St. 90. V Gorici, v torek due 10. novembra 1908. Letnik X. Ixhaja Tiak torek in soboto ob 4. uri popoludne. Ako pade na ta dneva praxnik ixide dan prej ob 6. xyeöer. Staue po polti prejeman ali t Gorici na dorn poliljan celoletno 10 K, polletno 6 K in «etrtletno 8-&0K. ProdajaieTGorici t to- bakarnan Schwarz t Šolikih ulicah, Jelleriitx t Numkib ulicah in Le- bia Di Verdijeyem tekaliifia po 8 Tin. GORICA UredniAfvo in apravnidtvo se nahajata t «Narodni tiikarni», alica Yetturini h. It. 9. Dopiie je nailoTiti na uredniltro, oglaie in narodnino pa n» upravniitro »Go rice«. Oglasi ie računijo po petit- ˇrttab in ticer ako ie tiikajo 1-krat po 14 Tin., 2-krat po 18 Tin., 3-krat po 10 Tin. Ako te Tečkrat tiikajo, raču- nijo ie po pogodbi. ixdiijRtelj in odgororni nrednik Anton Bavcar. Tiska „Narodna tlskarna" (odgor. L. Lukežle"). Deželno gospodarsfvo, Z Telikim hrapom so se zagnali liberalci in agrarci v deželno gospo- dar8tvo, čei da je to tako slabo, kakor še ni bilo nikdar, in da je dežela uže ob robu gOBpodarskega propada. Označeni stranki sta namreö pričakorali, da bo razpaSčen takoj deželni zbor radi ob- itrakcije, kakor Bta od Tlade luii zahterali. Raünnali so, da straiilo 8 sla- bim deželnim goapodarBtrom je najboljie sredstro, s katerim bo da premotiti „ne- razsodna maaa", kakor imenuje dr. Franko naše Tolilce. Čs je pomagala pri zadnjih rolitrah Tolilna re forma, o k&- teri je sedaj Tie tiho, toliko bolj mora po- magati k zraagi liberales? slabo deželno gospodarstto, katero so si zbrali za strašilo pri no?ih ToliWah. Toda zdi ae, da so gospod,e na- redili račnn brez krčmarja. Vlada, ki jim je bila poYsem na razpolago ob zadojih ' rolitrah, kakor kaže nedvojbeno njeno j postopanje njim t prilog pri volitvi t releposesttu ia r kmečkih občinab go- riäke okolice, ni hotela ngoditi želji zdraženih strank, ki sta ji obljaborali pred roiiWami in po njib, da jima gre za resno in mirno delo in za blaginjo preb iralsUa, mar?eč jo za sedaj Ie od- godila zaBedaoje dež. zbora in namerara meada še enkrat sklicati poslance t zboroTanje t nadi, da bi se ji Tendar posrecilo, spraTiti deželni toz t pravi tir. ! Radi tega so liberalni jonaki ob- | molknili in spranli za sedaj r kot stra- iiio o slabeni deželnem gospodarstva, ker ne boje, da bi se ta ifindel do to- j liter, ki so ie v daljavi, prarooasno raz- | krinkal ter bi bilo to sleparstro nož, \ katerega bi klerikalci nspeino rabili ; proti liberalcem in ž njimi zdraženim sgrarcem. Kedaj bodo nove Tolitre — če sploh bodo T kratkem — tega ne remo. Vse- kako se nam pa zdi potrebno, pojaanili občinBtTn radevo o deželnem gospo- darstTü, da Bi bodo morali liberalni in agrarni hajskači poiskati drngo sleparaWo kot agitacijako sredatfo za prihodnje to- litre ˇ deželni zbor. Podatki, katere podajemo ta ob- činBtfu, so aradni, Tsakemu volilcn do- Btopni, in Tzriieni nad vaakim aamni- čenjem. Proračan za deželne potrebičine za leto 1907 kaže po predlogu deželnega odbora sledeče potrebščine: Troiki za deželni zbor 1 5920; za iploäne npravne stroške 167833 K; za dežalno poseßUo 5361 E; za poljedelstTO 114 Ä29 K; za jatno rarnoat 55.000 K; za zdraTstro 38.140; [za dobrodolne za- ˇode 388.572 E; za ak in izobrazbo 465.683 K; za jaTna dela 79.150 K; za vojaiUo 432 K; za deželni dolg 114.292 K; za razne etroške 56.000 K in za de- želne rpekojence 16.507 K. Sknpna vsota Taeh potrebščin znaša torej po tern proračana, Besta?Ijenem po deželnem odbora in predloženem r raz- praTO deželnema zbora : 1,517.110 K. V pekritje je nasretOTal deželni odbor Bledeče zneske. Dohodki iz dežel- nega premoženja 65.404 K; iz jarnih nasIoTOT 346 690 K; drugi dohodki 1414 K; 20% na zemljarino, ki daje približno 90.000 E; 20% na hiiarino in nBJemnino daje 134000 K; 30% na obrtnino t zuesku 105.000 K; 120% n« užitnino t — — —-1---tunnnn. rr ._ i rr____«_U L«kl.v liter na drobno potočenrga pira t zneska 160.000 K. "-"Svc-- Vsi proračunjeni dohodklTi zna- iali torej: 1,514.508 K. Če odbiješ dohodke od Btrottot, preostaja primaDJkljaja ˇ pokritja: SOU K. To je oni zneaek, za kateri ni Btiftl deželni odbor yokritja. To je pribliino toliko, kakor da bi kakina občina izka- zsJa v proračann 5 E primanjkljaja. Opomniti moramo pa, da t tern proračnoa so TŠtete obreati starih do- ncestikalnih obieznic t zneskn Ü056 E; yracanjene so obresti in zaderni zneaki za razdolžiter poeojila iz leta 1888, ki ja znsialo 600.0CO K, ˇ ekapnem zneska 31.059 K. hto tako je preakrbljeno za razdolžiter in obresti posojila 1,000.000 E iz !. 1902 T ekopntm zneska 41.955 E (za noriinični dolg). Vitet je tadi zneetk 13.922 E za razdolžiteT in obreati poecjila 300.000 E, ki ne je najelo xa cakop železniškh delnic. Dalje je taleta Tscta 9.3G0 E t svrho razdolžiUe po- sojil», zajetega za slaTncfeti doe 29. in 30. septembra 1900, in 2C00 E t po- kritje posojila 20.000 E, najetega za zbolj- ianje goTeje živine. Potemtakem je preskrbljeno za rszdolžiter in za cbresti Tsch dosedanjih deželmh dolgor. Re«nici ca Ijabo pn mcrf.no pri- znati, daje deželni zbor t zadnjem zasedanjn predrngačil ta proračan de- želnega cdbora za približno 300.000 E. Eer je bilo po daljšem cdmora to zadnje zasedanje, te je nakopičilo mnogo Tsako- vrstcih prcšcnj za razna jaTna dela in n.iprate; zato je peticijski edsek pred- hgal in zbornica odobrila ie ono cgromno vsoto čez proračnn dež. odbora. Od tod prihaja, da se je prekoračil proračan, kateri je ' predložil deželni odbor, za okroglih 3G0.C00 E. Deželni zbor je pa tadi T e d e 1, na kakšen način se pokrije ta presežek, ne da bi se radi tega naklade zTiŠale ali dclgoii delali, ter je ˇ po- eameznih sklepih ta Tir dchodkoT, ki so bili porsem gotori, tadi označil. Le tepee, ki dcželne opraTe ne pozna, ali hndobnež, ki namenoma laže, more iz- rabljati oni preseiek kot znak, da Bta deželni zbor in odbor slabo gospodarila. Zato pa je tkljnb teina presežkn izid obračana ali račnnakega sklepa za 1. 1907 zelo ngoden. Varönosti in pre- Tidnema postopanja deželnega odbora ter ngodnim okoliiöinam se je posrecilo, da bo znaS&li iziatki za Tse deželne po- trebščine nprarnfga leta 1907 mnogo manj nego je bilo preliminirano. In ne- drojbeno je, da izgine res deficit iz 1. 1907 Tkljub pOTÜkn potom deielnega zbora koncem 1. 1908. Na kakien n&3in se to doseže, se bodeta morala And. Gab. in dr. Franko äe le oöiti. Dokler tega ne raznmeta, naj molčit», pa naj se ne smeäita pred svetom in — deželno račanarijo. Vkljab temn torej, da se je prekoračil po deželnem od- bor a predloženi proraöun 1. 19 07 za ogromno sroto 300.000 K; rskljab tema, da je pre- akrbljeno za amo rti zacij o in obresti vseh deželnih dolgOT iž prejänih let in iznorejäe dobp; Tkljub tema da so se po- ˇ iäall izdatki za razvoj kme- šol8tra, za ja.vna dela, za do- brodeine zarode itd.,itirikrat dopetrkat? primeri zizdatki I. 189 9; rkljab tema, da so ostale doklade na izrarne dar- keskoro nespremenjene, iz- gine deželni deficit koncem !etal908in pokaže se ielep ^rebitek, ako ostanedeželna 0 p r a T a t sedanjih rokah. In sedaj Varn pridejo libe- ralni in agrarni hajskači, ki hoöejo sTetu dokazat', daje priila dežela po sedanjidež. u p r a T i n a rob gospoJarskega p o 1 o m a 1 Eako dobrchctno je pottopal de- ielni odbor pri proračona za kmetijstTO, obrtnijo, cestp, ioUUo, vodoTode itd., je rtzTidno iz doeedanje razprare; a kako preTdco je pottopal pri proračonn de- ze.'nih dthodkor, ]e razTidno iz sledečega: Dchodke iz deželnega premoženja «a ). 1907 je poetaTil t proračnn t xne«ka 65.404 E, istinito je doilo pa pod tern na8lovcm t blagajno 75.692 E. Dchodke iz jaTnih naalOTOT J9 prera- čanil na 340.690 E. faktično je dobil pa «,• ta naeloT 359.813 E. V.\ rszne do- hodke je preliminiral 1900 E, a dobil 30.805 K. To n&tančno, Testno poročilo naj dobro pregledajo in prečitajo aaši pri- p^ši ter D»j je pri vsaki priliki in na ˇseh ehcdih starijo pred oči liberalnim bajakačem, ko bodo slepili Ijadstro a slabim deželnim gospodarstTom. Goepod Macarol, ki je t Toroaju praial g. pOBlanca Gregorina po uzrokih obštiakcije in dobil odgOTor, da manjšina boče z obfitrnkcijo podaljiati žtTljenje fcdanjcma deželncma odbora ter kolikor možno zatajerati slabo goBpodarsWo t deželni hiii, naj nese sedaj te pedatke STOJemo poslancu t Tret, naj zah'.era od njega, da te podatke ovrže, in če tega ne stori, re potem on in tob kraški sTet, kako ima soditi o tern STOjem jnnaka. (Dalje pride). Ljudsko zavarovanje. JNačrt ztkona o socialnem zaTaro- vanjn je Tlada, kakor je bila obljabila, predložila držaTnema zbora. To je načrt za naiTečje zakonodajniäko delo, ki je bilo doslej izdelano na polja socialnega zavarovanja. Predloga obsega no?o kodifikacijo dosedanjega zaTaroranja delarcer (bol- niäkega zaTaroranja in zavaroTanja proti nezgodan), oadaljj zaTaroranje onemo- glih delavcef in konöno starostno zara- roranje delarce? in samostojnih oseb (malib posestnikor, malih obrtuik:or in kapčeralcer na drobno). Za rse te stroke socialnega zavaroranja se poataTi skla- den organizes, kakršen t enotnoBti ie ni bil ufitTarjen r nobeni držari. Ko nastopa rlada s predlogo tako globokf ga pomena in tako relike finančne dalekosežno8ti,-jo naTdaja zarest, da za- došča s tern zahtevi, ki izvira is npra- Tičenih potreb najširdih slojer Ijadstra. NerarnoBti, ki jih prinaSa s seboj me der no gospodarBko žirljenje za posa- meznika, so pokrepile stremljenje, da se kolikor moSi zagotori obatanek. Zahtera meri na to, da za tiste primere, r ka- teri h je kdo brez zaslnžka in zoper ka- tere braniti se posamezcik nima mofii, okrhi nhžnoBt. Prri korak na tern pota je bila a?edba bolniikega zararovanja in zaTaroTanja proti nezgodaro, cigar narodnogospodarski pomen je postal jako dalekosežeo. Zararoralne dajatTe t teh d?eh strokah tirjajo sedaj letnega po- troäka t gotoTini prilično 80 milijonor krön. Dajater bolniäkega zararoTanja so posinžaje na leto okroglo en in pol mi- lijona ljudi in r zararoranja proti ne- zgodam se izplačaje kakih 100.000 trajnih rent onemoglim in zaoatalim. Te varatrene naredbe pa pnščajo izren srojega podrcčja najaploinejše ia najbaje občateno nerarnost, ki preti ob- stanka zaradi osiabelosti r atarosti ali trajne onemogiosti. Za te primere obataja doslej le preskrba abožnib. Občatek, da ae bo moral kdo poslužiti te preskrbe, ko izgobi deloTno moč, teži in tlači, ia tako je naetala r najiiriih slojih nnjna zahteTa po zaTaroranja, ki daje pravne zahlere. SUrostno zararcyanje in zaTarovanje za onemcglott je zgrajeno t bistfenem na skapnem deloranja eamopomoči in držaTne pomoči. Pri delaTcih ae prite- gujejo Trha tega delodajniki k dajaWam, kakrine so dajatTe delaTceT. S tern se zakonito isreka njihoTa dolžnost. da pri- Bperajo za z»gotoriter bodočnosti arojih delavcer. Tako zaTaroranje pritegaje torej tiatP, ki so zmožni kaj pridobiti, za tiste, ki so nezmozni kaj pridobit^ in mlnjie za starejie. Pomen držarnega prisperka pa je iskati r tern, da se I njim preTali del rizika na rame občnosti ia da se na- dalje plača bittien prisperek k prispetka iz daTČnih noTcer tistih, ki zaradi sroje rečje poaeeti in dchodka niso zaTarorani, torej niso dtležni koristi zakona. S tem, da se na ta način imoTitejši pritegajejo k priapeTanja za starostno zaTaroranje in zaroroTaoje za onemogloat, se r reliki meri pospeiaje socialno zenačenje. Skrb zakonA se razteza na bolniško zavaroranje in zararoranje proti nezgo- daro, potem pri delaTcih za zaTaroranje zoper onemcglo8t in pri delarcih ter sa- moetojnih oseb&h na Btarostno zararo- ranje. V zakona se potomtakem enotno zdraŽDje celo Bccialno zararoTanje, ka- kor aatreza to njegOTema značaja so- cial ne Taratrene aredbe. V obče bo rse tiste, ki zaradi nix- kega dchodka niso r stana s prihranki skrbeti za srojo staroBt, pritegniti k za- raroTanja, Tseeno, ali goepodarijo kakor samostojne ali nesamostojne osebe. (Dalje pridp.) Kdo ie bahač? (Dalje), Gabrščeka je zapletla njegova rzki- pefajoča, gospodoralna, nadat» nrar tadi r tiskorno prardo z dr. Mahničem, te- danjim arednikom „Prim. Lista", in z žapnikom Feltrinom. Gabršček je prvi oba tožil zaradi žaljenja časti in Se la potem sta ga tadi onadTa tožila. Eaj je bil porod MahničeTiprardi? „Prim. L;st" je očital „Soči", ozi- roma njenema dopisnika, da aöi kriro- rerske naake in zavija zgodorino, da dela to z namenom, da bi ljadstro od- rrnila od cerkte in ikofor. Gabršček je rzkipel: „Torej nas „Pr. L.u dolži hadodelBtra motenja Tere ! Radi tega dolženja se bodo gospodje za- gorarjali pred porotniki, kajti reö ima ?.e odretnik r rokah. Takih očitanj in žaljenj ne bomo poiirali" ! Noki dopisnik je opetovano proail Gabriöeka, naj opaati za zdaj skrajno sreditvo (toibo) proti dr. M. Gabriöek ma je odgovoril: V teru Vam ne astreiemo! Toliko drznih sodb, podtikanj in natolcevanj amo Ysi že do grla liti. Bomo yideli, kako bo dr. Mah- niö vzdržaval in opraviöeval svoja ro- potanja in svoje nniöevalno delo nam na obras in pred javnim sodiščem. Ko je bil dr. Mahniö že presliäan pri preiskovalnem sodnika na kazensko ovadbo Gabrsöekovo, je vloiil tadi on tožbo proti BTOjema toiiteljn Oöividno je, da bi Mahniö ne bii tega storil, ko bi ga ne bil poprej Gabriček tožil. Saj je G»brŠoek v prejšnjem öaaa dr. Mahniöa ie grfie napadal, in Tendar ga dr. M. ni toiit 1 Ob 25-letnici „Soöe" n. pr. je piaal Gabršček: Ob tej sveöani priliki noöem g. dr. Mahniča niöeaar oöitati; Ie nekaj stavkov bi napisal o skrivnostih izza kalis in imel bi vse žirljenje krva- ˇeče teiko Test... Eoliko pohajäanja je Tzrcčil B BTOjo pisaro, koliko krivice je storil poitenim možem! To je očital Gibšček Mahniöa — in ta ga ni tožil 1 Meseca aTgasta je ˇložil Gabriöek proti dr. Mahniöa nOTO toibo, meseca oktobra pa jepodalokrož- nema sodiiča »logo, naj se pravde z dr. fiahniöem prelože na prihodnje Ieto. — Meseca novembra I. 1896 je bil dr. Mahniö imenovan ikofom na Krku in s tem so tadi pravde konöale. Iz te kratke zgodovine Mahniöeve pravde razvidimo, kako perfiino je za- ¦akana Gabriöekova trditer t „Soöi" od sobote, da je on „zalezel r sitne ti- skofne pravde z dr. Mahaičem in žap- nikom Feltrinom Ie Tsfed ölankor, ka- tere ma jenosildr. Gregorciö. Edor öita te Gabrščekove besede, si lahko misli, da je Gregorciö pisal ölanke, ki so profzroöili Mahniöevo tožbo. R^snica pa je, di je gorski do- pisnik „S3Öe", ker ni zaapal tedanjim razmeram na poitah spoöetka na- ulaTljal s?oje poiiljatve na dr. Gr. na- mesto na Gab.-ovo „Soöo". A kmala sta se gorski dopisnik in Gab. toliko zbli- žala in razamela, da nista potrebovala Gr.-evega posredovanja. Mad tern sta pa tadi vsebino in smer svojim spisom tako premenila, da je dr. Gr. odloöno odsve- toval Gab.-a objayljati take dopise ter grajal ga, ker je to delal. AH Gab. se je caul v okrilja dr. Tame že doTolj krep- kega, da se ni Tec zmenil za Gr.-eTe besede. Eoliko predrznosti je treba, da zvraöa zdaj Gabršček odgovorno&t za Mabničero pravdo na dr. Gregoröiöa in da zahteva od njega ie povrnitev pravd- aih troikoT ! Ta pravda nam jasno dokazaje, kako zna G&briček svojo krirdo na drage y.vraöati in o isti Btvari t raznih dobah pisati, kakor ma kaže. L. 1899 je trdil Gabräöek, da je dr. Mahniöa mesaril dr. Gregoroio iu da je on priiel y najhajia nasprotja z dr. Mahničem radi Gregor- čioa. A glejte! Sim „Prim. Lias, ki ga je aredoTal dr. Mahniö, je I. 1896 toö- krat izrecno poaiarjal, da je Gabrsöek kriv vseh prepirov y deželi, da je Ie nje- gova razdrazljiya pisara Tzrok razpora. Tadi dr. Tama je pisal 1. 1899 v „Soöi", da je Gabriöek Ie na njegovo prigovarjanje opastil poleaaiko z dr. Ma- hničem. la sam Gabriöek se je letos v „Soöi" z dne 16. maja tako-Ie bahal : „Jeden prav velikih, pomembnlh doživ- Ijajev v politiiki zgodovini goriikih Slo- Yencev je gotovo moj recletni dvoboj z dr. Mahniöem. Priöel §em ga pravzaprav že 1. 188 7 po znanem pastirskem lista ilirske metropolije proti „Slov. Naroda". Pisa, -vin takrat obaežne razprave, ki so zbadile pozornost daleö okoli ter bo bile prevedene na nemški^fransoski, raski in čeSki jezik. (Parlamentär, Iz- veetja, Svjet, Eromeriäke Noviny, Vele- hrad, Aatriche Slave et Roumaine). Raz- prave bo obravnavale alovensko bogo- slnžje, narodno avtonomijo (katero je Mahaiö hado pobijal ter jo razkričaval za izdajalsko) in pa Mahniöevo mesar- rjenje — peanika Simona Gregoröiöa. L. 1889 sern pretzel „Sočott, ali že oktobra s t a si stala z dr. Mahn'iöem nartrooat dirje na- 8 proti. Mihniö je bil orednik „Soöe", ki so mi jo bili nezakonito izvili iz rok, jaz pa sein izdajal „Noyo Soöo". Kdo ae ne spominja tistih 81 r a i n i h časnikar- skih bojev, ki so segali y Yse naie te- danje politiöno življenje? Ko je Tonkli propadel ob Yolitvah y državni zbor 1. 1891, je „Sjöa* prenehala izhajati. — Kmalu smo imeli „Prim. List" in Ma- hniöa poleg — in xopet je ditjal tako had boj, da je Mahniö podtaknil nadikofa dr. Zornu eel — paatirski Hat proti „Soft", ki je bila prepovedana pod smrtnim grehom. Da, priilo je tako da- let, da sem moral y obrambo svoje öaati nastopiti kazenako pot proti — dr. Ma- hniča. Priiel bi bil pred porotnike. Mod dolgotrajno preiskaYO je bil Mihniö ime- noYan ikofjm na Krka, — odiel je, a Ysled poeredoYanja tretjih oseb ni prišlo do ikandala pred porotniki. Tako je pisal Gabriöek letos me- seca maja. Prizial je, da je on priöel BYOJ Yeöletni dyo bo j z Mahniöem že 1. 1887 in da je bil y divjem boj a z Mahaiöem, ko hitro je bil 1 1889 prerzel „Sqöo" od Gregoröiöa ; priznal je, da je ta ditji boj traja), dokler ni bil Mahniö ikofom imenoYan. la ta ölovek dela zdaj Gregoröiöa odgoYornega za pravdo, katero je sam zakrifil! Ta človek se je drznil trditi, da ni on MabniČa mesaril, marveö Gregorciö! (Dalje pride.) Javni shod je sklical za minolo nedeljo deželni po- slanec g. Miha Zega in sicer y Ea la, katerega se je ndeležilo Yeliko domači- nov; tadi iz BOBednjih oböin je doilo mnogo YeljakoY Ykljab skrajno nengod- nema Yremena. Prostori g. Brataia so bili natlaöeno polni, možje ao stali ie zunaj dYorane in na hodnikih. Priilo je na shod tadi nekaj nasprotnilior, od ka- terih se je pa koj spoznalo, da malo ali niö ne razamejo. H )teli so agovarjati, a sami niso vedeli, kaj hoöejo. Posl. Zega je poroöal o ceatah na Kanalskem, za katere se caatni odbor kanalski mnogo trodi, da bi se kolikor mogoöe zboljiale. Vsi nayzoci reste, kaj je cestni odbor y drnžbi naiih držarnih poslanceY napravil, da bi spravil velike naörte in projekte, ki so se naredili za oeBte na Kanalskem, ki so y najžalost- nejšem stana, v pravi tir, da bi našli odmeY na tistem mesta, od katerega pri- öaknjemo naJYeöj pomoči. To se nam je deloma posreöilo po Yelikem trada in napora. Bil sem te dai y Trsta pri na- meatnika, katerega sem proail, da bi Ylada zYiSala prispevek za naäe caste in sicer za tiate ceste, za katere je vlada 8Y0J prispevek že doYolila. Naalikal sem ma žaloatni položaj krajev in ga proail y imena prebivalceY, naj bi se ne zah- tevalo od revnih prebiYiilceY, da bi oni sploh kaj prispevali za gr.^dnjo cast. Na- meatnik mi je rekel, da bo vladi prad- lagal, naj zviia držarni prisperek za ceate na Eanalskem od 6O°/o na ^0%- Naiim poBestnikom smo s tem apet zbili ž njih pleö äe precejinjo butaro. Ker nam je ta vladni prispevek zagotOYljen, bi biio dobro, da bi castni odbor najel potrebno posojilo za ceBto iz Ayö Jo L^vpe, ki je najbolj potrebna, to pa zaradi tega, da bi se delo poape iilo in da bi se skoro že zaöelo. Castni odbor bi posojilo Yrnil,-ko bi vlada y gotovini izplaČAla 80% prispevek. Zboro- valci bo z zadoYoljstYom Yzeli na znanje ta predlog. GoBp. poalanuc je nadalje govoril o '^merah y dežsluem zbora goriikem ter podaöil naYzoöe, zakaj sedanji de- želni zbor ne dela. Rekel je, da se asi- ljajejo y dežalni odbor Ijadje, ki imajo malo pojma o deželni apravi, ki znajo dobro zabavljat*, a niö delati. V dežel- nem odbora je treba strokovnjakov, ki imajo prtkso. R?kel je, da ma je dr. Tama pripovedoval, da se je moral on akoraj 2 leti aöiti in proaoevati deželno n^raYO, äe Ie potem da se je apaiöal y rajzne delelne zadere. Sedaj, ako prideta 2 nova odbornika, bo treba spet 2 leti, predno ae kaj nan öita o dežalni apravi. In zakaj naj mi plaöajemo take može, adence, ko imanio atrokovnjake v svoji sredi? Naši naaprotniki so hoteli naš klub iztianiti iz deželnega odbora. Tenaa 8DQO se aprli in ne bomo dopastili, da bodo apravljali deželno goapodaratvo poslanci in odborniki, izYoljeni v meatih in T trgih. Mi smo kmečki poslanci, mi imo izvoljeni od yeöine kmeökega pre- biYalstYa na Goriikem in mi hoöemo za to prebivahtro svojega odbornika. yOd tega ne odnebamo. Dalje je rekel, da triaSki namestnik je principijelno proti razpastitvi deželnega zbora in apa zatr- dno, da pride do kake poravnave. Dj poravnave pride koj, ko bo naiema kmečkema ljadstra zagotOYljen y dežel- nem odbora en mandat. Zborovalci so z Yelikim zanimanjem sledili govora g. poslanca. Nekateri na- sprotniki ao skašali z medklici motiti gOYoifnika, a so se Ie osmeiili. Govoril je tadi g. karat G e r b e c o naiih razmerah in sprejela Be je na to resolacija v zadevi nepostavnega poato- panja od strani nekih c. kr. organ ov pri Tolitvi y kmečkih oböinah goriike oko- lice. Shod je sprejel soglasno in z veli- kim odobravanjem naslednje resolncije: 1. Jivni ljadski shod y Eala z dne 8. novembra izraža svoje Yeliko zača- denje na tem, da se je moglo v arada, t. j. na c. kr. okr. glavarstvu v Girici, zgoditi oöividno kršenje poatave, ki je obatojalo v tem, da so se razpeöatili vo- lilni spiöi v splošni knriji in v kmeökih oböinah, dasiravno je to po zakona do- Toljeno izrecao Ie glavni komisiji v Šem- petra. 2. Javni shod obžalaje resno, da je kršenje poatave segalo tako daleö, da tvori, kar je aradno dognano, pri volitvi T kmečkib oböinah z dae 4. marca t. 1. ponarejanje javnega dokamenta t. j. za- piBnik« glavne volilne komisije, ker naie ljndstvo ima ie do aradov Yeliko spošto- Yanje, a na ta naöin se pa demoralizira In si aradniki sami izpodkopnjejo ogled pri njem. 3. Vabijo ae javne oblasti, da za- sledijo oaebe, ki ao zakrivile kršenje za- kona, kakor omenjeno pod 1. in 2. toöko, in da öim preje spravijo na jasno zadevo glede ponarejenega izida Yolitve, ker to zahteva praviönoat napram volilcem, ker je bil ta din paöenje njih svobodno iz- ražene volje. 4. Nalaga se naiim izvoljenim za- stopnikom, da objavijo to reaolucijo pri- stojnim öiniteljem in da postopajo z vso oiloönostjo na pristojnih meatih, da se zajamči a potrebnimi akrepi voliina var- nost in svoboda, ker drugaöe je voliina pravica Ie komedija in se 8 takim po- stopanjem norca brije iz svobodne vo- lit?e in na volišča izražene volje volil- ceY. Shod je bil lep. Ljudstvo je ponöe- no o nasilaem postopanja HberalcBv v deEelnem zbora. I/adstro odobrava po- stopanje naiih poslancev. Naši poslanci branijo kmečke koristi, oni delajo za Ijndstvo in sicer nesebično, edino za naie kmečko ljadstvo, ki tadi spozaava, kje ma je iskati odkritih prijeteljev. Z% blagor kmeökega ljuistva naprej! Poliiični pregled. Miuistcrska kriza v Avstriji. Kakor smo že z&dnjiö poroöali, je miniBteratro Beck podalo v soboto ca- sarjn svojo oatavko« katero je tadi spre- jel. Baron Beck je bil ministeraki pred- sednik od 6. janija 1906 in je v tem časa dosegel to, za kar so se njegovi predniki leta ia leta zaraaa tradili. Naj omenimo Ie volilno reformo in pa na- godbo z Ograko. Za reSitev teh dveh vpraianj bilo je treba pridobiti Nemce, Čehe in Poljake. Beckovi predniki Kör- ber, Gaatsch in Hjhenlohe so se mnogo tradili, da bi pripravili Nemce, Čehe in Poljake k skapnema dela, a posreöilo se jim ni; Backovi spretuosti pa se je to posreöilo in je zaradi tega z vso pravico ponosen na svoje vspehe. AU kakor je že mnogo ministrov strmoglavil nemik> öeäki spor, katerega odpraviti se zaman tradijo že deaetletja avBtrijski državniki, tako je strmoglavil ta spor tadi barona Beck-a in bode spravil ie marsikaterega njegOYih naBlednikov. Poleg Čehov so bili pa tadi nemiki krsöanski-socijalci zadnji öas nezadovoljni z Beckom. Eo je namreö Beck Beatavljal dragi svoj kabi- net, zahtevali ao kräöainski soeijalei y prvi vrsti trgovinaki portfalj. Tega niso dosegli. Wahrmandova afara in nemiri na aniverzah so netiii ogenj razpora in razpada v sedanjem kabinetn. Patadi Beckove popastljivost nasproti Madjarom in kräcanskim socialcem niso kaj agajala. Naposled pa je priila ie nemška ob- strakeija v öeikem deželnem zbora, vsled katere je baron B9ok na željo Nemcev odgodil deželnozborako zasedanje ter Čshe s tem tako razbaril, da sta öeika ministra dr. Fiedler in Praiek podala svojo ostavko in da so Č?hi sklenili na- stopiti proti Beck-ovi vladi. Krona je zahtevsjla od Becka, da zagotovi delav- noat državnega zbora. To je pa mogoöe jedino-le takrat, ako ae zdražijo k skap- nema delovanja vse velike parlamen- tarne stranke, ali bolje reöeno pri nas v Avstriji Nemci, Čehi in Poljaki. Ker ph baron Beck vsled razbarjenja CahoY in vsled nezadovoljnoBti nemikih kräöanskih soeijaleev kroni takega zagotovila ni mo- gel dati, je moral odstopiti. Ssstava no- vega miniitevatva je poverjena doseda- njemn ministra z% notraintje reči barona Bienerth-a. Baron Bienerth je sin generala ba- rona Bienertha, rojen 2. saica 1863 v Veroni, je stopil v držatno slnžbo y štajerskem namestniitva leta 1884;, bil je leta 1886 poklican v naaöno minister stvo, leta 1899 je postal podpredaednik nižeavstrijskega deželneg* iolskega sveta, 12. septembra 1905 naaöni minister. Mati njegova je bila Šmerlingova höi, goproga njegova je zavedna Hrvatica, v politiki se nagiblje na krsöansko-aocialno stranko. Tadi baron Biernath se tradi, da bi sestavil koalicijako to je parla- mentarno miniaterstro, a ima prema- gati pri tem dela velike težave. Imena- jejo se tadi že razai ministeraki kandi- datje. Vae to so pa le ag banja. A^o se um ne poBreöi sestariti parlamentarnega ministerstva, sestavi pa aradaiäko, ki bode na VBak naöin pa le prehodno ministerstvo. Obofožovanje Turčije. Vojni minister je naročil na Nem- škem za 30 milijonov patron. Za dobavo srapnelov za 10 milijonov frankov sc potegujete tovarna Skoda v Plznu in Wcisz v Budimpešti. Vojašaica zletela v zrak. Iz Belgrada se poroča pariškiin listom, da je neka bosanska banda, ki se skriva po gorovju, z dinamitom po- gnala v zrak vojašnico v Konjici, naha- jajoco se v Bosni in kakih 120 km odda- Jjeno od srbske meje. Umsrčenih je kakih 170 vojakov, ki so vsi iz severnih av- strijskih dežel. Protiavstrijskc demonstraeije v Hu l.iuulji. V nedeljo so se obdrzava'i po raz- nih rumunskih mestih shodi, na katerib se je govorilo in demonstriralo proti Avstriji. Pogajanja med Avatrijo in Turöijo prekiDjena. Ker je zahtevala Turčija, da pre- vzame Avstrija eden del turškega dolga kot odškodnino za Bosno in Hercego- vino, so se pogajanja pretrgala, ker Av- strijkaotaki turški zalitevi noče ničesar slišati. DarovL Za „Šolaki Dom" bo plačali predsedniiWn: Nabiralnik t „Goriiki zvezi" 2 K; Valentin Kumar, vadnični uöitelj ? pok. 24 E ter za bo- ziönico fc K; dr. A. Gregorciö v Goriai 20 K. — Za „S. Grflgoröiöev Dom" bo pla- čali: Josip Vatovec pri Sv. Irann v Trsta 3 K; Teodor Hribar, posloTodja v „Kro- jaški zadrugi" 50 vin. Preplačila za IV. zvezek S. Gre- goroičevih poezij so nadalje doila: If an Vodopivec, nadačitelj v Karanjah 80 t; Job. Štrancar, žnpnik v Rihembergu 1 K 80 v; Avg. Poberaj, nöitelj v Kojskem 60 fin. Sröna hvalal Za „GregoröiöevDom" je doilo aaiema apravniitvu: Josip Urbančič, nadnčitelj v Biljah 1 K; Vitovljc 2 K. — Hovice. Prevzviftcni Franelšek Borgia dr. Sedej — naš knezo-nadškof je bil dne 6. novembra sprejet pri sv. Očetu v po- sebni avdijenci, katera je bila, kakor smo zvedeli, prav prisrčna. Sv. Oče je podelil celi škofiji svoj apostolski bla- -goslov. — Nadškof ostane v Rimu za pontifikalno jubilejno sv. mašo sv. Očeta, ki se bo vršila due 16. tek. meseca. Tej slovesnosti bode skupno z drugimi av- strijskimi škofi prisostvoval. Iz Št. Petra pri Gorici smo do- bili in objavljamo naslednje poročilo: Duhovščina šempeterske dekanije je o priliki pastoralne konferencije dne 5. nov. 1908. soglasno sklenila: 1. da izreče zaupnico dr. Antonu Gregorčiču in njegovim tovarišem, de- želnim poslancem S< L. S., radi njih od- ločnega nastopa v deželnem zboru proti Andr. Gabrščeku, očetu slov. liberalizma na Goriškem; 2. da obsoja škandalozno zvezo prošta Faiduttija z Gabrščekovim klubom; 3. da izrazi srčno željo, naj S. L. S. združi vse svoje moči v boju proti so- vražnikom katoliške misli in vere na Go- riškem, naj torej preneha v njej vsak razpor. (Sledijo poclpisi.) Jubilejno veselico t proslavo 60 letnega vladanja Njega Vel. casarja Franca Jožef* I. priredi draitvo „Slo- ˇensko sirotiiče" dne 6. dec. t. I, „Naš Glas" se laska aöiteljem in jib povzdigoje v deveto nebo. Sa boji, da bi ga uöitelji ne zapastili. Sicar eami nöitelji zabavljajo čez „Naš Glas" in pra- yijo: škoda, da izhaja. MogoÖe manjkajo agrarcem kronice za izdajanje lista. Sliii se, da ima list velik deficit. Z«to se laska uöiteljem, da bi ma priskočili na pomoö. Od uöiteljev bi bib moško, da bi spo- znali, kdo jim je zboljfol njih gmotno stanje! Agrarci in liberalci tega jim niao preskrbeli! Mesnice v Gorici so ob ne- deljah od 1. novembra naprej zaprte. To je zopet nepotrebna, ikodljiva novotarija I Največ mesa se ponžije ob nedeljah, ko si privoiöijo tadi abožaejši Jjadje koäöek mesa. Kdor pa hoöe v Gorici ob nedeljah, meao jesti, si ga mora po tej modri na- redbi že prejinji dan knpiti. Ča ni kup- Ijeno me80 popolnoma sveže, se prav lahko v noči od sobote do nedelje po- kvari in tako ima lahko maraikdo ikodo in — prazen lonec, kajti v Gorici ne dobi v nedeljo novega mesa niti za drag denar! To so vendar kineike razmere ! V imenu pravice in hamanitete zahtevamo, da ostanejo meanice tadi ob nedeljah vsaj nekoliko ur odprte. Saj ˇendar ni človeitvo zaradi mesarjev na sretal O krajevnlh napisih smo že pi- sali v našem listu. Rekli smo, da poli- tična oblast nima nobene besede pri tern, kakšni naj bodo krajevnf napisi v naših obcinah. Mnogo naših občin ima pa še vedno dvojezične table. Čemu to? Nem- ščina je na tablah popolnoma nepo- trebna!J Tako pomagamo sami pačiti krajevna imena! Naj iz- ginejo dvojezične table. Na Tolminskem je še mnogo dvojezičnih tabel. „Bezirk Tolmein", to se vidi na več krajih. Mi poznamo Tolmin, Tolmein ne po- znamo 1 Zadevo o krajevnih napisih bi morali naši občinski zastopi vzeti enkrat resno v pretresovanje. Premovaaje razstavljenih del obrtnih ačencev in razdeljenje častnih diplomoT in nagrad Be je vriilo, kakor smo že f zadnji itevilki poročali, t ne- deljo predpolndne. V razstaTnem prostora Fran Jožefave galerije v alici Marelli se je ob 10.y2 ari zbralo mnogo moJBtro? in njih aöencev, dalje karatorij za pos- peševanje male obrti, grof Attems, Žapan Bombič in ie mnogi drngi odliönjaki. Gnječa je bila velika. Premovani izdelki uo bili zaznamovani s posebnimi tabli- cami. Ob 11. ari je imel nagOTor na navzoce t italijanskem jezika tajnik za- ˇoda za pospeievanje male obrti Bisiach. Rekel je, da namen takih razstav je: pospeševati strokovno izobrazbo [obrtnih uöencev. Strokovno izobražen rokodeleo najde poysod zaslažek, se ne boji vsto- piti T slažbo t nobeno delavuioo. Z\ to pa morajo t nemali meri skrbeti tadi moJ8tri, da učence ne zanemarijo, da Bkrbijo, da ho kaj naaöijo, ker v nas- protnem slaöaja jih bodo aöenci, ko do- rastejo, kleli in jim očitali, da so out kriri, da niso strokovno in tehnično podkovani. Potem je gOToril v farlaničini. NjegoT goTor je veljal navzoöim uöen- cem. Vapodbajal jih je, naj Be nčijo pridno, in kar se aöijo, naj se naačijo točno, da ne bodo mojstri skazi. Danda- nes rokodelsUo napredaje hitrimi koraki, mi Goriöani ne smemo zaostajati. Stro- kovao dobro izobražen rokodelec bo \ imel vedno dovolj del« in jela. — Z&tem ' so se začela razdaljevati spričevala in diplomi. Odükovanih je bilo do 40 aöen- ! cev raznih rokodelstev. Ollikovanih a- ! öencev je skoro polovica Slovencev. ! U^enca naie tiakarne Gorki ö Albin in Hvalid Franc sta dobila prvo odlika- vanje, tiskarna dobi diplomo. — Tajnik Bisiach je naznanil, da se te dni priredi razstava odlikovanih iidelkov goriške, tržiake in červinjanBke razatare. Stro- kovna komisija da bo odlikovane izdelke ie enkrnt pregledala in zavod za pospe- ševanje male obrti bo skaial dati v na- daljno izobrazbo 13 aöencev, ki so raz- stavili najlepie izdelke, ki bo tehnično tadi pravilno izvräeni. Tako je konöala razatava. Le Skoda, da je vsa prireditev bila italijanskega značaja. Ciijte ljudje! — V Gorici je umrl minoli teden Garibaldinec, katerega so pokopali z največjo častjo v soboto po- poladne. 0 tern pogreba in Giribaldinca čitamo v „Piccolo" od nedelje nekako to-le: Karol Ghiaba, ki je slažil pri četah Garibaldincev, je umrl v bolnišnici a- smiljenih bratov. Takajšnji regnikoli (lvški podaniki), goriika demokratična mladina in mnogi meičani so iskazali hrabrema narodnjaka pri pogreba naj- veöjo cast. Pred mrtvaško« kapelo bol- niänice v alici Leoni se je nabralo mno- go ljadstva. Ersta je bila položena na stekleni voz prvega razreda. Na krsto je bil položen krasen venec iz svežih cve- tlic z rdeöim trakom. Za veličastnim sprevodom bo korakali takajänji regnikoli in mnogo meičanatva raznih Btanov. Križ je nosil mladeniö Earol Vacoaroni, vel sta držala mlada regnikola Serafin Comazzi in Richiotti Gremesse. Popolna moBtna godba s svojim kapelnikom Pen- so na öelu je igrala mrtraške koraönice. Dra stara Garibaldinca in sicer Ugo Vaccaroni in C. Altran Bta odkrita ko- rakala ob strani mrtvaikega vosa; za vozom je korakalo vodstvo laäke benefi- cence s predsednikom Jak. Troaibetto in z voditelji Lacijanom de Bias, Aloj- zijem RoBolin in G. Simonetti-jem. Dra krasna venca a trobarrnimi (?) trakovi bo neBli mladeniči. Trakovi so nosili tele napise: „Garibaldinca Chiaba, de- mokratični Goričani", „Hrabrema Gari- baldinca, mladi repoblikanci". („Al prode Garibaldino, i giovani republic ani".) Sprevod, namesto da bi se, kakor na- vadno, raziel na Gorisöeka je iel na- ravnost na pokopaliiče Na groba je po dovrienih obredih ginljivo in s presan- Ijivitn poadarkom govoril U^o Vaccaroni. Rakel je: „Na grob, abogi Chiaba, tern prinesel poslednji pozdrav ttojega roj- stnega kraja, Vidma in tvojih sobojevni- kov. Ti si vedno sledil nankom tvojega neamrjoöega vodje (Garibaldija), ki te je nančil zveato slnžiti domovini (ItalijL) in se tadi žrtvovati za njo. Tako si ti abogi Chiaba slaiil slavni Italiji. Z Bo- gom in mir tvoji dašil" Tako nekako „Piccolo". Torej pri nas je že javno doroljeno češoenje mož, ki bo se borili proti naii državi, proti našema ceaarja in proti naii vojski. Pa tadi mlade repablikance imamo v G> rici. Bi radi pozaali te tiče. Ktj mialijo z njih repabliko I In naie laiko meWanstvo je kasalo velike simpatiie napram pokojnema cestneaaa pomeUöa Garibaldinca, in mestni očetje bo celo mestno godbo poslali k pogreba. Rado- vedni smo ie, ali bi mastni magis trai preskrbel tak alovesen pogreb tali ka- kema dragema cestneraa pometača, ki bo je boril v vojski avstrijskih čet sa oast in slavo naie monarhijel Najbržo da bi naii mestni oöetje ne kazali tako velike goreönosli za takega pomstača in tadi naii ital. meiöani bi ma ne kapo- vali vencev. Mi eicer oimamo nič proii tema, da jih veie veiiko prijateljstvo i brati onkraj mejp, a k bratom v Ualijo pa In nočejo, se In boljie počatijo na avBtrijskem solace! Iredentovci in 7&varovanje pri- vatnih uraduikov. — V listih öitamo, da je imenovan sa vodjo deželnega me- sta zavarovalnice priratnib aradnikov v Trsta prejinji posianec tržaški dr. Pi- ta ceo. V to podroöje spada cela kranj- ska dežela in seveda tadi goriika. T« dr. PitaccD je znan kot najiagf zsnejii sovražnik S'ovencev in kot tak je is večkrat nastopil. Pa tadi iredentovski krogi bo jako tadoroljni s tern irneao- vaajem. — T>ko je pri nas I Xilostno je, da dobivajo taka mesta ljadje, ki spadajo vse kam dragam, ko pa na taka mesta. Ta nrad bo torej vodil zagrizen nasprotnik Slorencev, opraviti pa bo imel po veliki večini s Siovenci i Ireden- toTci se lahko smejejo ! Danes v torek predava g. dr. Capadero Primoio. Ti-abarja začetnika lateranstva na Go- riikera. Ztčstek ob 8 h zreöerv drait- venih prostorih (Gasposke alice 6 drago dforišče). Predavanje je v očigled 400 letnici Trabarjevi zelo zanimivo. Preineščenja. —¦ Tržaški namcst- nik je prernestil okrajnega komisarja Frančiška W1 c e k a iz Sežane v Trst; okrajnega komisarja Frančiška Hanusch iz Gradišča v Trst in namestništvenega konceptnega praktikanta grofa Cezarja Z e n o ii e iz Trsta v Gradišče. Poroka. — Jutri se poroči v Gor. Vrtojbi gosp. Fran Fatur, c. kr. orož- niški postajevodja v Kanalu z gospico Tonico B a t i s t i č. — Na mnogaja ljeta! — Novo ?ino in sicer v Furlaniji se ne bo smelo točiti do 1. januarja 1909. Tako čitamo v današnjem „Piccolu", ki mu je to sporočil njegov dopisnik iz Gradišča. Za vzrok te odredbe navaja zdravstvene razmere. — Nam se čudno zdi, da bi bilo novo vino v novembru mesecu zdravju škodljivo. Zdravju škod- ljivo pa je gotovo ono v'no, katerega je našel kletarski nadzornik v Furlaniji in sicer vino p o n a r e j e n o. Tako vino naj se prepove, ne pa pristno novo vino. Taka odredba, ako stopi v resnici v ve- ljavo, bo velik udarec poštenim furlati- skiin vinorejcom, ker ne bodo mogli spraviti v denar vinskega pridelka. — Socialni domokratje so na- povedali za minalo nedeljo shod v pro- storih liberalca Rodermaca v Savodnjah. Shod se ni vriil, ker Oermote, ki je bil kot govornik prijavljen, ni bilo. — Sneg je zapadel vöeraj in v no^i od nedelje na ponde'jek po naiih hribih, in sicer ga imamo prav bliza. Nti Cavea se je danea zjatraj ponaial z belim plaičem, enako trnovski hribi in pa grgarski. Pa tadi po veSjih vrhovih briskih hribov je sapadel sneg. 0 Krnn, Rombona, Mitajarja in dragih gorskih velikanih niti ne govorimo. — Yode ni. Lstoa se v naii de- želi čati izredno pomanjkanje vode. N»- katere občine na G >riikem nimajo vode že 2 do 3 mesece. Z vozovi morajo vo- ziti vodo po 3 do 4 ore daleč. Nijbolj bo prizadeti naii Eraievci. Pa tadi nai* okolica öoti izredno pomanjkanje rod«. Csle procesije vosor in Ijodij hodi na Sočo in na Vipavo. — Obsojen laiki razgrajač. — Te dni je stal pred tuk. okr. sodnijo neki karol L e n a r d i g, zagrizen Lah. Njegovi predniki so bili gotovo iz koj- ščanske županije. Tožen je bil, da je dne 8. junija kričal „Fora i ščavi!" in metal kamenje proti kavarni „Central". Obsojen je bil na 2 dni zapora. — Elekirični bioskop pod vod- stTom arh.teU g. A. Tb eherne se je naeelil v veliki dvorani „Csntrala" v hiii „Centraine posojilnice", ki daje lepe in zanimive predatave na platna. Obisk je velik zlaeti ob nedeljah. Predatave to vsaki dan. Vaak teden se program menja. Veö v inserata. — Dr. Aron Luzzatto, zdravnik v Gorici bi?ši mestni protofitik je amrl sino6i v 69. leta svoje atarosti. Pokojnik je bil tedi med naiim Ijadstvom dobro zoan, posebno za časa, ko je po naiila občirmh pred leti cepil koze. Odlikovan je bil od cesarja z viteikim jkrižcem Franc Jožefjvega reda, 1. 1900 je dobil naelov cesarskega Bvetnika in italijanski kraij ma -je podelil leta 1997 viteitvo italijanske krone. — Tatovi so v nedeljo ponoči po- kradli v trgov.ni g. Fr. Paikaiina v Št Andreža mnigo tobaka, cigaret in nekaj sira. Vrednost akradenega blag» se c-mt do 20Ü E. Kdo je kradel, ss ne ve do sedaj. Tatvina ae je izvriila med 2. in 3. nro zjatraj. — R^zp:8 natečaja. Zt opravo deželoe noriinice je treba pripraviti 460 matracoT (iimnic) iz volne in žime, kakor tadi 800 vzglavij. Edor želi pretzeti to deio, ki ee mora izvriiti v prostorih de- ielue noriiaice, naj vloži pismeno po- nadbo, ki se v njej mora navesti cana in čas, v katerem se bodo mogli izroöiti ti predmeti, do 16. t. m., in sicer do 12. are, na vložni zapisnik dežsluegt odbora. Nadaljna pojasnila se dajejo v aradih deielnega odbora (atavbni od- delek) ob aradnih arah. — Iz poročila Trgovsko-obrtnega društva posnemamo, da je draitvo v pretekiem leta zdaino napredovalo ter posebno vtemeljilo podlago za bodoöi goipodarski razvitek v deželi v krogn trgovBtva in obrtaištra Važaost draitva je jasna v očigled dejstta, d« nimajo Blovenüki trgovci in obrtntki v dežjli ni- kakega javnega raprezentanta za ravno- teije a Trgovsko obrtno zbornico, ki je laška in naša najzagrizonejäa gospodarska nasprotikica. Pomagati si moramo sami in napeti moramo vse sile, da se VBpeino obranimo sovražnika in Bi vtemsljimo svoje pravice. Iz poroöila posaemamo, da je dra- itro vriilo z vso resnostjo stavljeno si nalogo, in vspehi, ki jih je deseglo, po- menijo lep napredek. Med letom se je vzdrževalo trgovski tečaj, ki je bil dobro obiskovan. Obisk, povpreöno 60 aöencev gotovo vtemeljaje opraviöenost zahteve po trgovski ioli v GDrici. Šolo bo draitvo vzdržOTalo in vodilo tadi letOB. Sasiavil se je kataster vseh Blovenskih trgovoev in obrtnikov po mesta in na deieli ter s tem astrarilo temelj za nadnljno po- drobno delovanje na podlagi btatistiönih podatkof. Kataster bo je ob eneoa izpo- polnil z infjrmadnim arhifOm, ki obsega dosedaj preko 1000 iufjrmacij. Med letom je draštvo sodelovalo ob raznih goipodarakih Tprafianjih t mesta in na deieli ter poiebno ikrbelo m razrešiter Tprtianji o trgu za Dale deielne pri- delke. 0 obiirncsti delotanja prida tadi Tclika iradna koresprndeoca z okoli 1100 odpoalnnimi pismi. Člinov je imelo dra- štto T prcteklem leta 230 Za prihodnje leto uamerava stopiti drniUo od nctraojtga nradnega delo- vaoja bolj T neposreden atik z gospo- darakimi interesenti posebao na d«ieli. V ta namen bo prirejalo predavanja in ses tanke a trgotci in obrtniki. Spora- mmno z veemi goBpodarskimi interesenti bi reievalo praktično mna trgovine in obrti bo tikajoča vpraianja. Vodilo bo razne zanpne akcije tikajoče ae naših narodno-gospodarakih pravic ter pripo- ročamo Tscm, da gredo posebno t teh czirih drnitvn na roko. Priporočamo ob enern, da bo priglaiajo vai gorpodarski činitelji k draitin kot člani ter ma po- magajo premagati razne tfžkoče, sestoječe iz akromnih »redete? ter brezbrižnoati onih, kojim je drniUo namenjeno. Dne 30. novembra 190S ob 10. uri zjutraj prodalo se bode na lieu mesta poslopje hšt. GO in vrt v Velikih Žabljah potom pro- stovoljne sodne dražbe. Poslopje sestoji iz pritlicja, I. nadstropja, podstresja kleti, hleva, svinjaka, stranišča ter prostornega dvorišča in je jako pripravno za gostilno in trgovino. — Natanjčneji pogoji so pri Ajdovski sodniji na vpogled strankam. av av a\ av av ay Loterijske številke. 7. novembra. Trat.......38 24 68 11 35 Line . . . • ... 40 U 21 53 25 Rnialf it Spominjajte sc ob vsaki nUJdlVIl priiiki „Šolskega doma" Fani Drašoek, zaloga šivalnih strojev Gorica, Stolna ulica hiš. št. 2. Pro da] a stroje tudi na teden- ske ali mesečne oboroke. Stroji so iz prvih tovarn ter najboljše kakovosti Priporoča se slav. občinstvu Anton Kuštrin, trgovec v Gorici Gosposka ulica st. 25 priporoča častiti duhovščini in slav- netnu občinstvu v tnestu in na deželi svojo trgovino jedilnega blaga n. pr. kavo Santos, Sandomingo, Java, Cej- lon. Portoriko itd. Olje: Lucca, St. Angelo, Korfü, istrsko in dalmatin- sko. Petrclej v zaboju. Sladkor razne vrste. Moko St. 0, 1, 2, 3, 4, 5. Več vrst riža. Miljsveče prve in druge vrste, namreč ob l/, kilainod enega hint a. Testenine iz tvornice Žnideršič & Valenčič. Žveplenke družbe sv. Cirila in Metoda. Moka iz Majdiče- vega mlina iz Kranja in iz Joch- mann-ovega v Ajdovščini. Vse blago prve vtste. Ivan Bednarik 1 priporoča svojo knjigoveznico v Gorici ulica della Croce štev. 6. Dvorana 'Central1____i Veliki električni ¦^ BIOSKOP -w Internacijonalno gledišče, živcčih, govorečih, po- jočih in igrajočih podob. 1'motniško in tehnično vodstvo: Arhitokt A, Tscherne. VSPORED: I. Godba. — Rira večno mesto. (Iz mnogih podob iz leta 1908). — Prele- pač oglasov. (Smešne podobe). — Sko- puh. (Žaloigra v 15 oddelkih). — Za kulisami. (Smešne siike). — Tercet iz opere „Faust". — Neprijetna uteklina. (Komični prizori.) — II. Godba. — Dra- ma med ribiči. (Povest iz življenja v mnogih zelo zanimljivih oddelkih). — Komedja zmotnav. (Več podob zelo za smejati). — Bela Magia. (Čarovne po- dobe v barvah). — Jaz hočem biti are- tiran. (Zelo komično za smejati). Predstave ob delavnikih 2 veliki prodstavi ob Vj7, in 8. uri zvečcr. Ob nedcljah in praznikih ob ljA, 5. '/47. in 8. uri. Ob sredali in sobotah ob 5. uri predstava s posebnim prograinom za otrokc in dijake, kjer plaea vsak otrok le 20 vin. — Vsaka predstava traja eez 1 uro. Cene: Samo sedeži: Sodež v loži 1 K. — I. prostor 80 vin. — II. prostor 60 vin. Ill, prostor -40 vin. — IV. prostor 20 vin. Vojaki in otroci v vseh prostorih polovico. Štev. 3103 Öp. Razglas. Naznanja se, da zostaoil HI. cetrtlEta, t. j. meseceu javna dražba juqja, avpt ii septeira 1907, začne v pondeljelt, 7. decembra 1908, ter se bo nadaljevaia naslednje de- lavnike in sicer četrtke in pon- deljke, od 9. ure zjutraj do 1. po- poludne. Dd ravnQteljstva zastavljolnice. V Gorici, 3. noiembra 1908. Epilepsija. Kdor trpi na epilepsiji, bolezen sv. Va- lentina in na drugih sličnih boleznih, ta naj se obrne na privilegirano lekarno Se hwan en-Apotheke, Frankfurt A. M. Tu dobi tozadevno brošuro brezplačno. ICephvena mizarsha dela I ü rimshem in gotiuhem slogu I izdcluje H fl. Cernigoj- Gorica. I I Toraraa kiui odlikpTamrtnia na ab f I at razstaii v Gorici 1.1900 K I 1 FRANC KRAU 1 - Gorica, Kapucinska ulica St. 9 - M priporoča cenj. gg. trgovcem razno- » vrstnega kisa. Cene zmerne, po- M strežba toena in poštena. w Izvrstno peciyo priporoča spoštovanim meäöanom in okoličanom pekovski mojster 19K0B BROTHS v Gorici ^olska ulica st. 6. V zalogi ima in prodaja moko prve vrste I Majdičevega mlina. Popravy in komi- sijska za- ioqa dvo- koles in ^ šiva nih strojev pri, 4 P3; Gorica / * ' **" via Prodaja tudi na mesečne ob- n,mMll% poke. Ceniki franko. flUOm0 Stara dvokolesa se eniaj 3—V. lirajo po ceni z ognjem. JJH Na predvečer decembra bodo velike razsvitljave v proširnej Av- striji katere preskrbi — po naročilih — naš pyrotehnik FERD. TOAKUC v Gorici, ulica Mattioli St. 43. Iz prijsznosti ee pprpjfmajo naročiiatodi T katarni nDognn.M tk jastičoe palace. JNsa^riauilo. ..Ceiitralna posojilnica registrovami zadruna z omejeno zavezo" v Gorici naznanja, da bode obrc- stovala pričt;nši s l.januarjem 11)01) hranilnc vlo^c po 4'J'o (stiri in pol od sto) Posojila se bodejo dajala članom: a) na vknjižbo po 51 .t"'o (pet in en četrt od sto; b) „ menico oziroma poroštvo po <>"„ (šest od sto.) Posojila na mesečna odplaeevanja ostanejo ne- spremenjena tako, da se plačuje od vsacih 100 kron 2 kroni na mesec. GORICA, 4. novembra 1908. ODBOE. CENJ. PAME IN 60SP0PJE - POZOR! Imate že šivalni stroj? Ako ga nimate, omislite si najnovejšo marko „Original-Viktoria" in najboljšega izdelka. Po' dolgoletnih skušnjah sva prišla do prepričanja, pa ostane „Original" vedno le najboljši. Original-iJictoria stroji deiajo - po 10 letni uporabi brezšumno. Original-Victoria stroji so neprekosijm za r_ domačo rabo in obrtne namene. Original-Victoria stroji so najpnpravnejši za umetno vezenje (rekamiranje). Tvrdka stavi na razpolago strankam učiteljico, ki poučuje brezplačno. Original-Uictoria stroji so najboijši izdeiek vseii dosedaj obstoječih tovaren. Za vsak stroj jamčiva 10 let. Nikdo naj ne zamudi priliko ogledat si pred nakupom „Original- Victoria" stroje. Edina zaloga „Original-Victoria" stroiev in drugih šivalnih strojev, civokoles „Puch" orožja, tnunicije in vseh lovskih priprav pri tvrdki, Kerševani Sl Čuk—Gorica Stolni trg (Piazza Duomo) št. 9.