^rev. 33 trst. v četrtek 2 februvaga I9il IZHAJA VSAK DAN NAROČNINA ZNAŠA luil ob nedeljah in praznikih ob 5., ob ponedeljkih ob 9. zjutraj. Posamične Ste*, se prodajajo po 3 nvč. <6 stot.) v mnogih tobakarnab v Trstu it) okolici. Gorici, Kranju, St. Petru, Postojni, Sežani, Nabrežini. Sv. Luciji, Tolminu, Ajdov-i ini. Dornbergu itd. Zastarele Ste*, po G nvč. (10 stot.). OCLA8I SE RAČUNAJO NA MILIMETRE v 6irokOf>ti 1 kolone. CENE: Trgovinski in obrtni oglasi po 8 »t. mm, osmrtnice, zahvale, poslanice, oglaai denarnih zavodov po 20 st. mm Za cg.a-e v tekstu lista do 5 vrst 20 K, v-aka nadalina vrsta K 2. Mali oglasi po 4 stot beseda, najmanj pa 40 stot. Oglase sprejema Inseratni oddelek uprave .Edinosti". — Plačuje se izključno le opravi „Edinosti . — Plačljivo In utolljivo v Trstu. —- Glasilo političnega društva „Edinost*4 za Primorsko. V edtnosti je moč I za celo leto 24 K, pol leta 12 K, 3 mesece 6 K; na na- ročbe brez doposlane naročnine, se uprava ne ozira, ■aroonlna na nedeljsko Izdanje „EDINOSTI" tUos : <• o«lo leto Kron 5*20, k* pol lota Kron 2 SO. Vsi dopisi naj se pošiljajo na uredništvo lista. Nefranko- vana pisma se ne sprejemajo in rokopis) se oe vračajo Naročnino, oglase in reklamacije je pošiljati na upravo lista. UREDNIŠTVO: ulica 6iorgio Galatti 18 (Narodni dor.i) Izdajatelj in odgovorni urednik ŠTEFAN UODIKA. Lastnik konsorc^j lista „Edinost". - Natisnila Tiskarna „Edinost" ▼pisana zadruga z omejenim poroštvom v Trstu, ulica = Giorgio Galatti štev. 18. - PoStno-hranllnitnl račun li. 641 652. TELEFON $t. 11-57. Politično društvo „Edinost" vabi na redni občni zbor ki se bo vršil f nedeljo 5. februvarja 1911 ob 10, uri predpol. v veliki dvorani „Nar. doma" v Trstu „ Dnevni red: 1. Nagovor predsednika. 2. Poročilo tajnika. 3. Poročilo blagajnika. 4. Volitev novega odbora. 5. Volitev pregledovalcev računov. 6. Slučajnosti. K obilni udeležbi uljudno vabi ODBOR. BRZOcim/NE VESTI. Ogrski državni zbor. BUDIMPEŠTA 1. — Zbornica je nadaljevala debato o bančni predlogi. Posl. Teodor Mthaly (Romun) je izjavil, da bodo narodnosti glasovale za bančno predlogo. Nato je posl. Anton Bikady (justhovec) izjavil, da bo glasoval za predlogo. — Zatem je po-rzel besedo grof Štefan Tisza. Opisal je zgodovino bančnega vprašanja in rekel, da je bila nekdanja avstrijska narodna banka nasproti Ogrski naravnost sovražna, dočim ne stavlja avstro-ogrska banka Ogrski ni-kakih političnih zahtev. Govornik je navedel dokaze za to, da je avstro-ogrska banka v minolosti rešila svojo nalogo pravično na najsijajneji način. Govornik je nadalje pripomnil : Na vprašanje, če bom tudi leta 1917 zavzemal to stališče, izjavljam, da če bom živel in bodo razmere take, kakor so danes, bom tudi leta 1917 tega mnenja, tako tudi leta 1927 in sploh ob vsakem •asu. Govornik je potem govoril o pomenu plačevanja v gotovini. Viharna seja bosanskega sabora. SARAJEVO 1. V deželnem zboru so se •digrali danes viharni prizori, ker so skušali Srbi šiloma preprečiti sejo. Ko je predsednik dal na glasovanje konec debate o predlogi glede poštnih hranilnic, so Srbi napadli predsedniško mizo. Predsednik je moral prekiniti sejo. Ko je bila seja zopet otvorjena, se je izvršilo tretje čitanje v odsotnosti Srbov. Industrijski svet. DUNAJ 1. V trgovinskem ministerstvu se je vršila danes seja 5. oddelka industrijskega sveta, na kateri se je razpravljalo o dveh industrijskemu svetu odkazanih zakonskih načrtih, tičočih se razširjenja zavarovanja zoper nezgode in bolezen tudi na obrate pomorske plovbe in pomorskega ribištva. O «beh zakonskih načrtih je člen baron Eco-nomo predložil obširno tiskano poročilo. Pra da radi žaljenja Veličanstva na Angležkem. LONDON 1. Časnikar Milins je v listu *Liberator", ki izhaja v Parizu, objavil več člankov, v katerih je trdil, da je bil sedanji kralj Jurij, ko je bil še prestolonaslednik, poručen s hčerjo nekega admirala, katero je pa zapustil, ter se poročil s sedanjo svojo ženo in kraljico. Kralj je po generalnem državnem pravdniku vložil tožbo proti Mi-linsu, ki je bil obsojen v enoletni zapor. Turško bolgarska carinska vojna. CARIGRAD i. „ Tanin" poroča, da je vlada sklenila predložiti zbornici zakonski načrt, po katerem bi se v slučaju, da poviša Bolgarija generalni tarif, na vse bolgarske produkte naložilo 100 odstotno carino. Kuga v Mandžuriji. PETROGRAD 31. — V Vladivostoku je imelo društvo zdravnikov sejo. Zdravniki so izjavili, da so na ruski progi mandžurske železnice odredbe, ukrenjene proti kugi, nezadostne. Sedaj prevažajo na železnici ruske rekrute, radi česar narašča nevarnost. — V Fudjadjanu je dne 29. t. m. umrlo 141 oseb; v Harbinu so našli na ulicah 15 mrličev.— V Mukdenu se je pojavila kuga med kitajsko gardo. — V Hulančenu, Asihu, Zizi-karu razsaja kuga siino, istotako v Kvan-čentsiju in Bedinu. Hvalijo odločne odredbe, ki so jih ukrenili Japonci. Glasom poročil iz Harbina, se kilajsko prebivalstvo povsod protivi vladnim odredbam in beži iz mest in vasi. Iz pruske zbornice. BEROLIN 1. Na današnji seji poslanske zbornice je bil posl. dr. Liebknecht med svojim govorom trikrat pozvan od predsednika, naj govori k stvari, in ko ni govoril k stvari, mu je bila potom glasovanja odvzeta beseda. To je prvi tak slučaj v pruski poslanski zbornici. Sofija 1. Predsednik balkanskega komiteja Buxton je na svojem potovanju po Macedoniji dospel danes semkaj preko Carigrada. Buxton je imel pogovor z Banevom in Gešovom. delavni program : v petek, soboto, oziroma tudi v nedeljo in ponedeljek se bo vršila razprava proračuna vojne mornarice. Prihodnji teden ne bo delegacijskih razprav, ker bo imela poslanska zbornica svoje plenarne seje. Od 13. t. m. naprej bo zboroval vojni odsek, dokler dovrši svoje delo, kar utegne trajati do 18. oziroma do 20. t. m. Dne 21. t. m. se sestane finančni odsek. Dne 22. t. m. prično bržkone zopet plenarne seje. Pododsek za zalaganja armade se sestane dn§ 16. t. m. Na odsekove seje bosta povabljena tudi poljedelski minister baron Wiedmann in sekciiski načelnik Ertl. Na seje vojnega odbora bo povabljen tudi finančni minister. Mornariški odsek ogrske delegacije. BUDIMPEŠTA 1. — Mornariški odsek ogrske delegacije je danes nadaljeval razpravo mornariškega proračuna. Plenarna seja avstrijske delegacije. BUDIMPEŠTA 1. Predsednik dr. Ba-ernreither je otvoril sejo ob 3. uri popolu-dne. Na dnevnem redu je bila kakor prva točka volitev podpredsednika in zapisnikarja. Podpredsednikom je bil izvoljen vitez Kozlowski, zapisnikarjem pa grof Abens-perg-Traun. Nato so se izvršile nadomestne volitve v odseke. V odsek za vnanje stvari je bil izvoljen dr. Petelenz, v- vojni odsek grof Abensperg-Traun in knez Lobkovitz, v peticijski odsek grof Abensperg-Traun in Stojalovvski. S tem je bil dnevni red izcrp-ljen. Prihodnja seja bo naznanjena pismenim potom. Seja je bila zaključena ob 3 30 popoludne. *_ PrnuICG za vseh! Delegacije« Odsek za unanje stvari avstrijske delegacije. BUDIMPEŠTA 1. — V seji odseka za vnanje zadeve avstr. delegacije je grof Aehren-thal odgovoril na resolucijo glede balkanskega i zavoda v Sarajevem, ki je bila sklenjena v prejšnjem zasedanju. Rekel je, da je skupno ministerstvo že preje podpiralo zavod za proučavanje Balkana, ter obljubil, da bo skupna vlada zavod tudi v bodoče podpirala. Glede resolucije, ki je bila sklenjena v prejšnem zasedanju v zadevi varstva izseljencev, je grof Aehrenthal rekel, da si vlada že več let sem prizadeva, da bi razširila število konzulatov v deželi, kjer je to po trebno z ozirom na varstvo izseljencev. BUDIMPEŠTA 1. Proračun minister-stva vnanjih zadev je bil sprejet. Resolucija posl. Soukupa, da se odpravi poslaništvo pri Vatikanu, je bila odklonjena. Resolucija istega poslanca, zadevajoča razoroženje, je bila sprejeta v obliki, ki jo je modificiral posl. Kozlovvski, da vzame odsek na znanje izjavo ministra vnanjih zadev, in zahteva od skupne vlade, da vporžbi vsa sredstva, ki bi utegnila dovesti do tega velikega cilja. Program delovanja odsekov avstrijske delegacije. BUDIMPEŠTA 1. — Danes so se pod predsedstvom dr. Baernreitherja posvetovali načelniki posamičnih strank avstrijske delegacije ; navzoči so bili tudi skupni ministri in ministerski predsednik baron Bienerth. Na posvetovanju so se sporazumeli za sledeči i c K. Skrbi g spe Bobkove, IVI. ž. Na začetku počitnic se je gospa Margareta Bobkova, vdova po malomestnem klobučarju in skrbna mati gimnazijalcev v — sedaj hitro psevdonim za naziv mesta! — sicer pa je itak vseeno, kakšno ime da mu damo — recimo torej v Velikem Blatu, solnčnega toplega jutra vračala se svojo koleginjo, t. j. gosp6, ki je ravno tako imela študente na stanovanju, Antonijo Krivčevo, s trga domov. Rnzgovarjali sta se o svojih skrbeh, ne da bi pri tem zapazile, kako hitro čas beži in, da je stara, zarjavela ura Da stolpu glavne cerkve pomaknila svoj kazalec do blizu desete ure. „Verujte mi, gospa Krivčeva, kadar mi gredo ti fantini enkrat iz pred oči, mi je kakor da bi bila za deset let mlajša. Tako se človek oddahne! Lepo breme sem si vzela na svoje rame ! Zlati časi, ko so še kile pri meni kandidatinje s pripravnice! j Zahtevamo da se razpusti društvo „Sudmark"! Politično društvo za Slovence na Koroškem je bilo minuli mesec razpuŠčeno z ! razlogom, da je prekoračilo svoj delokrog, ker je izvrševalo zasebno ljudsko štetje. V večerni izdaji „Grazer Tagblatta" št. 28 pa čitamo, da je vsenemško, protestan-tovsko, hujskajoče društvo „Siidmark" izdalo v tretjem tednu meseca januarja za troške ljudskega štetja K 300-—. Če pomislimo, da razburjenje, navstavše v slovenski in (lahko rečemo) splcšno av-' strijski javnosti, radi razpusta slovenskega ! političnega društva v Celovcu še ni poleglo, I potem se moramo naravnost čuditi brezmejni drznosti in cinizmu, s katerim vsenemško, slovenske duše kupavajoče in našo državo razdirajoče društvo „Siidmark" javno naznanja, da se „Siidmarka", ki je baje nepolitično društvo, sme neovirano vtikati v posle, radi katerih je bilo slovensko politično društvo — razpuščeno! Čud-ti se treba temu temboli, ker je „Sudmarka" kakor nepolitično društvo v svojem delokrogu boljv omejeno, nego pa kako politično društvo. Če je torej politično društvo za Slovence na Koroškem prekoračilo svoj delokrog s tem, da se je utikalo v posle ljudskega štetja in bilo radi tega razpuščeno, potem pa je nepolitično društvo „Siidmarka4' dvakrat prekoračilo ta svoj delokrog in mora radi tega biti tudi brez druzega razpuščeno. Po izjavi ministra za notranje stvari, grofa Wickenburga, je ljudskemu štetju namen, da poda vemo sliko razmer v državi, da ustvari podlago za znanost in upravne odredbe. Iz tega sledi, da je ljudsko štetje Škoda, da sem si pozneje vzela študente — mislila sem, da si kaj polepšam življenje. Lepo sem si polepšala, da; žalostna sem, kadar se spominjam! Med fanti in puncami je velika razlika, gospa Krivčeva, ravno taka skoraj — če bi hotela tako primerjati — kakor med krompirjem in pomarančo !" „Tako, tako, to pravim tudi jaz ! Stokrat boljše bi bilo, ko bi imela študentke na stanovanju. Tak-le bubec se vam ne uči in ne uči, na koncu konca propada, to se razume, in potem vas za vso dobroto, ki jo izkazujete takemu paglavcu, prihaja še njegov oče zmerjat !" — je pristavila naglo Krivčeva. „No — u, se je hotela gospa Bobkova nekoliko pohvaliti —, „nočem se bahati, ali moram reči, da pri meni ni še noben študent propadel J Jedini PŠenička je imel dosti opraviti z giščino, ampak vzrok temu je bila le njegova bolezen. V tem oziru sem za študente — kakor meter! Ali druge reči, ki jih ti malopridneži počnejo, me palijo do mozga ! Včasih vam napravljajo cel semenj iz stanovanja. Oni dan so si prinesli od-nekod — ah, kako se že to imenuje — gramofon, navili so si ga in ga potem spu- stvar, ki globoko poseza v politično življenje posameznih narodov, ker vspehi vsako-časnega ljudskega štetja tvorijo za deset let podlago vsem odredbam, tičočim se teh posameznih narodov. Umevno je torej, da politično društvo mora skrbeti za to, da bodo konečni vspehi tega statističnega dela resnični, ker so le ti podlaga vsemu njegovemu delovanju. Dokler torej politično društvo ni storilo druzega, nego da si je zbiralo materijal za svoje delo in gledalo na to, da bi vspehi ljudskega štetja tudi odgovarjali dejanskim razmeram, dotlej to društvo ni v ničemer prekoračilo svojega delokroga, ampak je ostalo vedno v mejah istega, zato pa je bii tudi razpust političnega društva za koroške Slovence v Celovcu nezakonit, bil je to čin brutalnega nasilja, ki so ga izvršili gospodarji nad svojimi heloti. Vsa infamija tega čina koroških nemških mogotcev pa pada v oči tem bolj, če pomislimo, da se „Siidmarka" kljubu vsemu temu, sme še vedno pečati z ljudskim štetjem in da celo v listih izkazuje troške, ki jih ima s to, po vladi za nezakonito proglašeno ingerenco! Treba pred vsem pomisliti, da „SiiJmarka" (kakor že opetovano pov-darjano) po svojih pravilih ni politično in ne znanstveno društvo in torej nima z ljudskim Štetjem ničesar opraviti. Da je ta naš nazor povsem pravilen, dokazuje dejstvo, da je nedavno temu ' „Triester Zeitung" pisala, da se v uradu ^Lege Nazionale" nahaja neki italijanski urad za ljudsko štetje in da je ravnateljstvo „Lega Nazionale" na to vest objavilo popravek, da se „Lega Nazionale" nikakor ne vtika v posle ljudskega štetja! Vodstvo „Lega Nazionale" se je balo, da bi društvo, ki je nepolitično, bilo razpuščeno radi prekoračenja svojega delokroga. Tak strah pa za „Siidmarko" ne velja. „Sfidmarka" pa, ki je nepolitično in neznanstveno društvo, ki mu je namen raznarodovanje in kupovanje slovenskih duš, sme neovirano delati ono, kar je drugim prepovedano 1 Ali ne le to. Politično društvo za Slovence na Koroškem je bilo razpuščeno, ker je delalo na to, da bi konečne j številke ljudskega štetja odgovarjale dejanskim razmeram, „Sudmarka" pa sme javno in pod zaščito in patronanco koroških io štajerskih nemških javnih funkcionarjev fal-zificirati ljudskoštevne rezultate. Poživljamo slovanske državne poslance vseh strank, naj ukreneio energično akcijo, da se društvo „Siidmark" takoj razpusti zavolj prekoračenja svojega delokroga, ker, ako se to ne zgodi, bo to novim dokazom, da smo Slovenci iz-I ročeni zbesnelemu nemškemu furorju na milost in nemilost! stili — tam vam je bilo, kakor semenj v peklu. Kdo je še kdaj kaj tacega videl, za pet ran božjih ?! Ne morete si predstavljati tega šuma in ropota ! Psiček gospice Flandolove je bil ta dan nekoliko bolan; vsled tuljenja tega gramofona se vam je neki zopet prestrašil in bilo mu je še slabše!" „To se ve, da bi takih nesramnosti študenti ne smeli delati, ampak moji niso nič boljši! Enkrat po zimi, ko je bil Jože Kalma v gledališču, razdrli so mu ostali posteljo, rjuhe in koltre pa so tako postavili, kakor da je postelja pripravljena; in ko je revček prišel domov in legel, se je postelja pod njim sesula. Prav pošteno se je bil potolkel, a drugi so se mu še rogali." „Pa je Še ljudij, ki si domnevajo, bogve kakšen velik dobiček ima taka Štu-dentovska „gospodinja", kakor smo me !" „To vam pravim 1 Ti ljudje — to niso ljudje, to so — oh, tega rajši ne izrečem, Bog mi grehe odpusti!" „Prav zares 1 Od dobrote nima človek prav nič, čisto niči Najboljše se sedaj godi lumpom! Velik gobec, predrzno čelo, nesramen jezik, pa nič vesti — to so dandanašnji ljudje, katerim se dobro godi. Koliko GOVOR dra. Ryb£ra na javnem shodu političnega društva „Edinost" minole nedelje. (Dalje.) Pogajanja z vlado radi vseučiliščnega vprašanja. — Nezaslišano postopanje se Slovenci I! Ko je vlada predložila načrt o laški pravni fakulteti, je naša skupna jugoslovanska delegacija — brez razlike strank — izvolila poseben vseučiliški klub, ki je odposlal k ministerskemu predsedniku posebno deputacijo, oziroma predsedstvo kluba, da povpraša ministra, kako opravičuje vlada to, ljudi vam le odira na primer ta potuhnjeni, zvijačni šlibar Oblak ! Ali niste še slišala o tistem testamentu ?" „Ne, ne ! Kaj pa se je zgodilo?" „Torej vi tega še ne veste? Po vsem mestu ga obsojajo radi tega. Vsilil se je pokojnemu Salendru, da mu napiše testament in dal si je v njem zapisati tri sto kron !" „Ojoj! Saj to ni niti možno ! — Kaj, on da bi bil tak umazanec?" „Da, da ! prav gotovo 1 — A ta njegov sinček Benjaminček bo ves po njem; kakoršen stari, tak mladi !" „Tudi sem že slišala, da ! Prosim vas — edini sin mu je 1 Potem si že lahko mislimo, kak da bol" „V vseh neumnostih ga poučava stari. Oba sta vam lepa ka — ka — počakajte, kako pa je že to rekel gospod učitelj Pečka — kameljona ! Da, kameljon ! Veste, gospa Krivčeva, kameljon vam je taka žaba, ki zna vsak trenutek spremeniti svojo barvo, kakor je ravno potreba! In to zna Oblak tudi 1" „Zna, zna, toda to mu tudi vedno ne pomaga. Njegovega pridnega sinčka so mu vendar zapodili iz šol, čeprav je prosjačil okoli profesorskih gospa, naj bi zanj prosile." (Pride še). diran £1 »EDINOST« St. 33 V Trstu, dne 2. februvarja 1911 4a hoče dati Italijanom najviše učilišče, nam Jugoslovanom pa — nič ?! Razun že znanih praznih obljub. Minister se je zvijal in rekel, da mu naše zahteve niso še znane, da naj jih torej formuliramo, a da vstga ni možno naenkrat izvesti. To pa smo že popred vedeli tudi mi sami. Na to smo v smislu ministrovega poziva v vseučiliškem klubu formulirali svoje zahteve, ki pa so bile tako skromne, da se je celo eden nemških prvakov — načelnik nemško-nacijonalne zveze baron Chiari — izrazil, da o teh zahtevah bi se dalo govoriti. Naše formulirane zahteve so se glasile: a) zagrebškemu vseučilišču naj se dovoli reciprociteta, kar je jednostavno — Maravno; b) ker ustanovitev slovenske fakultete ■e bi bila možna takoj, naj bi bilo slovenskim učenjakom omogočeno, da bi se na vseučilišču v Pragi ali Krakovu habilitirali — to je: pripravili za poklic vseučiliških profesorjev; c) vlada naj poda obvezno izjavo, da ▼ doglednem času — nismo torej niti zahtevali kakega določenega roka in bi se zadovoljili tudi s petimi ali desetimi leti — ustanovi slovensko vseučilišče v Ljubljani; d) slednjič smo stavili zahtevo — ki pa je bila v vseučiliškem klubu vsprejeta le z večino glasov, ker se nekaterim poslancem ne ▼idi tolike principijelne važnosti —, da italijansko vseučilišče nikakor ne sme priti v Trst. Nekateri poslanci stoje namreč na stališču, da bi mogli eventuvelno privoliti tudi * Trst kakor sedež italijanske univerze, ako bi se nam dovolilo primerne kompenzacije. S temi tako formuliranimi zahtevami je šla naša deputacija, oziroma predsedstvo zopet k ministerskemu predsedniku. Ali tedaj se je zgodilo nekaj čudnega, naravnost nepričakovanega. Ko je hotela deputacija obrazložiti gornje zahteve, je ministerski predsednik hkratu posegel v besedo in hitro izjavil, da sedaj sploh ne govori več o stvari!!! Členi deputacije so kar okame-■eli od začudenja. Par dni popred še jih je minister sam pozival, naj formulirajo naše zahteve, sedaj pa izjavlja, da niti ne govori o stvari!! Mi si seveda nismo znali razlagati te več nego čudne spremembe v razpoloženju ministerskega predsednika. Nu, kmalu smo izvedeli vzrok temu. Pritiskati so začeli nemški radikalci in v ministerskem svetu je večina nemško-nacijonalno mislečih njega članov proti Bienerthovemu stališču sklenila, da Slovencem se nima ničesar dati...! Tako se je vlada zopet enkrat uklonila diktatu aemške nestrpnosti! Naravno je, da smo mi na ta afront odgovorili s skrajnim sredstvom — z ob-strukcijo v proračunskem odseku. Povsem opravičeno smo se postavili na stališče: Če vi nočete niti govoriti z nami, pa tudi mi ne bomo dopuščali, da bi vi govorili! Posledica obstrukciji v proračunskem odseku, so bile — počitnice parlamenta. V mesecu decembru je vlada zopet poskušala, da bi nas pridobila za kompromis, po katerem naj bi se načrt za italijansko fakulteto izročil posebnemu podod-seku v razpravo, kjer bi mogli govoriti tudi o naših zahtevah. Ali v tem je prišla demisija II. Bienerthovega kabineta in tudi rečeni kompromis je padel v vodo. Te zadnje dni pa smo bili zopet pri ministerskem predsedniku in pri naučnem ministru in zdelo se je kakor da je vlada pripravljena nam kaj privoliti. Toda hitro nam je bilo jasno, da nas hoče le voditi za nos.; Posneli smo, da bi se hotelo dovoliti, da bi1 hrvatski dijaki iz Dalmacije in Istre, ki so študirali na zagrebškem vseučilišču, smeli odslej polagati izpite pred posebno komisijo, ki bi se v ta namen sestavila v Zadru. Na prvi pogled je jasno, da ta odredba bi bila še slabša za nas. Poprej so jih vsaj izpraševali profesorji univerze, kjer so štu- dirali in ki so jih poznali, sedaj pa bi mo-1 Opozoril sem služkinjo Marijo Bačer, Kralja Peter In Nikola se odpovesta rali stopati pred povsem nepoznano jim naj zahteva od gospodarja, da jo vpiše za presto u ? Beligrajska „Tribuna" je prinesla komisijo. To ne le da bi ne bila nikaka Slovenko. Ona mi je odgovorila, dajo je senzacijonelno vest, da se mislita srbski koncesija, marveč poslabšanje, kakor so na-glašali hrvatski poslanci sami. Na zahtevo po slovenski univerzi niti ne odgovarjajo. Tudi o habilitiranju slovenskih znanstvenikov v Pragi ali Krakovu noče vlada niti čuti. EJino, v kar bi vlada Slovenko, ali pa, da je vsaj kaj storila, da privolila, bi bilo habilitiranje na vseučilišču bi to dosegla. — Dokler ne dokaže tega, v Zagrebu. t jej vsa njena opravičevanja nič ne po- Na videz bi bilo to. ugodno, ker magajo. se na vseučilišču v Zagrebu predava v jeziku, ki je našemu popolnoma soroden. Ali sram to storiti. Od očno moram opo- kralj Peter in črnogorski kralj Nikola v rekati, da bi se bil hotel maščevati nad kratkem odpovedati prestolu. Beligraiski omenjeno deklico. Storil sem le svojo na- dopisnik dunajske „Zeit* pa poroča svo-rodno dolžnost. Sicer pa bi bilo glavno, da jemu listu, da je doznal iz zanesljivega vira, gospica Bačer dokaže, da je vpisana za da je ta vest izmišljena. Ko bi dopisnik tudi tu je vmes velika zavratnost. Na za- Slovenskl Kalabreži. Anton Fatur, uslužbenec pri južni železnici pristojen pod občino Zagorje na omenjenega lista to ne bil dementiral, bi vseeno ne veroval nihče v to vest, katera se vidi na prvi hip, da je proračunjena le na senzaciio. Črnagora namerava okupirati del Stare Srbije ? — „Beogradske Novine* objavljajo sledečo brzojavko iz Cetinja: grebškem vseučilišču bi smeli pač predavati Pivki, stanujoč na Greti via Serbatoio štev. V zadnjih tednih je 7000 beguncev iz novopazarskega sandžaka in iz Stare Srbije pribežalo v Crnogoro. Kralj in vlada se nahajata v težkem položaju, ker vedn» raste število beguncev, katere morajo podpirati in ki zahtevajo, naj se uprejo z oboroženo silo nasilstvom turških oblastnij. slovenski profesorji, ali slovenski študentje n6, oče 4 otrok, ima brata na stanovanju, ne bi smeli ali mogli tam študirati!! skupaj 7 oseb. Komu naj bi potem slovenski profesorji pre- i Janez Keršol, uslužben v splošnih skla-davali ? 1 Stvar bi bila ob enem žalostna in diščih, v skladišču na Josipovem pomolu, smešna: v Pragi bi imeli slovenskih dijakov kj je bil preje pristojen nekam na D lenj-brez slovenskih profesorjev, v Zagrebu pa Sko, a je pristojen sedaj v občino Trst, sta-slovenskih profesorjev brez slovenskih dija- nujoč na Greti, ul. Serbatoio št. 126, oče 2 Položaj je dan za dnevom težavnejši. — kov!! In značilno za razpoloženje sedanje otrok, skupaj 4 osebe. Istodobno poroča „Politika", da se Črna- vlade nasproti nam je, da bi hotela to, kar Karol Bizjak, uslužbenec pri južni že- g°ra pripravlja na okupacijo onega dela je v resnici brez vrednosti zm nas, označati leznici pristojen seJaj v občino Trst. poprej Stare Srbije, ki se nahaja med Plavo ia še kakor veliko milost. Da se poslužim v občino Orehek pri Postojni, stanujoč na Gusinjem. _ znanega izraza: to je čisto navadna farba- Greti ul. Serbatoio št. 120 oče 5 otrok sku- ~ rija! _ (Pride še.) paj 7 oseb. | OOHiaCe VQSti, Dalje pomagajo tere Italije: Fran Verč, Hrvatska kriza. Hrvatski sabor brez predsedstva. poveličevati slavo ma-j Politično društvo „Edinost" ima jutri v petek, 3. t. m., ob 3. uri popoludne odborovo seji v Slovanski Čitalnici. Boj tržaških državnih uradnikov proti draginji je stopil v odločilen stadij. V nedeljo, dne 5. februarija se vrši v doma iz Komna na Krasu Predsednik sabora je kar na svojo in žena, doma iz kanalskega Loma, rojena roko odgodil zasedanje do 7. t. m. Seveda Kofol s štirimi otroci, stanujoči ulica Farje to storil na komando bana Tomašiča. neto 464. ______ Zato je 30 poslancev koalicije zahtevalo, dal Fran Primčič, doma nekje na Goriškem kratkem času že tretji shod. Ob tej priliki se ima za torek predpoludne sklicati sejo. in žena, tudi z Goriškega s sedmimi otroci, nam t»0Cj| dovoljeno spregovoriti na naslov Ker je pa predsednik sabora dr. Neuman ! stanujoči na Belvederu št. 69. odbora, ki vodi vso akcijo, resno besedo, bolehav, in je prvi podpredsednik Prapro-1 Vincenc Krkoč, Greta Serbatoio št. 122 Od vsega začetka smo s simpatij« tović odpotoval z banom v Budimpešto, a eUVaj v prosti luki, doma iz Vipave, žena sledili gibanju državnih uradnikov za zbolj- druzega podpredsednika dr. Superino ni pa KraŠevka, je pustil, da ga je hišni ad- šanje njihovega položaja, ker vemo, da je bilo možno nikjer najti, da bi se mu izro- ministrator z družino vred (5 otrok) zapisal ta boj več nego opravičen. O tem danes čilo omenjeni poziv, se tudi seja ni mogla za Italijana. nočemo govoriti; leži nam na srcu nekaj vršiti. Ljudsko štetje. Ciket Vincenc, stanujoč Zg. Greta 458, drugega. Odbor, ki vodi vso akcijo, ob-v prosti luki, doma iz Žabelj pri'Vipavi in stoji iz uradnikov nemške, slovenske ia žena Frančiška iz Gabrovice se svojimi 2 italijanske narodnosti. Pričakovalo bi se, otroci, sta se udala prigovarjanju magistrat- j da se bo pri tako važni akciji vpoštevala nega revizorja in vpisala za Italijane. Isto-'jezike vsek treh narodnosti. A temu, žal, Aite in tako Erlak Josip, stanujoč v Rojanu, pri 12 V obrambo. V naše uredništvo je došel g. _ nas je naprosil, da priobčimo to le njegovo murvah, službujoč v prosti luki je celo dru-obrambo: žino, obstoječo iz 8 oseb, prodal Italijanom, - čeravno je on iz Kranjskega, žena pa Vi- Dnevne novice. Ko je šlo za to, da se izpolnije po pisne pole za stranke v mojih hišah, sem pavka, velel svojemu upravitelju Emiliju Corva, naj pobere pole in sem mu dal resna navodila v smislu, da se mora strogo ravnati po Zader Šteje po najnovejšem ljudskem napovedbah, ki jih dobi od strank, in držati gtetju približno 27.000 prebivalcev, med G. Corva se je podal k temj 20 000 Hrvatov. To je oni „italijanski" Zader! Paul Singer. V Berolinu je umri v 67 letu svoje dobe znani voditelj nemške se določil zakona, u. i^orva se posamičnim strankam, da si zabeleži napo-vedbe, potrebne za ljudsko štetje, prav tako, kakor so jih podale stranke. Podavšf se na to v prodajalno g. Aite, je tu napo-vedbe strank spisal na čisto v navzočnosti dveh slovenskih prič, Frana Šušmela in Marije Smolič. Ta operat je povsem odgovarjal napovedbam strank. Na to je gosp. Corva vnovič šel na stanovanja strank, ia je izročil pole tem poslednjim, ki so jih podpisale ali podkrižale, ko so se uverile, da so natančne. Ne odgovarja resnici, da se je vsem slovenskim strankam vpisal italijanski obče-valni jezik, marveč je g. Corva vpisal, kakor so mu stranke izjavile, vpisal je torej slovenski občevalni jezik za one, ki so to, zahtevali, a italijanski ravno tako. Na to je ni tako. Upoštevajo pač italijanščino im nemščino, a prezirajo popolnom slovenščino. Na obeh shodih, ki so se vršili, ai bilo čuti ni besedice slovenščine. Med tem, ko so se poročila predsednikova, ki je govoril italijansko, prevajala na nemščino, se za slovenščino nihče ai brigal. Tudi resolucije so bile prečiraae samo v nemškem in italijanskem jeziku. Za naše uradnike je to sicer najlepši dokaz, da so jezikovno dobro kvalifikovani, vendar se nam tako preziranje našega jezika oš strani mednarodnega odbora ne zdi ■* mestu. Čemu pa sedijo v tem odboru tudi socialne demokracije in državni poslanec slovenski uradniki? Da, čuli smo celo, di Pavel Singer. Pokojni Singer je bil imovit se je odločno zabranilo posluževati se ia tovarnar, a je bil kljubu temu vnet pristaš shodu slovenskega jezika. Razumemo, da socialne demokracije in delaven član stranke. | je najbolj na mestu, ako se razpravlja ▼ Leta [886 je bil celo [zgnan iz B-rolina. jeziku, ki je v Trstu vsem uradnikom raz- Od leta 1890 je bil Singer predsednik socialno-demokratičnih strankarskih shodov. Novo posojilo. Kakor znano, je drž. zbor že dovolil 109 milijonov kron posojila, ki se porabi za železniške investicije. Finančna uprava se je tozadevno že dogovorila s poštno hranilnico. Kurz novega posojila bo znašal 92 odstot. Na krakovski univerzi vlada mir. pole, previdjene s podpisom, ali znamenjem Strajkujočim so se pridružili tudi Malorusi. križa, dal še enkrat strankam v pregled. Gospoda Emil Corva in Fran Sušmel ter Marija Smolič so pripravljeni to potrditi s prisego. Marija Bačer. Na vest, ki smo jo priobčili v „Edi- Ceško visokošolsko dijaštvo v Pragi sklenilo, da priredi enodneven štrajk in skliče velik protesten shod v znak simpatije do krakovskih tovarišev. Novo zvezo Češko - slovanskih steklarskih delavcev so ustanovili v Pragi. umljiv, namreč v italijanščini. A to pač smemo zahtevati, da se nas stavlja v ist» vrsto z Nemci, da se namreč ponavlja predsednikova oficijelna poročila tudi * slovenšč ni in da se prečita resolucija tudi v našem jeziku, kakor se to dela m Nemce. To se nam je zdelo potrebno napisati na adreso odbora, a slovenske člane, ki sede v njem, naj se vzdramijo in naj skuje šajo doseči to, kar gotovo tudi njim leži na srcu. Kolikor poznamo g. Resminija, se temu gotovo ne bo protivil. Seveda bo naš list akcijo državnik uradnikov tudi nadalje zasledoval z vsemi simpatijami, a od akcijskega odbora priča- nosti« od m. m. pod gornjim naslo^ Osamosvojenje čeških steklarskih delavcev Mjerno v* smisla za enakopravnost PODLISTEK. češ, da se je gospica Bačer izrazila, da jo je sram se izdati za Slovenko, je omenjena gospica prišla k nam, da bi se nekako opravičila. V včerajšni številki smo objavili tozadevno opravičenje, na kar smo prejeli sledeče pojasnilo: in Rainhard sta jo dovela tja; oba le sred- je posledica sporov med avtonomisti m centralisti. Nova zveza šteje 2500 članov, a vseh steklarskih delavcev v Avstriji je samo 3000. To svojitvi češke nemške. je nov socialne korak k osamo-demokracije od „Valčkov čar". Opereta v treh dejanjih. Spisala Dorman in Jakobson. Vglasbil Oskar Straus. K današnji premijeri v slovenskem gledališču. Velik svetovni vspeh je imela ta opereta povsod, kjer-koli so jo peli. Povsod je ■avdušila občinstvo in neštetokrat je napol-aila gledaiiščne blagajne. Straus in Lehar sta postala slavna in bogata. Leharjeva „Vesela vdova" je poplavila ves svet in neznatni kapelnik mornariške godbe v Puli je postal preko noči slaven. Oskar Straus je prišel z „Uberbretla". Walzogenovo podjetje je propadlo in Straus, ki je bil tam kapelnik, je ostal brez zaslužka. Na Dunaju je dobil dobrega libretista in „Valčkov čar" je pri dunajski premijeri s lno navdušil občinstvo. Lehar je dobil mogočnega konkurenta. Dunajska opereta, ki danes uživa velik renome, je bila na robu propada. Eysler zoritev tako težkega dela mnogo : pomenja, nja talenta nista imela v sebi te moči, da da je naše gledališče kos velikim, skoraj bi bi umetniški dvignila opereto. j rekel največjim nalogam, pomenja, da ima Eyslerjeve in Rainhardove operete so intendanca resen namen gojiti to vrsto umet-bile preveč nesmiselne v tekstu in banalne nosti, ki je obenem prehod k resni operni v glasbi. i godbi. Dunajski opereti so bili že odšteti dnevi.; Ali bo kedaj mogla priti tudi opera na Tedaj sta prišla Lehar in Straus in sta, ka- deske naše Talije ? Morda tudi to, če bo kor vemo, dvignila opereto na primerno občinstvo z velikimi obiski podpiralo svoje višino, da je danes že slavljena v Berolinu, gledališče, ta eminentni slovenski kulturni Londonu, Parizu in Peterburgu. Pojejo jo zavod ob obali Adrije. povsodi, kjerkoli so ljudje navdušeni za Ali bo škodovala opereta drami ? Tako petje. se vprašujejo mnogi v skrbi. O tem ni Kje je izvor temu velikemu vspehu ? dvoma, da opereta slabi drami škoduje; se vsak tak slučaj spravlja ad acta Kako je moglo priti do tega? Odgovor je lahek. Straus je znal dati libretu pristno dunajsko godbo, polno sentimentalnosti in prekrasnih ir.elodij, obenem pa ima Straus humorja in ga rabi sijajno v orkestraciji. Kdo ne pozna valčka I. dejanja, kdo ne „Halo pikolo" in polno drugih motivov. Opereta je težka in stavlja precej muzikalnega znanja. Slovensko gledališče uprizori to opereto z velikim stroškom in mnogo truda. Za naše male razmere pomenja upri- toda če se bodo vprizarjale igre svetovnih avtorjev v dovršeni obliki, sem prepričan, da bo vsak rad zahajal k operetnim in dramskim predstavam. Rad priznavam, da opereta stane mnogo, prekrasnega StroŠKi za orkester, za muzikalije in kostume pozna pesmi so ogromni To smo napisali sine ira et studio ia z najboljšim namenom. Zato pričakujemo, da se ou merodajne strani ustreže naši« opravičenim zahtevam. Tudi pri c. kr. pošti! Na naši c. kr. pošti mora biti uslužben uradnik italijanske narodnosti, ki je zagrižen nasprorn k Slovencev in — tudi slovenske besede, bodi tiskane, bodi pisane. Dne 28. t. m. je prejela barkovljanska Čitalnica vabilo na jubilejni ples Slovanske Čitalnice v Trstu. Vabilo je prišlo v odprli kuverti in na-njo je neki c. kr. zagriženec zapisal s svinčnikom z debelimi črkami: m...e. S tem je seveda g nradnik pokazal svojo izobraženost in čuditi se moramo, da ni imel toliko poguma, da bi pod prelepo, blagodenečo, tržaško frazo zapisal še svoje ime. Ta slučaj gotovo dokazuje, da se dotični uradnik preklicano malo boji vsakega postopanja od strani poštne uprave. Najbrž in pri- prekrasnih Edino le napredek na kulturnem polju, želja, da ne zaostanemo za drugimi narodi, na pevce je privedla intendanco do tega, da se je odločila do tega velevažnega dogodka. Na občinstvu je sedaj, da z dobrim čakovati smemo, da nam ne bodo nekega lepega dne c. kr. italijanski uradniki na pošti niti dostavljali pisem s slovenski« naslovom, ampak da jih bodo kar spravljali v koš. To je kričeč slučaj, ki dobr« označuje ves notranji red v poštni palači i* mi zahtevamo, da se stvar strogo preišče in eventuelno tudi kazni. Saj smo vendar tudi mi od države pripoznan narod ! Kaj pravi k temu c. kr. poštno ravnateljstvo ? ! Jaz... Dopisnike prosimo vnovič in najni^- obiskom nagradi trud intendance in igralcev, neje, da pišejo le na eno stran papirja w Leon Dragutinovič. 'ne s svinčnikom. Kajti stavci — izlasti, Velikanski dohod ^»ffiK Križmančlč & BreščaK, OS Irsf. V Trstu 2 februvarja ItHl. „EDINOST", št. 33 Stran III ako delajo po noči — se branijo po vsej pravici (ker trpe oči) vsprejemati rokopise, pisane svinčnikom. Kolikokrat smo že opora jali na to, a nič ne koristi. Odbor združene slovanske mladine za prireditev velikega CM plesa izročil je v predprodajo: lože gosp. Vekoslavu C^rla-varis, Piazza della Borsa Št. 3 I (Hrvat-ka štedionica). Sedeže na galeriji: gospej Te-rezini Biček (Narodni dom). Vstopnice po znižani ceni za člane: „Delavskemu podpornemu društva", „NaroJni delavski organizaciji", „Tržaškemu bralnemu in podpornemu društvu". Veliki planinski ples. — Ker že od mnogih strani prihajajo vprašanju po vstop-ircah za veliki planinski ples, naznaniamo, <\a se dobivajo iste počenši z današnjim dnem v slovanski knjigarni g. Jos. Gorenjca, ul. Caserma št. 16. V kratkem se objavijo tudi kraji v okolici, kjer se bodo prodajalo ▼stopnice. Opozarjamo slov. občinstvo, da si čim preje preskrbi vstopnice, da •lajši s tem delo odboru kakor tudi sebi ter prepreči naval na večer plesa pri blagajni. Vstopnice bo treba nositi na plesu vedno skupno s planiko (zaponko). Ples tiskarjev se bo vrš-1 dne 4. t. m. v elegantnem salonu restavranta Dreher. Ves čisti dobiček se razdeli med potrebne vdove po dela cih - tiskarjih. Odbor „Zveze slov. pevskih društev" je sklenil v seji dne 20 januarja t. I. preskrbovati pevovodjem društev, ki so •ani „Zveze", proste vstopnice za razne koncerte, ki se prirejajo v Ljubljani. Pevo-▼odiem z dežele se poleg tega povrnejo delni potni stroški do 50 odstot. Ker velja ta sklep tudi že za koncert „Glasbene Matice" dne 5. februarja, naj blngovolijo oni gg. pevovodje, ki se žele udeiež ti tega koncerta, naznaniti to nemudoma „Zvezi slovenskih pevskih društev- v L'ubljani. So že na poti na II. veliki planinski p es! Iz pod Triglava nam poročajo 1. t. m.: Ob prekrasnem vremenu in sukanju planinskih „prebivalcev" je danes izpod sekire krepkega planinca veselo zdrčala »i/.dolu prva „gorenjska udeleženka" na II. planinskem plesu. Brhki in vitki „zelenki" se na vsej poti vriskaje pridružujejo razne planinske .krasotice", tako, da se pomika že sedaj proti bohinjskemu kolodvoru za več vagonov vitkih, vedno deviško-cvetočih planinskih lepotic. Njih veselje vzbuja v vsej aaravi največjo pozornost in vsi planinski „prebivalci", katerim „kruta usoda zabranjuje pridružiti se na pot vrlim planinkam, iožno skrivajo „solzne" oči pod belo zim-. »ko kapo. Mično je pa poslušati tajinstvene „po-aienke" teh krasnih hčera pianin, ko si sramežljivo šepetajo med seboj, kako srč-kano in ljubko bodo obkoljale in poljubljale vznožje toli ljubljenega jim „sivega forovja" dne 11. t. m. v veliki dvorani ,Nar. doma" v Trstu. Ker se bodo vršili planinski pozdravi i« vsprejemi „planinskih krasotic" na raznih koiodvorih do Trsta, bomo o tem potovanju že posebej poročali, odnosno brzojavili. Triglavski sinovi. Tržaška mala kronik«?. Roparski napad. — Antonijeta Kariž, Šivilja, stanujoča v ul. Donota št 13, je Miorala predvčerajšnjim zvečer na ukaz svo-jega gospodarja ponesti par hlač k jednemu •djemalcev, ki stanuje v ul. sv. Klare. Ko fe prišla v to ulico, sta dva lopova ustavila deklico ; eden jo je prijel za prsa, drugi jo je pritisnil k zidu in poskušal jej strgati k ače. Na obupno vpitje deklice je priteklo več ljudi, nakar sta jo oba lopova najhitreje popihnila. Kariževa je že predvčerajšnjim naznanila to tatvino policiji, ali ta je stvar zamol-iaia. Z molčanjem ie presneto malo pomagano za javno varnost 1 Poskus samomora. Včeraj ob eni uri po polunoči je pismonoša Kari Oiipič, star 43 let, stanujoč v ulici sv. Mavricija štev. 2, ▼ samomorilno svrho izpil doio potašnega kipermangata. Zdravniška postaja ga je pripeljala v bolnišnico. Vzrok je pripisati družinskim nepnlikam. Besnilo nelegitimnega soproga. — Vincenca vd. Ceseratto. zopet poročena Klausberger, od katerega je sodno ločena, fe živela skupaj s težakom Ivanom Gulič, starim 35 let, iz Skopega pri Sežani v ul. Fonderia 2. Ona se že dolgo nahaja v blagoslovljenem stanju. Ker ni Gjiič niti malo skrbel za njeno vzdrževanje, marveč je še zahteval, naj ga ona hrani, ker je sam lenuh » zapravljivec, mu je ona pokazala vrata. Zato se je hotel maščevati. Skoraj vsak dan je prihajal k svoji „bivši" in je grozeče zahteval, da ga sprejme v skupno menažo. Dobival je vedno „koš". Gulič jo je celo pozval na sodnijo na podlagi popolnoma izmišljenih zahtev. Včeraj je zopet prišel v stanovanje Ceserottove. Ko mu ona ni hotela odpreti, se je naslonil ■a vrata in z močnim sunkom jih je odprl. Ves besen je vstopil v kuhinjo, prijel tu za sekiro in vihteč isto po zraku kričal proti prestrašeni ženski: „Polomim vse in potem abijem tebe". Ženska je iz strahu obnemogla. Besnež je tedaj vedno s sekiro v roki »čel razbijati pohištvo in sekal na levo in na desno. Na strašni ropot je priteklo več sosed )v, ki so poklicali tudi redarje, in besnež je bil aretiran. Par dni pred tem dogodkom je Gilič pokazal 14 letni hčerki Cerettove petak rekoč: S tem le si kupim revolver, s katerim ubijem Tvojo mater. Loterijske številke, izžrebane dne 1. februarja : Praga 81 15 36 17 43 Lvov 54 23 5 43 22 Koledar In vreme. Danes: Darovanje Gosp. — Svečnica. — Jutri: Blaž, škof. Temperatura včeraj ob 2. uri popoldne — 2° Ceis. Vreme včeraj: lepo. Vremenska napoved za Primorsko: Večinoma jasno. Semtertja megleno. Hladni vetrovi. Mrzlo. _ Društvene vesti. Na občnem zboru podružnice družbe sv. Cirila in Metoda na Greti Rojan-u je bil izvoljen sledeči odbor: predsednik g. Lovrenčič Matija; tajnik g. Vončina Miha ; blagajnik g. Mikota Julij; namestniki: gg-Železnikar Josip, Schrey Emanuel, Mavrič Anton; pregledovalci računov: gg Bremec Anton, Mikelič Fran, Svoboda Maks. Gg. odbornike „Delavskega podp. društva" se opozarja tem potom, da bo jutri v petek, dne 3. februarija ob 8. uii zvečer redna odborova seja. Bratska sokolska društva in odseki v Trstu in okolici! ..■vJJJtl V nedeljo, dne 5. februarja ob 9. uri dopoludne se vrši ustanovni z^or „Tržaške sokolske \|;župeM. Ustanovitev te župe je nujna potreba v naši sokolski or-ganizaciji, kajti le s trdno in dobro organizacijo je mogoče doseči enotnost v telovadbi ter tako sploh pravi cilj sokolski. Pristop na ta važni občni zbor ima vs»k S^kol in prijatelj Sokolstva, kajti treba je, da spozna vsak važnost sokolske organizacije. Na zdar ! Pripravljalni odbor. Prvi redni občni zbor „Zveze jugoslovanskih železničarjev" se bo vršil v nedeljo, dne 5. februvarja 1911 točno ob 3. uri popoludne v dvorani „Konsumnega društva" v Rojanu z dnevnim redom : 1. Poročilo predsedstva. 2. Poročilo tajništva. 3. Poročilo blagajništva. 4. Poročilo računskih pregledovalcev. 5. Poročilo nadzorstva. 6. Volitev osrednjega upravnega odbora. 7. Iz-prememba g'avnih pravil. 8. Samostojni predlogi. 9. Razno. Trž. kolesarsko društvo „Balkan" vabi na plesni venček, ki se bo vršil v nedeljo, dne 5. februarija 1.1. pod vodstvom prof. plesa g. I. Umeka v prostorih Trgov, izobraževalnega društva, ul. S. Francesco štv. 2. Pies začne ob 7. uri zvečer in bo trajal do 2. ure zjutraj. Ples se bo vršil danes v četrtek v Čitaln ci pri Sv. Jakobu (Campo S. Giac. 5 1.) od 5. do 9. ure. Vstopnina za moške 50 stot., ženske 30 stot. Vstop je dovoljen tudi nečlanom. Pripravite se vsi na veliko maškarado št. - jakobske mladine na pustno soboto ! — Prva nagrada za najlepše maske je zlata ura. Veselični odsek „Trg. izobr. društva" naznan^, da se vrši danes ob 4. uri popoludne plesna Šola in zvečer navadna plesna vaja. Vrdelski „Sokol". V soboto, dne 4. t. m. ob 8. uri in pol zvečer se bo vršilo nadal,evanje rednega občnega zbora. Pevsko društvo „Ilirija" pri Sv. Jakobu bo imelo svoj občni zbor v nedeljo, dne 5. t. m. ob 4. uri popoludne v društvenih prostorih, ul. Montecchi. Vabljeni so vsi udje, sodelujoči in podporni, kakor tudi prijatelji društva na to zborovanje. Z ozirom na to, da se bo tudi razpravljalo o zelo važnih stvareh, DAROVI. Za veliki planinski ples darovali so: g. Kaš.iar Kastelic iz Materije 20 K, gosp. Gjuro Vučkovič 10 K, g. c. kr. deželni pod- Poslano*) ZELO VAŽNO! Od danes do vštevši 17. ap ila t. 1. dobijo vsi oni, ki bodo kupili moške ali otroške obleke, površnike ali damske obleke v trgovini BOHINEC & C. o TRST - ulica del le Torri št. 2, za cerkvijo sv. Antona novega, listek na obleki, oziroma površniku, ali damski obleki. Ta listek, na katerem bo natisnjena štev Ika, bo treba shraniti, na kar se bo vršilo žrebanje treh darov, katerih vsak je vreden 50 kron OdllKouann reRnrna In slndSčIčarna z zli-to kolajno Id fce predmete za speči. Ima tudi cajf)n ajnl*jl ceni Lui|:liui iibtužU m 6t-a - Hipcroii (UhLa tfafilll t»e PBTFiru oh'irptvu z rdliČn ap Štovanjem VIllIlU i*Ilwll\ : Z MSKA SEZONA BOHINJSK. BlS RICA Grand hotel TRIGLAV oddaljen 3 ml ute od kolodvora BISTRICfl nasproti an«allS ncosto 8 lekcij Kron Ang t-ško . 8 ekc j Kroi se lahko vsak dan od ll.-l. in 7.-9.' Ravnatelj lastnik Prof. Paoio Marquardt. Dve :: v aki lekciji tedan DEKORATIVNI SLiKAR Naslednik tvrdke D0MENIC0 DELISE. DELALNICA : Via Madonaina 7. Telefon 160 Trst Telefon 160. VEL.KA ZALOGA. - Papir za tapeciracje najboljših tovarn. Prevzame vsakovrstna stavbena dela ■ dekoracije za sobe. — SPECIJALITETA: imitacije lesa in marmorja, izložne table. š*r Spritzer wein a« Imenuje belo Itajersko vino, kl je eiltno pripravna pljaća a mine atuiml vn tami in sifonom. Prodajam tudi v buteljkah frlstno vino Opollo is Visa, Relo gladko ls Viaa, iatrako in teras 'rlporolam tudi ivoj tsbor dezertuib in zdravilnih Tin, na likerje, žganje in airupe. Zaloga „a»ti spuuianti' po Kron s a 4. Sladki refoSk i*o K *. Iz:>oruo tganje po K *"40 buteljk E Jurcev, Acquedotto 9 ZOBNI ::: ambulatorij H A * $-n SCHMIDT = prej sodruga Dr. A. Mittak-a ===== Trst, ulica dell^ SSonta 7, X. nadstropje Ako hcčete imeti mt dobe* Gramofon ypra$ajte ve no ZnamkO ,,A N G E L J" ki deluje perfektno z navadnimi iek enimi iglami. Ne dnjte t-e opeLanti od gotovia novih ei^temov, ki nikdar ne dosežejo *aže j^uega unpenu. Predno kupite PLOŠČE obiščite edino le Tržaški grafični zavod - Trst Piazza della Borsa št. 13,1, nad, - Telefon 742 ki olajšuje plačilne pogoje. — CE.N'ISI ZASTO SJ Mehanična delavnica in poprave gramofonov. Tovarna pečatov iz kavčukov, številk in hišnih tablic, pisalnih miz, stekla, na-Nizke cene. pisov itd. Nizke cene. Splošno anonimno društvo za prevažanje Via Ghega 3, Telefon 2437. (moške obleke, površniki, damske konfekcije). Na dan 18. aprila t. 1. se bo vršilo žrebanje treh številk in 19. aprila t. 1. bodo priobčene v „Edinosti" tri izžrebane številke, katerih lastniki dobijo gorenje zneske. __BOHINEC & C.o *) Za ČUnlre pod tem Daalovom odgovarja uredništvo le toliko, kolikor mu sakou veleva. Shramba In presitim je pohlštua Telefon 1220. RazfOšil. In slpmba koučekov Čiščenje In shramba preprog 2572. Telefon 2573. ■ I Odlikovana krojačnica Avgust; Stular TRST - Via delle Poste štev. ?2, I. nad. - TRST izvršuje elegantne plesne Cene zmerne. obleke Delo solidno. kakor: frak, smoking, salon, sacco. • :tran !Y . H.i>lN< «iST« * 33 v T^ru. .-!,>(- 2. ffbnivfirja l1-11 nadzornik Fr. Matejčič 12 steklenic vina iz nesposoben za službo. Meseca oktobra je agrarne kleti v Poreču, g. Vekoslav Knafdc odšel drug cficijant k vojakom. V svrho šopke planinskih cvetk (planink). Nadaljne poprave zemljiške knjige so bili svojčas po- darove sprejema g a Zinka Rybar, ulica Val- klicali sem enega pisarniškega pomočnika dirivo št. II. in enega oficijanta. Ta dva pa ob takih — Povodom 50-Ietnice „Slov. Čitalnice" razmerah seveda ne moreta služiti namenu, daruje g. Anton Kalister 20 kron moški za kateri sta bila sem pozvana, temveč mo- podružnici sv. Cirila in Metoda. Denar rata biti tako za nekak „Madchen fur Al- hrani uprava.________les". Videlo se je, da se z delom ob stal- _ nem pomanjkanju osobja nikamor ne pride. NžlŠC Gledališče. Zat0 — so se pomnožile uradne ure. To ** izjemno stanje s pomnoženimi uradnimi Danes ob 4. uri popoludne se en- urami traja sedaj že kake tri mesece. Kake krat in zadnjikrat v sezoni francoska rešitve pa čakamo v tako oddaljenem P<>d- it a - gradu zaman. V mesecu novembru 1909 „HO z EL BKABANT'% oboleli in sedaj že pokojni oficija! čaka še * * * vedno nadomestila, enako oboleli in drugi Zvečer ob 8. uri znana čarobna k vojakom odišli oficijant. Vse to se je za epereta mašilo z enim pisarniškim pomočnikom-za- „VALČKOV Čut" četnikom fNValzertrauml 1 Konečno se je pokazal vspeh: Obolela „ v . } , . sta pošteno še en kancelist in en oficjant. Za to zanimivo opereto, ki ima pre- Tako sm0 pnšJi srečno do tega, da imamo krasno godbo, vlada, kakor čujemo, največe v Podgradu pri treh sodnikih namesto štirih zanimanje. In opravičeno. S to vprizoritvijo kancelistov enega samega in zraven njega dokažemo, da je nas oder zmožen operete, za vsa redna irl izredna dela cele štiri piki je najveća privlačna sila vseh dunajskih sariiške pomočnike: vse to v okraju, ki in večjih gledališč. šteje> kakor rečeno, okoli 20.600 prebi-Opozarjamo se, da gostuje v opereti vaicev j j j Koliko morejo te moči zmago-g.ca J a n o v a. ^ vati SVoje delo, si lahko vsak sam pred- * stavlja. Vstopnice za obe predstavi prodaja prigii smo sicer po dolgem času do rratanca „Nar. doma". Želeti je, da si jih, tega> da smo dob il v ta čisto slovensko- kdor le mure, poprej preskrbi, da ne bo hrvatski okraj uradništvo izključno našega zvečer prevelikega navala pri biagajni. ^zik3f toda> kaj- nam p0maga, ako se niti TP'ZA^A C\ FHAT l^r* A toliko ne skrbi za našo sodnijo. da bi se 1 KZ.AS1VA ULtJJALI^UA. moglo vsaj približno v redu delo vršiti. — VERDI. Danes repriza opere „Boris Kaka muka je za vse stranke, ki imajo Godunov". opraviti s sodnijo, ako jih uradništvo kljub EDEN. Danes dve predstavi novega, najboljši volji ne more postn či. — To ve jako zanimivega varijetetnega programa, vsakdo, ki ima kaj opraviti s sodnijo. V tem oziru ne zadevlje nikaka krivda VCSti IZ Goriške. tukajšnjega uradništva, ki je pa prebival- . . " stvu skozi in skozi priljubljeno, temveč one x Goriški učiteljiščniki prirede glas- vi§je kroge, ki jim je skrbeti za to, da se beno-zabaven večer v soboto, dne 4. febr. izpraznjena mesta čimprej popolnijo, in da ob 8. uri zvečer v „Trgovskem domu" pri se v slučajih bolezni dobe pomožne moči. pogrnjenih mizah. Cisti dobiček je name- Kar se godi v Podgradu, presega že vse njen „Dijaški kuhinji", zato je pričakovati meje. Upajmo, da ta naš glas ne naleti obilne udeležbe. _ zopet na gluha ušesa x „Slov. bralno in podporno dru- _ Štvo" v Gorici priredi svojo veselico v nedeljo dne 5. februarija ob 8. uri zvečer pri „zlatem jelenu". Vspored je zanimiv in bogat. Potrjena deželna zakona. Cesar je Ppenn mislprirrj f 26 Ietni n,ladenič, 8 potrdil zakon, vsled katerega se občinska !: " J! 7 V .Pnhpo,noma r . , . . ^ , b , ' , , , ževano preteklostjo. trgovsko lrobružen, s 50 000 K cesta, ki vodi iz Lerkna preko Novakov do ,„em. žen um, se želi ».zn-niii z go pi.o .-d 17. do kranjske meje, uvrsti med skladovno, in pa 24. leta "v »vrbo žemt e. s čisto prei- bostio, veae-zakon o varstvu poljedelstvu koristnih ptic.; 1 em do ^go*«®. iz mesta a» dežrie, m- goče s __k*piialcm 6LOO K. Kes e ponudb-* če le no^oče s , - • | , Fliko, za kateio vrnitev 86 jumči, je poslati na In- vestl IZ IStre. !s» ratni oddrlek EdiEosti pod Žifro „Prit odo j ost". Iz Herpelj-Kozine. Železničarsko ve- j ta -3- selico priredi danes dne 2. febr. postaja Pncpcjun v ™J'!eP5i lpg' P« Piščancih ikat Herpelje Kozina v dvorani gosp. Jos-pa ru5>c*lvu obft.n» «® oroda aH da , Križmana v Herpeljah. K plesu bo svirala tamburaška godaa iz Kozine. Med odmorom preskrbi odbor različne zabave. _ Promenadna toileta. — Začetek ob 6. uri f zvečer. luoora Kunarica, „ko, mmšk in an- RUDOLF SCHULTZ —— IZ BERLINA kencesijonirani zebotehnik - Fiazza Sarriera vec« lila, ubod ulf< a Sett* Fontane štev. 2, If. bivši asistent zobozdravnika dr. Saklerja. UMETNI ZOBJE PO NAJNOVEJŠI MODERNI TEHNIKI. JAMČI SE ZA PERFEKTNO IZVRŠITEV. —— Zmerne cene z ozirom na razmere menj posedujočih slojev. — POPRAVKI SE IZVRŠUJEJO V DVEH URAH. = SPREJEMA OD 9-1 IN 3-7. 13(91 7W9Htt jnunmjijjuMH tf^ Velika prilika!!! rer: strnvftnu Zftrlrupfft * fimpi nim nrrni-Tmm 1 li ©Masi obč:tia Kojaui se proda ali ca v najem pod iaco ugodnimi pogoji. P< sustvo obstoji iz prostorne kmtot>e hiše in nad 4000 kvhd. stžnjev \inog ada, je < bzid< no in ima lastni studi nec. Na si v pove upra n §tvo E inusLi. 169 katera govori aloven Razmere na sodriji v Podgradu. — ;ge-ko Sf- ponuja. Naal y: Katarina Jtrmaa, via 175 registrovan* zadruga z omejenim poroštvom vabi na redni občni zbor kateri se vrši dne 12. februvarja t. 1. ob 10. uri predpol. v dru5t*e ih prostorih. 1 NEVNI RED : 1. Pozdrav predsednika 2 P-ečirame poroČda sodnega revizorja. 3. Por« č lo tajni a i b ft^njijika. 4. Odi>brenie te nega rač ma. 5. Vniiu-v odbora in nadzorstva. 6. Spr mem a pravil 7. Kazni nasveti in prsdlogi. ODSCR. Emiilo Dig anantonh Trst, ulica Jelice Venezian 11, Sprejema vsakovrstna okenska dela, izbor navadnih šip, belih in barvanih, z okraski vsake vrste in velikosti. 0'nan enralue in stešje šipe »sate im in velikosti, ZRCALA brušena in kristainata. Naizmern jš-* c^ne Odprl sem v Trstu v ulici Campanile št. 21 svojo prodajalno z zgotovljenim! oblekami zn moške in žtn*ke. Pr> dajhl b> m tudi nmje in no-govice perilo v;-ake %rste io n anufukturno bl»go. i Imam ^eliko zalog» Črevljpv z-» moške, žen t« !■ ! otioke. Solitna postreŽoa. GENZ JA • O N ZKS. Priporoma se Q. HAMitR. Iz Podgrada, dne 27. I. 1911. — „Castel- | Strbatoio Gr-ta i 5, i I. nad._ nuovo e troppo remoto", je izjavila o neki;~ r c 13 priliki neka odlična oseba v Trstu, a je še NOVa mleKama padajo mle a in suro-mnogo oddaljenejših krajev iz Trsta v našiive^a maaia, ti skiadi šteje okoli 20.000 prebivalcev, torej enega j _il8 izmed največjih sodnih okrajev na Primor-l qu|0+»n ln Jšifonn noriln Kdor beče skem. Imeli smo tu vedno vsaj tri sodne!ovcl,u ,SI SiRallU [Ic^ M J. : imeti kanceliste, odnosno oficijale in prve dni sVetl° in libano Perii°' nai Fe obrne Da zavod inniia m i io. roHi bamob^7 v irstu, ulica Cecilia St. 14, prtikj". junija m. l. je bilo radi potrebe poprave! Telefon 9;>-69 42iIo3 zemljiške knjige razpisano še mesto četrtega j —--——--— kancelista. Sodna uprava sama priznava, da 7* mPQ nn trnnifinn UA dež li i4že je najmanj toliko število potrebno. Oglejmo, " l^UVinU . s, 2a J l. . } . K . . t muren s areisi tigo-ski pomočnik kot prva cjmč pa si, kako ta stvar na papirju v resnici i Ponndte in pojasni a d. srdanj-Ra s.u/bo a ja izgleda v tem, celih 35 km cd Trsta oddalje- n»j te poš je pod šifro „ianesijiv4* glavna pošta nem Podgradu. Go ) ur mašijo luknje, nastale vsled bolezni, pre- jprtporoto bv«j<> pesarijo Večkrat na daa v. . , J ' _ „. I- v, , avež k nh. Zaloga mo-© vsake vrsta ti pr- mesčenja ah karsizebodi pravih pisarmskih v,h n,llmv. ^lno ln likerji v »teklenicah uradnikov. Ta pisarniški oficijant je še danes ^ladčlce tr tidkoti. VEDNO V ZALOGI: moderne in gosposke spalne sobe in jedilnice iz amer. orehovine, hrastovine in mahagonije; pisalne mize in obešalniki za obleke. Prodaja po konkurenčnih cenah. Via Madonna del Mare Št. 6 REZBARSKA GELAVMCA. m & VA Varstvena znamka: HS 0R0' Llniment CapsicI Co. nademe^tek >a SIDRO-P ^ IN-EX PELLB^ je že star ) akušeno domuč- avilo, ki a"1 že mnogo let upora ija uspešno drgnenje pnttl trg-anju, reumatizmu in zmrtiin*. Zaradi mai j vrednih po-me Ovn* IIU. m«nj naj ae pazi pri nak*u u iu jemlje le originalne steklenice v zavojih z vHr.-tveno znaijfto „SIl>RO*4 in me ::: Riehter. Cena po 80 viu., K » 40 iu K 2. I »ob. se v mnogih lek> rnah. Glav. tnlnga Jožef Totoh, tebamah v Bu impe^ti. Dr. RlchterlJ lekarna r Sbr^ z» Ehbethstras.se No. 5 neu. Mlarlo hshirs * dežele, ka era j© že mldlld Uculcd eto leto praii iolral> Išče so^o la hraio p.i kaki ra i babici v Tr«tn S nžila bi tndi k .t pcm-gaika Po-nuj® SO E m^B čno. ? ismese p.nalDe p d .MLADA BABICA" ca Zoseratnl odd&l^k i din o atl H17 čevljarski mojsks1 Trst, ul. Barr. vecchia 40. Z Iz el nirs domicili ceuifsu. Sprejemajo se naro; ila po meri. »emm © TRST, ulica deli'Istituto št 5 Priporoča slav. obfiinatvu SVOJO PEKARN') SLADClČARNO v kate-i aa dobi cel dnn ■ž kruh in raznovrstne sla 1Č ce. Moka iz I. in* v ter mag o. Likeri, vino in pivo v atekl. Postrežb« turU na dom. Kron 6SOO! AUTOMOBILI FORD 1911 Nnfvrčja tovarnr. sve a. Izdelovanje letno 40 000 voz fd'nfgh tipa CHASSIS 2C HP šes- n zo h tip v kuilj. Ridija „FORD" jp r»j»nrpol:^jSn, nVhltrej«a in aa'e'roarttiJibafiiaa kar jih obstoji gbnEKAL^i ZASTOPNIK ANTON SKERL . TRST Piazza Goldo i 10 11. Tel 1734 Velika oen'ralna g»'?go, ulica Bachi 16. v» al u loa Bosthettc TELEFON 2247. STOCK PNEUM GOODRICH lanurikai sk<). Anton&obili na po«odo po zma ni ceni. Var«tT»i in tzi! žeTuuje avtouio ilo».--Solidna pcnirrtKa. ?f Zdri dvojts kvasa založna mn^a „S.etl Sfefarr4 Glasoviti profesor zdr vnik Kari von Noodea, ravnatelj prve dun:;j-ke zdravniške klinikizjavlja, da je pivo u-^Jnega kvaa.% založna marka Sv-ti Sttf-a yelo upliv cn pripomoček za želodčne bolezm in za aervozue osebe. Mm: Trst ua U ldiri.o št. 3Z. Teltfon št. 2201. (B.) MEHANIČNA DELAVNICA I F. Miheučic & F. Venutti i Trst - Tla Tizlauo Vecellio 4. Popravlja ia postavlja t-oje in parne I otle, parne motorje, ra plin, ben/iu ln n-f o. Indualrij ;lne iy8t»l»cije vsake rs^e : m!hit», sti*bu'uice in čis'ilnice. Sp^< ij:iliti-t. ž^ za i.ami>j<-, ctl kalni^e za gn zdje: htroji za obdelovanje lesa. izdel -vaa e o^itfi lil uzor-cr? za te.-to» Ine iu biSbo e. — Zai«er: novih m starih nioto'j^v, brizgatnie, sfr« jev /a % d zevanje zidar kt jra n aterijala, mleije kave, drož in drugih ielin ćuih pr>doie'o«. H TRST, VIA CASSA Dl R SPARMI0 S r. 5 (LASTNO POSLOPJE). KUPUJE JN PRODAJA: vrkduostse p^flkje rente «>bl.igact.te, zastavna pisma, prijorltt-tl, delnice, srečke itd. VALUTE IN DEVIZE. PREDUJMI na vrednostne papirje in blago lezece v 3avmu g - lad1ščjh. SAVE - DEPOSITS. — PROMESE. _brzojavi: jadranska.__ Wmr MENJALNICA. VLOGE NA KNJIŽICE OD DNEVA VLOGE DO DNEVA VZDIGA rentni davek plačuje ranka iz svojega. NA TEKOČI IN ŽIRO-RAČUN PO DOGOVORU. ŽIVAHNA ZVEZA Z AMERIKO. - AKREDITIVI. URADNE URE: 9—12, 2x/s—51'*. ESKOMTUJE: menice, devize in fakture. ZAVAROVANJE VREDNOSTNIH PAPIRJEV PROTI K DR'.NI IZGUBI. revizija žrebanja srec itd brkzplacno. STAVBNI KREDITI. REMBOURS-KltEDITI. KR Din PR .Tt DO % UMEN TOM U KRČANJA BORZNA NAROČILA. - INKASO. TELEFONI: 463, I7»3. FILIJALKA V OPATIJI.