fteu. 99. O Ljubljani, u torek, M1. mala 1906. UtO XXXIV. veija po dlMmu GB fflA mm ^fl^fc za „ „ ■MflHHI MHH^HB jj^Mj BOH MH^^^H ^HffiL ^H ■H^^H za enkrat za leta „ „ 650 jlHf ^ — HE H Mr ^ BH^H MUK ^ B^r^® za dvakrat .... za en mesec „ „ ■■ ^B U ^^^H^H ^B za trikrat .... ■ I lil ■■ MH |b ■ HM — BI W —1 mM ■Ur enostopna garmondvrsta za leta „ „ HH ^ HH M HH H9 HECj n |H večkratnem „ „ HH ^B mHM^K ■■ ^H ^BHj ■■ fe^P ■Hmhbh^ ^bbSS hLm^ 8 ■ ^^Ma^^fl Posamezne 10 h. ^^^ W M H ^HB ^^^ ,n l Uredništvo je w Kopitarjevih ulicah St. 2 (vhod čez M J ClpraVniŠtVO Je » Kopitarjevih ulicah Stev. 2. - Pflif PF1 m 7fl tlADPIItnl nflfflfl —vTX:„„.(., Uredniškega telefona Stev. 74. tUlIlIVbil lil) L fcU M1UwWIM111 1IU1UU U p r a v n i S k e g a telefona Stev. ISS. Gautsch (femesi]oniral—Ijud-stuolne bo. Včeraj je nastopila vladna kriza. Cesar je Gautschevo d e m i s i j o sprejel. Vihar je prišel iz poljskega kluba. Poleg veleposestnikov in Vsenenicev so Poljaki že iz po-četka odločni nasprotniki splošne in enake volilne pravice. Kakor sem svoj čas žc obširneje poročal, odločujejo v poljskem klubu zastopniki veleposestva. Ti so voditelji poljske taktike in politike v Galiciji in v poslanski zbornici. Sicer sta v klubu dve močni struji demokratov in kršč. socialcev za splošno in enako volilno pravico, vendar tvorita le manjšino poslancev. Poljska narodna ideja pa je tudi med demokrati močnejša, nego socialna. Kdor je računal na možnost, da se zaradi volilne reforme že sedaj razbije poljski klub, ta se je motil. Kršč. socialci pod vodstvom posl. Pastorja in demokratje pod vodstvom dr. Globinskega so izjavili, da pozdravljajo načelo splošne in enake volilne pravice, navzlic temu pa ostanejo v klubu, ker to zahtevajo poljske in gališke koristi. Baron Gautsch je ponudil Poljakom za Galicijo 10 novih mandatov, skupaj 98. Poljski klub pa je že 6. sušca sklenil, da zahteva za Galicijo 110 poslancev, ob en eni pa širšo deželno avtonomijo. Ker se vlada in Poljaki niso zedinili, je baron Gautsch tudi z ozirom na ogrske razmere napravil načrt s parlamentarno vlado. Ponudil je Poljakom dva, Cehom dva in Nemcem štiri ministrske sedeže. Misel parlamentarne vlade je dobra, času primerna, toda Poljaki so odločno odklonili to »kravjo kupčijo«, kakor jo imenujejo nasprotniki volilne reforme. Med temi pogajanji pa je tudi v odseku, za volilno reformo pojenjal ogenj iu splošna razprava se izgublja v pesku splošnih, načelnih vprašanj. Za v torek 1. maia zvečer so mislili, da se že konča splošna razprava, toda skala izpodtike je ležala še neobdelana sredi ceste. Odsek mora namreč definitivno določiti število vseh poslancev in po tem številu razdeliti mandate na posamezne dežele in narodnosti. Tega pa ne more storiti, dokler vlada s strankami ne doseže primernega kompromisa. V soboto je imel poljski klub dopoludne in popoludne sejo, katere so se udeležili poljski minister dr. Pi.gtak, guverner avstro- l i m R. Polni listi. (Konec.) Ako gremo dalje iz ulice Grodzke ob pod-znožju Vavela proti ulici Strodomski, zade-nemo na lepo cerkev bernardinsko v slogu barokskem. Prvo cerkev je tu postavil slavni kardinal .in škof Zbigniev Olesnicki leta 1454 za redovnike sv. Frančiška »de observantia«, ki se imenujejo v Galiciji Bernardini. Prvotna cerkev je bila popolnoma uničena v švedskih vojnah in pozneje, ko so se vojne končale, prenovljena. V tej cerkvi se nahajajo tri krasne slike bernardina Frančiška Leksickcga iz sredine 17. stoletja, ki predstavljajo: »Zadnjo večerjo«, »Križanje« in »Pot na Golgoto«. V kompoziciji sicer niso originalne, ker so povzete po motivih Rubensa, a tehnika pa tako dovršena, da bi tvorile krasoto vsake evro-pejske zbirke. Pustimo za sedaj na strani na skali stoječi kraljevi grad Vavcl in njegovo katcdralko in vrnimo se še enkrat v »srodniicscie« ali staro mesto, da si ogledamo še ostale cerkve, ker dosedaj smo videli samo šele cerkve, ki stoje ob eni ulici. ogrske banke dr. vitez B i 1 i n s k i in član gosposke zbornicc grof W o d z i c k i. Posvetovanja so bila strogo tajna. Znano je lc toliko, da jc načelnik grof Dzieduszycki poročal o svojih obravnavah z baronom Gautschem. V obširni razpravi so demokratje priporočali, naj poljski klub ne odkloni primernega kompromisa glede mandatov ter sprejme tudi ministrska mesta v parlamentarni vladi. Konservativna večina pa je odklonila ta predlog ter sprejela resolucijo, ki zahteva za Galicijo vsaj 110 poslancev in večjo deželno avtonomijo. Poljaki so tako prisilili barona Gautscha k odstopu v nadi, da ž njim pade tudi volilna reforma. Ta račun pa ni gotov uspeha. Tudi nove vlade prva točka mora biti zopet volilna reforma. Parlamentarni ples se zopet prične ondi, kjer se je končal. Škoda zamujenega časa pa bi bila že glede na Ogrsko velikanska. Le otročja svojeglavnost more prevzeti odgovornost za nevarne posledice. Danes stoji na čelu uradniškega kabineta nov mož princ H o h e n 1 o h e , dosedanji tržaški cesarski namestnik. To je nekako prehodno m i n is t r s t v o , katerega nalogaboizvršitivolilnoreformo i n pridobiti za to Poljake. Morda bo princ pri fevdalcih več opravil nego je mogel baron . . . Dne 23. svečana je rekel Gautsch: Ustrajal bodem do zadnjega trenotka ter ne odložim orožja, dokler ne izrabim vseh sredstev zakonitega boja. Baron Gautsch teh sredstev še ni izrabil in vender je šel, šel pred poljskim klubom, kateremu bi lahko z novimi volitvami izpremenil sedanjo njegovo večino. Morda jc stvari žrtvoval sebe v prepričanju, da se umakne le začasno in da bo zopet pozvan voditi po splošni iu enaki volilni pravici izvoljeni parlament ali pa bo krona, če naleti tudi princ Hohenlohe na odpor fevdalcev, le še bolj se prepričala, da je v sedanje avstrijske razmere treba poseči z močno roko, iz-ruvati moreči plevel, da bujno zraste ljudsko delo. Menimo, da bomo imeli prav, ako trdimo : Sedanji konec G a u t s c h e v e v I a d e n e p o m c n j a k o n e c G a u t s c h e-v e g a program a. Vrgli so Gautscha, niso pa še vrgli ob enem volilne refor-m e. To je bila zadnja igra, katero so izigrali fevdalci s svojim staroveškim orožjem, še enkrat so ovirali tek dogodkov, ki morajo priti samo ovirali, ustavili jih pa niso in ustaviti jih ne morejo. Notranja moč, ki tiči v avstrijskih narodih bo močnejša, nego vsi pred- Zavijmo na levo in vrnimo se med drevoredi ob ulici sv. Gertrude. Najprej zadenemo tu na samostan iu na cerkvico sv. Jožefa sester bernardink. Postavil jo jc krakovski škof Jakob Zadzitz v prvi polovici 17. stoletja na mestu, kjer je stal dvor slavnih in silnih poljskih magnatov Koniec-polskih. Ako gremo še dalje po drevoredu, zadenemo na zidovje samostana in cerkve Marije Device »Snežne« sester domnikank. Ta cerkev je zanimiva, ker stoji na mestu, kjer je stala hiša krakovskega župana Alberta, ki jc dvignil upor proti kralju Ladislavu Lokietku. Pozneje so dotično hišo dobili mogočni grofi Tarnovski, od katerih je palačo kupila kne-ginja Ana Lubomirska in v nji nastanila dotni-nikankc leta 1021. Cerkev je še ohranila nekaj sledov gotike na obokih, pri vratih in pri oknih, drugače je pa barokova. Ako gremo še dalje po drevoredu, ki obdaja celo srednje mesto v krogu, zadenemo na cerkev sv. Križa. Tudi ta je starodavna romanska ccrkev, katero je sezidal škof Fulko (Pelka), a v 14. stoletju so jo popolnoma pre-zidali iu zadobila je gotski značaj. Pri nji se je nahajal do leta 1788 samostan redovnikov »de Saseia«, pravzaprav usmiljenih bratov sv. sodki, združile se bodo le še bolj vse ljudske vrste in nihče iih ne bo premagal. Ljudstvo ne bo podalo demisije! Program princa Hohenloha še ni znan, a drugačen ne more biti, kot napraviti prosto pot, da se ustvari za delo sposobna Avstrija, Avstrija, v kateri bode gospodar njeno ljudstvo ! O Gautsclieveni padcu in o imenovanju princa Hohenlohe za ministrskega predsednika so došla z Dunaja sledeča poročila: Gautschevim načrtom o parlamentarizi-ranju so se upirali tudi člani Gautschevega ministrstva. Včeraj ob pol 2. uri popoldne je izročil Gautsch vladarju odstavko vsega ministrstva. Po zaslišanju pri cesarju je obiskal liohenlohe Gautscha, pri katerem se je mudil nad eno uro. Hohenlohe namerava sestaviti prehodno ministrstvo. Baje si je pridržal, da se povrne na svoje dosedanje namestniško mesto v Trstu, ko izvrši svojo nalogo. Hohenlohe prevzame tudi ministrstvo za notranje zadeve, ker odstopi z Gautschem tudi B y 1 a n d t-R h e i d t. Ostali ministri ostanejo. Hohenlohe je odpotoval včeraj zvečer v Trst, da se poslovi od uradništva tržaškega namestništva, nakar se povrne nazaj na Dunaj. Govori se, da je naročil cesar Hohen-ioheju, naj nadaljuje pogajanja o volilni preosnovi in o kompromisu s strankami. Grof Bylandt-Rheidt postane najbrže predsednik najvišjega računskega dvora. Gautsch pa stopi v pokoj, ker boleha. Med poslanci se govori, da se predstavi Hohenlohe zbornici s člani Gautscheve vlade, nakar prične takoj s strankami pogajanja o kompromisu glede volilne preosnove in pa s parlamentariziranjem vlade. Pogajanja namerava kolikor mogoče pospešiti. Sodijo, da z današnjim dnem o d g o d i j o za precej časa zasedanje državnega zbora, dokler ne p r c v z a me H o h e nI o h e u r a d n o vlade. »Glas Naroda« poroča z Dunaja, da namerava Hohenlohe izdelati novo vo I i 1 n o preosnovo. Poslanec Kramar o položaju. Poslanec Kramar jc izjavil o novem položaju v naši državni polovici: Gotovo je, da volilna preosnova ni poražena. Nikogar ni presenetilo dejstvo, da so padli ministri, ki so izvršili tako drzen čin, da odpravijo predpra-vice onih, ki so dozdaj odločevali v Avstriji. Duha, katere je ljudstvo imenovalo »duliaki«. Restavracija zunanjosti se je popolnoma ponesrečila, a toliko bolj nesrečno je izpala v notranjosti. Edina stvar, katera se jim ni posrečila pokvariti, jc veličastni obok ladje, ki sc opira samo na eden steber. Ravno na nasprotni strani Vavela zagledamo nedaleč od drevoreda v ulici istega imena cerkvico sv. Marka. Sezidal jo je baje leta 1257 kralj Boleslav Voditljivi za redovnike Cesariste, ki se imenujejo-tu po cerkvi Marki. Sedanja cerkev je pa iz 15. stoletja iu je zunaj dobro ohranila gotični značaj, na znotraj ga je popolnoma izgubila, izvzeniši rezbarijc v glavnem oltarju, ki so brez dvoma i/. 15. stoletja. Poleg oltarja se nahaja spomenik blaženega Zigmunta A. Helcla, Zigmunta Wro-blcrskega itd. V levi ladji stoji spomenik Kopernika, postavljen leta 1822. V tej cerkvi sc vrše nekolikokrat na leto cerkvene slovesnosti, katerih se udeležujejo profesorji jagelon-skega vseučilišča, oblečeni v historične staro-poljskc noše. Toda ne mislite, da smo žc obhodili vse cerkve srednjega mesta. Imamo še veliko dela. Pojdimo po ulici sv. Ane nazaj proti glavnemu trgu ali »rynek glovnv«. katerega bi Nova vlada mora storiti vse, da izvede volilno p r c o snov o. Žalibog mora biti pripravljena, da se združijo vsi nasprotniki volilne preosnove, ki ji bodo ravno tako zagrenili iu okrajšali življenje, kakor so delali nasprotniki volilne preosnove z Gautschem. Za Cehe pomeni Hohenlohe nepopisan papir. Upamo pa, da nas pozna in ve, da danes ni več mogoče vladati proti Cehom. Novi avstrijski ministrski predsednik princ Hohenlohe je sorazmerno še mlad. Rojen je bil na Dunaju I. 1864, je torej star 42 let. Njegov oče je bil višji cesarjev dvorni upravnik. Svoje študije je izvršil na Dunaju. Princ Hohenlohe je vstopil 1. januarja 1888 za konceptnega praktikanta pri soluograški deželni vladi, od koder je bil premeščen k praškemu namest-ništvu in sicer h glavarstvu v Smichov, 1.1894 so mu pa poverili vodstvo c. kr. okrajnega glavarstva v Topljicah, kjer si je pridobil vse prebivalstvo. V neki stavki je s finim nastopom poravnal nasprotstva med delodajalci in delavci. Ko so pozvali Hohenloha za uradnika v ministrstvo za notranje zadeve, mu je priredilo prebivalstvo prisrčne ovacije. V ministrstvu za notranje zadeve je vodil princ Hohenlohe industrijski oddelek, pripadal je tudi delavskemu svetu. Leta 1900 je prevzel poročili o Štajerski iu Tirolski. Princ Hohenlohe je bil imenovan 1. 1903 za deželnega predsednika v Bukovini, kjer se ie odlikoval z nepristranostjo in je bil splošno priljubljen. Po njegovi zaslugi so se vršile bukovinske deželnozborske volitve mirno, dasi so bile okoliščine težavne. Ko je odstopil I. 1904 tržaški namestnik grof Goess, jc cesar imenoval princa za tržaškega namestnika. Kak je novi ministrski predsednik? O novem ministrskem predsedniku Hohenlohe pišejo listi: Novi ministrski p r e d s e d n i k j c, kakor se zagotavlja, n a v-dušen pristaš splošne i 11 enake volilne pravice in je za splošno in enako volilno pravico vstopil žc, ko baron Gautsch še ni šel v Damask. Krona je ravno z njegovim imenovanjem pokazala, da volilna reforma kljub Gautschevi demisiji šc davno ni postavljena pod mizo. Celo priimek »rdeči princ«, katerega si je pridobil radi svojega demokratičnega naziranja, 11111 ni oviral poti do ministrskega predsedstva. Princa Hohenloha o potrebi splošne in enake volilne pravice niso prepričali argumenti z ulice, trdijo, da lahko imenovali srce K rakova, kakor Vavel njegovo glavo. Tu zagledamo najprej veličastno Marijino cerkev. Ali pustimo jo za sedaj na strani, zanjo je potreba posebnega časa. Oglejmo si samo za njo stoječo cerkvico svete Barbare. Ta cerkvica jc bila prvotno kapelica na pokopališču, sezidana je bila leta 1394 do 1402 v gotičnem slogu. V 18. stoletju so jo tako prezidali, da nima več sledu poprejšnje oblike. Fdini gotični ostanek jc kapelica, ki jc prizidana od spredaj iu se imenuje »Ogro-jec« s konca 15. stoletja. Na njej je prekrasna kamnata ornamentacija iz prvega razvoja gotskega sloja. Leta 1583 je nastanil kralj Štefan Batory pri tej cerkvi jezuite, ki so ostali pri njej do leta 1773 in jo imajo od nekaj let spet v oblasti. Na hiši poleg cerkve je v steno vzidana velika gotičua rezbarija, ki se pripisuje slavnemu staropoljskemu umetniku Vitu StNvorzu iu predstavlja Kristusa v vrtu. Na »Rynku« stoji mala, starodavna cerkvica sv. Vojtcha, ki je postavljena baje na mestu, kjer jc prvič v Krakovu pridigal ta apostol Poljakov. Sedanja cerkvica jc barokova in je ohranila komaj nekaj sledov romantike v portalu od strani ulice Grodske in v enem oknu. Prezidana je bila leta 1011 in 1778 iu ima nekaj starih zanimivosti, kot leseno raz- je že od nekdaj njen prista$ in nasprotnikom volilne reforme bo to hočeš nočeš olajševalni vzrok, da izpremene svojo taktiko, da lepo v miru uinro. POSVETOVANJE AVSTRIJSKE SOCIALNE DEMOKRACIJE. Jutri je napovedana seja vodstva avstrijske socialne demokracije, ki se jo udeleže tudi socialnodetnokraški poslanci in funkcijonarji strokovnih društev. Zavzeti nameravajo stališče nasproti težkočam, ki so se pojavile glede volilne preosnove. »Arbeiter Zeitung« strastno napada voditelja poljskega kola grofa Dzie-duszyckega in Abrahamovicza, ki ju dela odgovorna za težkoče glede na volilno preosnovo. »Czas« poroča, da hočejo socialni demokratje preprečiti volitve v delegacije in jih na noben način pripustiti ta mesec. Socialni demokratje izjavljajo, da se namerava zavleči volilno preosnovo toliko časa, da se izvoli novi državni zbor. Socialni demokratje nameravajo preprečiti ta načrt s tem, da ne pri-puste volitev v delegacije. CISTE VOLITVE NA OGRSKEM. Kakor vsaka vlada na Ogrskem, skrbi tudi Košutova za čiste volitve v svojem smislu tako, da gleda na čisto izvolitev svojih pristašev. Grof Andrassy, minister za notranje zadeve, je izdal odlok na podžupane onih sto-lic, kjer agitirajo ogrski nemažarski narodi za svoje kandidate. Andrassy tako skrbi za čiste volitve, da je ukazal prijeti vse duhovnike, ki bi razvili protizakonito agitacijo. Košut je ukazal podrejenim uradom, naj gledajo na čistost volitev. V soboto se je odpeljalo več vojaških vlakov na Ogrsko. . Državnozborske volitve na Ogrskem so določene na deset dni. V Rekasu in Nagy Ko-veresu so zaprli več rumunskih duhovnikov. Dohajajo tudi poročila o krvavih bojih osobito iz krajev, kjer si stoje nasproti narodnosti in pa Mažari. Odposlali so v Karczay en eskadron huzarjev in 70 orožnikov, da vzdržujejo mir. V Vilagosu je govoril rumunski kandadat Štefan Pop, da sta kupila Košut in Wekerle topove od Burov, da postrele Ru-munce. Pozval je Rumune, naj prehite Mažare in iztrebijo mažarsko zalego. Državni pravd-nik toži Popa. Po rumunskih krajih hodijo rumunski kmetje s črnimi zastavami na čelu, odstranjujejo ogrske zastave in režejo telefo-nične in brzojavne žice. V Alvinczu so se vršili boji med pristaši Košutovca Ardoša in narodnega kandidata Manina. Za »čiste« volitve je skrbelo veliko število vojakov. Zaprli so dva vojaka, ker sta pozdravljala Rumunce z živio-klici. V občini Kornyareva sta bila ubita občinski sodnik in občinski notar, v občini Fas-cef je pa bi-1 zaboden neki rumunski volilec. O izidu volitev sta dozdaj znana 202 slučaja. Košutovcev je bilo izvoljenih 140, pristašev ustavne stranke 31, 5 Sasov, 4 Srbi, 1 Rumunec, 1 demokrat. RUSIJA. Na Ruskem se je baje zopet pojavilo pre-kucijsko gibanje. Vedno se čuje o napadih in požarih. Peterburški zidarji hočejo preprečiti nameravane zgradbe novih zaporov. V Kijevu so izpustili na prosto 27. in 28. t. m. na svobodo 43 političnih jetnikov. V Kijevu so obsodili zaradi vojaških nemirov 18 nov. 3 vojake na smrt, častnike so vse oprostili in tudi 10 izmed 99 obtoženih vojakov. Včeraj je taborilo v Vasiljevetn Ostrovu 5000 delavcev, ki so grozili z nemiri. Kazaki so pripravljeni , da zaduše morebitne nemire. Dne 29. so oplenili delavci več izprehajeval-cev. Položaj v Peterburgu je sploh zelo nevaren. Državni svet je dovolil 7 in pol milijonov rubljev za nameščenje vojakov, da preprečijo kmečke nemire. Premestiti nameravajo 139 bataljonov, 32 švadronov in 32 baterij. Kmečka kurija je sklenila, da ustanovi v gosudarstveni dumi posebno kmečko stranko s sledečim programom: postavodajalna oblast gosudarstvene dume, odprava državnega sveta, neomejene državljanske svobodščine, peticijsko pravico, brezplačni ljudsko-šolski pouk, splošna šolska dolžnost, progresivni do- pelo iz 16. stoletja na oltarju sv. Dunfrija, sliko sv. Vojteha iz 17. stoletja in lep pecifi-kal z relikvijami sv. Janeza Nepomuka. V ulici sv. Tomaža se nahaja cerkev istega imena iz 17. stoletja, in pri njej redovnice, katerim pravijo »dtihačke«. Na oglu ulice sv .Tomaža in sv. Janeza stoji cerkev sv. Janeza in pri njej samostan redovnic, katerim tu pravijo »prezentke«. To je jako stara cerkev, katero je baje sezidal še Peter Vlast Dunin, ki je sezidal v starj Poljski baje 77 cerkev. Od prvotnega romanskega sloga so se ohranili samo še sledovi v debelem zidovju, in v absidi, znotranjost je popolnoma izgubila davni značaj. Da je to starodavno poslopje, se razvidi žc iz tega, da se ne strinja z načrtom mesta, kot ga je napadu Tatarjev zasnoval kralj Boleslav Osti-dljivi. Na koncu ulice sv. Janeza, pri drevoredu, imamo še cerkev oo. pijaristov, imenovano »Gospodovega Spremenenja«. To cerkev so sezidali v pozno barokovem slogu: Elizabeta Sienarska, krakovska kaštelanka, in škof Konstantin Szaniurski. Svoje vrste čedno rokoko-facado je zasnoval arhitekt Placidi, zet slikarja krakovskega Andreja Radovanskcga. Na balustradi hodnika pred cerkvijo stoji lep kip hodninski davek, odprava indirektnega davka na najpotrebnejše stvari, odprava smrtne kazni in enakovrednost kmečkega stanu. V Tiflisu so odkrili tajno tiskarno, razstrelilne snovi in petnajst funtov dinamita, kakor tudi tri nabite bombe. BOJ NA CELEBESU. Med domačini in nizozemskimi četami na otoku Celebes se je vršil boj. Nizozemci so izgubili na mrtvih in ranjenih dva častnika in 33 mož. ŽIDJE REVOLUCIJONARJI. »Na čelu vsake revolucije, stoji žid«, tako se je te dni izrazil ruski ministerski predsednik Witte, ki je sam velik prijatelj judov in ima judinjo za ženo. proti uredniku »Vossische Zeitung«. Da je Witte res pravo zadel, potrjuje tudi pariški »Figaro«, ki priobčuje imena izvrševalnih odbornikov splošne francoske delavske konfederacije. Ta imena so: Meer-heim, Griffuelhes in Pouget — vsi trije židje. Ti trije so ščuvali courrierske delavce k dejanskemu uporu proti vojaštvu med tem, ko so v Parizu pripravljali veliko demonstracijo za 1. maj. Zahtevajo seveda osemurni delavnik in organizujejo splošno stavko. Značilno za te ljudi je, da imajo kot četrtega pri sebi nekega Levya, ki je pod komando barona Rothschilda, solastnika courrierskih rudnikov. Ta žid je bil po prvih demonstracijah za ustavljenje stavke. Tako je velel baron Rotschild. Francoska vlada je pa takrat razglašala, da povzročajo delavske nemire »klerikalci«, ki hočejo strmoglaviti republiko. Korupcija nad korupcijo! ZMEŠNJAVE NA FRANCOSKEM. V Nizzi so zaprli bonapartista Duranda de Beauregarda, v Valenciennesu so pa zaprli zdravnika dr. Faucheja, ker ju dolže, da sta zarotnika. V Parizu so zaprli 29. m. m. več anarhistov. Izgnali so anarhista Vahna in Na-chta. Minister za notranje zadeve Clemenceau je izjavil, da prevzame vso odgovornost, da se prvega majnika ne bo kršil mir. V Viller ruptu so pričeli stavkati kovinarji. Odposlali so za vzdrževanje miru 1500 vojakov. KJE JE GAPON? Peterburški odvetnik Margoline je dobil iz Berolina žensko pismo, 1300 rubljev, Ga-ponovo denarnico in pa ključ za železno Ga-ponovo blagajno v »Credit Lyonais« s prošnjo, naj ravna po predpisu. V denarnici je tudi neka pobotnica z dne 18. aprila, ko so Gapona nazadnje videli. Pri Margolinju se je oglasila neka ženska, ki se je izdala za Ga-ponovo ljubico. Naznanila je, da je bival Gapon meseca februarja v Peterburgu. Obiskalo ga je nekaj delavcev po njem ustanovr ljene del. organizacije in pa neka mlada ju-dinja. Ona je odpotovala na Finsko, Gapon je pa ostal v Peterburgu, da uredi svoje razmere. Marca jo je obiskal Gapon z judinjo na Finskem, s katero je pa potem zopet odpotoval in jo zapustil brez vseh sredstev. Gapon je prinesel seboj iz inozemstva 14.000 fran-' kov, ki jih je deponiral pri »Credit Lyonais«. Delavci so zaupali Gaponu 20.000 rubljev, ki jih je naložil tudi na svoje ime pri ».Credit Lyonais«. Delavce skrbi, kaj je z njihovim denarjem, če je Gapon mrtev. Dnevne novice. + Hohenlohe — Gautseh — liberalci. — Včerajšnji »Narod« vriska od veselja, češ, da je Gautseh padel in ž njim volilna reforma. Pri tem pa z infamno nesramnostjo, kakor tista ženska, ki jo je mož v vodo vrgel, pa je še iz vode s prsti kazala, da žito ni požeto, ampak postriženo, pogreva staro laž, da so »klerikalci« Gautschu prodali koroške in štajerske Slovence. Torej Gautseh je šel. Zdaj naj pa. liberalci, ki niso niti z tnazincem ganili za Korošce in Štajerce proti Gautschu, stopijo pred kneza Hohenlohe in naj izvojujejo Korošcem po dva in Štajercem osem mandatov! Poslanci »Slovanske« zveze bodo tudi nadalje storili velikega poljskega pijarista Stanislava Konar-skega, katerega jc naredil Tadej Blotnicki. V cerkvi se nahajajo v oltarjih slike nekaterih poljskih slikarjev, kot Czechnieza, Radvan-skega, Luszczkievicza itd. V presbiteriju se hrani srce Stanislava Konarskega. Dovršili smo! Ogledali smo si, seveda jako površno, vse cerkve prvega okraja ali srednjega mesta. Zato je bilo potrebno celega dneva in čutimo se že utrujene do skrajnosti. Ne, na nekaj smo še pozabili, na malo-ruskogrško zedinjeno cerkev sv. Norberta pod Vavelom. Dasiravno smo utrujeni, je vendar vredno, da sc potrudimo še tje. Skice za njen ikonostas je namreč naredil največji poljski slikar Jan Matejko. Cerkev je bila prvotno rimsko katoliška, sezidana je bila v 17. stoletju od Porote Kache, opatinje samostana norbertank na Zvierzyuen, ki je tu naredila filijalko svojega samostana. Potem se je cer-kcv opustila in v 19. stoletju so jo oddali sedanjemu namenu, pred leti je bila popolnoma prenovljena. Sedaj smo pa, hvala Bogu, v resnici dovršili vse. Jutri si ogledamo cerkve po drugih okrajih in potem ostanejo še največja krakovska svetišča: Vavel, sv. Marija in Skalca. svojo dolžnost. A od liberalcev pa zdaj mi to zahtevamo. Alo: Tavčar, Ferjančič, P1 a n t an, G a b r š č e k — vsi takoj na Dunaj v boj za mandate obmejnih Slovencev I Ne boste doma spali in druge zmerjali za to, kar ste vi zamudili! Mi bomo zdaj zasledovali te liberalce, ali bodo kaj storili in dosegli ali nič. Prosta pot jim je pod novo vlado, naj gred6 v boj za pravice slovenskega naroda! Izgovor na Gautscha je padel, in zdaj bomo videli, kaj znajo na Dunaju ti ljudje. Zdaj nimajo Ko r o -šci nobenega poslanca in Štajerci samo štiri. Proč s to krivico! Liberalci morajo napeti vse sile, da naredd konec temu krivičnemu zastopstvu! Drugače jim vržemo v obraz vse, kar so pisali čez »Slovansko zvezo«. Ne boste prodali obmejnih Slovencev zato, daohranitesvojeman-date na Kranjskem! + Goriški Slovenci ln liberalci. »Soča« se krega, da so prikrajšani po vladnem načrtu volilne reforme goriški Slovenci ter dela v svoji nesramni lažnjivosti za to odgovornega seveda dr. Šusteršiča. Seveda, saj je dr. Šusteršič zakrivil tudi potres v San Frančišku! A pribiti moramo, da liberalni poslanec goriški Gabršček ni storil čisto nič za pravičnejše zastopstvo goriških Slovencev, da za to ni odprl svojih ust in da ga sploh v državnem zboru niti videti ni, razun kadar mora priti po diete. On spi doma, »Soča« pa zmerja »klerikalce« za to, kar je Gabršček zamudil. Gabršček, marš na Dunaj v boj za mandate obmejnih Slovencev! + Veliki shod Slov. Ljudske Stranke, katerega poročilo smo včeraj v celoti priobčili, je podal liberalcem dovolj gradiva za premišljevanje. Tavčar bo najbrže zopet koga tožil. Liberalci pa naj odgovarjajo odkrito pred javnostjo na ljudskih shodih, kakor je moško in spodobno za politike, ki hočejo voditi usodo naroda! Včerajšnje »Narodovo« poročilo pa kaže, kako se bore ti ljudje. »Narod« namreč poroča, da je dr. Šusteršič govoril »kakim 150 zabitežem!« Ker pa »Narod« piše, da je bilo na shodu »100 kaplanov in 50 cigararic«, potem ne preostane nič več in torej ni bilo na shodu niti enega moškega laika! To je vendar vrhunec lažnivosti. Pa se še pritožuje, da se takim poročevalcem ne pusti pristop na shod poštenih ljudi. Ravno duhovnikov razen kakih šest ali sedem na shodu ni bilo videti, ker imajo ob nedeljah drugega opravila. Dvorana je odmevala od gromovi-tih klicev zbranih volilcev vseh produktivnih stanov Kranjske dežele, ki so se na tem shodu zopet lahko prepričali o lažnivosti liberalne stranke in njenega časopisja. + »Ljudska poso]lln!ca« je imela sinoči ob 6. uri svoj redni občni zbor za 10. upravno leto. Občni zbor je odobril predložene mu računske zaključke, ki jih objavimo jutri. Pripominjamo za danes samo še, da je ta naš prvi denarni zavod imel minulo leto nad 54 milijonov kron prometa. + Linhart iTr- vun vržen ! Ubogi Linhart ima letos žalosten prvi majnik. »Rdeči Prapor« priobčuje izjavo, v kateri pravi Linhart, da »izstopi iz raznih vzrokov, ki ne tangirajo ne ..stranke, ne javnosti, iz jugoslovanske so-cialnodemokratične zveze ter ga ni smatrati več za njenega uda«. Pa bi bilo vendar dobro, da bi Linhart te vzroke povedal. Kar tako se človeka vendar ne vrže iz stranke, če se vzroki stranke ne tičejo! Ali je Linhart izprcmenil svoje mišljenje in izpregledal pogubnost socialne demokracije? Človek vendar samo takrat pokaže politični stranki hrbet, če stranko obsoja. Ali je stranka gostilna, iz katere gre gost vun in noter? Zdi se, da socialni demokratje smatrajo svojo stranko res kot gostilno, iz katere vržejo gosta vun, kadar ne more več plačati, ali pa, če je drugim f;osiom na poti. To utegne biti tudi v tem slučaju, kajti ubogi Linhart mora v drugi izjavi popravljati razžaljeno mokraško čast Cobalu. Cobal je torej zmagal nad Linhartom, dasi je L inhart vsaj do zadnjega časa bil res socialni demokrat skozi in skozi ves, kar ga je, Cobal je pa častitljiv posestnik, pristaš načela privatne lastnine in imovit član sedanjega družabnega reda, ki ga hoče socialna demokracija prevreči. Pričakovati je vsekako, da bo Linhart vzroke svojega izstopa naznanil javnosti. + Za častnega kanonika tukajšnjega stolnega kapitelja je imenoval cesar ravnatelja tukajšnjega semenišča č. gosp. dr. Jožefa Lesarja. + Važno za prešičerejce. Danes teden smo prejeli od dolenjskega župana sledeče poročilo: Dne 13. aprila smo dobili razglas deželne vlade, da se smejo iz političnih okrajev Krško, R u d o 1 f o v o in Črnomelj ter iz občin B u k o v i c a, V e 1. G a b c r, Š t. Vid in Temenica v okraju Litija kupovati in prodajati prašiče za pleme, domačo rejo, za krmljenje in zakol v plemenske, rejne in kon-sumne namene. Prepovedan pa je trgovski promet s prašiči in prepovedani so še svinjski semnji v gori imenovanih okrajih in občinah. Dne 20. aprila pa, torej teden dni po izdanem razglasu so prišli štirje prašičerej-ci iz Krške doline v Kostanjevico, kjer so nakupili mlade prašiče za rejo. Kar pride višji živijiozdravnik iz Krškega ter prepove kmetom, da ne smejo prašičev prodati, sicer orožniki kupcem prašiče zaplenijo,. Tako so izgubili kupci tri dni, prašičerejci pa gotov denar. Kdo jim povrne stroške? Na prvi. pogled smo spoznali birokraškega »šimeljna«, ki še vedno oteplje muhe privezan na jasli. Poslanec dr. Žitnik je stvar zasledoval ter dognal: Deželna vlada je izdala razglas dne 12. aprila, da se smejo v okrajnih glavarstvih Krško, Rudolfo-vo in Črnomelj ter občinah Bukovica, Veliki Gaber, Št. Vid in Temenica kupovati in prodajati prašiče za pleme in rejo. Ni pa povedano v d o t i č n e m vladnem razglasu, da ne smejo kupci biti trgovci in tihotapci s prašiči. Da niso trgovci in tihotapci, ki morejo prašičjo kugo zanesti še v druge okraje ali celo v inozemstvo, tega pa nihče nima zapisano na čelu. Zato so se dotični kupci iz Krške doline vrnili brez prašičkov domov in opravičeno tarnali, da jim doma gnije že od jeseni korenje in da jim je »ogrska kuga« zamašila glavni vir dohodkov. Pač imamo v rokah razglas enega okrajnih glavarstev, da se smejo kupovati in prodajati prašički za domačo rejo in pleme, a ta razglas je šele z dne 28. aprila. Torej celih 14 dni so gospodje potrebovali, da so naznanili županstvom, naj kupcem izroče certifikate, da niso trgovci in tihotapci s prašiči. Državni poslanci so že davno prosili osrednjo vlado, naj dovoli prodajo prašičev vsaj za rejo in pleme. Deželna vlada je po daljših temeljitih preiskavah ugodila tej želji, tora birokraški »ši-melj« je dremal in spal pri jaslih. Ali ni bilo umestno, da bi bili takoj naznanili županstvom pogoje, pod katerimi je (jovoljena prodaja prašičev za domačo rejo? Cemu ljudstvu delati prazna pota in stroške. Prav je imel dr. pl. Korber, ko je rekel, da nosi avstrijska birokracija še sedem »cofov«. In če stori poslanec svojo dolžnost, črtijo ga. kakor »grila na zelju«. — Slovenski romarji pri sv. Očetu. Češki romarji s Slovenci in Hrvati vred so bili sprejeti v avdijenci pri sv. Očetu dne 28. aprila ob pol 12. tiri. ŠteVilO vseh je bilo do 270; od teh 6 Slovencev, duhovnikov romarjev, 6 pa laikov, katerim so se pridružili še Slovenci in Hrvatje iz Germanika in Anime. Sveti Oče pride v dvorano v spremstu škofa Doubrove in da vsakemu poljubit prsta in tudi priodhodu nagovori s kako besedo tega ali onega. Po končanem obhodu po sobi je imel škoj Dou-brova krasen nagovor v latinskem jeziku in prosil blagoslova Nj. Svetost. Nato je govoril sveti Oče. Zahvalil je vse, ki so prišli s Češke, Slovenije, Moravske in prosi, da bi po isti veri, v kateri smo bili krščeni, tudi dosegli stanovitnost v zvestobi do svete stolice. Duhovniki naj bodo zgled svojim vernikom, ti pa jih naj poslušajo. Po govoru podeli sveti Oče vsem apostolski blagoslov. Za:hvali se obenem za križ, ki so ga darovali Čehi sv. Očetu. Čehi so zapeli himno, s čimer je bila avdienca končana. Sveti Oče je videti še dokaj trden. — Poročil se je danes na Breznici gospod profesor Grafenauerz gdč. učiteljico Milico Dolžan. Naše najiskrenejše čestitke! Bilo najsrečnejše! — Nesreča na gorenjski železnici. Prepozno za včerajšnji list smo prejeli brzojavno poročilo o veliki nesreči na postaji gorenjske železnice na Dovjem. Danes smo dobili iz Dovjega o nesreči naslednjo poročilo: Včeraj popoldne ob 4. uri sta pri zgornjem vhodu na kolodvor trčila skupaj dva tovorna vlaka. Eden je stal na kolodvoru, drugi je pa pri-vozil od Kranjske gore. Od merodajne strani se zatrjuje, da je menjalnik prav stal, pa iz neznanega vzroka se je moralo kaj premakniti, in vlak je zavozil na nepravi tir in je zadel na nasprotni vlak. Žalibog, je zahtevala ta nezgoda tudi človeško žrtev. Pri zgornjem vlaku se je ubil vlakovodjag. Franc P r a ž e n, rodom iz Loke pri Zidanem mostu. Oni voz, v katerem je bil, je kar na trske zmečkalo in so vlakovodjo mrtvega izpod razvalin potegnili. Strojevodjema, kurjačema in drugemu osobju se pa ni nič žalega zgodilo. Stroja sta poškodovana, toda pri vozovih onega vlaka, ki je bil na kolodvoru ni opaziti poškodb, toliko več je pa trpel drugi vlak. 10 voz je poškodovanih, nekaj je popolnoma strtih, nekaj pa prevrnjenih ali sploh več ali manj potrtih. Osebna vlaka ob 3U na 6. uro in ob pol 7. uri sta imela zamudo. Potniki so morali izstopiti in mimo kraja nesreče iti v drug vlak. Tovarniški delavci so prihiteli pomagat, da se čitnpreje zopet otvori reden promet. — Umrl je v Ločil trgovec in posestnik g. Franc Kovač, star 70 let. — Koncert v prid novemu kapelnlku. V četrtek 3. maja sc priredi v prid novemu novomeškemu kapelniku g. Rudolfu Hachlu v narodni čitalnici v Novem mestu godbeni koncert s petjem (poje gospica Mikoličeva). Z ozirom na namen tega koncerta in po splošnih simpatijah soditi, katere si je novi g. kapelnik v kratkem času svojega delovanja pridobil. želeti in pričakovati je obile udeležbe. Začetek ob 8. uri. — Poročil se je c. kr. sodni kancelist g. Ivan R o z m a n v Vel. Laščah z gpdč. Ivanko {g I i č iz Zaloga pri Komendi. — Slovenci v tujini. Iz Hamborna na Po-nmskem se nam piše: Marko Drobež, 46-ictni oženjeni premogar, rojen v župniji Cem-šenik, je sinoči ponesrečil v jami. Ubil ga je kamen, ki mu je pal na glavo. Zapušča tukaj vdovo s štirimi nepreskrbljenimi otroci. — Zelo se razširja v tem okraju bolezen, otrp-nenje tilnika. V preteklem tednu jih je umrlo šest, zbolelo enajst. Zdravniki ne poznajo leka tej nalezljivi in hudi bolezni. — Slovenci imajo v redeljo veselico, igro »Nemški ne znajo«. — Prvi dan majnika v Gorici. Goriški soc. demokratje so imeli po Gorici obhod z rdečimi zastavami in godbo na čelu. V vrtih Gorupovih sta govorila dva govornika, slovenski in laški; govorilo se je o tem, da proletarijat hoče.splošno in jed-nako volilno pravico. Po govoru sta šli dve deputaciji k županu oziroma k deželnemu glavarju Pajerju s spomenico, da hoče doseči pravico delavstva v parlamentu, v deželnem zboru in v občini; ako se mu to odreče, poseže po bolj energičnih in občutljivejših sredstvih v svrho, da to doseže. — Prva dolenjska posredovalnica za službe in delo. G. Lovro Tuš, čevljarski mojster v Novem Mestu otvori prvo oblastveno potrjeno posredovalnico za službe, tako za obrtne pomočnike in učence, kakor tudi za posle in delavce obojega spola. — Razdelitev častnih kolajn požarne brambe v Novem mestu se vrši na slovesen način v nedeljo 6. t. m. Slovesnost se prične s sv. mašo v kapiteljski cerkvi, po maši razdelitev častnih kolajn pred mestno hišo po gospodu županu ob primernem slavnostnem govoru. Popoludne koncert (vstop prost) na vrtu restavracije Tuček. — Premestitev v bolnici usmiljenih bratov v Kandiji. Premeščena sta gg. brata: Vi-libaid v Št. Vid na Koroško (na njegovo mesto doslej še ni drug imenovan), Lovrenc v Tan-tur (Palestina), od koder se je pred kratkim brat Viktor povrnil v Gradec. Na mesto brata Lovrenca je imenovan brat Hugo iz Št. Vida na Koroškem. — Pokopali so v Notr. Gorici Jakoba S o j e r j a , vulgo Slavine, veleposestnika, dolgoletnega uda občinskega starešinstva in krajnega šolskega sveta. — Samoumor. V predmestju Gvardjeli blizu Trsta so našli obešeno v gozdičku 20letno Ano K r a i n c iz Serpenice. Krainc se je zbala posledic pregrešne ljubezni in končala s samoumorom dvoje življenj, svoje in deteta, ki se je imelo kmalu poroditi. — Ameriške novice. V Conemanghu (Pa.) je umrl po daljšem bolehanju Bernard Hribar. — V Yalu (Kansas) je ustrelil neki zamorec Franca Birka, doma iz Blagovice pri Kamniku. ...t- Zavarovanje zasebnih uslužbencev. Specielna komisija gosposke zbornice bo imela v ponedeljek, 14. t. m., na Dunaju zborovanje, na katerem se bo posvetovalo o pokojnini privatnih uradnikov. Ko bo to posvetovanje končano, pride na vrsto plenarna seja. Zato je že odločen 21 majnik ali eventuelno 22. — Pritožba tržaške občine zavrnjena. Tržaška občina se je uprla odstranitvi agend političnih oblasti prve instance in šolskega nadzorstva in vložila v ta namen pritožbo pri državnem sodišču, a sodišče je sklenilo sledeče: Pritožbo mestne občine tržaške zavrača državno sodišče zaradi nekompetentnosti. Štajerske nouice. š Odbor »katol. političnega in izobraževalnega društva« za šmarski okraj postavil je pri seji dne 29. aprila t. 1., č. g. dr. Antona Korošca, prefekta in urednika v Mariboru, kandidatom za peto skupino za državni zbor in je sklenil z vso odločnostjo potegovati se za to izvolitev, ker ceni visoko njegove zasluge na gospodarskem in političnem polju. š Izjava odbora »kat političnega društva v Konjicah«. V odborovi seji dne 29. aprila zbrani vsi odborniki »katol. političnega društva v Konjicah« sklenejo enoglasno: Naš kandidat za prihodnjo volitev v V. kurijo je gospod dr. Anton Korošec, urednik v Mariboru, ter bomo odločno le zanj glasovali. Ob jednem pričakujemo in zahtevamo, da se prihodnji shod zaupnikov v Celju ne vrši na nedeljo, temveč v delavnik, da bo udeležba vsakomur mogoča. š Volilni shod pri sv. Benediktu v Slovenskih goricah v zadevi volitev v V. kuriji se je vršil zadnjo nedeljo ob obilni udeležbi. Sklicalo ga je katoliško politično društvo za le-narški okraj. Kaplan G o m i I š e k razloži zbranim možem in mladeničem volilcem važnost volitev sploh, zlasti še volitev 29. maja v peti skupini. Rajni prezaslužni poslanec v tej skupini, dekan Zičkar, potrebuje vrednega naslednika. In ta je dr. Anton Korošec. On je naš kandidat, kandidat katoliških Slovencev. On ima potrebne zmožnosti, pa tudi veselje za poslanski posel. Njegovo dosedanje delovanje ga priporoča, njegove mnogotere zasluge na polju časnikarstva in probuje južnoštajerskih Slovencev in mladine, kakor tudi na socialnem in gospodarskem polju opravičujejo naše zaupanje do njega. Da je naš kandidat duhovnik, to ga le priporoča, saj nikdo drug tako dobro ne pozna razmer in potreb katoliškega ljudstva, kot katoliški duhovnik. Mladenič-volilec, Franc Roškar, povdarja, da je dolžnost južnoštajerskih mladeničev, da se odločno potegnejo za moža, ki se jc doslej toliko trudil za pro-bujo in izobrazbo mladeničev. Ravno mladeniči naj bi posvetili vse svoje moči krepki agitaciji za izvolitev dr. Korošca. Posestnik Tomaž Kralj opozarja na to, kako bodo nem-čurii in štajerčijanej, ki bodo menda zopet imeli slavnega Wratschka za svojega kandidata, psovali našega kandidata, ker je duhovnik. Pa to nas naj ne moti. Prepričani, da ima priprosto slovensko ljudstvo edino v duhovnikih svoje najboljše prijatelje in govornike, bomo branili našega kandidata in storili vse, da gotovo zmaga. — Na to so bile soglasno sprejete sledeče resolucije: 1. Shod vo-lilcev pri Sv. Benediktu soglasno izjavlja: Naš kandidat za peto kurijo je in ostane č. g. dr. K o r o š e c. 2. Beneški mladeniči-volilci pozivajo vse južnoštajerske mladeniče v volilnem okolišu, naj delajo vsi za našega kandidata, dr. A. Korošca, najdelavniškega podpornika prekrasnega mladeniškega gibanja na Južnem Štajerskem in naj dne 29. maja vsi njemu oddajo svoje glasove. 3. Shod volilcev pri Sv. Benediktu protestuje proti temu, da bi se zaupni shod v svrho določitve kandidata vršil v nedeljo ali praznik, ko so mnogi zadržani, in da si celjsko politično društvo prisvaja pravico določevati in klicati zaupnike kar v Celje. Zaupni shod naj se vrši med tednom in sicer v Poljčanah, ki so nekako v**sredini volilnega okoliša, a skličejo naj ga naši poslanci. 4. Shod poziva naše državne poslance, naj storijo vse, da dobimo štajerski Slovenci 8 poslancev, koroški pa dva po novi volilni reformi. Shod se je vršil ob velikem zanimanju zbranih mož in mladeničev. Prav in umestno bi bilo, da vzgled katoliškega političnega društva za sod-nijski okraj Sv. Lenart v Slovenskih goricah posnemajo vsa naša katol. politična društva. Š Osebna vest. Predstojnik upravništva celjske cinkarne, rudarski svetnik Alojzij J a-n o u š je dobil naslov in značaj višjega rudarskega svetnika. Višji svetnik Janouš je to odlikovanje zaslužil s svojim ponemčevanjem in veliko strogostjo proti slovenskim delavcem. Pokojni poslanec Zičkar je moral večkrat posredovati pri vladi zaradi postopanja tega moža napram delavstvu. š Štajersko deželno gospodarstvo je tako, da kličejo na pomoč ne več samo Slovenci, ampak tudi Nemci. Nemško društvo hišnih posestnikov graških sklicuje po štajerskih mestih in trgih protestne shode zoper velikanske deželne doklade, ki odjedo hišnim posestnikom nad tretjino vseh hišnih dohodkov. š Slovenska zmaga. V Orehovi vasi pri Mariboru so zmagali Slovenci v I. in III. razredu proti štajerčevi stranki, kateri ves napor in vsa nemška sila iz Maribora nista pomagala. š Imenovanje. C. kr. okrajni šolski nadzornik za okraj Laško, g. Gustav V o d u š e k, doslej nadučitelj v Trbovljah, je imenovan ravnateljem. š Utonil je 26. m. m. občinski svetovalec in posestnik Blaž K o k o 1 iz Oplotnice. Šel je s svojo materjo iz Konjic proti domu. Pot pelja čisto ob vodi, kjer je nesrečnežu izpo-drknilo in je padel v vodo iz katere se ni mogel rešiti. Blaž Kokol je bil svoj čas župan v Oplotnici. š Samoumor. Čevljarski pomočnik Martin Filipič, roj. 1882. v Voračah (okraj Ljutomer), se je v nedeljo zjutraj ustrelil v graškem mestnem logu. Zadel se je v levo prsno stran in je v bolnišnici, kamor so ga prepeljali, umrl. Na 28. m. m. je bil klican na orožne vaje. Na pozivnem listku je napisal, da se je zaradi bolezni vstrelil. š Bela zastava bi bila imela viseti od 23. do 27. m. m. na sodnem poslopju v Cmureku, ker v tamošnjih zaporih ni bilo nobenega kaznjenca. Ker pa sodišče nima take zastave in je iz varčnosti ni hotelo nabaviti, je to okraše-nje sodne hiše izostalo. Koroške nouice. k Občinske volitve v Celovcu. V prvem razredu celovškega občinskega sveta so bili izvoljeni dr. pl. Metnitz s 364, Viljem Dietrich z 228 in J. Scherzinger z 212 glasovi. Kandidat uradniške stranke T. Bohrer je dobil 166, kandidat komunalnega društva pa 169 glasov. — Gospodarski klub bo štel 8 članov. k Umrl je koroški deželni poslanec Daniel K o tz. Llubllanske nouice. lj Novo pokopališče bo otvorjeno dne 3. maja na praznik sv. Križa. lj Cirkus Bufalo Bili v Ljubljani. Reklamno podjetje Nučič je dobilo naznanilo, da pride reklamni oddelek velikega amerikan-skega cirkusa Bufalo BiH jutri ob 6. uri 30 min. v Ljubljano, da začne z reklamo po Kranjskem. Cirkus šteje 800 oseb, 100 Indijancev, 500 konj. lj Podpolkovnik Brauner, poveljnik IV. bataljona tukajšnjega 27. pešpolka, je imenovan za polkovnika 44. pešpolka v Galiciji. lj Občinski svet ima redno sejo v sredo, dne 2. majnika 1906, ob šestih zvečer v mest-nej dvorani. Na dnevnem redu je: Naznanila predsedstva. Personalnega in pravnega odseka poročila: 1. O izidu letošnjih dopolnilnih volitev v občinski svet; 2. Volitev podžupana; 3. Volitev osmero stalnih odsekov; 4. Dopolnilne volitve v posebne odseke; 5. o nadomestni volitvi enega odbornika v glavni odbor »Deželne zveze za povzdigo prometa tujcev«; 6. o prošnji Marijane Kranjčeve, vdove po stražniku Jcrn. Kranjcu, za dovolitev posmrtne četrti, pokojnine in vzgojnine. — Poročila: o prošnji Gabrijele Špinarjove za dovoljenje bremen prostega odpisa dela njenega posestva vi. št. 39 kat. občine trnovsko predmestje; o ponudbi Ivana Cuzaka glede odkupa dela njegovega posestva pare. št. 148/5 kat. občine Poljansko predmestje za napravo ceste ob vzhodni strani nove domobranske vojašnice; o odkupu inventarja na podturnskem drsališču od prejšnjega najemnika; o dovoljenju kredita za polaganje tlakovanega prehoda od kresije do stolne cerkve; n pridruženju peti- ciji mestne občine v Brnu za preložitev velikih šolskih počitnic; o nasvetu, da se spomenik ob Gruberjevem kanalu popravi in eventuvalno prestavi; o nasvetu, da se kostanjev drevored v Knafflo-vih ulicah nadomesti z drugim; o prošnji nekega mestnega uslužbenca, da se mu dovoli zamenjava mestne službe z deželno; o prošnji nekega mestnega uslužbenca za dovolitev doklade. lj Ruski umetniki v Ljubljani. Dne 30. t. mes. se bo vršil v »Narodnem domu« koncert treh ruskih opernih pevcev iz Peterburga in ruske igralke. Spored bo obsegal točke iz ruskih oper in skladb ter ruske deklamacije. ■ lj Drugi redni koncert »Glasbene Matice« v letošnji seziji bo v s o b o t o, 12. m a j a ob 8. uri v Narodnem domu. lj Skušnje za koncert »Glasbene Matice« so: v s r e d o ob pol 8. uri za m o š k i z b o r in v č e t r t e k ob 8. uri za m e š a n zbor. Cenjeni člani se uljudno naprošajo, da pridejo k tem važnim skušnjam polnoštevilno. lj Prvi maj v Ljubljani. »Iz velikega grmenja je malo dežja.« Ako se je ta staroslo-venski pregovor kedaj uresničil, tedaj se je gotovo danes. Napovedovala se je splošna stavka, vse trgovine v mestu — tako je namreč govorilo občinstvo — bodo morale biti zaprte, s Trsta pride poseben vlak itd., in vse je nekako z napetim duhom pričakovalo usodnega dneva. No, in prišel je. Tržačani imajo opraviti sami s seboj, po trgovinah si lahko kupil, kar si hotel, samo v kazinskem stekle-' nem salonu so letele rdeče pšice. Predsedoval je shodu Vičič. Najprej je ponavljal stare stvari o socialnodemokratičnih zahtevah so-drug Kordelič. Zaletaval se je seveda v neizogibne klerikalce. Na shod je prišlo precej delavcev Koslerjeve pivovarne, ki štrajkajo. Tem je Kordelič obetal zlate gradove in napovedal bojkot Koslerjevemu pivu. Za Kordeli-čem je sodruge po nemško »naštribal« pleskar Frohlich, rdečkar Schauer je imel drugo naklado Kordeličevega govora, končal pa je vrsto govornikov ob splošni nezadovoljnosti gospod Praček, čegar elegantni frak je Kordelič s pomilovanjem ali nevoščljivostjo ogledoval. Po shodu so priredili navzoči obhod po mestu. Cela stvar je bila prisiljena in bi bila še bolj klaverna kakor sicer, če ne bi bilo zraven stavkujočih Koslerjevih delavcev in delavk.— Mesto je mirno in tudi po tovarnah se dela. Pogrešali pa smo g. Etbina Kristana in Kopača. Ta dva imata baje opraviti drugod. lj Nesreča. Včeraj popoldne je padel iz gugalničnega čolna v Lattermanovem drevoredu ključarski pomočnik Ivan Aleš, stanujoč na Dunajski cesti št. 45, ter se na glavi znatno poškodoval. Prepeljali so ga z rešilnim vozom v deželno bolnišnico. lj Nagloma umrl je sinoči v tovarni za lep 46Ietni delavec Matija Vrhove iz Dobrave pri Ljubljani. Zadela ga je srčna kap. Njegovo truplo so prepeljali v mrtvašnico k svetemu Krištofu. lj Za kruhom. Včeraj se je odpeljalo z južnega kolodvora v Ameriko 112 Hrvatov in 19 Slovencev. lj Družba sv. Cirila in Metoda v Ljubljani opozarja na umetniški dramski večer Matilde in Ljudevita Teodoroviča, ki se vrši v četrtek, dne 3. majnika ob polu 9. uri zvečer v »Narodnem domu«. Ker je del čistega dobička namenjen naši družbi, vabimo k obilni udeležbi. lj Stavka pri Koslerju. Tvrdka Kosler nam piše: Z ozirom na notico v sobotnem »Slovencu« prosimo Vas vljudno, da objavite v Vašemu cenj. listu v pojasnilo sledeče: V okrožnici na svoje odjemalce v kateri nismo navedli Auerjeve, delniške in mengiške pivovarne, storiti nismo mogli to zaradi tega, ker ne pripadajo omenjene pivovarne društvu planinskih pivovarjev; to društvo daje pivovarnam v slučaju stavke varstvo. Navedli pa smo v naši okrožnici pivovarne na Vrhniki in Senožečah, katere so domače pivovarne in člana gori omenjenega društva. — Zahvaljujemo se že naprej za Vašo prijaznost najtopleje z velespoštovanjem Kosler & Ko. lj Nabor. Na današnji nabor je prišlo 136 mladeničev, izmed katerih je bilo potrjenih 32. S tem je letošnji nabor v Ljubljani končan. lj Zunanjih zidarjev ln težakov je prišlo zadnja dva dneva pretečenega tedna zopet okolu 40. lj Zopet ena nemška firma več! Na Dunajski cesti se je nova tovarna za umetno kamenje otvorila, ki ima za gospodarja Nemca Unterhuberja. Od vseh voglov se plazijo zadnji čas nemški elementi v Ljubljano. Celo belgijski častniki in podčastniki kličejo iz Gradca in Celovca trdo nemške posle, gostilničarji nemške natakarje in natakarice, trgovci pa pomočnike, da bo prihodnje ljudsko štetje izkazalo v Ljubljani več »Nemcev«. lj Lepe razmere vladajo v tukajšnji tovarni Samassa. Z delavci se postopa, da presega vse meje. Vsak pritepen Nemec pometa z domačimi delavci, kakor se mu zljubi, ne da bi vodstvo tovarne proti temu prizdignilo le prst. Delavske moči se izkoriščajo do skrajne meje, in končno se jim odtrguje še pri zaslužku. Za akordno delo ni nikakega tarifa, in se delavci po končanem delu odpravljajo le s skromnimi bonifikati. Krono seveda nosi nemški delovodja Chehak, katerega postopanje je tako, da bi ga vsaka druga tovarna že davno postavila na prosto, le tukaj mu daje vodstvo tovarne popolno prostost. Seveda se delavcem brezznačajnežem ne zgodi ničesar; le po zavednem narodno mislečem delavstvu se tolče. Tekom dveh dni je moralo zapustiti pet dclavcev-domačinov vsled neznosnih razmer delo, ter sc morajo na ljubo temu Nemcu hočeš ali nočeš podati na tuje iskat kruha, katerega si na rodnih tleh zaradi tujca ne morejo dobiti. Tovarna pa, katero vzdržuje izključno samo slovenski narod, pri vsem tem lepo molči z zaprtimi očmi! Radovedni smo, koliko časa se bode še šopiril ta tujec v tovarni, ter pometal z domačini po njemu lastni nemški metodi. Ako se razmere ne bodo kmalu pre-drugačile, posvetili bodemo tej tovarni malo več pozornosti._ 36 ŽENSK UMORIL. Iz Tangerja poročajo, da so v Marakešu aretirali nekega arabskega črevljarja, ker je umoril 36 žensk. Trupla umorjenih žensk so dobili v njegovem vrtu in v njegovi prodajal-nici. Prihodnji četrtek bo morilec križan. Iz slouanskeja sveta. sl Svoboda na Hrvaškem. Kandidat Star-čevičeve stranke Blaž Fortič je bil v Cazmi zaprt in zato ni mogel nastopiti med svojimi volilci. V Zaprešičah je dobilo domači zapor večje število opozicionalnih volilcev. Sodnija jih je okrivila s tem, da so — »kortešie. V Vinkovcih je opozicionalnemu kandidatu Jan-čikoviču od oblasti zabranjeno vsako občevanje z volilci. Jančikovio je pod policijskim nadzorstvom. sl Cetovodja Jankov ni ubit, ampak še živi. V boju je bil sicer ranjen, a se mu je posrečilo ubežati. Telefonska In brzojavna poročila. ZASEDANJE DRŽAVNEGA ZBORA PREKINJENO. Dunaj, I. maja. Po otvoritvi današnje seje je naznanil predsednik Vetter, da so mu bile od mnogih strani izražene želje, naj današnjo sejo z ozirom na izpremembo ministrstva zaključi. Z ozirom na te želje z a k 1 i u -čujesejo. Prihodnjasejabonazna-njena pismenim potom. (Nemir.) Dunaj, 1. maja. Govori se, da bo prihodnja seja državnega zbora v petek, skoro gotovo pa bo šele v torek. Med tem časom bo novi ministrski predsednik obravnaval s strankami. DR. ŠUSTERŠIC O NOVEM MINISTRSKEM PREDSEDNIKU. Dunaj, 1. maja. Dr. šusteršič se je izjavil časnikarjem, ki so ga prišli intervivati: »Slovanska zveza« stoji nepremično in brezpogojno na stališču splošne ln enake volilne pravice In se bo ostro bojevala proti vsakemu ministrstvu, ki ne bo kot glavne točke svojega programa imelo splošne, enake, direktne, tajne volilne pravice. Novega ministrskega predsednika nam slikajo kot konclliantnega moža, a nam ni merodajna osebnost, ampak stvarno stališče novega ministrskega predsednika. Vsekakor je na nas napravilo ugoden vtis dejstvo, da se princ Hohenlohe že pred leti nI bal izpovedati, da je Avstrija zrela za splošno in enako volilno pravico. HOHENLOHE. Trst, 1. maja. Danes je prišel princ Hohenlohe sem s soprogo in se odpelje prihodnje dni na Dunaj. Namestniške posle prevzame grof Schaffgotsch, ki bi postal cesarski namestnik v slučaju, da bi Hohenlohe bil dalj časa ministrski predsednik. Dunaj, 1. maja. Lahi izjavljajo, da princ Hohenlohe ni zakrivil odredb proti tržaškemu magistratu in da Jim je simpatičen. Mlado-češki klub je Izjavil, da stoj! na stališču splošne, in enake volilne pravice in da zre mirno bodočnosti v oči. Odločno bo preprečil vsak poizkus vlade, škodovati interesom češkega naroda. Klub ima po Gautschevem odstopu popolnoma proste roke in bo brez ozira na preteklost uredil svojo politiko napram novemu ministrskemu predsedniku. Krščanskim socialcem se zdi Hohenlohe preveč socialno-demokraškega naziranja. Dunaj, 1. maja. Seja odseka za volilno reformo je bila odgodena. Dunaj, 1. maja. Princ Hohenlohe se vrne v četrtek iz Trsta sem, nakar uradno objavi »VViener Zeitung« njegovo imenovanje. Vse stranke so zavzele stališče, da hočejo počakati, kaj bo. Eno je gotovo: ime Hohenlohe pomeni nadaljevanje volilno reformne akcije v smislu splošne in enake volilne pravice. Govori se le, da princ Hohenlohe ni prijatelj Gautschevih volilnih okrožij, da bo v tej točki napravil izpremembe, ako sploh Gautschevo razdelitev okrožij ne bo popolnoma umaknil. Gautsch se umakne v zasebno življenje. Hohenlohe ostane toliko časa, da uredi razmere in da izpremeni svoje uradniško ministrstvo v parlamentarno. V tem oziru prične takoj s pogajanji, ko se vrne na Dunaj. Prva parla-mentarična akcija nove vlade bodo volitve v delegacijo, ki se snide 5. junija. PRVI MAJ NA DUNAJU. Dunaj, 1. maja. Vsa delavska zborovanja so se danes tu mirno Izvršila. VOLITVE NA OGRSKEM. Budimpešta, 1. maja. Doslej je znanih 298 volilnih izidov. Izvoljenih je 186 Košu-tovcev, 55 članov ustavne stranke, 18 ljudske stranke in 17 kandidatov narodnosti. DOGODKI V PARIZU. Pariz, 1. maja. Včeraj je prišel v zbo-rovališče delavcev neki poročnik In pred 1500 navzočimi izpovedal svoje socialistično prepričanje. Navzoči so častniku napravili ova-clje. Na cesti je bil poročnik aretiran. Polo-ficiozni »Matin«, ki služi vsaki vladi, se trudi dokazati, da so »klerikalci« krivi delavskih nemirov. Priobčuje neka pisma, ki pa nič ne dokazujejo. Pariz, I. maja. Stavkati so začeli uslužbenci v špecerijskih prodajalnicah in Izdelovalci vozov ter hočejo vstrajati v stavki, dokler se njihovim zahtevam ne ugodi. DELNIŠKA DRUŽBA ZDRUŽENIH PIVOVARN ŽALEC IN LAŠKI TRG v Ljubljani, telet št. 163 —..........~ priporoča svoje — izborno pivo v soricili in steklenicah. — ■ 7 O I « n « .. C___I _ " " » ! > I • ________. Andrej Knrlln, Karol Kauschepg, Matija Kolar, Ivan Kregar, stolni kanonik v L|ubl|anl. veleposestnik v Ljubljani, iupnik pri D. M. v Polju. svet. trg. in obrt. zb. v Ljubljani, FrančISek Leskovlc, Ivan Pollak ml., Karol Pollak, Greg. Sllbar, hišni pos. in blag. Lj. pos. tovarnar. tovarn, in pos v Ljubljani. župnik na Rudniku. V abilo na 989 2-1 VIII. redni občni zbor »Vzajemne zavarovalnice proti požarnim škodam in poškodbi cerkvenih zvonov v Ljubljani" ki se, bo vršil dne 16. majnika 1906 ob 3. uri Dopoldne v društvenih prostorih, ker ni bil na dan 30. aprila 1906., določeni prvi občni zbor sklepčen. Dnevni red: 1. Računsko poročilo nadzorništva. 2. Poročilo revizorjev. 1 3. Odobrenje letnega računa za leto 1905. 4. Sprememba nastavka pri zavarovanju zvonov. 5. Dopolnilna volitev nadzorništva. 6. Slučajnosti. Predsednik nadzorništva. Vabilo k 996 gremija trgovcev v Ljubljani ki se bo vršil dne 15. maja 1.1., ob treh popoldne v mali dvorani Mestnega doma. Dnevni red: 1. Čitanje zapisnika zadnjega občnega zbora. 2. Poročilo o delovanji, polaganje računa za leto 1905., poročilo računskih preglednikov. 3. Določitev doklade za leto 1905. 4. Volitev načelnikovega namestnika. 5. Volitev enega člana in dveh namestnika v razsodiški odbor. 6. Gremijalna šola. 7. Raznoterosti. V slučaju nesklepčnosti radi prepičle udeležbe vrši se drugi redni občni zbor dne 22. maja t. 1. ob isti uri, ravnotam ter z istim dnevnim redom, ki pa sklepa veljavno neglede na število navzočih članov. K obilni udeležbi vabi Odbor. Iščeta se dva dobro izurjena trgovska pomočnika Kje, pove upravništvo „Slovenca". 935 2-2 Naprodaj je po ugodni ceni zaradi selitve hiša m kovačnica z nekaj zemljiščem. Vse je prav v dobrem sta • nu, dve uri oddaljeno od Ljubljane ob državni cesti; pripravno je tudi za kako drugo obrt. Proda se tudi prav dobra krava. Več pove lastnik Anton Žavbi, kovač, Dragomer 24. Pošta ViČ p. Ljubjani. 992 8—1 2291 124 »Ljubljanska kreditna banka v Ljubljani" » r F 1 nun u tv i nnn aaa. n______ «__li.j 17 mama. _ . _ _ ___ Podružnica v CELOVCU. Kupuje in prodaja vso vrste rent, zastavnih pisem, prijoritet, komunalnih obligacij, srečk, delnic, valut, novcev in deviz. Protniese Izdaja k vsakemu žrebanju. Akcijski kapital K 2,000.000 -. Rezervni zaklad K 200.000'- Zamen luva in ekshomptuje Huje predujme na vrednostne papirje, izžrebane vrednostne papirje in vnovčuje Zavaruj« srečke proti kurznl zapale kupone. izgubi. Vlnkuluje In devlnkuluje vojaške ženltninake kavcije. -mrf Eakompt ln Inkaann menlo Tt-.«. Borzna naroiUa. Podružnica v SPLJETU. Denarne vloge sprejema v tekočem računu ali na vložne knjižice proti ugodnim obrestim. Videni denar obrestuje od dne vloge do dne vzdiga. Promet s čeki 3n nakaznicami. I I Podružnice: Praga z menjalnicami: Oraben 25, Mala stran, Most ulica 17, Žižkow, Husova " — - >. Veliki trg 10. Ilailon, Olavni trg 4. <>Ska Lipa, ČoSka Kamnica, ber«, SchlMerjeva cesta 3. Moilllng, Fran Josipa trg 9. Nori Jlčln, Menjalnična delniška družba « 150-13 ulica 37. Brno, MoraTskl Zuni Črna cesta 8. IMzen in SvIUra. Menjalnice na Dunaju: I. Wollzeiie 10, II. Taborstrasse 4, III. Ungargasse 69 (vogal Rennwega), IV Wie-dner Hauptstrasse 12, V Schflnbrunnerstrasse 88 a, VII Mariahilerstrasse 76, Vili. Lerchenlelderstrasse 132, IX. Alsprstrasse 32, X. Favoritenstrasse 59, XVIII. Wiihringerstrasse 82, XXI. Hauptstrasse 22. M E R C U R" Dunaj, I., Wollzeile 10. Ako. kapital K 12,000.000. Reser zaklad K 6,000.000. Najkulantnejši W nakup in prodaja n vseh vrst rent, državnih papirjev, akcij, prioritet, zastavnic, srečk, deviz, valut in denarja. Zamenjava in eskomptiranje izžrebanih zastavnic in obligacij, srečk in kuponov.