Ljubljanski sejem konkurenca celjskemu? Teš iz različnih zornih kotov 90,6 95,1 95,9 100,3 IMIliM li VSAK TOREK IN PETEK ■o im ■>n iro !© Ir-St-. Do potnega vozička brez moinjička! ST. 18 - LETO 66 - CELJE, 4. 3. 2011 - CENA 1,30 EUR Maškarade vseh vrst Nekateri si bodo masko nadeli, drugi jo bodo vsaj za en dan sneli. Obrtniki pa razmišljajo predvsem o državljanski nepokorščini in državi sporočajo, da so »maske padle«. Odgovorna urednica NT Biserka Povše Tašic Propad in vzpon slovitih term Med letošnjimi nagrajenci GZS tudi Strašek in Krivec s Celjskega Stanislav Pintar, okrožni državni tožilec: »Ovadbe ali pripor vodilnih ne bodo poplačali delavcev!« 18 ^ w* Mercator Center Celje OpekamlSks 9, Celje. tel. št. 03/426 80 00 Sobota, 5. marec, ob 10. uri in obisk Kurentov TATJANA CVIRN UVODNIK Maškarade vseh vrst Se bo čez teden dni sesul bančni sistem ali pa so strahovi ob napovedih obrtnikov, ki grozijo z državljansko nepokorščino, pretirani? Najprej so napovedali neplačevanje prispevkov in davkov, potem še dvig prihrankov na bankomatih in v bankah, nazadnje popolno zaporo države. Guverner Banke Slovenije nas je sicer potolažil, da ni bojazni, da bi sistem padel, in nam sporočil, da obrtniki dvigajo prah brez prave osnove. Nimajo petih milijard evrov v bankah, kolikor so napovedovali, ampak »samo« 300 milijonov. Še sreča, da so tako »ubogi«. Država ima namreč dovolj denarja, da prenese vse tovrstne dvige. Torej so tudi vaši težko privarčevani evrčki na varnem. Če seveda premorete katerega... Pa smo spet v času postavljanja ultimatov, groženj z nepokorščino, uporabe vseh možnih sredstev, s katerimi naj bi prisilili odgovorne, da bi upoštevali zahteve neke skupine državljanov. Enkrat gredo na barikade avtoprevozniki, drugič stavkajo javni uslužbenci, tretjič obrtniki grozijo s sesutjem bančnega sistema. Krasni nov(r)i svet! Saj ne, da ne bi povsem razumeli in podpirali zahtev obrtnikov. Podjetja se jim rušijo kot domine v času propadanja velikih sistemov, saj so običajno zadnji na vrsti - ali pa sploh ne - ko gre za poplačilo njihovega dela in storitev. Kar 11.000 naj bi jih v zadnjih dveh letih opustilo dejavnost. Se pa sprašujemo, kako živeti v državi, kjer se problemi kopičijo leta in leta in odgovorni zanje ne najdejo rešitev, vse dokler vpletenim ne »poči film«. Zakaj pomagajo šele grožnje po uporabi najbolj radikalnih sredstev? Takrat so pogajanja naenkrat spet mogoča, takrat se začnejo kazati celo rešitve. Čas pa medtem teče in problemi so vse težje rešljivi. Vsi, ki nimate ne tovornjakov ne milijonskih prihrankov niti se vaše delo ne razume kot nekaj življenjsko pomembnega in bi vaših protestov in stavke nihče ne občutil, vsi vi se lahko pritožujete in jezite doma ali v gostilni. Lahko pa svoj gnev sprostite z izdelavo katere od mask za bližnji karneval. Tiste aktualne na temo politike in gospodarstva so vedno najboljše. Če vam je seveda pri vsem skupaj še ostal vsaj kanček smisla za šalo in volje do zabave . SOBOTA NEDELJA PONEDELJEK •¿rH ... w so imm am am tmmi PRODAJNI SALON Partizanska 12, Velenje www.gorenje.si gorenje ZA VAS PRIHRANI 30 % ENERGIJE. ŽE VESTE, KAKO JO BOSTE PORABILI? Pralni stroj Gorenje WA 73149 ( Energijski razred A-30% • 19 programov • LCD prikazovalnik • SterilTub samočistilni program • 4D omakanje perila • zakasnitev začetka pranja (24 h) • hitri program 17' • hladno pranje 15° C • zvočni signal • AquaSTOP • kontrola stabilnosti • poraba elektrike 0,75 kWh • poraba vode 49 l A-30%: 30% manjša poraba energije kot pri energijskem razredu A 30% manj električne energije za več čistosti in prihranka. Sami lahko dodatno prispevate ter privarčujete še z izbiro 17 minutnega, hitrega program pranja QuickWash ali s hladnim pranjem ColdWash, pri temperaturi 15°C, ki sta namenjena manj umazanemu perilu. Dodatna novost je večji LCD prikazovalnik LogiControl, ki ga odlikuje izredna preglednost nad izbirami in zaradi tega najboljši nadzor nad upravljanjem. S pranjem v energijskem razredu a-30% v dveh letih prihranite 148 kWh, kar zadostuje za kar eno-letno brezplačno delovanje hladilnika v energijskem razredu A-20%. Izračun je pripravljen po standardih EU in za model kombiniranega hladilnika RB 4139 W. Vodstvo Obrtno-podjetniške zbornice Slovenije je načrtovane ukrepe predstavilo že na posvetu v Celju. Obrtniški glas z ulice Napovedani ukrepi državljanske nepokorščine razburjajo javnost - Po neplačilu prispevkov prihodnji petek dvig gotovine Obrtniki, prepričani, da vlada ni dovolj prisluhnila njihovim zahtevam, vztrajajo. V začetku meseca so zaprosili za odlog plačil prispevkov in davkov oziroma jih sploh ne bodo plačali. Za prihodnji petek napovedujejo, da bodo obrtniki, njihovi družinski člani in tudi zaposleni ob 17. uri dvignili gotovino z ban-komatov po celi Sloveniji, za soboto pa napovedujejo tudi dvig gotovine v vseh večjih trgovskih centrih. Za sredo, 16. marca, napovedujejo miren protest v središču Ljubljane, če pa še to ne bo zadoščalo, so enotni: v ponedeljek, 18. aprila, bodo »ustavili« Slovenijo vse do izpolnitve zahtev. V vladi sicer poudarjajo, da so uresničili kar nekaj teh zahtev, vendar obrtniki vztrajajo pri svojem: da je plačilna nedisciplina uničila 11 tisoč podjetnikov, da predlog zakona o preprečevanju dela na črno ni dovolj dorečen. Hkrati zahtevajo tudi zaostritev postopkov prisilne poravnave. Da je prisilna poravnava javna kraja, so ponazorili tudi na regijskem posvetu v Celju: »Poznam človeka, ki se je z obrtjo ukvarjal 40 let. Potem je prišel nek gradbinec, ki je temu obrtniku vzel denar, ponos, družino, prijatelje in na koncu še dušo. Tak človek ne bo vzel pištole in streljal, vzel bo >štrik< in se obesil. Tak gospodarski umor se nam je v obrti že dogajal.« Na posvetu v Celju so obrtniki iz cele regije, sicer z nekaj pomisleki glede ohromitve Slovenije, podprli aktivnosti krovne obrtniške organizacije, Obrtno-podjetniške zbornice Slovenije (OPZ). »Drugače preprosto ne gre, če hočemo ohraniti delovna mesta, gospodarstvo in državo,« sporočajo slovenski obrtniki in podjetniki. V milijarde ali milijone? Krovna slovenska organizacija svojim članom priporoča, da marca na izplačilni dan izplačajo le neto plače, davki in prispevki pa naj ostanejo neporav- nani. Seveda je plačilo oziroma neplačilo odvisno od odločitve posameznika oziroma davčnega zavezanca, pri čemer v zraku po nekaterih izračunih visi 130 milijonov evrov mesečno. V davčni upravi že napovedujejo, da bodo v primeru neizplačil uvedli ustrezne postopke, tudi izterjavo, za začetek pa blokado transakcij skih računov. Še več negodovanja je med ljudmi vzbudila napoved o dvigovanju gotovine. Po prvem izračunskem šoku, ko so govorili o 5 milijardah evrov, so iz Banke Slovenija sporočili, da bi »privatniki« lahko dvignili približno 300 milijonov evrov. Ker po zatrjevanju bančnikov znesek ni visok, je denar ostalih državljanov popolnoma varen in na voljo v vsakem trenutku. V banki še zagotavljajo da dvig ne bo ogrozil bančnega sistema in da je v obtoku dovolj denarja, menda več kot dve milijardi evrov, a so vseeno vlado pozvali k dialogu z obrtniki. Seveda smo v minulih dneh večkrat slišali, da je vlada pre- malo naredila za dogovore z obrtniki, da se oblasti niti sanja ne o resnosti položaja ter da je naša zakonodaja na ravni socializma ... Po drugi strani je seveda res, da bi država že davno morala urediti odprta vprašanja, tudi glede na to, da na posamezne probleme državljani, ne samo obrtniki, ki z zaposlenimi in družinskimi člani predstavljajo skoraj četrtino generacije, opozarjajo že več let. Seveda v tej zgodbi niso odveč opozorila, ki prihajajo tudi iz Gospodarske zbornice Slovenije, da reševanje težav na ulični način, s čimer so seveda mišljeni napovedani protesti, ne vodi nikamor. S tem se strinjata tako Franci Kotnik iz savinjsko-šaleške kot Drago Polak iz celjske gospodarske zbornice. »Res je, da po anarhiji pride diktatura ter da je še vedno prostor za trda pogajanja, pri čemer grožnje in izsiljevanja ne vodijo nikamor,« je opozoril Polak. US, foto: GrupA Kar naj Prihodnji petek bo precej negotov: po napovedih nekaterih bančnih strokovnjakov lahko obrtniki in podjetniki zaradi napovedanih dvigov gotovine z bankomatov povzročijo popolno sesutje bančnega sistema, čeprav so sporočila iz Banke Slovenije nekoliko bolj pomirjujoča. Vseeno smo na ulici povprašali ljudi, kaj menijo o načrtovanih potezah glede državljanske nepokorščine obrtnikov in če bodo zavarovali svoj denar. www.gorenje.si Tjaša Romih, Laško: »Menim, da imajo obrtniki prav, saj se država do njih mačehovsko obnaša. Vlada tako in tako ne dela ničesar v prid ljudi, ampak si vsi polnijo svoje žepe. Bomo potem videli, kaj bo, če bo do tega res prišlo, in ali bo naš sistem to zdržal. Sama sicer ne bom dvignila denarja z računa.« Zdenka Obal, Celje: »Ne vem, kaj naj si mislim. Država definitivno ne dela prav, obrtniki in pa tudi ostali smo za marsikaj prikrajšani. Revščine je že zdaj preveč, kaj šele bo.« Stanislav Korošec, Celje: »V sredo je bilo rečeno, če spet ne lažejo v bankah, da ne bo nobene škode. Če bomo mi upokojenci dvignili ves denar, potem bo šele hudič.« Maks Venko, Vitanje: »Obrtniki kar naj uresničijo grožnje, ker jih država že predolgo obira za denar. Tudi sam sem bil obrtnik in vem, kako je. Za nas upokojence je pa tako in tako že slabo, denarja nimamo, tako da bodo vsaj naši računi ostali odprti.« MK, foto: GrupA Tudi lokalne nadaljevanke so dobro izhodišče za pustne norčije. Nekatere zgodbe lahko tudi letos skoraj brez popravkov reciklirajo, spet druge bodo pokazale povsem nove podobe. Lani bulmastifi in patrije, kaj pa letos? Pustni konec tedna vabi na tradicionalne karnevale in nastavlja ogledalo preteklemu letu Pust je v starih časih zavzemal ves čas od novega leta do pepelnice oziroma srede po pustnem torku. To je čas pretiravanja, norčavosti, šemljenja in razvrata. Družbeni red je postavljen na glavo, kritika oblasti je nekaznovana. Dovoljeno je vse in še več, saj za pustom pride post, ko se je treba spokoriti za vse pregrehe in prekrške. Čeprav tradicionalnih mask na naših koncih ni prav veliko, je pa zato možnosti za norčevanje iz aktualne oblasti in dogodkov na pretek. Vseeno pa so vranski generali, šoštanjski koši in pust mozirski postali zaščitni znak naših pustovanj, ki kljub vsemu presegajo popularno moderno podobo sodobnih maškar. Konec koncev imajo nekateri za sabo že več kot stoletno odganjanje zime in zlih duhov. Generali županom krofe in »komando« Na Vranskem so oblast že prevzeli generali. Že sredi tega tedna so županom spodnje savinjske doline razdelili krofe in jih s tem mimogrede opozorili, da lahko do nadaljnjega samo še poslušajo in ubogajo. Generalštab je vse do letos vodil Vlado Rančigaj. »Moji pustni spomini in zapisi sežejo v leto 1964. Vsako leto znova pa me preseneti obilica šegavosti, ki jo naš kraj premore. V sprevodu se vedno zvrsti aktualna politična in družbena problematika na kar najbolj satiričen način. Naš štab šteje približno 15 generalov, ki v pustnem tednu prevzamemo oblast.« Še posebej so ponosni, ker vsaj v tem času Vranšani presegajo zgodovinsko delitev pri zna- V kateri sprevod s svojo »larfo«? Pustno rajanje se bo v Celju začelo jutri, v soboto, dopoldne z veselo pustno povorko skozi mestno središče. V njej bodo sodelovali učenci OŠ Lava. Popoldne se bo pustno dogajanje preselilo v Narodni dom, kjer bo vse pustne šeme pričakala tradicionalna Brezova metla, ter v krajevne skupnosti in mestne četrti, kjer pripravljajo otroške ma-škarade. Zvečer bodo pusto-vanje pripravili tudi v številnih lokalih, pri čemer je treba posebej omeniti pustovanje v krčmi TamKoUčiri na temo »It s good to be a King« (Dobro je biti kralj) in Branibor Clubu, kjer so se še posebej potrudili s sestavo komisije. Vrhunec bo celjsko pustovanje doživelo na pustni torek, ko bodo po ulicah starega mestnega jedra pripravili tradicionalno pustno povorko. Popoldne ob 15.30 pa bo osrednje pustno dogajanje pred Muzejem novejše zgodovine Celje. Tam bodo tudi podelili nagrade za najboljše posamezne in skupinske maske. Na Vranskem bodo pustni karneval pripravili jutri, v soboto, ob 14. uri. Pustne skupine se bodo na karneval pripeljale iz Savinjske doline in od drugod. V žalski občini se v pustno dogajanje vključujejo v več krajih. V soboto ob 15. uri bo v Migojnicah hokej v maskah, v Gotovljah pa bo predstavitev pustnih veseljakov v nedeljo. Osrednji pustni karneval v Žalcu bo v torek ob 16. uri, do- menitem trojanskem kamnu med Štajersko in Kranjsko. »Zelo dobro sodelujemo z Lukovico in Virom. Na pustno soboto se oni udeležijo našega karnevala, dan potem pa mi vrnemo obisk čez Trojane.« Vrhunec bo seveda v soboto in glede na dolgoletno tradicijo generalske vlade večjih nemirov ne pričakujejo. Povorka se bo na Vranskem začela ob 14. uri. Pust šoštanjski v znamenju košev Pust šoštanjski, ki je poleg Društva Pust mozirski od leta 2006 član združenja evropskih karnevalskih mest, bo pustno dogajanje pripravil v soboto ob 15. uri. Od leta 1989 uspešno uveljavlja avtohton pustni lik koš šoštanjski. Kdaj so se prvič pojavili, ne ve nihče, gajanje pa bo na Šlandrovem trgu. Uro kasneje se bo v središču Žalca nadaljevalo otroško pustno rajanje. V Velenju bodo otroško pustno rajanje pripravili na pustni torek. Prireditev se bo v Rdeči dvorani začela ob 17. uri. Organizatorji bodo ponovno pripravili izbor najizvirnej ših družinskih mask - najboljše bodo tudi nagradili. V Novi Cerkvi bo domače PGD priredilo 24. tradicionalni pustni karneval v soboto ob 15. uri. Takrat bodo na svoj račun že prišli obiskovalci, medtem ko maškare, ki bodo sodelovale v povorki, v Novo Cerkev vabijo pol ure prej. V Laškem bodo 13. pustni karneval pripravili v nedeljo. Začel se bo ob 15. uri s sprevodom mask po ulicah Laškega in končal z glavnim dogajanjem na Aškerčevem trgu. Z opozorilom »smeh je nalezljiv, kdor ga ne prenese, naj ostane doma« so na Rečico poznavalci razmer pa trdijo, da so jih »iznašli« delavci Vošnjakove usnjarne. Njihove žene so morale zaradi celodnevne odsotnosti mož in njihove utrujenosti vsa dela doma opraviti same. Podpirale so, kot pravi star slovenski pregovor, tri vogale pri hiši. Koš šoštanjski naj bi bil najbolj zgovoren dokaz položaja žena v Šoštanju. In kako izgleda koš šoštanjski? Iz starega koša je treba izbiti dno, izdelati srednje veliko lutko ženske in jo napolniti s slamo ter jo pritrditi na koš. Ker pa se je želel šoštanjski usnjar vsaj en dan v letu po-veseliti, si je nadel črn, gosposki klobuk. Tisti, ki za to potegavščino niso vedeli, so bili prepričani, da nosi žena v košu moža. StO, US Foto: GrupA (arhiv NT) ob Savinji po dolgih letih spet privabili pustni karneval, ki nastaja v organizaciji članov turističnega društva ob pomoči Jožeta Tlakerja in občine. Rečiški pust 2011 se bo začel v nedeljo ob 14. uri s povorko otroških mask, nato bodo na šaljiv in zabaven način predstavili občinske prostorske križe in težave, po pustno obdelali gradnjo mostu Trnovec ter razglasili pustne novice. Dogajanje pred rečiško občinsko zgradbo bodo po svoje zaznamovali tudi člani Suške bande. V Šentjurju bodo za otroško pustno rajanje s povorko skozi mesto poskrbeli v društvu prijateljev mladine. Maske pričakujejo na mestnem trgu v torek ob 16. uri. V primeru slabega vremena bo zabava v kulturnem domu. V kulturnem domu na Ponikvi pa bo pustno rajanje v organizaciji DPM že v soboto. Začelo se bo ob 14. uri. BA, IS, US, StO. V maškare ali na romantično večerjo? Letošnje pustovanje bo sploh za ženske nekaj posebnega, saj bo ravno na dan žena. Gre za običaj, ki se je v Sloveniji dobro utrdil. Veselijo se ga tako otroci kot tudi starejši. Pustni torek bo tudi letos poln različnih mask, vsaj v Celju pa bo tistih tradicionalnih, ki so postale prepoznavne za pokrajino ali mesto, iz katerega izhajajo, na primer kurenti, bolj malo. Za trgovce je to še en dan v letu, ko na veliko služijo, za večino potrošnikov pa le še strošek več, zato bodo nekateri maske izdelali kar sami. Trgovci si še vedno manejo roke, saj ljudje kupujejo različne kostume, ne glede na slabo gospodarsko stanje. MOJCA KNEZ, foto: GrupA stumov in še vedno jih kupujejo. Tako za otroke kot za starejše. Otroci želijo biti Spidermani, nindže, princeske in podobno. Starejši pa se odločajo za različne maske, ker jih potem še sami dodelajo. Moram pa priznati, da kupujejo tudi maske in kostume, ki stanejo okoli 50 evrov.« Silva Korošec, Celje: »Ne bom se našemila, ker mislim, da sem že prestara. Vedno ko se pogledam, vidim pravo masko, že zaradi tega, da lahko preživim iz meseca v mesec in mi je to večja zabava kakor pust.« Azra Delič, Celje: »Najverjetneje bom princesa. To sem si vedno želela, zato bom letos to željo uresničila. Pustovala bom skupaj s sošolci, potem se bomo verjetno odpravili v kakšen nakupovalni center oziroma tja, kjer bo kaj organizirano za maškare.« Žan Žohar, Celje: »Treniram karate, zato bom nin-dža. Ampak ne nindža želva, ampak prava črna nindža z mečem.« Natalija Bukošek, Celje: »Prodali smo že veliko ko- Sašo Sviben, Celje: »Če se bom odpravil pustovat še ne vem, ker ne vem, če mi bo čas dopuščal. Če se bom odločil za nakup kostuma, bom zanj odštel nekaj deset evrov oziroma še manj.« ZADNJA NOVICA Brez častnega meščana CELJE - Znani so nominiranci za letošnje nagrajence Mestne občine Celje. Kviaz je predlagal, da zlati celjski grb dobi umetnik Vasilije Cetkovic - Vasko. Za srebrni grb sta predlagana zborovodkinja Dragica Žvar in Elektrosignal Celje ter za bronastega gledališka igralka Lučka Počkaj, plesalka Mojca Majcen, podjetnik Ludvik Lončar in Društvo za ustvarjalnost Filter. Predlogov za podelitev naziva častni meščan in za prejemnika kristalnega celjskega grba komisija letos ni prejela. Mestni svetniki bodo nagrajence potrjevali na seji 15. marca. BA Krivca in Straška prehlad ni položil v posteljo Izidor Krivec, Celjske mesnine, in Mirko Strašek, KLS Ljubno, sta med letošnjimi nagrajenci Gospodarske zbornice Slovenije Sreda je bila dan nagrad za gospodarstvenike s Celjskega. Medtem ko je velenjski premogovnik prejel nagrado za najbolj prodorno energetsko podjetje, sta najbolj žlahtni stanovski nagradi Gospodarske zbornice Slovenije šli v roke Izidorja Krivca in Mirka Straška. Tako sta se »naša« gospodarstvenika po dveh sušnih letih znašla v ugledni druščini nagrajencev za izjemne gospodarske in podjetniške dosežke, ki jih GZS podeljuje že 43 let in veljajo za najprestižnejša tovrstna priznanja v Sloveniji. dloge, slavnostni govornik Borut Pahor pa je le vprašal, kaj je GZS storila, da bi v svojih vrstah obsodila tiste, ki so skrbeli za konsolidacijo lastniških portfeljev namesto za upravljanje podjetij. Nagrada za okoljsko naravnanost Kot so poudarili v obrazložitvi, družbo Celjske mesnine, ki jo vodi Izidor Krivec, odlikujejo dobri finančni in tržni rezultati, ki jih v primerjavi s panogo dosega predvsem v prihodkih, dobičkonosti, dodani vrednosti in izvozu. Celjske in sodelujejo z našim podjetjem,« je poudaril Krivec. Izkazani v krizi Podjetje KLS Ljubno je v zadnjih 15 letih postalo eno najpomembnejših dobaviteljev avtomobilske industrije v evropskem in svetovnem merilu. Podjetje, ki ga vodi direktor Mirko Strašek, odlikujejo izjemni tržni in razvojni parametri, ki jih potrjujeta majhen delež stroškov v dodani vrednosti ter izjemna rast dodane vrednosti in prihodkov na zaposlenega, in sicer visoko nad povprečjem panoge. Močna izvozna usmerjenost je izkazana z Izidor Krivec oziroma Celjske mesnine so med nagrajenci za velika podjetja. (Foto: KATJUŠA) Mirko Strašek in podjetje KLS Ljubno sta med nagrajenci v kategoriji srednjih podjetij, že lani pa je podjetje blestelo na izboru slovenske gazele. (Foto: GrupA) Letošnjih nagrajencev je sedem, prihajajo pa iz sedmih regij in sedmih panog. Pri nagradi gre za pomembno povezavo vodilnega človeka in družbe, ki se s tem zapisuje v zgodovino slovenskega gospodarstva. Kot so poudarjali tudi v GZS, je bila zaradi gospodarske krize izbira po eni strani otežena, po drugi strani pa lažja, saj je ločila dobra podjetja od slabih. Letošnji nagrajenci so dokazali, da je z znanjem, zagonom in ustvarjalnostjo mogoče biti uspešen tudi v sedanjih razmerah, ne da bi bilo za to treba žrtvovati družbene vrednote. Nagrajenci so med drugim povzeli, da brez vlaganja v razvoj in širjenja na tuje trge ni mogoče biti zelo uspešno podjetje. Kljub krizi je lani v vseh podjetjih prodaja naraščala. Na podelitvi v sredo so gospodarstveniki sicer delno okrcali vlado zaradi slabe odzivnosti na različne pre- mesnine se lahko pohvalijo s širjenjem na domačem trgu, kjer zavzemajo prvo mesto med konkurenti ob stalnem prilagajanju zahtevam trga. Z novimi izdelki pospešeno vstopajo tudi na zahtevne trge EU. Izrazita okoljska naravnanost je pripomogla k racionalizaciji in znižanju stroškov porabe pitne vode, energentov in odvoza odpadkov. Pohvalili so tudi povezovanje družbe z širšim družbenim okoljem, kar v Celjskih mesninah izkazujejo z donacijami različnim športnim društvom in drugim ustanovam civilne družbe. »Nagrada mi veliko pomeni, ne le meni, temveč tudi mojim sodelavcem. V bistvu dokazuje, da smo bili na pravi poti, ter tudi, da je pot, ki smo jo za prihodnje začrtali, prava. Po drugi strani pomeni nadaljnjo obveznost do okolja, podjetja, kupcev, skratka do vseh, ki kakorkoli živijo visokim deležem prodaje na tujih trgih. »Glavno vodilo v štirih desetletjih našega dela je odgovornost do zaposlenih in okolja. Zaradi tega nam priznanje širšega prostora veliko pomeni, saj je dokaz, da v Sloveniji vidijo in cenijo naše rezultate. Je pa seveda velika obveznost za naprej,« je omenil Strašek. Pri tem je dodal zanimivo misel: »Rekel bi še, da nagrade v zadnjih letih niso naključje. V krizi se namreč izkaže, kdo je dober in kdo pravilno dela. Prej, ko je bilo obilje vsega in polno državno korito, je bilo težko ločiti med dobrimi in slabimi. Ko se razmere na trgu zaostrijo in ko pride do razlik, se pa izkaže, kdo je v preteklosti pravilno delal, kdo lahko kljub krizi napreduje in dosega dobre rezultate, koga pa prvi prehlad položi v posteljo.« US Teš je mogoče »uloviti« iz različnih zornih kotov. Blok 6 kot v fronti Ministrica Radiceva dvomi v projekt, župan Kontič ostro odgovarja, drugi iščejo drugačne možnosti Dogajanja, ki so povezana z nesrečno šoštanjsko šestico, so v zadnjih dneh vrtoglavo hitra, pri čemer mnogi ugibajo, kje se bo to divjanje končalo. Kljub poskusom mnogih, da bi gradnjo ustavili, se neuradno sliši, da naročeni pregledi tujih strokovnjakov niti v premogovniku niti v Tešu niso odkrili posebnih nepravilnosti. Se pa odpirajo druge fronte ... Z zornega kota Šaleške doline smo priča prizadevanjem ministrice za gospodarstvo Darje Radic, da bi gradnja bloka 6 v Termoelektrarni Šoštanj postala vprašljiva. Z izjavami v Bruslju, da blok 6 »niti približno ni ekonomsko učinkovit projekt«, da vlada še nima »čisto jasne slike«, kaj bo naredila s tem projektom, da pa bodo »kocke padle kmalu«, je seveda prilila dodatno olje na ogenj šaleškega nezadovoljstva. Še najhujši pa je menda njen socialni argument: »S tako visokimi sredstvi, 1,2 milijarde evrov, bi ljudem v Šaleški dolini lahko zagotovili bistveno kakovostnejša in dolgoročno bolj vzdržna delovna mesta. S temi sredstvi bi lahko zagotovili čisto drugačen razvoj Šaleške doline, zato me ta argument pri tem projektu najbolj moti.« Kontič: od kod podatki? Na trditve Radiceve se je precej ostro odzval velenjski župan Bojan Kontič, ki ji sicer ne oporeka, da v imenu države išče odgovore na vsa vprašanja, povezana s to naložbo. »Žal pa se nikakor ne morem znebiti občutka, da vse te njene aktivnosti niso povezane zgolj z željo po strokovni presoji projekta, temveč gre predvsem ali samo za iskanje bolj ali manj tehtnega razloga za prekinitev projekta, ki že lep čas traja. Kot kaže, menjava vodstva Teša za dosego tega cilja ni bila dovolj. Bila je le prvi korak na poti do zaustavitve projekta,« pravi Kontič in poudarja, da je mi-nistričina izjava o socialnem argumentu kaplja čez rob. »Le od kje ji ta podatek? Od koga bi Šaleška dolina po njenem mnenju lahko dobila ta denar? Pri investiciji namreč ne gre za sredstva, ki bi jih država zagotavljala iz državnega proračuna. Tega denarja v žal obubožanem državnem proračunu ni. In močno dvomim, da kdaj bo.« Kontič še opozarja, da bi bilo brez gradnje bloka 6 ali posodobitve Teša nujno zapiranje Premogovnika Velenje, hkrati pa ministrico in njene sodelavce poziva k odgovornemu ravnanju. komisiji preverilo stanje v drugih državah članicah in nesporno ugotovilo, da so proizvajalci električne energije ter trgovci z električno energijo, ki so neposredno ali posredno v večinski državni lasti, zavezanci za javna naročila v vseh državah članicah. Skoraj v senci teh prepirov ostaja dogajanje znotraj Teša, kjer je direktor Simon Tot sprožil postopek predloga izredne odpovedi delovnega razmerja Bojanu Brešarju, bivšemu vodji projekta za gradnjo bloka 6. Tot po trditvah sindikata stopnjuje pritisk na delavce, šikaniranje in mobing na delovnem mestu pa sta vsakdanja praksa. »Ravnanja sindikata lahko razumemo tudi kot zaviranje nemotenega nadaljevanja projekta blok 6, ki bo še naprej zagotavljal proizvodnjo in delovna mesta v Tešu,« odgovarja Tot. Javna naročila? Kljub drugačnim rokom, ki jih je postavila država, še vedno niso znane ugotovitve tujih strokovnjakov, ki naj bi dale dokončen odgovor: blok 6 - da ali ne. V HSE so pojasnili, da naj bi bile ugotovitve javno znane sredi marca. V dosedanjih postopkih pa se je pojavila nova razsežnost. Ministrstvo za gospodarstvo je namreč prek slovenske misije pri Evropski Preprosto povedano so v ministrstvu le našli krivca: Teš, ki je sicer v lasti HSE, je pod vodstvom takrat še Uroša Rotnika izvajalca in dobaviteljev za blok ni iskal preko javnega razpisa. Čeprav je malo verjetno, vendar so dandanes v energetiki poti zelo čudne, bi to morebiti lahko bil »haklc« za prekinitev pogodbe z Alstomom, s tem pa bi bila gradnja bloka 6 zagotovo končana. US, foto: MM (Arhiv NT) PD ŽUSE 6efaifc oljfipigpaitBa ('oitfe (Cjroieleej. gostinstvu Cesjat^fgorieaJi (¡Jiii/fii frnttf (Stntjur) „a tdefdMk SgMmf72S-0^. ter pO iWfrt>nj0S<>$H snJoHTpd-ztisem si, iflnLStfrjM, t.7.Vr< n; psi !}uijttriji narave ti, dofjn vofjfi PD ZUSEM < Medijski pokrovitelj Novi tednik in Radio Celje NOVI TEDNIK GOSPODARSTVO 5 Los zoper Mos? V Obrtno-podjetniški zbornici Slovenije se pripravljajo na Ljubljanski obrtno-podjetniški sejem, ki menda naj ne bi bil konkurenca celjskemu sejmu Skoraj kot bomba, no, pasja bombica, je v ponedeljek v Celju udarila napoved Obrtno-podjetniške zbornice Slovenije (OPZ), da bo v začetku junija z Gospodarskim razstaviščem organizirala Los oziroma Ljubljanski obrtno-podjetniški sejem. Čeprav Miran Gracer iz celjske obrtno-podjetniške zbornice žogico umirja, češ da se lahko podoben sejem zgodi kjerkoli v Sloveniji ter da je prav, da zbornica povabi članstvo k sodelovanju tudi na drugih sejmih, je vseeno mogoče slišati mnogo vprašanj o smiselnosti dveh podobnih sejmov. Čeprav v zbornici zatrjujejo, da Los ne bo konkurenca celjskemu Mosu, mnogi menijo, da napovedano sejemsko dogajanje le ne bo brez posledic za septembrsko dogajanje v Celju. Tako imenovani Los naj bi imel s celjskim Mosom kar precej skupnih točk, saj bi tudi na ljubljanskem Gospodarskem razstavišču pripravili specializirano razstavno-prodajno sejemsko prireditev. Jedro naj bi tvorila poslovna avenija, zbornica pa naj bi organizirala različna strokovna izobraževanja. Skratka obilo podobnega dogajanja kot v Celju, pomisleke pa vzbuja tudi napoved zbornice, da bo svojim članom omogočila ugodnejšo ceno sejemskega nastopa. Niti vzrok niti bojazen za umik Poudariti je treba, da v družbi Celjski sejem o organizaciji sejma v Ljubljani niso bili seznanjeni niti niso partnerji. Poleg tega ni smiselno zanemariti niti »groženj« obrtnikov, ki so lani oktobra, in to ne prvič, napovedovali odhod iz Celja. Takrat so se v krovni obrtniški organizaciji pogovarjali o prihodnji zasnovi celjskega obrtnega sejma tako glede njegove vsebine kot tudi VABLJENI na Partizansko 12 v Velenje gorenje www.gorenje.si Jasno je, da si v Celju želijo še več podobnih »Mosovih« utrinkov. NA KRATKO Cinkarna z imenitnim plusom Cinkarna Celje je lani ustvarila več kot 153 milijonov evrov čistih prihodkov, kar pomeni 18-odstotno rast glede na leto 2009. Še posebej spodbudno je, da so večino, kar 132 milijonov, pridelali na tujih trgih. Kot so zapisali v nerevidiranem letnem poročilu, objavljenem na spletnih straneh Ljubljanske borze, stroški materiala presegajo 99 milijonov, stroški dela pa 28 milijonov evrov. Skupno so v cinkarni lani pridelali skoraj devet milijonov evrov čistega dobička, kar je seveda občutno bolje kot predlani, ko so zabeležili dober milijon evrov dobička. US možnosti organizacije na drugi lokaciji. Zdaj možnost, da bi Los pomenil odhod iz Celja, zanikajo. »Los kot podjetniški sejem zagotovo ni konkurenca mednarodnemu Mosu. Kategorično zavračam namigovanja, da želi OPZ s sejmom v Ljubljani ustvariti konkurenco Celju. Daleč od tega. Z družbo Celjski sejem smo tik pred podpisom pogodbe za letošnji sejem, je pa res, da je treba za nekatere zadeve postaviti nove temelje,« je povedal generalni sekretar OPZ Dušan Krajnik, ki je še enkrat poudaril, da ne vidi niti vzroka niti bojazni, da bi se zbornica umaknila iz Celja. Z omenjeno pogodbo, po nekaterih informacijah naj bi jo podpisali že včeraj, naj bi določili pravila igre do leta 2013. Potem bodo vodstvo OPZ prevzeli novi ljudje. »Tudi v OZS imamo radi dolgoletne partnerje, pri čemer vsak rad ve, kaj ga čaka.« Sicer Krajnik pojasnjuje, da je upravni odbor OPZ že lani, ob sprejemanju poročil o izvajanju Mosa, sklenil, da bodo varčevali. »V času finančne in gospodarske krize je zagotovo treba preveriti nekatere pogodbene odnose, ne le s Celjskim sejmom, temveč z Laško in union ostajata na policah Po pričakovanjih se Pivovarna Laško še vedno otepa z večmilijonskim minusom pri poslovanju. Lani so namreč ob dobrih 93 milijonih celotnih prihodkov ustvarili več kot šest milijonov evrov čiste izgube. V primerjavi z letom 2009 so ustvarili osem odstotkov manj prihodkov, hkrati pa so predlani zabeležili kar 45 milijonov evrov izgube. Lanski minus v pivovarni opravičujejo s tem, da je splošna finančna in gospodarska kriza zajela tudi dejavnost proizvodnje in prodaje pijač ter pomembno vplivala na njihovo poslovanje. Količinska prodaja se je v primerjavi z enakim obdobjem preteklega leta zmanjšala za dobre štiri odstotke. Če napišemo še drugače: v pivovarni so lani prodali 969 tisoč hektolitrov pijač, kar je skoraj 43 tisoč hektolitrov manj kot predlani. Lanski prihodki pivovarne so se zmanjšali predvsem na domačem trgu, in sicer za skoraj osem milijonov, medtem ko se je na tujem prodaja povečala za 1,2-milijona evrov. Še vedno največ prodajo na trgih bivše Jugoslavije, čeprav tudi tam beležijo padec, povečuje pa Prvi mož laške pivovarne Dušan Zorko »je na vodi«. se delež prodaje na trgih EU. Še vedno so prodali daleč največ, dobrih 97 odstotkov piva, prihodek od prodaje vode pa v strukturi prihodkov predstavlja samo dober odstotek. Sicer so finančne obveznosti pivovarne konec lanskega leta znašale skoraj 266 milijonov evrov, po podatkih Laščanov pa so vseeno za 3,6 milijona manjše glede na predlanski december. Kapital družbe je lani upadel za dobrih pet milijonov na 124,2 milijona evrov. Z vsemi nerevidiranimi poslovnimi rezultati, ki jih je pivovarna objavila na spletnih straneh, so se v ponedeljek seznanili tudi nadzorniki pivovarne. Sicer je v poročilu navedenih še kar nekaj »pomembnejših poslovnih dogodkov«, pri čemer se z nekaterimi ukvarjajo tudi slovenska sodišča. US vsemi poslovnimi partnerji. Kar 11 tisoč obrtnikov je v zadnjem času opustilo dejavnost, zato je tudi denarja za sejemsko dejavnost manj, kot ga je bilo. Že lani je UO sklenil, da se je treba postaviti v drugačno vlogo, in to na vseh področjih.« Če pustimo ob strani, da bi pričakovali, da bi se v OPZ glede na napovedane proteste obrtnikov v teh dneh ukvarjali s čim drugim kot z organizacijo novega sejma, bi bilo verjetno vseeno dobro, da v družbi Celjski sejem o Losu ne bi izvedeli iz vprašanj novinarjev. »V Celjskem sejmu doslej nismo bili seznanjeni z omenjenim projektom in v njem ne sodelujemo. Medtem pa naše sodelovanje z Obrtno-podjetniško zbornico Slovenije poteka po ustaljeni poti oziroma v obsegu preteklih let,« je navedbe Krajnika potrdila tudi vodja odnosov z javnostmi Nataša Vodušek Fras, ki je dodala, da priprave na največjo slovensko poslovno-sejemsko prireditev, že 44. Mos, izvajajo v skladu s terminskim načrtom. Rok za prijavo se bo končal sredi aprila, menda pa je odziv razstavljavcev dokaj dober. US, foto: SHERPA (Arhiv NT) Alpos spet »prestavljen« Celjsko sodišče je v sredo znova, in sicer kar med obravnavo, določilo nov datum za narok za obravnavo ugovora zoper vodenje prisilne poravnave v šentjurskem Alposu. Tako naj bi po novem šele 23. marca odločalo glede nadaljevanja postopka prisilne poravnave oziroma o usodi tega šentjurskega podjetja. Kot je znano, je ugovor vložil prisilni upravitelj Andrej Marinc, ki pa bi ga preklical v primeru, da bi prišlo do podpisa sporazuma z bankami in s Slovensko industrijo jekla. Sporazum so sicer v torek podpisali, vendar je v njem tudi člen, da se lahko razveže, če ne bo umaknjen stečaj v hčerinski družbi Ale-ksinac. Pri členu, s katerim se sicer drugi Alposovi upniki ne strinjajo, vztraja Hypo banka. Tudi zato je sodišče odločilo, da da pogodbenikom še nekaj časa, medtem pa je tudi prisilni upravitelj omenil, da si želi, da bi bila prisilna poravnava v Alposu uspešna. Tako se bo, če bo sodišče sprejelo njegov ugovor, Alpos znašel v stečaju. Kot zagotavljajo v Alposu, si uspešno izvedeno prisilno poravnavo želijo tudi novi lastniki, kar so dokazali z decembrsko dokapitalizacijo, ko so že vplačali dogovorjena sredstva. Alpos, katerega dolgovi znašajo 213 milijonov evrov, je decembra lani spremenil program finančnega prestrukturiranja, ki predvideva boljše poplačilo navadnih upnikov kot v osnovnem programu. Njihovo poplačilo j e tako namesto prvotnih 34 odstotkov predvideno v višini 55 odstotkov, dolgove pa naj bi poplačali v večletnem obdobju. Tudi sprotno poslovanje ni najbolj rožnato, saj ima po nekaterih podatkih Al-pos devet bančnih računov, od tega jih je šest blokiranih, saj davčna uprava zahteva od podjetja 118 tisoč evrov. Kakorkoli, šentjursko podjetje za obstoj in normalno poslovanje zdaj nujno potrebuje 15 milijonov evrov za zagon proizvodnje v cevarni. US EMO ORODiHRnnm Bežigrajska 10, Celje Bo občina uslišala njihove molitve? Celjski pravoslavni verniki naj bi končno prišli do svoje cerkve, muslimani pa do pokopališča CELJE - Župan Bojan Šrot je v sredo na tradicionalnem po-novoletnem srečanju gostil predstavnike verskih skupnosti na Celjskem. Čeprav je bilo srečanje predvsem družabno naravnano, so se na njem dotaknili tudi težav, načrtov in želja, ki jih imajo posamezne verske skupnosti. Župan Bojan Šrot se je zbranim predstavnikom verskih skupnosti tudi zahvalil za njihovo delo na karitativnem področju, saj je tovrstna pomoč zlasti v teh težkih časih nadvse dragocena. Za muslimane je značilno umivanje umrle osebe. Pokojnika umijejo spoštljivo, s čisto vodo in z milom, na podoben način, kot se umivajo pred vsako molitvijo. Nato pokojno osebo zavijejo v bele rjuhe. Potem jo v krsti postavijo pred zbrane vernike, pri čemer mora biti njena desna stran obrnjena proti Meki (v Sloveniji je to proti jugovzhodu). Nato jo odnesejo ali odpeljejo do groba. Na pogrebu so lahko navzoči le moški. Ženske lahko pridejo do groba šele, ko je pogreb končan. Kot je v uvodu poudaril župan Bojan Šrot, je sodelovanje med mestno občino in verskimi skupnostmi v Celju zelo dobro, s čimer se je strinjal tudi celjski škof Stanislav Lipovšek. »Sodelovanje je naravnost vzorno. Vsi smo pravzaprav na isti ladji in lepo je, če smo usklajeni in vsak na svoj način prispevamo k skupnemu dobremu,« je bil zadovoljen. Kot korektno so sodelovanje s celjsko občino označili tudi predstavniki islamske in pravoslavne skupnosti, čeprav že leta čakajo na uresničitev želja. Celjski pravoslavni verniki si že vrsto let želijo novo cerkev. Že več desetletij namreč za svoje obrede uporabljajo katoliško cerkev sv. Maksimilijana nasproti celjske avtobusne postaje. Nekoč so že imeli svojo pravoslavno cerkev. Stala je nasproti celjskega gledališča, na mestu današnjega Parka svobode, ki pa so jo nacisti kmalu po okupaciji porušili. Stvari glede novogradnje oziroma iskanja lokacije zanjo so se v zadnjem letu po besedah predsednika pravoslavne cerkvene občine Celje Zorana Šucurja vendarle začele premikati. »Lani je bil bistven napredek. S splošnih pogovorov o različnih mo- žnostih smo prešli na konkretne pogovore o lokaciji. Imeli smo tudi sestanek z načrtovalci, tako da upamo, da bomo uspeli objekt, ki bo ustrezal okolju in nam, do konca leta predvideti vsaj v prostorskem načrtu,« pravi Šucur. Ena od možnih lokacij za novo pravoslavno cerkev je na območju stare cinkarne. Ob cerkvi bi zgra- Na območju celjske občine je prijavljenih osem verskih skupnosti. Poleg najmočneje zastopane Katoliške cerkve delujejo še pravoslavna cerkev, islamska skupnost, baptistična krščanska cerkev, Jehovove priče, krščanska adventistična cerkev, krščanska cerkev Kalvarija in Cerkev Jezusa Kristusa svetih iz poslednjih dni. dili še parohijski dom, kjer bi bili prostori za različne verske in kulturne prireditve, praznovanja, izobraževanja, knjižnico ... Tudi celjski muslimani imajo želje. Ki pa zaenkrat ostajajo neuresničene. Že vrsto let si namreč prizadevajo, da bi na mestnem pokopališču dobili poseben prostor, kjer bi lahko svoje vernike pokopali po muslimanskih verskih običajih. »V zadnjem letu se glede tega ni nič premaknilo, zato nameravamo župana in celjskega škofa povabiti k nam v Delavsko ulico, kjer imamo prostore za delovanje, da bi se dogovorili o naših željah. Upam, da nam bo to vprašanje letos uspelo rešiti,« je optimističen predsednik celjskega odbora islamske skupnosti Muhamed Me-hdi. V to verjame tudi župan Bojan Šrot. BOJANA AVGUŠTINČIČ Foto: SHERPA Vrtec v Hruševcu že septembra prihodnje leto ŠENTJUR - Občina je objavila razpis za gradnjo novega vrtca v Hruševcu. Pogodbo z izbranim izvajalcem bodo predvidoma podpisali aprila, vrtec pa naj bi bil končan do septembra prihodnje leto. Sicer je v 11 enotah in 38 oddelkih šentjurskega vrtca trenutno vpisanih 680 otrok. Čeprav so s tem šolskim letom odprli pet novih oddelkov in vpisali praktično vse na čakalni listi, pa bodo s prihodnjim letom brezpogojno začeli veljati novi pravilniki glede velikosti igralne površine na otroka, zaradi katerih bi pred vrati ostala več kot tretjina vseh otrok. Predvidena je tudi gradnja prizidka v Dramljah, kjer pa financiranja še nimajo zagotovljenega. StO Pogrešajo kongresne goste ROGAŠKA SLATINA - Zavod za kulturo Rogaška Slatina, ki upravlja z velikim prireditvenim Kulturnim centrom Rogaška Slatina, je že dlje časa v finančnih težavah. Ob koncu lanskega leta je imel zavod deset tisoč evrov izgube. Približno tretjina primanjkljaja je nastala zaradi preselitve knjižnice v nove prostore ter zaradi zaprtja kavarne, saj je zavod ostal brez najemnin, prav tako opažajo tudi nedosledno zaračunavanje po ceniku. Po desetletje starih občinskih načrtih naj bi zavod vsako leto ustvaril vsaj petino dohodka s trženjem, vendar sta bila lani v kulturnem centru vsega dva kongresa ter predlani trije. Občina je v preteklosti v urejanje stavbe kulturnega centra vložila veliko denarja, ki se danes ne vrača. Kljub temu, da so v Rogaški Slatini prepričani, da ni tako imenitne prireditvene stavbe nikjer na območju med Celjem in Mariborom. Društva, javni izobraževalni zavodi ter druge neprofi-tne ustanove iz občine Rogaška Slatina lahko v kulturnem centru enkrat letno najamejo dvorano in ostale prostore brezplačno. V skladu s sanacijskim načrtom je občinski svet na zadnji seji potrdil višj e naj emnine za oddaj o različnih prostorov v kulturnem centru, ki so se nazadnje povišale pred dvema letoma. Nova cena celodnevnega najema glavne dvorane znaša tako od 1. marca od 400 do 700 evrov. Svetniki so prav tako potrdili sanacijski načrt zavoda, po katerem bodo tretjino izgube pokrili iz občinskega proračuna, ostalo naj bi zagotovil zavod v dveh letih. Občina v celoti krije stroške za tri zaposlene v zavodu za kulturo. BRANE JERANKO Ko brez pomoči ne gre Slovesnost ob svetovnem dnevu civilne zaščite tudi na Celjskem »Pomen Civilne zaščite (CZ) je iz leta v leto večji in se poglablja, ker nam pač narava ne prizanaša in je vedno več naravnih in drugih nesreč, v katerih ljudje potrebujejo pomoč reševalnih služb in ostalih pripadnikov in prostovoljcev, ki se vključujejo v sistem CZ,« je prepričan vodja celjske izpostave Uprave RS za zaščito in reševanje Silvester Šrim-pf. Škodo, ki jo je samo lani na našem območju povzročilo razbesnelo vreme, merimo v več deset milijonih evrov, a brez takojšnje neposredne pomoči pripadnikov CZ bi bila še bistveno večja. Organizacija združenih na- 1. marec kot svetovni dan CZ. rodov je leta 1990 razglasila V Sloveniji, kjer ta tradicija sega več kot poldrugo stoletje nazaj, vse do začetkov prostovoljnega gasilstva ter vzpostavitve različnih reševalnih služb, pa ga praznujemo od leta 1992. Osrednjo slovesnost s podelitvijo priznanj pripravlja Štab CZ za Zahodno Štajersko v sodelovanju s celjsko izpostavo uprave za zaščito in reševanje in z Občino Voj-nik danes, v petek, ob 17. uri v Novi Cerkvi. Na njej bodo podelili tudi priznanja in nagrade CZ. Na širšem Celjskem bodo podelili 25 bronastih, tri srebrne in zlate znake ter dve plaketi CZ. »Število naravnih in drugih nesreč ter dogodkov, v katerih posredujejo pripadniki CZ, se z leti veča, za lani pa se kar sami po sebi izpostavljajo trije večji dogodki - dve neurji s točo v juniju in avgustu ter velika poplava, ki je prizadela velik del Slovenije septembra,« pravi Šrimpf in dodaja, da je izredno pomembna takojšnja pomoč ljudem, ki so na primer ogroženi zaradi poplav in zemeljskih plazov. In brez takojšnjega posredovanja in pomoči bi bila škoda, ki jo iz leta v leto povzročajo naravne nesreče, zagotovo še večja. Če ostanemo samo pri zadnji veliki poplavi, ki je septembra prizadela tudi skorajda vse občine Savinjske regije, je ta škoda ogromna in je lokalne skupnosti ne zmorejo več same. Škodo so ocenjevali praktično v vseh občinah na celjskem območju, skupno pa je zagotovo presegla 20 milijonov evrov, a v tej številki niso zajete sanacije številnih plazov, ki so se prožili med neurjem in tudi po njem. IVANA STAMEJČIČ Foto: GrupA (arhiv NT) Čeprav je pogled na Splavarski most, ki ga je komaj še mogoče videti iz vode, naravnost grozljiv, jo je Celje med lansko septembrsko poplavo odneslo z manj škode, kot je sprva kazalo. Vlaga in plesen v stanovanjih DOBRNA - Na Dobrni so pred tremi leti zgradili nov stanovanjski blok, kjer sta lastnika stanovanj Stanovanjska zadruga in Občina Dobrna. Stanovalci se kljub skoraj novi zgradbi pritožujejo nad vlago in plesnijo, ki sta se začeli nabirati v stanovanjih. Skoraj nov stanovanjski objekt na Dobrni predstavlja stanovalcem težave. Težave so predvsem s toplotnimi mostovi, to so mesta v zunanjem ovoju stavbe, kjer je toplotni upor manjši od toplotnega upora na sosednjih mestih. Podjetje za upravljanje s stanovanjskimi hišami Suprastan, ki je lastnik treh stanovanj, od najemnikov ni prejel nobenega obvestila o slabih razmerah. So jih pa zato prejeli na občini Dobrna in na Stanovanjski zadrugi Atrij, ki je upravnik objekta. Upravnica bloka Cveta Amon je pojasnila, da so še v času garancije opravili ogled reklamacij v stanovanjih in skupnih delih objekta Dobrna 14b in dodala da bodo v določenih stanovanjih in skupnih delih odpravili napake v najkrajšem možnem času. Amonova je še poudarila, da je bil izvajalec del in investitor Vegrad, kar upravnikom bloka otežuje delo. V zimskem času se je pojavilo še zamakanje, kar naj bi uredili takoj, ko bodo vremenske razmere to dopuščale. Zaradi vlage in plesni so izvedli tudi termografski pregled s katerim se preverja energetska učinkovitost. Zanimivo je še, da ko so se na ogled stanovanj še pred potekom garancije odpravili občinski delavci, jih nekateri lastniki oziroma najemniki sploh niso spustili v stanovanja, da bi popisali škodo, kljub temu, da so se že pritoževali nad slabimi stanovanjskimi razmerami. MOJCA KNEZ www.elektrikaplus.si, ugodnosti za odjemalce Elektra Celje, d. d. V družbi Elektro Celje, d. d., smo pripravili program zvestobe za naše odjemalce. Za ta korak smo se odločili, saj želimo v prvi vrsti svojim odjemalcem ponuditi nekaj več in jih nagraditi za njihovo zvestobo. Članstvo je brezplačno, saj je odjemalec pri Elektru Celje avtomatsko tudi član programa ElektrikaPlus. Smo prvo elektro podjetje v Sloveniji, ki ima svoj lasten program zvestobe. Program zvestobe smo poimenovali ElektrikaPlus s sloganom »Ker štejejo malenkosti ...« Program ima svojo celostno grafično podobo, ki pa v osnovi izhaja iz barv značilnih za naše podjetje. Slogan pomeni, da vsaka ugodnost zase še nujno ne pomeni velikih prihrankov, vse skupaj pa že lahko pripomorejo k zmanjšanju izdatkov posameznega gospodinjstva. V okviru programa zvestobe smo za naše odjemalce pripravili interne ugodnosti, ki jih ponuja družba Elektro Celje, kot so: brezplačna izposoja aparata za preverjanje porabe električne energije za 2 dni, vsem tistim, ki bodo do 30.4.2011 prešli na prejemanje računa za električno energijo zgolj preko e-raču- na, brezplačno dostavimo na dom varčno sijalko, in ek-sterne mesečne ugodnosti v sodelovanju z našimi partnerji iz različnih področij, od široke potrošnje do potovanj in počitnic (npr.: 20% popust na izbrani izdelek v Tuš drogeriji, 20 % popust na nakup lončnic v vrtnih centrih Kalia ...) Mesečne ugodnosti sporočamo v prilogi k mesečnim računom in na spletni strani www.elektrikaplus.si. Ugodnosti se lahko unovčijo s ku-pončki, ki jih odjemalci izrežejo in prinesejo na prodajno mesto. Več informacij na tel.: 03 42 01 300 ali info@elektrikaplus.si Koga varujejo razpadle protipoplavne vreče? CELJE - Narasle vode so že zdavnaj odtekle, ob glavni cesti na Polulah pa še vedno ležijo protipoplavne vreče, ki jih je tja leta 2007 intervencijsko dostavil celjski štab civilne zaščite. Kot pravi namestnik poveljnika Civilne zaščite Mestne občine Celje Danilo Prapro-tnik, so vreče tam ostale na željo krajanov, da bi jih imeli pri roki, če bi ponovno grozile poplave, in da je v tem primeru varnost ljudi pomembnejša od videza. A res je, da so vreče že v tako slabem stanju, da si krajani z njimi ne bodo mogli kaj veliko pomagati. Zato bi bilo razpadajoče vreče, ki ne služijo več svojemu namenu, smiselno pospraviti, mar ne? Praprotnik nam na vprašanje, ali in kdaj bodo to storili, ni znal odgovoriti. BA Foto: GrupA S takšno protipoplavno zaščito se lahko prebivalci Polul obrišejo pod nosom . AKTUALNO Ko na prvem mestu ne bo več kapital, ampak spet človek Organizator socialne mreže je nov poklic za nove delovne izzive - Pri vpisu v višješolske strokovne programe kljub krizi ni upada - Diplomante gospodarstvo že pozna V srednješolskih in študijskih programih za prihodnje leto v Sloveniji je bilo letos zelo malo novosti. Ena zanimivejših je zagotovo višješolski študijski program organizator socialne mreže, ki ga bodo izvajali v Višji strokovni šoli Poslovno-komercial-ne šole Celje. »Nov poklic prinaša velike zaposlitvene možnosti, hkrati pa bomo program še nadgrajevali in tako utirali pot socialnemu podjetništvu, ki je pri nas še vse premalo znano,« pravi ravnatelj mag. Bojan Sešel, ki je zadovoljen, da kljub krizi pri vpisu bodočih študentov doslej ni bilo upada. Morda tudi zato, ker njihovi diplomanti praviloma nimajo prevelikih težav z iskanjem zaposlitve. »Kot je že sicer značilno za višješolske študijske programe, je tudi organizator socialne mreže sodoben program, ki je nastal kot odziv na potrebe današnjega časa. Namenjen je tistim, ki bi želeli delati z ljudmi, pa naj si bo to v centrih za socialno delo, nevladnih organizacijah in društvih, domovih za starejše, podjetjih in centrih za pomoč na domu, mladinskih in materinskih domovih, kriznih centrih ter varnih hišah ... Študenti bodo izbirali med tremi moduli in pridobili znanja in kompetence za delo na področju družine, dela s starejšimi ljudmi ali z otroki in mladostniki. Pridobivamo predavatelje iz prakse, iz centrov za socialno delo, domov starejših, centrov za pomoč na domu in mladinskih domov. Zaenkrat je mogoč samo izreden študij, kar je morda v prvi fazi celo dobro, saj bomo skušali ponuditi višjo raven izobrazbe prav ljudem, ki zdaj že delajo v teh ustanovah. A name- Janko Pevec, s.p„ Ločica ob Savinji 49/a, 3313 Polzela; Tel.: 03/70015 50, GSM: 041/211130 www.bpavto.si; Odkup In prodaja rabljenih vozil - "PRI AVT0P0LIG0NU" Honda Civic 2.2i-CTDi letnik 2006,95000 km 2. lastnik, diesel motor 11.590,- EUR WWW.BPAVTO.SI VVVGolf PlusTDI Letnik 2006,119000 km 2. lastnik, diesel motor 10.990,- EUR WWW.BPAVTO.SI Kia Rio 1.4 1. lastnik, letnik 2006,53400 km, bencinski motor 5.390,- EUR WWW.BPAVTO.SI Toyota Yaris 1.4 D-4D letnik 2007,15800 km 1. lastnik, diesel motor 8.990,- EUR WWW.BPAVTO.SI njen je seveda tudi tistim, ki se želijo prekvalificirati z drugih strokovnih področij. Program bomo dopolnjevali, je pa naravnan tako, da bo v veliki meri omogočal tudi samozaposlitev, v mislih imam socialno podjetništvo. Mislim, da se bodo vrednote počasi pri nas le začele spreminjati in na prvem mestu ne bo več kapital, ampak ga bo zamenjal človek.« Vaša šola je lani praznovala 10-letnico, bili ste med tistimi, ki so orali ledino na področju višjega šolstva. Začetki segajo v leto 2000, ko smo razvili višješolski program komercialist. S tem so se nam odprli novi prosto- Letošnji 8. marec ne bo zgolj v znamenju dneva žena, temveč ga bodo v veliki meri barvale tudi pustne šeme in pri tistih, ki bodo jeseni nadaljevali šolanje na višji stopnji, še zadnji pomisleki, ali so res izbrali »pravo« šolo. Torek je namreč zadnji dan za oddajo prijav za vpis v 1. letnike srednje- in višješolskega izobraževanja. Mag. Bojan Sešel: »Pred 11 leti, ko smo začenjali, problema fiktivnega vpisa sploh ni bilo, začelo se je pred štirimi, petimi leti. Zdaj je lahko tako vpisanih tudi do polovica študentov, tako da sicer imamo 150 vpisanih, a redno jih hodi na predavanja le polovica. To je velik problem. Ne samo nas, temveč cele države in neurejenih razmer na sistemskem področju izobraževanja oziroma višje- in visokošolske zakonodaje.« ri na Mariborski cesti 2, ki so bili mišljeni kot zametek centra višjih in visokih šol na Celjskem. Ob financah in podjetništvu smo razvili še program računovodja, ki je bil zelo zanimiv, saj je ponujal možnost samoza-poslitve. Naši diplomanti so postali vodje računovodskih servisov ali so se zaposlili v finančnih službah. Te programe smo kasneje prenovili in združili v enovit program ekonomist z več različnimi moduli; ostala sta nosilni modul komerciala in računovodstvo, dodali smo še smer turizem, ki je trenutno še vedno zelo dobro obiskana. Ob tem smo imeli veliko izrednih študentov, tako da smo najprej odprli dislocirano enoto v Rogaški Slatini in kasneje še v Mozirju. Bojazen, kako boste zagotovili dobre predavatelje, je bila neupravičena, kajne? To ves čas uspešno rešujemo, pri čemer je naše vodilo, da so višje šole povezava izobraževanja in gospodarstva. V določenih programih, zlasti računovodstvu, imamo zato strokovnjake iz prakse. To pomeni, da so ob svoji redni zaposlitvi še predavatelji pri nas in študentom prinašajo vse izkušnje in novosti iz prakse. Je to za organizacijo predavanj - glede na to, da imate redni in izredni študij - velik zalogaj? Ni večjih težav. Urnik sestavimo tako, da se za redni študij njihova predavanja in vaje začenjajo po 13. uri, za izredni študij pa po 16. uri. Tudi zato, ker se je delavnik podaljšal, smo se odločili za dislocirane enote. Lažje namreč naši predavatelji pridejo do Rogaške Slatine in Mozirja, kot bi študentje iz teh krajev prišli do Celja. Sta se zato zanimanje za študij in vpis kaj povečala? V Mozirju se je celo zgodilo, da so na občinskem svetu obravnavali to in bodo ponudili ljudem iz doline, da bo občina sofinancirala njihov študij oziroma jim ponudila štipendije, da bo šola ostala v kraju in bodo lahko študirali. To bi radi prenesli tudi na Kozjansko, saj tako omogočamo študentom delo v majhnih skupinah in z dobrimi predavatelji. Primer dobre prakse lokalnih skupnosti, torej. Kaj pa delodajalci, še sofinancirajo šolnine? Tega je manj, ampak zaradi prekvalifikacij po izgubi službe se določeni stroški študentom lahko krijejo preko zavoda za zaposlovanje. Čeprav smo zaradi krize pričakovali, da bo vpis na izredni študij manjši, ni tako - letos imamo kar nekaj študentov, ki jim študij sofinancira zavod. Tu je še razpis za kritje izobrazbenega primanjkljaja pri odraslih, ki ga tudi uveljavljajo naši študenti. Glede na to, da mora nenazadnje vsak naš študent, redni ali izredni, imeti pogodbo s šolo in z gospodarsko družbo, pa smo o različnih možnostih sofinanciranja in olajšav obvestili tudi podjetja, s katerimi sodelujemo. Naš glavni cilj je, da študentom skušamo pomagati tako, da jih takoj po vpisu usmerjamo v zaposlitev. Da študij prilagajamo tako, da so v primeru, če ne dobijo redne zaposlitve, usposobljeni za samozaposlitev. Višješolski študij je najbolj povezan z gospodarstvom ... Odlično sodelujemo s podjetji in z regionalno gospodarsko zbornico. Nenazadnje so naši študenti v vsakem letniku po deset tednov na praksi v gospodarstvu. In tudi ob pripravi diplome ima vsak študent dva mentorja; ob predavatelju še strokovnjaka iz podjetja, kjer je opravljal prakso. Nenazadnje diplomske naloge niso poglobljeno teoretsko raziskovalno zasnovane, temveč so strokovne, aplikativne in prinašajo rešitev določenega problema iz podjetja. Tisti študenti, ki imajo dobrega mentorja tako v šoli kot v podjetju, nimajo težav z zaposlitvijo. Zlasti če se potreba po kadru pokaže v podjetju, kjer so bili na praksi. Naši diplomanti ob zaposlitvi ne potrebujejo dodatnega uvajanja oziroma mentorstva, temveč so že prvi dan sposobni opravljati svoje delo. Preko notranjih samoevalvacij smo ugotovili, da se zaposli od 30 do 40 odstotkov naših študentov takoj po diplomi. IVANA STAMEJČIČ Foto: SHERPA Urška Selišnik gospodarstvo, občine Zgornje Savinjske doline urska.tednik@nt-rc.si gsm: 031-692-848 Z vami in za vas Imam dobro ali pa slabo lastnost, da področja, ki so se v dveh desetletjih novinarstva zvrstila v mojem delokrogu, sčasoma postanejo »moja« - tako kot so bile »moje« občine Šaleške in Spodnje Savinjske doline, se vsa leta počutim povsem domače v moji »zgornji«. In podobno se dogaja, da tudi gospodarstvo vse bolj postaja »moje«. Žal smo v stanju, da večkrat kot o novih izzivih in uspehih poročamo o težavah, ki pestijo podjetja. Še najbolj pa bolijo usode posameznih opeharjenih delavcev, ki jih srečujem v tem času. To so zgodbe, ki jih pišem tudi za vas, cenjeni bralci Novega tednika. Pridružite se v odkrivanju teh zgodb. Saška T. Ocvirk Občini Šentjur, Dobje, reportaže saska.tocvirk@nt-rc.si gsm: 041-380-671 Bojana Avguštinčič občine Spodnje Savinjske doline bojana.avgustincic@radiocelje.com gsm: 031 333 491 Stara modrost pravi, da je od dobrih besed do dobrih dejanj še dolga pot. Tudi v občinah Dobje in Šentjur je tako prvih kot drugih obilo, tistega vmes pa prav tako. Če ste med izpostavljenimi vrhovi, naj vam bo v tolažbo - edino kar je slabše, od tega da se o vas govori je - da se ne govori! Ni zraslo na mojem zelniku. Tisto kar zares šteje, pa so zgodbe. Tudi čisto običajnih ljudi. Vsak ima svojo in vsako je vredno povedati. V osemletni novinarski karieri sem »prečesala« že dobršen del celjske regije. Začela sem v radeški in laški občini, se nato »preselila« v Vojnik in na Dobrno, vmes pokukala še v Šentjur ter se nato za dobro leto »pomeščanila« v Celju. Kar nekaj časa sem se pri svojem delu spogledovala tudi s kulturo. Mnoge zgodbe, ki sem jih odkrivala kot novinarka, mi bodo za vedno ostale v spominu. Upam, da bo takšnih čim več tudi v Spodnji Savinjski dolini. NOVI TEDNIK IZ NAŠIH KRAJEV 9 »Če niti sami nočemo k sosedom, tudi tujcev ne bo k nam« Razvojne perspektive šentjurskega turizma so v smeri butičnega ekoturizma S srečanja turističnih ponudnikov občin Šentjur in Dobje; predsednik STO Peter Misja, šentjurski župan mag. Marko Diaci in izvršni direktor za področje trženja in prodaje v mednarodni verigi Lifeclass Šentjurčan Janez Jager. ŠENTJUR - Rifnik, kup muzejev, nekaj omembe vrednih prednikov in na podeželju še relativno neokrnjeno naravo s kvalitetno domačo hrano - vse to ima Šentjur. Nima pa tradicije turističnega območja in tudi ne revolucionarne ideje, kako to na hitro postati. Tako bi lahko na kratko strnili trenutno stanje v občini na področju turizma. Tokratnega delovnega srečanja lokalnih turističnih ponudnikov so se udeležili še šentjurski župan Diaci in dobjanski Leskovšek, predsednik Turistične zveze Slovenije Peter Misja in glavni tržnik pri mednarodni verigi Lifeclass Šentjurčan Janez Jager. Glede na to, da je dandanes turizem kot gospodarski motor prihodnosti že nekakšna mantra razvojnih načrtov in vizij, je jasno, da ga nobena lokalna skupnost ne upa spregledati. Po drugi strani pa ga ni Šentjurčana, ki bi verjel, da se v katerem od domačih muzejev skriva tako nepozabno doživetje, da bilo vredno samo zaradi tega priti v znamenito mesto Ipavcev. In zato so bili podatki župana mag. Marka Diacija presenetljivi. V preteklem letu so v Šentjurju zabeležili 4760 nočitev, kar je kar 40 odstotkov več kot leto pred tem. Po drugi strani pa, kot je dejal Janez Jager, ima vsa Slovenija toliko nočitvenih kapacitet kot eno večje turistično središče v tem pogledu najbolj razvpitih držav. »Je torej že dobro, da ne vedo vsi za naše lepote,« je karikiral Janez Jager in dodal, da tudi najbolj imenitne same po sebi niso dovolj. »Turista je treba najprej privabiti in potem zadržati. Trendi pa se spreminjajo in spanje na lovorikah je lahko usodno.« Peter Misija, ki je mimogrede prvi predsednik turistične zveze izven prestolnice, je povedal, da imamo na državni ravni polna usta turizma, ko pa pridemo do nujne infrastrukture, se vse ustavi. »Zavedam se, kako pomembna so kmetijska zemljišča, vendar se petičnega turizma brez kakšnega igrišča za golf tudi ne moremo iti. Cestne povezave so se pa ustavile na avtocestah. Če hočem priti iz Šentjurja do Podčetrtka, mi postane slabo, na Bledu pa ni dosti boljše.« Srečanje je tudi tokrat organizirala vodja TIC-a Alenka Testaniere, ki je v svojem nagovoru opozorila na tiste, ki že zdaj uspešno orjejo ledino šentjurskega turizma. Breda Retuznik iz razvojne agencije Kozjansko je ob predstavitvi različnih projektov poudarila, da je prihodnost v razvoju butičnega ekoturizma. Na Šentjurskem imajo po najnovejših podatkih 53 ekoloških kmetij, tako je kvalitetna, neoporečna hrana eden glavnih adu-tov te krajine. »Mi se sicer ukvarjamo z individualnimi gosti, tako da na avtobuse ne računamo. Ampak res je, da so se mnogi za dobro restavracijo pripravljeni peljati tudi kam na obrobje,« je povedal Jager. Med zgodbami uspeha na širšem Šentjurskem tako na primer ostajajo Aleksandra Maček, ki na Prevorju uspešno trži Guzejeve počitniške tedne za otroke, Bojan Guček s Kozjansko domačijo, turistične kmetije in nekateri ponudniki zdaj že izdelanih znamk, kot sta na primer sirarstvo Videc in zeliščna kmetija Kalan. Milan Ka-lan je ob tem povedal, da že leta poskuša pristojnim dopovedati, da je problem doma. »Dokler sami nismo pripravljeni prestopiti sosedovega plota, se pozanimati, povezati in sodelovati, tudi tujci tega ne bodo storili. Če Francozi lahko vabijo turiste gledat zgolj barve j esenskega listja, res ne vem, zakaj mi ne znamo izkoristiti svojih danosti. Morda neke zgodbe delujejo v Portorožu ali na Bledu. Pri nas ne bodo, ker bomo morali iznajti svoj recept za uspeh.« StO Foto: JR Festival družabnega plesa CELJE - Plesna šola Plesni val bo v soboto (jutri) priredila zdaj že tradicionalni Slovenski festival družabnega plesa. Na sedmih delavnicah bo osem vrhunskih plesnih učiteljev, Katarina Venturini, Peter Fileš, Maja Pucelj, Katja Klep, Bor Pantič, Uroš Andič, Boštjan Špiljar in Tjaša Bombač, s pari nadgrajevalo plesno znanje, ki so si ga pridobili v različnih plesnih šolah. (odsluženo pohištvo, bela tehnika, gradbeni material...) Za informacije o dostavi in ceni pokličite na tel.: 425 64 00 ali GSM: 041 669 362 (do 14. ure) V družabnem plesnem programu se prepletata dve telesi, gibi so vsaj pri tistih, ki že dlje časa obiskujejo tečaje, tehnično dovršeni. Je umetnost, ki v tem norem času poudarja sproščenost, medtem ko plesna glasba odžene skrbi. Zdaj že tradicionalen festival je priložnost, da učitelji s pari nadgrajujejo plesno znanje, ki so ga slednji pridobili v različnih plesnih šolah. »Po prvem festivalu, ki smo ga izvedli lani, je bil odziv fantastičen. Ljudje iz vse Slovenije se kljub krizi želijo zabavati in učiti plesa. Pripravljamo razne novosti, ki jih bodo plesalci lahko uporabili pri že dobljenem znanju,« navdušeno razlaga organizator Marjan Špiljar. Delavnice bodo namenjene vsem okusom in generacijam. Zanimiva bo predvsem delavnica bachate, ki je večini neznana. Gre za romantičen ples, ki izhaja iz Dominikanske republike. Še vedno so zelo aktualni salsa in swing ter lindy-hop, zato bodo te delavnice, poleg argentinskega tanga, čača-ča, discofoxa in dunajskega valčka, zagotovo tudi najbolj obiskane. MOJCA KNEZ ■k dii En] www.radiocelje.com Svetniki poenoteni ob temeljnih aktih ŠENTJUR - Svetniki so po štirih rednih in eni izredni seji končno sprejeli prenovljena temeljna akta, to sta statut in poslovnik, za kar so potrebovali dvotretjinsko večino. Po novem Šentjur tudi uradno ni več v besedni zvezi »pri Celju«, krajevna skupnost Šentjur mesto pa se imenuje mestna skupnost. Število delovnih teles oz. odborov so zmanjšali za polovico. Župan ima po novem nekaj več pristojnosti, vendar kot je dejala opozicija, tudi več odgovornosti. So pa svetniki izglasovali, da mora o vsakem samostojnem razpolaganju sredstev do 20 tisoč evrov kljub temu poročati na prvi seji OS. StO Knežje mesto dobiva mestne menedžerje Je mestni marketing prava rešitev za celjsko mestno jedro? CELJE - V sredo je celjski župan Bojan Šrot - skupaj z ljubljanskim Zoranom Jan-kovicem in koprskim Borisom Popovičem - s Podje-tniško-trgovsko zbornico (PTZ), ustanovljeno pri Gospodarski zbornici Slovenije, podpisal pogodbo, s katero se uradno začenja nacionalni projekt vzpostavitve mestnega marketinga v Sloveniji (Town Centre Management - TCM). Za projekt so se odločili na pobudo mestnih trgovcev in avstrijskih partnerjev - združenja mestnega marketinga. Mestna občina Celje se je odločila za sodelovanje pri projektu, ker želi staremu mestnemu jedru povrniti živahnost in pestrost izbire za različne ciljne skupine. »Pričakujemo določena znanja, izkušnje in prenos dobrih praks iz mest, ki so to obdobje že prešla in uspešno rešila vprašanje živahnosti starih mestnih jeder. Želimo biti aktiven partner pri tem projektu in pričakujemo dobre rezultate,« je dejal župan Bojan Šrot. Projekt vzpostavitve TCM oziroma mestnega marketinga predvideva, da bo PTZ v sodelovanju z nacionalno projektno skupino do marca prihodnje leto implementirala ustrezen model mestnega marketinga za posamezno občino, določila proračun, potreben za njegovo delovanje, ter predlagala najprimernejši sistem financiranja. To bo storila na podlagi raziskav, analiz in razgovorov z nacionalnimi in občinskimi oblastmi. PTZ se je upravljanja s središči mestnih jeder lotila na premišljen in celovit način. V mestna jedra bo po vzoru zahodnoevropskih držav vzpostavila mestne marketinge, v katerih bodo gospodarili tako imenovani mestni menedžerji (TCM - town center managers). TCM lahko deluje v različnih oblikah - podjetje, združenje ali občinski oddelek. Tudi financiranje je različno, od turističnih taks, proračuna mestnih občin, članarin zbornicam in podobno. V Avstriji je 44 odstotkov TCM organiziranih v obliki podjetja, pri čemer imajo v povprečju več kot dva zaposlena. Sicer v Evropski zvezi mestnega marketinga TCM skrbi za ohranjanje in razvoj mestnih jeder, zavzema se za ekonomski, socialni in kulturni razvoj mestnega jedra, je formalno ali neformalno javno-zasebno partnerstvo, ki je osredotočeno na vizijo in strateški razvoj mestnih jeder, vključuje pa strokovnjake z različnih področij, od marketinga in menedžmenta do razvoja mestnega jedra. Poleg tega TCM združuje partnerje z različnih področij (mestne občine, vladne organizacije, turistične organizacije, zbornice ...), ki si prizadevajo za ohranjanje in razvoj mestnih jeder ter v ta namen izvajajo različne aktivnosti, hkrati pa na proaktiven in inovativen način iščejo nove priložnosti v mestu, skrbijo za razvoj okolja ter način življenja in navad ljudi. Tudi lokalni trgovci Da bo ekipa mestnega marketinga v posamezni občini imela kompetentnega sogovornika na strani trgovcev, bodo hkrati s TCM-projektom v omenjenih treh mestih usta- novili že združenje trgovcev. Tako naj bi po vzoru Ljubljane septembra v v Celju ustanovili še Združenje trgovcev mesta Celje. Potrebo po ustanovitvi združenja so trgovci izrazili že v začetku lanskega leta, namen pa je povezati čim večje število trgovcev v mestnem središču, da bodo lažje in učinkovito uresničevali skupne interese in ustvarjali boljše pogoje poslovanja. Ob tem bodo osveščali potrošnike o pomenu ohranitve in razvoja mestnih jeder s pomočjo kampanje Ohranimo lokalnega trgovca. US, BA Foto: GrupA (arhiv NT) Celjska občina je v zadnjem obdobju z aktivno politiko oddajanja poslovnih prostorov in s pomočjo organizacije številnih prireditev v mestnem jedru že spodbudila zavedanje Celjanov o pomenu in zanimivosti mestnega jedra. V tem letu se bo lotila obnove mestnega jedra, in sicer prenove tlakov in obnove napeljav, pri čemer sočasno na občini razmišljajo tudi o vsebini, ki jo želijo ponuditi v mestnem jedru. Pri tem bo projekt mestnega marketinga odgovoril ravno na vprašanja, kaj mesto ima, kaj potrebuje in v kateri smeri se želi razvijati, ter predlagal model oživljanja mestnega jedra, upoštevajoč različne vidike. DO POLNEGA VOZIČKA BREZ MOŠNJIČKA Jožica Kos iz Braslovč je voziček napolnila za 88,02 evra. (Foto: TimE) BB evrov z jasnovidno napovedjo Vsako sredo ob 12.15 na Radiu Celje pripravljamo oddajo Do polnega vozička brez mošnjička. Tokrat se je začela z nekajminutno zamudo, saj nam je ponagajal radijski škrat, ki pa smo ga kmalu ujeli in zaklenili. Na kuponu, ki ga v Novem tedniku najdete vsak torek in petek, je poslušalka Tatjana zapisala domačo telefonsko številko, a je žal ni bilo doma, zato smo poklicali naslednjo izžrebanko, in sicer Jožico Kos iz Braslovč. Povedala je, da ji je mož Marjan napovedal, da bo izžrebana prav ona, zato naj si pripravi nakupovalni listek. Nad Marjanovo jasno- vidnostjo je bila navdušena tudi Simona Brglez, ki oddajo vodi iz studia Radia Celje, pri čemer je Marjana javno pozvala, naj tudi njej napove, kdaj in s katerimi številkami naj izpolni loto listek, da bo zadela glavni dobitek. Očitno ima namreč Jožičin mož ja-snovidne sposobnosti. Po sproščenem uvodu se je začelo nakupovanje s Sašo Pukl in z Valerijo iz Tuša, ki je švigala med policami. Tek se je začel pri mleku, nato so v voziček romali še skuta, smetana, jogurt, posebna in suha salama, pršut, želodec, šunka, sir, olje, moka, sladkor, testenine, rezanci, riž, vegeta, polenta, kava, čaj, mleto meso, kare, zamrznjene ribe, zamrznjena mešana zelenjava in za piko na i še sladoled. Jožica si je ob koncu zaželela še špinačo, a je zanjo žal zmanjkalo časa. Po treh minutah nakupovanja je Jožica svoj voziček Joker sta izžrebala Katarina in Peter, ki sta si prislužila kosilo v Planetu Tuš. Ker je bilo joker tokrat olje, bo Jožica lahko spekla veliko pustnih krofov. (Foto: ZLATKQ BQBiNAO Tokrat je s Sašo Pukl nakupovala Valerija iz Tuša (na sliki levo), ki je spretno in urno švigala med policami. ob koncu sta bili obe sicer že malo utrujeni, a veseli, da je nakup uspel. (Foto: ZB) napolnila za 88 evrov. Nasle- Ste že izpolnili in poslali dnjič pa bomo mogoče pokli- kupon? cali prav vas. SAŠA PUKL IME: Pust PRIIMEK: Mozirski STAROST: 120 let Trške pravice mozirskih pustnakov je lani prejel Ivo Milovanovič. (Foto: JOŽE MIKLAVC) Prigode mozirskega pusta Z mozirskimi pustnaki od začetka pustnega leta do pe-pelnice - Osrednje dogodek bo torkov karneval Pri pustovanjih je treba razlikovati med pustnimi in karnevalskimi kulturami. Tradicionalna pustna kultura ima natančno določena pravila igre, kako, kje, kdaj in zakaj je neka šega. Vezane so na kulturo podeželja, na spremembe v letnih ciklih, na masko, ki ima zastrašujoč in groteskni videza. Le tako se je človek lažje približal skrivnostim narave in onostranstvu, še zlasti duhovom pokojnih prednikov. S pomočjo teh so ljudje lažje uravnavali življenje na Zemlji. Karnevalska kultura je bolj odprta. Je proizvod urbane kulture, ki se v zadnjih letih vse bolj seli tudi na slovensko podeželje. Karnevalske maske so očiščene obrednih pomenov, so lepe, razkošne, bahave. Največji problem na področju tradicionalne pustne kulture Evrope je, da ta postaja vse bolj karnevalska, da sta si ta dva sistema, ki sta bila nekoč strogo ločena, vedno bolj podobna, kar gre predvsem na škodo tradicionalnemu pustnemu izročilu podeželskega izvora. »Avatarji« so bili lani med najboljšimi maskami. (Foto: GrupA) Mozirski pust ima zagotovo med slovenskimi pustova-nji najdaljšo brado. Če tega ne bi vedeli, so v Društvu za ohranjanje pustne dediščine Pust mozirski dovolj zagnani, da so na to že opozorili včeraj, na debeli četrtek, kot radi rečejo. Včeraj zvečer so namreč v mozirski galeriji po pustno proslavili častitljiv jubilej, 120-letnico prve pisne omembe pustovanja v Mozirju. Pisni viri po mozirskem kronistu Žigi Laykofu povedo, da se je organizirano pusto-vanje začelo že pred 120 leti oziroma okrog leta 1891. Na začetku je trška gospoda na pustni dan dovolila revežem, da se »pražnje« oblečejo in za en dan prevzamejo oblast v svoje roke. Ali če to razložimo s pomočjo pustnega »pisuna« oziroma »gobezdala« Roberta Klemenaka: »Tudi oprava >pu-stnakov< je povezana s zgodbami z mozirskega trga. Pust mozirski so namreč ustanovili domači obrtniki. Bili so nižji razred in za razliko od trške gospode nikoli lepo oblečeni. No, pa so obrtniki zaprosili gospodo, če se lahko enkrat na leto lepo oblečejo. In tako so si >pražnje< obleke nadeli za pusta.« Od tridesetih let prejšnjega stoletja »pustnaki« v Mozirju nosijo visoke klobuke, cilindre torej, frake in bele hlače, med obvezno opravo novejše sorte pa sodita tudi metuljček in rdeč šal. Pust mozirski ima tudi svojo »fano« (bandero) in pustni orkester z imenom Boj se ga. Nikoli, ampak res nikoli Klemenak temu orkestru ne pozabi dodati imena »milozvočni«. Tudi ime ansambla Boj se ga je kot mnogo imen, običajev in dogajanja znotraj društva povezan z eno njihovih prigod. Namreč: po drugi svetovni vojni, ko so v Mozirju ponovno oživljali pustne običaje, so se odločili, da bodo ponovno imeli tudi svojo godbo. Imeli so instrumente, igrali pa so tako, da je eden od starih »pustnakov« rekel: »Nas se pa res lahko bojijo.« Spet drugi viri pravijo, da je ansambel s tem imenom nastopal že pred drugo svetovno vojno. Kakorkoli, Klemenak bi rekel, da »še danes zvenijo tako, da se jih je treba bati«. Ana in Polona v moški druščini Med pustne običaje, ki so se ohranili vse do danes, sodijo »okol ofiranje«, prevzem oblasti na občini z razglasom oblastnih ukazov, povorka oziroma karneval na mozir-skem trgu s satiričnim prikazom odmevnih dogodkov in razprtij med letom ter sežig pusta na pepelnično sredo. K temu začetnemu uprizarjanju zgodovinskih dogodkov so v dolgih letih dodajali tudi uprizarjanje drugih značilnih dogodkov. Najbolj odmevna postaja podelitev trških pravic občanu, ki se je preselil v Mozirje in se je s svojim delom »v prid Mozirja in nas Mozir-janov izkazal«. Ker letos pust pride na dan žena, so očitno »pustnaki« malce zanemarili moško samovšečnost - včeraj zvečer so pustne pravice podelili Ani Lamut, dolgoletni direktorici knjižnice. No, ja, ker so jubilej počastili tudi z odprtjem razstave, so nekoliko spremenili pravila igre: pustni »ferajn« se je namreč podal kar v knjižnico, vseeno pa so Lamutovi le priznali, da je postala častivredna Mozir-janka. Sicer se je pustni čas za mozirske »pustnake« začel 11.11. ob 11. uri in 11 minut. No, še vedno ne vemo, če je bil lanski začetek čisto »tiptop«, ker jim je zatajil top, ki bi moral z glasnim pokom naznaniti začetek pustnega časa. Od veličastnega napovedanega poka je ostal samo »dimec«, ampak »pustnaki« so se pretvarjali, kot da je vse v redu. Verjetno je pri razči- ščevanju pomagala letošnja pustna kraljica Polona. V dolgih letih so namreč »pustna-ki« hodili po svetu in opazovali, kako se v vsakem kraju hvalijo s svojim princem. Da bi bili bolj originalni in polepšali svoje spremstvo, so pač začeli izbirati pustno kraljico. »Konkurenca, zanimanje in pritiski deklet so bili izjemno hudi,« je lani ob izboru na- vajalo pustno »gobezdalo«, »zato smo se odločili za tajno sejo, na kateri smo za novo kraljico imenovali Polono I., ki je mozirske gore listek, doma z Lepe Njive.« Veselega pusta Danes, v petek, se »pustnaki« pripravljajo na naslednje naporne dneve. V zadnjih letih so sicer uvedli novost, pripravijo veliko zabavo, rok prireditev za mladino, saj menijo, da prihodnost stoji na mladih. V soboto bo dan za izlete, saj bodo »pustna-ki« sodelovali na različnih karnevalih po Sloveniji, zvečer pa bo na vrsti velika »gala maškarada«, ko bo na pustni prireditveni prostor prikorakal orkester Boj se ga in pooblastil ostale ansamble, da lahko za ta večer prevzamejo njegovo delo. Tudi letošnje nedeljsko dogajanje bodo »pustnaki« nekoliko spremenili, saj se bodo namesto na obhod trških meja dopoldne odpravili na Golte, popoldne pa na karneval na Rečico. V ponedeljkovem »okol ofira-nju« s pustnim ansamblom bodo na vrsti še tržani. Pustna druščina bo obiskala vse hiše, domačinom voščila veselega pusta, jih povabila na torkov karneval in dodala kakšno pustno na račun družine, ki jo je pogostila. Najpomembnejši dan pustovanja je v dolgoletni tradiciji Mozirja pustni torek. Zgodaj zjutraj »pustnaki« prebudijo vse Mozirjane z budnico. Ob 8. uri pustna vlada na Občini Mozirje prevzame oblast, tako da s prestola vrže pravega župana. V Mozirju in širši okolici pričakujejo, da bo samoo-klicani župan uredil vse težave, povečal proračunske prihodke, zmanjšal davke in svetoval podjetjem, kako naj se izvlečejo iz krize. In ni ga še bilo mozirskega župana, ki bi pustnemu županu odrekel njegovo pravico. Po prevzemu oblasti sledi obhod domačega gospodarstva in sosednjih občin, kjer so »pustnaki« deležni večjih denarnih donacij. Pust mozirski gospodarstvenike opozori na napake, ki so jih zakrivali v preteklem letu in jim predlaga rešitve. Ob 15. uri sledi tradicionalna karnevalska povorka, na kateri poleg domačinov sodelujejo tudi gostje iz tujine. Verjetno ni treba posebej poudarjati, da so maske, katerih pomen tudi podrobneje predstavljajo, prava paša za oči. No, »pustnaki« ne pozabijo tudi kakšne aktualne domače točke, zagotovo pa imajo za letošnji karneval dovolj »gradiva« tudi na državni ravni. Pustno slovo Ob polnoči pust umre in na pepelnično sredo že od zgodnjega jutra leži na parah. Ob okrašeni krsti, ki je postavljena sredi mozirskega trga, se menjava častna straža. »Pustnaki« bele hlače zamenjajo s črnimi. Popoldne se začne pogreb. Pusta pospremijo na Pekove Lave in ga zažgejo na grmadi. Zadnje dejanje je sedmina za aktivno sodelujoče »pustna-ke« - čakajo jih namreč preste, pivo in vino, kar je tradicionalna pojedina ob koncu pustovanja. Ne vemo točno, če se jim pridružijo »pustne babe« - žene »pustnakov« - saj sicer moška združba žensk ne sprejema v svoje vrste. Le na pepelnični dan so žene, vesele, da bodo možje po štirih ali več dneh končno doma, lahko prišle objokovat mrtvega pusta v smislu »na pepelnico pa lahko gre baba zraven«. URŠKA SELIŠNIK Zaradi izvirnosti in dolge tradicije ohranjanja zgodovinskih značilnosti in običajev je bilo Mozirje leta 1996 sprejeto v evropsko federacijo Združenje karnevalskih mest FECC. Temeljna naloga združenja je prikazovanje tradicionalnih običajev, navad in šeg. Prizor z lanskega 11. novembra ob 11. uri in 11 minut, ko so v Mozirju slovesno naznanili pustno dogajanje. (Foto: US) KULTURA ZGODBE IZ KAMRE __amra www.kamra.si Gostilne v celjskem mestnem središču V mestu in bližnji okolici so ponudbo hotelov in kavarn dopolnjevale številne gostilne, prilagojene vsakemu okusu in žepu. Mestno središče so poleg hotelov zavzemali najboljši lokali te vrste, ki so ponujali dobro dunajsko kuhinjo, veliko izbiro svežega piva in dobrega vina, gostilne na obrobju pa so se orientirale na preprostejše goste. Na prelomu stoletja so bile mestne gostilne pretežno v nemških rokah, zato so se Slovenci veselili restavracije v Narodnem domu, ki so ga z veliko narodno prireditvijo odprli leta 1897. V Gosposki ulici je bilo pred prvo svetovno vojno poleg hotela Nadvojvoda Ivan še vsaj pet gostiln. Med njimi je bila tudi ena naj starej ših v Celju - Stras-serjeva, kjer je sedaj prehod v Prešernovo Ulico. Gostilničarja Štefana Strasserja omenja že neka gornjegrajska listina iz leta 1467. Glavni trg je bil živahen zlasti ob tržnih dnevih, ob sredah in sobotah, ko so branjevke iz okolice pripeljale na trg svoje pridelke. Živahen utrip trga je razen gostilne Pri levu, kasnejšem hotelu Zvezda, oskrbovala tudi znana Kusova gostilna. V Gubčevo ulico je ljubitelje konjskega mesa vabila gostilna Pri Kreuhu. V Gledališki ulici je delovala stara gostilna Pri turški mački (sedanji hotel je ime prevzel po njej). Slovela je po dobri kuhinji, zlasti po primorskih jedeh in ribah. V njej so se zbirali primorski Slovenci - »Robinzoni« pod vodstvom slikarja Alberta Sirka. Današnja Stanetova se je nekoč imenovala Graška ulica. V vseh obdobjih je bila zelo obljudena, zato so ob njej poleg hotelov zrasle številne kavarne in gostilne. Naj v bogati kroniki družabnega življenja omenimo le dve: gostilno Pri Jelenu so v letih pred prvo svetovno vojno OSREDNJA KNJIŽNICA Celje Več o digitalni zbirki in drugih domoznanskih zgodbah, ki jih pripravlja Osrednja knjižnica Celje v sodelovanju s partnerji, si lahko preberete na spletnem naslovu www.kamra.si. Veliki finale Dnevi komedije se bodo iztekli s predstavami Družba na poti, Bebop in Ločeni odpadki Nasproti Narodnega doma ob Prothasijevem dvorcu sta bili še dve stari gostilni; gostilno Pri angelu je imela v lasti po prvi svetovni vojni družina Savodnik, poleg nje pa je bila gostilna Kandušer, v lasti družine od leta 1880. »Kje so tiste gostilne, ki so včasih bile ...« radi obiskovali celjski dijaki. V nadstropju je bila večja gostilniška soba, v pritličju ob veži pa dolga in ozka posebna soba, ki so jo mladi posvojili in spremenili v »literarno krčmo«. Jeseni 1913 so nekateri med njimi, stari od 15 do 18 let, v njej ustanovili literarni klub Kondor ter pod pokroviteljstvom stotnika in pesnika Rudolfa Maistra izdajali mesečnik Savinja. Ob vstopu v današnjo Sta-netovo ulico iz Levstikove je še dolgo v naš čas poslovala znana gostilna Branibor. Takšno ime ji je po prvi svetovni vojni nadel njen lastnik Roblek, saj so se v njej vseskozi sestajali slovensko orientirani Celjani. Po arhivskih podatkih je bil gostinski lokal z imenom Pri sedlarju na tem mestu že sredi 18. stoletja. Naslednji teden sledijo »furmanske in flosarske« gostilne. Le še tri predstave čakajo občinstvo na letošnjih, jubilejnih Dnevih komedije. Ti se bodo končali v nedeljo, ko bo žirija v sestavi Anica Kumer, Urška Brodar in Bojan Cvelfar sporočila dobitnike nagrad za žlahtno predstavo, žlahtnega režiserja ter žlahtna komedijanta in komedijantko. V petek (danes) bo prišla na oder prva slovenska uprizoritev trpke komedije britanskega pisca Toma Daltona Bidwella Družba na poti. V prevodu Milana Štefeta in režiji Alena Jelena je to igro na oder postavilo ŠKUC gledališče v sodelovanju z Mladinskim gledališčem Ljubljana. Z mnogo nežnosti, melanholije in hkrati živahnih in duhovitih dialogov ter nepričakovanih kriminalnih zapletov nas zgodba popelje v letovišče, ki ga večina ljudi obiskuje, da bi pobegnila pred navadnim življenjem. Ob sredah popoldne sta v tamkajšnji hotelski sobi transvestit Stello s prijateljem Geor-geom, ki ju ob poslušanju radia in branju osmrtnic nenadoma zmotijo skrivnostni kamenčki, trkajoči ob njuno okno ... Za nelagodno komunikacijo, ciničnim humorjem in celostno čudaško situacijo se spleta občutljiva mreža vzajemne preteklosti; njunega skupnega odraščanja, iskanja identitet in mladostne brezskrbnosti, ki so se po nekaj letih spreobrnili v popačeno, ne povsem ra- zumljivo, a vsekakor pre-tvarjajočo sedanjost. Njuno poznanstvo je začaran krog, kjer se ljubezen in sovraštvo nenadzorovano prepletata. Igrajo Uroš Smolej, Milan Štefe in Gaber K. Trseglav. Zadnja tekmovalna predstava Dnevov komedije bo Bebop Drame SNG Maribor izpod peresa Borisa Viana, v prevodu Primoža Viteza in režiji Vita Tauferja. Na sporedu bo v soboto, opisujejo pa jo kot ljubezensko komedijo z glasbo. Francoski dramatik Boris Vian v tej enodejanki na inovativen in komičen način zapiše zgodbo o nerealiziranem snobovskem pisatelju Antonu Vidmarju, ki želi napisati velik roman. Prepričan je, da se ustvarjalnost rojeva iz trpljenja, zato se že šestnajst let prostovoljno trpinči, ko ženo Lucijo pošilja od enega ljubimca do drugega. A Lucija možev načrt, po katerem bi morala po šestih mesecih zamenjati ljubimca, priredi, ko se zaljubi v Franca Bukovca. Ko mož po tolikih letih izve za domišljeno izpeljano prevaro, spozna, da bo zdaj, po tolikšnem trpljenju, lahko končno napisal izjemen roman. V uprizoritev so vključeni Vianovi songi, s katerimi se je uveljavil v petdesetih letih prejšnjega stoletja na džezovski sceni. Prevedel jih je Primož Vitez, skladatelj je bil Mitja Vrhov-nik Smrekar. Igrajo Miha Be-zeljak, Tadej Toš, Vladimir Vlaškalic, Bojan Maroševic in Mateja Pucko. Nedeljski zaključek festivala bo uvedla predstava Cafe Teatra, ki bo v sodelovanju s Cankarjevim domom predstavil krstno uprizoritev komedije Borisa Kobala Ločeni odpadki, in sicer v režiji Borisa Ja-mnika. Štirje uveljavljeni mojstri satire, Boris Kobal, Jaša Jamnik, Lotos Šparo-vec in Miha Brajnik, so se tokrat lotili povsem vsakdanjih problemov sodobnosti. Skozi oči različnih skupin, od planincev in povzpetnikov do obrtnikov stereotipno nakazujejo naš odnos do občutljivih tem, kot so starost, narodna in verska pripadnost, istospol-na usmerjenost, popivanje, prosjačenje brezdomcev na ulicah in še kaj. Celoto povezujejo pogrebci, ki na pokopališču s sarkazmom komentirajo dogajanje. Kot so zapisali ustvarjalci, gre za »državljansko neoporečen, logičen, vznesen in skoraj popolnoma trezen razmislek o vseslovenskih narodnih lastnostih in kvalitetah, o kvantah in kvantitetah, o strasteh in strahovih, o manijah in depresijah, o kreaciji, prokreaciji in rekreaciji, o nevoščljivosti in privoščljivosti, o travmah in kompleksih, o moških in ženskah in tistih vmes - o vsem, na kar imate odgovore, a nanje še vedno iščete vprašanja.« Igrajo Boris Kobal, Jaša Jamnik, Lotos Šparovec in Miha Brajnik. BRST Zarja pripravlja projekt iz celjske zgodovine Gostilna Pri levu, kasnejši hotel Zvezda ob vstopu z današnjega Glavnega trga v Gosposko ulico; razglednica iz leta 1920. Člani Kulturno-umetni-škega društva Zarja Trnovlje - Celje, enega najmočnejših in kakovostnih kulturnih društev z gledališko dejavnostjo na Celjskem, ki združuje 58 članov vseh starosti, so v ponedeljek na občnem zboru pregledali dosedanje delo ter si zadali nove naloge. Lani so pripravili kar štiri premiere ter zabeležili 53 kulturnih dogodkov doma in na gostovanjih, ki jih je skupno obiskalo 4.784 obiskovalcev. Delujejo tako na področju gledališke vzgoje najmlajših v otroški skupini kot tudi v mladinski in starejši skupini. Z dvema gledališkima projektoma so se uvrstili na regijska gledališka srečanja ter na festival Čufarjevi dnevi na Jesenicah. Lani so organizirali kar dva gledališka festivala: srečanje slovenskih zamejskih gledališč Alpe-Do-nava-Jadran ter tradicionalna Novačanova gledališka srečanja, kjer so ob podpori Mestne občine Celje odkrili tudi spominsko ploščo na pročelju rojstne hiše dr. Antona Nova-čana. Poleg tega so ob izteku leta uspešno izvedli še druge Dneve pravljic za najmlajše. Med nove naloge so uvrstili tako pripravo novega večjega gledališkega projekta, tokrat iz celjske zgodovine, otroške in mladinske predstave, kot tudi Novačanova gledališka srečanja in še kaj. ŽB Petek, sobota in nedelja, 4., 5. in 6. marec, EKOFEST v Ekomuzeju, Bio parku NIVO, pri jami Pekel, na ekološki učni poti Trje in kmetiji Podpečan. Podroben program dogajanja v TIC-u Žalec in na naši spletni strani! Četrtek, 10. marec, ob 1J.00 v Domu II. slov. tabora Žalec OD KOD SI, KRUHEK?, mjuzikel za otroke, za Cici abonma in izven, vstopnice 5 EUR. Petek, 11. marec, ob 20.p0 v Domu II. slov. tabora Žalec ROK GOLOB z gosti - KATRINAS, HEAVENIX, za glasbeni abonma in izven, vstopnice 15 EUR. ZKŠT ŽALEC, Aškerčeva 9 a, 3310 Žalec, WWW.zkst~zaleC.si Informacije: TIC Žalec, 03 710 04 34, E-pošta: zkst.tic@siol.net Bara Kolenc je med predstavitvijo svojega projekta Metamorfoze pred občinstvom tudi odplesala nekaj drobcev iz svoje predstave. Pes kot modni dodatek V Metamorfozah se Bara Kolenc loteva odnosa do živali in narave »Pes je človekov najboljši modni dodatek« je bila le ena od številnih izrečenih misli na ponedeljkovem pogovoru v celjskem likovnem salonu, kjer je koreo-grafinja in režiserka Bara Kolenc predstavila svoj projekt Metamorfoze. Pred nedavnim je prvi del tega projekta, ki izhaja iz Ovidovih Metamorfoz, kot plesno predstavo pripravila v ljubljanskem Kinu Šiška, gre pa za večletni v petih predstavah zasnovan projekt, v katerem avtorica s pomočjo giba razmišlja o odnosu človeka do živali in do narave nasploh. V prvem delu, ki ga je v Celju predstavila z nekaj plesnimi drobci iz predstave in z videoposnetkom predstave, ki je »tekel« med pogovorom, je razmišljala zlasti o lovu in o pogosto pretirani ljubezni do hišnih ljubljenčkov, ki jim želimo ljudje pridati vse človeške značilnosti, vključno z vsemi človeškimi pravicami. Pri tem mnogokrat preidemo meje razumljivega in še sprejemljivega. Pasje proteze, vsadki, lifting, tatuji, modne agencije za hišne ljubljenčke in še kaj so izraz tega. Lov, ki ga obravnava v prvi od petih predstav v zgodbi o helikopterski nesreči visokih političnih in humanitarnih dostojanstvenikov na ilegalnem lovu na zaščitene živali, pa je druga skrajnost v odnosu človeka do narave. Če je še razumljiv kot način pridobivanja hrane, pa kot hlastanje po trofe- jah daleč presega težnje po sožitju človeka in narave. Četudi znamo to dojemati le kot lepo in se tudi trudimo ohraniti le lepo naravo. Njena prvinskost, tako kot prvinskost živali, je za ljudi pogosto moteča. Dogodek je sovpadal z zaprtjem razstave izraelskega umetnika Tala Adlerja, ki prav tako raziskuje razmerja človeka do naravnega sveta, še posebej do živali. BRANKO STAMEJČIČ Foto: GrupA Panars z Anjo Bukovec Ponedeljkov koncert v Narodnem domu bo poslastica za glasbene sladokusce Celjski sekstet klarinetov Panars bo pripravil v ponedeljek ob 19.30 v Narodnem domu v Celju koncert ob dnevu žena. Že sekstet klarinetov je glasbena posebnost in poslastica, če se mu pridruži še vrhunska violinistka Anja Bukovec, pa je to že poroštvo, da čaka občinstvo nepozaben koncert. Panars sekstet je komorni sestav, katerega delovanje temelji na prikazu veličine barvne palete tonov, ki jih na svojevrsten način pričara klarinet. Posebnost sestava je, da ob klasičnem B-klarinetu zaslišimo še zvoke A-, es, bas in alt klarineta. Panars sestavljajo odlični slovenski klarinetisti, Nataša Aškerc, Bernard Belina, Jure Hladnik, Slavko Kovačič, Bojan Logar in Mitja Ritlop. Vsi so glasbeniki, ki svoje poslanstvo dokazujejo kot solisti, komorni glasbeniki, orkestrski glasbeniki in pedagogi na univerzi oziroma glasbeni šoli. Igrajo skladbe vseh stilskih obdobij in glasbenih žanrov (od baroka, klasike, židovske in zabavne glasbe ...), napisane posebej za tovrsten sestav, igrajo pa tudi številne priredbe. Anja Bukovec je vrhunska violinistka in priljubljena medijska osebnost. Ob tehnični dovršenosti izstopa zaradi prepoznavnega sloga, edinstvene interpretacije in komunikacije z občinstvom. Je prepoznavna in cenjena oseba, ki je lik kulturne ambasadorke pilila na šolanju v Ljubljani, Pragi, Kolnu in na Dunaju. Nastopa kot solistka, osvaja mednarodne nagrade in navdušuje občinstvo po vsem svetu. Njene plošče so se pojavile na vrhu popularnih lestvic in so najbolje prodajane plošče klasične glasbe doma. Redno dokazuje, da klasična glasba ni rezervirana zgolj za poznavalce in da lahko doseže široko množico ljudi, če je predstavljena na način, ki ga s toplim pristopom do občinstva obvladuje in s tem združuje tako najmlajše kot najstarejše generacije. Vedno je deležna odličnih kritik pri poznavalcih, ki jo primerjajo z največjim svetovnimi imeni. Panars bo na tokratnem koncertu predstavil skladbe Bizeta, Saint-Saensa, Glavnika, Kreislerja, Grgina, Nestica, Van der Roosta, Saurerja in Balogha, v treh točkah se mu bo pridružila tudi Anja Bukovec. BRST NE ZAMUDITE ... zadnjega koncerta prvega ciklusa glasbe z Rogle na katerem bo v cerkvi na Rogli v petek (danes) ob 19. uri nastopila mednarodna godalna zasedba Univerze za glasbo v Gradcu. V zasedbi ustvarjajo slovenska violinistka Anja Čretnik Vi- demšek, litvanska violinistka Indre Dromantaite, bolgarska violistka Tatyana Stancheva in hrvaška violončelistka Jelena Štorga. Vse članice zasedbe sodijo med najuspešnejše študentke graške glasbene univerze in so dobitnice številnih mednarodnih priznanj tako za solistične nastope kot tudi nastope v okviru različnih komornih zasedb. Na Rogli bodo predstavile izjemno zanimiv in na naših odrih le redko slišan program - 4. godalni kvartet L. van Beethovna, 8. godalni kvartet D. Šostakovi- ča in dela Astorja Piazzolle. V zadnjih treh mesecih je na najvišjem slovenskem koncertnem odru nastopilo šest odličnih glasbenih sestavov iz Slovenije in Avstrije, ki so v čudovito okolje nove cerkve na Rogli privabili več kot petsto poslušalcev iz vse države in tujine. Pomladni del sezone se bo začel z velikonočnim koncertom 24. aprila, ko bo na Rogli zazvenela Gounodova orgelska maša v izvedbi Komornega moškega zbora Celje. Vstopnina 6-8 EUR ... ... koncerta ansambla Ve-dun, ki bo v petek (danes) ob 19. uri v Plesnem forumu Celje. V poplavi dandanašnje zabavnjaške kulture želi ansambel Vedun s predstavitvijo starih slovenskih ljudskih glasbil in nenavadnih glasbil iz svetovne glasbene dediščine dati svoj prispevek k zavedanju lastnih korenin in ljudem pomagati pri širjenju zavesti, samozdravljenju in uglaševanju s časom, v katerem živimo. Vedun je ansambel za meditativno glasbo in kanaliziran zdravilni zvok z glasbili in pesmimi ljudstev sveta, ki ga sestavljajo Mira Omerzel - Mirit, Mojka Žagar in Tine Omerzel Terlep. Koncerte pospremijo s predavanjem dr. Mire Omerzel - Mirit, ki je doktorica etno-muzikoloških znanosti, svobodna raziskovalka, duhovna učiteljica, glasbenica in jasnočutna kozmična telepatka. Na koncertu bo Vedun predstavil dve novi zgoščenki - Jesenski solsti-cij iz cikla Štirje letni časi in zgoščenko za otroke Pravljični zvok pastirice z drumlico. Vstop prost. ... predstavitve zgoščenke Irene Zdolšek Cvetje v Bachu, ki bo v petek (danes) ob 19. uri v Narodnem domu Celje. Ena najboljših slovenskih citrark, ki je iz tega glasbila diplomirala v Munchnu, je pred kratkim pri založbi Celinka izdala svojo drugo zgoščenko. Med- tem ko je na prvem Zither moves predstavila predvsem zahtevnejšo sodobno in tudi klasično glasbo, pisano za citre, je na novi zgoščenki zbrala nekaj priredb slovenskih ljudskih skladb, pisanih za citre, in nekaj skladb za citre mlajših slovenskih avtorjev. Posebnost je njena izvedba Kodrove skladbe Cvetje v jeseni, ki jo je združila še z motivi Bachovih skladb. Od tu tudi naslov zgoščenke - Cvetje v Bachu. Na odru se bosta Zdolškovi pridružili še violinistka Špela Huzjak in citrarka Franja Kočnik, ki sta sodelovali tudi pri snemanju plošče. Posebne gostje bodo Irenine učenke iz Glasbene šole Slovenska Bistrica, ki bodo zaigrale v citrarskem triu (Ditka Založnik, Melanja Kropec in Klara Hudournik). Vstop prost . novitednik www.novitednik.com 14 SPORT NOVI TEDNIK Lahkotna obremenjenost Nepopravljivi optimisti so računali celo na čudež v Kielu, privrženci rokometašev Celja Pivovarne Laško pa upajo tudi na zmago proti Barceloni. Obisk tekme zadnjega kroga skupine A lige prvakov bo, sodeč po zadnjih informacijah, dober. Vsi v dvorani Zlatorog pa bodo z enim ušesom v Chamberyju, kjer bo gostoval Rhein-Neckar Löwen. Obračun v Franciji se bo začel pol ure prej, če zmagajo Nemci, potem dvomov več ne bo. V nasprotnem morajo Celjani za preboj v osmino finala osvojiti toliko točk kot Chambery. Toda kako? V Blaugra-ni so - z Zormanom, Vugrincem, Pajovičem, Gajičem, Žvižejem in Kozlino, ki jih jutri ne bo - podlegli s 44:33 ... Toda tudi Kielce so bile absolutni favorit. Sodila bosta Danca Pe-dersen in Mortensen. Varovanci Mira Požuna morajo biti predvsem sproščeni, da pa bodo »grizli« na vso moč, pa nihče ne dvomi. DEAN ŠUSTER Foto: SHERPA Rokometni klub Celje Pivovarna Laško VELUX» m VELUX EHF Liga prvakov 2010/11 Sobota, 5. marec, ob 18. uri v dvorani Zlatorog RK CELJE PIVOVARNA LAŠKO l i. M? FC B o F.C. BARCELONA BORGES (ESP) Prodaja vstopnic (io EUR in 7 EUR otroci) na prodajnih mestih Eventim, www.eventim.si. bencinski servisi Petrol, Kompas, Big bang in ostali, pred tekmo na blagajni dvorane Zlatorog. Akcijske cene vstopnic za dijake, študente in upokojence - j€\ Na voljo tudi družinske vstopnice. Zagotavljamo borbo - potrebujemo vašo pomoč! Presenečenja pred in med tekmo, po tekmi zabava v avli dvorane Zlatorog ter v lokalu Playcafe z ansamblom Petka. KLUB S PONOSOM Razplet bo odvisen tudi od dvoboja Roki Štraus Aleš Jeseničnik. V Zoki in Cadi proti »svojim« Organizatorja igre Celja Pivovarne Laško Davida Razgorja čakajo podobni prijemi tudi pri katalonski obrambi. Po 20. krogu 1. slovenske nogometne lige si je najvišjo kazen prislužil velenjski Rudar, ki bo v blagajno zveze vplačal 760 evrov zaradi nešpor-tnega obnašanja igralcev in predvsem navijačev, ki so med odmorom in po tekmi z Mariborom proti sodnikom metali snežene kepe. Zaradi kartonov na naslednji tekmi nimajo pravice nastopa Fabijan Cipot, Uroš Korun in Amel Mujakovič. Celjani so gostovali v Kra- nju, kjer pa se po tekmi niti umiti niso mogli, kajti zmanjkalo je tople vode in Triglav bo plačal 200 evrov. Jutri se bosta CM Celje in Rudar spopadla v Areni Petrol. Bivši reprezentančni vezist Zoran Pavlovič živi v Velenju, jutri pa bo najbrž prva violina celjskega moštva. Dragan Čadikovski, ki živi v Celju, je pozimi okrepil Rudar in bo predstavljal največjo nevarnost za celjska vrata. Lokalni derbi bo sodil Darko Čeferin. Naboj je precejšen. Celjani na pr- vih dveh letošnjih tekmah niso prejeli gola, toda tudi dosegli ga niso. Prvi dvoboj so doma dobili gladko, s 5:1, drugega pa v Velenju izgubili v zadnjih sekundah. Čadikovski je namreč za CM Celje izenačil na 2:2 v 89. minuti, toda le minuto zatem je občinstvo razveselil Mirza Mešic. Zdaj oba predstavljata konico napada Rudarja. Če bo vreme lepo, potem bo verjetno glasno na tribunah. DEAN ŠUSTER Foto: GrupA (arhiv NT) Celjan k članu Serie A 17-letni nogometaš celjskega Simerja Šampiona Rok Baskera se bo poleti preselil k italijanskemu prvoligašu Genoi, ki je trenutno na desetem mestu Serie A. Kluba sta že podpisala pogodbo o enoletni posoji ter o možnosti kasnejšega odkupa, če bo Baskera zadovoljil strokovno vodstvo Genoe. Profesionalno pogodbo bo podpisal konec junija, 18 let bo dopolnil 26. maja. Simer Šampion je sicer član 3. slovenske lige - vzhod, spomladanski del bo začel z drugega mesta, pri čemer za sedem točk zaostaja za Odranci in ima točko več od Kovinarja iz Štor, 20. marca pa bo gostoval v Stojncih. Pred kratkim sta celjski klub zapustila 20-letni napadalec Rade Jovanovič in 19-letni vezist Miha Korošec. DŠ Rok Baskera Št. 18 - 4. marec 2011 V nedeljo odločitev o prvaku Obračun med Maki teamom in Pelikani ob 18.15 Zadnje dejanje 1. celjske lige dvoranskega nogometa bo v nedeljo, ko bodo odigrane tekme 13. kroga. Vodilni Maki team ima točko več od Pelikanov, zato mu v medsebojnem dvoboju za prvo mesto zadošča tudi neodločen izid. Razpored zadnjega kroga v nedeljo, 6. marca: KMN Kobre - Kalimero (15.15), Hochkraut Kia Škorjanec - Bar Golf (16), ŠD Gotovlje - Isoles Saymons (16.45), Fijavž d.o.o. - Zlatarstvo Tanjšek (17.30), Maki team - Pelikani (18.15), Mariborska univerza - Emstar (19). V 2. ligi imajo na vrhu Bogi team, Mali Pariz in Kladivar po 30 točk. Razpored 13. kroga: Mali Pariz - Gaberje (10), Villa Challop - Kladi-var sporting (10.45), Risi - ŠD Vrh (11.30), Agadir - Bogi team (12.15), Plemiči - Alba (13), Generali - Olimp (13.45), Dobje - Champion pub (14.30). Izgubilepokal in odšle v Šibenik Pretekli konec tedna so celjske košarkarice izgubile finale slovenskega pokala s Kranjsko Goro. V ponovitvi lanskega finala, ki je bil tokrat v dvorani Vitranc, so gostiteljice dokazale, da so letos boljše nasprotnice. Celjanke so na prvi polfi-nalni tekmi premagale mariborski AJM s 75:69, Go-renjke pa so s 67:53 ugnale Ilirijo. V velikem finalu so bile varovanke Damirja Grgiča neprepoznavne, domačinke so jih z lahkoto premagale s 86:70 in prišle do svojega prvega pokalnega naslova. Celjanke sicer v Jadranski ligi igrajo odlično in so z uvrstitvijo na zaključni turnir četverice presegle svoja pričakovanja, pa proti Kranjskogorkam v tej sezoni ne najdejo prave igre. Kapetanka Nika Barič je bila s 50 točkami najboljša strelka turnirja. Danes so Celjanke odpotovale v Šibenik na zaključni turnir Jadranske lige, ki bi moral biti v Beogradu, vendar se je Partizan sprl z vodstvom lige in tudi odpovedal sodelovanje na tem turnirju. Celjanke se bodo jutri namesto z Gospicem na prvi polfinalni tekmi merile s Šibenčankami. Trener Grgič meni, da jih bo težko presenetiti: »Veliko lažje bi nam bilo igrati z Gospicem, ki smo ga že premagali in je zaradi poškodb ostal brez dveh visokih igralk, medtem ko ima Šibenik zelo močno eki- po. Naredili bomo vse, da zmagamo, vendar bo zelo težko. Prav tako se nam je poškodovala Monika Bosilj, ki najverjetneje sploh ne bo igrala.« Namesto Partizana bo kot četrta ekipa vskočilo črnogorsko Jedinstvo iz Bijelega Polja, ki je bil peti po rednem delu. MOJCA KNEZ Foto: KZS Najboljši evropski igralki do 20 let Niki Barič, ki je bila s 50 točkami najboljša strelka v Kranjski Gori, je priznanje podelil minister za šolstvo in šport Igor Lukšič. Kladivarjeva Polzelanka iz Ljubljane Želji Marine Tomič: osebni rekord in polfinale Najboljše v kategoriji deklet do 14 let, v sredini je Zoja Zorko, desno od nje pa Urša Červan. Zojin šesti mladinski naslov Rogaška Slatina je bila tretje leto zapored gostitelj mladinskega državnega prvenstva v standardnem in pospešenem šahu. 212 mladih šahistov si je pravico nastopa priborilo na regijskih kvalifikacijah. Med udeleženci so bili tudi mladi igralci Celjskega šahovskega kluba. Prvo mesto v kategoriji deklet do 14 let v pospešenem šahu je osvojila Zoja Zorko, kar je njen šesti naslov v mladinski konkurenci. V isti kategoriji je uspeh dopolnila Urša Červan z osvojitvijo tretjega mesta. Presenetil je Jaka Brilej kot najmlajši med Celjani z osvojitvijo devetega mesta v standardnem šahu v kategoriji dečkov do 8 let. DŠ Na dvoranskem evropskem atletskem prvenstvu, ki se bo začelo danes, bo nastopilo sedem slovenskih predstavnikov, pet atletinj in dva atleta. Cilj sta ena finalna uvrstitev in ponovitev najboljših izidov sezone. V francoski prestolnici je tudi članica celjskega Kladi-varja Marina Tomič, ki bo danes tekmovala v teku na 60 metrov z ovirami. Kvalifikacijski teki bodo ob 9.20, polfinale ob 15.45 in finale ob 18.40. »Upam, da bom tekla najhitreje letos, kar bi pomenilo uvrstitev v polfinale. Kvalifikacije so zelo zgodaj, kar naj bi preprečilo boljše dosežke, toda po drugi strani upam, da bo motivacija storila svoje in da bom tekla hitro,« pravi Polzelanka, ki živi v Ljubljani in je sveže zaljubljena. Svoj osebni rekord na 100 m ovire (13,19) je dosegla leta 2004, v dvorani pa je na 60 m z ovirami najhitreje tekla leto kasneje. »Težave s poškodbami so se začele že konec leta 2004. Dotlej je bil moj trener Brane Strožer iz Prebolda, nato sva se razšla, kajti študijske obveznosti so me vedno bolj zadrževale Marina Tomič v Ljubljani. Vadila sem pod vodstvom Jureta Kastelica, uspela nama je odlična zimska sezona, nato so si druga za drugo sledile poškodbe. Razlog je bil tudi v tem, da se nobena ni do konca ozdravila, kajti mislila sem, da se bo vse že nekako uredilo. Ko sva začela sodelovati s trenerjem Matejem Juhartom, sva se poldrugo leto posvečala zgolj fizični pripravljenosti. Začela sva praktično znova in prvi sadovi se že kažejo.« Marina piše diplomo na Fakulteti za šport, končala jo bo kmalu po evropskem prvenstvu. Če bo šlo vse po sreči, bi lahko letos nastopila še na svetovnem prvenstvu, naslednje leto pa še na olimpijskih igrah ... »To ste pa lepo našteli. Vse to bi si tudi sama želela. V južnokorejskem Daeguju sem že bila, na univerzijadi, a mi je bil tako všeč, da bi si tja želela še enkrat, v povezavi s svetovnim prvenstvom bi bilo še lepše. Pa še norma je lažje dosegljiva kot prej, zdaj je 13,15 sekunde, včasih 13,11.« Vmes bo še 28. rojstni dan, ko atletinje pomislijo, da bi postale mamice. »Ne, ne še. O morebitnem zaključku ali prekinitvi atletske kariere bom razmislila leta 2012, po olimpijskih igrah v Londonu!« Pri AK Olimpija vadi dve skupini mladih atletov, starih od 8 do 13 let. Vsako nedeljo načrtuje obisk staršev, uspeva ji vsako drugo. Redko jo vidite nenasmejano. In slabosti? »Štart in tek do prve ovire. To moram izboljšati,« odkrito prizna. DEAN ŠUSTER Foto: GrupA (arhiv NT) NA KRATKO Marguču naslov, Mastnaku dve medalji Rogla: Tekmi evropskega pokala za deskarje sta šteli tudi za državno prvenstvo. Celjan Rok Marguč je tekmoval zgolj v slalomu in zmagal ter se dobro pripravil za jutrišnjo tekmo svetovnega pokala v središču Moskve. Nastopil je še en Celjan, Tim Mastnak. V paralelnem veleslalomu je bil tretji najboljši od Slovencev, v slalomu pa celo drugi. (DŠ) Množični karate turnir Žalec: Karate klub Žalec bo jutri že devetič pripravil mednarodni turnir za Pokal Žalca. Kate se bodo začele ob 10., borbe pa po 12. uri. Prijavljenih je več kot 400 tekmovalcev in tekmovalk z Madžarske, iz Avstrije, s Kosova, Hrvaške in iz Slovenije. (TT) Ob obletnici olimpijskih iger Celjski hokejisti zmagali v vseh treh kategorijah Že 27 let je minilo od zimskih olimpijskih iger v Sarajevu, ob obletnicah pa nekaj zadnjih let pripravljajo hokejski turnir za mlajše selekcije. Na Sarajevo kids 2011 v balonu ob dvorani Zetra so celjski hokejisti zmagali v konkurenci do osem, 10 in 14 let. Poleg dveh sarajevskih klubov - Bosna in Stari grad - je sodeloval še Beostar iz Beograda. Za celjski hokejski klub so igrali Leon Furman, Gal Škrjanec Podrgajs, Tjan Škrjanec Podrgajs, Luka Čerenjak, Jan Flajs, Žan Flajs, Jon Jeseničnik, Nik Kukovič, Nik Jost, Aljaž Ma-vrič, Urh Jeram, Rok Kolar, Per Pintarič, Timotej Srebot, Lan Oberžan in Uroš Polimac. Njihova trenerja sta Tomaž Felicijan in Robert Jeram, tehnični vodja ekipe pa Aleš Furman. DŠ PANORAMA KOŠARKA 1. SL (ž), 21. krog: Celje - Ježica 73:61; Turčinovic 17, Barič, Jagodič 15, Klein 12, Abramovič 9, Klavžar 5; Macura, Gabrovšek 11. ODBOJKA 1. SL (ž) , končnica, 7. krog: Aliansa - Sloving Vital 1:3. Vrstni red: Calcit 29, Branik 28, Aliansa 14, Koper 11, Sloving Vital 9, Nova Gorica 8. (MiK) ŠPORTNI KOLEDAR Petek, 4. 3. MALI NOGOMET 1. SL, 17. krog, Rogatec: Dobo-vec - Tomi Press Bronx (20). ROKOMET 1. SL (ž), 21. krog: Žalec - Ptuj (18.30). Sobota, 5. 3. NOGOMET 1. SL, 21. krog: CM Celje - Rudar (16). ROKOMET Liga prvakov, 10. krog skupine A: Celje Pivovarna Laško - Barcelona (18). 1. SL, 22. krog: slovenj Gradec - Gorenje (19). 1. SL (ž), 21. krog, Ljubljana: Olimpija - Celje Celjske mesnine (15). KOŠARKA 1. SL, 18. krog, Polzela: Hopsi - Elektra (19), Laško: Zlatorog - Šentjur (19.30). 1. SL, 21. krog: Rogaška - Konjice (19). Jadranska liga (ž), zaključni turnir, polfinale, Šibenik: Šibenik - Celje. 2. SL - vzhod, 18. krog, Vransko: Vrani - Radenska Creativ (16), Podčetrtek: Terme Olimia - Bistrica (19), Krško - Nazarje (20). 1. SL (ž), 21. krog, Ljubljana: Ilirija - Rogaška (17). ODBOJKA 1. SL (ž), končnica, 8. krog: Nova Gorica - Aliansa (17). Nedelja, 6. 3. ROKOMET 1. B SL, 16. krog: Celje Pivovarna Laško B - Krško (18). V Rimskih termah so minuli teden na novo zaposlili 48 ljudi, kar dokazuje, da do odprtja obnovljenih term ni več daleč. Na ta dan so krajani čakali dolgih dvajset let in vmes doživeli številna razočaranja, saj so v vodo padli številni poskusi oživitve nekdaj svetovno znanega zdravilišča. Ob srečnem koncu te neverjetne zgodbe smo se lotili kronološkega pregleda oživljanja zdravilišča, kjer v teh dneh pospešeno odpravljajo še zadnje pomanjkljivosti in urejajo vse potrebno, da bodo terme lahko zasijale v vsem sijaju. Prizadevanja za obuditev so se začela že kmalu po osamosvojitvi Slovenije, ko je iz zdravilišča odkorakal zadnji jugoslovanski vojak. Takoj po odhodu JLA 18. oktobra 1991 je zdravilišče v Rimskih Toplicah prevzela slovenska teritorialna obramba. Krajani so verjeli obljubam pristojnih, da bo zdravilišče v nekaj mesecih začelo ponovno obratovati. Jugoslovanska vojska je v njem pustila vso drago medicinsko in ostalo opremo, vse do zadnje kavne žličke. Kot prvi je leta 1992 projekt oživitve zdravilišča naročil takratni la- ški izvršni svet pod vodstvom Romana Matka, a je zaradi nesprejemljivih pogojev države ostal v predalu. V letu 1992 so se pojavile še nove ponudbe. Med drugimi je interes po oživitvi zdravilišča začela izkazovati tudi novomeška Krka. V reševanje zdravilišča so se vključili krajani Da je ravno zdravilišče tisto, ki bo narekovalo prihodnost kraja in rodovom v njem, so se vse bolj začeli zavedati tudi krajani Rimskih Toplic z Dragom Zupanom na čelu. Ta je v letu 1993 tudi prevzel vlogo, da se je kraj začel bolj aktivno vključevati v reševanje zdravilišča. Pri tem je pomembno vlogo odigralo Kulturno društvo Slavka Avsenika, ki je 13. maja 1994 v Rimskih Toplicah organiziralo javno tribuno, na katero so povabili tudi Krko Zdravilišča, takratnega obrambnega ministra Jelka Kacina in Petrol kot tretjega tedanjega akterja pri oživljanju zdravilišča. Na tribuni se je zgodilo nepričakovano - vse tri strani so pred javnostjo podpisale pismo o nameri, ki je predvidevalo ustanovitev družbe Krka Zdravilišča - Rim- ske Toplice. Nova družba naj bi v šestih mesecih dokončala prenovo zdraviliških objektov. V Rimskih Toplicah je zavladala velika evforija. Vendar ... Navdušenje ni trajalo dolgo. Kmalu po javni tribuni so se začele zadeve megliti in zapletati, kar je krajanom dajalo dvomljiv občutek. »Krka in Petrol sta bila resna partnerja, žal je bilo premalo resnega in odgovornega pristopa države,« je prepričan Drago Zupan. Iz igre je tako že po nekaj mesecih izstopil Petrol, Krka pa je še do začetka leta 1995 »Mislim, da je vlak za Rimske Toplice za vedno odpeljal.« (direktorKrkinih zdravilišč Vladimir Petrovič marca 1996 na drugi javni tribuni v Rimskih Toplicah) Zdravilišče v Rimskih Toplicah avgusta 2004, ko si je za njegovo oživitev še prizadeval Saša Baričevič oziroma njegov medicinski center Barsos. Propad in vzpon slovitih term Krajani Rimskih Toplic po dveh desetletjih prizadevanj in negotovosti le dočakali uresničitev svojih sanj - Odštevanje do oživitve term - izdelovala idejne projekte in za to porabila veliko denarja, nazadnje pa je od zdravilišča tudi sama odstopila. Ni pa še bilo konec prizadevanj krajanov, ki so še vedno verjeli, da lahko te partnerje pritegnejo nazaj v igro. V za- »7. septembra 2005 je bila v Rimskih Toplicah na obisku vlada. Tri dni zatem sem dobil klic, naj v ponedeljek, 12. septembra, ob 13. uri čakam na istem mestu, kot sem sprejel ministra Žagarja, in to popolnoma sam. Ko sem dobil tri ista sporočila, sem se ustrašil, da se me nekdo želi znebiti. Tri dni sem razmišljal, ali bi šel čakat na določeno mesto ali ne. Razmišljal sem tudi, da bi o tem obvestil policijo, a sem se odločil, da bom s seboj raje vzel dva prijatelja, ki sta se z daljnogledi skrila v gozd, jaz pa sem se postavil na dogovorjeno mesto. Nekaj časa sem čakal, nakar sem zagledal dva črna audija, ki sta se peljala proti meni, v enem je bil minister Virant, ki je tajno prišel na ogled zdraviliškega kompleksa. Po tem dogodku se je zgodba zdravilišča začela zelo hitro spreminjati.« (Drago Zupan) četku leta 1995 so se odločili, da bodo ponovno »pritisnili« na državo v obliki javne peticije, s katero so jo želeli prisiliti k hitrej šemu in učinkovitej še-mu reševanju zgodbe. Peticijo s skoraj dva tisoč zbranimi podpisi so naslovili na sam državni vrh, tudi na tedanja predsednika države Milana Kučana in premierja Janeza Drnovška. Ta je nato še isto leto prišel na ogled Rimskih Toplic, a ni dal ne pozitivnega ne negativnega mnenja glede nadaljnjih aktivnosti oživljanja zdravilišča. Odnosi med Toplicami in državo so se začeli zaostrovati Marca 1996 je v Rimskih Toplicah sledila druga javna tribuna z istimi udeleženci, kot so bili na prvi, vendar krajani niso dobili nobenega zagotovila, da je z Rimskimi Toplicami možno še kaj narediti. Razočaranje je bilo veliko. Krajani so se odločili, da bodo začeli bolj radikalno »pritiskati« na državo. Pripravili so javni protest, na katerem so državo oziroma njenega predsednika Milana Kučana, premierja Janeza Drnovška, obrambnega ministra Jelka Kacina in ostale na odgovornih mestih označili kot glavne krivce za propadanje zdraviliškega kompleksa in kraja. Od države so zahtevali, da v določenem roku pove, kako bo rešila zdravilišče, v nasprotnem primeru so obljubili zaporo magistralne ceste v Rimskih Toplicah. Že po enem tednu so Rimske Toplice obiskali trije ministri: za delo Anton Rop, za obrambo Jelko Kacin in za zdravje Božidar Voljč. S seboj so pripeljali tudi novega možnega par- »Ob vsej težki zgodovini, ki jo je projekt imel, se ta tudi danes nadaljuje v najtežjih možnih razmerah. A vendar mislim, da so lastniki toliko prepričani v smiselnost dokončanja Rimskih term, da bo to prevladalo.« (direktorica Rimskih term Marjana Novak julija 2010) »Upam, da se je s podpisom pogodbe končala 15-letna agonija zdravilišča v Rimskih Toplicah. Verjamem, da se bomo čez slabi dve leti lahko že srečali v obnovljenem zdravilišču.« (minister za lokalno samoupravo Ivan Žagar ob podpisu družbeniško-delničarske pogodbe 13. marca 2006) Gradnja centralnega objekta februarja lani, ko še ni bilo jasno, ali ga bodo Rimske terme lahko tudi dokončale. Banke so se namreč še vedno obotavljale pri odobritvi 20 milijonov evrov vrednega posojila, potrebnega za dokončanje projekta. - Št. 18 - 4. marec 2011 - tnerja pri oživljanju zdravilišča - Terme Čatež z direktorjem Borutom Mokrovičem na čelu. A je čez noč prišlo do zasuka. V vodo je padel še en poskus oživitve zdravilišča. Leta 1997 je vlada z javnim razpisom poskušala poiskati novega investitorja, ki bi zagrizel v vse bolj kislo jabolko. Med petimi ponudniki (eden od njih je bilo tudi Zdravilišče Laško) je izbrala konzorcij investitorjev, sestavljen iz različnih podjetij ter Splošne bolnišnice Celje, ki jo je tedaj vodil Samo Fakin. »Čeprav smo krajani že tedaj ocenjevali, da to ni najboljša možnost za turistični razvoj kraja, smo jo vseeno sprejeli,« pripoveduje Zupan. 17. maja 1998 je država z novoustanovljeno družbo podpisala predpogodbo, ki je »zagotavljala«, da bo družba v določenem roku začela obnavljati zdravilišče. »Bolnišnica je bila takrat v katastrofalnem finančnem stanju, zato smo bili v Rimskih Toplicah vse bolj prepričani, da gre le za izgubljanje časa. Vedeli smo namreč, da za ta projekt ni denarja,« pripoveduje Zupan, ki je bil v tistem času tudi predsednik KS Rimske Toplice. »V KS smo zato septembra 1999 sprejeli sklep, da od države zahtevamo, da takoj prekine predpogodbo in vse aktivnosti z omenjeno družbo ter da V 20 letih je pri oživljanju zdravilišča sodelovalo: 6 predsednikov vlade, 3 predsedniki države, 24 ministrov (obramba, gospodarstvo, turizem, javna uprava, zdravstvo), 41 direktorjev gospodarskih družb in ustanov, 4 župani Občine Laško ... KOMENTAR Kako je mogoče ... Težko je razumeti, kako je mogoče, da je zdravilišče z dva-tisočletno tradicijo in s tako bogatimi naravnimi danostmi tako dolgo propadalo. Takšna sramotna zgodba v tem času verjetno nikjer v razviti Evropi ne bi bila mogoča. Zakaj se je torej lahko zgodila v Sloveniji? Kdo je dopuščal ali celo podpiral 20-letno agonijo Rimskih Toplic? Odgovor je enostaven. Za propad katere koli lastnine je vedno odgovoren in kriv lastnik sam. Pri tem izgovori, da je bilo v zgodbo oživljanja Rimskih Toplic vpletenih preveč različnih interesov ali da za obnovo propadajočih objektov ni bilo denarja, niso prepričljivi. Država kot lastnica namreč ima to moč, da lahko zavaruje svojo lastnino. Vprašanje je, zakaj tega ni storila. Ker ni znala ali zmogla potegniti prave poteze? Malo verjetno. Prej zato, ker se je pustila obvladati nasprotnim interesom mnogih vpletenih akterjev, ki so si na vse načine prizadevali, da bi Rimske Toplice za vedno izbrisali z zemljevida zdraviliško-turističnih krajev. Na srečo jim ni uspelo. In to predvsem po zaslugi krajanov Rimskih Toplic, ki kljub številnim razočaranjem nikoli niso nehali upati v srečen konec zdraviliške zgodbe. Brez njihovih prizadevanj in borbe za oživitev zdravilišča bi to še danes klavrno propadalo. Zato so v tej igri ravno oni največji zmagovalci! BA V Rimskih Toplicah v teh dneh pospešeno odpravljajo še zadnje pomanjkljivosti in urejajo vse potrebno za svečano odprtje prenovljenih term. Njihova ponudba bo namenjena visoko zahtevnim gostom. Nudile bodo celovit in celosten sprostitveni program - velik savna in masažni center, pedikuro, manikuro... V 190 namestitvenih enotah bo na voljo okoli 380 ležišč. Prav tako bodo terme nudile celovito gostinsko ponudbo, posebnost bodo seminarske in kongresne dvorane. »Z novim letom bo zdravilišče pripravljeno za sprejem prvih gostov, v zimskih počitnicah pa bi lahko bilo polno zasedeno.« (obrambni minister Jelko Kacin 13. maja 1994 na 1. javni tribuni v Rimskih Toplicah) »Ni heroja, ki bi lahko zaustavil dokončanje Rimskih term. Če ne bo prišlo do kakšnih hujših zapletov z zagotavljanjem posojil, menim, da lahko celotno zdravilišče kljub vsemu spravimo v obratovanje do konca prihodnjega leta.« (direktor Rimskih term Maks Brečko novembra 2008) država pristopi k novemu razpisu.« V igro je vstopil Baričevičev Barsos Zahtevi KS je država tudi prisluhnila in nato sprejela sklep, da bo izvedla še en razpis, v primeru, da bi bil neuspešen, pa bo objekte namenila za dom upokojencev. Krajani so se tej ideji odločno postavili po robu. »Če bi do tega res prišlo, bi se lahko v Rimskih Toplicah za vse čase poslovili od turizma,« je prepričan Zupan. Kot dokaz, da mislijo resno, so krajani 13. novembra 1999 izvedli napovedano opozorilno zaporo magistralne ceste Laško-Zidani Most. Protest je zalegel in sledil je nov razpis države, na katerem je vlada leta 2000 kot najprimernejšega ponudnika izbrala zasebni medicinski center Barsos. Njegov lastnik Saša Baričevič je takrat napovedal, da bo zdravilišče odprto do leta 2003. Razlog, da se to ni zgodilo, so bile spet finančne težave. Barsosu namreč za projekt oživitve zdravilišča, ocenjen na 26 milijonov evrov, ni uspelo pridobiti soinvestitorjev in potrebnih sredstev pri bankah. Konec leta 2002 mu je vlada zagrozila, da mu bo projekt vzela in celoten postopek za oddajo propadajočih objektov začela znova, če k sodelovanju ne bo pritegnil katerega od izkušenih slovenskih zdravilišč. V projekt je nato leto kasneje kot partner vstopil Unior Zreče pod vodstvom Maksa Brečka. Sodelovanje je obrodilo sadove in 28. septembra 2004 je prišlo do podpisa pogodbe med državo in družbo MRC (potencialnimi investitorji, Barsosom in Uniorjem Zreče) o najemu zdravilišča za 50 let in možnem kasnejšem odkupu. Ker ni uspel pridobiti ustreznega kapitala, je Barsos marca 2005 izstopil iz igre. V tistem času se je zamenjala tudi oblast. Antona Ropa je kot predsednik vlade zamenjal Janez Janša, pri čemer je nova vlada ustavila vse aktivnosti v zvezi z Rimskimi Toplicami in celotno zadevo dala v revizijo. Pomemben datum za nadaljnji potek dogodkov je bil l2. septembra 2005, ko je na tajni obisk v Rimske Toplice prišel minister za javno upravo Gregor Virant. Takrat se je namreč zdraviliška zgodba začela zelo hitro spreminjati. 13. marca 2006 je sledil podpis družbe-niško-delničarske pogodbe med državo in investitorji (Uniorjem, NLB, NKBM, Mobite-lom, Kadom in Zavarovalnico Triglav), ki je pomenila začetek naložb v oživljanje propadajočega zdravilišča. Trnuljčica se je začela prebujati 2. oktobra 2006 so v Rimskih Toplicah končno zabrneli stroji. Prva je prišla na vrsto obnova Sofijinega dvora. Krajani so avgusta 2008 s solzami v očeh pričakali prve goste. Sledile so prenova Zdraviliškega doma ter priprave na gradnjo cen- tralnega objekta. A tudi tu ni šlo brez težav. Skoraj dve leti so Rimske terme, kot se zdravilišče imenuje zdaj, čakale na 20 milijonov evrov vredno posojilo, brez katerega projekta ne bi mogle dokončati. Po silnih naporih so ga dočakale septembra lani. Še pred tem je terme pretresla zamenjava vodstva. Nadzorni odbor družbe je novembra 2009 namreč odstavil »V Rimskih Toplicah mineva čas ene najtežjih preizkušenj. Po 20 letih skupnih neizmernih naporov je propadanje slovitega zdravilišča za nami. Z gotovostjo lahko trdim, da če krajani Rimskih Toplic v preteklih dveh desetletjih ne bi skrbeli za stalne aktivnost in ob podpori medijev izvajali pritiska na državo, bi Rimske toplice danes ne imele novega zdravilišča. Upam, da bo vodstvu Rimskih term z zaposlenimi in v sinergiji s krajem uspelo ustvariti prestižno zgodbo dvatisočletne zgodovine, ki se bo s simfonijo naravnih danosti uspešno prodajala v Sloveniji, Evropi in svetu. V nasprotnem primeru bodo težki časi še hodili z nami.« (borec za oživitev zdravilišča Drago Zupan februarja 2011) V osebnem arhivu Draga Zupana je nekaj tisoč dokumentov, časopisnih člankov, radijskih in TV-prispevkov, ki dokazujejo 20-letno borbo za oživitev Rimskih Toplic. Do danes se mu je nabralo že za več kot 20 kilogramov tega gradiva. Maksa Brečka in na njegovo mesto postavil Marjano Novak. Z njo se končuje dolgo in burno poglavje oživljanja zdravilišča. Hkrati se začenja novo - kako Rimske Toplice tržiti ter jim vrniti sloves in blišč, kakršnega so nekdaj že imele. BOJANA AVGUŠTINČIČ Foto: SHERPA »Upam, da bo zdravilišče končno dobilo svojo funkcijo. Naj povem, da smo nekaj tednov, preden so me leta 1994 razrešili s funkcije obrambnega ministra, imeli praktično podpisano rešitev za zdravilišče v Rimskih Toplicah. Bil je ustanovljen konzorcij nekaterih podjetij, ki se ukvarjajo z zdraviliško dejavnostjo in ki so bila pripravljena vlagati v projekt. Moj naslednik na ministrstvu za obrambo je podpis umaknil in začele so se iskati druge rešitve. Ki pa jih v naslednjih desetih letih niso našli. Osebno bi zelo težko pristal na tezo, da je stanje v Rimskih Toplicah takšno zato, ker so bile objektivne okoliščine neugodne in se zadeva ni dala rešiti. Mislim, da bi se stvar dala rešiti že leta 1994, a se je z zdraviliščem delalo kot svinja z mehom. Prepričan sem, da bomo v tem mandatu ta problem rešili, ne morem pa obljubiti, da lahko tisto, česar niso rešili v 12 letih, ta vlada reši v dveh mesecih.« (predsednik vlade Janez Janša 6. septembra 2005 na Radiu Celje) Obstalo srce kraja Čeprav je zdravilišče od konca druge svetovne vojne služilo potrebam jugoslovanske vojske in ni bilo turistično usmerjeno, je kraju dajalo življenje in narekovalo njegov razvoj. Rimske Toplice so se v letih pred zaprtjem zdravilišča po razvitosti lahko postavile ob bok marsikateremu večjemu slovenskemu mestu. Nudile so zaposlitev in družabno življenje. Domačin Drago Zupan se z nostalgijo spominja tistih časov. V zdravilišče se je zaljubil že kot majhen deček, kamor sta ga starša vsako nedeljo peljala v kino. »To je bilo zame nekaj izjemnega, kajti v petdesetih letih minulega stoletja so bile kinodvorane prava redkost (in še to le v velikih mestih), v Rimskih Toplicah pa smo vse to že imeli. Zato je bil zame pravi praznik, ko sta me starša peljala v kino. Zaradi tega sem zdravilišče že takrat dojemal kot nekaj posebnega, dragocenega. Takrat sem prvič začutil njegovo veličino,« pripoveduje. Kraj je ves čas živel v harmoniji s takratnim vojaškim zdraviliščem. Po njegovi zaslugi se je tudi razvijal. Jugo- slovanska vojska je v Rimskih Toplicah v sedemdesetih letih minulega stoletja zgradila nekaj stanovanjskih blokov, ves čas je vzorno skrbela tudi za urejeno okolico zdravilišča ter za družabeni utrip v kraju. »V zdravilišču so se redno vrstile različne prireditve in plesi, ki so se jih lahko udeleževali tudi krajani,« se z nostalgijo spominja Zupan in slikovito doda, da je bilo zdravilišče srce kraja. Ko je to nehalo utripati, je zamrlo vse. Domačini, ki so si kruh služili v zdravilišču, so čez noč pristali na cesti, zamrlo je tudi družabno življenje. Nezadovoljstvo krajanov je začelo naraščati. Počutili so se zapostavljeno, saj se v Rimskih Toplicah po zaprtju zdravilišča več kot desetletje in pol ni nič gradilo, čeprav so bile krajanom obljubljene mnoge naložbe (bencinski servis, dom starejših, nov zdravstveni dom ...). Edina svetla točka kraja je vsa ta leta bilo vzorno urejeno termalno kopališče, za katerega je skrbelo podjetje Forum terma. Kraj se je ponovno začel razvijati šele pred kratkim - zanimivo - šele tedaj, ko se je začelo prebujati tudi zdravilišče. BOJANA AVGUŠTINČIČ Zdravilnost termalne vode, ki izvira v Rimskih Toplicah, so znali ceniti že stari Rimljani, kar dokazujejo ohranjeni rimski kamni. Prvi pisni zapisi o »toplicah« segajo v leto 1486, ko so bile omenjene v oglejski listini. Evropski sloves in uspeh so Rimske Toplice doživele v 19. stoletju, po letu 1840, ko je zdravilišče prevzela družina Uhlich. V tistem času so v Rimske Toplice prihajali najvišji evropski družbeni sloji. Med uglednimi gosti so bili angleška princesa in pruska prestolonaslednica Viktorija, Napoleonova sestra - princesa Murat, avstrijski dramatik Franz Grillparzer, Vuk Karadžic, cesar Ferdinand ter mnogi drugi. Družina Uhlich je z zdraviliščem v Rimskih Toplicah upravljala do leta 1945. Nato ga je prevzela JLA. Ovadbe ali pripor vodilnih ne bodo poplačali delavcev! Okrožni državni tožilec Stanislav Pintar: »Ovadbe za poslovne goljufije v Vegradu pričakujem kmalu.« - Nemogoče je nekomu izreči pravično kazen po desetih letih Pred meseci smo pisali, da je Vegrad »učna ura, ki se ne sme ponoviti«. Je udarec gospodarstvu in delavcem, ki so bili nesramno opeharjeni. Njihova beda je sramota za vsakogar, ki je bil v tem podjetju kadarkoli na vodilnem položaju. Ves Vegrad je zdaj »zlit« v goro papirja in kilograme map, ki jih mora preučiti celjski okrožni državni tožilec Stanislav Pintar. Je del skupine tožilcev za pregon organiziranega kriminala na Vrhovnem državnem tožilstvu RS, zato ne moremo mimo vprašanj o vseh nečednostih, ki jih razkriva Ve-gradova preiskava. Lani je bila podana prva ovadba, in sicer zaradi denarja, namenjenega družinama delavcev, ki sta umrla v nesrečah, a ga niso prejele pravočasno. Poleg Hilde Tovšak naj bi bila novembra ovadena direktorica za kadrovsko področje Branka Gabrijel. Zdaj je že marec. Trenutno pričakujem poročilo za dopolnitev kazenske ovadbe. Nanašala se bo na porabo denarja, ki je bil na računu blagajne vzajemne pomoči in sindikata Vegrada. Gre za vsoto, v katero ni vštet znesek, namenjen družinama »Ovadbe za poslovne goljufije pričakujem kmalu.« umrlih delavcev, ki je bil prav tako na tem računu. Tudi s tem denarjem naj bi neupravičeno razpolagali. Ko bom poročilo prejel, bom zahteval uvedbo kazenskega postopka. Hudo so bile kršene pravice vseh delavcev. Kaj kaže preiskava? Gre za sume kaznivih dejanj zoper pravice iz delovnega razmerja in tudi davčne zatajitve, zato v policijski preiskavi sodelujejo predstavniki davčnega urada, zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje ter zavoda za zdravstveno zavarovanje. Gre za približno 1700 delavcev Vegrada in za obdobje 10 mesecev. Za vsakega je treba izračunati, koliko denarja mu niso izplačali. Ravno ta dejanja so najbolj prizadela ljudi. 1700 delavcev je ostalo lačnih. Kdaj bodo ovadbe? Zato ima ta del preiskave prednost. Stečajna upravitelji-ca je opravila pregled terjatev, delavci so dobili izplačano, kar je bilo podjetje najprej dolžno storiti, na primer plačilo za zadnje tri mesece, ostala izplačila so vezana na stečajni postopek. Kazenski postopek proti vodilnim za delavce ne pomeni, da bodo poplačani. Ta postopek je namenjen kaznovanju in s tem ni mogoče neposredno odpraviti oškodovanja ljudi. Le v primeru, če bo v stečajnem postopku dovolj premoženja, s katerim bodo lahko poplačali upnike, bodo poplačane tudi terjatve delavcev. V Vegradu naj bi bilo več kot 45 kaznivih dejanj. Tudi številne poslovne goljufije v odnosu do podizvajalcev. Pri poslovnih goljufijah ne gre le za golo neplačilo dela podizvajalcem. Dokazati je treba, da so določene osebe pri sklepanju ali izvajanju pogodb stranko preslepile z lažnim prikazovanjem ali prikrivanjem okoliščin, ki onemogočajo izvedbo pogodbenih obveznosti. Sklenjene so bile pogodbe ter posli, izvršena dela pa niso bila poplačana. Kazenski postopek ni nadomestek izvršilnega postopka, ampak dokazovanje goljufivega ravnanja, ko je nekdo moral vedeti, da obveznosti ne bo izpolnil, a jih je vseeno prevzemal in podizvajalce vabil v posel. Bodo ovadbe vložene pred poletjem? Ovadbe za poslovne goljufije pričakujem kmalu. Lahko rečeva v nekaj mesecih, ker po vsebini niso zapletene. Nekaj zaslišanj je že bilo, pri nekaterih sem bil prisoten. Zaslišali so tudi Tovšakovo, ki je rekla ... ... o priimkih ne morem govoriti, lahko pa povem, da je zaslišana oseba sodelovala korektno. Podala je svoj zagovor, bila je kooperativna. »Kooperativna« oseba ali kdo drug od osumljencev naj bi v tujino nakazala več kot 40 milijonov evrov. To je četrti sklop preiskave. Obstajajo sumi zlorab pri poslih, posebej nakupu deležev v projektnih družbah. Pri tem so se v tujino nakazovali veliki zneski, zlasti v Liechtenstein. Poudaril bi, da so bili ti posli izvedeni v letu 2006 in 2007. Pridobivanje dokazov o bančnih računih in transakcijah je neizogibno povezano z odredbami sodišč in mednarodno pravno pomočjo. Zanjo smo že in še bomo zaprosili pravosodje v Liechtensteinu in Avstriji, da bi dokazali, kaj se je dogajalo z nakazanim denarjem ... ... mislite, v čigav žep je šel . Da, gre za dokazovanje, da je bilo opravljeno plačilo brez ekonomske podlage, kar pomeni, da se je z denarjem obogatila določena pravna ali fizična oseba. »Nemogoče je nekomu izreči pravično kazen po desetih letih.« Stanislav Pintar je kariero začel kot policist, bil je tudi inšpektor za posebne naloge na celjski policiji. Po diplomi iz prava ga je pot pripeljala na Okrožno državno tožilstvo v Celje, kjer se je na njegovi mizi znašlo ogromno vidnejših primerov. Tudi preiskava štirikratnega umora v Tekačevem. Od lani je del ekipe na vrhovnem državnem tožilstvu za pregon organiziranega kriminala. Uspešen je predvsem pri pregonu davčnih zatajitev, predlagal je kar nekaj rešitev pri odvzemu premoženja. Ves čas se izobražuje in v slovenski prostor poskuša vnašati učinkovite tuje izkušnje pri pregonu najhujših kriminalcev. Zaveda se pravice javnosti do obveščenosti o odmevnih primerih in poudari, da imajo tudi osumljenci pravico do dostojanstva, ljudje pa pravico poznati podatke, ki jim morda pomagajo, da ne postanejo žrtve. Njegov delavnik ni le osemurni, saj opravlja delo, ki ga v mislih odnese velikokrat tudi domov. »Ko je človek doma umirjen, uvidi nekaj, kar morda za delovno mizo ne,« še doda. Je upokojitev beg pred priporom? Zakaj poudarjate, da so ti posli iz leta 2006/07? Bi bila Tovšakova v priporu, če bi se to dogajalo pred kratkim? Pripor je ukrep, ki ga odredi sodišče na predlog tožilca, le če je nujen za varnost ljudi ali za izvedbo kazenskega postopka. Odreditev je dopustna, če je utemeljen sum za hudo kaznivo dejanje in vsaj en priporni razlog: begosumnost, ponovi-tvena nevarnost ali nevarnost uničenja dokazov. V situaciji, ko so dejanja oddaljena 4, 5 let ali ko osumljenka ni več v funkciji direktorja in dejanj ne more ponoviti, okoliščine onemogočajo pripor. Predlog za pripor bi bil neutemeljen. Če Tovšakova ne bi postala upokojenka, bi bila v priporu? Odvisno. Če bi na podlagi dokazov lahko očital sum ponovitve kaznivih dejanj, bi zagotovo predlagal pripor. Govorilo se je, da so iz Vegrada odnašali papirje, jih sežigali. Ni to vplivanje na preiskavo? Stečajna upraviteljica je uredila zavarovanje dokumentov in prostorov. To, da naj bi prišlo do uničenja dokumentov, je policija ovr- gla. Doslej ni bilo dokazov, da bi bila dokumentacija, ki je nujna za dokazovanje, uničena. Koliko vodilnih vegradov-cev je osumljenih? Več. Ne želim govoriti o imenih. Vegrad je imel več kot 20 družb. Vsaka družba ima svojega direktorja in vsak direktor ima svoje odgovornosti. Krog osumljencev je zelo širok. Bo zastaralo? Iskreno: bo kakšno kaznivo dejanje zastaralo, ko bomo čakali na sojenje? Ta verjetnost vedno obstaja. Razlogi so lahko povsem življenjski: odsotnosti sodnikov, ki prehajajo na druga delovna mesta, spisi se tudi na novo dodeljujejo drugim sodnikom. Minejo leta, ko spisa nihče ne vzame v roke. Sodniki so vezani tudi na sodni red reševanja spisov. Ni prednostnih zadev, sodelovanje držav ravno na tem področju. Država mora imeti natančno zakonsko ureditev in dobro strukturo organov, ki izvajajo te postopke! Brez tega in pregleda nad procesi v državi ni mogoče mednarodno pravno sodelovanje, kar je osnovni pogoj za učinkovitost. Premoženje se danes zelo hitro prenese iz lastne države, ker ga je drugje težje odkriti. In če nimaš pregleda doma, ne moreš pomagati drugim in pričakovati, da bodo drugi pomagali tebi. »Ne morem pričakovati, da bo večina mojih strank srečna zaradi mojih odločitev...« razen pripornih. Če ima sodnik 10 lažjih zadev, kjer lahko doseže normo, in 10 težkih zadev, kjer ni mogoče doseči pričakovanega obsega dela - kaj bo delal? Ste pa kar neposredni . Ker gre za sistemski problem: več let mine od storitve do zaznave dejanja, primer je v policijski preiskavi leto ali več, po zahtevi tožilca traja preiskovanje na sodišču spet več let in kje je šele sojenje! Tožilci hodimo na obravnave, kjer so bile obtožbe vložene tudi pred desetimi leti! Nemogoče je nekomu izreči pravično kazen po desetih letih. Kazni je treba izrekati hitro in učinkovito! In človeku odvzeti premoženje, ki si ga je »nagrabil« s kaznivimi dejanji! S tem se ukvarjate že šest let kot predstavnik slovenskega pravosodja v mednarodni organizaciji Carin. Ta pospešuje Pravna ureditev mora obsegati vsa področja odvzema premoženja. V kontekstu kazenskega postopka gre zdaj le za odvzem protipravne koristi, ki izvira iz konkretnega kaznivega dejanja. Predlaga pa se razširjena konfiskacija, kar pomeni, da je obsojencu za huda kazniva dejanja mogoče odvzeti tudi drugo premoženje, ki ni povezano z obravnavanim kaznivim dejanjem, je pa glede na okoliščine očitno, da izvira iz kriminalnih dejanj. Kot zadnji segment, ki se predlaga z zakonom o odvzemu nezakonitega premoženja, je postopek civilne konfiskacije. Se pravi postopek, ki je ločen od kazenskega? Da, neodvisen od očitka o kaznivem dejanju. Torej: če ima nekdo v obdobju 5 ali 10 let za milijon evrov zakonitih dohodkov, njegovo dejansko premoženje pa je vredno 100 milijonov, mora predložiti dokaz o izvoru premoženja, torej od kod teh 100 milijonov. Če dokaže zakoniti izvor, se ga obdavči, če ga ne more dokazati, se mu odvzame, ker to ni njegovo. Je Slovenija zrela za kaj takega? Vsa politika poudarja, da je treba sprejeti ukrepe. Vprašanje pa je, kakšni in kako učinkoviti bodo. Polovičarstvo, pomanjkanje kadrov in norme, ki jih bo težko izvajati, ne bodo prinesli rezultatov. Pravijo, da ustanove v naši državi ne delujejo, ampak zakaj je tako? Kaj je razlog, da policija leta ni dobila kadrov za pregon gospodarskega kriminala, zakaj ni dovolj specializiranih tožilcev, zakaj ni zaživela posebna skupina sodnikov za te primere? Kazenski postopek ne more rešiti vseh družbenih nasprotij, te je treba reševati tudi drugače. Kazensko pravo je zadnje sredstvo za kaznovanje najbolj izstopajočih, a še teh ni možno vseh sodno obravnavati. SIMONA ŠOLINIČ Foto: GrupA Sodna preiskava v zadevi Gradis? Vodstvo Gradisa si je do zdaj nabralo že 24 kazenskih ovadb zaradi poslovnih goljufij Celj ski Gradis je v stečaju že od lanskega marca in že lani zgodaj spomladi se je govorilo, da naj bi se zoper predsednico uprave Lidijo Žagar kazenske ovadbe kar vrstile, našteli naj bi jih 15. Pravzaprav jih je še več. Na celjskem okrožnem tožilstvu jih trenutno preučujejo kar 24. Ovadbe so se res vrstile, a ne le zato, ker naj bi Gradis mnogim podizvajalcem ostal dolžan, temveč tudi zato, ker naj bi zavajal in jim izstavljal menice, ki niso imele kritja na bankah. Žagarjeva je sama - že pred uvedbo stečaja - napovedala, da zaradi jeze upnikov pričakuje še več kazenskih ovadb. In to se je tudi zgodilo. Na celjsko okrožno državno tožilstvo smo zato poslali vprašanje, v kateri so trenutno preiskave. Vse ovadbe so iz leta 2009 in 2010, nanašajo pa se na poslovne goljufije. Kriminalisti so morali nekatere ovadbe še Lidija Žagar. Zaenkrat le domnevna osumljenka. dopolniti z dokazi. »V šestih primerih smo že prejeli poročila o dopolnitvah kazenskih ovadb in smo na celjsko okrožno sodišče že poslali zahtevo za preiskavo,« so nam odgovorili tožilci. V sodnih preiskavah bodo nato zaslišani oškodovanci in Žagarjeva. »V osemnajstih primerih pa so ovadbe še vedno v fazi zbiranja obvestil oziroma kriminalistične preiskave na celjski policiji,« so še dodali na tožilstvu. Čeprav ob decembrski ovadbi ni bilo izrecno reče- no, da gre za Žagarjevo, tega ni nihče zanikal. Žagarjeva naj bi bila osumljena, da je kot odgovorna oseba Gradisa Celje konec leta 2007 z mariborskim podjetjem Tibar sklenila pogodbo za izvedbo gradbenih del pri projektu Planet Tuš v Kranju v skupni vrednosti 19 milijonov evrov, pri čemer naj bi Žagarje-va lažno prikazovala, da bodo naročena in opravljena dela v celoti plačana. Poleg tega naj bi prikrivala in lažno prikazovala finančno stanje družbe, v zavarovanje plačil izdajala menice, ki niso bile unovčljive. Lažno naj bi grajala izvedena dela, čeprav so bila z gradbenim nadzorom potrjena kot kakovostno izvedena, neupravičeno naj bi uveljavljala pogodbene kazni in povrnitev neobstoječe gospodarske škode ter zamolčala sklenitev pogodbe s Tibarjem, ki je bila ekonomsko neupravičena. US, SŠol, foto: SHERPA Lažje prepoznavanje »drogiranih« voznikov Na slovenskih policijskih postajah so s 1. marcem začeli testirati novo napravo za ugotavljanje prisotnosti drog pri voznikih oziroma udeležencih v prometu. Osebi, ki ji bo policist odredil obvezno testiranje, bodo na terenu odvzeli manjšo količino sline, jo nanesli na kartušo in vstavili v aparaturo. Ta bo v manj kot petih minutah pokazala pozitiven ali negativen rezultat. Naprava zazna vse vrste drog, od THC, kokaina, heroina, amfetamina in ostalih. V Sloveniji sta v poskusni uporabi trenutno dve takšni napravi, ki bosta Koliko odvisnikov bo izdala naprava? do nadaljnjega krožili po policijskih postajah, kjer se bodo nato odločili, ali bo policija v prihodnosti naročila takšne naprave za vse postaje. Foto: GrupA Šentjur še vedno pretresen S celjske policijske uprave so v torek poslali tudi uradno obvestilo o rezultatih sodne obdukcije 42-letnega Francija Malgaja in njegove partnerke, 33-letne Tanje Malgaj. 42-le-tnik je v soboto v Šentjurju med sporom zadavil ženo, jo obesil, nato storil samomor. Obdukcijo so opravili na oddelku za citologijo in patomorfologijo v Splošni bolnišnici Celje. Vzrok smrti obeh je zadušitev. Na policiji so potrdili navedbe, da partnerja zadnje mesece nista živela skupaj in da so nesoglasja med njima vendarle bila. Malgajeva se je usodnega večera vrnila v Šentjur k otroku, ki je preživljal počitnice pri očetu. Slednji naj bi 33-letnico v Šentjur zvabil pod pretvezo, da njuna hči potrebuje zdravila. Malgajevi naj bi svojci celo svetovali, naj v Šentjur ne hodi, vendar se je kljub temu odločila, da bo odšla tja. Na policiji so prav tako potrdili naše neuradne podatke, da deklica ni bila priča dogodku. Naj spomnimo, da je Mal-gajeva že lani decembra iskala pomoč v šentjurskem centru za socialno delo, kjer je omenjala težave pri urejanju skrbništva nad hčerjo in psihično nasilje moža. Na pogovor so jo povabili tudi na celjsko policijo, kjer ovadbe zoper 42-letnika ni želela podati. SŠol, foto: SHERPA ALKOMETER V sredo zjutraj je voznike na relaciji Slovenske Konjice-Vransko ogrožal pijan 60-letnik, ki je več kot očitno zaradi alkoholnih hlapov vijugal po avtocesti. Avstrijskega državljana, starega 60 let, je prijavila neka voznica, policisti pa so ga ustavili na Vranskem. Moški je že zjutraj napihal kar 1,02 miligrama alkohola Klofute na sodišču in prisilno striženje v Kasazah Priča nad pričo na celjskem okrožnem sodišču - S pištolo in z nožem nad 40-letno žensko Na Okrožnem sodišču v Celju naj bi v sredo minuli teden prišlo do manjšega pretepa. Sprla naj bi se dva moška, ki sta bila priči v enem od sodnih postopkov. Med ruvanjem naj bi prvi drugega celo oklofutal. Dogodek se je zgodil na sodniških hodnikih, ne v sodni dvorani. Eden naj bi po pretepu iskal pomoč v celjski bolnišnici, toda hujših poškodb ni imel, so pa morali posredovati varnostniki. Na Okrožnem sodišču v Celju pravijo, da je za varnost sicer dobro poskrbljeno, pogodbeno sodelujejo z varnostno službo Sintal. Štirje varnostniki so ves čas v prostorih tako okrajnega in okrožnega sodišča. Tudi v prostorih okrajnega sodišča, ki je v objektu v Prešernovi ulici 23 in je ločen od sedeža sodišča. Podobnih primerov v zadnjih letih ni bilo, so se pa lani pretepali na konjiškem okrajnem sodišču. Takrat je starejši moški napadel 24-letnika, s katerim je v bil sodnem postopku zaradi ogrožanja varnosti. Pri tem naj bi ga odrinil in lažje ranil. Policisti so napadalca ovadili zaradi povzročitve lažje telesne poškodbe. Lanski primer je bil odmeven predvsem zaradi tega, ker sta se ruvali osebi, ki sta v sporu zaradi umora iz leta 2004, ko je 19-letnik do smrti zabodel svojega znanca, za kar so mu sodili v Celju. Njuni Na sodišče brez natančnega pregleda ni mogoče. svojci so se lani srečali na konjiškem sodišču zaradi ostalih odškodninskih postopkov v tej zadevi in takrat je počilo. Sicer pa so pretepi na sodiščih zelo redki, saj so storilci najhujših kaznivih dejanj ponavadi v priporu, od koder jih na sodišče pripeljejo pazniki, ki so med obravnavami vedno v sodni dvorani. Drugače je, kadar se obtoženci branijo s prostosti in paznikov ni. Takrat huda kri prinese tudi verjetnost, da bi do pretepa prišlo, vendar so varnostniki ves čas na sodniških hodnikih in pripravljeni na posredovanje. So se poznali? Nenavaden dogodek v črni kroniki se je zgodil v Kasazah. Trije neznanci so tam pretekli teden sredi belega dne pred stanovanjsko hišo napadli 40-letno žensko. Pri tem so jo zvezali in z električnim strojč-kom ostrigli. Ker se je ženska pri tem upirala, ji je eden od storilcev zagrozil celo s pištolo, češ da jo bo ubil, grozili so ji še z nožem. 40-letnica je bila lažje poškodovana. Dan po dejanju so policisti prijeli dva moška z območja Velenja, stara 36 in 23 let, in ju pridržali, tretjega storilca še iščejo. Ovadili jih bodo zaradi kaznivega dejanja nasilništva. Kaj je v ozadju, še ni znano, obstaja možnost, da ženska napadalce pozna oziroma je z njimi v dolžniškem razmerju. Policisti naj bi neznance že prijeli, dva naj bi bila tudi v policijskem pridržanju. SŠol, foto: SHERPA Omahnil kar 200 metrov v globino Nad Vršičem umrl celjski alpinist - Padel med sestopom Člane Planinskega društva Celje - Matica je te dni prizadela novica, da je v ponedeljek zvečer nad Vršičem umrl njihov 31-letni prijatelj in soplezalec Uroš Gračner. Njihov član je bil že vrsto let, opravil je številna izobraževanja in usposabljanja, da je postal izkušen alpinist, nakar so njegovo življenje v nedeljo vzele gore, ki jih je imel neizmerno rad. Omahnil je med sestopom v dolino Trente, padel naj bi 200 metrov v globino, kar je bilo usodno. V gore se je odpravil s prijateljico, prav tako izkušeno alpinistko Majo Lobnik iz Maribora. »Preplezala sta >grapo< med Travnikom in Šitami. Zaradi megle se nista odločila sestopiti na Vršič, ampak sta se ponoči vračala po smeri vzpona. Med sestopanjem in spuščanjem po vrvi je fant padel,« pravijo pri Gorski reševalni zvezi Slovenije. Že pred tem, okoli 18. ure v ponedeljek, naj bi planinca poklicala pomoč med sestopanjem. V gore so se najprej odpravili gorski reševalci iz Bovca, ki so ju iskali v treh skupinah, a ju niso našli. Okrog 3. ure ponoči pa so izvedeli, da naj bi Gračner omahnil v globino. Lobnikova se je kljub tragediji uspela sama vrniti proti koči v Tamarju, nanjo so reševalci naleteli med vračanjem proti koči, poškodovana ni bila. Truplo mladega alpinista so našli okrog 6. ure zjutraj. Kot nam je povedal Mišo Primc iz Alpinističnega odseka Celje, je bil Gračner znan po tem, da je bil vedno dobre volje in zelo pozitivna oseba. Za njim so številni vzponi tudi v tujini, predlani je na primer plezal celo v Andih v Južni Ameriki. SŠol, foto: GRZ v litru izdihanega zraka, zaradi česar so ga pridržali. Ta kaliber pa ni bil edini, ki se je v sredo znašel v prostorih za treznjenje. Tja so odpeljali še voznika, ki so ga ustavili v Šoštanju, alkotest mu je pokazal kar 1,35 miligrama alkohola v litru izdihanega zraka. Nekemu večkratnemu kršitelju so zasegli tudi vozilo. Uspešen celjski alpinist je omahnil kar 200 metrov v globino. PISMA BRALCEV Uredništvo objavlja pisma bralcev po svoji presoji v skladu z uredniško politiko, razen ko gre za odgovore in popravke v skladu z Zakonom o medijih. Dolžina naj ne presega 50 vrstic, daljše prispevke krajšamo v uredništvu oziroma jih avtomatično zavrnemo. Da bi se izognili nesporazumom, morajo biti pisma podpisana in opremljena s celotnim imenom, naslovom ter s telefonsko številko avtorja, na katero lahko preverimo njegovo identiteto. V časopisu pismo podpišemo z imenom in priimkom avtorja ter krajem, od koder je doma. UREDNIŠTVO PREJELI SMO Veselje upokojencev ob povišanju pokojnin Že 15. februarja, ko je v dnevniku napovedovalec napovedal veselo novico, da se bodo pokojnine povečale, je med upokojenci po celi Sloveniji kar završalo. Z veseljem so čakali na obvestila o višini pokojnine in na izplačilni dan 28. februarja, takrat pa je bilo veselje nepopisno. Hoteli so čimbolj unovčiti povišani del pokojnine ter si privoščiti več stvari, ki si jih doslej niso mogli. Trgovine, ki imajo 1. v mesecu 10-odstotni popust za upokojence, so bile tako oblegane, da je izgledalo, kot da se že v Sloveniji dogajajo Libija, Tunizija in Egipt. Trgovino so morali občasno zapreti, da so zmanjšali naval upokojencev na izdelke, ker so hoteli še z dodatnim 10-odstotnim popustom oplemenititi povišanje pokojnin. Kljub bogatim nakupom je še nekaterim od povišanja kar nekaj ostalo in tisti so se namenili del poslati premierju Pahorju, ki siromak komaj shaja s 3000 evri plače, da bo lažje plačeval reprezentančno kavico iz svojega žepa. Tisti malo bolj pobožni so se odločili, da bodo del denarja namenili za reševanje dolgov mariborske škofije. Nekaj pa je bilo tudi takih, ki so del povečane pokojnine namenili reševanju ubogih slovenskih tajkunov, ki bodo zaradi nesramnosti države ostali kmalu na beraški palici. Za tako dobro gesto te vlade in premierja Pahorja je njegova priljubljenost na lestvici popularnosti pora- sla kar za 100 odstotkov in kot kaže, bo s svojim trojčkom na naslednjih volitvah gotovo ponovno dobil mandat za sestavo vlade, kajti upokojencev je 550 tisoč in ga bodo verjetno na volitvah množično podprli. PS: Zaradi lažjega razumevanja veselja upokojencev ob povišanju februarske pokojnine še podatek, da se je povprečna pokojnina povečala za 2,5 evra (beri dva cela pet evra). JOŽE JURC, Škofja vas Kdo jih bo ustavil? Poslušam poročila hrvaške televizije in slišim napovedovalca, da je na Hrvaškem postalo mučenje živali nacionalni šport. Takoj pomislim, da pri nas ni nič bolje. Hodim po široki sprehajalni poti v Celju tik ob reki Savinji. Ob lepem vremenu je na nekaj kilometrih dolgi poti veliko sprehajalcev, tudi s psi. Za Savinjo sem bila pred dnevi sama, kajti vreme ni bilo najlepše, poleg tega je bilo poldne. Nekaj metrov pred mano je stopal visok vitek moški s kapuco na glavi. Tik poleg njega je hodil prelep pes svetlo rjave barve in če se ne motim, je bil nemški bokser. Toda zakaj je bil na tako kratkem povodcu? Moški se je ustavil in z vso silo nekajkrat potegnil za povodec tako, da je živali dobesedno nategnil vrat. Potem je stopil še nekaj korakov naprej, se ustavil in žival se je prilepila s telesom na tla. Vem, da to pomeni te-pež in vem, da se tako žival, ki je tepena, poskuša prikupiti, da ne bi bila. Vendar zaman. Moški je z roko in s povodcem udrihal po glavi in smrčku, da sem pomislila, da ga bo kar pred mano ubil. Stopila sem bliže in vprašal, zakaj to počne. Rekel je, da me nič ne bri- 4 VEDEŽEVANJE ODSLEJ ŠE CENEJE Vas zanima Ijutežen? Kaj bo z vašim zdravjem? Prihodnost? Zakupite minute in se s svojim vedeževalcem ali astrologom pogovarjate še ceneje. "">30, Zakupite minute, ki jih lahko porabite za več klicev v obdobju en&ga leta od dneva nakupa. Klic na navadno stacionarno telefonsko številko brez dodatnih stroškov. Minute lahko plačate po povzelju, v elektronski banki ali z moneto. Za informacije in nakup minut pokličite (03) 490 02 22 ga. Potem je stopal po strmih stopnicah navzgor proti aleji platan in pri tem psa večkrat močno udaril. Zaklicala sem, da bom poklical policijo, nakar se je moški obrnil in se na vsa usta zasmejal. Menim, da bi bilo treba visoko obdavčiti lastnike večjih psov, menim tudi, da bi morali ljudje, ki živijo v civilizirani družbi, vsako nasilje nad živalmi takoj prijaviti, če se policija ne zgane, pa poiskati ustrezne poti, kajti vedeti je tudi treba, da vsi ti nasilneži za štirimi zidovi še veliko veliko huje mučijo živali. Prijave so lahko anonimne, torej ni treba živeti v strahu pred nasilneži. In povejte mi, ali si sploh lahko predstavljate, kaj ti moški počnejo brez prič s svojimi otroki in soprogami? H koristnim odločitvam v našem življenju pridajmo še civilni pogum. Bralcem se opravičujem, ker sem se podpisala s psevdonimom. Gotovo razumejo, zakaj. V uredništvu časopisa so vsi moji podatki. JADVIGA MATELA Kako dolgo še? Res je, kako dolgo še? V mislih imam predlog nekaterih desnih strank, ki so dale pobudo za prekop borcev legendarnega Pohorskega bataljona z graškega pokopališča v Slovenijo. Od kod nenadoma takšna skrb in želja do prestavitve posmrtnih ostankov slovenskih partizanov? Če bi bil namen iskren, bi to storili že takrat, ko so vodili vlado. Naj počivajo v miru in naj se naše politične stranke raje brigajo za še živeče državljane RS. Najbolj neumna izjava je bila dana v nekaterih različnih »strokovnih« komentarjih, češ da so pokopani tam zaradi tega, ker niso bili komunisti. Sveta Marija, potem bi moralo biti v Sloveniji pokopanih samo 7 odstotkov partizanov, toliko jih je bilo namreč članov partije med NOB. Vem, da bodo drugo leto volitve, in vem, da se pred vsakimi volitvami iščejo posmrtni ostanki in da si tudi na takšen način želijo nekatere stranke pridobivati naklonjenost volivcev. Ko sem lani pred volitvami o tem v enem svojih člankov pisal v NT, sem izjavil, da mi gredo te zadeve že počasi na bruhanje. Resnično in iskreno, ne samo jaz, večina slovenskega naroda je naveličana teh prekopavanj in jih ima dovolj. Bralec iz Velenja mi je potem v naslednji, 63. številki NT odgovoril. Omenjal je Auschwitz, Ruando, Darfur in celo Srebrenico. Vse spoštovanje do teh žrtev, vendar žal poante mojega pisanja ni dojel. Poglejte, dragi bralci, koliko problemov se nam je nakopičilo v Sloveniji. Zunanji dolgovi države so zelo visoki in so začeli enormno naraščati že leta 2004 in ne zdaj ob vodenju te vlade. Skrb vzbujajoča je strahovita brezposelnost, ki se je še posebej povečala v zadnjem letu. Eden od razlogov je gospodarska kriza, drugi razlog pa je kraja vodilnih v podjetjih, ki je spravila podjetja do finančnega zloma, delavce pa na cesto. Naslednja rana so plačilna nedisciplina, prevzemi oziroma legalne kraje podjetij in posledično stečaji. Tudi parola »lepo je biti v naši do- movini mlad« je samo še oguljena fraza. Mlade ženske si ne upajo zanositi zaradi ohranitve služb. Službo pa izgubijo, ker so zaposlene za določen čas. In ker so mladi zaposleni za določen čas, če sploh so, ne dobijo nikakršnega kredita. Brez kredita pa si tako dragih stanovanj ne morejo privoščiti. In kje ste zdaj vi politični veljaki s svojimi predlogi in pobudami? Te stvari niso od včeraj, da ne bo kakšnih izgovorov. Predobro poznam delo političnih strank, levih in desnih, da bi mi kdo poskušal soliti pamet. Za malega človeka ste eni in drugi naredili zelo malo. Njim je malo mar, če so tudi trgovinske marže nenormalno visoke, in nisem še slišal, da bi kdo od trgovcev predlagal znižanje le-teh. V zadnjem času se v NT z imenitnimi članki oglaša tudi g. Jože Jurc iz Škofje vasi. V vseh pogledih se z njim globoko strinjam. Dodal bi samo še nekaj. V enem svojih člankov je omenil, da stranka SD izvira iz nekdanje partijske hierarhije. Jaz bi dodal, da je tudi stranka SDS naslednica ZK. Vsi njeni vodilni in vplivni člani so bili člani ZK. Zdaj partije ne rabijo več in so se spreobrnili ter postali »drugače misleči«. Nihče ne da nobenega predloga, ne z leve in ne z desne, da bi se zmanjšale razlike v plačah. Nihče od levih in ne desnih ne predlaga ukinitve Sazasa, ki s svojim delovanjem uničuje društva. Ko sem pred časom v NT pisal o ukinitvi Sazasa, me je njegov vidni član Janez Hvale v naslednji št. NT okaral, da ne spoštujem slovenskih avtorjev. Res je, čisto prav ima, vseh res ne spoštujem. Za nekatere bi bilo res bolje, da se nikoli ne bi pojavili na odru. Če bi imel kaj proti avtorjem, kot mi je očitano, verjetno ne bi Slavku Avseniku in Lojzetu Slaku za glasbene dosežke izročil kipca štorskega železarja. Avtorji so eno, Sazas je pa čisto nekaj drugega. Če se v tem združenju toliko prerekajo, tožijo in da so njihove prostore že večkrat obiskali kriminalisti, se mi zdi zelo neodgovorno hvaliti takšno združbo. SREČKO KRIŽANEC, Štore HVALE Podarjena talna obloga Lani smo začeli obnavljati Center Sonček v Celju. Uporabniki centra so osebe s posebnimi potrebami in z gibalnimi ovirami. Stavba, v kateri imamo delovne prostore, je stara in zato dotrajana. Zaradi varnosti upo- rabnikov smo nujno potrebovali nedrsečo talno oblogo. Ker smo finančno omejeni in država v krizi, smo zaprosili podjetje Juteks Žalec za dona-cijo talne obloge. Podjetje se je na našo prošnjo velikodušno odzvalo in nam podarilo približno 65 kvadratnih metrov talne obloge. Zahvaljujemo se podjetju Juteks Žalec in predsedniku uprave Milanu Dolarju. Podjetju želimo še naprej uspešno prodajo in trženje svojih izdelkov. MATEJ OGRIZEK, vodja enote VDC Sonček Celje Zahvala za darilo Krajevni organizaciji Rdečega križa iz Gorice pri Slivnici se zahvaljujem za darilo. Hvala vsem, ki ste pri tem sodelovali, predvsem predsedniku Francu Hrovatiču in tudi vsem članom. Zelo sem bila ganjena. Hvala tudi trgovcu Jevšniku za prevoz in dobrote. CILKA KLADNIK, Gorica pri Slivnici □ DRI TELEFDN Če imate težave in ne veste, kam bi se obrnili, lahko pokličete številko našega Modrega telefona 031/569581, vsak dan med 10. in 17. uro. Svoja vprašanja za Modri telefon lahko med ponedeljkom in petkom zastavite tudi po telefonu 42-25-158. VELIKA NAGRADNA IGRA Do polnega ■ • vi** vozička brez mošnjička Izkoristite priložnost in svoj hladilnik napolnite brezplačno! Vsako sredo ob « IS : „a Radiu Celje i • • • Super, brezglavi nakup brez greha, brez obžalovanja, brez plačila. Kako lahko sodelujete? Izpolnite kupon in ga na dopisnici pošljite v naše uredništvo na naslov: Novi tednik & Radio Celje, Do polnega vozička brez mošnjička, Prešernova 19,3000 Celje. Izžrebanec bo po telefonu usmerjal našo voditeljico, ki bo zanj "nakupovala" želene izdelke. Pravila nagradne igre najdete na: www.tus.si,www.novitednik.com in www.radiocelje.com. tus KUPON za sodelovanje v igri Do polnega vozička brez mošnjička Ime in priimek:. Naslov:_ 95.1 95.9 100.3 90.6 MHz Št. Tuš klub kartice: □CDCCEEDCCEED Davčna številka:_ Telefon:_Podpis:_ INFORMACIJE oav-omm© PRESENETITE S TORTICO Koledar letos predstavlja igro datumov m praznikov. Voščiti za 8. marec ali pustovati? Samo da se dobro je, bi rekli gurmani in verjamem, da se strinjate. Zato lahko malce konMnirate in tisti del, daje pust masten okrog ust, odkljukate s kakšno šunko, posladek pa naj ne bodo krofi. Specite torto, da se bo vedelo, daje praznik. Če ste spet v škripcih, kako narediti torto, če vas že krofi in njihovi venčki spravljajo v slabo voljo, vam s preizkušenim receptom prihranimo pol poti. In ker boste tortico tudi okrasili, so na njej lahko morda kakšne rožice iz marcipana, čokolade aH sladkorne mase. Tiste zagotovo ne bodo ovenele, pa še v spominu bodo ostale bolj kot kakšen šopek, kupljen v zadnji minuti. Veselo na delo in dober tek ob odličnem izdelku! Torta za praznik Sestavine za biskvit (premer torte 26 cm): 6 jajc, 200 g sladkorja, 200 g moke po potrebi žlica ali dve vode Sestavine za polnila: 4 dl smetane, sadni jogurt sadje po želji, vrečka želatine TORTA IZ KEKSOV (recept poslušalke Metke) Iz knjige Kuharske bukve slovenskih gospodinj: Sestavine: škatla keksov (Albert) 2 kocki margarine 500 g sladkorja v prahu 10 dag čokolade jajce Priprava: Cela jajca, torej nič ločena na beljake in rumenjake, ter sladkor stepamo, da zmes dobro naraste (vsaj 10 minut). Pečico predhodno ogrejemo na 180°C. Stepenim jajcem postopoma in narahlo primešamo presejano moko, najbolje ročno, s kakšno kuhalnico. Če je zmes pregosta, ji lahko dodamo žlico ali dve vode. Biskvit vlijemo v pekač za torto in pečemo 20 do 25 minut. Preizkus z leseno paličico nam bo v pomoč, če je že pečen. Če na njej ni testa, lahko testo vzamemo iz pečice, v nasprotnem primeru še malo podaljšamo čas peke. Pečen biskvit dobro ohladimo in ga kasneje dvakrat prerežemo, da dobimo tri plošče. To najlažje naredimo z nožem, ki je daljši od premera torte. Malo drugače: Za temnejši biskvit del moke zamenjamo s kakavom, enako velja za npr. orehov, lešnikov ... biskvit. Vendar naj ta del ne presega četrtine moke, raje vzamemo manj kot toliko in kasneje s preizkušanjem in naslednjimi pekami morda še povečamo količino dodatkov. Pripravimo krožnik, kjer bomo torto sestavili in dokončali. V pomoč bo obod za torto, ki prepreči, da bi krema, dokler se ne strdi, tekla po strani. Da bo bolj sočna, lahko plasti biskvita sproti polijemo s sokom kompota (če vzamemo vloženo sadje). Za kremo si najprej po navodilih na vrečki pripravimo želatino. Nato stepemo smetano z jogurtom in dodamo želatino. Sledi zlaganje plasti - najprej biskvit, ki ga prekrijemo s polovico kreme in posujemo s sadjem, nato druga plast biskvita in preostala polovica kreme, ki jo spet posujemo s sadjem. Pokrijemo z zadnjim delom biskvita in damo v hladilnik, da se krema strdi, najbolje čez noč. Potem torto po želji oblijemo s čokolado ali okrasimo s smetano. V pomoč: smetane ne stepemo pretrdo, da ni krema grudasta. Za boljši okus kombiniramo okus jogurta z izbranim sadjem. Da se okusi v torti dobro prepojijo in krema strdi, je resnično najboljše, da jo pripravimo dan prej. Priprava: Vse sestavine dobro premešamo. Skuhamo liter prave kave, vanjo pomakamo kekse in jih zlagamo na pladenj. Plast keksov namažemo s kremo, jo prekrijemo z novo plastjo v kavo namočenih keksov in to ponovimo na primer trikrat. Torto lahko okrasimo s smetano, "zdrži" pa več dni, če je seveda ne pojemo takoj -v., ^ * Gostišče Miran vam predstavlja g?-,, edenega izmed menujev P" s pregrešno dobro sladico: Lososova zloženka z domačo skuto zelišči in kaviarjem Kremna porova juha s kruhovimi kockami na maslu Svinjska vratovina pečena v soli, izkoščičena petelinja bedra ocvrta v semenih, zapečen pražen krompir bučnimi semeni, zelenjavni pastičo NL Sf Gos "Po dobrem vinu dobro spiš, kdor dobro spi, ne greši, kdor ne greši, pride v nebesa. Torej dobro vino pomaga v nebesa!" (William Shakespeare) Če se ne morete odreči čokoladi in sladoledu, ki ju težko kombiniramo z vinom, vam priporočamo vino posebne kakovosti z ostankom sladkorja. Tako se boste zagotovo izognili neprijetni grenčici. Alkoholno močnejša vina so uspešen dodatek sladicam. Vina posebne kakovosti ( pozna trgatev, izbor, jagodni izbor..), ki jih Sloveniji kar lepo zbirko, čudovito spremljajo sladice s sadjem in razna peciva. Petek, 4.3. od 19 h do 23 h Sobota, 5.3. od 19 h do 23 h Nedelja, 6.3. od 12 h do 16 h Dalmatinska klapa Lindo v Hotelu Štorman Celje Tel.: 03 426 0 426 l st^m^renoi,^ Bohorč "jflfc domača KUHINJA, malice, pizze, kosila, ala card CETEAIH& Sprejemamo naročila a vrtfc zaključene družb* Bohori Marjan DuSana Kvadra 44, 3230 Šentjur pri Ceiju, Tel.; ++384 (0)3 746 14 30, Moblle: ++386 (0)41 666 726 GOSTILNA Mariborska c. 79 3000 Celje Tel.: 03 541 9320 y fax: 03 491 5771 www.gostilna-amerika.com Kojič Milan s.p. Opekamiška cesta 15A, 3000 Celje GSM: 041/901760; tel.: 03/42 67 070,03/42 67 072 RESTAVRACIJA "K SKÍ 1/3VNA OS \ZE2Tl EV VINO@FRESER.si . TAVERN /CVTO__ VINOGRADNIŠTVO FREftR FREŠERVLADK0,KAL3E19 2315 ¡¡MARINO NA POHORJU SLOVENIJA J _ VLADKO FRESER 040 753137 ^erfceráteín Vila Herberstein Kopališka cesta 1,3320 Velenje SLOVENIJA T:+386(0)3 8961400 F:+386(0)3 8961414 e-pošta: vila.herberstein@siol.net | KULINARIKA | PRENOČIŠČA | POROKE Stopče 31,3231 Grobelnojel.: 03/ 746 66 40, E-mail: gostilna@ahac.si AHACU • Pestra kulinarična ponudba Sezonska kuhinja ' Prostori in ponudbe za skupine ■ : TEDENSKI SPORED RADIA CELJE SOBOTA, 5. marec 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 8.00 Poročila, 9.20 Otroški radio, 10.00 Novice, 10.15 Časovni stroj, glasba 60. let, 11.00 Kulturni mozaik, 11.15 Časovni stroj, glasba 70. let, 12.00 Novice, 12.15 Tedenski osir, 13.15 Časovni stroj, glasba 80. let, 14.00 Regijske novice, 14.15 Časovni stroj, glasba 90. let, 15.30 Dogodki in odmevi RaSlo, 17.00 Kronika, 18.00 Lestvica - 20 Vročih Radia Celje, 19.00 Novice, 19.15 Sobotni večer s Tadejem Kupcem, 24.00 SNOP (Radio Kranj) NEDELJA, 6. marec 5.00 Začetek jutranjega programa, 5.30 Horoskop, 6.00 Poročilo OKC, 6.15 Časoplov, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 8.00 Poročila, 8.45 Jack pot, 9.15 Luč sveti v temi, 10.00 Novice, 10.10 Znanci pred mikrofonom - Vlado Rančigaj, 11.15 Tedenski osir - ponovitev, 12.00 Novice, 12.10 Pesem slovenske dežele, 13.00 Čestitke in pozdravi, po čestitkah Nedeljski glasbeni veter, vmes 17.00 Sedem dni nazaj, 19.00 Katrca, 24.00 SNOP (Radio Kranj) PONEDELJEK, 7. marec 5.00 Začetek jutranjega programa, 5.30 Horoskop, 6.00 Poročilo OKC, 6.15 Časoplov, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 8.00 Poročila, 8.30 Poročilo PU Celje, 8.45 Jack pot, 9.15 Bingo jack - predstavitev skladb, 10.00 Novice, 10.15 Ponedeljkovo športno dopoldne (do 11.45), 12.00 Novice, 12.15 Bingo jack - izbiramo skladbi tedna, 13.00 Kulturni mozaik, 13.15 Znanci pred mikrofonom - Vlado Rančigaj, ponovitev, 14.00 Regijske novice, 15.30 Dogodki in odmevi RaSlo, 17.00 Kronika, 17.45 Jack pot, 18.00 Poglejte v zvezde z Gordano in Dolores, 19.00 Novice, 19.15 Vrtiljak polk in valčkov s Tonetom Vrablom, 24.00 SNOP (Radio Ptuj) TOREK, 8. marec 5.00 Začetek jutranjega programa, 5.30 Horoskop, 6.00 Poročilo OKC, 6.15 Časoplov, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 8.00 Poročila, 8.30 Poročilo PU Celje, 8.45 Jack pot, 9.15 Stetoskop, 10.00 Novice, 12.00 Novice, 12.15 Male živali, velike ljubezni, 13.00 Kulturni mozaik, 14.00 Regijske novice, 15.00 Šport danes, 15.30 Dogodki in odmevi RaSlo, 17.00 Kronika, 17.45 Jack pot, 18.00 Strokovnjak svetuje, 19.00 Novice, 19.15 Zadnji rok z Boštjanom Dermolom, 21.00 Saute surmadi z Boštjanom Lebnom, 24.00 SNOP (Radio Ptuj) SREDA, 9. marec Jutranja nostalgija na Radiu Celje, 5.01 Žinganje (naro-dnozabavna nostalgija), 5.30 Horoskop, 6.00 Poročilo OKC, 6.10 Nagradna igra, 6.15 Časoplov, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 8.00 Poročila, 8.30 Poročilo PU Celje, 8.45 Jack pot, 10.00 Novice, 10.15 Kuhajmo skupaj, 11.15 Zeleni val, 12.00 Novice, 12.15 Do polnega vozička brez mošnjička, 13.00 Kulturni mozaik, 13.20 Mali O - pošta, 13.30 Mali O - klici, 14.00 Regijske novice, 15.00 Šport danes, 15.30 Dogodki in odmevi RaSlo, 16.20 Filmsko platno, 17.00 Kronika, 17.45 Jack pot, 18.00 Pop čvek, 19.00 Novice, 19.15 Zeleni val - ponovitev, 20.00 Večerni program, 24.00 SNOP (Radio Univox) ČETRTEK, 10. marec 5.00 Začetek jutranjega programa, 5.30 Horoskop, 6.00 Poročilo OKC, 6.15 Časoplov, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 8.00 Poročila, 8.30 Poročilo PU Celje, 8.45 Jack pot, 10.00 Novice, 12.00 Novice, 12.15 Odmev, 14.00 Regijske novice, 14.10 Kalejdoskop, 15.00 Šport danes, 15.30 Dogodki in odmevi RaSlo, 17.00 Kronika, 18.00 Odmev - ponovitev, 19.00 Novice, 19.15 Kalejdoskop - ponovitev, 20.00 Večerni program, 24.00 SNOP (Radio Univox) PETEK, 11. marec Začetek jutranjega programa, 5.30 Horoskop, 6.00 Poročilo OKC, 6.15 Časoplov, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 8.00 Poročila, 8.30 Poročilo PU Celje, 8.45 Jack pot, 10.00 Novice, 11.15 Radi ste jih poslušali, 12.00 Novice, 12.15 Od petka do petka, 13.00 Kulturni mozaik, 14.00 Regijske novice, 14.10 Hit lista Radia Celje - s hiti prežeto popoldne (do 19.15), 15.00 Šport danes, 15.30 Dogodki in odmevi RaSlo, 17.00 Kronika, 17.45 Jack pot, 18.00 Mladinska oddaja, 19.00 Novice, 24.00 SNOP (Radio Celje) Pustna nedelja z Vladom Rančigajem V soboto bodo oblast na Vranskem prevzeli pustni generali. Eden najbolj prepoznavnih med njimi je Vlado Rančigaj, znan kot general Vranar, ki je bil pred skoraj petimi desetletji tudi med pobudniki vranskega pustnega festivala. Vlado Rančigaj pa v Savinjski dolini ni znan samo po pustu. Kaj vse je v svojem življenju še počel, bodo poslušalci Radia Celje lahko izvedeli v nedeljo, saj bo gost v oddaji Znanci pred mikrofonom. Peter Zupanc spet »v živo« To sredo popoldne je najprej v prostore novinarske redakcije, nato pa še pred mikrofone Radia Celje »treščil« Peter Zupanc. Malce shujšan in malce tudi zmeden, drugače pa popolnoma takšen, kot je bil pred enim letom, ko smo ga pospremili na njegovo popotovanje po Kitajski. Zaradi sodobni napravic platno pošiljal s Kitajske. Manj-mnogi poslušalci najbrž niti kal ni nobeno sredo, tudi aktu-niso vedeli, da je Peter svoje alen je bil tako, kot da bi sedel v prispevke za oddajo Filmsko Celju in se ne bi »sprehajal« po hribih in dolinah južne kitaj ske regije Guangxi. Zdaj ga bomo nekaj časa pustili pri miru, da strne svoje vtise, nato pa upamo, da bo o svojem enoletnem bivanju na daljnem vzhodu povedal kaj več tudi poslušalcem celjskega radia. Foto: SHERPA Z Ico Krebar o kuhanju za dušo in telo Ko je Ica Krebar (levo) iz Laškega pred časom gostovala v nočnem programu Radia Celje, so se nam naslednji in še kakšen dan potem skoraj »vžgali« telefoni. Toliko poslušalcev je namreč želelo izvedeti njeno telefonsko številko, da bi jo vprašali še za kakšen nasvet več. Ico Krebar, ki pozna vse nja pred leti premagala svojo skrivnosti makrobiotike in je hudo bolezen, je zato to sre-s tem načinom prehranjeva- do v svojo oddajo Kuhajmo - Št. 18 - 4. marec 2011 - skupaj povabila tudi Nena Lužar. Poslušalci celjskega radia so tako lahko izvedeli še več podrobnost o kuhanju zdrave in domače hrane, za povrh pa še kakšen recept iz Icine knjige Kuharica za dušo in telo. 20 VROČIH RADIA CELJE TUJA LESTVICA 1. ROLLING IN THE DEEP - ADELE (4) 2. HOLD IT AGAINST ME - BRITNEY SPEARS (4) 3. WEIGHT OF MY MISTAKES - SEAL (5) 4. L.I.F.E.G.O.E.S.O.N. - NOAH AND THE WALE (2) 5. MARRY ME (FIRST DANCE MIX) - TRAIN (1) 6. F**KIN' PERFECT - PINK (5) 7. HIGHER - CRUZ TAIO FEAT. KYLIE & TRAVIE MCCOY (2) 8. PRICE TAG - JESSIE J FEAT. B.O.B (1) 9. LIGHTS - ELLIE GOULDING (3) 10. TOO LATE FOR LOVERS - GIN WIGMORE (3) DOMAČA LESTVICA 1. NIGHT PHONE - LEELOOJAMAIS (4) 2. MALISHKA - SIDDHARTA (2) 3. PUNCA - JAN PLESTENJAK (5) 4. PRIDEJO ČASI - NEISHA (5) 5. EJSIDISI BRIGITA - MI2 (1) 6. FRAJER - FELIX LANGUS (3) 7. NAGAJIV NASMEH - JAZZ STATION (6) 8. ZLATO TI DAJE SIJAJ, NE PA SREČE - ZLATKO (3) 9. VIJA VAJA VEN - HAMO & TRIBUTE 2 LOVE (2) 10. NI VSE ZLATO - ZABUKOWSKI (1) PREDLOGA ZA TUJO LESTVICO LET IT RAIN - STRYDER TINCHY FEAT. MELANIE FIONA SLEEPWALKER - ADAM LAMBERT PREDLOGA ZA DOMAČO LESTVICO VANILIJA - MAJA KEUC LADADIDEJ - APRIL Lestvico 20 vročih lahko poslušate vsako soboto ob 18. uri. Za vam najljubše skladbe lahko glasujte na spletni strani www.radiocelje. com. VRTILJAK POLK IN VALČKOV 2010 CELJSKIH 5 PLUS 1. 1. V JESNI ŽIVLJENJA - ROBERT GOTER (5) 2. MINI VELIKANI - VIKEND (3) 3. LISTJE PADA - SLOVENSKI ZVOKI (4) 4. ZLATA MAMI - OKROGLI MUZI-KANTJE (1) 5. SPOMIN - MITJA KVINTET (2) PREDLOG ZA LESTVICO MED ISKRENIMI LJUDMI - ŠESTICA SLOVENSKIH 5 PLUS 1. TI ZNAŠ VZETI - ANS. ŠANTEJ (6) 2. ČEZ LETO ALI DVE - DOMEN KUMER IN ŠPELA GROŠELJ (5) 3. MOJ ŠOCEJ - IGOR IN ZLATI ZVOKI & VRČKOVNIK IRENA(1) 4. ŽENINI TRIJE VOGALI - NOVI SPOMINI (3) 5. PRIDI KDAJ NA KAVO - ŠTAJERSKI BARONI (2) PREDLOG ZA LESTVICO VZEMI MOJE SANJE - AKORDI Lestvico Celjskih 5 lahko poslušate vsak ponedeljek ob 22.15 uri, lestvico Slovenskih 5 pa ob 23.15 uri. Za vam najljuše skladbe lahko glasujte na spletni strani www. radiocelje.com. Zima v Makedoniji Naslov ni samo navedba letnega časa, tudi življenje, dogajanje in problemi so težki in hladni ter povzročajo veliko ovir. Bo pomlad kasneje prišla v deželo? Seveda ni samo Makedonija v krizi, toda v primerjavi z našo državo so razmere veliko težje. Če bi ocenjevali finančne dosežke kot svetovna banka za razvoj, potem država ni pred propadom in se razvija v pravo smer. Banka je odobrila 480 milijonov evrov kredita za reševanje izredno težkih razmer in ugotavlja, da ima država najmanjši proračunski primanjkljaj v Evropi, pri čemer nobena banka ni propadla ... Toda zdaj v državi kar 600.000 ljudi živi v revščini, kar pomeni več kot 30 odstotkov prebivalcev. Vsa velika podjetja so propadla, za nizko ceno so jih pokupili »tisti pri koritu«, delavcem ni ostalo nič. Novi lastniki v veliko manjšem obsegu nadaljujejo proizvodnjo, zaposlili so tudi manj delavcev, toda njihove plače znašajo od 6.000 do 8.000 makedonskih denarjev - (97 MKD - 129 EUR) na mesec. Veliko je primerov, ko plače dobivajo z veliko zamudo ali šele po večmesečnih izostankih -običajno šele po stavkah. Ogromno ljudi ni samo brez zaposlitve, tudi socialna pomoč je nizka, neredno izplačana, bolniške niso bile izplačane več kot pol leta, tudi minimalne pokojnine zamujajo z izplačili, lastniki neredno ali sploh ne poravnavajo prispevkov za zaposlene, delavci iz podjetij v stečajnih postopkih ne prejemajo nadomestil, kmetje že več kot leto niso prejeli nobenih državnih subvencij, velike so težave tudi pri odkupu tobaka. Iznajdljivost v času krize Zadnje tri mesece je državo zajel val stavk delavcev in kmetov. Če ljudje nimajo denarja za preživetje, se pač znajdejo, kot se lahko: kraje in ropi v trgovinah, na bencinskih črpalkah ter cestah, preprodaja drog in ilegalnih izdelkov. S krajo avtomobilov se ne splača ukvarjati, saj imajo večinoma avtomobile še iz obdobja stare Jugoslavije in uporabljajo nafto, ki je običajno namenjena za ogre- Naselje Palestina v Štipu, kjer živijo Romi, je zraslo iz sredstev EU. vanje, in to kljub povečanim kaznim zaradi te uporabe, tudi splošno stanje ni veliko boljše. Res je, da so cene pre-hrambnih izdelkov nižje kot pri nas, toda dvigi cen grozijo vsak dan. V vladi pravijo, da se razmere postopoma izboljšujejo in da bo tako tudi v prihodnje, ko bodo Makedonci so se vedno radi primerjali s Slovenci, vedno smo jim bili za vzor in čeprav smo jih v preteklosti radi tudi izkoriščali (poceni sadje in drugi pridelki ter surovine), so se od nas tudi veliko naučili. Ogorčena in razočarana sem, kako se slovenska podjetja še vedno podcenjevalno obnašajo do Makedoncev oziroma do juga. uveljavljene vse reforme, ki so jih že uvedli oziroma se nanje pripravljajo. Razmere v zdravstvu so bile v tej deželi vedno zelo slabe. Videla sem nekaj bolnišnic in ambulant - kot bi gledala grozljivke - sobe vlažne, ko dežuje, podstavljajo vedra in odmikajo postelje, ni ogrevanja, imajo stare vojaške postelje, ni toplih pokrival, ni veliko zdravil, oprema za preglede je pred-potopna ali pokvarjena. Bolniki prinašajo od doma peči za ogrevanje in odeje, zdravila - grozno! Tudi zdravniki in medicinske sestre so nezadovoljni s pogoji dela in plačami - stavkajo, protestirajo, kličejo novinarje. Imajo tudi nekaj zasebnih klinik z neprimerno boljšimi pogoji in več strokovnega osebja, vendar si takšne usluge lahko privoščijo le nekateri. Končno je zdaj ministrstvo za zdravstvo pridobilo sto milijonov evrov kredita za nakupe najsodobnejše medicinske opreme in omogočilo zaposlitev zdravnikov, medicinskih sester ter tehničnega osebja. Strankarski prepiri V tem času je parlamentarno delovanje tudi v veliki krizi, opozicijske stranke so zapustile parlament in vse parlamentarne ustanove pozivajo k predčasnim volitvam. Najprej večinska stranka VMRO-DPMNE na predčasne volitve ni pristala in je parlament deloval »normalno« dalje, saj imajo dovolj glasov, da pravnofor-malno sklepajo, sprejemajo zakone in ustavne spremembe. Predsednik vlade po obisku v ZDA zdaj celo ponuja možnost predčasnih volitev, vlada je prepričana, da bo vladajoča stranka ponovno zmagala, kar kažejo tudi vsi ratingi. Zaskrbljujoče so stopnja sovraštva, podtikanj in vsakodnevnih afer med koalicijo in opozicijo, korupcija, neverjetna razdelitev medijev za eno ali drugo stran - kar trdijo eni, drugi takoj zanikajo in napadejo drugo stran. Lahko bi bilo smešno, če ne bi sprožili krhanja etničnih odnosov, nasilja med ljudmi, medijskega izkoriščanja revnih. Vse za demokracijo! In pravo besnilo običajno izbruhne šele v času pred volitvami. Bo dovolj zdravega razuma med ljudmi in volje, da bi v Makedonijo popeljali v lepšo prihodnost? In še eno več let odprto oviro morajo Makedonci premagati, za članstvo v EU in Nato bo treba končno uskladiti ime države z južnimi sosedi, bosta lahko obe državi malo popustili ali bosta še naprej trmasto vztrajali pri »svojih zgodovinskih resnicah«? ANITA ŽOHER Pomlad je v Ohrid že prišla. Vsi upajo, da bo prinesla tudi turiste. INFORMACIJE ^ÎS'nasi ftWWSTRl "kovanje v oglasi 031 692 ® l/si naši mojstri Ali ste vedeli? I zaščitni mi okenskimi folijami lahko zadrži mo velik del škodljivih UV-žarkov ter hkrati z njimi bistveno zmanjšamo segrevanje, z njimi lahko pripomoremo k zaščiti notranjosti svojega vozila, pisarne in doma pred blede njem in poškodbami. Folije prav tako ščitijo i/ašo kožo pred nevarnimi sončnimi žarki, hkrati pa pri montaži okenskih folij na hiši oz. stavbi za zaščito pred sončnim sevanjem bistveno znižamo temperaturo v prostoru, rezultati udobnosti se občutijo takoj, posledično zmanjšamo tudi stroške klimatskega hlajenja... Dom je ponavadi naša oaza miru, kjer se počutimo i/arno. Kaj hitro pa se lahko zgodi, da se nam kakšna reč pokvari, in takrat se počutimo nemočno, saj ne znamo rešiti težave oziroma nismo usposobljeni za to. Takrat mrzlično začnemo razmišljati, kje bi dobili nekoga, ki nam bi znal strokovno priskočiti na pomoč. Prav tako se nam dodaja, ko se odločimo za specifične nakupe izdelkov, storitev ali da bomo začeli obnavljati, urejati okolico, da tisti trenutek ne i/emo, na koga bi se obrnili, vsem nam pa je skupno, da želimo za svoj denar dobili čim večin kvalitetno. Zavedamo se, da so takšne informacije še kako dobrodošle, zato jih skušamo bralcem ponuditi iz pri/e roke s pomočjo naših strani l/si naši mojstri. Trenutno so na teh straneh ponudniki storitev in po odzivih sodeč, so bralci hvaležni zanje, veseli pa bomo, da boste tudi potencialni ponudniki storitei/, ki še niste bili predstavljeni, pripomogli k še boljši obveščenosti in predstavili svojo ponudbo na naših straneh -za vas se bomo taidili mi - i/se, kar morete storiti, je, da pokličete 031692 860, in sestavili vam bomo ponudbo, s pomočjo katere boste postali še bolj prepoznavni v svoji in naši okolici. BRIGiïA BUČAR s.p. I/Se ZQ StfëtlO! I Proizvodnja in montaža krovsko-kleparskih izdelkov . in strešne krtdne; Prožinska vas 57,3220 STORE. ZA IZMERO IN IZDELAVO PREDRAČUNA NA KLJUČ POKLIČITE NAŠEGA STROKOVNJAKA ZA STREHE NA GSM: 041 622 385. CV6tliČ3ril3 Ulica Dušana Kvedra 43, "IMA in A" 3230 §entjur P" Celiu IVIMJ Un tel.; 03 5741 100 MAJDA MAUERs.p. GSM: 041/720 531 O Sveže rezano cvetje in lončnice O Cvetje za različne priložnosti O Poročne dekoracije _O Lončnice v poslovnih prostorih O Žalni izdelki ■fflSSSBIfflSBBBEffllBH Knjigovodski servis MDC MANUEL JEKL K.D. Zadobrova 34a 3211 Skoija vas Tel.: 03/490 44 00; GSM: 031 380 796; GSM: 041 851 418 E-mail: manuel.jeld@siol.net • PREKRIVANJE VSEH VRST KRITIN • STAVBNO KLEPARSTVO •TESARSTVO IZOLATORSTVO BREZPLAČEN OGLED IN SVETOVANJE fit gmtfeé .. ftOVSTVO, KLEMJISTVO BRONISLAV ČANŽEK d.o.o. Pečovje 19,3220 Štore tel.: 03/577-12-31 fax: 03/81-00-49 I mobitel: 041/639-837 e-pošta: bronislav.canzek@t- 1.si II SO TUDI VASA VRATA ZE DOTRAJANA, GRADITE? ROBNIK d.o.o., Krnica 33 3334 Luče ob Savinji, E-mail: infb@robnik.si LESENA VHODNA IN NOTRANJA VRATA ZA VSAK DOM! Pokličite: 03/839 08 70 ali obiščite www.robnik.si H'KliMtiH *f t<-H« » m HM KOJfl POMLAD DO 30.06.2011 TONDRCH®. DOBRA ODLOČITEV. I^MOSKK d.o.o. Nova Cerkev 117, 3203 NOVA CERKEV/CelJe Tel.: 03/780 40 so; Rua 03/780 40 si gsm: 041/786 s03, 041/642 948 e-mail: moskk.oilakc^aiol.net 1 j 4. c k bi www.moskk.si STAVBNO KLEPARSTVO - KROVSTVO OSLAK VSE ZA DOBRO STREHO! ZDRAVIL (SČEIAŠKO Id THERMANA j ml'* 1 MANUALNA TERAPIJA Izvaja: Dr. A. VERŠ1NIN ortoped revmatolog F1TEX d.o.o.., Dunajska 120 a, 1000 Ljubljana tel.: 03 /734-57-00,031 566 262; splet: www.fitex.si; e-pošta: fitex@t-2.net Pozimi TOPLEJE - poleti HLADNEJE Šešče 48 a, Prebold • Tel.: 03/ 705 30 57 • GSM: 041/ 642 643 FRdNEAA prodaja, montaža, prevozi, Nunčič Franc s.p. Dušana Kvedra 38,3230 Šentjur GSM: 041 787 935 e-mail: frenk.nuncic@gmail.com "vse za ogrevanje, vodovod, prezračevanje, plin" - ideja -svetovanje - izdelava ponudb - prodaja - montaža - sanacije obstoječih sistemov -peci -toplotne črpalke - kolektorji - bojlerji -kopalniška oprema -dimniki GAL Jdvf OKVIR Najboljša izbira okvirjev v mestu. Galerija Okvir, Jančar Emil s.p. Stanetova 18a, 3000 Celje, SLO Tel.: 03/548 50 28 Delovni čas: ponedeljek-petek 8-14 in 16-19 sobota 8-12 Florata d.o.o. Gorica 41,3000 Celje GSM: 041 757 879 I * poskrbimo za UREDITEV vaše okolice in poslovnih prostorov; 11 zasaditev in vzdrževanje; ireleprodaja in maloprodaja okrasnih rastlin in cvetja; PREBOLD Islena Tehnika SERVIS - PHOPAJA Kovinarska 8,3000 Celje inji-j.iJaŽH!^-Tel.: 03/491-66-00 Kahvedžič Abduiah s.p. www.zelena-te ŠIVILJSTVO KRPIC^f Mariborska cesta 86 3000 Celje, Tel.: 03/54-13-295 ODPIRALNI ČAS: ponedeljek-petek sobota - manjša EKSPRESNA popravila -original krajšanjejeansa -oženje oblačil, menjava zadrg., -popravila usnjenih oblačil nedelja in prazniki 06:00-19:00 07:00-13:00 ZAPRTO IZVEDBA VODOVODNIH IN CENTRALNIH DD nDl NAPELJAV M SANACIJA KOPALNIC nSTALICIIEVERHOVŠEKd.0.0. Prožinska vas 34/d, Štore, gsm: 041 682 907 HlŠni~servis ZA NAMI OSTANE ČISTOI - vsa notranja in zunanja pleskarska dela - poslikave, dekoracije sten - lastne unikatne tehnike barvanja Vilko Beukovič s.p. Kosovelova 16, Celje GSM: 041 734448 IVITA-TERM GSM:040 462 808 I OGREVANJE IN PREZRAČEVANJE Tel./Fax.:083 894 862 www.vitaterm.si I PREZRAČEVANJE Z REKUPERACIJO TOPLOTNE ČRPALKE OGREVALNI IN HLADILNI SISTEMI il JI NILA N ZANESLJIVA DANSKA KVALITETA I INFORMACIJE Družinsko podjetje KOB termoinštalacije Andrej Koželj, s. p., iz Šentjurja je že več kot 50 let prisotno na trgu. Njegova glavna proizvodnja je usmerjena v izdelavo serijskih izdelkov, kot so peči za ogrevanje na trda goriva (tudi z vgrajenim grelnikom vode), kovinske cisterne za kurilno olje (tudi dvoplaščne za vkop), grelniki za ogrevanje sanitarne vode, hranilniki oziroma zalogovniki tople vode, hidroforji in oljni jaški, pri čemer je vse našteto iz kovinske in inox pločevine. Novost na trgu so vložki za kamine z možnostjo centralnega ogrevanja. Poleg serijskih izdelujejo v podjetju tudi druge kovinske izdelke, kot so rezervoarji za gorivo in vodo ter za montažo na tovorno vozilo, kovinske zabojnike, pohodne jaške... Izdelajo pa tudi izdelke po naročilu, prilagojene željam in potrebam naročnika. Letos so na primer izdelali dvoplaščno 10.000-litrsko cisterno za vrtec v Podčetrtku, posebno cisterno za prevoz emulzije ter hladilno posodo za parafin z notranjimi izmenjevalci. Kakovost je njihova prednostna KOB TERMOINŠTALACIJE I Iti.: 03/749 25 90, gin:041/(30 764,lax: 03 749 25 f 1 | Kolodvorska 8. 3230 Šentjur | Miril: info@kob4lOzalj.fi • WWW.kob-koZ«l|.si ^rOPRAUN!« 3230 ŠENTJUR mulej.dejan@siol.net ta!i;il:.Ml!j|l|;fl « <11 iiinhiiihi imunim t TaNa/e Sebastjan Zalars.p. Ul. Frankolovskih žrtev 15,3000 Celje d o m o f i DOMO FINAL Ivan ROBAČER s.p. Ul. Bratov Jančarjev 1 la 3212 Vojnik GSM: 041 756668 telefon/fax: 03 781 21 72 e-pošta: domofinal@t-l .si - Za Vas in Vaš dom vršimo: l a | -tesarstvo - krovstvo - stavbno kleparstvo - montažo Velux oken - izdelava nadstreškov - izdelava ravnih in zelenih streh Pooblaščeni krovec za kritine: GERARD, CREATON, TONDACH, BRAMAC, LINDAB, HOSEKRA, TEGOLA, S-METAL, ESAL,. Za sodelovanje v oglasni rubriki VSI NAŠI MOJSTRI pokličite: CnEHUD Anton lmenšeks.p. Kristan Vrh 37C, 3241 Podplat | tel.: 03/81040 66 GSM: 041/653 292 | fax: 03/ 810 40 67 e-pošta: imensek@siol.net strojnika gradbene mehanizacije. Informacije na tel.: 041 625 913 AGM Nemec, d.o.o„ Sedraž 3,3270 Laško KUPIM VSE vrste krav in telic za izvoz odkupujemo. Telefon 040 6 47-223. Š 832 BIKCE simentalce, do 200 kg, kupim. Telefon 041 653-165. Š 83 BIKA za nadaljnjo rejo, od 300 do 600 kg, kupim. Telefon 041 522-720. 829 BIKA za meso, plačilo takoj, kupim. Telefon 041 228-363. 852 HLADILNIK, steklokeramični štedilnik, zamrzovalno skrinjo, mizo, stole, sedežno, plinski štedilnik in ostalo prodam. Telefon 040 869-481. 798 POSTELJO, 180/200, z nočnimi omaricami, sivi hrast, temno rdečo, nerabljeno, prodam za 120 EUR. Telefon (03) 4251700. 815 KUPIM KUHINJO, pralni stroj, hladilnik, štedilnik, zamrzovalno omaro in ostalo kupim. Telefon 070 870-084. 798 PRODAM PRAŠIČE domače vzreje, težke od 30 kg naprej, prodam. Možna dostava. Telefon 031 509-061, Andrejeva kmetija iz Jazbin. n PRAŠIČE, od 25 do 200 kg, možne polovice in dostava na dom, domača hrana, ugodno prodamo. Telefon 051 214-174. 512 PRAŠIČE za nadaljnjo rejo ali zakol, od 30 do 120 kg, mesni tip, krmljene z domačo krmo, prodam. Telefon 031 839-090. š 56 PRAŠIČE, težke od 90 do 130 kg, po 1,30 EUR/kg, prodam. Možnost dostave. Telefon 041 655-528. Š 68 NESNICE, rjave, grahaste, črne, tik pred nesnostjo, prodam. Brezplačna dostava na dom. Vzreja nesnic Tibaot, telefon (02) 582-1401. p PRAŠIČE, od 70 do 100 kg, prodam. Cena po dogovoru. Telefon 041 708-154, 051 452-490. p OVCE, jzs, breje, za nadaljnjo rejo, prodam. Telefon 051 331-877. 788 TELIČKO, staro tri mesece, prodam. Telefon (03) 5738-075. 791 BIKCA, črno belega, starega 14 dni, prodam. Telefon (03) 5739-289. 795 DVE telici simentalki, stari 14 in 2 meseca, prodam. Telefon 041 809-162. 802 KRAVO, brejo 8 mesecev, peto tele, prodam. Telefon (03) 577-4463. 803 BIKCA čb in teličko ls, prodam. Telefon 031 862-293. 811 BIKCA, pasme lim/ls, težkega približno 180 do 200 kg, prodam. Telefon 041 524-358. 812 TELICO simentalko, v 8. mesecu brejosti, prodam. Telefon 5808786, 041 793916. 813 KRAVO simentalko, s prvim teletom, telice simentalke, 320 in 410 kg, prodam. Telefon 031 709-823. 851 PRAŠIČA, težkega 200 kg, krmljenega z domačo kuhano hrano, prodam. Cvetka, telefon 031 466-467. Š 84 SLIKOPLESKARSTVO PARKETARSTVO TALNE OBLOGE PRODAM BELO in rdeče vino, možna dostava, ugodna cena, prodam. Telefon 041 382735. p VINO jurka, neškropljeno, prodam. Telefon 070 818-005. Š 73 KROMPIR za sajenje, sorte desire, laura, marabel, eos, prodam. Telefon 041 742-334. 773 BELO in rdeče vino, mešanih sort, ugodno prodam. Telefon 031 768-175. 772 ŽGANJE, slivovko in orehova jedrca prodam. Cena po dogovoru. Telefon (03) 5795-665, 041 855-428. 797 RDEČE vino jurka, izabela in slivovko-sad-jevec prodam. Telefon 031 201-780, (03) 5743-441. 854 OSTALO PRODAM Srce je omagalo, tvoj dih je zastal, a nate spomin bo ostal. V SPOMIN 5. marca 2011 bo minilo šest let, kar te ni več med nami, dragi FERDO STOPAR iz Zvodnega Hvala vsem, ki postojite ob njegovem grobu z lepo mislijo v srcu. Vsi tvoji, ki te imamo radi BUKOVA drva, hlodovina, metrska ali kratko nažagana, na paletah, z dostavo, ugodno prodam. Telefon 051 359-555; www.drva.info. p DRVA, dolga v hlodih ter kratko žagana - mešana, z dostavo, prodam. Telefon 040 211-346. p DESKE in plohe, parjene in neparjene bukve, oreha, hruške, lipe, javorja, hrasta, češnje, kostanja ter deske za ostrešje, vse zračno suho, prodam. Telefon 040 211-346. p VISOKO kakovostne bukove brikete F ish-ner, 7,9 kWh/kg, pakirane v kartonih, prodam. Telefon 051 828-683. n KOTEL za žganjekuho in kmetijo prodam. Telefon 051 323-108. 786 BRIKETE, čista bukev, primerne za vse vrste štedilnikov in peči, prodam. Telefon 041 207-179. 796 NOVA vrata s podbojem, notranja, bela, prodam po polovični ceni. Telefon 031 335-909. 800 ODPADNI gradbeni les za drva prodamo in dostavimo. Tigrad, d. o. o., Celjska c. 13, Vojnik, telefon 041 857-878. 814 SMREKOVE »fosne«, suhe, debelina 8 cm, prodam. Telefon 041 743-436 . 8 3 8 OSLA, starega 3 leta, oslico, staro 6 let, cena za oba 780 EUR, in Tomo Vin-kovič, letnik 1979, solidno ohranjen, prodam za 1.900 EUR. Telefon 040 611-175. 840 BUKOVA drva, možen razrez in dostava, prodam. Telefon 041 809-871. 845 NARODNO nošo, gorenjsko, kompletno za fanta, rabljeno, visoki škornji št. 42, prodam za 110 EUR. Telefon 070 263987. 849 ŽENSKO mestno kolo Rog, na 6 prestav, s košaro, rdeče barve, prodam. Telefon 031 353-616. 853 SGMZEBECi, VRUNČEVA2 3000 CELJE GSM: 051/335-200 FAX: 05/91181 50 Umrl je večkratni predsednik Skupščine Občine Šentjur pri Celju VINKO JAGODIC s Ponikve (26. 11. 1928 - 28. 2. 2011) Od njega smo se poslovili v sredo, 2. marca 2011, na pokopališču na Ponikvi. S spoštovanjem se ga bomo spominjali. Župan Občine Šentjur s sodelavci in člani Občinskega sveta STARO pohištvo, dve omari, dve postelji, kredenco in star stroj za luščenje koruze, dobro ohranjen, prodam. Cena po dogovoru. Telefon (03) 5824-611. 847 ZAPOSLITEV IŠČEM delo: čiščenje stanovanj ali likanje. Okolica Celja. Telefon 031 671-269. 816 40-letna poštena ženska s hišo želi, da se k njej preseli moški do 56 let. Telefon 041 248-647; agencija Alan. 841 CELJANKA, urejena, zaposlena, 50 let, mladostna, želi prijatelja. Pokliči! Telefon 041 248-647; agencija Alan. 841 Ženitna posredovalnica zaupanje za vse generacije, brezplačno za ženske do 48 let. Tel.: 031/836-378 03/5726319 Leopold Orešnik, p.p. 40, Prebold MOŠKI, 45 let, 167 cm, z avtom, službo, hišo, brez obveznosti, iščem žensko za resno zvezo, brez obveznosti, ki bi se preselila. Telefon 031 211-178. 794 43-letni moški, višje in lepe postave, urejen, s hišo, želi čedno dekle za skupno življenje. Ti k meni. Telefon 031 730571. 833 Bohorč "M _zaposli_ | KUHARICO/-JA H z izkušnjami za samostojno delo (a la cart, malice, kosila). Informacije na tel. 041-666-726, MARJAN BOHORČ POSOJILA za zaposlene in upokojence! Izplačilo gotovine takoj. Posojilo lahko vračate s položnicami (tudi za osebe z nižjimi dohodki). Info-kredit, d. o. o., Mariborska cesta 86, 3000 Celje, telefon 059 226-600, 051 886-600. n NUJNO iščem samsko žensko (izučeno kuharico) za oskrbo gospodinjstva. Telefon 031 851-867. Š 82 VINSKA klet Furlan v Šempetru (cesta za Aero): vrhunska kraška vina: refošk - 2 EUR/l, cabernet sauvignon - 1,5 EUR/l, chardonnay - 1,3 EUR/l (tudi stekleničena po 1 l). Delovni čas: od ponedeljka do petka od 10. do 17., ob sobotah in nedeljah od 9. do 12. ure. 464 NUDIMO fasaderstvo, slikopleskarstvo in suhomontažne sisteme Knauf. Telefon 041 710-857, 041 721-057. Andrej Ma-rot, s. p., Mar zaključna dela v gradbeništvu, Reka 27 a, Laško. l 39 OBNAVLJATE hišo, stanovanje, sobo? Polagamo, brusimo parket, laminat, keramiko in opravljamo vsa soboslikarska dela. Parketarstvo in soboslikarstvo Bojan Ribar, s. p., Migojnice 73 a, telefon 041 522-035. 645 GRADITELJI, pozor! Po zelo ugodnih cenah izdelujem peči in bojlerje za centralno ogrevanje. Garancija za peči je 5 let. Anton Aplenc, s. p., Prekorje 29 a, Škofja vas, telefon 541-5011, 041 531-976. 733 Usoda stisnila te je v temo, angel, ki bil je v tebi, poletel je v nebo, angelček moj, bodi vedno z menoj, neizmerno te pogrešam. (Tvoja mamica) V SPOMIN Tri leta so minila, kar čuva te gomila, dragi MARTIN CIGELŠEK (1985 - 2008) Hvala, če spoštujete njegov spokoj, hvala, ker mu prižigate svečke in vsaj za trenutek postojite ob grobu. Ti živiš v naših srcih. Vsi tvoji Umrla je naša sodelavka TANJA MALGAJ diplomirana fizioterapevtka Oddelka za medicinsko rehabilitacijo Ohranili jo bomo v trajnem spominu. Splošna bolnišnica Celje Je čas, ki da. Je čas, ki vzame. Pravijo, je čas, ki celi rane. In je čas, ki nikdar ne mine, ko zasanjaš se v spomine. Nepričakovano nas je zapustila prijateljica in sodelavka TANJA MALGAJ diplomirana fizioterapevtka Oddelka za medicinsko rehabilitacijo Draga Tanja, ohranili te bomo v lepem spominu. Sodelavke in sodelavci Oddelka za medicinsko rehabilitacijo Splošne bolnišnice Celje Laško Poročila sta se: Jasmina BEGANOVIC in Uroš ESIH, oba iz Zidanega Mosta. Žalec Poročila sta se: Monika BANOVŠEK iz Ponikve pri Žalcu in Igor VERDEV iz Podkraja. Celje Umrli so: Angela KRUM-PAČNIK iz Celja, 76 let, Stanislava ZABUKOVNIK iz Gotovelj, 84 let, Marica JA-KULIN iz Celja, 80 let, Jožef KOČAR iz Trnovega Hriba, 75 let, Marija METLIČAR iz Celja, 92 let, Terezija TURK iz Črešnjice, 77 let, Neža FI-RANT iz Jezerc pri Dobjem, 90 let, Štefanija JAVORNIK iz Celja, 83 let, Roza GAJŠEK iz Bukovžlaka, 75 let, Franc ŠTIBERC iz Žalca, 66 let. Laško Umrli so: Ljudmila KRALJ iz Kranja, 86 let Luka KRA-GOLNIK iz Rimskih Toplic, 26 let. Šmarje pri Jelšah Umrli so: Slavica CVEK iz Buč, 63 let, Jožef GAJŠEK iz Žahenberca, 71 let, Ljudmila LORGER iz Šmarja pri Jelšah, 61 let. Šentjur pri Celju Umrli so: Franc ČATER iz Osredka, 92 let, Vincencij SMEH iz Vrbnega, 81 let. 805 n n 850 Delo, skrb, skromnost in trpljenje tvoje je bilo življenje. Nam ostali sta praznina in globoka bolečina. ZAHVALA Ob boleči izgubi dragega moža, očeta, dedija, pradedija in brata JOŽETA KOLARJA iz Straže 6 pri Novi Cerkvi (12. 3. 1928 - 18. 2. 2011) se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, da ste ga pospremili na njegovi zadnji poti, izrazili sožalja ter darovali cvetje, sveče in sv. maše. Iskrena hvala g. dekanu Alojzu Vicmanu za opravljen cerkveni obred, ge. Katici Pešak za poslovilni govor, pevcem iz Nove Cerkve, g. Slavku Jakobu za molitve, pogrebni službi Raj, trobentaču za odigrano melodijo, osebju oddelka za anesteziologijo intenzivno medicino bolnišnice Celje, kolektivu Gimnazije Celje - Center, Remontu, gradbenemu podjetju, d. d., Celje, Svečarstvu Jelenko, s. p., Celje in Društvu upokojencev Vojnik. Žalujoči vsi njegovi ZAHVALA Zapustil nas je dragi mož, oče, dedi in pradedi BOŽIDAR LES starejši Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom in znancem za izražena sožalja, darovane sveče in cvetje ter pogrebni službi Veking za opravljen obred. Žalujoči vsi, ki smo ga imeli radi Nimam sporočil, moje sporočilo je moje življenje. (Mahatma Gandi) ZAHVALA Ob boleči izgubi sestre, mame in stare mame TEREZIJE KRAŠOVEC Maksičeve Cvetke iz Arclina 4 (19. 9. 1933 - 23. 2. 2011) se zahvaljujemo vsem, ki ste jo imeli radi, ste na različne načine pomagali ter jo ljubeče pospremili na njeni zadnji poti. Žalujoči: brata Mirko in Milan z družinama ter sin Marko z družino Žalec Umrli so: Ignacij Viljem KUŽNIK iz Ljubljane, 79 let, Jasmina ŽGAJNER iz Žalca, 45 let, Mihael ROBIDA iz Ko-šnice pri Celju, 60 let. Mozirje Umrli so: Sandi BANKO z Rečice ob Savinji, 31 let. Velenje Umrli so: Brunoslav RAPUC z Raven na Koroškem, 73 let, Aleksander ZRIMŠEK iz Velenja, 78 let, Rajko MEŠL z Dobrne, 56 let, Josipa CETINSKI iz Velenja, 89 let, Slava SAJKO iz Velenja, 93 let, Božidar LES iz Celja, 92 let, Jožefa SKORN-ŠEK iz Šoštanja, 88 let, Robert PODLIPNIK iz Velenja, 61 let, Marija LOVRENČIČ iz Ljubljane, 78 let, Marjan ČORIC iz Ljubljane, 37 let, Stanislav PRAVDIČ s Prevalj, 79 let. Ko pošle so ti moči, zaprl trudne si oči. Zdaj tiho, mirno spiš, bolečin več ne trpiš, a čeprav spokojno spiš, v naših srcih še naprej živiš. Prižgana je luč spomina, v srcih pa ostala skrita, tiha bolečina. V SPOMIN 28. februarja je minilo štiri leta žalosti in bolečine, kar nas je zapustil naš dragi mož, ati, sin, brat in stric IVAN PUKMAJSTER (9. 6. 1958 - 28. 2. 2007) Življenje je omejeno, ljubezen in spomin sta neskončna. Iskrena hvala vsem, ki se ga spominjate, postojite ob njegovem grobu in mu prižigate sveče. Žalujoči: žena Mojca, sinova Darko in Uroš, mama, brata in sestri Vse življenje trdo si garal, vse za dom si dal. Bolezen premagala tvoje je moči in zaprla trudne ti oči. ZAHVALA V 92. letu nas je zapustil dragi ate, dedi in tast FRANC ČATER iz Osredka 1 a, Šentjur (24. 11. 1919 - 22. 2. 2011) Besede zahvale so premalo, da bi se zahvalili vsem, ki so ga pospremili na njegovi zadnji poti, darovali cvetje, sveče in za svete maše ter nam izrazili pisna in ustna sožalja. Iskrena hvala vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom in znancem, gospodu župniku Petru Orešniku za lepo opravljen obred in govornici Bernardi Zupanc za besede slovesa. Hvala tudi Valčki za potrpežljivost in pomoč. Hvala pogrebni službi Žalujka za pripravo zadnjega slovesa, hvala pevcem iz Jakoba za odpete pesmi in trobentaču za odigrano Tišino. Iskrena hvala kolektivu Alposa za izkazano pozornost. Vsem in vsakemu posebej še enkrat hvala. Žalujoči vsi njegovi Ko pošle so ti moči, zaprla trudne si oči. Zdaj tiho, mirno spiš, bolečin več ne trpiš, a čeprav spokojno spiš, v naših srcih še naprej živiš. Prižgana je luč spomina, v srcih pa ostala skrita, tiha bolečina. ZAHVALA Ob boleči izgubi žene, mame, stare mame, prababice in tete MARIJE OGRAJENŠEK roj. Kresnik iz Gradišča 5, Vojnik (8. 9. 1931 - 22. 2. 2011) se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za izrečeno sožalje ter darovano cvetje, sveče in svete maše. Hvala vsem, ki ste našo mamo pospremili na njeni zadnji poti. Hvala gospodu župniku za opravljen obred, pevcem iz Vojnika, govornici Mileni Jurgec, pogrebni službi Primožič in trobentaču za odigrano melodijo. Hvala tudi gospe Kristini za molitve ob pogrebu, kolektivoma Tuš in Izletnik Celje ter prevozništvu Rogel. Žalujoči vsi njeni najdražji Niti zbogom nisi rekla, niti roke nam podala, a v naših srcih za vedno boš ostala. ZAHVALA Ob izgubi drage mame, babice, prababice in praprababice NEŽE FIRANT iz Jezerc pri Dobju (14. 12. 1920 - 15. 2. 2011) se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, znancem, pevcem, g. župniku za opravljen obred in pogrebnemu zavodu Žalujka Dramlje. Še posebej iskrena hvala vnuku Franciju z družino, ki je veliko pomagal pri oskrbi zadnje mesece, ki jo je potrebovala 24 ur na dan. Hvala Sandijevi družini, Saškini družini, patronažni sestri Pavli, zdravstvenemu osebju ZD Planina, osebju bolnišnice Celje in vsem, ki so pokojni zadnje mesece njenega življenja kakor koli pomagali lajšati bolečine. Hvala tudi vsem, ki so darovali sveče, cvetje, za sv. maše in denarno pomoč. Hvala vsem, ki so pokojno pospremili na njeni zadnji poti, izrazili sožalja družinskim članom in tistim, ki so postali pri grobu na njeni zadnji poti. Žalujoči: hčerka Marta, vnuk Franci z družino, vnuk Sandi z družino, pravnukinja Saška z družino Ko pošle so ti moči, zaprla trudne si oči. Zdaj tiho, mirno spiš, bolečin več ne trpiš, a v naših srcih še živiš. ZAHVALA Ob boleči izgubi drage mame, babice, sestre in tete MARIJE KANDOLF iz Belovega pri Laškem (17. 1. 1931 - 19. 2. 2011) se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, znancem in prijateljem za izražena sožalja ter darovano cvetje, sveče in sv. maše. Posebna zahvala osebju Trubarjevega doma Loka pri Zidanem Mostu, hvala g. župniku za lepo opravljen obred, pevcem MPZ Sedraž, govornici, praporščakom in GD Sedraž. V globoki žalosti: sin Ivan z družino in sin Martin ter ostalo sorodstvo Glej, zemlja si je vzela, kar je njeno. A kar ni njeno, nam ne more vzeti. In to, kar je neskončno dragoceno, je večno, in nikdar ne more umreti. (S. Makarovič) ZAHVALA Ob boleči izgubi dragega moža, očeta in dedija JOŽETA KOČARJA s Trnovega hriba 34 (6. 1. 1936 - 20. 2. 2011) se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za izražena ustna in pisna sožalja, podarjene sveče in darove za sv. maše. Posebna zahvala osebju kardiološkega oddelka celjske bolnišnice, sestri Miri Zagradišnik za njeno skrb in pomoč v bolnišnici. Hvala vsem rudarjem, gasilcem in praporščakom iz Sedraža in Rečice, pevcem iz Laškega, vsem sodelavcem Pošte Laško, Vrtca Laško in Fortune Pil, d. o. o. Posebna zahvala g. župniku Roku Metličarju za lepo opravljen pogrebni obred, hvala govorniku g. Petru Ojstršku za besede slovesa, trobentaču za odigrano Tišino ter pogrebni službi Komunale Laško. Vsem še enkrat iskrena in nepozabna hvala. Žalujoči: žena Antonija, otroci Anton, Albina in Milan z družinama, vnuki Renata, Nina, Mitja, Alen in Katja ter ostalo sorodstvo L 69 856 n 836 POGREBNA SLUŽBA PRIMOŽIČ PE CELJE PE VOJNIK 051 649 780 www.primozic.si KINO PLANET TUS Spored od 4. do 7. 3. Kinematografi si pridržujejo pravico do spremembe programa. Samova pustolovščina - animirana družinska komedija 3D 11.40, 16.00 Zlatolaska - animirana družinska komedija 3D 11.50, 16.40 Jutranje veselje - komedija 11.00, 13.30, 15.50, 18.10, 20.30, 22.50 Moja neprava žena - romantična komedija 11.10, 13.45, 16.15, 18.45, 21.15, 23.45 Debela mama 3 - komedija 11.30, 13.50, 16.10, 18.30, 20.50, 23.10 Neznanec - misteriozni triler 14.10, 18.50, 21.20, 23.55 Divja vožnja - akcija 3D 13.40, 18.00, 20.20 Rango - animirana družinska pustolovščina, sinh. 10.50, 13.10, 15.30, 17.50, 20.10, 22.30 Rango - animirana družinska pustolovščina 12.00, 16.20, 18.40, 21.00, 23.20 Zajčja luknja - drama 12.30, 14.30, 17.30, 19.30, 21.30, 23.30 legenda: vsak dan sobota, nedelja, petek, sobota PETEK in SOBOTA 18.00 Che: Prvi del - Argentina - biografska drama NEDELJA 18.00 in 20.30 Che: Prvi del - Argentina - biografska drama PETEK 18.00 Zlatolaska - animirana pustolovščina, sinh. 19.00 Cirkus fantasticus - vojna drama 20.00 Kraljev govor - zgodovinska drama SOBOTA 18.00 Kraljev govor - zgodovinska drama 18.30 Zlatolaska - animirana pustolovščina, sinh. 20.15 Cirkus fantasticus - vojna drama NEDELJA 16.00 Zlatolaska - animirana pustolovščina, sinh. 18.00 Cirkus fantasticus - vojna drama 20.00 Kraljev govor - zgodovinska drama I PRIREDITVE j PETEK, 4. 3. 10.30 (in 16.30) Muzej novejše zgodovine Celje živeti v Celju demonstracija obrtnika zlatarja Miroslava Bahčiča 15.00 do 17.00 Jama Pekel_ Ekofest: Otroška delavnica o netopirjih 17.00 Osnovna šola Nova Cerkev Dan Civilne zaščite slovesna podelitev priznanj in nagrad 18.00 Muzej Laško_ Jaz, gledalec odprtje razstave dokumentarne fotografije Janeza Eržena 18.00 Knjižnica Velenje Robert Swindells: Sramota pogovor vodi Andreja Kac 19.00 Plesni forum Celje_ Ansambel Vedun koncert pospremljen s predavanjem dr. Mire Omerzel - Mirt 19.00 Dom Svoboda Griže_ Kavarniški večer gost: pesnik, gledališčnih in kipar Franjo Funkelj 19.00 Plesni forum Celje_ Ansambel Vedun koncert 19.30 SLG Celje_ Tom Dalton Bidwell: Družba na poti abonma Dnevi komedije in izven 20.00 eMCe plac Velenje_ Morje šumi zvočni kino 22.00 Mestni kino Metropol Krasni novi novi val 2 This fire DJ/VJ večer SOBOTA, 5. 3. 10.00 Ekomuzej Žalec Ekofest: Izdelava naravnih tekočih mil, Zdravljenje z glino izvajata Hermina Binder in Janez Ferjuc 10.30 Središče Celja_ Celjski pust 2011 pustna povorka; sodelujejo učenci OŠ Lava s starši 10.30 Dom kulture Velenje Zajček Rudi čisti okolje glasbena predstava Glasbene dežele Maribor 11.00 Bio park Nivo_ Ekofest v parku 15.00 Kulturni dom Zarja Trnovlje Celjski pust 2011 tradicionalna otroška maškarada 17.00 Narodni dom Celje Celjski pust 2011 18. Brezova metla 19.00 Cerkev na Rogli Graz String quartett koncert 19.30 SLG Celje_ Boris Vian: Bebop abonma Dnevi komedije in izven 20.00 Narodni dom Celje_ Valčkov ples 2011 nastopajo: Ansambel Oliver Twist ter Alenka Godec 20.00 Local Celje_ Celjski pust 2011 tradicionalno pustovanje 20.00 Krčma TamKoUčiri Celje_ It's good to be a king pustovanje; najprepričljivejša maska bo za nagrado prejela prestol 20.00 Rdeča dvorana Velenje Pustovanje, nastopili bodo: Zlatko & Optimisti, Langa, Šukar ... 20.00 Restavracija Jezero Velenje Pustovanje z Okroglimi muzikanti 21.00 Mestni kino Metropol This fire pustni ples 21.00 eMCe plac Velenje_ ŠŠK pustovanje 22.00 MC Patriot Slovenske Konjice Pustovanje s skupino Poweršok NEDELJA, 6. 3. 8.30 Bio park Nivo Ekofest v parku 10.00 Ekomuzej Žalec Ekofest: Kolobar in mešani posevki v eko vrtu predavanje Luka Kužnika 10.00 Ekomuzej Žalec Ekofest: ali je vloga uspeh ali prekletstvo predavanje Rajka Škarjiča 12.00 Ekomuzej Žalec Ekofest: Osebna rast skozi gibanje in dih predavanje Ane Miletic 12.00 Ekomuzej Žalec Ekofest: Predavanje z degustacijo zelenega kašastega soka predavanje Marjane Žmavc 14.00 Gasilski dom Ljubečna Celjski pust 2011 otroška maškarada 15.00 Ulice in trgi Laškega Pustni karneval 15.00 Dom krajanov Virštanj Pustni ples na prostem 16.00 Dvorana KS Pod gradom Celje Celjski pust 2011 tradicionalna otroška maškarada 16.00 Celjski dom_ Celjski pust 2011 pustno rajanje za otroke 19.00 Dom. sv. Jožef Celje_ A. P. Čehov: Snubač komedija v enem dejanju; gostuje Ljubljansko gledališče Teharje 19.30 SLG Celje_ Boris Kobal: Ločeni odpadki abonma Dnevi komedije in izven; zaključek festivala in podelitev nagrad 19.30 Kulturni dom Terme Zreče Čistilka Marija komedija PONEDELJEK, 7. 3. 17.00 Knjižnica Velenje Ustvarjalnice sveta: Italija delavnico za otroke vodi Janja Gril 17.00 Dom kulture Slovenske Konjice XXL Bejbe komedija 17.30 Osrednja knjižnica Celje Kje so tiste mejice k'so včasih bile? predava Gregor Kalan v okviru Univerze za III. življenjsko obdobje 18.00 Knjižnica Rogaška Slatina Slava vojvodine Kranjske predstavitev knjige 19.30 Narodni dom Celje Sekstet klarinetov Panars koncert ob dnevu žena; gostja violinistka Anja Bukovec 19.30 Kulturni center Rogaška Slatina Duša in telo koncert Gala Gjurina z gosti 19.30 Dom II. slovenskega tabora Žalec Z roko v roki dobrodelni koncert dekanijske Karitas Petrovče RAZSTAVE Pokrajinski muzej Celje: Alma M. Karlin: Poti; Svetišča ob reki, do preklica; Gostujoča arheološka razstava Emona - mit in resničnost, Mestnega muzeja Ljubljana, do preklica. Muzej novejše zgodovine Celje: Tradicionalne hrvaške otroške igrače, gostuje Etnografski muzej Zagreb, do 1. 9.; Ženski svet(ovi): Zgodbe, gostujejo Muzej in galerije Mesta Ljubljana, do 27. 3. Osrednja knjižnica Celje: razstava SLG Celje skozi čas, do 6. 3.; Prebujanje spečih potencialov, razstava kozmogra- mov diplomirane arhitektke in slikarke Olge Pirih - Lore, do 31. 3. Galerija sodobne umetnosti Celje: razstava Publika je pomembna, do 26. 3. Fotosalon Celje: razstava fotografij Hermana Čatra, do 17. 3. Galerija Mercator center Celje: razstava Kolumbija, popotniška fotografija Mitje Krajnca iz Šmartnega v Rožni dolini železarski muzej Teharje: fotografska razstava Fotokluba Štore Steel: Grič-kanje november 2010, do 30. 3. Jakijeva hiša - galerija Nazarje: razstava akademskega slikarja Franca Goloba, do 31. 3. Galerija Mozirje: fotografska razstava Pust mozirski: prvih 120 let, do 9. 3. Galerija Zgornji trg Šentjur: razstava kiparskih del Ljubomira Melanška, do 31. 3. Kulturni center Laško: razstava likovne skupine Protempore, do 10. 5. Kulturni center Rogaška Slatina: razstava fotografij Jožeta Strniše: Brez photoshopa, do 19. 3. Anina galerija Rogaška Slatina: razstava likovnih del Erne Ferjanič: Drugačna perspektiva, do 6. 3. Dom kulture Slovenske Konjice: razstava Nike Božič: Tkanja, do 28. 3. Galerija Velenje: razstava Prisotna odsotnost figure; razstavljajo: Črtomir Frelih, Zdenko Huzjan, Ivo Mršnik in Jožef Muhovič, do 12. 3. Muzej usnjarstva Šoštanj: razstava Usnjarstvo na Vrhniki avtorice Olge Pivk, do 30. 9. : STALNE RAZSTAVE Pokrajinski muzej Celje: Kulturno-in umetnostnozgodovinska razstava, lapidarij in Celeia, Mesto pod mestom (Knežji dvorec). Pokrajinski muzej Celje, Planina pri Sevnici: Etnološka zbirka Šmid. Zgornji trg Šentjur: stalna arheološka razstava Rifnik in njegovi zakladi. Ipavčeva hiša Šentjur: Ipavca - življenje in delo Gustava in Benjamina Ipavca. Muzej Laško: Laško - potovanje skozi čas; Geologija okolice Laškega; Pivo-varstvo in zdraviliški turizem. Muzej novejše zgodovine Celje: Živeti v Celju, Zobozdravstvena zbirka. Otroški muzej Hermanov brlog: Kraški ovčar pri Hermanu Lisjaku. Fotografski atelje Josipa Pelikana: stalna postavitev. Dvorec Strmol: Kuharca (Pokrajinski muzej Celje); Hetiške tkanine in vezenine (Pokrajinski muzej M. Sobota); Mednarodna zbirka likovne umetnosti Galerija Vlada Geršaka Celje, razstavni prostor Salona pohištva Tripex Celje, gostišče Hochkraut Tremerje, restavracija na celjski železniški postaji, Celeiapark in pošta Celje: likovna dela Vlada Geršaka. Knjižnica Gimnazije Celje - Center: likovna dela dijakov umetniške Gimnazije Celje - Center. r PLANINSKI KOTIČEK Planinsko društvo Celje Matica vabi v soboto, 12. marca na Bijelo koso (1289 m). S postajališča na Glaziji ob Ljubljanski cesti se bomo odpravili z naročenim avtobusom ob 5. uri. Prijavite se v društveni pisarni. Prispevek za prevoz je 23 EUR. DRUŠTVO REGIONALNA VARNA HIŠA Telefon 492-63-56 KRIZNI CENTER ZA MLADE Telefon 493-05-30 ŠENT - Slovensko združenje za duševno zdravje (dnevni center in stanovanjske skupine) Gregorčičeva 6 - pisarna, 3000 Celje, tel. št. 03/ 428 88 90 MATERINSKI DOM Telefon 492-10-14 DRUŠTVO SOS TELEFON ZA ŽENSKE IN OTROKE - ŽRTVE NASILJA 080-11-55, vsak delavnik od 12.00 do 22.00, ob sobotah, nedeljah in praznikih pa od 18.00 do 22.00. Faks za gluhoneme 01-524-19-93, e-mail: društvo-sos@drustvo-sos.si Inštitut VIR - socialna rehabilitacija, raziskovanje in razvoj Vrunčeva 9, 3000 Celje Telefon: 03 490 00 24, GSM: 031 288 827, e-pošta: vir@institut-vir.si, Spletna stran: www.institut-vir.si Pomoč mladostnikom in staršem pri spoprijemanju s problematiko drog in z vzgojnimi težavami SLOVENSKO DRUŠTVO HOSPIC OBMOČNI ODBOR CELJE Dodajati življenje dnem in ne dneve življenju; Kocenova 4 - 8, Celje tel.: 03/548 60 11 ali 051/ 418 446 DRUŽINSKI INŠTITUT BLIŽINA, telefon: 03/492-55-80 Skupine: za starše, za razvezane, za ženske, žrtve psihičnega ali fizičnega nasilja, za moške storilce nasilja ali žrtve psihičnega nasilja CENTER ZA POMOČ NA DOMU Telefon 03 427-95-26 ali 03 427-95-28 DRUŠTVO OZARA CELJE Pomoč ljudem s težavami v duševnem zdravju, Kocenova ul. 4, 3000 Celje Pisarna za svetovanje in stanovanjska skupina: ponedeljek-petek od 8.-16. ure; telefon: 03 492 57 50 ali 492 57 51 Uradne ure: ponedeljek in sreda od 9.-13. ure. DRUŠTVO ZAKONSKI IN DRUŽINSKI INŠTITUT ETEOS 031 555 844, www.eteos.si, info@eteos.si, Gosposka ulica 2, Celje. Svetovanja in pomoč pri dojenju, prehrani in vzgoji najstnikov. Srečanja za starše z otroki do 6 leta starosti. AL-ANON - skupnost svojcev alkoholikov vam pomaga v primeru alkoholizma v družini. Pokličite tel. 01/251 30 00, 041/590 789, spletna stran: ww.al-anon.si KLIC UPANJA CELJE za vse, ki imajo težave Brezplačni telefon: 116-123 Podjetje NT&RC, d.o.o. Direktor: Srečko Šrot Podjetje opravlja časopisno-založniško, radijsko in agencijsko-tržno dejavnost Naslov: Prešernova 19, 3000 Celje, telefon (03) 42 25 190, fax: (03) 54 41 032, Novi tednik izhaja vsak torek in petek, cena torkovega izvoda je 1,10 EUR petkovega pa 1,30 EUR. Naročnine: Vera Gmajner. Mesečna naročnina je 8t70 EUR. Za tujino je letna naročnina 208,80 EUR. Številka transakcijskega računa: 06000 0026781320. Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo. Tisk: Delo, d.d., Tiskarsko središče, Dunajska 5, direktor: Bogdan Romih. Novi tednik sodi med proizvode, za katere se plačuje 8,5% davek na dodano vrednost. NOVI TEDNIK Odgovorna urednica: Biserka Povše Tašič Namestnica odg. ur.: Tatjana Cvirn Računalniški prelom: Igor Sarlah Oblikovanje: www.minjadesign.com Fotografija: Sherpa, GrupA E-mail uredništva: tednik@nt-rc.si E-mail tehničnega uredništva: tehnika.tednik@nt-rc.si RADIO CELJE Odgovorna urednica: Janja Intihar Namestnica odg. ur.: Bojana Avguštinčič E-mail: radio@nt-rc.si. E-mail v studiu: info@radiocelje.com UREDNIŠTVO Brane Jeranko, Spela Kuralt, Polona Mastnak, Urška Selišnik, Saška T. Ocvirk, Branko Stamejčič, Ivana Stamejčič, Simona Solinic, Dean Suster, Tajnica uredništva: Tea Podpečan Veler Lektorica: Tanja Drolec AGENCIJA Opravlja trženje oglasnega prostora v Novem tedniku in Radiu Celje ter nudi ostale agencijske storitve. Pomočnica direktorja in vodja Agencije: Vesna Lejič Propaganda: Zlatko Bobinac, Simona Brglez, Vojko Grabar, Viktor Klenovšek, Nina Pader, Rok Založnik, Marjan Brečko Telefon: (03)42 25 190 Fax: (03)54 41 032, (03)54 43 511 Sprejem oglasovpo elekt. pošti: agencija@nt-rc.si ZA RAZVEDRILO Nagradna križanka AVTOR MARJAN I GRABNER uniceis 9 PRIMORSKA VAS IS PLEZALNO STENO PLEZALNO ZAHTEVNA JE SEVERNA TO-GLAVSKA SL SMUČARSKA TEKAČICA (NATAŠA) OTO VRHOVNIK NORVEŠKA PRESTOLNICA | DOMAČE TALNE PTICE I VARUH DRUŽINA OGNJIŠČA SLOV. PRISTARH MOTOKRO-RIMUANtH SISTOV Levilgra pri Barceloni, desni VSA DELA KAKEGA AVTORJA SLKAR IN ILUSTRATOR GASPARI IVO DANEU V NJEM JE SPRAVLJENA DENARNICA AKORDNI USTROJ SKLADBE GRAFIČNO OBLIKOVANJE MATEVŽ BOKAUČ PRAVO IME IGRALCA YVESA MONTAN-DAQVO 7) DESNI PRITOK ADAMOVA DRUŽICA V RAJU PRIPRAVA ZAPEKO ČEVAP-člčEV „,„,»„„ SLOVENSKI PLAVALEC Ä°E _(»A NA OTOKU VISU URAD SLOVNIČAR KARADŽ1Č TRJSTA-NOVA LJUBICA KDOR DELA POVRŠNO PRETIRANO PRIJAZEN ČLOVEK (SLABS.) TROPSKA OVUALKA NIŽINA 10 EGIPČAN. ZVONKO BOGINJA, ČERNAČ OZIRI- BRITAN. SOVA IGRALEC ŽENA (ALFRED) BALKANSKI PREDNIK ALBANCEV ŽIVALCE S ŠKRGAMI 21 AMERIŠKI IZUMITELJ THOMAS? EDISON FRANC. MESTO OB VZNOŽJU SEVENOV PRIPOVEDNI SADNO DREVO, MIRABELA PRILOGA DELA 20 PRVI ELEKTRONSKI RAČUNALNIK VZDA DEPAKTMA VSZ. FRANCIJI 25 DELAVEC, GAŠPER KI DELA JE KLJUB MAJHNA STAVKI ŽELEZNA 11 GLUMAČ, KI PLEŠE NA VRVI LESENA PIPA LETALSKI 15 VIJAK, PROPELER GLADILEC TKANIN SUROVINA ZA PLATNO MAJHEN OTROK, KI VPIJE GLEDAL 3 JAMNIK IZTOK REMS MANJŠA PTICA PEVKA PEVSKI ZLOG MAJHNO SIDRO PORCELANSKA GUNA PROVOKAT. GLASBENA SKUPNA ZNAK ZA KROM 14 ČRKA GRŠKE ABECEDE 24 SPOLU GLASBA Z JAMAJKE 13 IZTOK MLAKAR KOREN ŠTEVILA ŠTIRI OOCEPfTEV POSODA ZA ODPADNI PAPR SANITETNI MATERIAL IND. POU-TK(NARAr SIMHA) 12 AMERIŠKA IGRALKA GARDNER ŽVAB 16 STAVE 2VOKAL V ABECEDI PO TELEFONSKI STEČE POGOVOR IVAN TAVČAR ORLOVA SAMICA 19 AMERIŠKA IGRALKA MACGRAW PRIUKA GA NAREDI 14 18 TROPSKO DREVO S _„.. posuSenm LUBJEM ZA DIŠAVO UČINKOVIT OBRAMBNI SKOK VRATARJA 23 17 Slovarček: ALES - franc. mesto ob vznožju Sevenov; CIBORA - azijska sorta sliv, mirabela; ČEDRA - lesena pipa s kratko cevjo in pokrovčkom; ENIAC - prvi elektronski računalnik v ZDA; IRT, Jernej, Matevž in Peter - družina si. motokrosistov; SARTHE - departma v sz. Franciji. Nagradni razpis Nagradni razpis 1. nagrada: darilni bon kozmetike Alenke Marguč iz Celja in dve vstopnici za drsanje v Mestnem parku, ZPO Celje 2. nagrada: dve vstopnici za kopanje na Rogaški rivieri 3.-5. nagrada: bon za klasično pico v gostišču Hochkraut v Tremerju Pri žrebanju bomo upoštevali vse pravilne rešitve (geslo), ki jih bomo prejeli na dopisnicah na naslov: NT&RC, Prešernova 19, 3000 Celje do četrtka, 10. marca. Rešitev nagradne križanke iz št. 14 Vodoravno: CVET, HANS, ARD, RIEM, LORA, ILSE, TEZA, ADMIRAL, VIME, IM, NIAGARA, ONO, KNA, NANOS, SEDANJOST, ALI, TAKT, MAILER, FERK, KATJA, MOKA, EKARTER, EZA, TC, NT, ORR, RENATO, NIKKO, ADA, EBOLA, IČA, SUNA, STEROL, NAM, HOMER, GO, GRIEG, LASAN, KIP, EKONOMISTKA, OJA, RANINA, KEAN, KAT Geslo: Junakinja iz Garmisch-Parten-kirchna Izid žrebanja 1. nagrado, dve vstopnici za koncert Wernerja 11. marca ob 19.30 v Celju, prejme: Cvetka Kolman, Paridol 32, Gorica pri Slivnici. 2. nagrado, dva bona za klasično pico v gostišču Hochkraut v Tremer- ju, prejme: Marta Filipšek, Lutrje 1, Ponikva. 3.-5. nagrado, dve vstopnici za drsališče v Mestnem parku, ZPO Celje, prejmejo: Hermina Grajžl, C. Kozjanskega odreda 4, Štore, Jelka Čepin, Breg 126, Polzela in Matjaž Šinkovec, Pregljeva 9, Celje. Vsi izžrebani nagrajenci bodo obvestila o nagradah prejeli po pošti. 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 13 14 15 16 17 18 19 20 21 22 23 24 25 Ime in priimek: Naslov: Ona: Nekdo vam sicer pomeni veliko več kot vsi drugi, vendar vam zaradi tega ni treba izgubljati glave. Tudi on ni ravno hladen, zato boste z malce potrpežljivosti dosegli, da bo prvi korak storil on sam. On: Ljudje vam vse prevečkrat očitajo stvari, za katere niste popolnoma nič krivi. Povzdignite glas in se zavzemite zase, drugače vas bodo tekmeci dobesedno pohodili. Je že tako, da je sedaj čas neusmiljene konkurence. Ona: Ne boste se mogli pritoževati nad pomanjkanjem nežnosti in pozornosti vašegapartnerja, kar vam bo na vsak način zelo godilo. Obeta se vam prijeten pogovor v mesečini, ki pa vam bo prinesel tudi manjše presenečenje. On: Pričakujete lahko izboljšanje svojega zdravstvenega stanja. Niso več daleč dnevi, ko boste ponovno kot nekdaj. Seveda pa to še ni znak, da se lahko ponovno brezskrbno podate na brezkončne zabave in ponočevanja. TEHTNICA fl Ona: Nikar se ne spuščajte v ničesar tveganega, saj vam zvezde niso ravno najbolj naklonjene. Vse ob svojem času in na svojem mestu. Raje se posvetite lenarjenju, kjer ste zadnje čase postali pravi pravcati mojster. On: Ugotovili boste, da je vaša partnerka še vedno do ušes zaljubljena v vas, kar vas bo v veliko meri razveselilo. Povrnite ji njeno ljubezen in preživeli boste izredno prijeten konec tedna v dvoje. EESEI Ona: Prijateljski nasvet vas bo rešil pred pravcato katastrofo na čustvenem področju. Prijatelju izkažite svojo hvaležnost, sami pa raje dvakrat premislite, preden ukrepate, da ne bi ponavljali podobnih napak. On: V nekaterih stvareh ste vse preveč prepričani vase, kaj lahko pa se vam pripeti, da se vam bo vse skupaj pošteno izjalovilo. Malo manj govorite in več delajte, saj bodo vaša dela govorila kar sama od sebe. DVOJČKA 3ft I STRELEC ^ Ona: Spoprijateljili se boste z osebo, ki vam bo v bližnji prihodnosti nudila izjemno ugodne poslovne povezave, ki vam bodoprinesle cel kup ugodnosti. Nikar ne skoparite z denarjem, saj se vam bo naložba bogato obrestovala. On: Doživeli boste presenečenje, ki vam ga bo pripravila vaša partnerka, vendar pa bo vse skupaj zelo prijetne narave. Nikar ne skrivajte svojih čustev, ampak se prepustite prijetnemu ljubimkanju. Ona: Zabavno bo še veliko bolj, kot so vaše najbolj drzne predstave, kar se bo še najbolj pokazalo prav na ljubezenskem področju, kjer vam zadnje čase ni šlo vse, kot pa bi si želeli. Tokrat bo povsem drugače. On: Držite se svojih življenjskih načel in vse se bo končalo na najlepši možen način. To zadeva predvsem vaše ljubezensko življenje, kjer se ne da delati kompromisov na račun lastne sreče. Ona: Od laskavega priznanja boste imeli veliko več, kot pa si morda mislite sami. In nikar ne bodite tako sramežljivi... Prijatelj vam bo pomagal v zapleteni poslovni situaciji, ki pa bo zanj le majhna šala. On: Mika vas, da bi radikalno spremenili svoje okolje. Nikar ne delajte tega, saj bi vam bilo še kako žal, če bi to storili. Držite se tistega, kar imate v rokah -ostalo pa bo prišlo že samo po sebi. KOZOROG Ona: V družbi boste izvedeli za novico, ki vas bo zelo presenetila in vas hkrati tudi razveselila, saj ste to že dolgo čakali. Skušajte čim bolj unovčiti dragoceno informacijo, saj si lahko obetate koristi na vseh področjih življenja. On: Romantični pogledi, ki jih boste namenili svoji simpatiji, bodo končno obrodili sadove. Ta teden je resnično vaš, zato ga kar najbolje izkoristite. Saj poznate tisti pregovor: železo se kuje, dokler je vroče. Ona: Vaša finančna situacija vam nikakor na dovoljuje prevelikih nakupov, zato bi bilo za vaš proračun zelo zdravo, če bi rahlo zmanjšali svoje želje. To vam lahko koristi tudi tam, kjer najmanj pričakujete. On: Namesto da se vdajate ma-lodušju, raje poprimite za delo in kaj hitro boste opazili, da so bile težave le plod vaše neaktivnosti. Prijeten pomenek ob kavi vam bo razkril tudi tiste stvari, ki so bile doslej povsem skrite. DEVICA Ona: Nikar ne oklevajte, da bi začeli resno razmerje, saj so vam zvezde v tem trenutku več kot naklonjene. Počutili se boste izredno romantično, kar vam bo vsekakor pripomoglo h končnemu uspehu pri osebi, ki vas je povsem očarala. On: Vse okoli sebe vidite le črno in neprijazno, kar pa nikakor ne more biti res. Na življenje morate gledati z malo več optimizma, pa se vam bodo odprla marsikatera doslej zaprta vrata. Včasih je potrebno samo potrkati . VODNAR Ona: Nekdo vam bo povedal svoje dobronamerno mnenje o vaših poslovnih potezah, kar vam bo v veliki meri koristilo pri pravilni oceni situacije. Pokažite svojo hvaležnost in ne bo vam žal. On: Odkrito se boste spoprijeli z novo nalogo v poslovnem življenju in s takim pristopom naredili izredno dober vtis na svoje nadrejene. Konec koncev pa je tudi že čas, da tudi vi do-sežete svoje cilje. Ona: Naključno srečanje s starim prijateljem vas bo spomnilo na dogodke iz preteklosti in prav lahko se vam zgodi, da vas bo premamil spomin na nekdanje čase. Pazite, da za to ne bo izvedel vaš partner. On: Pred vami je nov podvig na ljubezenskem področju, ki vam bo na vsak način pošteno poživil vaše življenje. Od začetka bo sicer videti kot avantura, vendar pa boste kasneje vzeli celotno zadevo povsem zares. CtXiLK RUMENA STRAN Deset zapovedi Celjski župan Bojan Šrot se je po srečanju s predstavniki verskih skupnosti takole zatopil v katekizem. Le pri kateri od desetih zapovedi se je najdlje zadržal? Foto: SHERPA Zamišljena in poglobljena sta bila vodja Medobčinskega odbora za 3. razvojno os Bojan Škarja in šmarski župan Alojz Podgoršek. Pari za os Tretja razvojna os je res sila trd oreh - da pa je najtrši odsek med avtocesto in Velenjem, dokazujeta tudi spodnji fotografiji, ki sta nastali med zadnjim posvetom v Velenju. Foto: SHERPA Resna in tuhtajoča pa sta nastopila velenjski župan Bojan Kontič in minister za promet Patrick Vlačič. Štajerska naveza Maja Keuc, letošnja zmagovalka Eme, se lahko za del uspeha gotovo zahvali tudi spremljevalnimi pevkama Karin Zemljič in Katji Kolšek (levo). Slednjo poznamo tudi na Celjskem, kljub temu, da izvira iz Slovenske Bistrice. Že 7-letna je sodelovala v oddaji za mlade glasbene talente Radia Celje Full Cool Demo Top. Nekaj let kasneje je doživela Evrosong kot spremljevalna pevka z Anžejem Dežanom. Zdaj bo »ponovila vajo« še z Majo in tega se veseli, saj ima s prejšnjega izbora same lepe izkušnje. Sicer pa, ko skupaj stopijo Štajerke, je to že samo po sebi dovolj za dobre rezultate ... Foto: STANE SRŠEN Za zgled Na maturantskih plesih morajo biti dobro plesno podkovani tudi učitelji, ravnatelji in drugi šolski delavci, da so lahko za zgled svojim učencem. Tako sta pred dnevi storila tudi ravnatelj srednje šole za strojništvo, me-hatroniko in medije Ludvik Aškerc in šolska svetovalna delavka Mateja Zorko, ki zaradi svojih bogatih medijskih izkušenj med drugim skrbi tudi za promocijo šole. Foto: NATAŠA MÜLLER Strnila glavi za staro pravdo Medtem ko so nekateri Šentjurčani še vedno zaprepadeni nad dejstvom, da bo sicer desetletja pričakovana cesta povozila prav njih, sta šentjurski župan Marko Diaci (levo) in kmetijski minister Dejan Židan v znak dobre volje staknila glavi in kljub zabetonirani situaciji poskušala najti rešitev. »Če bi takrat ... in če bi ... bi lahko ... potem bi bila možnost ...« je razpredal minister. Župan pa je na vse skupaj modro dodal: »Mhm«. Foto: GrupA