je dal Martin, kot bi ga podaril s srcem vred na svojih zgaranih dlaneh. V njegovih starih ovenelih očeh večno mladostnega sija, se je vsakokrat zasvetila iskra solze, kadar se je spomnil partizanov in svojega sina Miheja, ki so ga izdajalsko ubili. Vedno, ko smo odhajali od Martina, smo bili močnejši in to po značaju, po vesti, po-gumnejši in nepremagljivi v borbi proti krivici, katera je Martina in njemu podobne vse življenje neusmiljeno tepla, o čemer je nam mnogo pripovedoval. Vedno nas je vzpodbujal s svojo globoko predanostjo. Počivaj v miru Martin — korenina samorastnikov — katerih hudournik se je že sprožil in bo nekoč podrl tudi pri tvojih tisto, kar je tebe težilo in grenilo vso dolgo življenje, to je izkoriščanje. Zgradili pa bodo tisto, za kar je utripalo skoraj devetdeset let tvoje srce — pravico za vse enako in globoko srčno kulturo. Gašper ŠT. JAKOB V BOŽU Na pokopališče v Št. Jakobu smo zanesli k zadnjemu počitku starega Motazovega očeta. Motazov oče je dosegel visoko starost skoraj devetdesetih let in je bil do zadnjega prožen in svež. Rajni oče je bil zaveden Slovenec in ni zamudi! nobene slovenske prireditve. Bil je vesel družabnik in je rad posedel med dobrimi znanci in tudi drugi so ga radi imeli v svoji sredi. Z veseljem se je vsakokrat pridružil tudi jugoslovanskim gostom, kadar so se mudili v Št. Jakobu in jim pripovedoval dogodke iz svojega življenja in so tudi zanimal, kaj sc dogaja po svetu, posebno kako je v Jugoslaviji. Svoje, življenjsko delo pa je posvečal kmetijstvu in kmečkemu delu. V svojih mladih letih je bil na neštetih porokah in je zaradi svoje priročnosti izvrševal dolžnosti natakarja. Naj si, stara korenina, spočije v miru. KOTMARA VES Iz občinske matrike posnemamo, da je bilo pri nas v preteklem letu vpisanih 13 novorojenih in na drugi strani pa 17 smrtnih primerov. Razveseljiva pa je statistika o sklenjenih zakonih, ki jih je bilo leta 1951 v naši občini kar 50. Pravijo, da je zaradi teh številnih zakonov letos tako huda zima. Dne 10. februarja 1952 so tudi nas obiskali nam že davno znani pevci „Fantje na vasi“. Ne da se povedati, s kakšnim veseljem je naše ljudstvo sprejelo to vest. Nekateri Kotmirčani so imeli žo teden prej priložnost slišati ..Fante na vasi" v Borovljah in ti so bili najboljša reklama. To je zgovorno pokazala polna dvorana poslušalcev, čeprav so ob istem času v neki drugi dvorani vrteli neki film. ,,Fantje na vasi" in njihove pesmi so pokazale, da je naša vedno lepa slovenska pesem tisti magnet, ki pač vse ljudstvo na vse privleče. In zares, nikomur ni bilo žal, da je prišel in čeprav so imeli „Fantje“ prejšnji večer koncert na Brn-ci in so v nedeljo vse dopoldne potovali iz Brnoe v zasneženo Kotmaro ves, so dali voč iz sebe kakor smo pričakovali. Po koncertu smo še malo posedeli in pokramljali da so se pevci nekoliko pokrepčali, ker so imeli zvečer •še eno nalogo in sicer nastopiti na prireditvi Slovenski ples“ v Celovcu. Tem potom izrekamo „Fantom na vasi“ našo prisrčno zahvalo. Istega dne pa smo imeli še drug vesel dogodek. Delavna članica našega prosvetnega društva in pridna igralka Lojzka Golser iz Ca-horč, se je naveličala samskega stanu in je vzela gozdnega delavca Janeza Hedenika za moža. Poroka je bila v podružni cerkvi sv. Marjete, potem pa ženitovanje v Zabotnikovi gostilni na Vesovi. Mlademu paru želimo na njuni skupni življenjski poti mnogo sreče in da bi ostala zvesta svojemu narodu! Dne 17. februarja pa jc dobila Šlajherjeva domačija v osebi Tomija Goričnika novega gospodarja. Ohcet smo opravljali.po,starih, udomačenih šegah. Muto so držali Lonci, Fridi. Hermi in Hubert. Kradli smo tudi vse od kraja od neveste preko tete, ženina, botrov in ca-marja, skratka vse, kar ni bilo pribito. To je bilo veselje in ob veseli godbi, zabavnih šalah jc minula noč prehitro in že je odzvonil mež-nar jutranjico in zapel petelin, ko smo se razhajali. Tudi mladi ženi Tildiji in mlademu Šlajharjevemu gospodarju mnogo sreče in veselih let! Tudi nas je sneg popolnoma zapadel in bili smo skoraj štiri dni popolnoma odrezani od zunanjega sveta. Zdaj pa že spet prihaja k nam mlečni avto in promet z avtobusom je tudi že vzpostavljen. Radi bi še omenili, da bomo imeli Kotmir- čani tudi letos na pustni torek popoldne naš tradicionalni pustni sprevod, na katerega vabimo vse. zmotile Kmetijski visokošolski leden, ki ga je Slo-\ nska kmečka zveza priredila tudi v Zmoti-čah je že prvi dan vzbudil živahno zanimanje. „Teden“ je otvoril slovenski mandatar okrajne kmetijske zbornice v Beljaku, Kofler Peter. Nato je zastopnik centralne organizacije Slovenske kmečke zveze France Vernik obrazložil pomen in program visokošolskega tedna. Za njim je povzel besedo profesor inženir Levstik in je v svojem predavanju najprej razčlenil socialno in posestno stanje kmetijstva v Avstriji in predvojni Jugoslaviji. Predavatelj je znal, kakor je samo njemu lastno, iz suhih skoraj bi rekel dolgočasnih številk Statističnih podatkov, podati živo sliko nujnosti socializma v kmetijstvu. Vse udeležence, ki jih je bilo nad 30, je razvnel in jim vzbudil zanimanje za tovrstno problematiko kmetijstva. Že med predavanjem so poslušalci posegli s svojimi opazkami v razmotrivanje predavatelja o tem zanimivem in porečem vprašanju za obstoj malega in srednjega kmeta. Ko je predavatelj prvi del svojega predavanja končal, se mu je navzoči vodilni gospodar najsrčneje zahvalil za stvarno pojasnilo sedanje organizacije kmetijstva v Sloveniji. Sledila je živahna diskusija, v katero so posegli skoraj vsi navzoči, predvsem pa z daljšimi razpravami Wute in Gams iz Ločila, Jurč iz Loč, Mark iz Brnce, Pranger iz Zmotič. Mente in Trunk iz Tehanč in drugi. Iz diskusije se je pokazalo, da gradi Jugoslavija socializem na vasi, ki onemogoča kapitalistično izkoriščanje, ki pa dosledno obsoja in odklanja brezdušni in nezadružni sovjetski kolbozni sistem. Nadalje so razpravljali o nevednostih in nezadružnem poslovanju koroških mlekarn in o pravilni gospodarski izobrazbi kmečke mladine, posebno, da se ne odtuji kmečkemu domu. Razpravljali so Še o planinskih pašnikih, ki leže tu in onstran deželne meje ter še o mnogo drugih domačih in važnih gospodarskih zadevah. GLOBASNICA Slovenska kmečka zveza je pričela dne 11. februarja t. 1. tudi v Globasnici z gospodinj-sko-kuharskim tečajem. Tečaj je v prostorih pri Šoštarju in ga vodi voditeljica Milenka Ga-lobova. Tečaj obiskuje 14 deklet in bomo o poteku še poročali. SMUČARSKA PRIREDITEV V ŠT. JANŽU V ROŽU Pod pokroviteljstvom gospoda deželnega glavarja VVedeniga. okrajnega glavarja dr. Pflergrela, Janeza VVeissa in šefa Urada za vezo FLRJ legacijskega svetnika Vošnjaka bo priredila smučarska sekcija v Št. Janžu v Rožu dne 2. marca 1952 ob 14.00 uri 2. mednarodno smučarsko prireditev na obnovljeni skakalnici v Št. Janžu v Rožu. Sodelovali bodo znani avstrijski in jugoslovanski smučarji. — Rudi Finžgar po prispel že v četrtek, Langus, Mežik in drugi pa v petek v Št. Janž. Prireditev bo ob vsakem vremenu. Ob 18.00 uri bo proglasitev zmagovalcev v gostilni Gabrijel. Vozni red vlakov iz Celovca in Podrožčiee omogoča vsem, da prispejo pravočasno na prireditev in sicer iz Celovca ob 13.35 in iz Pod-rožčice ob 11.30 uri. Vabljeni vsi! PROMETNE NEZGODE Med tednom od 11. do 17. februarja se je v Avstriji pripetilo 512 prometnih nezgod, pri katerih je bilo 147 oseb poškodovanih in 4 osebe ubite. V 14 primerih so vozniki pobegnili, v 9 primerih so ugotovili pijanost šoferjev kot vzrok nesreče. Na posamezne avstrijske zvezne dežele so nezgode razdeljene sledeče: Na Dunaju 249 nezgod, 60 poškodovanih in ena oseba ubita, na Koroškem 30 nezgod, 5 poškodovanih in ena oseba ubita v Nižji Avstriji 45 nezgod in 20 poškodovanih oseb, v Zgornji Avstriji 31 nezgod in 19 poškodovanih oseb, na Solnograškem 38 nezgod in 10 poškodovanih oseb, na Štajerskem 78 nezgod, 24 poškodovanih in 2 mrtvi osebi, na Tirolskem 23 nezgod, na Predarlskem 9 nezgod in 6 po-škodavanih oseb. V istem času so prijavili varnostnim organom 60 primerov požarov s skupno do sedaj ugotovljeno škodo okoli 636.600 šilingov. Med temi zaznamujejo na Koroškem 6 požarov. V največ primerih, to je 61.4% je bila vzrok požara zanikmost. ZVEZA SLOVENSKIH ZADRUG je v Sloveniji zaključila jrogodbo za dobavo 100 ton pšeničnih otrobov. Dobava bo došla v najkrajšem času in naj se interesenti oglasijo pri Kmečko gospodarskih zadrugah. IVAN MATIČIČ: \WLee zemlje PRIPOVED VASI 14 Minila je žetev. Preden je zacvela ajda, so odšli: na Soči se je razbesneval ogenj. Ljudje so jim rosili blagoslov na pot. Mojca je šla v duhu s tistim, nu, Rusinom, ki ni imel doma... pa šol branit njenega ... e Vojna! Rešeto je migalo venomer, a bilo bolj in bolj gosto. Vse je že šlo, ostal je še kak možak in kak škartin od fantov. Ovnička ni zadelo, je bil šepav, Kužnik krofast, Paškala je izrezal Šporn; kovač in mesar sta bila dva vola, zato sta morala k trenu, gospod Šporn jima ni mogel več pomagati, rešeto se je praznilo, pri Vrbnikovih je gospodarilo že samo Rjavče. Celo gospod Štih je moral h kadru, pa so pretipali še Fricka. Muzal se je in mazal, a je padel z rešeta na sito —■ pa je moral povezati punkelj. Papa sam ga je spremil v Gradec in mu preskrbel dobro varstvo. Tedaj se je vrnil Silan iz zaporov, strt. Toda zvonovi niso več poli pri Sveti Ani, le mali je še javkal kakor bolehno, zapuščeno otročč. oba večja sta rjula na fronti. Ljudje so se vlačili po polju, bolni, brez vere v posev, brez nade v žetev ... V kruhu je bila slama. Rutarjev se ni več oglasil, pravili so, da je utonil v Dnjestru. 'Žihrov ga je videl, prav za njim je bežal. Vrbnikov je ubit, so govorili, dobil jo je v trebuh, pod Sveto govo leži pokopan. Oštinov je izgubil obe nogi, se je razneslo, na Svetem Marku je izkrvavel. Pisma so usalinila, beli golobi niso več letali v domače kraje .. . Toda Otave so bile vedno polne: čete so si podajale roke, novi v ogenj, iz ognja raztrgani, postarani, ugasli; na Otavah so za silo oživeli pa se vrnili v boj. Za Cehi so se usedli Rumu-ni, za temi se prinesli na oddih Madžari. Bilo je v gnilolistu, polje prazno, a vojaki gladni. stepeni, kar divji. V Oštinovi Stali je sameval volič, kar glavo povešal od žalosti. Desnega so vzeli že zdavnaj, levi je že trikrat zaznamovan. Ali Oštin ga je branil, pa je padla kravica. Mleko je mleko, res, trda je zanje, Oštin-ka joka, toda volič mu pomaga v trpljenju, za sina zaleže, še več. In so zopet prišli. Oštin jih je prosil za božjo voljo, skoro jokal, in so volu prizanesli. Zato je pa morala poslednja revsača iz hleva. Oštin se jo preselil kar v Stalo, bdel s seldro: prihraniti ga hoče sinu, vsaj tega levega. Pa so pravili, da sin ne more vstati, a jih je nadrl z lažnivci; ko je slišal, da sina ne bo, tedaj je ohromel ob volu, izpustil sekiro. Pa so prišli. In Oštin jim ga je kar odpel od jasli, brez besede. Vol ga je pa pogledal, tako zvesto, vdano ... Pa je Oštin dvignil roko in mu naredil križ na teme, samo križ ... in se prijel za jasli. Ali vol ni maral z Madžarom, dišal je po krvi... Pa ga je prijel Oštin, samo za vrv je prijel — pa je stopal vol krotak in vdan. Gospodar ga je spremljal na zadnjo pot. Na Vrbnikovem vrtu so imeli klavnico. Madžar je segel volu za tilnik in mu potisnil pesti v oči, drugi dvignil sekiro, težko, oškropljeno. Ali vol je otresel Madžara, da je odletel kot bet. Pa je pristopil Oštin sam: živali ne bodo mučili! Objel ga je kakor oče, mu položil dlani na oči, gorke, žuljave dlani na krotke, zveste oči, jih zatisnil... In sekira je padla, strahovito padla ... Vol je zastokal, se zvrnil — in z njim Oštin... Vojaki so se smejali. Klavec je pokleknil volu pred vrat in sunil z nožem, Oštin zadrhtel: škoda krvi, dragocene, vroče. A ga je brcnil Madžar in še globlje potisnil rezilo, kar sukal ga je. Kri je pa drla na zemljo, drla kakor iz tolmuna ... Kaj še čaka, so vprašali Oština. Na denar? Naj gre na komando. Oštin je buljil na vola: naj mu kaj dado od njega, samo za spomin sinu, ki ga je imel tako rad ... Kako so se mu smejali. Kar šel je. Na komandi so mu dali košček papirja, pobotnico za vola . .. Rutarjeva Tonca je hirala, bledela, vidno jo je jemalo. Druščine pa čez nemoč: vojaki so bolj in bolj tiščali k ognjišču, zunaj je zavijal mraz. In so ji ponujali prijazne besede. Razumela jih ni, res, Bog ve, da ne, pa jim kar pritrjevala ali odbila, kakor je naneslo. Le eden je bil molčeč, zaprt vase, in jo je samo gledal, od strani in naravnost. Pa jo je nagovoril, ko sta bila sama, kar po domače. Dekle je «1 Marconi je premagal čas in prostor Radio )e ena tistih iznajdb, ki so v največji I pirnalega zmaja, ki je to pot vzdržal. Nato se meri vplivale na življenje človeka. i je začelo molčeče čakanje s slušalkami na Preprost dnevnik je z vpisom z dne 12. de- j ušesih. Čas oddaje signalov je že prej odredil eembra 1901 pomenil začetek te nove dobe. [ Marconi, ki je sam zdaj poslušal s slušalkami. Zapis je zelo enostaven: »Signali ob 12.30, ob j Končno je ob 20.30, ko je napetost pričako-1.10 in 2.20". Toda ti signali so prvič odkar vanja postala že skoraj nevzdržna, ponudil stoji svet združili Evropo z Ameriko. Marconi slušalko svojemu sodelavcu in ga Štiriindvajsetletni Giuglielmo Marconi in njegovi tovariši so tisti dan premagali čas in prostor in združili stari svet z novim. Do tflfca poskusa, ki je v tako ogromni meri vplival na človeško življenje, je prišlo štiri leta potem, ko je prišel Marconi v Anglijo in pokazal, kako je mogoče prenašati zvok z ene točke na drugo samo s pomočjo etra. V letu 1901 je ustanovil svojo Družbo za brezžični brzojav in kmalu imel mnogo stanovskih tovarišev in inženirjev, med katerimi je bil tudi J. A. Fleming, profesor na londonski univerzi, ki si je mnogo kasneje pridobil svetovni sloves z izumom termo-ionskega ventila. Prvi patent za brezžično brzojavijenje so registrirali leta 1896. Britanska mornarica je takoj naročila naprave'za novo iznajdbo; njenemu vzgledu so sledili tudi drugi, vendar se je brezžično signaliziranje le počasi uveljavljajo in mnogi odlični znanstveniki so trdili, da je akcijski radij tega brzojavljanja preveč omejen, da bi lahko pomenil splošno korist. Na pomorskih vajah britanske mornarice so takrat uporabljali brezžični brzojav do daljave 120 km, južnoafriška vojna pa pomeni začetek uporabljanja radia pri kopenskih operacijah. Marconi in njegovi sodelavci so bili prepričani, da bo radio zavzel ogromen obseg in so se kljub velikemu dvomu podali na delo, da preskusijo pravilnost svoje teorije s prenosom signalov iz Anglije v Novo Fundlandijo. Težave, ki so bile s tem poskusom združene, so bile ogromne. Za kraj nove postaje so izbrali Poldhu v Cormvallu; moč oddajne postaje so določili na 25 kw, to je na stokrat več, kot so imele prve poskusne postaje. Postavili so poseben sistem anten za prekoatlantski prenos, toda že po nekaj 3neh je morski vihar porušil naprave. Da prihranijo čas, so postavili nato bolj enostavno anteno. Marconi je nato odpotoval z dvema angleškima inženirjema na Novo Fundlandijo, kjei je postavil drugo brezžično postajo v Št. Johnu v sobi tamošnje bolnišnice, ki so mu jo stavili na razpolago. Močan veter pa je odnesel aerostat, s pomočjo katerega so hoteli dvigniti visoko anteno. Propadel je tudi drug poskus, ki so ga napravili 12. decembra s papirnatim zmajem. Toda mala skupina pionirjev ni obupala in spustila je v zrak drugega pa- vprašal, če lahko kaj sliši. In ta sodelavec je v kakofoniji atmosferskih motenj zaslišal tisto, kar je Marconi tudi čul: tri znake s črko S. In takrat je zapisal Marconi v svoj dnevnik tiste beležke, ki pomenijo ogromen napredek v zgodovini, katerega petdesetletnico so proslavljali decembra preteklega leta. RADIO-PROGR AN RADIO CELOVEC Nedelja, 24. februar: 7.15 Duhovni nagovor. Pester glasbeni spored — 8.10 Kmečka oddaja — 10.00 Maša — 11.15 Lepe melodije — 11.50 Zabavni koncert — 12.45 Tedensko kulturno zrcalo — 14.45 Pozdrav za mesto in deželo — 19.45 Misli k času — 20.15 Športna poročila — 20.20 30 vedrih minut. Ponedeljek, 25. februar: 6.15 Jutranja glasba — 8.30 Pozdrav zate — 10.15 Šolska oddaja — 10.45 Iz ženskega sveta — 11.00 Šolska oddaja — 11.30 Pozdrav za mesto in deželo — 11.45 Za podeželsko ljudstvo — 12.00 Opoldanski koncert — 13.45 Glas mladine — 14.30 Poročila. Objave. Politični pregled. Komorna ura — 15.00 Šolska oddaja — 16.00 Pevska ura — 20.15 Želje, ki jih radi izpolnimo — 21.15 »Misli z nami!“ Torek, 26. februar: 6.10 Za kmetijstvo — 6.20 Jutranja glasba — 8.30 Pozdrav zate — 10.15 Šolska oddaja — 10.45 Veder dopoldne — 11.25 Šolska oddaja — 11.45 Za podeželsko ljudstvo — 13.45 15 pestrih minut — 14.10 Kar si želite — 14.30 Poročila, Objave. Zdravniški vedež. Narodne pesmi — 15.00 Šolska oddaja — 15.30 Za ženo in družino — 16.00 Koncertna ura — 18.30 Za ljubitelje operne glasbe — 18.30 Jaka Špicar: Okrog ženitovanja (Zvočne slike) — 18.45 Kmečka oddaja. Sreda, 27. februar: 6.10 Za kmetijstvo — 6.20 Jutranja glasba — 7.15 Pestra glasba — 8.30 Pozdrav zate — 10.15 Šolska oddaja — 10.45 Iz ženskega sveta — 11.00 Veder dopoldne — 11.30 Pozdrav za mesto in deželo — 11.45 Za podeželsko ljudstvo — 14.30 Poročila. Objave. Za gospodinjo. Za gospodarje — 15.00 Šolska oddaja — 17.10 Popoldanski kon- cert — 18.30 Vedre melodije. Izdajatelj, lastnik in založnik lista: Dr. brane Petek Velikovec. Uredništvo in uprava: Celovec, Gasometergasse 10. Telefon 1624/4. Za vsebino odgovarja: Rado Janežič. Tiska: Kšimtner Druck-und Verlagsgesellschaft m. h. 11» Klagenfurt. Dopisi naj se pošiljajo na naslov: Klagenfurt, 2, PostschlieGfach 17. RADIO LJUBLJANA Nedelja, 24. februar: 7.00 Pester glasbeni spored — 8.20 Želel: ste — poslušajte! 9.20 Narava in živali v slovenski narodni pesmi — 10.00 Dopoldanski koncert jugoslovanske orkestralne glasbe — 11.00 Od pravljice do pravljice — 11.30 Želimo vas razvedriti — 13.10 Želeli ste — poslušajte! — 15.45 Polke in valčki — 17.00 Promenadni koncert — 19.30 Ples v maskah, opera v treh dejanjih. Ponedeljek, 25. februar: 5.30 Pester glasbeni spored — 12.00 Slovenski zbori in samospevi — 13.00 Od melodije do melodije — 14.10 Arije iz nemških oper — 15.30 Šolska ura za nižjo stopnjo — 18.10 Igrajo veliki orkestri — 18.30 Notranje politična oddaja — 18.40 Poje komorni zbor Radia Maribor — 20.00 Jezikovni pogovori. stalo: odkod se je vzel? Slovak je, izpod Karpatov. Res? Saj tam je bival Tine, njen brat, ona se še spominja. Morda sta se celo srečala kdaj, morda je nočeval baš v njegovi vasi, kdo ve. — Vse lahko, toda zdaj ne bi več nočeval. — Mar že ve, da je padel? — Tega ne ve, ali vasi ni več, to ve. — Vasi ni več? — Je požgana. Dobil je dopust, pa ni našel vasi. Mili Bože! Niti pepela več. Brodil je, iskal je, iskal pa našel mater begunko, svojo in njeno, nu, mater njegove devojke. Vprašal je po Jani, pa je mati zajokala. Bila je lepa njegova Jana, prav kakor Tonca: vitka in plaha. Ljubil jo je bolj ko svoje oko, ona njega. Kje je Jana? Tam je ostala. Vas je padla med dva ognja, pa so počenjali z njo kakor z vlačugo, s to borno vasico. Nocoj so zapalili kočo Kozaki, naslednjo noč drugo ti, naši, da so si osvetljevali fronto. Pa sta ušli z Jano, ko je zasikal petelin na slami. Staro so pustili, za Jano se je vrgel neki lačni. Bežala je, bežala, pa jo je dohitel in kar pomendral... Tam v Karpatih, v pepelu tiste borne vasice. A Kozaki so merili dobro in ga zadeli • • • Tonca se je nagnila na ognjišče, prav v dim in bila šibka, čisto drobna. .. Slovak je rovoril počasi, izmučeno, kakor bi se plazil iz pepela. . . Tonca mu je odprla vrata: naj gre ,v šišo, k peči, ker je tako ubog Na zidu so visele svete podobe, pod njuni slike domačih. Morda Slovak koga pozna? Mogoče. Ne, IV ,.eta ni še nikoli, videl. Čudno. Tega pa pozna, ka-li. Jozeja? Da, zdi se mu znan. Kje ga je Torek, 26. februar: 5.30 Pester glasbeni spored — 6.35 Gospodinjski nasveti — 11.00 šolska ura za nižjo stopnjo — 11.40 Šolska ura za višjo stopnjo — 13.00 Primorska, Koroška in Bela Krajina v narodni pesmi — 14.00 Operetne in filmske melodije — 15.30 Želeli ste — poslušajte1 — 17-10 Igra Kmečki trio — 17.30 Zdravstveni nasveti — 20.15 Solistična glasba — 21.00 »Svetovne in domače literarne novosti". Sreda, 27. februar: 5.30 Pester glasbeni spored — 12.00 Igra Srečko Dražil s svojim ansamblom — 13.00 Iz predalov pionirskega uredništva — 13.15 Slovenske narodne pesmi — 14.00 Pregled knjižnega trga — 14.10 S sončnega juga — 15.30 Želeli ste — poslušajte! — 16.00 Mozartova opera — 17.10 Lahka glasba — 17.30 Šolska ura za višjo stopnjo — 18.30 Iz našega gospodarstva — 21.00 Melodije za dobro voljo. RADIO SCHMIDT •Jiiici malega človeka liadio-aparatl za vsakogai (obroki pi dogovoru) elektro material, žarnice za domačo uporabo in prodajo Modema reparatuma delavnica Studijo za snemanje na plošče. Celovec. Bahnhelsirasse 22. Tel. 28-48 CELOVEC C a r i n t h i a Od 23. do 25. februarja: Die Gelicbte des Marschalls (barvni film) Od 26. do 28. februarja: Brennende Grcnzc Peterhof Od 23. do 25. februarja: Unter der roten Robe 24. februarja: In Ketten um Kap-Horn Od 26. do 28. februarja: Die schwarze Natter KRIVA VRBA 23. in 24. februarja: Kein Engcl ist so rein BOROVLJE Od 23. do 25. februarja: Das Geheimnis voni lIallwungerhof VELIKOVEC 24. februarja: Madonna der 7 Monde 24. februarja ob 13.30 uri pravljični film. 26. februarja: Die Abenteucr des Marco Polo NAJDALŠA BRADA Pišejo, da živi na Dunaju neki človek, ki je zaradi svoje brade prava posebnost. Baje je ta brada dolga 'že 25 metrov in jo ima petnajstkrat ovito okrog pasu in njen konec zataknjen v žep. Ljudje ugibajo, kako mu je irfogla zrasti taka brada. Zaenkrat je znano le toliko, da je v službi pri ministrstvu za zunanje zadeve in že leta drži pripravljeno pero, s katerim bo podpisana mirovna pogodba. Ruski časnikarji trdijo, da se ima posebnež samo modremu sovjetskemu vodstvu zahvaliti za tako imenitno brade Qu0t| pQ]sQ JE MASTEN OKROG UST neki videl? Ne mbre se domisliti, saj jih je bil srečal milijon, a tega si čudno zapomnil: oči, tiste lepe, krotke oči... Ga že ima! Tam je bilo, za Grmado, v tistem peklu. Slovak je bil zablodil, se zamešal med te, rjave, pa padel za neko grobljo. Tam je videl tega. — Jozeja? — Da- Grizel je lubje ali korenine, se ne spominja, grizel .grizel kakor blazen ... Pa mu je Slovak ponudil skorjo ovsenega, ni je maral. Nato še čutaro, pa jo je zgrabil in kar pogoltnil tisti kanec vode. Žgalo je ko-v peklu. — Jozej? Mili Jezus, j