-TV v
...... * »»WS

THE OLDEST AND MOST POPULAR SLOVENIAN NEWSPAPER IN UNITED STATES OF AMERICA.
PRVI SLOVENSKI tISf V AMERIKI.
Geslo: Za yero in narod — za pravico in resnico — od boja do zmagal
GLASILO SLOV. KATOL. DELAVSTVA V AMERIKI IN URADNO GLASILO DRUŽBE SV. DRUŽINE V JOLIETU. — S. P. DRUŽBE SV. MOHORJA V CHICAGO.
— ZAPADNE SLOV. ZVEZE V DENVER, COLO., IN SLOVENSKE ŽENSKE ZVEZE V ZEDINJENIH DRŽ/ VAH.
(Official Organ of four Slovenian organizations.)
NAJSTAREJŠI IN NAJBOLJ PRILJUBLJEN
SLOVENSKI
LIST V ZDRUŽENIH DRŽAVAH AMERIŠKIH.
ŠTEV! (No.) 46.
CHICAGO, ILL., ČETRTEK, 8. MARCA — THURSDAY, MARCH 8, 1928.
LETNIK XXXVIL
KOMUNISTI OPUSTOŠJLI MESTO NA KITAJSKEM. — U-MORILI SO VEČ TISOČ KRISTIJANOV. — OBLASTI NIMAJO NOBENE MOČI PROTI TERORISTOM.
Peking, Kitajsko. — Po U-
radnih poročilih in drugih vesteh iz Kitajske, so komunisti umorili več tisoč kristijanov in drugih oseb, ki niso hotele poslušati njihove nauke. Kdor le more se raje izogne in beži proč od podivjanih teroristov. [v. okrajev severno-vzhodno od Kvangtunga se je izselilo .veliko število ljudi. Največ v Indo-Kitajsko. V Svatov je prišlo .->0,000 beguncev. Vse ceste so bilo polne mož, žena in otrok. Mod begunci vlada velika beda in od gladu umirajo.
Neko mesto, v katerem je bilo par tisoč prebivalcev, veri na katoličanov-, je kakor po kakšni nalezljivi bolezni opu--1, oš en o. Komunisti so prebivalce, kateri niso mogli ubežati, pomorili.
O terorizmu poročajo iz več drugih južnih in centralnih provinc. Oblasti ne morejo prav nič pomagati nesrečnežem, > .i jti proti podivjanim komunistom so brez moči. Z druge - rani se pa tudi poroča, da oblasti nočejo pomagati, zato iki, kdor le mure se izogne in odpotuje na varnejši kraj.
Komunisti so dobili na svojo roko ribiče in male farmarje, s katerimi so potem plenili
politične vesti.
Lowden se je vrnil s počitnic. — V North Dakoti pri primarnih volitvah se bo odločilo. — Njegovo ime je na glasovnicah v Illinois. — Ni podal nobene izjave.
Chicago, 111. — Te dni se je
vrnil Frank O. Lowden, bivši guverner države Illinois s počitnic, katere je prebil v ari-zonski puščavi. Takoj, ko se je prikazal v Chicagi, ga je obkolila skupina poročevalcev ter ga obsipavala z raznimi vprašanji, samoobsebi umevno, ti-čočih se volivne kampanje. Lowden je rekel, da se bo odločilo v North Dakoti. kjer lipa, da bo pri primarnih volitvah zmagal. Kar se tiče države Illinois, je rekel, da je njegovo ime na glasovnicah za primarne volitve in ljudstvo bo odločilo, če hoče njega za bodočega predsednika. Ko so ga vprašali, ako namerava podati kakšno izjavo glede njegove kandidature ali če ima kakšne načrte za kampanjo, je odgovoril. da nima ničesar, odločevali bodo volivci. Rekel je,
BYRDOVO LETALO ZA POLET NA JUŽNI TEČAJ.
Slika nam predstavlja Fo kker letalo, s katerim namerava Commander Rich. E. Byrd, U.S.N., poleteti na južni tečaj. Te dni se je vršil poizkusni polet, ki se je dobro obnesel.
CHISHOLM NI VEDEL KAJ DELA.
Kantonu ustanovili svojo vlado.
eksplozIjškaIesreča
.če hoČeio mene za predsedni-oo hišah premožnejših ljudi m kfl me ^ yoU]. ^ pa ^ mi
ne bo treba nositi težkega bre mena odgovornosti in bom živel brez skrbi. Rekel je, da ie vse svoje življenje prirejal politične govore,* sedaj pa hoče počivati. Zelo me nadlegujejo, tako je rekel, da bi se spustil
Sto hiš porušenih po razstrel-bi. — Dvajset oseb je bi!o ubitih, veliko število ranjenih.
-O-
Samarang, Java. — V mestu Kodoes na Javi je nastala eksplozija v tovarni za umetni ogenj. l'činek razstrelbe je bil strahovit. Sto hiš je porušilo in dvajset oseb je bilo ubitih, okrog petdeset pa ranjenih.
na pomoFstavkujočim
premogarjem!
Mrs. Lawrence padla v nezavest na policijski postaji. — Chisholm je bil ranjen v vojni in še trpi za posledicami.
Chicago, 111. — V ponedeljek sta prvič, odkar je George Chisholm priznal, da je umoril svoja dva sina, prišla skupaj z Mrs. Helen Lawrence in to na policijski postaji v navzočnosti policijskega načelnika James W. Reegana v East Chi-cagi. Trenutek sta stala tiho drug poleg drugega, nakar ga je ona objela rekoč: "O, George, jaz nisem vedela, da
KRIŽEM SVETA.
—	Washington. D. C. — Herbert Hoover se boji India-ne. Svojim pristašem je rekel, da ni priporočljivo, da bi on v tej državi "ronal" pri republikanskih primarnih volitvah.
—	Walton, Anglija. — Mrs. Mary Ann Warner, je tukaj u-mrla v visoki starosti 101 leto. Vse svoje življenje je bila na enem in istem prostoru in še nikoli ni nikamor potovala. Dalje nego pet milj od svojega rojstnega doma se ni premaknila .
SPREJEM LETALCEV V CHICAGI.
Iz Jugoslavije*
ZRAČNI PROMET MED BEL GRADOM IN ZAGREBOM SE JE PRIČEL. — LETA LA NAJNOVEJŠE KONSTRUKCIJE. — ZAGRE B-BEOGRAD V 1 URI 45 MINUT. — DRUGE ZANIM IVE VESTI.
Francoska letalca na poletu okoli sveta pristala v Chica-gi. — Sprejem v mestni hiši. — Eden izmed letalcev ima vnetje slepiča.
Chicago, 111. — V ponedeljek popoldne sta prispela v* j Chicago francoska letalv-i ( Capt. Dieudonne Costes in Lieut. Joseph Le Brix. ki se nahajata na poletu okoli sveta iz Pariza in nazaj. Dozdaj sta
boš kaj takega storil, ko sem
ti dejala, da bi rada videla, da ri osebe ob življenje, bi otroke dal proč. Moj Bog. | — Beirut, Syria, tega nisem hotela, da bi ju bil je izbruhnila epidemija koz, umoril. Bog naj ti pomaga!" J ki se z veliko naglico širi. Ko-Nato je ženska padla v neza-ilikor je znano, je umrlo že 22 vest.	t oseb.
Advokata Joseph Conrov iz
— Varšava, Poljska. — V imela srečo in preletela že ve-neki hiši v mestu Uzialoszyn.j liko daljavo, ne dn bi ju do!.*>-blizu nemške meje, je nastala tela kakšna nezgoda. Kako iz nepojasnjenega vzroka eks-jpa bo z nadaljevanjem poleta plozija, pri kateri so prišle št i- (se ne ve. ker Capt. Costes je
j pri slabem zdravju in zdravni-V Svriii ki so ugotovili, da ima vnet je
Belgrad in Zagreb zvezana z zračno progo.
15. februarja se je pričel redni potniški zrafni promet J jugoslovanske družbe za zračni promet "Aeroput". Ta družba je bila ustanovljena že pred letom dni ter je po objavljeni subskripciji naročila pred več meseci v znani tovarni "Potez'* v Parizu pet velikih trgovskih zrakoplovov, od katerih sta dva že dospela v Jugoslavijo. S tema dvema aviono-ma. ki razpolagata z motorji najnovejše konstrukcije in z naravnost luksurijozno notranjo opremo, se je pričel redni potniški promet, ki se za sedaj omejuje le na mesti Zagreb in Belgrad. Pozneje, ko pridejo še ostali naročeni avioni. — katerih bo vsega skupaj okoli dvajset, — se bo uvedel redni promet med Zagrebom, Suš-t-kom, Splitom, Sarajevom, Pu-
da je zadel delu.
sprožil pištolo, v levo roko v Vsled ran se je
Strel je ^ or njem kri za-
strupila in je bila zdravniška pomoč v Celju brezuspešna. Umrl je v bolnišnici, a truplo je bilo prepeljano v domačo župnijo. — Neznani zločinci so poskušali vlomiti v delavnico krojaškega mojstra pri po družni cerkvi v Gorenjem g. Martina Ramšaka. K sreči je prebudil mojstra ropot, ki je prepodil vlomilce sam. preden so se utegnili obložiti z raznim blagom in pobegniti z naropa-nim. Krojač je bil v veliki nevarnosti, ker je eden od bebcih sprožil proti njemu strel, ki pa na srečo ni zadel.
V Dr. Peter Košenina.
V torek 11. febr. ob 2 zjutraj je na svojem stanovanju na Cesti v Rožno dolino št. umrl po vsej Ljubljani in oko-
brovnikom in Ljubljano, med- lici znani tem ko bodo v Srbiji zopet dva zdravnik dr.
ter priljubljeni Peter Košenin;.
Pennsylvania, Ohio Miners Relief Committee v Chicago poživlja vse delavce v mestu, ki se zavedajo položaja, v kakršnem se nahajajo stavku-joči premogarji, da bi jim priskočili na pomoč. V soboto 10. in v nedeljo 11. marca bodo hodili okrog po hišah v Chicago, 111. in nabirali prispevke.
-o-
ŽENA, KI JE USTRELILA MOŽA, OPROŠČENA.
Chicago, Tli. — Anna Horning, 8344 Throop Str., o kateri je bilo poročano, da je u-strelila svojega moža, ko je prišel pijan domov v nedeljo zjutraj, je oproščena, ker se je izkazalo, da je bil mož nasilen in je sirovo z njo postopal. Horning je bil v službi pri železnici ,kjer je pred desetimi leti imel sitnosti radi tatvine blaga iz tovornih vozov.
-o-
— Wilmington, N. C. — John R. Kinley, predsednik Atlantic Coast Line železnice, je na svojem domu premimul.' par.
v kampanjo in prirejal govore, a se nebom podal.
Mr. Lowden je dolgo časa konferiral s svojim manager-jem Clarence Buck-om. Ko so poročevalci vprašali Lowden o, kako stojijo razmere za njega v posameznih državah, jim jo rekel, naj se za tozadevna pojasnila obrnejo na Bučka.
Lowden že mesec dni ni bil v nobeni zvezi s političnimi za-J devami. Potoval je po Arizoni, kjer upa, da je večina ljudstva za njega. Tako je rekel poročevalcem.
Lowden je bil v Chicagi le par dni, stanoval je v Drake hotelu, nato je odšel domov na farmo v Oregon, 111.
-o-
PREMOGARJI V PITTSTON IMAJO NOVO POGODBO.
Gary, Ind. in Anthony A. Fi-litiak iz Indiana Harbor zagovarjata nesrečnega moža in sta izjavila, da Chisholm rii kriv umora, ker ni bil pri zdravi pameti. Conrov zagovarja svojega klijenta na podlagi tega, da je bil Chisholm v svetovni vojni omamljen od plina, kar še vedno na njega slabo vpliva. Vojne grozote so oslabile njegove živce, bil je sedem mesecev v bolnišnici. Ko je prišel iz bolnišnice je šel spet na fronto, kjer je bil ranjen. Zdravil se je na Angleškem, kjer se je tudi poročil z Ivy Reid, ki je še zdaj v Angliji, in je mati treh dečkov, od katerih 2 je umoril Chisholm.
Chisholm je večkrat pisal svoji ženi na Angleško in ona mu je tudi odgovarjala in pisma naslovi j ala na tovarno kjer je delal. O tem pa Mrs. L?iw-
Rirr. Italija.
Začet-
slepiča. Najbrže se bo moral podvreči operaciji.
V Chicago sta priletela iz Detroita, med potjo sta imela slabo vreme, ker je padal sneir.
kom meseca maja se pričaku- Pristala sta na letališču f>3. St. je v Italiji obisk čeških legijo-J in Cicero avenue. Njujino le-narjev. Po obisku italijanskih j talo se imenuje Nungesser-bojišč se bodo v posebnih via-! Coli. Na letališču ju je spreio-kih peljali v Benetke in Rim! lo številno občinstvo francoske ter napravili izlet tudi v Si cilijo.
— Moskva, Rusija. — V tukajšnjem mestu vlada I velika stanovalska kriza in je težko
narodnosti in drugi s francoskim konzulom na čelu. Nato je bil sprejem v mestni hiši, kjer ju je pozdravil župan Thompson. Iz Chicage sta od-
strankam dobiti stanovanja. - letela proti Cheyenne, Wyo.
Med vojno je štela Moskva 1, 500,000 prebivalcev, zdaj pa 2,225.000.
—	Madison, Wis. — Tukaj se bodo vršili sestanki kokoš-jerejcev, na katerih bodo predavali razni eksperti za zboljšanje kokošjereje.
—	Pariz, Francija. — Med otokom Kiosom in Smirnov v turških teritorij al nih vodah ?e-žeči otok Pasparos je bil izročen Turčiji v smislu lozanske mirovne pogodbe. Neka fran-
MORILKA SOPROGA OBSOJENA. v
renče, ki je živela z njim, ;iijcoska družba bo tam zgradila
Pittston, Pa. — Premogarii| jiičesar vedela. Chisholm je. razne stavbe in prometne naprave.
— Moskva, Rusija. — V Moskvi zopet v dolgih vrstah stoji prebivalstvo pred držav-
Pennsylvanija Coal kompanije' nagovarjal svojo ženo, da bi št. 6 premogovnika so dobili prišla semkaj in živela z njim
novo pogodbo, ko so na seji, pri kateri je bilo 1000 Članov, odklonili prejšnjo. Posebni ko-mitej bo pogoje nove pogodbe preštudiral, nakar se bo določilo, če se sprejmejo ali ne. Obrat v majni se je ustavil decembra meseca.
ZDRAVNIK USTRELJEN V URADU.
Detroit, Mich. — Našli so v uradu mrtvega zdravnika Dr. Williama Baker, starega 70 let.. Kdo je morilec ni znano. Nekateri so izpovedali, da so videli nekega moškega, ki je bežal iz hiše, kjer je bil izvršen umor in je najbrže bil ro-
in otroki.
Chisholm je rekel, da se ne čuti zločinca in trdi, da ni vedel kaj dela. Mogoče je. da bodo zagovorniki rešili Chis-holma smrtnfe kazni, gotovo pa je, da bo obsojen v dosmrtno ječo. Obravnava se bo vršila pri kriminalnem sodišču Lake okraja, kjer je sodnik Martin E. Smith.
-o-
NAPAD NA VLAK V MEHI-
Velma West obsojena v dosmrtno ječo. — Stara je šele 21 let. — Obsojenka upa, da bo po desetih letih goto.-vo pomiloščena.
—o—
Painesville, O. — Decembra lanskega leta je bilo poročano, da so našli mrtvega Ed-warda West-a, ko se je nahajal s svojo ženo V elm o West v Perry, kjer sta živela kot no-voporočenca. Umora je bila obdolžena Mrs. West, ugoto-
nimi ali zadružnimi skladišči, » se je> da ^ je g kladiv0Tn
KI; 3 OSEBE UBITE.
Vera Cruz, Mehika. — Poldrugo miljo oddaljeno od Ja-lapa so oboroženi banditi napadli osebni vlak. Ubili so tri potnike, deset je bilo ranjenib. Roparji so s plenom pobegnili. 000.
da dobi moko, jajca in druga živila. Razpoloženje med prebivalstvom je zelo slabo.
-o-
$30,000,000 ZA FORSIRANJE PROrf. POSTAVE.
Washington, D. C. — Kaj stane Strica Sama prohibicija je razvidno iz sledečega : Predsednik Coolidge je odobril predlog v katerem se zahteva 30 milijonov dolarjev za forsi-ranje Volsteadovega zakona. Od te svote dobi prohibicijski biro $12,729,140 in za obrežno stražo bo šlo nad $15,000,-
tolkla po glavi, da je mrtev padel po tleh. Mrs. West je bila spoznana krivim umora drugega reda, obsojena je v dosmrtno ječo, vendar upa, da bo po desetih letih pomiloščena.
Mrs. West je stara šele 21 let. Takoj po umoru se je peljala z avtomobilom v Cleveland, kjer se je zabavala s svojimi prejšnimi prijateljcami in sošolkami. Mr. West je bil premožen in znan v političnih krogih.
ŠIRITE AMER. SLOVENCA!
večja mestu z\czaiia /. /.lačnimi progami. Ker gre tu za parate. ki so se izkazali n.i največjih svetovnih progah, zlasti pa v rednem zračnem prometu med Parizom in Londonom, je brezdvomno, da bo javnost, zlasti trgovska, iskreno pozdravila uvedbo stalnega zračnega prometa med večjimi jugoslovanskimi rnestj. Avion bo preletel razdaljo med Zagrebom in Relgradom v L uri 15 minut, v najslabšem slučaju pa bo potovanje trajalo dve uri. Če se upošteva, da traja vožnja iz Zagreba v Belgrad z orient-ekspresom S do 0 ur, tedaj postane važnost redne zračne proge še večja. Dva velika potniška aviona, od katerih je prvemu ime "Zagreb", drugemu pa "Belgrad". bosta letela vsak dan v obeh smereh. Odhod iz Zagreba v Belgrad bo vsako jutro ob 8. uri 15 minut in bo avion priletel v Belgrad ob 10. uri dopoldne. Po-vratek z aerodroma v Belgra-du, ki se nahaja v Bežaniji pri Zemunu, je zaenkrat določen! ob 9. uri dopoldne ter bo avion priletel v Zagreb ob 5. uri 15 minut popoldne. Ta vozni red zračnega prometa je začasen ter se spremeni s 1. majem. Enak vozni red velja tudi za belgrajski aerodrom. Končno je potrebno registrirati še. da je potniški avion "Zagreb" od-Ictel v ponedeljek 13. febr. v Belgrad, kamor je priletel ob l. uri popoldne po vožnji, ki je trajala 1 uro 35 minut. Ta avion je vodil pilot Striževski, ki je priletel pred kratkim z avionom iz Pariza.
-o-
Nesreča in vlom v Šmartnem ob Paki.
V Šmartnem ob Paki se je ponesrečil Franc Radoslavnik iz Skornega. Bil je na gostiji v Gorenjem. Da bi streljal, kakor je običajno, je nosil v žepu nabasano pištolo, pripravljeno za strel. Grede na prosto mu je ponoči spodrsnilo na ledenih tleh in padel je tako nesrečno,
Odličen /.dra\ nik je bil znan posebno med delavstvom, ki jra je imenovalo le "doktor Peter'*. Pokojni dr. Košenina j t* bil rojen dne I. iulija 18G-L Promoviral je 1. ISO L v Gradcu za doktorja medicine. Xj-kaj časa je bil zdravnik v Metliki, nato pa se ie preselil v Ljubljano, kjer jo postal uradni zdravnik v tobačni tovarni, pozneje v bolniški blagajni (kasnejšem Ol'ZD) ter nekaj časa tudi na železnici. Kot tnk si je pridobil odličen zdravniški sloves v najširših slojih. Pozimi 1. 10:^1. si je pri nekem bolniškem obisku na Dolenjskem zlomil levo roko, ki se mu ni več ozdravila. Od tedaj ie pričel bolehati, tako da je moral 1. 1926. stopiti pri OtIZD v pokoj.
-o-
Tujski promet v Šibeniku.
Lansko leto je prišlo v Šibe-nik s parniki 76.000 tujcev, od teh 1800 s tujimi parniki. Tz »Šibenika je odšlo 69.000 potnikov. od teh 1900 s tujimi parniki.
DENARNA NAKAZILA
ZA JUGOSLAVIJO^ ITALIJO, itd.
Vaša denarna pošiljatev bo v starem kraju hitro, zanesljivo in brez odbitka izplačana, ako se poslnžite nase banke.
Dinarje, ozir. lire smo včeraj pošiljali po teh-le cenah:
500 Din .................9.35
1.000 Din _______________________ 1M0
2.500 Din _________________ 45.75
5.000 Din ____________________ 01.00
10.000 Din ___________________ 181.00
100	Lir ............................$ 5.00
200	Lir ________________________ 11.50
500	Lir _______________________27.75
1000	Lir ............................ 54.50
Pri večjih svotah poseben popust. Poštnina je v teh cenah že vračunana.
Zaradi nestalnoiti cen je nemogoče vnaprej cene določevati. Merodajna so cene dneva, ko denar sprejmemo.
Nakazila se izvršujejo po pošti ali pa brzojavno.
IZVRŠUJEMO TUDI DENARNE POŠILJAtVE IZ STAREGA KRAJA V AMERIKO.
Pisma in pošiljke naslovite na:
ZAKRAJSEK & ČE5ARK,
455 W. 42nd ST„ NEW YORK, N. Y,
t
s,
mm
AMERIKANSltl SLOVENEC
KMERIK'ANSKI SLOVENEC
Četrtek, 8. marca 1928.
Pni in fiajtttrcjii tlortnild lut jr Ameriki, Ufttsorljta Uu 199L
Izhaja rnk dan razna nedelj, po-(Mdeljkov in dnevov po praznikih.
Izdaja in tiska:
EDINOST PUBLISHING CO.
Naslov uredništva in nprave: |849 JV. 22nd St., Chicago, III.
Telefon: CANAL 0098
Za celo leto Za pol leta
Naročnina i
45.00 . 2.50
Za Chicago, Kanado in Evropo:
celo leto____$6.00
Za pol leta __3.00
The Firat and the Oldest Slovenian Newapaper in America. Established 1191.
Issued daily, except S on day, Monday and the day alter holidays.
Published by:
EDINOST PUBLISHING CO.
Address of publication office:
1849 W. 22nd St., Chicago, III.
Phone: CANAL 0098.
Subscription:
For one year ------——$5.00
For half a year _ 2.50
Chicago, Canada and Enrope:
For one year ............. . $6.00
For half a year .___3.0^
POZOR:—številka poleg vašega naalova na liatu znači, do kedaj imate list plačan. Obnavljajte naročnino točno, ker | tem veliko pomagate liatu.
DOPISI važnega pomena za hitro objayo morajo biti doposlani na ured taiitvo vsaj dan in pol pred dnevom, ko izide list.—Za zadnjo številko v tedni. |e čas do četrtka dopoldne.—Na dopise brez podpisa se ne ozira.—Rokopisov ■rsdniitvo ne vrača.
Entered as second class matter November 10, 1925, at the post office ai Chicago, Illinois, under the Act of March 3, 1879.
Delavci in delavke za "A.S." na plan, ker visoko je solnce in velik je dan!
Cleveland-Collinwood, Ohio.
Cenjeni gospod urednik:—Tu Vam pošiljam enega polletnega naročnika za najstarejši in za katol. principe najzaslužnejši list.
Naj omenim na tem mestu, da se nisem dosedaj toliko zanimal za Amer. Slovenca. Vzrok je bil ta. ker nisem poznal še popolnoma amerikanskih razmer, ko sem pa spoznal, da je Amer. Slovenec eden izmed najodločnejših slovenskih listov, ki se poteguje za pravico in za delavske interese, me je napotila tekoča kampanja in pa dolžnost kot katoličana do tega, da sem tudi jaz poizkusil malo poagitirati v prid Amer. Slovenca. A' tem oziru prihajajo zelo razveseljiva poročila iz slovenskih naselbin sirom Amerike, osobito iz Milwaukee, Jo-lieta. Puebla in drugih naselbin. To kaže, kako navdušeno gredo naši zavedni Slovenci na delo za katol. list; vsa čast jim.
Čudno se mi pa vidi, da iz naše slovenske prestolice ni ni-kakega glasu o poročilu kakšne agitacije. Rojaki, delavci za katoliško časopisje, kje ste?
Polja je še veliko neobdelanega tukaj; odkar se je vršila konvencija K.S.K.J. v Clevelandu, veje tu čisto drugačen duh. V dokaz za to nam služijo vedno nanovo ustanovljajoča se društva, spadajoča k K.S.K.J., in kjer se katoliška društva tako lepo razvijajo, tam bi se moral tudi katol. list, saj to spada skupaj. Zatorej, slovenski; delavci in delavke na plan. visoko je solnce in velik je dan!
Gl. predsednik K.S.K.J.. Mr. Anton Grdina, se je še vedno izkazal v vseh kampanjah kot navdušen boritelj za katoliške ideale in tudi sedaj ne bo izostal.
Kaj pa naš ruski Joža Grdina, ustanovitelj dveh društev K.S.K.J. in marljivi delavec na polju kulture in izobrazbe, ali mari mislite, da se tudi on ne bo izkazal hrabrega junaka, ko se gre za katoliški tisk? !
Pa naš Newburgh, ta zavedna katoliška naselbina, kje si, vzdrami se!
Kaj pa naša domača naselbina, Col lin wood, ali spiš, nič glasu od tebe? Kje je Mr. John Mesec, ta zaslužni veteran za katoliško časopisje, in pa Mr. Karol Skebe? Ali ne vesta, da je kampanja za Amer. Slovenca?
Collinwood se je zadnjih par let udeleževal pri mnogih kampanjah in iz marsikatere odnesel prvo nagrado. Ali bomo sedaj pustili, da nas bodo drugi prekosili? Nikakor ne, le s trudom in z bojem se pride do zmage. Kakor je bilo citati iz kampanjskih vesti, se je dosedaj oglasila tozadevno samo le Mrs. Glavan iz naše naselbine. Vsa čast ji! Jaz sicer nje ne poznam osebno, ampak njeno ime je znano radi njenega delovanja na društvenem polju, posebno pa radi zaslug ustanovitve collinwoodske podružnice Slov. Ženske Zveze.
Da bo javnost vedela, kakšno mnenje prevladuje v naši naselbini o Amer. Slovencu, citiram na tem mestu te-le vrstice:
Moj brezposelni znanec je tarnal, da mu je dolgčas, ker nima nič čtiva; jaz sem mu obljubil, da mu preskrbim nekaj berila. Dal sem mu cel ovitek Amer. Slovenca. Ob drugi priliki, ko sva se zopet sešla, se je izrazil tako-le: "Amer. Slovenec je izvrsten list in najbolje urejevan izmed vseh slovenskih listov, kar jih izhaja v Združenih državah; ima veliko zanimivega za vse panoge družabnega življenja, kjer ima tudi žen-stvo odmerjen svoj kotiček. Razven tega prinaša lepe povesti; najbolj mi pa ugaja četrtkova izdaja, katera je s prilogo."
Tako se je izrazil mož o Amer. Slovencu, kateri ni našega mišljenja.
Pred par leti, ko so cerkveni možje obiskali njegovo hišo,
jih je napodil iz hiše; sedaj pa taka izpoved o Amer. Slovencu.
To se mi je zdelo vredno, da se napiše m pove javnosti.
Torej stopimo v vrste in poagitirajfcio za kat. časopis. Posebno sedaj v postnem času nas sv. Cerkev opominja, da se naj ogibamo hudega in delajmo dobro* Večjega dobrega dela pa si ne more nihče misliti, kakor s tem, da razširja kat. časopisje in s tem brani sv. vero proti napadom brez verskih časopisov. '
Ako poslušate kakega slov. odpadnika, kako on zabavlja čez vero in Boga rekoč, da ni duše ne pekla ne nebes in ne posmrtnega življenja — narava je njegov bog, in ko ga na koncu njegovega besedičenja vprašate: "Ali si pa tudi siguren, da je vse to res?" bo odgovoril £ahato odpadnik: Seveda je, saj sem čital jaz že veliko, jaz sem izobražen, jaz nekaj vem, v farške bajke ne verujem nič več. — In s tem je tudi mož po-> vedal vso svojo vedo. Ko ga naposled vprašate, kje je prejel takšno izobrazbo, vam bo odgovoril: "O, jaz čitam 'Prosveto', 'Pi-oletarca', 'Enakopravnost' in 'Cas' ter knjige, katere ti listi izdajajo ali prodajajo.
Aii bomo mi dopustili, da bodo še dalje slepili naše dobro slovensko ljudstvo? Ne, nikakor ne. Naš narod je bil zastrupljen potom brezverskih časopisov .in mi mu moramo dati protistrup, to je, dobro in poučno čtivo. Kakor vpliva slabo berilo na slabo stran, tako vpliva dobro na koristno stran. Rešimo kar se teh zapeljanih še rešiti da. V sv. pismu je pisano: "Ako se le ena izgubljena duša vrne nazaj k Bogu po tvoji zaslugi, zagotoviš svoji duši večno plačilo."
Ali si morete misliti večje nagrade za nas katoličane kot je ta? Vse zlato in srebro tega sveta nima tje veljave. Zatorej na delo za večji in edini katoliški dnevnik, Amerikanski Slovenec!	Frank Kovačic.
BAZAR V KORIST STAV-KARJEV PREMOGARJEV.
La Salie, 111.
Prosim, dovolite mi nekoliko prostora v našem cenjenem delavskem listu A. S. Poročati imam, da namerava naša naselbina prirediti v korist stav-karjev premogarjev posebno zabavo z bazarjem. Veliko se piše in čita o raznih podporah in darilih v pomoč stavkujočim od vseh krajev. Torej vsa čast rojakom in rojakinjam, kateri delujejo za to, kajti potreba je res velika. ~ .
Tudi tukaj pri nas se je zavzelo nekoliko vrlih rojakov za to plemenito idejo. Na podlagi resolucije društva "Edinost", predložena in inicijatirana po rojaku John Novak, da se skliče vse zastopnike (ce) vseh tu-kajšnih društev na posvetovanje, smo se temu povabilu z veseljem odzvali. Sestanek je bil sklican na 12. febr., katerega smo se udeležili večinoma vsi zastopniki (ce) tukajšnih slov. društev. Po daljšem razmotri-vanju se je sklenilo, da se priredi takozvani bazar ali semenj v Slovenskem domu in sicer na majnarski praznik dne 1. aprila. Ker pa pride ta praznik na nedeljo, bomo že pričeli v soboto, to je zadnjega marca in že bo nadaljevalo do dvanajste ure v nedeljo zvečer. Pravega in natančnega programa še? ne morem poročati, pride pozneje. Kakor pa že po navadi pri takšnih prireditvah, lahko navedem nekoliko vsaj za pričetek. Ker se nadejamo dobiti nekaj brezplačnih daril, bo takozvana licitacija ali po naše javna dražba, kjer bo dovolj zabave in vmes bo svirala domača slovenska godba slov. koračnice kot "Naprej zastava Slave!" "Hej Slovani!" "Kje dom je moj?" "Banovci" itd. Tako bo torej vsake vrste za-
bave. V nedeljo popoldne ob 2. uri pa priredi dramatični odsek društva "Soča" krasno igro "Divji lovec", katera je ena izmed najboljših in najzanimivejših slovenskih dramatičnih iger. Rojaki, sezite po vstopnicah. Zlasti priporočam po bližnjih naselbinah v okolici kot DePue, Oglesbv, Ottawa in drugod, ki še niste imeli prilike videti te zanimive igre. — Pridite, ne bote se kesali. Obenem pa pomagate tej dobri stvari za bedne stavkarje. Takoj po igri pa bo govoril Mr. Sodestrom iz mesta Streator, 111. On zastopa v zakonodaji naš okraj — La Salle County. On je vnet delavski boritelj.
Vstopnice imamo že na rokah in jih bomo razposlali vsem društvom v La Sal le, De Pue, Oglesby, Ottawa. Rojaki, še enkrat prosim, sezite- po njih, da se s tem pripomore do boljšega uspeha, ker ves prebitek je namenjen za bedne pre-mogarje.
Ne smem pozabiti omeniti, da je naš vrli rojak John Novak obljubil dvajsetdolarski zlat, katerega bomo na en ali drug način "izberetali".
Mla^li in starejši so uljudno vabljeni na to prireditev. Nobenemu ne bo žal, če kaj pripomore temu skladu, kajti je tukaj precejšnje število premogarjev, ki so zadnjih enajst mesecev brez vsakega zaslužka. So torej potrebni pomoči!
Na svidenje na gori označeni prireditvi!
Frank Mišjak.
KAJ JE NOVEGA V EUCLIDU?
Euclid, Ohio.
Tudi v naši naselbini poskušamo z agitacijo z A. S. Upam, da bomo sčasoma med prvimi glede novih naročnikov.
Kar se tiče našega Altarnega
društva, napredujemo. V enem letu smo imele 4 sprejeme novih članic. Spomladi upamo, da bo zopetni sprejem in takrat se bomo dale slikati z novim banderom. Sv. misijon se bo začel na Belo nedeljo. Vodil ga bo Rev. p. Odilo. Trajal bo en teden. Maja meseca bo naš prevzvišeni clevelandski škof Joseph Schrembs delil sv. birmo pri nas. In prvo sv. obhajilo bomo tudi imeli enkrat spomladi. Otroke uči sam gosp. župnik in so vselej izvrstno naučeni.
Za obletnico našega društva smo imele žalosten slučaj, namreč pogreb naše sosestre Josephine Tekavčeve. Bila je prva članica našega društva, ki je umrla. Takrat smo šele videle, kake koristi imamo, kako krasne molitve je molil g. župnik pri rajni v navzočnosti članic. Menda ni ostalo nobeno oko suho. Pri pogrebu so bili tudi skoraj vsi delavci iz slov.
ter enega brata. Prizadeti družini iskreno sožalje!
V	ponedeljek, 27. febr., -je umrl v Faribault, Minn,, 171et-ni John Mihelich. Prepeljan je bil na Chisholm na dom svojih starišev Mr. in Mrs. Geo. Mihelich. Pogreb se je vršil v četrtek, 1. marca, s sv. mašo.
V	torek popoldne je Miss Mary Globokar tako nesrečno padla, ko je spodrsnila na ledenem hodišču (sidewalk), da si je v treh mestih nogo zlomila. Prepeljana je bila v Rood bolnišnico. Nesreča pač nikoli ne počiva.
V	pondeljek in torek, 27. in 28. febr., se je vršil izpit v tukajšnji večerni šoli. Izpit o državljanstvu je srečno prestalo 74 učencev, izmed teh 08 Jugoslovanov. 7. marca bodo dobili diplome, potem bodo pa brez zadržka dobili državljanske papirje.
Kot vsako leto se bo tudi letos vršila igra v korist cerkve
REDE
livarne. Lepo so se izrazili o,na sv. Patricija dan. Ime igre naši fari in cerkvi, kakor o du- je "The Patsy" in vršila se bo hovniku in naših pevcih. Rekli'--	, ,
so, da smo lahko zadovoljni. To pač, saj smo tudi. Ampak časi so jako slabi, a stroški pa veliki. Pa z božjo pomočjo in dobro voljo upamo na naš napredek. Dosedaj smo napredovali počasi a gotovo. In tako tudi upam, da tudi v čitanju in naročanju katoliškega časopisja ne bomo zadnji.
Pozdravljam vse naročnike tega lista! Listu pa želim obilo uspeha in napredka. Z Bogom!
J. Intihar.
DRUŠTVO MOŽ IN FANTOV NAJSV. IMENA PRI CERKVI SV. JURIJA.
So. Chicago, 111.
Imenovano društvo priredi prihodnjo nedeljo. 11. marca, dopoldne ob 8. uri svojo cerkveno slovesnost. Sv. maša se bo brala za žive in rajne člane društva. Med sv. mašo bo skupno sv. obhajilo članov. Društ-veniki naj pridejo s svojimi društvenimi znaki. Po sv. maši bj) sprejem novih članov.
Zvečer istega dne ob 7:30 priredijo člani HNS. podučni ter zabavni večer. Naprošeni so slov. in angleški govorniki. Na koncu programa je določeno, da bo neki znanec ter dobrotnik amer. mladine pokazal slike (film) iz stare domovine. Tako je dogovorjeno, če ne pride kaj posebnega vmes. Dostop je dovoljen vsem do-bromislečim. Da bodo govorniki bolj navdušeno govorili, pridite v obilnem številu v cerkveno dvorano v nedeljo zvečer ob 'moč
pol 8. uri.
Odbor.
v Junier High School Auditorium.	J. J. Sterle.
-o-
POMOŽNA AKCIJA BAR-BERTONSKIH DRUŠTEV ZA PREMOGARJE.
Barberton, O.
Da se v večji meri pomore premogarjem, ki trpe vsled stavke, so barbertonska društva poslala na skupno sejo svoje zastopnike, kateri so tam sklenili, da vsled postnega časa ni sedaj primerno imeti veselice kot se je prvotno nameravalo in da se naj gre raje v to svrho pobirati prispevke po hišah. Društva, katera so se te akcije udeležila so: Sv. Martin št. 44 JSKJ.; Triglav št. 48 S. NPJ.; Sv. Jožef št. 110 KSKJ.; Ljubljana št. 73 SNPJ.; Buckeye št. 626 SNPJ.; samost. dr. Domovina št. 61 SSZ.; Majnik št. 28 SDZ.; Soc. klub št. 232. Osebe, katere so bile pooblaščene nabirati prispevke, so:
Frank Poje, John Rupert. Albina Poljanec, Joe Lekšan, J. Ujčič, Anton Okolish, Frank Virant, Frank Carr, John Jan-kovich. Frank Markovich, Anton Valenčič. John Garbor, Louis Novak, Lawrence Frank, John Fidel.
Ti zgoraj navedeni in noben drugi ni pooblaščen nabirati prispevke od teh gori navedenih društev. Vsi prispevki se bodo enakomerno razdelili na društva omenjena gori, katero posamezno društvo bo lahko potem odmerjeno jim svoto poslalo v sklad ali na mesto v po-štrajkujočim premogar-
jem. Društvo Srce Marije št.
-0--j 111 KSKJ. se je izjavilo, da
KAJ JE NOVEGA PRI SV. 0no samo zbira in bo še nada-JOŽEFU NA CHISHOLMU? jije zbiralo v ta namen. Rojake Chishoim, Minn. ;v nagi naselbirii se prosi, da
V torek »zvečer, 28. febr., je umrla splošno znana rojakinja Frančiška Petrich, soproga Jakoba Petricha. Bolna je bila nad leto dni, dokler jo ni smrt rešila trpljenja.
Pokojna je bila rojena v So-dražici pri Ribnici, stara je bi-
PiiiiHiifli!i)ra
Selma Lagerlof:
DEKLE Z MOČEVJA.
(Dalje.)
Stala je pokoncu in odločno pred sodnim stolom in gledala sodniku v strogi obraz. Sedel je naslonjen z obema rokama na mizo; in dolgo, dolgo ni mogel odvrniti pogleda od nje. Ko jo je tako opazoval, se je zgodila v njem velika izprememba. Vsa zaspanost in nezadovoljnost, ki. je ležala v njegovih potezah, je izginila, in njegov veliki, surovi obraz je* bil vsled genotja skoroda lep. Poglejte, si je mislil sodnik, poglejte, tako je moje ljudstvo. Nočem se
pritoževati, ko je vendar v eni izmed najnižjih slojev toliko ljubezni in božjega strahu.
V trenutku je začutil sodnik, da so mu solze stopile v oči in skoro osramočen se je zganil in hitro pogledal okoli sebe. Tedaj je videl, da so se sklonili najprej pisar, sluga in dolga vrsta prisednikov, da bi vi-deli deklico, ki je stala pred sodnim stolom in tiščala k sebi sveto pismo. In videl je na njihovih obrazih neki sijaj, kot da bi nekaj nadvse lepega videli, ki jih je razveselilo v dno srca.
Nato je sodnik pogledal na zbrano ljudstvo, in zdelo se mu je, kot da sedijo vsi ljudje nemi in brez diha, kot da so pravkar slišali to, po čemur so najbolj hrepeneli.
Končno je pogledal sodnik obtoženca. In sedaj je bil on, ki je stales sklonjeno glavo in gledal v tla.
pomagajo po svoji moči.
Anton Okolish.
-o-
KAJ PRAVI SLOV. DELAVEC O LAWNDALSKIH SOCIALISTIH?
East Moline, 111. Odkar čitam ta neprekoslji-la 44 let. Bila je članica dru- vi list Amer. Slovenec, sem za-stva sv. Ane št. 156 KSKJ. in pazil več mojih starih znancev dr, Danica JSKJ. Pogreb se je |v dopisih. Le tako naprej! — vršil v petek, 2. marca ob 9. uri Dragi rojaki in rojakinje, lah-dopoldne s sv. mašo.	. i ko smo ponosni na naš list A.S.,
Zapušča moža, sina in hčer i (Dalje na 4. strani.)
Goriška družba sv. Mohorja. — Včeraj sem omenil, da če narodu vzamete tisk in pa njegove narodne organizacije, pa mu vzamete vse narodno življenje. V tem oziru silno veliko trpijo naši Goriški in Primorski Slovenci. Italijani jim niso izrinili le iz občinskih, okrajnih in državnih uradov slovenski jezik, ne, to jim ni dovolj, razpuščajo jim kulturna in prosvetna društva, ustavljajo in zaplenjujejo jim slovenske časopise in knjige. S tem je Slovenstvo v zasedenem ozemlju pod Italijo obsojeno na smrt. — V Gorici je prosvetna književna ustanova "Goriška družba sv. Mohorja". Ta kulturna slovenska ustanova se bori z velikanskimi po-težkočami. Njen glavni namen je Slovence v zasedenem ozemlju ohraniti slovenske, varovati in ščititi jih pred potujčeva-njem. Zato izdaja knjige vsako leto in jih razpeča med ljudstvo. — Letošnje knjige so poslali zopet nam in sicer 1000 izvodov, da jih naj raz pečam o med ameriške Slovence, da jim knjige ne ostanejo. Knjige obstojijo i/, petih knjig. Poglejte na tozadevni oglas v tej številki. Knjige stanejo s poštnino samo SI.10. Vsebina knjig je mnogo več vredna kot ta mala svo-ta. Bratje in sestre, kdor more utrpeli svoto $1.10, naj jo utrpi in si naroči en izvod "Goriških Mohorjevih" knjig. S tem pomagate slovenski kulturni ustanovi v zasedenem o-zemlju, ki se trudi, da ohrani Slovence pod Italijo slovensko narodno zavedne. Naročite si knjige in pomagajte zatiranim bratom in sestram, katerim preti narodna smrt!
Novica. — Gl. zdravnik in gl. blagajnik sla na letnem zborovanju atu redahtarju lawndalske tetke pripela na prsa star potplat, v znak odlikovanja za tako mojstrsko taktnost. ki jo je ata redahtar zavzemal za časa, ko je tlačil uradne društvene resolucije in proteste v tetkin koš. Volek, ki je to videl, je navdušeno zaploskal in vzkliknil: Ata boy!
Nekdo, ki se ga je nacukal.
— Veliko ljudi je bilo na cesti. In nekdo,se je zaletaval v enega in drugega. Stopil je koneč-no s poti in zašel v gozd. Tu je butal od drevesa do drevesa. To ga je razjezilo, da je sedel na tla in rekel: Zdaj pa bom malo počakal, da se ta gneča razide. . .
Čarovnik. — Ni mogoče prižgati luči. Dva naj poklekneta, toliko narazen, da se še dotikata s stegnjenimi prsti. Nato naj si vzameta v desnico svečo, eden gorečo, drugi ugasnje-no. Osebi klečita na eni nogi, drugo pa si morata z levico držati od tal. Oba se bosta preje prevrnila, kot pa svečo prižgala.
Zopet se je obrnil sodnik k revni deklici. "Naj se zgodi, kakor želiš," je rekel. "Tožba naj se ustavi," je narekoval zapisnikarju.
Obtoženec je naredil kretnjo, kot da hoče nekaj ugovarjati. "Kaj,'kaj?" je zavpil sodnik nad njim. "Imaš mogoče kaj proti temu?" Obtoženec je še niže sklonil glavo
2.
Nihče naj ne misli, da bi dekle, ki je preživelo tako težko uro pred sodnim stolom, moglo misliti, da je storilo kaj znamenitega.»Nasprotno, mislila je celo, da se je pred vsemi ljudmi osramotila. Ni poj-mila časti, ki ji jo je skazal sodnik s tem,
,	. ...	.	°-------------1	J* J"	QUUllin. D IClIi,
in komaj slisno rekel: ' O ne, bo že najbo- da je stopil k njej in ji stisnil roko. Mislila lje tako.
Še trenutek je sedel sodnik tiho, nato j vstal in šel okoli mize k tožiteljici. -
"Hvala," je rekel in ji ponudil roko.
Odložila je sveto" pismo, stala tu ih jokala in si brisala sol že s skupaj zganjenim žepnim robcem.
"Hvala," je še enkrat rekel sodnik in jo prijel za roko tako lahko in varno; kot bi bilo nekaj prav nežnega in dragocenega.
je, da pomeni to le konec razprave in da gre sedaj lahko domov.
Tudi ni opazila, da so jo ljudje prijazno pogledovali in da šo ji nekateri hoteli stisniti roko. Hotela je hitro oditi. Spodaj pred vrati vladala je velika gneča. Bilo je konec razprave in vsi so hoteli na prosto. Stisnila se je k steni in je zadnja zapustila sodno dvorano. Mislila je, da,morajo vsi oditi pred njo.
Ko je prišla končno ven, je stal voz Gud-munda Erlandsona naprežen pred vrati.
Na jijem je sedel Gudmund z vajeti v rokah in zdelo se je, kot da nekoga čaka. Ko jo je opazil med ljudmi, ki so vreli iz dvorane, ji je zaklical: "Pojdi sem, Helga! Lahko se pelješ z menoj, saj imava isto
pot."	MW1
Toda, četudi je slišala svoje ime — ni mogla verjeti, da bi klical njo. Saj ni mogoče, da bi jo hotel Gudmund Erlandson peljati. Bil je najbolj zal fant v vsej fari. mlad, lep in iz dobre hiše ter" priljubljen pri vseh. Zato si ni mogla.misliti, da bi hotel imeti z njo opravka.
Potegnila, si je ruto globoko na čelo in hitela mimo njega, ne da bi ga pogledala ali mu odgovorila.
"Ali ne slišiš, Helga, da se lahko pelješ z menoj?" je vprašal Gudmund in njegov glas je bil zelo prijazen- Toda ni ji šlo v glavo, da misli Gudmund resno.
(Dalje prih.)
Četrtek, 8. marca 1928.
Atom:
Misli krščanskega socialista.
Usodna zmota.
Vsakemu človeku, ki ima količkaj pogleda v življenje, je dandanes jasno, da je človeška družba gnila in da je treba do temelja spremeniti družabni red in ljudi, ki ga vzdržujejo. Pravtako razumljivo je tudi, da se to ne da doseči brez borbe, idejne borbe mislim, ki ima v sebi silo, da ustanovi potrebno socialno zakonodajo v državah in s tem pripravlja pot novemu družabnemu redu. Jasno je, da te borbe ne more izvesti en sam, ampak le tesno organizirano delavstvo samo, tedaj moramo žalibog priznati, da ga morda ni stanu, ki bi bil tako razcepljen, kakor je ono. Dva tabora imamo: na eni strani krščan-sko-socialistično delavstvo, na drugi .strani ateistično, vsako religijo zametujoče delavstvo. Vsak poznavalec razmer mi bo priznal, da je krilatica: Vera je zasebna stvar, katero širi ateistično delavstvo, le gola fraza, dejansko pa pomeni negiranje vsake verske oblike. Tn če vprašamo zakaj, tedaj nam na to ne more odgovoriti različnost želodca, različno življenje, različne življenjske potrebe, saj te so povsod povsem enake ali vsaj slične. Razlog te razcepljenosti je povsem drugod. Zdi se mi, da je nekoliko krivde, oziroma bolje rečeno, zmote na obeh straneh: na strani marksistično orientiranega delavstva in na strani cerkve.
>farks uči: Materijelne proizvajalne sile. materijelne življenjske razmere in materijelni proizvajalni način so viri prava, nravnosti, filozofije in vere. Z drugimi besedami: Človek v svojem pravnem, nrav-nem in verskem življenju je proizvod ekonomskih razmer. To je takozvana Marksova materialistična zgodovinska metoda, ki je pa ni mogoče vzdržati in braniti. Ljudje so, ki delajo zgodovino, ljudje i-majo pač vsakteri svojo glavo in razvršitev glav ni tako mehanična zadeva, da bi se dala zgolj z gospodarskim stanjem voditi.
Zmotili so se Marks in njegovi somišljeniki, ki so mislili, da iz spremembe gospodarskega reda takorekoč mehanično sledi sreča ljudstva, njegovo blagostanje in etična kultura. Pravilno bi bilo, če bi učili, da so v razvoju človeštva v večji ali manjši meri vplivale ekonomske razmere na njegove naravne, pravne in verske nazore. Ni namreč človek proizvod ekonomskih razmer, ampak ekonomske razmere so proizvod človeka in njegovih nravnih, pravnih in verskih nazorov.
Nikakor ne moremo teh razmer trajno zadovoljivo spremeniti, ako ne spremenimo prej človeka samega. Kari Marks pa je ateistične nazore Housseaua in Feuerbacha postavil v svoj gospodarski sistem. Kakor njima je tudi njemu vera "le opij za ljudstvo", in kakor njima je tudi njemu uničenje Boga, države in lastnine sredstvo k cilju. Povsem razumljivo je, da j,;
zmota je bila, da je obenem z zmotnim materijalizmom pobijala tudi delavsko gibanje, ki je bilo čisto upravičeno. S tem je delavske množice sebi odtujila in tako se je zgodilo, da so revolucije kakor francoska in ruska obenem s prestolom zavrgle tudi oltar. Kakor tedanji cerkveni zastopniki večkrat niso znali ločiti upravičenega delavskega gibanja od surovega zmotnega materi-jalizma, tako tudi delavske mase niso znale ločiti Cerkve, oziroma vere od kapitalizma, ko so v Cerkvi, oz. veri videle le zaveznike kapitalističnih slojev proti katerim so se borile.
In če vprašamo, kako je mogoče ,da je Cerkev to spregledala, tedaj moramo upoštevati, da je večina tedanje višje duhovščine izhajala iz pleme-nitaških krogov in bila torej ž njimi v krvnem i sorodstvu, pravtako pa je večina nižje duhovščine izhajala iz meščanskih krogov, ki pravtako niso imeli umevanja za borbo delavcev.
Zato moramo reči, da Kari Marks ni mogel izbrati nesreč-nejšega sredstva, kakor je bil njegov historični materij ali-zem. V svoji površnosti je namreč materijalizem nekaj lah-koumevnega in ima kot nekak naravoslovni .nazor nekaj modernega na sebi kar običajno ugaja polizobražencem: Tudi je on posebno primeren za ročnega delavca, ki ima v prvi vr-
AMER1KANSKI SlXjVENEC ZATVORNICE V LOCKPORT
Stran 3
Velika bitka se pripravlja.
S
Na sliki vidimo 700 ton težke zatvornice v Lockportu, 111. Visoke so 63 čevljev in stanejo $2,000,000. Odpirajo in zapirajo se na elektriko. Konstrukcija je Ista kakor za-tvornic v Panama prekopu.
obdeluje. S tem si je torej Marks v resnici pridobil veliko število pristašev, na drugi strani pa je s tem odbil tisoče in stotisoče, ki bi radi šli za njim, pa jih je prav to odbilo. V tem oziru Marks delavskih množic ni združeval, ampak ločil. Nočemo pa seveda s tem reči, da je to edino vplivalo na delavske množice, da so zavzele svoje protiversko in pro-ticerkveno stališče. Njegovo delo mu namreč le prepogosto tako omejuje svobodo, da mu je versko udejstvovanje mnogokrat enostavno onemogočeno. Pa o tem ob priliki več.
Stari pregovor, da se ne sme z umazano vodo tudi otroka vreči iz banje, velja tu v polni meri. Na eni in na drugi strani se je to zgodilo. Ako poudarjamo načela, ki nas ločijo, moramo biti toliko odkritosrčni, da poudarjamo tudi načela, ki nas združujejo. In če stojimo na načelu, da more le tesno združeno, organizirano delavstvo izbojevati borbo za pravično socialno zakonodajo, tedaj moramo delati tudi na to, da bo res vse delavstvo združeno in organizirano. Evangelj-ske resnice edine so, ki morejo združiti oba tabora. Le tisti v resnici dela za to, da bi se dosegel končni cilj, pravična so-cijalna zakonodaja, kdor skuša- ovire odstraniti, in ta opravlja s tem veliko delo, ne pa tisti, ki vedno znova meče kamenje na pot združitve.
LJUBEZENSKA DRAMA OB MORJU.
V četrtek 16. febr. so našli seljaki v bližini Splita smrtno ranjenega dijaka brnske tehnike, Edvarda Seidla. — Bil je še pri zavesti in je izpovedal, da ima v prsih več re-* volverskih strelov, ki jih je vanj izprožila njegova ljubica Iiildergarda Landova ter se nato še sama ustrelila.
Oba zaljubljenca sta doma iz Brna in sta se nedavno pripeljala v Split. Ko sta se sa-
sti opraviti z materijo, katero'ma Sprehajala poleg morja,
— Cleveland, Ohio. — James W. Corrigan, bivši predsednik od Corrigan McKinne.v Steel kompanije je zapustil Cerkev morala proti temu na-1 premoženje vredno nad devet stopiti in tudi je. Toda usodna / milijonov dolarjev.
je Hilda potegnila samokres in najprej izprožila strele v Edvarda. Ko se je zgrudil v krvi, je obračunala tudi s seboj. Res so našli tudi Landovo nedaleč proč od obale — mrtvo, ustreljeno v srce. Poleg nje je ležal Edvardov klobuk.
Tragični dogodek je izzvil med splitskim prebivalstvom mnogo sočutja in ugibanja. Zadeva je navzlic dijakovim izpovedim zagonetna in se ne da dognati, ali je res Landova streljala prva, ali pa je on sam najprej ustrelil ljubico in nato še vase izprožil 4 strele.
-o--
NESREČE V INDUSTRIJSKIH REVIRJIH.
V pondeljek 13. febr. je bil za Jesenice in okolico prav nesrečen dan. V valjarni KID na Javorniku se je zbodel z žico v desni palec delavec in hišni posestnik na Savi g. Šimcn Ravnik. Spočetka se ni mnogo zmenil za neznatno rano, ko pa so bolečine postajale vedno hujše, se je zatekel k zdravniku, ki je ugotovil zastrupljenje krvi. Stanje nesrečneža je brezupno.
Na Dobravi je hotel delavec Jan. Kunčič naviti stensko u-ro. Stopil je na stol, pri čemer je padel tako nesrečno, da si je zlomil desno nogo.
Na poti v tovarno KID na Dobravi je spodrsnilo na ledeni poti delavcu Josipu Marin-šku. Pri nenadnem padcu si je izvil desno nogo.
Srečo v nesreči je imel delavec Josip Vister. Pri delu v mratlnarni KID na Savi se mu je iz neznanega vzroka zvrnila na levo nogo železna koki-la, težka 1000 kg, ki je vsebovala še žareč ingot železa. Poškodovala mu je občutno le-
vo stran stopala.
V Trbovljah si je zlomil krojaški mojster in posestnik g. Miloš Škerbec v delavnici zgornje stegno leve noge. Na separaciji se je poškodovala na levem palcu delavka Štefanija Bolaričeva. Zdravi se doma pri starših. Na Polaju se je ponesrečil rudar Anton Sušnik. Poškodoval se je na desni roki ter je moral oditi na zdravljenje v rudniško bolnico. Pri Du-kiču si je zlomil desni palec delavec Rudolf Romih. Na separaciji si je zmečkal desni palec rudar Franc Kastelic.
-o-
ŽIVA VEJICA.
Angleški naravoslovec Stoc-kard je odkril zanimiv slučaj tako zvanega mimetizma pri neki žuželki, ki živi precej razširjena na otoku Tartugas pri Floridi. Žuželka, Aplopus Mayeri, ki spada k družini fas-midov, živi izključeno le na nizkem grmičevju, imenovanem Suriana Maritima, in se hrani z njegovim listjem. Žuželka je popolnoma enaka malim grmovim vejicima. Da pa postane še bolj slična, se prime vitka žuželica z zadnjimi nogami vejice, tako, da tvori njeno truplo z vejico velik kot; nato pa stegne prednje noge naprej, ter jih tesno združi. Te noge so zgoraj malo ploščate in v te ploskve stisne živali-ca svojo glavo in tipalki. Tako nalikuje Aplopus Mayeri tenki suhi grmovi vejici. Slič-nost sega celo tako daleč, da, kadar se vejica radi vetra za-ziblje, se zaziblje tudi živalica, kadar pa vejica miruje, miruje tudi ta. Opazovalec se nemalo začudi, ko ta ali ona "vejica" zapusti svoje mesto in prične plezati po grmu.
-o-
SOVJETSKE NEVESTE.
Sedanje neveste, ■— piše so-trudnik "Bednote" iz Smolen-ske gubernije v številki od 20. jan. — so prava nesreča za kmečke gospodarje. Imamo več r vest, ki dobro zaslužijo na ta način, da žapustijo moža po 2—3 mesecih. Odidejo k o-četu. Nato popišejo oblasti premoženje "nekdanjega bo-proga" do zadnje cunje. Bod-nija zahteva za "ločeno ženo" polovico premoženja. Če ni kupcev, razderejo hlev ali hi-
šo in dobi žena polovico brun, dasi ni prispevala niti trske pri stavbi. Čim je končana delitev, poroči kmetica drugega gospodarja. Mesec dni pozneje odide zopet in vnovič dobi svoj del. Lani so ugonobili na ta način, kakor sem videl, v eni naši občini 10 kmečkih posestnikov.
NEVARNA OBRT.
Malokatera lepa dama, ki se krasi s pristnimi biseri, ve, kako težaven in nevaren je posel onih, ki te biseje v Rdečem morju in Indijskem oceanu iščejo. Domačini namreč, ki se potapljajo pod morje, iščoč biserov, so več ali manj goli in niso opremljeni tako, kakor je n. pr. moderni potapljač. Najhujša sovražnika iskalcev biserov sta navadni morski volk in morski volk, ki ima žagi podoben rilec. Ako ribič, ki se potaplja navadno 8 metrov globoko in ostane pod vodo 3 do 4 minute, vidi morskega volka, potem se ne dvigne takoj na površino vode, ker bi ga morski volk v tem slučaju od spodaj gori takoj žagrabil, ampak se čim tesneje oprime čeri, na kateri je iskal biserov. Ko riba po njem hlastne, se obrne in pokaže trebuh, nakar jo ribič z dolgim nožem, katerega ima vedno s seboj, sune in ji prizadene veliko rano, potem pa se bliskoma dvigne na površino. Brez vsake o-brambe pa je iskalec biserov proti bodičastemu skatu (Sta-nhelsochen), katerega navadno ne zapazi, ker se po barvi popolnoma prilikuje skali. Njen vbodljaj pa je strupen in povzroča dolgo hiranje in včasih tudi smrt. Bolj redko napadejo ribiča veliki polipi, ki ga s svojimi lovkami, ki ao časih meter dolgi, tako objame, da ne more več ganiti uda in utone. Zelo pogoBto se ima bo-, riti tudi z morskimi klobučnja-ki (Qualle), ki povzročajo mučna otečenja kože. Na vsak način je to obrt, ki se sicer dobro plača,ena najbolj nevarnih o-
— Washington, D. C. — Paul John Kvale, siq poslanca Kvale iz Minnesote, je bil aretiran na podlagi obdolžbe, da je v pijanem stanju vozil avtomobil.
Ta mesec se pripravljajo po vseh slovenskih naselbinah zavedni Slovenci in Slovenke na odločilno bitko v sedanji kampanji Amer. Slovenca. Prav nihče še ne zna, kdo bo odnesel iz bojnega polja te kampanje prve glavne tri nagrade in z njimi vred Iavorik slave in zmage te bitke.
Sodeč po tajnih poročilih, se pripravlja v vseh naselbinah nekaj. Bombe bodo začele padati in to zelo težke bombe prav kmalu.
Iz Jolieta nam poročajo, da se prične obleganje njihovega mesta prihodnjo nedeljo. Ako vam povemo, da je baje v tej ofenzivi tudi znani jolietski Napoleon, ki je v kampanji KSKJ. odnesel zlato kladivo, potem dragi čitatelji veste, da borba in ofenziva ne bo mala. Pokale bodo bombe, naskako-valo se bo in gotovo bo šlo prvo mesto našemu slovenskemu Rimu.
Tam ob Michiganskem jezeru v Milwaukee se tudi pripravljajo. Tam pa pravijo, ženski spol mora zmagati. Res, na vrhu liste je Milwaukee in treba bo hudega boja, da se z istega umakne.
In v Sheboyganu se oboro-žuje naš Mr. Michael Progar. Par bomb je že zagnal v bojno areno, pa pravi, da jih bo še več.
Tam doli v So. Chicagi pa kuje načrte naš Mr. Ant. Bak-še. Enajstkrat je že ustrelil, da se je kar potreslo. Pa to še ni nič, počakajte, tudi iz njegovega kanona bomo še slišali strele.
Tam na daljnem zapadu, pod gorovjem divne Colorade, tam v deveti državi, pa tabori slovenska junakinja, naša navdušena zastopnica Mrs. Josephine Meglen. Ej, čakate, da ta prigrmi zopet s svojimi bombami. Tedaj bo pokalo, ljudje božji!
Glavni naskoki se bodo vršili te dni. Rojaki, idite vsi v boj! Priliko imate vsi, da se te velike tekme udeležite, da vsak izmed vas nekaj dobrega stori za svoj katoliški list Am. Slovenec.
Naš tisk je naša moč. Velik in močan nas tisk pomeni veliko moč nas katoliških Slovencev. Naprej roka v roki za večje naše časopisje, za večje na-
Mr. I. Knowitt He innutrni thm a cnmrrti.m rmilnn i h«7serious
IVE	rrawiNfi FOR.
6 tfCNtUS TO ftt-lOW CCHINfc mis UJfVf lOMe vMSoOAince Qol <Vv»JT 1
v»e s LtP>oin<» «oheoip>w
IN TH€.
'fttOuCS
OH » KVtouU HOW TO LPWMO HIM "Io v/ UJAM r
Glad WEC r A /'Trcr ^ _
VA Ml FatencJ (	-
■W1. IDC TUt	I
\ wc^S joir TO tuts. MOSP»t-fkv TO see hf vO*™ WHO
H<x-VW-c»o
By Thornton" Plšrier
■BRPKitV THP>r ujpsS tio tlotcc. OtvMT "YOU READ ^fcovjr rv»e.
ACOOtMT
rite "Amerikanskega Slovenca' po vaših naselbinah, on pa bo vam vračal to, da bo večji in boljši prihajal med vas, nosil dan za dnem dobro besedo med naše slovensko ljudstvo za naše župnije, naša društva in naše organizacije.
Imate svoje prijatelje in znance, rojaki in rojakinje, med nje te dni! Nagovorite jih, da si naroče Amerikanskega Slovenca! Kampanja slabih časov je to. — Zaslužite pri tej kampanji tudi vi! Idite na delo še danes in zopet jutri in tako naprej! Rojaki, vaše sodelovanje v tej kampanji je potrebno, zato vas prosimo! Bratje in sestre, naprej za katoliško časopisje!
-o-
ALFABET.
Različni svetovni jeziki rabijo, kakor .znano, alfabete, ki vsebujejo 20 do 41 črk, tako soglasnikov kakor samoglasnikov. Italijanski jezik izhaja z 20 črkami, ruski jezik jih potrebuje 41. S pomično tek črk zložene besede se množijo z napredkom kulture seveda od dne do dne. Novih besed ne izumljajo toliko pesniki in misleci, ki sicer tvorijo najlepše in duhu jezika najbolj odgovarjajoče besede, ampak — moderna industrija, trgovina in promet. Industrija si izmišlja ali popolnoma nove besede ali pa kratice, n. pr. Ilapag itd. industrijski proizvodi, novi stroji na druge tehnične iznajdbe, ki jih je vsako leto na tisoče, nujno zahtevajo novega naziva. Sicer pa ne obstoja nevarnost, da bi zgodovinsko čestitljive črke alfabeta odpovedale, da se stvorijo nove besede. Saj vsak matematik ve, da so kombinacije 20 do 41 samoglasnikov in soglasnikov neizrečeno velike. S 24 črkami n. pr. se lahko stvori sledeče število besed :
1 301 724 288 887 252 999-425 128 193 402 200.
To ogromno številko še mogočih novih besedi bo pač zadostovalo še za več kot 10.000 let človeške kulture!
— Chicago, Jll. — James Stanton, star 36 let, ki se je pregrešil nad neko devet letno deklico, je bil obsojen na 99
let ječe. Bil je že predkazno-Še organizacije! Prijatelji, ši- van radi sličnega delikta.
Denar v Jugoslavijo brzojavnim potom!
. MI RAČUNAMO:
Za uMf	iflco dolarje:	Za dinarja:	
9 M0	-----% *JL5	200 Din	-----8 4.45
1040	„— U<25	500 Din	____ 0.80
15.00	------ 1545	1000 Din	--- 18.90
20.00	__21-46	1500 Din	----- 28.00
2540	___ 2CL5S	2000 Din	--87.00
85.00	___ SMO	8000 Din	--55*40
5040	__5140	4000 Din	- 78.50
75.00	--77.50	5000 Din	--- 9140
IpO.OO	---105.00	10000 Din	--- 182.00
200.00	_______ 204.50	15000 Din	--- 2T8.00
300,00	806,00	20000 Din	--- 858.00
400.00	____ 407.50	80000 Din	--- 548.00
500.00	____ 509.00	40000 Din	724.00
«00.00	_ 510.50	50000 Din	- 902,00
700.00	- 712.00	50000 Din	-- 1082.00
806.00	818.00	70000 Din	---1250.00
900.00	__914.00	80000 Din	- 1441.00
1000.00	___1015.00	90000 Din	- 102040
Zm poftOJke po peN se sprejemi m			UM H«ir

Osebnih čekov po pošti ne sprejemamo.
Nobenih dragih pristojbin in nobonlh odbitkov ? Evropi.
Metropolitan State Bank
2201 WHST 22n* STREET, CHICAGO* BS,
Usafejmo: ftmt od 9s00 mfrdraj fe 4*00 pgr poldne. Ob torfcfh in soboUb de Si30 milu
KAPITAL IN PREBITEK: $30(100040 i PROMET IN VOU NAI> $3,500,00040
Bfrafi 3
ameiukanski SLovenec
Četrtek. 8. marca 1928.
JL£J
17 SLOV. NASELBIN
(Nadaljevanje z 2. strani)
ko ni samo za kake gl. odbornike in njih petoliznike, kot je to "Pro . . ta." Več me je že vprašalo, zakaj sem pustil društvo. Zato, ker čem biti poštenjak in nisem mogel zakladati še nadalje golazen sedanjega ostudnega socializma. Sploh še od zadnje zajčje konvencije, kdor je čital takratne zapisnike, so se mu morali jeziti lasje, ako si je sploh količkaj mislil. Povedal sem pa in še danes to obstanem, da jed nota je na vajetih lawndalskih imperija] i-stov in kako* znajo ti s kakimi ljudskimi ustanovami ravnati, pa najbolj jasno priča "milijonski fond". Pa jih ni nič aram. Socialisti lahko dajo vse za svoje socialistično glasilo "Prepiralca", pa bo vse O. K., saj bo za delavsko stran, tako bi se izrazili in klobasali v njihovi tetki "Pro . . . ti", kot so za 50 tisoč dolarjev. Članstvo naj se čuva, da ne bo nekega dne razočarano. Treba bo mogoče še doplačevati, kakor se je to že zgodilo v kakih kon-sumnih prodajalnah.
Seveda, ko bi imeli člani svoj list, kakor ga imajo gl. uradniki, bi se lahko več dobrega storilo, ali člani morajo le čita-ti list in plačati ter šutiti, ako tudi je vedno primanjkljaj pri "Pro . . . ti". To se ne vpraša, razpiše se posebno naklado in članstvo mora plačati, pa če ima dnevnik ali pa ne. Bodite uverjeni, tla imam do teh o-studnih stvari toliko dokazov, da bi lahko s prstom dokazal in če bi hotel vse popisati, bi napisal knjige 500 funtov težke. Pa naj bo, počasi bom še več pokazal.
Ko Vidim, da se naši vrli Slovenci in Slovenke jako zanimajo za naš prvi list A. S., bi tudi jaz rad kaj pomagal ali žali-bog tu ni mogoče. Tukaj nas je vseh skupaj 10 slovenskih družin in par pečlarjev. Vsi so bili člani narodne jednote. Sedaj je še pet družin. Tu se zopet vidi, da se člani ne strinjajo z Lawndalci ter puščajo lepo eden za drugim. Na kako agitacijo tu ni za misliti. So nekako čudni socialisti, da jih vrag ne razume. Ako ga vprašaš, če se hoče naročiti na katoliški delavski list, ti odgovori, no, saj nas še "Pro . . ta" za nos vleče in farba, da jo nikol ne berem. Zakaj ne bereš? me precej vjezi. Zato, ker nočejo nobenega dopisa priobčit. No, naroči si list, kjer imaš prosto do poštenih dopisov. Ja, potem bi pa rekli, da sem se levil. Pa mu odgovorim: vidiš, delavec, to ni več kakor pošteno. Enkrat se boš pač moral preleviti, moral se boš prej ali slej in spregledal boš, ko boš čital list Amer. Slovenec in v njem lepe dopise od svojih sotrpinov Slovencev po Ameriki, kar v "J^ro . . ti" pač ne vidiš.
Tu sta dve družini, ki spadate pod okrilje katoliških jed-not. Tem je svetovati, da bi pričeli kako akcijo za ustanovitev katoliških društev. Če tudi nas je sedaj malo, pa čez čas, ko se bo bolj delalo, se bomo tudi tukaj pomnožili ter se bo naselilo več Slovencev.
Kar se tukaj tiče dela, so ysake vrste industrije. Sedaj ni najbolje. Posebno pri R.I.R.K. Co. so sedaj odpustili z "mašin-šapa" do 100 ljudi. Odkar so štrajkarji 1922 prodajali svoje delo drugim došlim, je najvoč delo od kosa. In ko dosti zaslužijo, pa spet pride depresija, da počivajo par let. To je sploh njih krivda.
Tukajšna okolica je jako prijazna in je vse jako drago. Tukaj so v večini po narodnosti Belgijci. Je tudi precej Grkov in drugih narodnosti. Po industrijah je najti tudi v-eč Nemcev. Več o tem ne bom pisal, ako bi pa kateri izmed či-tateljev rad še več* mu rade yolje ustreženi.
Pozdrav vsem citate t jem
A. S.» listu pa želim veliko skrbnih in zvestih naročnikov!
Jakob Bučer, 2017—9th A v.
-o-
GLASOVI SLOVENSKEGA FARMARJA.
Rothbury, Mich.
Ne bi rad umrl, to pa zato. ker 'kamorkoli se človek ozre, vidi velik razvoj v vseh panogah tehnike. Na pr. razvoj avtomobilske industrije je tak, da če bi nas vedno s kakšnimi novostmi ne presenečali, bi rekli, da je na vrhuncu. Zatem sledi zrakoplovstvo, ki se tudi neverjetno naglo razvija. Kakor trdijo strokovnjaki, ni več daleč čas, ko se bomo prevažali iz kraja v kraj po zraku z u-dobnimi aeroplani. Srečni časi nas čakajo, kaj ne? Še bolj srečni bodo pa tisti, ki bodo za vse to producirali gonilno moč, j to je gasolin in olje. Zato pa sej prav nič ne čudite, če to nam farmarjem dela preglavice, j namreč odkar so odkrili nova1 oljna polja pri mestu Muskegon, dasi smo mi precej oddaljeni od onega kraja. Vendar si lahko mislimo, da bo še pri nas kaj. Vznemirjajo nas pa tudi različne družbe, ki pošiljajo svoje ljudi za_vpisovanje zemlje v svrho nadaljnjega raziskovanja. Umevno je, da mi po svoje modrujemo in u-gibljemo, kje ležijo zakladi. Eni pravijo, da se nahajajo blizu tekočih voda, drugi zopet, da tam, kjer so bili in t-'o borovi gozdi. Ako je na zadnjem kaj resnice, tedaj ljudje božji, imam jaz prav gotovo neizčrp-ljive zaloge. Jaz sicer borovih J gozdov ne posedujem, da pa so bili na mojem posestvu, kažejo številni dokazi, to so štori mali in veliki. Tukaj je moral biti nekdaj krasen gozd borovcev. Lansko leto mi je teh velikih neokornežev tudi precej zgorelo, za katerimi pa ne žalujem. Sicer pa naj bo že kakor hoče, jaz ne odstopim od svojega stališča in trditve, da je v moji zemlji zaklad in da bom v bližnji bodočnosti postal velik bogataš. V duhu vidim srečni dan, ko bodo na moj svet pripeljali mašinerijo za vrtanje in drugo potrebno orodje. Takrat pit bom črpal iz zemlje olje, farmarijo bom pa obesil na kol. Tako bom ponosen, da bom preklical mojo pogodbo z Heinz kompanijo za kisle kumare. Pa tudi zato, da»ne bodo ljudje rekli, ko bo po velikih "šlauhih" teklo olje, da hočem pograbiti vse. Nai pa oni potem barantajo s kislimi kumar-c a mi.
Dne 28. februarja je bil tukaj agent od Muskegan Oil & t!as korporacije, s katerim nas ie več farmarjev podpisalo tozadevne pogodbe. Ker ima več naših rojakov kupljene farme in zemljo v tukajšnjem kraju, jih bo morda to poročilo zanimalo. Korporacija plača nekako predplačilo, $1.00, ne glede kako obsežna je farma. In ako registrira ali vpiše v občini (town), v katero spada, dva tisoč akrov, tedaj se obveže, da
v teku enega leta pripravi en tozadevni stroj ter prične z obratovanjem. Ako se poskus posreči, tedaj seveda začne z večjim obratom. Kjerkoli se naleti na olje, tedaj lastnik zemlje dobi, oziroma mu plačajo vsak osmi sod, kakor je dnevna cena, odstopijo mu tudi^ plin za svojo uporabo, ako želi. Ako pa tega noče, tedaj pa plačajo $50.00 letno od vsake posamezne obratujoče dolbine. — Korporacija plača od akra deset centov letno za dobo pet let. To je, da je pogodba veljavna, ako se točno ob letu pogodbe izplačuje, v obratnem pa tako zapade. Kjer je zemlja izčiščena in se jo obdeluje, morajo biti vse cevi položene dva čevlja globoko v zemljo. Brez dovoljenja lastnika zemlje mora vsako delo, to je vrtanje ali polaganje cevi; biti 200 čevljev proč od vsakega poslopja ali sadovnjaka. To je samo površen opis, kar naj za danes tudi zadostuje. Ljudje v tem slučaju so različnih mnenj in nekateri so tako nestrpni, da bi radi videli, da bi agent seboj nosil orodjt/ in takoj pričel z vrtanjem, predno bi pogodbo podpisali.
Veliko se govori o poštenosti raznih oljnih družb, o katerih pa le prav malo vemo. Resnica je, da se v takih slučajih dogajajo velike špekulacije in mora biti človek zelo previden. — Znano je, da vrana vrani ne skluje oči. Tako tudi ena družba ne bo nasprotovala drugi. Med farmarji bi moralo biti več soglasja in solidarnosti. — Sklicati bi morali po svojih občinah seje in se posvetovati med sefroj, kar bi potem v slučaju kakega odkritja koristilo vsem. Sami mi bi morali staviti pogoje in se sporazumeti z družbo.
Naj končam, ko pa se bo stvar bolj razvila, bom spet poročal.	R. S.
sebno postni čas je primeren, da se nekoliko bolj pobrigamo za svojo dušo, opravimo veliko« nočno dolžnost in se tako z Bogom spravljeni pripravimo za slovesni praznik GospodQvega zmagoslavnega vstajenja, ka-koršnega smemo, *ako zvesto spolnujemo svoje verske in krščanske dolžnosti, upati tudi mi na poslednji dan.
Zato tukajšnjim rojakom naznanjam, da jih bo v ta namen v kratkem obiskal slovenski duhovnik Rev. Alfonz Mi-klavčič, frančiškan iz Lemon-ta, ki jim bo oznanjeval .božjo besedo v milem materinem jeziku in jim dal priliko opraviti velikonočno dolžnost. Kdaj o-menjeni gospod pride, se bo še naznanilo. Povejte to tudi drugim, da se poslužijo lepe prilike. — S pozdravom,
And. Tomec.
ŠIROM JUGOSLAVIJE.
TRDOVRATEN SAMOMORILEC.
V Krki se je hotel utopiti 421et-ni Josip Zidar, uslužbeifec tvrdke Goleš v Novem mestu
FATHER MIKLAVČIČ OBIŠČE ROJAKE V PENN-SYLVANIJI.
Johnstown, Pa.
Kakor nikjer drugod, tako tudi v tukajšni naselbini se ne moremo pohvaliti z delavskimi razmerami. Dela se zelo malo in malo zasluži, dasi zato stiski niso nič manjši; mnogo jih je pa že več mesecev brez dela. Vsled slabih delavskih razmer je nam delavcem boj za živ-ljenski obstanek trd in težak. Biti moramo ta boj in skrbeti za to naše revno časno zemeljsko življenje, dokler nam smrt nekega dne ne naredi konec.
Ker pa človek ni ustvarjen samo za to življenje na zemlji, temveč tudi za življenje onkraj groba, zato mora skrbeti tudi za drugo, večno življenje, ker samo radi večnega življenja je človeku dano časno življenje, da bi si z njim zaslužil srečno večno življenje. Zatorej ne pozabimo skrbeti za svoje večno življenje, ko se trudimo in pehamo za življenje, ki traja le malo Časa. Po-
Pri Štemburju v Kandiji je 18. febr. okoli 14. ure skočil v Krko v samomorilnem namenu neznan moški. Voda, ki je na tem mestu precej globoka, ga je takoj odnesla s seboj.
Samomorilčevo obupno početje je prvi opazil Štemburjev hlapec France Škerl. Zagrabil je dolg kol in odhitel z njim h Krki, kjer je skušal samomorilca potegniti k bregu. Po naključju je voda kmalu zanesla neznanca v Škerlovo bližino, odkoder ga je ta z velikim trudom in naporom izvlekel k bregu in ga s pomočjo navzočih ljudi, ki se jih je vse polno zbralo na usodnem kraju, prenesel v Štemburjevo gostilno.
Štemburjevim se je po daljšem prizadevanju posrečilo, da so neznanca spravili k zavesti. Komaj pa se je zavedel, je
vstal in se z vzklikom, da se hoče na vsak način usmrtiti, ker nima njegovo življenje že dolgo nobenega smisla več, skušal vnovič zateči v objem mrzle, zelene Krke. Štembur-jevi so ga komaj obdržali, da jim ni ušel. Seveda so ga nato zaprli v sobo in poklicali na pomoč mestno policijo.
Policijski nadzornik Anion Mikuš je spoznal v neznancu 421etnega Josipa Zidarja, rodom iz Mirne, samskega uslužbenca tvrdke Goleš v Novem mestu. Na vprašanje, zakaj jc hotel v smrt, je Zidar resigni-rano izjavil, da ne more več živeti, ker je božjasten.
Po kratkem zaslišanju so odpeljali Zidarja v bolnico usmiljenih bratov, kjer so ga pre-oblekli in ga zatem odvedli a policijsko stražnico, kjer ga jc preiskal okrožni zdravnik dr. Gregorič. S prvim vlakom so ga odpeljali v Ljubljano in ga izročili v opazovalni oddelek splošne bolnice.
'Kakor pripoveduje Zidarjev delodajalec g. Goleš, je bil Zidar priden in vesten uslužbenec, priljubljen tudi pri svojih tovariših. Zadnje čase je bil videti precej potrt. Domnevajo da je hotel v smrt v trenutki duševne zmedenosti. Božjast ga je namreč zadnjikrat vrgla leta 1918. Zidar je brez sorodnikov. Mati mu je pred leti u-mrla v blaznici na Studencu.
-o-
Pretep pri veselici.
Elektrotehnika Maksa Kom-poža iz Spodnje Šiške so na neki veselici na Viču domačini tako pretepli, da je moral oditi zaradi težkih poškodb na glavi v bolnico, kjer so mu morali zdravniki zašiti rano na jrlavi.
Kap ga je zadela.
Dne 13. febr. okoli pol 9. je zadela pred ljubljansko gl. pošto kap 501etncga Boži Aleksandra. Nesrečnež je na mestu izdihnil svojo dušo.
-o-
ŠIRITE AMER. SLOVENCA!
rCKKHKHXKXK><W><XHXK>0000000<><><>CX><>^ • ---v
Rojakom v Waukeganu in No Chicago
priporočam svojo veliko zalogo jesenskih in zimskih
oblek, sukenj, kakor tudi vsake druge vrste oblačila.
Posebna izbera trpežnega spodnjega oblačila takozva-nega slovečega "Coopers" izdelka, kakor tudi vse vrste praznične in za na delo sraj-se.
ZIMSKA OBUVALA vseh vrst dobite v naši trgovini.
CENE ZMERNE, BLAGO PRVOVRSTNO, POSTREŽBA TOČNA!
Se priporočam za poset!
Frank Opeka
502 — lOth STREET, W&tikegan, HL
'OOOOOOOOOOOO-OOOOOOOOOOOOOO-OOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOO^.
Pristopajte
PRVI, NAJSTAREJŠI IN NAJVEČJI SLOV. KAT. PODPORNI ORGANIZACIJI
Kranjsko - Slovenski Katoliški Jednoti
Posluje že 34. leto. V tej dobi je dosedaj izplačala raznih podpor v znesku
$3,000,000.00
TA JEDNOTA JE SOLVENTNA, IN SICER V AKTIVNEM ODDELKU 100.61%, V MLAD, ODDEL- , KU 140.26%.
Njeno premoženje znaša $1,700,000.00.
Članstva v obeh oddelkih šteje nad 31,000. Ima 179 krajevnih društev sirom države.
Glede pojasnila za prifl&fi vprašajte kakega uradnika(co) našega krajevnega društva. — Glede ustanovitve novega društva (8 članov zadostuje) pišite m glavnega tajnika: Jo*. Z&larja, 1004 N. Chicago Joliet, III. Nagrada za ustanovitev znaia 120.00.
V MLADINSKI ODDELEK SE SPREJEMA ČLANE V STAROSTI OD 1—16 LETA.
KATOLI&KI SLOVENCI, PRISTOPAJTE K NASI K. S. K. JEDNOTI 1
Naročite knjige iz seznama
Naših knjig.
i.
POVESTI IN ROMANI.
Agitator. Roman. Janko Kerstnik .80 Barvaste črepinjc. Zbirka več
kraikili povesti ............................ .35
Bele noči.—Mali junak. Romana.
Dostojevski .................................50
Bitka pri Visu leta 1866. Črtica
iz avstr. zgodovine .......................45
Beli rojaki. Zbirka povesti. Eng.
Gangl -----------------------------------------65
Carski sel. Jules Verne. Povest z ruskih pol«an, v dveh delih.
Vsak del po ..................................50
Cesar Maks in Mehika. Doživljaji
Avstrijcev v Mcksiki ............ .25
Colomba. Povest po znanem franc, pisatelju Prosper Meri mec _____________________________________ .65
Četrtek. Napeta povest iz londonskega življenja ..............................75
Črna smrt. Fr. Ks .Mcško. Pretresljiva povest ____________________ .75
Cujte nas. R. Vrabl. Kratke, zelo
podučne zgodbice .........................25
Detela, zbrani spisi. 1. zv. Hudi časi, zgod. povest. Blage duše,
veseloigra _____I_________________________ .70
Detela, Takšni so. Zgodovinska povest. — Begunka. Drama v
treh dejanjih ............................... .40
Don Kišot iz La Manche. Pustolovski doživljaji ...........................50
Duh v Kentervillu. Angl. pravljica _________________________________________ .35
Dušica. Roman. Prvi del	$ .75
Dve sliki. Fr. K s. Mcško. Dve
povesti s podeželskega življenja .50 Fabijola, ali cerkev v katakombah. Povest iz rimskih časov.....45
Furij. Burna novela iz mladcničc-
vega življenja ............'._______________ .75
Glad. knut Hamsun. Roman....... 1.25
Gladiatorji. Zgodo. roman iz 1. 70 |
po Krist. 2 zvezka skupaj.......... 1.50:
Golobovi. Novela s podeželskega
življenja ...................................... 1.25 i
Gospodarica sveta. Avanturističen roman .................................. .60
Gozdarjev sin. F. S. Finžgar. Povest slov. mladeniča ....................30
Homcrjcva Ilijada. Fr. Omcrza.
Starogrška pravljica ...................45'
Igralec. F. M. Dostojevski. Roman i/, spominov mladeniča.....75
Ivan Cankar, Zbrani spisi. 2. zv... 2.50 ! lzdajavec. F. V. Slemcnik. Zgodovinska povest iz turških časov .45 j Iz dni trpljenja. Andrej Rape. Iz modernega sveta. F. S. Fin/ gar. Napet roman i/ dela v. življenja ...................................... 1.501
Kratke povesti ..............................GOj
Izlet g. Broučka v XV. stoletje.
Svatopluk Čeli .............................50)
Iz življenja za življenje. Kratke,
poučne povesti .......................... .20
Jagode, f. Stritar. Knjiga za od-
rastlo mladino ................-.............50
Jaromil. Češka narodna pravljica .30 Jernač Zmagovač. II. Sicnkie-wiez. Poljska povest. Med plazovi. Povest tirolskega gorskega župnika .....................-.............35
Juan Miseria. P. L. Čeloma. Španska povest .................................... .50
Junakinja iz Stajra. Povest iz boja med katfd. in prot. vero........ 1.50
Jutranja zvezda. H. Rider Haggard. Roman ............................... 1.00
Jurčičevi zbrani spisi. Vsak zvezek po .......................................— 1.00
1.	zvezek: Narodne pravljice in pripovedke. — Spomini na deda. — Jurij Kozjak. — Jesenska noč med slovenskimi polharji. — Domen. — Dva prijatelja.
2.	zvezek: Jurij Kobila. — Tihotapec. — Urban Smukova ženitev. — Kloštcrski žolnir.— Grad Rojinjc. — Golida.
3.	zvezek: Deseti brat. — Nemški valpet.
4.	zvezek: Cvet in sad. — Hči mestnega sodnika.— Kozlovska sodba v Višnji gori.—Dva brata.
5.	zvezek: Sosedov sin. — Sin kmetskega cesarja. — Med dvema stoloma.
6.	zvezek: Doktor Zober. — Tugoiner.
7.	zvezek: Lepa Vida. — Lipe. — Pipa tobaka. — Moč in pravica. — V Vojni krajini. — Pravda med bratoma.
8.	zvezek: Ivan Erazem Ta-tenbach. — Bojim se te. — Črtica iz življenja političnega agitatorja. — Telečja pečenka. — Sest parov klobas. — Po tobaku smrdiš. — Ženitev iz nevoščlji-vosti. — Andreja Pajka Spomini starega Slovenca.
9.	zvezek: Rokovnjači. — Kako jc Kotarjev Peter pokoro in učitelj.—Veronika Dcseniška.
10.	zvezek: Slovenski svetcc Ponarejeni bankovci.
delal, ko jc krompir kradel. — Kako sem se jaz likal. Jak. Ale-šovec. Povest slovenskega trpina. L, 2. in 3. del skupno..-......... l.'£5
Kapetanova hči. A. S. Puškin.
Ruska povest ............................... 1.0U
Kazan, volčji pes. J. O. Curvvood.
Kanadski roman ......................... 1.00
Kmečki punt. Avg. Šcnoa. Povest
iz časov tlačanstva kmetov.......95
Knezova knjižnica. 1. zvez.: Ant. Knezova ustanova. — Gospod Lisec. — Ženitev Ferdulfa, vojvode ________________________________________ 1.00
Kralj gora. Edm. About. Francoska povest ................................. 1.C0
Kresalo duhov. P. A. Shechan. Roman iz irskega življenja_t.. 1.00
Krištof Dimač. J. London. Povest iz burnega življenja iskalcev
zlata v Alaski . ............................. 1.50
Krištofa Šmida spisi. Vsak zvezek .65
1. zvezek: Ljudevit Hrastar. — Golobček.
7.	zveaek: Jagnje. — Starček z gore.
8.	zvezek: Pirhi. — Ivan. turški suženj. — Krščanska obitelj (družina). t
13. zvezek: Sveti večer.
15.	zvezek: Pavlina.
16.	zvezek: Roparski grad.— Ptičje gnezdo. — Poškodovana slika. — Tiskovna pomota. — Spominčica. — Diamantni prstan.
17.	zvezek: Brata.— Različni sestri.
Krištof Kolumb ali odkritje Amerike. Zanimiv zgod. roman.........60
Krivec. Jos. Kostanjevcc. Roman
iz podeželskega življenja ________ .50
Križev pot. Roman češkega duhovnika .......................................... 1.20
Lisjakova hči. Jos. Stare. Povest
iz ljubljanskega življenja ...........50
Ljubljanske slike. Jak. Alešovcc. Podoba ljubljanskega sveta pod
drobnogledom ........................ .75
Ljudska knjižnica, 1. in zvezek. Znamenje štirih. A. C. Doyle. Zanimiva detektivska povest.— Darovana. A. Dostal. Zgodo v. Povest iz ilobr slov. apost. . Mah klatež. Mark Twain. Povest
iz resničnega življenja ................
Mali lord. Povest iz angleškega
sveta z zelo napeto vsebino........
Mali svet naših očetov. A. Fo-gazzaro. Roman iz tiornje Ita-iiii i7. časov avstrijske vlade. . Malo življenje. Dr. I-V. Detela.
Velezanim. pov. iz kmet. živi j. Mati božja dobrega sveta. Povest
iz časov turških bojev ..............
Mimo ciljev. Milan Pngclj. Več
kratkih povesti ............................
Misterija. C. Le Rouge. Buren
avanturistični roman ..............
Mladi gozdar. Izviren roman ......
Mladi samotar. Krištof Šmid. Doživljaji mladega dečka ...............
Moje življenje. Ivan Cankar. Slike iz pisateljevega življenja .....
Mrtvo mesto. V srce segajoča povest ....... ..................................
Na krvavih poljanah. 1 v Matičič. Popis trpljenji m sfralmt slovenskih \ o jako v med svetovno
vojno. . ... ....... ..
Na negotovih potih. Poučna pov. Na različnih potih. Povest za
dečke od 11. do 14 .leta..............
Narod, ki izumira. Zanimivosti iz
življenja in običajev Eskimov____
Narodna biblioteka. 4. snopič. V gorskem zakotju. V Koti,t. Za-
1.25 .60 .90
1.25
.75
.45
.50
1.25 ♦5
.70 1.00
1.50 .30
.35
.25
.30 .30 ....30
miniva povest i/ gorskega o-kraia	. .
11. snopič. Za kruhom. H. Si« n-kiewie/. Pretresljiva povest
meriških izseljencev . ........
Narodna biblioteka.
7.	snopič: Krvna osveta. Povest čerkeskega častnika ..........
8.	in 9. snopič: Nesrečnica. Ivan Turgenjev. Povest iz ruskega življenja ..............................45
12. snopič: Črtice iz življenja na kmetih. Andrejčkov Jože. Kratke, vesele povesti .................30
20.	snopič: Amerika, ali povsod dobro, doma najboljše. Poučna povest ...............................30
21.	snopič: Boj s prirodo. — Treskova Uršika ......................... .30
25. in 26. snopič: Beatin dnevnik. I.tijiza Pesjakova. S srce segajoč roman ...............................45
35. snopič: Kratke povestice iz pristnega slovenskega življenja. Andrejčkov Jože .............30
36., 37. in 38. snopič: Žalost in veselje. Andrejčkov Jože. Velezanimiva povest.....................75
39.	snopič: Solnce in senca. Jos. Bedenck. Gorenjska povest .30
40.	snopič: Svitoslav. Burna povest Slovenca ..........................- .30
57.	snopič: Nekoliko iz ruske zgodovine ...................................30
58.	snopič: Zaroka o polnoči. Basuigoj. Povest slovenskega visokošolca ..................................30
59.	snopič: Več kratkih, zanimivih povesti. Andrejčkov Jože .30
60.	snopič: Emanek, lovcev sin. Doživljaji mladega dečka. — Berač. Povest iz vaščanske-
ga življenja .................................30
Narodne pripovedke. 1. zvezek:
Dominicus ...................................35
Narodne pripovedke. ..4. zvezek:
Dominicus .................................40
Narodne pripovedke in pravljice.
S. Sckolov ................................... ,35
Naseljenci. Ameriška povest .........35
Naša leta. M. Pugclj. Zbirka kratkih povesti .................................... 1.00
Naše življenje. Ks. Mcško. Črtice iz življenja ..............................75
Naši ljudje. Dr. A. Remec. Kratke povesti iz slov. življenja.......40
Na valovih južnega morja. Pripovedka ........................... ...........35
Ne v Ameriko. J. Alešovcc. Poučna povest povzeta po resničnih dogodbah ................................85
Nevesta s Korinja. Fr. Jaklič.
Povest ....................................._.....50
Nihilist. Iz ruskega življenja.........40
Obiski. Izidor Cankar. Slike iz
značajev naših pisateljev ........1.25
Obrazi. Ciril Jeglič, Vesele črtice .85 Ob tihih večerih. K s. Meško,
Kratke črtice ................................ 1.00
Oče budi volja Tvoja. Iv. Pregelj. Zanim. pov. iz istrskega življ... .50
Odiseja. Andrej Kragelj. Starogrška pravljica...........................45
Naročilu je pride jati potrebno rr«rto v poštnem Money Ordru, bančnem draftu aH znamkah. Vaa pisma naslovita na:
Knjigarna Amerikanski Slovenec
1849 WEST 22nd STREET,
CHICAGO, ILL.
K
Četrtek, 8. marča 1928.
AMERIKANSKI SLOVENEC —i i i —
Slrallf?
pass		i		
	1	Iz živSenja in sveta.	n	
				
			——	
POSKUS UMORA Z ELEKTRIČNIH TOKOM.
Nenavadna senzacija v Središču. — Misterijozna zadeva
Marije Krnjakove ob fal-
skem daljnovodu.
• —o—
Trg Središče ob DrsTvi živi pod dojmom velikanske, nenavadne senzacije. V ponedeljek 13. febr. ob pol 20. zvečer je nenadoma prenehal e-lektrični tok in naenkrat je bil ves trg v temi. Kake Četrt ure
v
zatem je plat zvona oznanil ogenj in kmalu se je raznesel glas. da gori pri posestniku Krničarju na Grabah. Zares je gorelo njegovo gospodarsko poslopje. Gasilska društva iz Središča. Grab in Obreža so hitro stopila v \kcijo in požar je bil kmalu lokaliziran in poga-šen. Okoli polnoči je zopiet tudi zasvetila električna luč.
V torek zjutraj je našel nadzornik daljnovoda falske elektrarni g. Ivan" Remc na vodu, ki vo li do mlinske industrije Jak. Zadravca, viseti kos lesa, na kojem je bila navezana žica. Ta kos lesa je bil prejšnji večer vržen preko električnega voda in posledica stika je bila, da se je trg naenkrat znašel v temi.
Kmalu po tej misterijozni najdbi se je oglasila na tukajšnji orožniški postaji delavka Marija Krnjakova in prijavila, da jo je prejšnji večer zvabil delavec Joža Klobučar na polje, vrgel kos lesa, na katerem je bila navezana žic?, preko električnega voda, in jo nagovoril, da je z roko prijela za žico. Krnjakova je ubogala. Zahliskalo se ji je pred očmi in jo strahovito streslo, nakar se je onesvestila in padla po tleli. Klobučar pa je zbežal.
Dejansko ima Marija Krnjakova hude opekline na o-beli rokah. Na podlagi njene ovadbe je bil Joža Klobučar takoj aretiran. Marija Krnjakova ga obdolžuje, da jo je hotel s pomočjo električnega toka spraviti v smrt, in sicer zaradi tega. ker ji dolguje 3.000 Din, pa se je hotel na ta način znebiti upnice.
Orožništvo vodi z vso marljivostjo nadaljnjo preiskavo, zlasti tudi v tem pravcu, dali je opisani poskušeni umor morda v zvezi s požarom pri posestniku Krničarju na Grabah, ki je izbruhnil, kakor omenjeno, kratek čas potem, ko je zaradi kratkega stika ugasnila električna razsvetljava. Osumljeni Joža Klobučar trdovratno zanika vsako krivdo. V četrtek 16. febr. so ga odpravili v zapore okrajnega sodišča v Ormožu.
lo, da sem na tak način prvikrat prišel v dotiko z ekskra-ljem Grčije, Jurijem, ko je ta prihajal iz hotela Ritz v Parizu, jaz pa sem hotel v hotel, da ga obiščem, kakor mi je bilo naročeno. "Pardon m'sieu", sem dejal ter uravnal moj klobuk. On pa je stopil v avto ter se odpeljal. Vprašal sem poslu-jočega ravnatelja, kako pridem najpreje do kralja Jurija, nakar mi je pojasnil, da je bil baš gospod, s katerim sem trčil vkup, bivši- grški kralj ter da se v eni uri vrne. Po preteku ene ure sem zopet prišel in povedali so mi, da kralj že ča-•ka name.
Ko sem vstopil v luksurijoz-no opremljene prostore, v katerih prebiva kralj, je ta stal pri oknu ter opazoval vrvenje spodaj na Place Vendome. Za-kašljal sem, nakar se je zavrtel na peti, mi urnih korakov prišel nasproti, mi podal roko ter mi odkazal mesto v velikem usnjenem naslonjaču.
"Kadite?" je vprašal kralj Jurij in ko sem pritrdil, mi je ponudil srebrno šatuljo, ki je stala na mizi. Vsedel se je v drugi naslonjač, "vrgel desno nogo čez kolena, tako da je bilo videti najfinejše lakčevlje, ter pričel:
"Zvedel sem, da poznate Venizelosa." — "Da, veličanstvo," sem odvrnil, "bila sva vkup v Atenah predno je odhajal iz Grčije."
"Velik mož," je nadaljeval kralj, "on bi bil dvignil grški narod na višino in moč, kakršno je imel recimo pred tisoč leti."
"Mogoče pa, da bo Grčija zopet zavladala nad bližnjim Vzhodom ter grškim arhipelom in postala velesila," sem pripomnil jaz.
"Vi ste idealist in optimist," se je smejal ekskralj. "Grška potrebuje moža, kakoršen je Mussolini, le tak bi kaj napravil."
■
"Moje mnenje je, da dežele v mnogih slučajih bolje uspevajo brez kraljev," je nepričakovano dejal moj gostitelj.
"Ali bi se vrnili v Atene, ako ..." — "Ha, prijatelj moj, ako," se je zopet smejal bivši
mpaarh.
"Kralji so se že večkrat vrnili," sem vztrajal, "kaj pa Napoleon, na primer?" • "Da, in kaj pa Waterloo in Sv. Helena?" se je muzal kralj. "V Egejskem morju so otoki, kateri bi bili zelo dolgočasni in samotni za izgnance. Mesto tega mi je cel svet odprt, grem kamor hočem, le na grška tla ne smem stopiti. General Pan-galos se je zelo zaletel — toda ljubše mi je biti ekskralj na svobodi kot pa zastražen v u-jetništvu."
Vstopil je strežaj in kralj mi je natočil whisky s sodo.
"Kakor vidim radi plešete, veličanstvo," sem dejal nato, ko je kralj menil, da pustiva politiko ter se pomeniva o čem drugem. "Kako pa veste za to?" me je začudeno vprašal kralj. Pokazal sem na fotogra-" fijo.
"Oho, vi ste cel Sherlock Holmes," je odvrnil Jurij, "da,
res je, da ljubim ples. Ženski svet v Grčiji smatra ples za telesne vaje in zdi se mi, da so Grkinje najboljše plesalke na svetu."
"Ako bi to izustili spričo velikega kneza Mihaela, katerega sem obiskal pred nekaj dnevi, bi vam brez dvoma napovedal dvoboj."
"Ne zanikam, da so Rusinje najboljše baletne plesalke, toda grški način plesa je bolj zanimiv in privlačen," je odvrnil kfalj.
Pritrdil sem mu ter kazal na veliko sliko ob oknu: "Kralj Konstantin?" sem vprašal.
"Da, toda iz zgodnjih let, ni posebno dobra slika."
Opazil som tudi veliko sliko angleške princeze Mary, držeč svojega prvorojenca v naročju. Pripomnil sem, da je to zares ljubka slika.
"Zelo jo cenim, princeza mi jo je izročila sama. In otrok, ali ni lep, poglejte ga."
"Vi ljubite otroke?" sem h koncu vprašal.
"Vedno sem jih imel rad. Ko gledam takole malo dete, se pri tem zamislim v bodočnost, češ. kaj bo iz tega otroka. V Atenah sem nekoč dal ustaviti voz ter izstopil, da sem rnogel pogladiti lepo dete, katero je držala neka mati v naročju. — Vsled tega sem se zelo zameril mojim ministrom, kajti vozil sem se oficijelno v slavnostnem sprevodu. Dejali so, da bi bilo ono dete skoraj grški prestol spravilo v nevarnost, ker se je sprevod ustavil."
BIVŠEMU GRŠKEMU KRALJU JURIJU NI ZA PRESTOL
"Ni vsakemu dano, da bi se zaletel in skoraj podrl kralja, četudi le pregnanega," piše angleški poročevalec svojemu listu, ko nadaljuje opise visokih oseb, katere je obiskal. — "Vendar pa se je meni pripeti-
Proti želodčnim nered nostim ni boljšega zdravila za otroka.
M&$.Wznslow's
Strup
za postni čas priporočamo našim čitateljem, da si nabavijo sledeče knjige:
1.	KRISTUSOVO ŽIVLJENJE IN SMRT. Trdo ve-
zano; dva dela skupaj .........................................$3.50
2.	KRIŽANA USMILJENOST ALI ŽIVLJENJE SV.
ELIZABETE. Nabož. knjiga z zabavno vsebino.. 1.00
3.	LURŠKI ČUDEŽI. Popis velikih in skrivnostnih' do-
godkov na znani božji poti ................................* .75
4.	PAMET IN VERA. Ali vera nasprotuje človeške-
mu razumu? Čitajte odgovor res učenih mož:... .45
5.	OB SKRIVNIH VIRIH. Mnogo dobrih poukov za
življenje .................................................................60
6.	V BOJ ZA KRŠČANSKE RESNICE IN ČEDNOSTI.
Od vseh strani se dandanes napada pravo vero. Bitj moramo močni, da ne podležemo. Ta knjiga je dober odgovor našim verskim nasprotnikom .....................................................................35
7.	ZGODBE SV. PISMA, 1, in 2. del. Vsak del po.... 7.50
8.	ŽIVLJENJE SVETNIKOV IN SVETNIC BOŽJIH, 1.
in 2. del. Vsak del po ........................................ 2.50
9.	PRILIKE PATRA BONA VENTURE. Knjiga na za-
nimiv način pojasnuje razne verske in nravne resnice ................................................................. .35
10. SVETI KRIŽEV POT sv. Leonarda Porto-Mavriške-ga. Priročna knjižica. Cena 15c. Tekom postnega časa samo .................................................... .10
Knjigama Amerikanski Slovenec
1849 West 22nd Street,	Chicago, 111.
Kar nenadoma pa je kralj pogledal na žepno uro ter dejal: "Oprostite, moram iti. Dame ne smem pustiti čakati," in prijazni, bivši grški kralj Jurij 'mi je izginil izpred oči."
—o-
ZRAKOPLOVSTVO V JUGOSLAVIJI.
Mnogo čitamo o napredku letalstva po deželah, kar nam da misliti, da smo v dobi, ko se pripravljajo vsi potrebni pogoji, da se bo za transport, ne le potnikov in pošte, temveč tudi tovora, v veliki meri vpo-rabljal aeroplan. Zato bo mogoče čitatelje tudi zanimalo, kakšno je letalstvo v Jugoslaviji. Mnogi mislijo, da mala Jugoslavija ne zaznamuje na polju avijatike nobenih uspehov, a ti se motijo. — "Naša l^rila"'se merijo z najboljšimi, s katerimi danes letalci krožijo po zračnih višinah.
SLOVNICA PTIČJEGA JEZIKA.
Profesor Patterson iz Columbia univerze v New Yorku je izdal slovnico ptičjega jezika. Najprej je profesor Patterson ugotovil, da tako zvano <4,petje" ptičev ni nobeno petje, ampak pomenkovanje ptičev med seboj, in sicer s tako bogatim "besednim" zakladom, da se uporabljajo nekatere "besede" samo enkrat tedensko ali pa še redkeje. Po tej teoriji se mora torej smatrati, da je petje ptiča v kletki samo-govor. S svojim finim sluhom-
opraviti. Premoremo le toliko, da se pošteno preživimo — koliko pa jih je v tej deželi, kjer se po mnenju nekaterih, cedi med in mleko, ki niti potrebnega nimajo za preživljenje.
Pa najsibo že tako ali tako, fakt je, da znaša narodno premoženje nad 350 bilijonov dolarjev. To je 70 bilijonov več, kot pa je znašalo pred petnajstimi leti.
V kratkem času treh desetletij so Zed in j ene države postale najbogatejše, kar je držav na svetu. Pred trikrat desetimi leti so bile na drugem
POSESTVO NA PRODAJ.
Želim prodati posestvo v starem kraju, fara Semič na Dolenjskem. Zidana hiša, klet, vinograd in zemljišče. Vse po ugodni ceni. Za pojasnila pišite:
Ferdinand Stubler, 318 Second St., Ogleshy, Ml
je Patterson poleg tega še ugo- mestu. Po zadnji statistiki pri-tovil, da so vokali pri ptičjem de na vsakega človeka živeče-jeziku mnogo bogatejši, kakor! ga .v tej deželi skoro $3000. pri ljudeh. Vsak vokal vsebuje, To se reče, če bi bilo vse pve-namreč še celo vrsto variacij, j moženje enako razdeljeno med kakor ee, kratki i in o, oo, u si 11(5,000,00.00 prebivalcev, ki poudarjenim rr itd. Najvažne i-! bivajo pod zvezd nato zastavo, j eno sestro, v stari domovini pa
NAZNANILO IN ZAHVALA.
S tužnim srcem naznanjam vsem sorodnikom, znancem in prijateljem žalostno vest, da je umrl 21. februarja Ii)28 po dolgi bolezni soprog in oče
ANTON FORTUNA.
Pokojni je bil rojen 1. 187 i na Tratah nad Škofjo Loko. V Ameriki je bival okrog 28 1 •:. Tukaj zapušča dva brata in
ši konzonanti so: w, y, ch, hw,j Ker pa ni tako razdeljeno k:i- j mater, dve sestri in tri brat-', h, z, zh, d, r, 1, p, j in k. Poleg' kor bi nekateri hoteli, pa ima- \ Hvala vsem, ki so ga obiskali Jugoslovansko vojaško le-, imenovanih pa je še cela vrsta' jo nekateri več, nekateri manj. v bolezni in ko je ležal na mrt-
glasov v ptičjem grlu, za kate-j nekateri pa prav nič. V zad- vaškem odru. Kajlcpš i hval:i re nimamo v človeškem jeziku j njo kategorijo nas menda naj-[Andrew in Frank Fort uri a ter nobenega znamenja. Po ugoto-J več spada, torej imamo največ; družini Mr. in Mrs. Geo. Mai-vitvah Pattersona izgleda ptič- druščine.	j nar za darovane vence, kakor
ji pogovor prenešen v človeške Malokdo pa ve, da je na tudi Mr. in Mrs. Ramovsh, ki glasove, približno takole: ty- drugem mestu, kar se bogastva j so prišli na pogreb iz Milwau-oop-ti-di, chee-wee-chi-ri, choo-
chee-woo, chi-ri-o-ko-ch-ur. — Menda ja no zato, ker si Prestava temu stavku seveda] izdeluje pristni s»,J"«~l ni pridej Patterson
gov ščinkovec ta stavek naj-! tudi planine v poštev in kras- njemu počitku. Tebi pa, dra; "t
talstvo je na visoki stopinji; to pa je za deželo življenske-ga pomena z ozirom na Italijo, ki ima silno razvito vojaško a-viatiko. Saj imajo Italijani za vpad na razpolago vso jugoslovansko zapadno mejo od Triglava do Ohrida. Če je torej jugoslovansko letalstvo za defenzivo nujno potrebno, je tudi jako dobrodošlo za napad ; kajti mnogo važnih nasprotnih centrov je v območju jugoslovanskih eskadrilj. V Jugoslaviji imajo moderen letalski park v suhozemni vojski francoskega, v mornarici pa večinoma nemškega izvora. Predvsem pa se Jugoslavija ponaša s prvovrstnim osobjenr, ki daje najlepše upe za bodočnost ne samo vojaškega, temveč tudi civilnega zrakoplov-stva, ki mora vendar enkrat priti. Jugoslovanski letalci so se odlikovali na mnogih mednarodnih tekmah, kakor v Sv I-, ci ,tekme Male antante itd.
In sport? Ljubljanski aero-klub je bil prvi, in menda edini, ki si je nabavil lastno letalo. V Jugoslaviji imajo tudi domačo tvornico za letala: I-karus v Novem Sadu. Dosedaj je izdelovala šolska letala za vojsko in mornarico, ki so povsem zadovoljila. V zadnjem času pa se je lotila tudi izdelave bojnih aparatov in upajo, da bo uspela. Poleg tega se nahaja tudi v Belgradu tvornica za aeroplane. Motorje seveda morajo uvažati iz inozemstva.
drža*■
tam
švicarski sir.! Mr. in Mrs i
kee. Lepo se tudi zahvaljuj' -mo Mr. in 3.1 rs. John Bayuk in Frank Auman z.i
jana, četudi profesor ali zato ker so tam visoke p«;-.-, pomoč v grenkih urah in sploh n zatrjuje, da je nje- nine? Nekolika pa le pridejo vsem, ki s » ga spremili k zad-
večkrat ponovil. Pattersonove' na lega deželice, v katero pri ! soprog in oče, naj Ti bo lahka
ugotovitve bodo pač rabile do-, haja leto za letom vse polno; ameriška gruda sti kritičnega pregleda. Goto- ' icev. f'r^'ti kakor po zimi naj Ti svet i!
in večna luč
vo pa je, da rabijo živali gla- : imajo v Švici dovolj turistov, sovna znamenja, ki vsako ne- k* iini tJ,m pustijo velike vsn-kaj pomeni in služijo v med-jte denarja. Torej v Švici pride sebojnem občevanju kot svari- lla vsakega prebivalca po
lo, izraz jeze, ljubavi in sploh kot sporočilo za življenje važnih stvari.
Širite amer. Slovenca?
Pioneer Livery Stable
John R. Ryan, Prop.
POGREBNI ZAVOD — SLUŽBA NOČ IN DAN.
Cor. 6th & Portland Str«.
Tel. 25
CALUMET, MICH.
BOGASTVO STRICA SAMA.
Znano je, da je blagajna Strica Sama precej dobro nabasana in zadnjih petnajst let (ne sme se pozabiti; da je bila med tem časom vojna) se je narodno bogastvo Zedinjenih držav zelo pomnožilo. To vedo po vsem svetu, zato pa si nekateri zelo prizadevajo, da bi razbili železna vrata naselni-ške postave in bili deležni tega bogastva. Mi, ki živimo tukaj in se preživljamo od dela svojih rok, nam to bogastvo ne dela nobenih preglavic in skrbi, ker z njim nimamo prav nič
KAKO SE JE IZNE-BILA REYMATIZMA
Ve doc po svojih lastnih izkušnjah, koliko človek trpi, kateri ima rcvina-tizem, jc Mrs. Hurst, ki živi na 201 Davis Ave.. F-101, Bloonitu^ton, Hi., tako hvaležna, da si prizadeva, kjer le more, se drugim trpečim povedati, kako se lahko iznebijo teh bolečin na čisto priprost način kar na svojem domu.
M rs. Ilurst nima ničesar za prodali. Samo izrežite ta oglas in ga pošljite z Vašim imenom in naslovom njej; ona bo prav z veseljem poslala potrebna navodila čisto brezplačno. Pišite takoj, da ne pozabite.
JACOB GEREND FURNITURE CO. 704-706 West 8th Street, Sheboygan, Wis.
Priporočamo naš pogrebni zavod. Dobite nas podnevi in ponoči. Imamo tudi vsakovrstno pohištvo po zmernih cenah. Tel.: 377-J — 4080-W.
$2<S(M). Kanada pride na trei je mesto, potem Anglija, Avstralija, Danska itd. Francij i šele na deveto mesto, to jc nredzadnje. na zadnje pa Chile, kjer pride na vsako osebo 1H> $127<>. Jugoslavija in Avstralija niti v poštev ne prid - \ te. Premoženje Italije znaša 22 bilijonov dolarjev.
Pa niso Zedinlene države I najbogatejše na svet1!, tenn-. -kar je tudi velikega pomena— najzdravejše.
Žalujoči es»ali: Marija Fort una, soprog;). Anton, John, Louis, Joe, sino\ . .'\gnes, Francos. Mary, Ann-, hčerke.
Wi!lard. Wis
102.
NOTARSKA DELA
SlRITE "4.MER. SLOVENCA
kot kupm pogodbe, poobia i stila, izjave, sfidavite za dobiti vaše domače iz stare ga kraja in vse druge no "arske posle izvršuje JOHN JERICH — Notar — 1849 West 22nd Street, Chicago, HI.
.......................j..I„I.,J.............................................„,.
Jeweler
On Uie Cor. 8th Str. and New York are., Sheboygan, Wis.

Es* CP - l-x.w £;
Dobili smo
ZALOGC KNJIG

neve
^°^^QO<><>ooooooooo-O<>OOOPOO<K>OO-OOOOOO-OO-OO<>O^
Merchants & Miners Bank
GALUMET, ^SUP MICHIGAN
Glavnica $208,000 fiJO Preostanek $200,000 Ned el jeni dobiček........$190,000.
GORDON R. CAMPBELL predsednik THOMAS HVATSON, podpredsednik FRANK J. KOHLHAAS, V. P. in blag. -E. H. MANGER, pomožni blagajnik W. G. CtlDLIP, pomožni blagajnik PETER TALENTINO, pomožni blagajnik.
IZVRŠUJE VSA BANČNA POSLA ZANESLJIVO.
ooooooooooooO<XXK>O<>OOOO3^
ZA LETO 1928.
Knjige so sledeče: KOLEDAR.
ZA DOMAČIM OGNJIŠČEM, družinska vzgojna čitanka, F. Tcrčelj.
OB SREBRNEM STUDENCU, povest F. Jaklič.
ZGODBE SV. PISMA STARE ZAVEZE.
oče BUDI VOLJA TVOJA, povest, Dr. Pregelj
(Kdor želi, lahko dobi mesto te zadnje povestne knjige: Dr. A. ltavnik: Kako zdravimo živino.)
Cena* peterim knjigam skupaj je in 10c za poštnino.
$1.00

Te knjige smo naročili od Goriške Mohorjeve Družbe pred vsem zato, da podpiramo to družbo v njenem plemenitem namenu, vzdržavati in gojiti slovenski jezik med Slovenci pod italijanskim jarmom. Zato smo prepričani, da bodo ameriški Slovenci pridno segli po teh knjigah in s tem pokazali svojim zasužnjenim bratom, da sočustvujejo z njimi in so jim pripravljeni po možnosti pomagatL Nas bi jako veselilo, ako bi mogli vse knjige hitro razpečati in družbi poslati znatno pomoč, ter za prihodnje leto naročiti najmanj <6000 izvodov. Od odziva ameriških Slovcncev bo to odvisne. *ato vsi sezite po teh knjigah, ki so vredne,najmanj dvakratno ceno.
Knjigarna Amerikanski Slovenec
1849 WEST 22nd STREET,	CHICAGO, ILL.
ammxp
Stran
AMERIK ANSK1 SLOVENEC
Četrtek, 8. marca 1928.
POTOP
HENRIK SIENKIEWICZ Iz poljščine prevel Dr. Rudolf Mole.
Širite "Amer. Slovenca"!
wnwwampwBniMWBCB«BM»3MBaBnaacr3E
"Pustite me, da nekoliko molim!" je rekel.
In pokleknil je pred podobo Matere božje, trenutek molil z razprtimi rokami, naposled je vstal z jasnim obrazom.
"Sedaj molita še vidva!' je rekel, "potem pa pojdita!"
Četrt ure pozneje so zapustili vsi štirje sobo in sli na obzidje. Nasipi v daljavi so spali. Noč je bila zelo temna.
"Koliko ljudi hočeš vzeti s seboj?' je vprašal o. Kordecki Kmitica.
"Jaz?. . ." je odgovoril začudeno gospod Andrej. 'Jaz nisem tu poveljnik in tudi ne poznam kraja tako dobro kot Čarnecki. Jaz poj-dem s sabljo ,toda ljudi naj vodi gospod Čar-necki. in mene z drugimi. Hotel bi le, da b\ šel tudrtnoj Soroka, ker je grozen klavec.
Ta odgovor je ugajal i gospodu Carnecke-mu i priorju, ki je videl v tem očiten dokaz pokore. Toda lotili so se takoj dela. Izbrali so ljudi, ukazali največji mir in začeli odstranjevati bruna, kamenje in opeko od prehoda.
Delo je trajalo eno uro. Naposled je bila odprtina v zidu gotova in ljudje so se začeli potaljati v ozko čeljust. Imeli so sablje, samokrese, nekatri puške, a drugi, zlast i k mel je ,kvišku nasajene kose, orožje, ki so ga bili najbolj vajeni.
Ko so bili že na drugi strani zida. so se odpočili. Gospod Čarnecki se je postavil na čelo oddelka, Kmitic na koncu .in pomikali so se ob okopu, tiho, zadržujoč sapo v vrst i h, kakor volkovi, ko se kradejo za ovcami.
Vendar je včasih zabrenkala kosa ob koso, včasih je zaškripal kamen pod stopin jo i'i po teh odmevih se je lahko spoznavalo, da se pomikajo venomer dalje. Ko so prišli v nižino, se je gospod Čarnecki ustavil. Tu ie pustil šest ljudi, ne daleč od nasipov, pod poveljstvom Ogra Janiča, starega in vztrajnega vojaka, ter jim ukazal, da se vržejo na tla. Sam pa je krenil nekoliko na desno in* ker je čutil pod nogami že mehko zemljo, na kateri niso več odmevali koraki, jo začel hitreje voditi svoj oddelek.
Namenil se jc namreč obhoditi nasip, udariti na speče od zadaj in jih poditi proti samostanu na Janičeve ljudi. To misel mu je dal Kmitic, ki je stopal sedaj ob njem s sabljo v roki. Z a še petal mu je:
"Nasip je gotovo potisnjen toliko naprej, da se nahaja med njim in taborom prazen prostor. Če so sploh kake straže, so pred nasipom, a ne na oni strani. . . Torej jih lahko svobodno obidemo in planimo nanje od one strani, od katere najmanj pričakujejo napada."
"Dobro," je odgovoril gospod Peter, "niti eden izmed teh ljudi ne sme uiti."
"Če bi se kdo oglasil, ko bomo že vstopili," je nadaljeval gospod Andrej, "dovoli, gospod, da odgovorim jaz. . . Po nemško čebljati znam kakor po poljsko; torej bodo mislili, da prihaja kdo od generala iz tabora."
"Da bi le ne bilo nobene straže za okopi."
"Tudi če bi bile, ustrelimo in skočimo ko j nanje. Preden se zavedo, kdo in kaj, jim sedimo že na vratu."
"Treba je zavijati, ker se že vidi konec o-kopa," je rekel gospod Čarnecki.
Tu se je obrnil in poklical potihoma:
Molčeča vrsta se je začela obračati. Vtem je mesec nekoliko zasvetil skozi oblake iti
i y
postalo je jasneje. Idoči so ugledali prazen prostor za okopi.
Straže ni bilo, kakor je slutil Kmitic, na tem prostoru nobene. Čemu bi imeli na/nrec Švedje postavljati straže med lastnimi okopi in glavno vojsko, ki je stala dalje zadaj. Naj-opreznejši vojskovodja se ni mogel nadejati, da bi mogla priti od te strani kaka nevarnost.
"Sedaj pa, kolikor, mogoče tiho." je rekel gospod Čarnecki. "Se že vidijo šatori."
In v dveh je svetiljka. . . Ljudje tam še čujejo. . . Gotovo starešine."
"Od zadaj mora biti vhod pripraven."
"Seveda," je odgovoril Kmitic. "Tod vlačijo topove in hodijo vojaki. . . Evo, že se začenja nasip. Pazi sedaj, da ne zakrenkne o-rožje. . ."
Dospeli so ž«' do višine, marljivo nasute za nasipi. Tam je stala cela vrsta vozov, na katerih so dovažali topove in krogle.
Toda pri vozovih ni bilo nobenega. Šli so torej mimo njih ter se začeli vzpenjati na nasip brez truda, kakor so pravilno sklepali, zakaj višina je bila položna in dobro napravljena.
Tako so prišli do samih šatorov in z orožjem v roki so obstali tu pa tam. V dveh je res gorela iut ; torej je izpregovoril gospod Kmitic par besed s Čarneckim in dejal:
"Jaz poj de m naprej v one, kjer ne spijo. . Čakaj sedaj na moj strel, potem pa po njih!"
Rekši je šel dalje.
Da so bo izpad posrečil, je bilo že zagotovljeno, torej se tudi ni trudil, da bi bil posebno lih. Šel je mimo nekaterih šatorov, pogreznjenih v temo: nihče se ni zbudil, nihče ni vprašal: "Wer da?"
Jasnogorski vojaki so slišali škripanje njegovih drzuih korakov in utrip lastnih src. On se jo priplazil do osvetljenega šalora, d vi i kri-o, se nasi;;; vil pri vhodu s samokresom \ ro1 i \< s sabljo, spuščeno na verižici.
I 'stavil se jo radi tega, ker ga je luč nekoliko oslepili- : na poljski mizi je stal svečnik s šestimi gorečimi svečami.
/a mizo so sedeli trije oficirji, sključeni nad načrti. F,den izmed njih, sedeč v sredi, je bil tako sklonjen nad njimi, da so ležali njegovi dolgi lasje na belih kartah. Ko je o-pazil, da je nekdo vstopil, je dvignil glavo in vprašal z mirnim glasom:
"Kdo je?"
"Vojak," je odgovoril Kmitic.
Takrat sta tudi ostala dva oficirja obrnila pogled proti vhodu.
"Kakšen vojak? Odkod?" je vprašal prvi.
(To je bil inženjer de Fossis, ki je vodil glavno delo obleganja.)
"Iz samostana," je odgovoril Kmitic.
Toda \ njegovem glasu je bilo nekaj strašnega.
• De Fossis je dvignil naglo glavo in nadslo-nil oči z roko. Kmitic je stal raven in nepremičen, kakor prikazen, le njegov obraz, podoben glavi ptice roparice, je javljal grozečo nevarnost.
Vendar je šinila kakor blisk nagla misel de Fossisu v glavo, da je morda ubežnik iz samostana, zato je vprašal še enkrat, a že razburjeno:
"Kaj hočeš?"
"Evo ,to hočem!" je zakričal Kmitic.
In sprožil je samokres naravnost v prsi.
Dalje sledi.)
xmBasmaKaammmB^BB^BBgmmmtBBaamaaamssasa;

1 AMERIKANSKI
SLOVENEC
DOBRO
oooooooooooooooooooooooooooooooooooooo
PISANO POLJE
<KHXKXHXKKKKK> 0<><K><>0<K>0-0 OO-OOOO 0<K>00<KX>0

Kanonik Žlogar:
PROSTOZIDARSTVO.
(Dalje.)
*	*	"	A U nv/	Mili	n » tiiijiu
j širijo po Ogrskem. Tako je bi- ij,rof Bethlen 1. 1852 sprej( ila zarota odkrita in Martino- Cincinnati v nrostozidawk«
jjeiačič — vspostavil red in : mir.
| Prekucijski voditelji so veči-jnoma odnesli pete ter iskali za-S pomoč jo londonske polici- 'ščite pri sovražnikih Habsbur-je je dunajska policija zvedela, Ivanov. Ogrski emigranti so na-da je Martino vies prejel huj- j^j zavetje v raznih ložah. Ta-iskajočih spisov, ki se naj raz-[ko s() bili Kossuth, Hajnik in
2 sprejeti v (Cincinnati v prostozidarske lo-| vies z zgoraj imenovanimi za-že> Grrtf Julij Andrassy je leta j prt. Ogrski zarotniki so bili j 1354 v Parizu pristopil v ložo J prepeljani v Pešto in ondi je |"Mont Sinai", Klapka v Turi-Ibila 27. aprila 1795 sodba iz- nu ^ jožj "Dante Alighieri". :rečena. Martinovics s 5 glavni- |TLilT in pOZneje Kossuth sta so-jmi sokrivci je bil na travniku I delovala v turinski loži "Auso-iv liudi dne 20. maja usmrčen. jnia>\ Titularni škof Hiacint j— Skoro ob istem času so v jR„nai. poznejši vzgojitelj ce-Innsbrucku odkrili tudi ji1 ko- jsar jeviča Rudolfa, je bil med jMnsko zaroto, v kateri se je j prostozidarje sprejet \ Londo-sprožila ideja, da se Trenti 110* nu: bivši ogrski kultusminister
škof .Mihael Horvath })a v Švici. Vsi emigranti so po zahod-
priklopi Italiji.
Cesar Franc je 1. 1801 izdal
n1.-iz, da noben državni uradnik ne smo biti član kake lajne družbe.
9
!1 1 s i od 1. 1794 v Avstriji niso ver obstojale lože — piše br. l.uvis, — so vendar živeči du-
DOBILI
Nove slovenske plošče
KATERE SO IZDELALI PEVCI ADRIJE.
68923	Ženitovanje, 1. del. Ženitovanje, 2. del, 12 inčev, cena $1.25-
68924	Romanje k Materi Božji, 1. del. Romanje k Materi Božji, 2. del. 12 inčev, cena $1.25.
50332	Amerikanec na obisku v ntari domovini. Amerikanec sa poslavlja od rojstnega kraja, cena fb C
50333	V krčmi, 1. del. V krčmi, 2. del, cena 75c.
Vsaka izmed teh plošč je nekaj posebnega. Slovenska "ohcel" s krasnim petjem, lepih narodnih pesmi,* kakor jih
znajo zapeli samo pevci Adrije, nudi poseben užitek zase. m"*« ^ 1. —	„ . poslaniku__
tl . , -,r ...... . . . , .„. . .	v ! L.	je cesar Franc odi«-'
Kom an je k blaten božji ie nekaj, kar Slovenci do sedai se ... ,	,
,.">„	. .	.. , . .. .	' jzil naslov nmsko-kah
nismo imeli. ( e povemo, ua je govornik te plosce sloveči sloven- : . .	. r.
..... V1 ... ,, . , ,	- , , . ,	cesarja m se zval Fran*, 1..
ski misijonar, Rev- Odilo Hajnsek, OFM.. bo lahko vsakdo na-	„ .... . mta
sar avstrijski. RatolisKa ideja'
nih deželah bili marljivi so-<rudniki za prostozidarske ideje. Tako so se pripravljali u-darci. ki naj bi zadeli Avstrijo. Prišlo je 1. lsoP. ko jt1 izgubila Lombardijo. Sledilo je leto (5G, ko je morala odstopiti
najski bratje ob dveh invazi jah , nencr.(j0. Italiia ZL.cliniena. Dunaja 1. 1805 in IS'>7 vzcirža- 1>rusij.l lllh.inna Avstrijo iz
vr.i! nova združenja, od katerih j«1 imela posebno "velik; jonalna loža Avstrij<- s' i k z "'iraud Orlontom" •• Parizu. V italijanskih provi>:cvah so
I Nemčije. Načrti prostozidarski
se bližajo svoji zmagi, favour.
I IJismarek. Napoleon III. s« bili
j njih izvrševalci.
, f) Z nesrečnim dualizmom,
Kri\"aia-j vpeljanim 1. 1867. je bilo teži-teh se je že led;-i govorilo o
se tudi tajna društva skrivala
., j 11"-M"""" * - ■" ■ • v
j šče. — kakor ie že !. 18»>2 Bis-|Zedinjenem kraljestvu Italije ; marck svetoVal
(pod žezlom hiš - Savojske.
stnjskemu preneseno v Budimpešto. Na Ogrskem so bila -:-.e.aa j Xfjaj piostozidarstvu vrata od-
T _ J	"
1 •• '	Ministerstvo je i>o ogrski
redil sodbo o tej plošči in je ta koj naročil.	, .. .	, ,
je bila ustvarila velike
Ostali dve plošči sta nad vse zanimivi, in vsakdo jih bo cesarstvo od Karoia V
■imskf
■r-m.
ustavi ložam <hii« prostost. E-
migraiiLi so domov. Br.
se takoj 'iirr. 'Ji-oi'
vračali C
ibrezdvomno hotel imeti, in se naslajati ob zvokih krasnega u- Bilo je zavetnik katoiičanslvi. ^iapka S(, u-tanoviii ložo " Via
j branega narodnega petja.
Pa še eno ngvost imamo. Jolic-tski, Dietchmanov orkester je izdelal dva plesi a komada. Kdor se hoče prepričati, če je '»a godba res dobra, naj jih takoj naroči.
A ze reformacija je tej ide.r lija Corvinus". Ti so pripadali vsekala veliko rano. Tej ideji takozvanemu "rudečemu" pro-
stozidarstvu, a I :*. Fran Pulsz-kv ie stopil na :do "plavim
; 80331 Izgubljena pesem — Jolietska Slovenka..............
1£0334 Gozdni zvok — France polka................................
.75 .75
PLOSCE.
NAJNOVEJŠE SLOVEN3K
7<MS3	Nagajivka Mazurka — Cokiaiji. Šmarjanka, slov. gufiba
79484	Vesela Gorcnjka — Korajža velja, peika. slov. godba........
8005'»	Napi Ulica — Srbska lrmna, moško n«-tj\- ......
80061	Malo kolo — Veliko kolo, t:;.uburi;:a ....................................
80082	Ženina volja — Zaljubljeni Ciro, hrva:::!:a scena in petje
80085	Duna Csardas — Drava Csardas, ..i;;i = aric:i .......................
80106	Don-Bon. valček — Boorn-sti-dri, - »Ika. orkester
80183	Nova stara pesem—Oj, ta zakonski stan, slov. scena s pet.
80184	Radi kotla v keho — Ravbar na gause, smešna scena s pet. SLOVENSKO PETJE.
67979 Slovenske zdravice — Svarjenje.............................
69317 Toiažba — Veselja dom ...............................................
69698 Sveti večer — Tiha noč ............................................
69802	Ne bom se možiia — Ljubca povej...........................
72206	Al me boš kaj rada imela — Oj ta Polončica........
72207	Ljubca moja — Otok Bleski..................
72208	Oj ta vojaški boben — Pobič sem star Šele 18 let 72210 Slepec — Mila mila lunica............................................
72231	Oj zlata vinska kapljica — Povsod me poznajo ....
72232	Sem slovenska deklica — Bom šla na planince.
72327	Zapoj mi ptičica — Po gorah grmi....................
72364	Na gorenjskem je fietno — Ptiček in Tička...
72399	Razpodite se megličice — Tam kjer lunica.....
72429	Krščenici — Angelji sveti ................................
72472	Na pianincah — Barčica ....................................
72514	Odpri mi kamrico — Piišla bo pomlad _
72527	Moj dom — domovini ........ ........................
72707	Naprej! — Vse mine ..........................
73721	Micka na šrauf — Na maškaradi ......................
73725	Na Vršacu — Sladko spavaj..........
. 77422	Neža in Pavel — Deset zapovedi
77490	Vabilo — Pastirček .....................*..
77651	Sezidal sem si — Slovenec Slovencu........
77746	U boj, u boj! Garavuša ................................
77897	Strunam — Sirota
77898	Sveta Lucija — Planinarica ....................
77912	Ko gremo (La Poloma) — Sonja (opera)
78176	Dve utvi — O j večer je že.........................
78182	Nove harmonike — Sentklarski pabtrki......................^75
78313	Kr.efra in vagabundi — Kako je bilo____________________..........75
78348	Božična — Sveta noč.............................................................................................75
78408	Jadransko morje — Cuj Micika..................................75
78554	Slovenec sem — Pogled v nedolžno oko ........... '75
V zalogi imamo tudi gramofonske iglice, in sicer: Zavojček jeklenih iglic (100 komadov)
Skatljica "tungs-tone" iglic (8 komadov, vsaka iglica igra 100^
300 plošč) ..................................................................................................................................2Sc
Va7Finf Z vsakim naročilom pošljite potrebno svoto.
Pri naročilu od 5 plošč ali več, plačamo poštnino mi. Ako je pa naročilo manj, kakor 5 plošč, potem pošljite za vsako ploščo 5c. več za poštnino.
.75 .75 .73 .75 .75 .75 .75 .75 .75
.$0.75
-	.75
. .75
-	.75
-	.75
. .75
-	.4 3
. .75
. .75
.75 .75 .75 .75 .75 .75 .75 .75 .75 .75 .75 .75 .75 .75 .75 .75 .75 .75 .75
nasproti se ie pojavila protestantska cesarska ideje, za ze-riinienje vseh N'cmccv. Z.ito st je morala Avstrija vedno slabiti in Prusija krepcat-. da slednja stoni mi celo proustants^e-gra cesarstva Nemčijo. Ta. zadnja ideje, se ie najf>o!j širila }>c»
br
Prvi so inn-'i sistem sk'.
! ložah.
i L. 1809-181:1
skejra obreda.dru^*i pa so sc držali Janezovih !<»ž ali njih obreda. Pri škotsk- ni obredu so i>iii nasprotniki pogodbe leta :S67. v Janezovem obredu pa 1 pristaši to pogodbe, kjer so bili je Avstriji ^i(lje \ Ul(U pri »riKJecih"
led zmaue Napoleonove iz-«so se ži(1}e spiaziii v njih ložt
srubila oi>morske dežfle. V:i so
ter so kmalu nase spravili vo-
postale od IJeljaka do Črne ffo-jdi|no vioKo. Ko je 1. 1875 poli-!e "kraljestvo Ilirija". Franco-
zi so semkaj prenesli svoje dobre in slabe šege. Framasoi,' tudi niso mirovali. Iliriji so bile dovoljene humanitarne družbe, ki so se zbirale v fra-masonskih ložah. Francosko-ilirska loža ''prijateljev kralj-, rimskega in NapoIeo?ia v Ljul,-Ijani" se je bavila z dobrodel-
tična stranka Kolomana Tisza premagala Dnakovo, sta se obe stranki spojili v eno vladajočo, tedaj so se tudi prostozidarji zbližali ter iz obeh obredov L 1886 napravili "Simbolično ve-loložo Ogrske", čije velemojster je postal že od prej zaslužni upornik br. Jurij Ivano-vies. Pod njegovim vodstvom
1849 WEST 22nd STREET
The Ne ti Orthopbonic
CHICAGO,. ILL.
NA PRODAJ
Prisiljen sem prodati NOVO 5 sob zid. bunff: CENEJŠE kar mene stane, ker potrebujem $3,000 gotovine. Boljšega ni na South za $6,500. — 12407 S. Racine Ave., Chicago, 111.	. f-18-m
-O-
Ako se ti "Amerikanski Slovenec'* dopade, povej to svojim prijateljem in znancem in jriporoči jim ga, da si ga na-roče!
nostjo, z navajanjem k mora!-- prostozidarstvo zelo napre-nemu življenju m človekoljub- |dovaIo in je ob njegovem "odnosu ne glede na vero, ter z |hodu v večni orijent" Odrska znanstvenimi prizadevanji. — Uda r>8 lož ter (i venčkov s Njen član je bil tudi Val. Vod ; brati, nik. (Cf. Politično življenje | Slovencev, sp. dr.Lončar. Ljub Ijana 1021, str. G.)
7.a cesarja Franca in Ferdi-.nanda se loža ni upala na dan pač pa je pod pepelom še tlela žrjavica. Državni absolutizem je tlačil narode.
e) Tako se je približalo let« 1848. Pro.stozidarstvo je zopel siiilo v ospredje. Revolucija ie za vihrala ]>o Evropi. V marčnih dnevih se je vzbunil tudi Dunaj. P>r. Lewis takoj poskusi oživiti nekdanjo ložo "pri sv. Jožefu", kar je ministerstvo dovolilo. Enako se je poskusilo v Pesti.
Toda prostozidarjem se ni posrečilo, kar so želeli. Preku-cije so bile v Avstro-Ogrski zatrte. Mladi cesar Franc Jožef I. je s svojimi zvestimi vojskovodji Radetzki, Windischgratz.
Obiskujte svoje domače gledališče
* "THE REX", kamor zahajajo vsi prebivalci mesta Sheboygan, Wis., da vidijo najlepše predstave.
PREVOZ - DRVA - KOLN
Rojakom se priporočamo za naročila za premog — drva in prevažanje pohištva ob času selitve.
Pokličite Telefon: Roosevelt 8221.
LOUIS STRITAR
2018 W. 21 st Plača, Chicago, HL