Bnmo bi opnnmištvo :
Maribor, Koroške ulice 5. „STRAŽA“
tekaj« » pondeljek, sredo in petek
popoldne.
Rokopisi se ne vraća ja
f aredni&tvom se more govoriti Wik dan od 11.—12. ure dopold.
Telefon at. 113.
naročnina listo:
Celo leto..................i2	K
Pol leta....................6	K
četrt leta..................3	K
Mesečno.................... |	K
Posamezne številke 10 v. Zunaj Avstrije celo leto 17 K.
Inserati ali oznanila
se računijo s 15 vin. od 6 redne petitvrste ; pri večkratnih oznanilih velik popust
Neodvisen političen list za slovensko ljudstvo.
"»t. 7.	Maribor, dne 17 januarja 1912.	Letnik IV.
Deželni zbor štajerski.
Štajerska zastava zopet vihra na 0ež. dvorcu v Gradcu. Od vseh strani dežele so dospeli poslanci v glavno mesto. Vsi ugibljejo, kaj da bode. Jasnega položaja niso našli, kakor so upali. Poslanci S. K. Z. so prišli že v pondeljek v Grabec in se posvetovali še pozno v noč o postopanju v deželnem zboru. Klubov načelnik dr. Korošec je poročal o pogajanjih In predložil obširno snov. Velika večina gospodarskih zadev, katerih rešitev so zahtevali' poslanci S.
K.	'Z., je še samo na papirju. Izgovarjajo se skoro V vseh slučajih, da še vprašanje ni dozorelo, da bi se dovršilo, ker niso dovršene predpriprave., Naši potalanci so to vzeli z velikim začudenjem na znanje in so tudi opozorili vlado, da naj ona presodi, če slovenski poslanci opravičeno obstruirajo ali ne. Že ta materijal zopet dokazuje, da se ni v uradih v Gradcu nikdatr in ničesar pripravljalo za gospodarske zadeve na Spodnjem Štajerskem.
Posvetovanje o teh pogajanjih je tajno; ker ni bilo mogoče premostiti ‘še raznih vprašanj, se je odločilo z večinskimi strank:tni, da je v torek samo formalna seja, dokler se ne pride do kakega stvarnega sporazumi jen j a. V sredo *n četrtek se nadaljujejo pogajanja); poslanci S. K. Z. so ostali v Gradcu, ker imaio vsak dan klubovo sejo. Pred petkom že najbrž pade odločitev.
Poročilo o seji dne 16. jan.
Ob 10. uri dopoldne je maševal prevzv. knezo-škof graški v stolnici. Sv. maše so se udeležili, dež. glajvar grof Attems, izmed odbornikov le Robič in Hagenhofer. Polnoštevilno so bili navzoči poslanci
S.	K. Z. in nemški krščanski socialci; poleg njih jo bilo le nekaj poslancev veleposestva.
Ob 11. uri otvori sejo deželni glavar, opozarja na važnost zasedanja in kliče na presv. cesarja 3-kratni ,jhoch.“ „Hoch“, še bolj pa s ,ž i vij o “-klì c i so se razlegali po dvorani.
Nato obljublja v daljšem 'govoru c. kr. namestnik, ekscelenca grof Clary,, da bo vlada podpirala deželni zbor; njegova želja je, da bi deželni zbor deloval.
Za provizorična zapisnikarju povabi glavar poslanca dr. Verstovšek a in dr. Negrija, katera Sta bila potem tudi stalno izvoljena. Prvič je torej iz-
voljen za zapisnikarja, odkar obstoja deželni zbor, slovenski poslanec. Tako se ruši kamen za kamenom od te nekdaj tako mogočne nemške politične stavbe v deželi, v kateri so sploh mislili, da ni Slovencev.
Med štirimi izvoljenimi verifikjjjorji je tudi dr. Benkovič.
Glavar je naznanil še mnogo predlog deželnega odbora; med njimi so proračuni, razna poročila o občinskih doklajdah, o vodovodih, o meščanskih šolah itd.
Seja je bila torej samo formalnega značaja, kakor bo tudi ona v petek imela popolnoma formalen značjj. Do tega dne bo najbrže padla kocka in javnost bo zvedela* kako bodo postopali naši slovenski poslanci in kakšna bo usoda dež. zbora.
Moč organizacije in časopisje.
Ne bo nič posebno novega, kar bomo povedali, toda stvar je tolike važnosti, da se jo mora večkrat ponavljati in zabičevati. Moč organizacije in č-jsopi-sja je silna. Brez teh dveh faktorjev je najlepša misel brez prave moči, je najdonosnejša stranka, temelječa magari še na tako dobrih principih, samo igrača časa. Porodi se polna življenja, šine proti nebu. da je vse očarano, a nekaj časa, pozneje najdemo še samo razvaline in izgubljeni tavjajo po njih nekdanji mogočnjaki.
Vse drugače pa, kjer ‘so široke mase združene v tesnih organizacijah, kjer je razširjeno dobro časopisje. Še Če je princip, ki ga predstavlja organizacija, krivičen in škpdljiv, če so njeni temelji nezdravi in cilji pogubonosni, vendar je moč organizacije in njenega časopisja tolika, da premaga najrazličnejše ovire in si pribori prostor na solncu. Poglejte socialno demokracijo! Njeni temelji so kvarljivi, njeni cilji nemogoči, utopistični in v marsičem krivični, a vendar si pridobiva vedno več tal. Ni to stranka efermnega značaja, ampaik njej je zasiguran dolgotrajen obstoj. In vsa ta njena življenjska sila izvira iz smotrene in tesno sklenjene organizacije in iz vpliva časopisja, Znano je, tifa smatra, vsak organiziran delavec za svojo dolžnost, da je naročen na svoje glasilo.
Ce dajeta organizacija in časopisje tako moč že združitvam in strankam, ki bazirajo na pesku, potem morata dati nam, ki grammo na Petrovi skali, nenremagljivost. Niso to prazne besede, ampak tr-ffitve, Id jih utemeljuje in podpira vsakdanje življenje.
N>a, Kranjskem se trudi liberalna stranka že desetletja, da bi prišla na površje. Nobenega sredstva se dosedaj. ni vstrašila, nobenih umazanosti se ni zbala, samo da bi izpodkopala tla S. L. S. Toda kaj vidimo? S. L. S. koraka nevzdržema od zmage do zmage. Koliko upov so stavili liberalci v občinske volitve, ki se vrše v zadnjih mesecih po deželi1, in koliko porazov so že doživeli. Še nekdaj njihove najtrdnejše trdnjave, mesta in trgi, padajo in prihajajo v posest S. 'L. S. Naša stranka si je priborila Kamnik, potem Tržič, zatem Radovljico in sedaj prihaja vesela vest, da je tudi starodavna Škofja Loka, dala slovo gnilemu liberalizmu in se je oklenila S. L. S. In če se vprašamo, kako vse to, dobimo kratek odgovor; S. L. S, je razpletla po celi deželi gosto o-mrežje političnih, nepolitičnih in gospodarskin društev in je znala svoje časopisje razširiti v zadnjo gorsko vas. V živahnem organizatoričnem delu in v razsrjenem časopisju, ki prvemu najprej pripravlja pot, potem ga pa širi in poglobljuje, leži njena moč.
In če pogledfamo na zadnje volitve na Nemškem! Vse je razpršeno in razgnano na vse mogoče vetrove, sjmo centrum in socialna demokracija stojita neomajano kot zmagovalca;. Skoro pri vseh drugih Sjtrankah je videti, da ni nobenih notranjih vezi,, da jih druži sama gola fraga, ki pa v težkih bojih zgubi vso svojo vabljivo moč in težo, zato jih je na-val nasprotnikov razgnal na vse strani. Kar so rešile in kar bdio še rešile, ne bodo z lastno močjo, ampak s tujo pomočjo. So kakor bolnik, ki brez. opore ne more nikamor. Centrum in socialna- demokracija sta pa dosegla svoje vspehe ponajveč samo z lastno silo. Ce Človek tudi ni politično 'izšolan, mora pri pogledu na nemške, volitve videti, kako tvorita centrum in socialnfa demokracija, iz sicer povsem nasprotnih vzrokov, jasno očrtani enoti, med tem ko so druge stranke samo konglomerat centrifugalnih elementov. Zopet sta tudi tukaj organizacija in časopisje ona dva faktorja., ki dajeta tema dvema strankama moč in silo. Obe te dve stranki imata vzorno organizacijo in zelo razširjeno časopisje : od tod njuni vspehi.

Na Art viže.
PastuŠkjih,
„Kaj pa stikaš po vozu?“
„Ne vem, kje bi si prostor, izbral. V; praznem vozu človek res ne ve, kam naj sede; v nabasanem * mu je vsaj to omahovanje odvzeto.“
Vlak se je premaknil. Pred nsjmi je zablestela Aurija in sinela veličastno v sivk|asto dalj. Nasmihala se je Trstu in se koketno zaganjala v novozgrajeno nasipe v pristanu Sv. Andreja. ‘Trst in Adrija. Krasen par, kaj? Par, ki se ljubi že stoletja. Ne kakor človeški parčki, In ljubezen se užiga bolj in bolj, plapola ve) mo više. Človeku se kar srce smeje ob pogledu na to zdravo bujnost.
Tovariš, stud. phil., je predaval o slovenski slikariji. Nisem ga poslušal, le 't up at am je z /del ob moj ušesni bobenBek kak siten obad iz njegovih ust, na primer: „karikirana pejzažistika“, alli „v tujini priznani, doma nerazumljeni umetniki“, ali ,J’art pour 1’art-ovei in Part aour Fargent-ovci.“
Pred nami Lloydova ladjedelnica. Tik ob morju troje ali četvero lesenih ogrodij, objemajočih živo-rujavkasto kolose, ki se dan do dne, kakor nerodna buba v lepo pisnega hrošča, vedno očividnejeizpre-minjajo v končno obliko vojne ali trgovske ladije.
Drugače sega trušč, zabijanje in ropot prav gori do vlak?*; danes, v praznik, tega ni.
Severni konec istr (ke obale nam kaže svojo reber, posejano vsepovsod z vasmi in seli; Sv. Rok, Milje, Žavle. Med Skednjem in Ricnvpiji se nam odpre na 'desni prijazna dolinica, ki se v njenem vzhodnem koncu kaj mikavpo odražajo od zelenega ozadji naselbine: Dolina, Krogle, Boljunec.
„Tukaj čez“, kaže M., ježijo Mačkovlje. Za popoldanski izlet jako primerne. Na velikonočni pon-
deljek smo bili gori. Iz Trsta nas je parnik prestavil v Milje, odkoder smo jo mahnili peš ob obali naprej. Gospod G. nam je spotoma pokazal mesto, kjer je kraška burja lani prevrnila istrski vlačič — ime vlak mu res ne prlstoja. Da ga zanaprej energie,na tetka zopet ne odpihne iz tira, so mu postavili ob strani leseno ograjo, kakor denejo otroka, ki se uči hoditi, v lesen stolček.“
MeG lepimi brežuljki in okroglimi holmi, ki pa spominjajo precej na Goriška Brda in na Vipavsko dolino, sredi cvetočih breskev in belih Češenj lezemo više in više, dokler se okolica skoro neopazno ne iz-premeni v pravi kraški svet, poln skriljastega in luknjastega apnenca., obrasten s pritlikavim brinjev-jem, tupatam z gručo borov ali z revnim malim hra-sitičjem.
Tako jo primaha vLjk zadosti hitro pra,v zdoli od morske obale do postaje Kozina (485 m);1 ker se je revež na strmi poti usopel, se moramo do brihod-njo postaje Rodik zaupati drugemu, bolj Čilemu Ju-kamatiji.
Na postaji Rodik se začnejo že tik ob tiru znamenja S. P. (D., ki nas nekam skrivaj odvedejo od tira naravnost v bujnozeleno, češpelj, div in drugega sadnega drevja bogato loko pred vasjo Rodikom.
Nasproti nam pride Človek v pollovski opravi in s ouško.
„Ta energična resnost na njegovem licu!'1 pravi N; „človek bi dejal, da je ljubico ustrelil. Diuge primerno divjačine ni najti tukaj v tem Času.“
M. obstane pred niako, hlevaisto, iz kamenja bolj zloženo kakor zidano kolibo, tako nizko, a*a se ji slamnata streha opira z robovi na tla.
,,'Stilnjak“, pr,alvi stud. phil. „Za gimnazijskih lei sem že prenočeval v takem.“
„Hlev“, ugovarja N.
M. maje neverjetno z glavo, se ozira po človeku, ki bi mu mogel dati pojasnila: ker ne uglej Ja nikogar, jo mahne za nami.
Steza vodi mimo par mlak, med hrastičjem in leščevjem navzgor.
Stud. phil. gre naprej, mahoma obstane na neki ravninici in ne ve kam:
„Stezo ni več in znamenj tudi ne.“
Stud. phil. mora v sredo, da ga ne 'izgubimo.
N prevzame vlogo vodnika in na/s dpravi zopet na stezo.
Pred nami leži v dopoldanskem solncu Reška dolina, ki preide za Škocjanom naprej proti Divjači v Široko planoto.
N. si briše pot z obraza, M. sope na vso moč, stud. phil. pa smlukne lahkotno in prožno najprej na desno; ne potan ni videti, ne zasopel.
„Ti“, se obrnem k M.-ju, „ta tvoj nečak nič prsi nima, pa nas bo, kakor kaže, vse osramotil.“1
„Blagovoli pomisliti: če prsi nima, se tudi u-sopsti no more; vsaj pred sušico je zavarovan. Jaz ga kar zavidam. Ta ti svojega telesa čisto nič ne čuti. Evo, zdaj je bil tu, zdaj ga že ini več videti. — Severa nas bo vse osramotil.“
Zložna, zaznamovana steza nas vodi naprej. Na desni gozd, poganjajoče bukovje, živozeleni macesni, temnozeleni bori, trmasto hraistovje, ki se mu popje kljub toplemu solncu Še ni napelo niti za spoznanje ; na levi Reška dolina z griči, železnico in vasmi.
N. pripoveduje, kako so se lani tržaške gospodične jezile nanj, ker jih je zvabil sem gori, češ, da ni pot nič bolj utrudljiva, kakor doli pri Trstu, po-bošketu; pa so prišle v tistih drobnih čeveljčkih, finih in nežnih, kakor Židana nogavica, z visokimi in ozkimi (podpetniki — še Čudo, da si nobena ni izvila nežnih nožič; a izvinile so si tiste ppdpetnike!
Mimo Trlice (796 m) stopamo počasi skoro vzporedno z goriško-istrsko meio proti vasi Artviže. A nekoliko pred vasjo jenja gozd, steza gre skoro po slemenu.
(Konec prih.)
Konkluzij, ki sledi iz teh 'dejstev za njus, ne bomo podrobneje razkladali, leer je jasen. Rečemo samo:	skrbimo za organizacijo, bodisi ene ali druge
vrste, da bo vedno živahna ter delavna, in širimo naše časopisje. Ce bosta šla, 'ta dva faktorja vedno Čvrsto naprej roko v roki, potem smo nepremagljivi in mirno lahko čakamo, naj pride karkoli. Ce bo tako, potem lajhko zapišemo: zmagovali smo do sedaj, zmagovali bomo tudi v bodoče! In tako bodi!
Vprašanje na deželni šolski
svet«
Sedmošolei mariborske realke so minulo soboto pod pokroviteljstvom ravnatelja Bittner j a priredili javen 'ples. Gotovo nel|aj novega na pedagogi čiiem polju. Do sedaj so samo viabkošolci prirejali bale in take reči, v letu 1912 pa so že tudi srednješolci pod pokroviteljstvom profesorjev in ravnatelja začeli tekmovati z bale prirejajočimi in raznolikim gospicam se klanjajočimi visokošolci. Ne bomo se prerekali o tem, je-li to prava pedagogika in odgoja mladine za delo in resnobno življenje. Omenjamo tudi samo mimogrede, da se je nekatere učence te šole opažalo iti domov še-le za belega dne. Ne moremo pa in tudi ne smemo zamolčati, da je bil čisti dobiček tega pod pokroviteljstvom ravnatelja Bittnerja prirejenega plesa namenjen Siidmarki. Takp je tudi bilo tiskano na vabilih. Z.Vkon veleva, da srednješolci ne smejo biti Člani političnih društev ter da ne smejo pri njih sodelovati, mariborski realci pa prirejajo pod pokroviteljstvom svojega ravnatelja, plese za 'Südmarko. Ali .ne velja ta postava tudi za neniške realce in njihovega nemškega ravnatelja? Recimo, da bi slovenski gimnazijci v Celju priredili veselico v korist JSlov. Straži“ ali pa „Ciril-Metodavi družbi.“ Ali bi ravnatelj Proft to veselico dovolil, ali bi prevzel pokroviteljstvo nad tako veselico?
Nemški srednješolci pa bi smeli delovati za — Südmarko, za društvo, ki Slovence do krvi ^ sovraži ter jih hoče izpodriniti z lastne zemlje in nadomestiti s protest antovskimi Švabi !i Ali visoki deželni šolski svet tc odobruje? Je taka odgoja mladine v soglasju 2 zakonom? Mi zahtevamo 'jasno bese( h in ne bomo mirovali, dokler se ne ukrene kaj, določnega. Mariborska realka je c. kr. zavod, namenjen za Spodnještajersko, kjer prebivajo Slovenci. Kako naj slovenski stariši svojo otroke zaupajo zavodu, kjer se »Ma-dina vnema in dela za Südmarko? Kakb morejo slovenski in ne samo slovenski, k*ako morejo katoliški starisi z mirno vjestjo svoje otroke zaupati takli šoli? Stvar je preresna, da bi jo puščali v nemjar. Opozarjamo deželno šolsko nadoblast tudi ria to, da skrbno preišče, ali se na mariborski realki izpolnjuje tista postava, ki prepoveduje srednješolski mladini norliti narodna zn/imenja, in ali ni utemeljena pritožba, da učenci mariborska realke nosijo znamenja Südmarke in druge nemško-nacionalne znake? In če ne bi našli v Gradcu dovolj zanimanja, za to važno stvar, si ga bomo pa poiskali še višje.
Politični pregled.
štajerski deželni zbor.
V informacijo prinašamo različne nemške glasove, ki jih je čuti sedaj ob otvoritvi deželnega zbora. Priobčujemo jih siamo zajto, ker je zanimivo slediti razpoloženju, ki vlada na raznih straneh v nemškem taboru.
Dne 15. t. m. je zborovalo v Maji;Umru, kakor poroča „Grazer Tajgblatt“, društvo načelnikov nemških političnih društev, kakor:	nemškega društva,
nemškega volilnega društvja, društva trgjdvcev in o-brtnikov, društva nemških železničarjev, pod pied-sedstvom dr. Orosela. Sklenili so, resolucijo, v kateri poživljajo vse nemške spodnještajerske poslance preprečiti za vsako ceno, dia bi se Slovencem odkupila obstrukcija z narodnimi koncesijami na račun Nemcev.
„Tagesposta“ pa piše, istega Sne, da ni treba staviti posebno veliko upanja na delazmožnost dežel nega zbora, ker si Slovenci domišljujejo, da se večina mora pokoriti manjšini in večinske stranke bodo poskrbele za obširno agitacijo v. celi deželi, naperjeno proti' strani, ki zabranjuje delazmožnost deželnega zbora.
Zanimivo je tudi, kar piše včerajšnji „Arbeiier-wille“, ki je glasilo nemške Bocialne demokracije’ „Ce tudi pride do delazmožnosti deželnega zbora, je vendar pogled v bodočnost za ljudstvo jako slab. Zvišanje dokladi na pivo, zvišanje deželnih doklad dc 25%, zvišanje stanarinskega davka in davka na vozne listke, vse to navdaja ljudstvo z večjim strahom in z večjo skrbjo, kakor Če bi obstrukcija dalje trajala.“
Naše državno gospodarstvo.
Zaključek našega državnega gospodarstva izkazuje za pretečeno leto približno 120,000.000 K več dohodkov, kakor je bilo proračun j eno. (Ta ugoden izid je povzročilo dejstvo, da ao se zdatno zvišali dohodki severne železnice, kakor tudi državne železniške družbe. Tudi dohodki iz tobačnega monopola so nad vse pričakovanje narasli.
Je to zelo povoljno, samo Hal, da so leta 1910 prekoračili izdatki za 100,000.000 K proračjunjcno svoto.
(Ostra obsodba Aehrenthalove politike.
V	Solnogradu je govoril ha nekem shodu Slan avstrijske delegacije, znani voditelj nemških krščanskih socjalcev, državni poslanec baron Fuqhs o politiki ministra zunanjih zadev grofa Aebrenthala.
Baron Fuchs je najodločnejše oidklanjal politiko grofa Aehrenthala, katero je označil za državi nevarno. Povdarjal je, da se Italija z vsemi svojimi močmi pripravlja za vojno proti Avstriji, da ima že v ta namen pripravljenih 300.000 vojakov ob avstrijski meji in da bo moral italijanski kralj, ko bo končana italijansko-turška vojna v Tfripoliianiji, napovedati Avstro-Ogrski vojno,, ,a|ko ne bo hotel, da ga razjarjeno italijansko ljudstvo ne pošlje jv penzijo. Tako je ljudsko razpoloženje v Italiji in temu razpoloženju ljudstva se bosta morala ukloniti italijanski kralj in vlada.
V	nadaljnem svojem govoru je obžaloval govornik, da se je avstrijska zunanja politika preveč oddaljila, od Nemčije in da grof Aehrenthal) tudi ni znal najti prave poti do zbližanja z 'Rusijo. Grof Aehrenthal je vse preveč gojil odkrite, naši državi nevarne prijateljske razmere z Italijo in iysled te njegove politike je moral pasti najodkritejši branitelj avsteo-ogrskih državnih interesov, bivši šef generalnega, štaba Conrad-Hetzendorf.
V	diplomatičnib krogih so izvajanja barona Fuchsa napravila zelo neprijeten vtiri. Zlasti zavračajo Iti krogi z 'vso odločnostjo Fuehsova izvajanja v zadevi Italije in trdijo, da Italija nima sedaj v celi svoji ,državi na razpolago 300.000 vojakov, ravno tako pa zavračajo trditev, da bi bilo postopanje grofa Aehrenthala z ozirom na razmere med Avstrijo in Rnsijo nekorektno.
Vsi prijatelji Aehrenthalove politike z „N. Fr. Pr.“ na čelu so začeli divjo gonjo proti baronu Fuchsu radi njegovih odkritih besed. V ogrskem državnem zboru so tudi že privlekli vso zadevo na tapet, in se je v seji od dne 15. t. m. več gpvornikov bavilo z dr. Fuchsovim govorom. Čeprav je govoril baron Fuchs zelo ostro, se mora vendar priznati, da je povedal marsikaj resničnega. Razpoloženje v Nalij i je Avstriji res skrajno nasprotno.
Kranjski deželni zbor.
Kranjski deželni zbor ima plenarno sejo danes v sredo dne 17. t. m. Voliti se imajo dìseki, katerim se odkažejo predloge v posvetovanje.
Iz Hrvaškega.
Dne: 11. t. m. so se pričela v Zagrebu posvetovanja) voditeljev Stranke prava iz Hrvaške, Bosne in Hercegovine, Dalmacije in Istre. Zlborovlanje je bilo določeno na štiri dni. Predsedoval mu je dr. Mile S tarče vic. Prvi dan je bilo zbranih 58 zastopnikov; razpravljalo se je o političnem položaju hrvaškega naroda. K razpravam so došli' med drugimi tudi Škot ŠariČ, 'dr. pl. Kiši. don Prodan, dr. Laginja, dr. Milobar. Perišič, Stjepan Zagorac, Druskoyiö, Prebeg. Dubbie, Nikola Mandič, dr, Sunarič in dr, Pazman.
Pričetkom zborovanja je odposlal odbor načelniku Vseslovenske ljudske stranke, dr. Šušteršiču, brzojavni pozdrav, ki vsebuje nado, da sc čimpreje znajdejo zjedinjeni za skupno delovanje vsi zastopniki hrvaškega in slovenskega naroda. V imenu Vseslovenske ljudske stranke je dr, Šušteršič brzojavno sporočil zahvalo in pozdrave predsedniku | in vsem zborovalcem, kot najožjim somišljenikom in sobojevnikom.
Naslednjega dne se je pretresoval odnošaj med „Hrvatsko Narodno Züjednico“ in „Hrvatsko Katoličko Udrugo“ v Bosni in 'Hercegovini. Razpravo je o-tvoril škof Šarič in so se je udeležili dr. MaoMe, pl. Viajucaš, dr. Prebeg, dr. 'Milobar in dr. Katičič. DorJegel se je popolen sporazum, o čemur sta bila takoj obveščena nadškof dr. Stadler v Sarajevu in škof frančiškan Mjarkovič v Banjaluki. S tem je torej poravnano popolnoma nesoglasje, Id je trajalo že nekaj časa sem med obema katoliškima strankama.
Četrtega dne razprave ste se sprejeli oke re-sollueiji in siefer prva z vsebino, da Stralnka prava zahteva, da se vpelje v Bosni in Hercegovini domači jezik kot uradni jezik in nemščina naj izgine, in druga resolucija, ki povsem odobrava vrli nastop čfano(v Stranko prava pri zadnjih volitvah v hrvaški sabor in poziv, naj se natanko drži svojega jasno začrtanega programa in Svojih tradicij.
Hrvaški sabor.
Listi poročajo iz Ziagreba:
Hrvaški sabor bo sklican na dan 17. februarja, bo pa najbrž takoj odgoplen, ker nobena stranka sama za-se ne tvori večine ih je izključeno delovanje hrvaškega sabora, ker se tudi obe opozicionelni stranki, koalicija in pravaši, ne daste združiti v večino. Po odgoditvi bo hrvaški sabor najbrže kmalu — razpuščen.
Novo izvoljeni hrvaški sajbor je sklieten na dne
7.	svečana 1912.
Ban hrvaški dr. 'Tomašič vstraja pri svoji demisiji, ki jo je že za Časa njegovega zadnjega potovanja na Dunaj podal. Demisija se bode sprejela, ko najde grof Khuen primernega naslednika. Govori se, da bo naslednik grof Pejacevieh.
Portugalsko.
Dne 14., t. m. je vprizorila v Linboni velika množica, med katero je bilo mnogo parlamentarcev in voditeljev prostozidarjev, veliko demonstracijo, izjavljajoč, 'da se strinja z vlado v korakih, naperjenih proti' škofom. Zahtevala je množica, 'da se čimpreje
loči cerkev od države. Nad (30.00® oseb brojeČa množica se je podala pred palačo ministrskega* predsednika, od katerega je zahtevala, 'dla isti opusti odposlan ištvo v Vatikanu. 'Minister je iz okna svoje palače zatrjeval, da se vlada ne bo .udala* („klerikalnim“ grožnjam.
Prostozidarstvo poganja na Portugalskem najlepše cvetke. Položaj katoličanov postaja vedno resnejši in neznosnejši.
Francosko.
Novi francoski kabinet je sestavljen sledeče: predsedstvo in zunanje zadeve Poincare, notranje zjaideve Briand, javna dela Bourgeois, mornarica Del-casse, vojna Millerand, finance Besnard, kolonije Lebrun, poljedelstvo Pams, delo za socialno skrDotv® Bourget, trgovina David, naučno ministrstvo Guistil an, umetnost Berar.d, pošta in telegraf Chafumet.
Kabinet se je predstavil obema zbornicama že včeraj.
Novo ministrstvo 'imenujejo listi „(Vteliko ministrstvo.'“ Od Gambettovih časov so v tem ministrstvi najslavnejši možje francoskega političnega sveta. A ostalo bo pa vseeno vse pri starem.
Angleško.
Glasom poročil iz cMplomatičnih krogov poseti angleški kralj Jurij tekom letošnjega leta avstrijskega cesarja na Dunaju.
Nadškof d!r. Stadler. ,V nedeljo dne 14. t; m. m
je dopolnilo 30 let, odkar je zasedel mestò prvega vrhbosanskega ; nadškofa in metropolita bosansko-hercegovske cerkvene provincije (iff. Josip Stadler. Plemeniti starček si je priboril nejštevilnih zaslug za hosansko-hercegovske katolike. Njegov spomin o ta-ne fe zlatimi črkami zapihan v zgodovini Bosne ponosne. Želimo blagemu možu še mnogo vspehov, še mnogo srečnih let.
Špansko.
'Ministrstvo Canalejas je dne 14. t. m. demisijom ralo, toda je svojo demisijo preklicalo in dne 15. t. m. je Canalejas zopet prevzel vodstvo državnih poslov s svojimi prejšnjimi ministri.
Rusija.
Petrograd, dne 45). januajrja.; Pri včerajšnjem novoletnem sprejemu v zimski palači se je posebno opažno, ok je ruski dar posebno dolgo in prijazno govoril s perzijskim poslanikom Aligoli kanom. Godi se, da se je sedaj razmerje med Rusijo in Perzijo zboljšalo.
Kitajsko.
Na zborovanju vseh M,a|ndžu set je Stavil sklep, da. je potreben odstop dinastije, ker sicer država ne pride iz homatij. Vojaštvo in prebivalstvo v Pekingu se je pridružilo kitajskemu ljudstvu.
Cesarica-vdova je baje odstopila in je zaprosila Yuanšikaja, da po možnosti skrbi, da bo cesarska o-bitelj zadostno preskrbljena..
Raznoterosti.
Gè. duhovščini se naznanja, 'da bode tiskarna, sv. CiriHp, oskrbela vse potrebne izdaje psalterija v smislu novega papeževega odloka o brevirju. Svetuje se Čč. duhovščini, da počaka na Pustetovo in tudi na Dessainovo izdajo, ki bodejo lične in priročne. Tipična rimska Izdaja se ne da lahko rabiti za molitev, ker ima preveč rubrik in je potrebno veliko semintje iskati.
Od južno železnice. Prestavljeni so: pristav Franc BrajkoviČ iz Fritzens-Wattensa V Kormin, A. Goldnerkbeuz iz Divatče v Gorico, Ivfan Gorišek od Sv. Petra na Krasu v Divjačo, Leopold Gruden, aspirant, iz Litije v St. Peter na Krasu, Gustav Plhak iz Spitala v Beljak, Franc Rudolf, aspirant, iz Prevalj v Spital, Filip Kurent iz iSlov. Bistrice v Rimsko toplice, Edvard Valenčič iz Rimskih toplic v Sl. Bistrico, Viktor Müller, iz Blumalua v Ribnico-Brez-no, Ivan Goltsfch, aspirant, iz Innichena v Ribnico-Brezna in Rudolf Temei iz Caldana v Sinčoves.
Od državne železnice. Dr. Franc Premšak v Celju je imenovan železniškim zdravnikom za progo Celje—Polzela—Braslovče. — Adjunkt Adolf Kupka je prestavljen v Beljak.
Nemško učiteljstvo. Dne '6. t., m. je imelo nemško učiteljsko društvo za Spodnji Stajer glavno zborovanje v Celju. Iz poročila posnemamo, da je imelo to 'društvo v, pretečenem letu '87 udov. Razpravljalo se je tudi o regulaciji učiteljskih plač in je bil dpre-jet sklep, da se takoj po zasedanju deželnega zbora skliče seja, v kateri se bo razpravljalo o nadalnjih gospodarsko stanovskih vprašanjih. Sklenila se je tudi neka resolucija, ki zahteva, naj se zà delamož-nost deželnega zbora stori vse, da se končno urede učiteljske plače. — Dne 12. t. m. je imelo pa nemško učiteljstvo za Ptuj in Ormož zborovanje. Sklenili so, da se ne pridružijo gibanju za izstop iz vseh društev in sicer iz n e m,ško-n ac i ona.! ni h razlogov.
Bivši kranjski deželni glavar pl. Snldje je predlagan za člana gosposke zbornice,
Ža „Slov. Stražo“ je darovala gospa Franja DruitTjovičeva' V Kozjem .1000 različnih obrabljenih znamk., Rodbljub kinji prisrčna hvala!
Jaglč praznuje zlato poroko. Znani slavist 3a-gič in njegova soproga Sidonija, rojena Struppijeva, sta praznovala dne 14. t. m. svojo zlato poroko. Ja-giß le star 70 let, njegova soproga je 'dve leti mlajša. Ob tej slavnostni priliki je 'došlo slavljencema nota roj Čestitk zlasti iz jugoslovanskih in sploh iz vseh svetovnih, učenjaških in prijateljskih krogov.
Pomožne šole. „Stoletje otroka,“1 hoče imeti zaslugo, 'da je preskrbelo potrebnega pouka tudi tistim otrokom, ki sicer niso docela nezmožni in bebasti, a vendlar pa ne morejo slediti pouku ž drugo, normal-' no razvito mladino. Alkohol, neredno in razuzdano življenje ter druge okoliščine povzročajo, da je čedalje več siromačkov med nami, ki jih prištevamo v vrsto duševno nezmožnih!, zaostalih,, intelektualno pohabljenih otrok. Z letošnjim Šolskim letom se je otvo-ril v Ljubljani poseben razred za duševno zaostale otroke, ki je v oskrbi strokovno izobražene učiteljice gospodične A. Lebarjeve. Ker pa je pouk pri teh revežih težaven, individualen, oseben, ker v eni skupini ne more in ne sme biti več nego od 15 do 20 o-trok, so morali takoj prvo leto privzeti še eno učno moč. — Skupno je točasno v Avtdtriji 17 zavodojv, v katerih se izobražuje 1324 duševno zaostalih otrok, 27 pomožnih šol z 52 razredi in 904 otroci. — Nemčija ima 350 pomožnih šol, 1000 razredov; obiskjuje jib >24.000 otrok; okrog 20,000 takih otrok je pa preskrbljenih v različnih zavodih. — V Avstriji je pa več nego 40.000 nezmožnih otrok, ki dorfaščajo brez pouka, ali pa so pomešalni med drugo mladino po šolah; da so za splošno napredovanje normalnih oirok velika ovira in zapreka — je umevno.
Jugoslovanska umetniška razstava, „ Obzor“ poroča iz Belgrada: Letos se priredi velika! umetniška razstava jugoslovanskih umetnikovi y Belgradu. Namerava se priredili restavo v večjem obsegu, kakršne iže od leta 1906 ni bilo v Belgradu in ki je takrat ostala v najboljšem spominu ter prinesla ne samo mnogo moraličnih, temveč tudi precejšnjih gmotnih uspehov. Za razstavo se. vrše že vse potrebne priprave. Narodna skupščina je že votirala 60.000 dinarjev za nakup umotvorov na nameravani umetniški razstavi in brezcrvornno bo tudi občina belgrad-ske prestolice sledila temu in dala primerno svoto za nakup umotvorov na tej razstavi.
Maribor. V poncfcljek, dne 15. januarja zvečer je umrl Gustav Scherbjaum starejši, tovarnar in veleposestnik v Mariboru. Pogreb se vrši jutri v Četrtek feine 18. t. m.
Maribor. Zadnja otroška spevoigra „Betlehemski pastirji“, katero je uprizorilo Dramatično društ-Jo v slovenskem gledališču dne 6. t. m., se je obnesla j,aikto dobro. Srčkani pastirčki in pastiričice so skoraj dovršeno popevali; posebno nastop dveh pastirčkov in piskroveza je imponira! občinstvu. Isto-takte oba angelja, ki sta došla, z neba, prepeva,je naznanjat ljudem, dja se je rodil Zjvtoličar siveta. Najlepši prizor je pa bil, ko so trije kralji, ki so prijahali eden na velblodu, drugi' na slonu in tretji na konju, s pastirji kleče zapeli večno hvalo Bogu. In sploh je vsa igra naredila velik vtis na odrasle, kakor tudi na deco. Dokaz temu dolgotrajen aplajvz občinstva, katerega je bilo polnq v dvorani, kakor tudi na galeriji, ter občna želja obiskovalcev, 'da bi se ta igra ponovila še letos, Čemur pa žalibog Dramatično društvo ne bo ustreglo, kakor dmo izivedeli iz zanesljivega vira.
Maribor. V nedeljo dne 21. t. m. se vprizori prvič na našem odru krasna angleška gluma „Char-lejeva teta,.“ Ta igra je dosegla povsod n'aj krasnoj še vspehe, ker se bistveno razločuje od navadnih burk. Ker ,Eto vse vloge v najboljših rokah, se obeča vsakemu niajlepši vžitek. Začetek ob %8. uri Zvečer. — Pred predstavo popoldan ob 3. uri se vrši v, kmečki sobi Narodnega doma sestanek Štajerskih društev in odsekov, ki gojijo dramatiko, na, katerem se bodo obravnavala jako važna vprašanja. Uljudno tedaj vabimo tista društva, ki se zanimajo za dramatiko, dp, se udeležijo tega sestanka vsaj po enem zastopniku. Ako smo morda kako društvo pomotoma prezrli povabiti, naj nam to oprosti ter pošlje zastopnika, kajti manjkajo nam naslovi. Jako bi nam vstregli,. ako bi posamezna društva prišla že s konkretnimi predlogi. Upamo, da naš poziv ne bo brezvspešen, da tako lepo započeto delo kar najhitreje in najugodnejše rešimo. «Odposlanci si pri tej priliki poleg predsiave Še lahko ogledajo tudi naprave na odru in garderobi, kar bo moiiia onemu ali drugemu dobro služilo. — Odbor.
Ptuj. Grozen čin ljubosumnega moža. Ptujski kavarnar Kossär (nekdaj kalvarna Stchajuer) je storil v nedeljo dne 14. t. m. grozno dejanje. Radi vodnih prepirov so je njegova žena dala ločiti od moža in bivaja v zadnjem času v Gradcu. Omenjenega dne pa ji brzojavi mož iz Ptuja, naj takoj pride, ker je njun Štiriletni otrok na smrt bobki. Ko je Žena prišla' v hišo, jo je Kossär začel nagovarjati, da ostar ne zopet pri njem, a ker je pri tem nastal prepir, je pa razjarjeni mož sprožil z revolverjem na njo; žena začne klicati na pomoč, mož pa vstreli drugokrat na otroka in potem pa v svojo glavo. Otrok je nevarno ranjen in bo najbrž zgubil ‘oko, ravno tako pa tudi mož. iTiudi žena je nevarno ranjena). Govori se, da je Kossär, ki je svoje strašno dejanje kmalu obžaloval, to storil iz ljubosumnosti. Moža in otroka so prepeljali v ptujsko bolnišnico, žftnu je pad v hotelu Osterberger.
Ribnica. Na starega leta dan je imelo tukajšnje bralno društvo občni zbor. Volil se je zopet stari odbor ter dodala še nova moč v vrlem mladeniču Lipeju Miklavc. Društvo ima zelo delavnega predsednika gospoda Luketa Držečnika. Potem je imel poač-
Ijiv govor gospod poslovodja Franc Žebot iz Maribora, primeren za naše kraje. Posebno je povdarjal, kako naj mladina ljubi svojo domačo grudo. Veselica, katera je za tem sledila,; je bila prav dobro obiskana, akoravno so nekateri, katere smo za gotovo pričakovali, izostali. Trebujiam je edinosti. Igra „.Čašica kave“ se je izvrstno lgjrala, Če tudi so nastopile večinoma nove moči. Tako tudi šaloigra („Junaki.“ Hvala lepa za trud. Omeniti moramo zelo pohvalna izborni mešani zbor,, kateri je pod vodstvom vrlega nadučitelja krasno pel. Lepa hvala! Upafeno, da se bode slovesnost 251etnice našega bralnega ciflra-štva, katera se letos priredi, izvrstno obnesla. Priprave se že delajo. V edinosti je moč. — 'Mimogrede bi se še omenilo proti nekaterim časnikom: dokler bodo tukajšnje občine imele izvrstne zavedne slovenske župane, ne bo ta kraj prešel v drugi tabor.
St. Lovrenc nad Mariborom. 'Tukajšnja slovenska društva priredijo v nedeljo dne 21. t. m. v velikem salonu pri. gospodu Kodru — v gostilni „pri pošti“ — velilkb veselico z zanimivim poučnim in kratkočasnim vsporedom. K obilni udeležbi vabijo odbori. Začetek ob 6. uri zvečer.
Slov. Bistrica. V našem mestu se je naselil nemški odvetnik dr. Janpschitz.
Bueeeovci. Prostovoljno gasilno društvo Buče-čovci priredi v nedeljo dne 21. t. m. v prostorih gospoda :M. Maier j a „na Gorici“ tombolo, katere cisti prebitek se vporabi za naročilo (dveh ročnih, malih brizg,alnic, katerih porabnost se je pri velikem jpoža-ru v Starinovivesi tako sijajno pokazala. Uljudno torej vabi k obilni udeležbi odbor.
Cezanjevci. Šolsko vodstvo vabi na tombolo, kajtero priredi na svečnico, dne 2. svečami 1912 v prostorih gospoda Ivana Slaviča na Ka.menščaku. Začetek točno ob 6. uri zvečer. Cisti dohodek je ria-menjen v nabavo novih šolskih knjig an ubogim šolarjem.
Velika Nedelja. Katoliško slovensko bralno društvo „Mir“ pri Veliki Nedelji ima v nedeljo dne 21, t, m. svoj redni občni zbor popoldne ob 5. uri,, s šaljiva tombola in petjem.
Konjice. Da niso bile obljube bralnega društva puhle fraze, se je lahko videlo v nedeljo dne 14.
t.	m., ko je priredilo> predavanje „Rim in njegove znamenitosti.“ Vsakega katoličana moraj zanimati to mesto, v katerem se osredotočujejo vse zadeve svete rimsko-katoliške cerkve. Iz prijaznosti in ljubezni do izobraževalnega dela, dobro vedoč, kako se po takih predavanjih obzorje poslušalcev razširi,, in še posebej pri tem predavanju, da se bodo ogrela srda poslušalcev še bolj za nevidnega poglavarja sv. cerkve, če se jih pelje vsaj v, duhu v mesto, kjer vlada njegov vidni namestnik, je prevzel mil. gospod alludi j akon to predavanje, ker je sam že obiskal to večno ‘mesto. Res lepe, barvane slike je prav jasno in kratko, v znani svoji poljudnosti iz zgodovinskega in umetniškega stališča opisial in razložil, za kar preč. gospodu iskrena hvala.
Dobrna. Dne 15. t. m. smo Ojtvorili šolsko kuhinjo. Ta Sicer že obstoji kakih 20 let,j a letos se je prestavila v duhovsko hišo, kjer nafca pridfaa Neža Božjnik, ki je tam hišna, kuhinjo oskrbuje. Prej je bila šolska kuhinja pri „jOrozlnu“, pozneje Več let v Soli, kjer je gospa .Voglar z hvalevredno vnemo in požrtvovalnostjo malim za toplo kosilce skrbela. Občina je dala tv proračun za leto 1912, kakor že tudi poprejšnja) leta, 100 K za šolsko kuhinjo. Vsako leto je kaj rad in bogato obdaroval šolsko kuhinjo naš o-troke tako ljubeči častiti gospod župnik Friderik Kukovič. Letos so se častiti gospod župnik še posebno skazali, ker so darovali za šolsko kuhinjo 50 K, reci : petdeset kron ! 'Mali otročki so jim hvaležni in se zavedajo, kaj imajo nad skrbnim svojim ljubljencem. Okoli častitega gospoda Župnika se najraje zbirajo ! Grajščina Novigrad daje vsako leto pol sežnja drvi zsf Šolsko kuhinjo. Hvala ji in vsem dobrotnikom!
Staritrg pri Slovenjgradcu. Dne 4- februarja po rani sv. maši se vrši shod S. K. Z. pri' Ubelu v St^remtrgu. Govorit prideta poslanec dr. Verstovšek in gospod Žebot.
Polzela. Dne 15. t. m. je izbruhnil v tovarni Pryma požar in sicer v drugem poslopju. Poslopje je zgorelo popolnoma. Obrat je sedaj omejen na prvo poslopje. Govori se, da je hudobna roka zanetila ta ogenj. Skoda je velika, a poslopje je bilo zavarovano. Gasilo je 11 sosednih brizgalnic. ip se je bilo še bati, da bi se vnelo skladišče, v katerem je shranjena velika množina raznoterih oljnatih predmetov, petroleja in špirita., Pri gašenju se je poškodovala lestvica nekega požarnega brambovpa. Delavci baje no bodo odpuščeni in bodo na primeren način zapos-ljeni.
Dobrna. Lepe reči se dogajajo v gostilni „Styria“, ki je last nemške celjske špiarkase ! Dne 15. t.
m.	je tam nekdo z revolverjem žugal najemnici Wreg. Bomo videli, če bo ta zadeva prišla pred sodnijo. A kaj pa ti, dohmska občina, delaš, da take reči trpiš? Mera ja polna! Politična oblast, sJeži ti vmes!
Mozirje. Izobraževalno društvo priredi dne 11, svečana svojo veselico. Prosimo, da so iedna društva ta dan ne prirejajo nobenih veselic. Natančen vapored priobčimo prihodnjič.
Brežice. V nedeljo dne 21. t. m. ima tukajšnje katoliško slovensko izobraževalno društvo 9voj redni občni zbor a običajnim vsporedom in volitvijo odbora. Govori Častiti gosood p. Efrem o društvu in Lru-Štvenikih. Zbor se vrši ob 3. uri popoldne v mali
dvorani Narodnega doma. Ker se bo govorilo o vele-važnih korakih za napredek društva, vabi k najooil-nejši udeležbi odbor.
Koroško.
Celovec. Slovenske prireditve., V nedeljo dne 14. t. m. je imelo slovensko krščansko-socialno delavsko društvo svojo veselico, ki je bila dobro obiskana. Mestna godba je storila« kar je mogla. Gostje so bili s postrežbo v hotelu, ki ga imate v najemu gospodični Lojzika in Pepica Leon, jaikp zadovoljni.
—	Prihodnjo nedeljo priredi gospod dr. Bela Štuhec koncert v veliki dvorani hotela Trabesinger v korist Ipaviöeyemu spomeniku. Slovenci pridite v obilnem Številu ! Spored se še naznani. — V nedeljo teden vprizori delavsko društvo ^Desetega brata.“ >— V februarju se nam obeta velikpt tombola.
Slovenske zmage na Koroškem. Koroški Slovenci se pri občinskih volitvah krepko drže. Zopet prihajajo vesele vesti: V Logivati nad Vrbo so zmagali v vseh razredih Slovenci pri občinskih volitvah. Siidmarka se je vrgla z vso silo na te kraje, tudi suspendirani župnik Cesky, ki je delal za nasprotno stran, ni nič dosegel. Slava vrlim slovenskimi možem! — V Lipi nad Vrbo so pri občinskih volitvah zmagali Slovenci, kakor smo že poročali. Nemci so vložili rekurz. Sedaj oskrbujeta občino dva gerenta, od katerih je eden naš pristaš, gospod Zdravko Falle, po domače Hribernik, drugi pa nasprotnik. \se-nemci so napravili v Lipi zborovanje, govoril je profesor dr. Angerer. Na zborovanju se je pojavila nova politična vsenemška moč v osebi koncipijenta dr. Iloferja iz Celovca, Upajmo, d$ tudi dr. Angerer ni omajal naših vrst, ki bodo krepko stale pri bodočih volitvah.
Iz dežele neverjetnosti. (Teden za tednom prihajajo iz Koroške vesti, ki kažejo nemško krivičnost in oholost v vsej nesramni krutosti ini odurnosti, — Zadnji ,„[Mir“ piše zopet: „Neštetokrat se je Že pisalo o modrosti deželnega (koroškega) šolskega sveta, tako da se ji slovenska javnost nikakor ne čud|i več, anijAik nje ‘proizviode samo z glavo majaje in molče jemlje na znanje. Evo nekaj! V seji deželnega šolskega sveta dne 22. deedpibra 1911 je dovolil deželni Šolski svet 600 K učiteljiščnikom Nemcem, ki obiskujejo slovenske ure na učiteljišču v Celovcu. Res Ču-diež, da šolska oblast enkrat uvideva, d'a mora učitelj med Slovenci znati — slovensko! Tudi bi se ne čudili Šolskemu svetu, ako bi vsled pomanjkanja slovenskega jezika zmožnih učiteljev razpisoval] nagrado ter si s tem vzgojeval slovenščine zmožne učne moči. Deželni 'šolski svet torej uradno konstatira, da jo potreba, da zna učitelj na Koroškem ^Tovensko“, in drugič, da manjka slovenskega jezika zmožnih u-čiteljev! Dobro. Toda kaj stori nasproti temu nedostatku ? Slovenščine zmožno slovensko učiteljstvo pošilja med Nemce,, katerih trde glave naj mehči! Tako se jih nahaja že veliko število v prognanjstvu. In Nemci, ki se norčujejo iz Rusije zaradi Sibirije, se naj raje smeje modremu deželnemu šolskemu svetu,
—	Kadar so sprejemni izpiti na učiteljišču,, tedaj pa 'Slovence odklanjajo. Bodi še lako talentiran prosilec, ne sme priti na učiteljišče, ker je Slovenec! In potem pa plačujejo kurzotvce! — Koroški Slovenec dejanski nima niti pravice do koroškega učiteljišča, slovenski učitelj ne sme službovati med Slovenci, da celo v drugih deželah si mora iskati kruha, vkljub temu, da je mogoče bolj sposoben kakor marsikateri Nemec, ki rabi za vsak letnik 'dve leti. Tujcft pa se mastijo in Širokoustijo po Koroški. Zfakaj je li potem domovihstvo ? Mar imajo Nemci od Wotan a kako predpravico!?“ — „Poštenost“1 Nemcev presega res vse meje. Povemo jim pa, da tudi taka nasilja ne bodo uničila koroških bratov. So še dovolj močni in hočejo živeti.
Vojska*
Italijanski poslanec j «gnan iz Tri-politanije.
Italijanski vojni korespondent in poslaneo de Felice je bil od italijanskega poveljnika izgnan iz Trioolitanije. Felice se je ostro izrazil o italijanskem poveljništvu, pred vsem pri ponesrečenem izpaphi iz Birtobrasa.
Razgled po svetu.
Srbski sodni tajnlld hočejo staviti. Sodni tajniki iz vse dežele so imeli v Kragujevaou zaradi regulacijo plač zborovanje. Sklenili so, da se odpovedo vsi sodni tajniki svoji službi, če vlada ne bo na to delovala, da bo v teku meseca sprejet v skupščini načrt o regulaciji plač.
Cin ljubosumnega. London, 9. januarja. Iz New-Yorka poročajo, da se je v Filadelfiji odigrala ljubezenska drama, katere posledice so bile, grozne. Neki hotelir je bil ljubosumen na nekega gosta, ki je stanoval v hotelu. .Sklenil je, da ga umori z zar strupljenimi jedili'. Slučajno so pa jeßli tai zastrupljena jedila njegova žena in devet hotelsldh gostov. Pet oseb je umrlo ostale so v brezupnem stanju prepeljali v bolnišnico.
1800 km v zrakoplovu. Draždane, dne 7. jan. Zrakoplov „Elbe“, ki se je tu vzdigjnil, se je v Je-katerinoslavu blizu Azovskega morja spustil na tla. Zrakoplov je preletel daljavo 1800 km.
Učenca
poStenih atarišev ki ima veselje do
____________________fotografičui obrt sprejme takoj Viljem
Pick, fotografi jni zavod v Celja.	21
olneno
OtlsiÉa za popratila
f ar®

*m

Dobro! Po osni!
Toćna postrežba!
Velika zalo«* ur, dragoe» testi, srebrnina in optičnih stvari po vsaki sani,
fill h «brska t illusi?, seal* tastasi Sraaofons sé 20 dg 300 K f?iklagte remont.-nrs K 8'50 Pristna srebrna	nra	9	7"-
Original omega nra „ li5' Kuhinjska ora	4
Badiljkg, nikla sta,	,	S'—
Poroéni prstani	.	2,—
Srebrne verižic	„	S'—
— Večletna jamstvi --
Nasi. Dietinger
Theod. Felrabach
urar in očalar marlbOf, fiaapeska «Ho Tr Stečaja«® ristai»* in «ret».-e. »s».-
Inserirajte v „Straži**!
Kdor hoče, da imajo njegovi inserati vspeh, inserirà v »Straži« ! »Straža« je najuglednejši spodnještajerski list, ki se zelo mnoga čita, zato je inseriranje v njem zelo vspešno. Inseriranje v »Slraži« je ceno, ker hočemo iti na roko slovenskemu trgovstvu in obrtništvu, zato poslužite se ugodne prilike.
Inserirajte v „Straži**!
Katoličani! Slovenci!
H kateremu krojaču se naj obrnemo ?
K
Jos. Macuh
v Mariboru, Stolna uh ,
nasproti Ljudski posojilnici.
Priporoča se preč. duhovščini in sl. občinstvu za obilen obisk. Zagotavljam točno in pošteno postrežbo. Cene primerne. Zaloga črnega- in modnega blaga iz solidnih tovarn.
za ženske in sakno za molke obleke zadnje mode razpošilja ‘najceneje
Jugoslovanska lazpcšiljalra R. Stermecki v Celju St. 301.
Vzorci na zahtevo poštnine proBto.
Za Svečnico!
Vsem velečastitim gospodom in cerkvenim predstojništvom zopet toplo priporočam mojo bogato zalogo pristnih VOŠČenlH in milly svež, voščenih zavitkov, raznih plamenic najboljše vrste in po najnižji ceni. Omenjam, da že celih 16 let delam v tej hiši kot svečar.	10
Za obila naročila se priporoča
J. Dufek nasi. Fran Duchek,
svečar in medičar v
Mariboru, Viktringhofgasse.
Trgovina s špecerijskim blagom
Trgovina z moko in detel, pridelki
Glavna slovenska zaloga suhih in oljnatih barv, čopičev, firniza in ::	lakov.	::
Zaloga nagrobnih in voščenih sveč.
: Zaloga vseh rudniških voda. : Priporočam sveža, deteljna, travna, poljska, vrtna in cvetlična kalj iva ::	semena.	22
NT a drobno ! Tečna in solidna pcstrežfba.1 Na debelo !
Glavna slovenska zaloga velikanska izbira kranj. vrvarskega blaga kakor:	štrang, ujzd, vrvi, vrvi
za perilo, mrež za seno in za o-::	troške postelje itd. itd. ::
Sprejema se vse pod to stroko spadajoča dela kakor: vrvi za zvonove, dvigalnice in transimsije. :
Pozor Slovenci !
Ivan Ravnikar
Graška cesta» 22.
Na debelo!
Veletrgovina s papirjem.
Na drobno !
Goričar & Leskovšek U Zvezna trgovina EL!
Celje : Graška ulica štev. 7. [ | Celje, Rotovška ulica štev. 2.

Tovarniška zaloga vsakovrstnega papirja, pisalnih in risalnih potrebam.
Lastna zaloga šolskih zvezkov, risank, risalnih skladov ter vseh tiskovin za urade.
A. THIERRY A BALSAM
edino pristno z zeleno usmiljeno sestro kot varstv. znamko. Oblastno varovan.
Vsako ponarejenje, posnemanje in prodaja kakega drugega h algama s podobnimi znamkami se sodnijsko preganja in strogo kaznuje. — Nedosežnega uspeha pri vseh boleznih na dihalih, pri kašlju, hripavosti, žrelnem kataru, pri bolečinah v prsih, pri pljučnih boleznih, posebno pri tn-luenci, pri želodčnih boleznih, pri vnetju jeter in vranice, pri slabem teku in slabi prebavi, pri zaprtju, pri zobobolu ;n ustnih boleznih, pri trganju pò udih, pri opeklinah in •n izpuščajih itd. lž/2 ali 6/1 ali 1 gr. specialne steki. K 5'60.
Lekarnarja A. Thierry a
samo pristno
centi folijsko mazilo
je zanesljivo in nagotovejšega u pri rai ah, oteklinah, poškodbah, jih, tvorih, odstranjuje vse tuje snovi iz telesa in radi tega dostikrat na pravi operacijo nepotrebno. Zdravilnega učinka tudi pri starih ranah i. t. d. 2 dozi staneta 3*60 K.
Naroči se: Lekarna k angeljo varihu, ADOLF THIERRY v PREGRADI pri ROGATCB.
Dobi se v vseh lekarnah in sicer v Mariboru v lekarni W. A. König
i sc H
—taSB
te» seker Balsara - Tv«,«'j- a Astrata
Ali ste že obnovili naročnino?
v6Eik, lep, firma M?ier-
Bi ۤ W	BS 6 J y Fulda, amer. sistem: tenlus- %
Orgel, 2 maDUala, vsa*, p • 5 < ktav, pe lai 2 oktava in 3 glasi, primaren za kakšno kapelo a i salon, s 5 registri, karakteristične spremene cd najfiaejšega pp do vel:- * častnega fff, še «koraj nov, popolnoma t hr? njen, brez J vsakega p* graška, se proda. Vprašanja se naj naslovijo 4 na npravništvo tega lista.	-	102 %
XXXXXXXXXXXXXXXXXXX XX
\
Širite „Stražo“! Dobro rodbinsko kavo
priredi že mali dodatek „pravega : Francka s kavnim mlinčkom iz tovarne Zagreb. Le vsled svoje nedosežne izdatnosti in svoje neprekošene kakovosti našel je pravi Franck toli priljubljen sprejem v slehernem gospodimstvn.
Stavbeni m umetni Mmčavmčar, oblast
~ .v*-
koncesionirani vodovodni inštalater
Ivan Rebek, C!Ü!
Poljska ulica št. 14.
Se priporoča zadrugam, občinam, korporacijam in ga-sehnikom za cenjena naročila, namreč za navadne, kakor tudi umetno izdelane železne ograje, kakor indi vrata, bodisi za vrte, dvorišča, cerkve, grobove itd.. Stedilna ognjišča vsjph sistemov za zasebnike, gostilne ali zavode. Prevzamem napeljavo 'vodovodov iz studencev, vodnjakov s hidraličnimi vidri, tzde
injem vsake vrste tehtnice, tudi premostne (Brnokec-svagen), prevzamem iste kakor tudi uteže v popravilo. Napeljujem strelovode ter prevzamem sploh vsa c mojo stroko spadajoča dela in izvršujem ista točnn m solidno, vse po zmernih cenah____________________
Podružnica Ljubljanske Kreditne
Banke v Celju.
Centrala: Ljubljana.	Podružnice: Spljet, CelOVeC, Trst» I
Sarajevo šn Gorica ~
Delniški kapital: g milijon kron.	jm jflj
Rezervni zaklad Jej 800.000 obrestuje	j|§j g E®
vloge na vložne	.
knjižice po	2 0
od dne vloge do dne dviga.
Rent. davek plačuje banka iz	čistih
Založnik in izdajatelj Konzorcij „Straža*.
Odgovorni urednik: Lav. Kempeile.
Tisk tiskarne sv. Cirila v Mariboru.