Posamezna številka 1 Din mesečno, če se sprejema list v upraJi, naročnina 4 Din, na dom in po poiti dostavljen list 5 Din. - Celoletna naročnina je 50 Din, polletna 25 Din četrtletna 13 Din. Cene inse-ratom po dogovoru SLOVENEC Uredništvo; Kopitarjeva ul. št. 6/111. Telefon št. 2050 in 2996. — List izhaja vsak ponedeljek Uprava: Kopitarjeva ulica štev. 6 Poštni ček. račun. Ljubljana 15.179. Telefon štev. 2992 Na rojstni dan Nj. Vel. kralja Vsa država je najslavnejše proslavila rojslni dan našega mladega kralja Petra II. — Velika revija naše vojske na Banjici v Belgradu Bled, 6. septembra, Posebno slovesna je bila proslava kraljevega rojstnega dne na Bledu. Že v soboto so razsvetlili Blejsiko jezero. Proslavo bi kmalu motil dež, vendar pa je ravno ob 8. zvečer pojenjal ter omog)-čil slavnostni sprevod čolnov po jezeru. Vse hiše, vile in hoteli so bili razsvetljeni, na jezeru pa so se vozili čolni z lampijončki, ki so 6e počasi pre- mikali proti kraljevskemu dvorcu Suvoboru. Pogled na jezero je bil krasen. Čolne je spremljala gasilska godba z Bleda. Pred dvorcem je godba zaigrala državno himno, nakar so vsi pričeli vzklikati našemu mlademu kralju. Navdušenje je še bolj naraslo, ko se je kralj Peter II. s svojo materjo prikazal na balkonu in prijazno pozdravljal. Ko se je nato kralj umaknil z balkona, so se čolni zopet razšli. Danes ob pol 12. pa je bila slovesna služba božja v blejski župni cerkvi. Ze nekaj dni se je po Bledu govorilo, da bo prišel k sv. maši tudi Nj. Vel. kralj Peter II. Zato se je zbralo pred cerkvijo ogromno število ljudi. Cerkev sama pa je bila slavnostno okrašena. Pred cerkvijo je stala častna če-i ta kraljeve garde. Točno ob pol 12. se je pripe-i ljal Nj. Vel. kralj v civilni obleki z Nj. Vel. kra-j ljico Marijo in princema Tomislavom in Andre-I jem. Ob vhodu v cerkev je sprejela kralja in kra-j ljico ter prince dvorna dama Eleonora Šverljuga in adjutant polkovnik Branko Pogačnik. Nato pa je pozdravil kralja in kraljico še blejski župnik Zabret. Z drugim avtomobilom pa so se pripeljali še Nj. Vis. kneginja Olga, grški princ Nikolaj, princeza Jelena, princeza Beatrice in pa španski infant Autaco. V cerkvi so ob straneh stali v špa-lirju blejski gasilci. V ceikvi so se kralj, kraljica in princi vsedli na desno stran v eno vrsto, ostali visoki gostje pa na levo stran. Sv. mašo je daroval župnik Zabret. Po maši je godba zaigrala državno himno. Nato so se visoki gostje odpeljali v dvorec Suvobor, kjer so bili razni sprejemi. Revija vojske na Banjici Belgrad, 6. septembra, m. Današnja proslava rojstnega dne Nj. Vel. kralja Petra II., ki so jo obhajali po vsej državi, je bila zlasti v prestolnici nadvse veličastna. Bila je to prava manifestacija ljubezni in vdanosti našega naroda do svojega mladega kralja, do kraljice, do kneza namestnika in do vsega kraljevskega doma. To svojo privrženost kraljevskemu domu je pokazal danes narod pod okriljem raznih kulturnih, narodnoobrambnih in te-lesnovzgojnih organizacij ali pa z velikimi manifestacijami, ki so se pojavljale ob priliki revij naše narodne vojske, od katerih je bila pač najlepša ona na prostranem Banjiškem polju, kamor so se zgrnile nepregledne množice naroda že navsezgodaj, kajti po programu se je dohod za ljudstvo na Banjico zaprl točno ob 8. Na to polje so se iz mesta že v zgodnjih jutranjih urah pomikale z godbami na čelu čete, ki ®o sodelovale v defileju. Do 8. ure so prišli v Banjico vsi civilni, vojaški ter cerkveni dostojanstveniki, diplomatski zbor z vsemi vojaškimi atašeji, ki so akreditirani na našem dvoru, močne skupine bivših francoskih bojevnikov s solunskega bojišča, častniki in vojaštvo držav Male zveze, ki tekmujejo sedaj pri nas za pokal Nj. Vel. kralja Petra II., turški časnikarji, ki so prišli snoči na obisk v našo državo, številni senatorji in poslanci, bivši predsedniki vlad in bivši ministri ter zastopniki vseh kulturnih, narodnoobrambnih in gospodarskih organizacij. Člani kraljevske vlade so zavzeli svoje prostore v loži poleg kraljevske lože. V kraljevski loži pa sta bila kraljeva namestnika dr. Stankovič in dr. Perovič, cerkveni dostojanstveniki, med njimi so bili tudi bolgarski pravoslavni škof, predsednik vlade, predsednik narodne skupščine ter predsednik belgraske občine. Pet minut po prihodu namestnikov dr. Stankoviča in dr. Peroviča, ki sta prisipela na Banico ob 8.10, se je pripeljal po Aval-©ki cesiti Nj. Vis. knez namestnik Pavle, ki se je davi ob 8. vrnil z Brda pri Kranju. Na železniški postaji so ga poleg članov kraljeve civilne m voja-ške hiše sprejela predsednik vlade dr. Sto)adinovic in notranji minister dr. Anton Korošec. Prihod kneza-namestnika na Banjico je naznanila vojaška godba, ki je zaigrala državno himno. Knez-namestnik je nosil uniformo konjiškega bri-gadnega generala z lento Karadjordjeve zvezde. Po sprejetem raportu poveljnika parade arm. generala Tomiča je obšel in pozdravil vse čete, ki so bile, določene za parado. Pred kraljevsko ložo je prijezdil nekaj minut po pol 9, burno pozdravljen od številnega občinstva in vseh dostojanstvenikov na novi, moderno zgrajeni tribuni. Na dani znak se je nato pričela revija čet. Današnji nastop vseh panog naše narodne vojske jc po svoji preciznosti in izvežbanosti prekosil vse dosedanje. Nepregledne množice naroda so pri tej priliki priredile vojski in kraljevskemu domu burne ovacije, ki so spremljale četo za četo, ki so strumno in odločno korakale v paradnem maršu pred knezom-namestnikom. Na čelu mimohoda je jezdil arin. general Tomič s svojim štabom, za njim pa so se j>oniikale vse čete, ki so sodelovale v mimohodu. Najpreje so bili gojenci vojne akademije, za njimi gojenci L podčastniške šole, nato pa so sledili mornarji in vse enote kraljevske garde pod vodstvom poveljnika kr. garde di-vizijskega generala Stankoviča. Za njim je šel 2. pehotni polk, zaradi svoje hrabrosti v minulih vojnah imenovali Železni \ dalje 18. pehotni polk Suvoborski. Letos so se prvič pojavili bataljoni planincev v lepih uniformah, nato kolesarski oddleki nato telegrafski oddelki na avtomobilih, ki so prevažali dele radijskih postaj. Tem vrstam so sledili topniški oddelki, v prvi vrsti protiletalsko topništvo, za njim pa težko topništvo, ki je bilo popolnoma motorizirano. To skupino je zaključila avtomobilska kolona s protiletalskimi strojnicami. Vihar navdušenja in vzklikanja naši vojski je izbruhnil ob nastopu 20 tankov, ki so se hitro pomikali po Banjiškem polju mimo tribune. Sledili so avtomobilski oddelki z velikimi reflektorji, za njimi skupine oddelkov z golobi pismonosi, ki so pred tribuno zleteli iz svojih kletk ter v lepili krogih preleteli Banjico, nato pa so se izgubili proti svoji postaji. Potem so pred knezom-namestnikom defilirali številni oddelki motorizirane pehote ter močne avtomobilske kolone. Krasno revijo čet naše narodne vojske je zaključilo 92 letal, ki so preletela čisto nizko Banjico, med katerimi je bilo tudi veliko število težkih bombnikov. Po končani impozatni paradi, ki je pokazala vso izvežbanost in disciplino ter vse odlike naše narodne vojske, je zaigrala vojaška godba pred odhodom kneza-namestnika Pavla državno himno, s čemer je bila parada zaključena. V Ljubljani Zvečer je priredila vojaška godba obhod z baklami po mestnih ulicah ter igrala koračnice. Dopoldne se je vršilo na okrajnem načcLstvu vpisovanje v knjigo častitk. V Celju Celje, 6. septembra. Rojstni dan Nj. Vel. kralja Petra II. je na svečan način proslavilo tudi Celje. Vabilu mestnega poglavarstva so se odzvali vsi hišni posestniki in 60 že v soboto zvečer okrasili svoje hiše z državnimi zastavami. Zvečer je bilo mesto razsvetljeno, posebno pa ulice, kjer se je pomikal slavnostni sprevod. Zbirališče je bilo pri Glaziji in je šel nato s[xrevod, v katerem so korakali gasilci z baklami, šolska mladina z lampijončki in zastavicami, železniška godba, sokolstvo, oficinski zbor, zastopniki društev in korporacij ter veliko število Celjanov, po Krekovi cesti, Dečkovem trgu, Gosposki ulici, Glavnem trgu, Kralja Petra cesti, Cankarjevi cesti, Aleksandrovem trgu, Ulici dr. Gr. Žerjava in Prešernovi ulici pred mestno poglavarstvo. Dolgi sprevod se je ustavil pred mestnim poglavarstvom, ki re bilo za to priliko svečano razsvetljeno in okrašeno. Na trgu pred mestnim poglavarstvom se je zbrala več tisočglava množica, na balkonu pa številni predstavniki oblasti in korporacij. Nato je župan g. Mihelčič z balkona nagovoril množico z lepim govorom. Po govoru je godba zaigrala državno himno. Danes zjutraj je bila v župni cerkvi ob 8. slovesna služba božja, ki jo je ob asistenci daroval g. opat Jurak. Slovesne službe božje so sc udeležili zastopniki vseh civilnih in vojaških oblasti, korporacij in društev ter mnogo občinstva. Predvsem naj omenimo župana g. Mihclčiča, okrajnega načelnika g. dr. Zobca, predsednika upravnega sodišča g. dr. Likarja, predsednika okrožnega sodišča g. dr. Vidoviča, zastopnika komandanta mesta, oficirski zbor itd. V Novem mestu Novo mesto, 6. septembra. V proslavo rojstnega dne Nj. Vel. kralja Petra II. je bila na predvečer razsvetljava mesta in hakljada. Nekaj novega za Novo mesto je bilo, ko je zažarel kapiteljski stolp ves v žarnicah. Kmalu po 8 »e Je formiral lep sprevod, sestavljen iz zastopnikov racličnih tukajšnjih društev in krenil z godbo na 5elu čez Glavni trg pred okraj- no načelstvo. Danes pa je bila v kapiteljski cerkvi slovesna pontifikalnn sv. maša, katero je cele-briral ob asistenci celokupnega kapitlja prošt Karel Čerin. Sv. maše so se udeležili zastopniki vseh tukajšnjih uradov. Na Ježici Jezica, 6. sept. Danes dopoldne |>o slovesni službi liožji v župni cerkvi je bila v šoli na Ježici slovesna seja občinskega odbora pod predsedstvom župana Kr. Severja. Učilnica je bila slavnostno okrašena. — Seje so se udeležili vsi člani občinskega odbora, ki so stoje poslušali slavnostni govor župana g. Severja, ki se je najprej spomnii hlagopokojnega očeta našega mladega kralja, nato pa izrazil vso ljubezen in vdanost, ki jo goji naše slovensko ljudstvo do vladarja. Po končanem govoru so navzočni navdušeno vzklikali vladarju, kraljevskemu domu in knezu namestniku Pavlu ter Jugoslaviji. Nalo je bila na županov predlog od|>oslann vdanostim brzojavka maršalatu dvora. Da bi imela slovesnost današnjega dne šo večji pomen iu kar najmočnejši poudarek, jo občinska uprava sklenila, da na današnji dan otvo-ri svojo največje javno delo, t j. javno razsvetljavo črnuškega dela ježenske občine. Ze na predvečer rojstnega dne so prvič zagorelo na Črnučah javne svetiljke, kar pomeni tudi za vso ježensko občino velik napredek. Na predvečer in nocoj je bilo precej hiš nn Ježici slavnostno razsvetljenih in okrašenih z zastavami. V Zagrebu Zagreb, 6. septembra, b. Danes je bil v Zagrebu na najbolj svečan način proslavljen rojstni dan Nj. Vel. kralja Petra II. Sv. maša se je najprej vršila v katedrali, ki jo jc ob veliki asistenci opra-vd nadškof dr. Bauer. Sv. maše so sc udeležili ban, poveljnik armije Pantelija Jurišič in vsi zastopniki javnih ustanov in organizacij. Prav tako 60 se službe božje vršile tudi v drugih cerkvah. Ob pol 11. je bila na Jelačičevem trgu velika parada vseh oddelkov vojske pred armijskim generalom Pantelijo Jurišičem. paradi pa jc poveljeval divizijski general Vladko Kostič. Ob pol 10. zvečer je oficinski zbor priredil svečan ples" v prostnrih hotela Esplanade, dopoldne pa so bili sprejemi v banskih dvorih in v oficirskem domu. Ljubljana, 6. septembra. Z vso ljubeznijo in vdanostjo, ki jo goji prestolnica Slovencev Ljubljana do naše kraljevske dinastije, je bila sinoči in danes izvršena proslava rojstnega dne našega mladega vladarja Nj. Vel. kralja Petra II. Že na predvečer rojstnega dne je Ljubljana razobesila na vseh svojih poslopjih državne zastave. Snoči je bil sokolski sprevod po mestu. Prava proslava pa se je pričela danes. Ob 10 dopoldne je bila v stolni cerkvi slovesna služba božja, ki jo je ob asistenci daroval prevzv. knezoškof dr. Gregorij Rožman, ki je tudi ob koncu službo božje zapel zahvalno pesem. Med službo božjo je krasno prepeval cerkveni pevski zbor, ki ga je vodil msgr. Premrl. Po službi božji in po zahvalni pesmi pa so bile opravljene molitve za kralja. . Cerkev je bila polna ljudi, zlasti pa odličnih predstavnikov. Med drugim so se udeležili službe božje ban dr. Natlačen, pomočnik bana dr. Majcen, župan dr. Adlešič z vsem občinskim svetom, rektor univerze dr. Samec z mnogimi vseučili-škimi profesorji ter številno akademsko mladino, železniški ravnatelj dr. Fatur s številnimi višjimi uradniki železniške uprave, finančni direktor dr. Sedlar, poštni ravnatelj ing. Vagaja, predstavniki vseh drugih javnih uradov in ustanov, dalje ves konzularni zbor, predstavniki vojske, zastopstvo Prosvetne zveze, pevskega društva »Ljubljana«, gasilstva in drugih domoljubnih organizacij. Običajna vojaška parada je lotos izostala, ker je sedaj vojaštvo zaradi rednih vaj odsotno iz mesta. Po službi božji je g. ban dr. Natlačen sprejemal čestitke. Čestitali so najprej škof dr. Rozman s proštom Nadrahom, mestni župan dr. Adlešič, zastopniki tujih držav, zastopstvo univerze, sodišča in drugih uradov, vsi mestni župniki, zastopstvo Prosvetne zveze in pevskega društva »Ljubljana« in raznih domoljubnih organizacij, v imenu Zbornice za TOI komisar dr. Logar s tajnikom dr. Plessom, zastopstva raznih drugih stanovskih uradov, organizacij itd. Običajne recepcije letos ni bilo, ker je g. ban podaril 20.000 Din za podporo revnim družinam banovinskih in drž. uslužbencev. Dopoldne jc sokolstvo priredilo sprevod skozi mesto. Banska uprava je poslala v imenu Slovenije prisrčne čestitke maršalatu dvora. V Mariboru Maribor, 6. septemibra. Rojstni dan našega mladega kralja je Maribor izredno slovesno proslavil že snoči z veličastno manifestacijo po mestnih ulicah in na Glavnem trgu. Danes se je vršila oficielna proslava s slavnostno službo božjo v stolni in mestni župni cerkvi. Sv. mašo ie imel prevzvišeni vladika lavantiaski dr. Ivan Tomažič ob asistenci stolnih kanonikov. Službi božji so prisostvovali predstavniki vseh oblasti v Mariboru z višjim uradnišlvom in nabito polna cerkcv ljudstva. Katoliške organizacije so se udeležile službe božje z. zastavami, ostala društva pa so poslala svoja zastopstva. Pred stolnico je bil postrojen vod vojakov z vojaško godbo, ki je po končani maši igrala po mestnih ulicah. Običajna vojaška parada je danes odpadla, ker se nahaja mariborska garnizija na manevrih izven mesta. Po evropskih prestolnicah V Sofiji Sofija, 6. septembra. AA. Bolgarska agencija poroča: Danes ob 11. je bila v cerkvi sv. Nedelje svečana zahvalna molitev ob priliki rojstnega dne Nj. Vel. kralja Petra II. Zahvalnim molitvam so prisostvovali predsednik vlade Kjoseivanov, zastopnik Nj. Vel. kralja Borisa general Vanov, številni generali, jugoslovanski poslanik Momčilo Jurišič s celokupnim oeobjem poslaništva kakor tudi mnogo ljudstva. V Pragi Praga, 6. septembra. A A. Snoči se je v veliki zgodovinski občinski palači vršila slovesna proslava današnjega rojstnega dne Nj. Vel. kralja Petra II., vladarja Jugoslavije. Iniciativo za to proslavo so dale ceškoslovaško-jugoslovanska liga, organizacija bivših legionnrjev in praški Sokol. Svečanosti so prisostvovali člani jugoslovanskega poslaništva, finančni minister Kalfus, mnogo poslancev in senatorjev, nadalje višji uradniki zunanjega ministrstva, zastopniki vojske, vseučiliški profesorji, predstavniki mesta in zastopniki 48. »jugoslovanskega« in 28. pešadijskega polka, zastopniki časopisnih korporacij in mnogo prijateljev Jugoslavije. Na proslavi jo imel lep govor praški primator dr. Karel Baxa. Za njim je govoril jugoslovanski poslanik, ki je poudaril veliko vlogo Male antante za ohranitev povojnega reda v Evropi. Njegov govor je bil sprejet z burnim aplavzom. Govoril je tudi zun. minister dr. Krofta, ki je z lepimi besedami dal izraza ljubezni češkoslovaške vlade in celokupnega češkoslovaškega naroda napram mlademu vladarju iz slavne dinastije Karadjordjevičev — Nj. Vel. kralju Petru II. kot največji nadi bratskega prijateljskega jugoslovanskega naroda. V Pariza Pariz, 6. septembra. AA. Za današnji rojstni dan Nj. Vel. kralja Petra II. je objavil »Pariš Soir« čez celo prvo stran slike Nj. Vel. kralja Petra 11., hlagopokojnega kralja Petra I. in hlagopokojnega viteškega kralja Aleksandra I. Obenem je v listu članek, ki ga je napisal Georges Sinclair pod naslovom »Peter II., jugoslovanski kralj-sirota» in podnaslovi »veselo in skromno življenje mladega suverena,ki mu je 13 let in katerega rojstni dan se letos prvič slavi kot narodni praznik«. V tem članku opisuje v literarni obliki življenje mladega kralja in njegovih bratov kralje-viCev Tomislava in Andreja na Bledu. V njem govori tudi o dogodkih prod dvema letoma, ko je Nj. Vel. kralj Peter II. šel na Opletiac, da počasti svomin svojega velikega očeta. Na koncu opisuje Sinclair, kako Nj. Vel. kralj sedaj živi, kako sn marljivo posveča učenju, kako skrbno pazita njegova mati Nj. Vel. kraljica Marija, Nj. kr. Vis. knez namestnik Pavle na njegovo vzgojo in šolanje. »Tcmps« je objavil članek pod naslovom »Jugoslavija siavi 13 letnega svojega kralja Nj. Vel. kralja Petra II., najstarejšega sina hlagopo- kojnega kralja Aleksandra L V njem pravi med drugim: »Spričo skrbi današnjih dni je naravnost ganljivo videti narod, ki je zbran okrog kralja-dečka, kot največjega simbola narodnega edlnstva. Po cerkvah vseh veroizpovedi kraljevine Jugoslavije sc bodo vršile molitve za zdravje mladega kralja. Na Banjici, v bližini Belgrada, bo velika revija čet dala temu prazniku še poseben sijaj. »Journal des Dcbatsc pravlako v posebnem članku govori o proslavi rojstnega dno Nj. Vel. kralja Petra II. Karadjordjeviča po vsej Jugoslaviji. »Če se ozremo,pravi list, »in če pomislimo na velike skrbi, ki so zavladale v času, ko je mladi prestolonaslednik stopil na prestol in ko se je ustanovilo po strašnem umoru hlagopokojnega kralja Aleksandra kraljevo namestnišlvo, moramo ugotoviti, da je jugoslovanski narod spričo teh kritičnih dogodkov podal velik dokaz o svoji modrosti in svoji zrelosti. Nobena resna ovira iii mogla kompromitirati razvoja njegove zgodovine. Modra vlada kneza namestnika Pavla in odločnost dr. Milana Stojadinoviča sta očuvali notranji in zunanji prestiž Jugoslavijo. Jugoslavija, zvesta svojim tradicijam in svojim prijateljstvom, je ostala in bo ostala eden izmed branikov evropskega miru. Vsi Krancozi se pridružujejo izrazom spoštovanja napram mlademu kralju in željam njegovih podanikov za bodočnost dinastije in blagostanje države.« Katoliško glasilo »La Croixc je tudi objavilo članek o proslavi rojstnega dno Nj. Vel. kralja Petra II. v Jugoslaviji ler sliki Nj. Vol. kralja in Nj. Vel. kraljice Marije. V članku posebej na-glaša, kako svečano se bo proslavil ta rojstni dan. Ob koncu pravi: »Vsa Francija izraža najprisrč-nejše in najiskrenejše želje za mladega kralja in prijateljsko Jugoslavijo, katere, usoda bo prešla v njegove roke, ko bo G. septembra 194 i postal polnoleten.« Kraljeva zafovafla Belgrad, (i. sept. AA. Po najvišjem nalogu ima pisarna Nj. Vel. kralja čast izraziti zahvalo pnedincem in ustanovam za poslane čestitke o priliki rojstnega dno Nj. Vel. kralja in vsem onim. ki so so ob tej priložnosti vpisali v dvorski; knjige. Iz pisarne Nj. Vel. kralja, st. 8320, dne (I. sept. AH Italija — Mala zveza Napetost vedno bolj pojema Dunaj, 0. sept. TG. »Rciclispostc objavlja dopis svojega rimskega poročevalca, v katerem zagotavlja. da pripravlja Italija nekaj važnih zunanjepolitičnih korakov, ki bodo napetost med njo in državami Male zveze še bolj razbremenili. — Izjava novega romunskega zunanjega ministra o Italiji je v Itimii imela prisrčen odmev. Dopisniku »Rciclispostc« so v Rinili med drugimi v tej zvezi izjavili, da namerava Italija v najkrajšem času začeti trgovinska pogajanja z Romunijo in .1 u g o • slavijo, ki bodo položaj v srednji Evropi v mnogem razčistila. Nov načelnik generalnega štaba Tudi oba njegova pomočnika sta nova Trije novi^armadni poveljniki 6 novih divizijonarjev Belgrad. 8. septembra, m. Kakor običajno za kraljev rojstni dan, tako je tudi letos napredovalo veliko število oticirjev. Z istim ukazom je bilo izvršenih tudi mnogo odlikovanj. Istočasno so se izvršile v ministrstvu za vojsko in mornarico nove postavitve: Za vršilca dolžnosti poveljnika I. armijske oblasti je postavljen diviz. general Peter K os t i č, dosedanji prvi pomočnik načelnika glavnega generalnega štaba; za vršilca dolžnosti poveljnika II. armijske oblasti častni adjutant Nj. Vel. kralja Milan Ječ-menič, dosedaj inšpektor konjenice in član re-montsko-koniorskega fonda; za vršilca dolžnosti poveljnika vojnega letalstva je postavljen divizijski general Dušan S i -movič, doslej poveljnik šole za pehotne in artilerijske častnike; za vršilca dolžnosti načelnika glavnega generalnega štaba je postavljen divizijski general Mi-lutin N e d i č , dosedanji vršilec dolžnosti poveljnika vojnpga letalstva; za prvega pomočnika načelnika glavnega generalnega štaba je postavljen divizijski general Mihajlo Bodi, dosedaj pomočnik inšpektorja za državno obramt>o; za drugega pomočnika načelnika glavnega generalnega štaba je imenovan divizijski general Ilija Brašič, dosedaj načelnik prometnega oddelka glavnega generalnega štaba; za poveljnika šole za pehotne in artilerijske častnike je postavljen divizijski general Vojislav Petrovič, dosedaj poveljnik potiske divizijske oblasti; za pomočnika inšpektorja državne obrambe je postavljen divizijski general Aleksander Stojalo v i č , dosedaj poveljnik vardarske divizijske oblasti; za poveljnika drinske divizijske oblasti divizijski general Dimitrije Zivkovič, dosedaj načelnik operativnega oddelka glavnega generalnega štaba; za poveljnika potiške divizijske oblasti je imenovan divizijski general Gjorgje Arangje-lovič, dosedaj opveljnik vardarske divizijske oblasti; za poveljnika vardarske divizijske oblasti je postavljen divizijski general Gjorgje Popovič, dosedaj poveljnik donavske divizijske oblasti; za vršilca dolžnosti poveljnika šumadijske divizijske oblasti je imenovan generalštabni brigadni general Dragoslav S t e f a n o v i č, dosedaj na razpolago ministru za vojsko in mornarico; za vršilca, dolžnosti poveljnika donavske divizijske oblasti je imenovan generalštabni brigadni general Peter Aračič, dosedaj načelnik informativnega oddelka glavnega generalnega štaba; za poveljnika I. konjiške divizije je imenovan divizijski general Radko Raketič, doslej poveljnik drinske divizijske oblasti; za vršilca dolžnosti načelnika operativnega oddelka glavnega generalnega štaba je imenovan generalštabni brigadni general Lazar Tomič, doslej na razpolago ministru za vojsko in mornar.; za vršilca dolžnosti načelnika prometnega oddelka glavnega generalnega štaba je imenovan generalštabni brigadni general Jovan Antič, dosedaj pomočnik upravnika vojne akademije za višjo šolo; za pomočnika upravnika vojne akademije za višjo šolo je postavljen konjeniški brigadni general za generalštabne posle Dimitrije Predle, dosedaj načelnik štaba I. armijske oblasti; za vršilca dolžnosti načelnika informativnega oddelka glavnega generalnega štaba je postavljen topniški polkovnik za generalštabne posle Borivoj .: :>s i in o v i č, dosedaj pomočnik načelnika istega oddelka; za pomočnika načelnika informativnega oddelka glavnega generalnega štaba je postavljen pehotni polkovnik za generalštabne posle lodor M i 1 i č e v i č , dosedaj na službi v operativnem oddelku glavnega generalnega štaba. Dosedanjih dolžnosti pa so razrešeni: Armijski general Dragomir Stojanovič, Vojislav Nikolajevič in Radoslav Krstic ter stavljeni na razpolago ministru za vojsko in mornarico. ... , ,. ,. Za 1. adjulanta Nj. Vel. kralja je postavljen divizijski general Nikolaj Hristič, dosedaj poveljnik I. konjiške divizije. . .. Za inšpektorja konjenice je imenovan divizijski general Vojin Gola k- Antič, dosedaj prvi adjutant Nj. Vel. kralja. . Napredovali eo v čin inž. tebn. generala brigadni general Nikola Derok, v čin sanitetnega generala brigadni general dr. Žarko Rndimč in dr. GGeorgije Protič. . V čin brigadnega generala naslednji generalštabni polkovniki: Avgust Maric in Ljubomir Ste-lanovič, art. za generalštabne posle Dragoslav Mi-losavljevič, pehotni za generalšitabne posle Radrvoj Jankovič, inž. za generalštabne posle Gjorgje Gli-šič, pehotni: Mihajlo Nedeljkovič, Despot Damja-novič, Dušan Krstič, Čedomir Gužlič, Ljubomir Savič; artiljerijski: Ilija Žugič in Čedomir Kopča-lin, konjeniški: Ljubomir Velebit, inženjerski: Božidar Jovanovič in artiljerijski Vladimir Lukic. V čin polkovnika so napredovali med drugimi: pehotni podpolkovnik za generalštabne posle Mirko Burja, pehotni podpolkovnik Miloš Drobnjak, Oto Vidrih, Erik Pipan. . V čin majorja: kapetan l. ki. Vladimir Dreno-vec, Ivo Znur, art. kapetan I. ki. Božidar Kiaut, Danilo Traimpuž, inž. Drago Globočnik V čin kapetana II. ki. so napredovali naslednji poročniki: peh. por. Mihael Brolih, Dragotin Žerjav, Mihael Avšič, art. Ivan Štrukelj, konjeniški Boris Plavšak, zraikoplovni Anton Ercigoj, sanitetni dr. Milan Ke&sler, orožniiki Vracenc For- llmaV čin poročnika bojne ladje 2. ki. Franjo Va-lentinčič, Oskar Bizjak, Franc Misjak, Božidar Ivančič in Albin Semen. , V čin poročnika je napredoval mt. podporočnik Rudolf Bogner. Za višjega vojnotehničnega uradnika 4. da pri mornarici je napredoval nižji vojni ura/fctfk 1. razreda Anton Arko. V čin art. pod p. narednik Anton Juvan. Z rangom rejet za pripravnika generalštabne stroke. Priprave jc dovršil uspešno 13. septembra 1911 kot artiljerijski kapelan 2. razreda. V času vojne leta 1912—1913 je kot absolvent pripravnik za gene-ralštabno stroko in kot artiljerijski kapelam 1. razreda služboval: v prometnem oddelku vrhovne komande pri koncentraciji vojske, v operativnem oddelku vrhovne komande, koit delegat ministrstva vojske pri direkciji srbskih državnih železnic za ureditev vojaških transjiortov v generalnem štabu primorskega zbora, v štabu 1. ar-niijc, pri informativnem oddelku vrhovne komande kol zastopnik šefa, nalo kot zastopnik šefa železniškega odseka in kol vodja železniških transportov pri dcmobilizaciji vojske, končno v občem oddelku vojnega ministrstva. V času vojne 1914—1918 in nato pri dcmobilizaciji do 1920 je služboval kot artiljerijski major in podpolkovnik v prometnem oddelku vrhovne komande, pri koncentraciji vojske, v štabu obrambe v Belgradu kot pomočnik načelnika štaba, v timoški diviziji prvega poziva kol načelnik štaba, v štabu kombiniranega obrenovskega oddelka kot načelnik štaba, v občem vojnem oddelku mnislrsiva vojske, kol šef generalštabnega odseka, v 14. pešpolku ko4 komandant. Ob zaključku demobilizacijc jc bil pridrljen plebiscitni komisiji za Koroško kot vojaški izvedenec, nato jc služboval kol vojni odposlanec v Bolgariji in Franciji, kot komandant 36. pešpolka lelačiča v Zagrebu, v oodelku za letalstvo ministrstva vojske kot šef operativnega odseka, v štabu 4. armijske oblasti kot načelnik štaba, nalo ko-t vojni odposlanec v Italiji. Po po-vrotku je bil določen za poveljnika letalstva vojske, kar jc ostal do danes. General Nedič je dosegel največje zasluge z moderno organizacijo in izc>opolnrtvijo našega letalstva, ki zavzema danes vidno mesto med letalstvi sosednjih in drugih držav. Za tako uspešno delo ie v oceni generala Nediča zabeleženo: »Popoln general, moderen, in brilianlcn komandant letalstva.« 7a zvesto službovanje v času vojne in miru je bil general Nedič odlikovan skoraj z vsemi našimi in ludi tujimi odlikovanji, lako z medaljo za vojne vrline, z zlalo mednlio za izredno službovanje, z redom belega orla 5. stopnje, z redom belega orla z meči 4. stopnje, s Karngjorgjevo zvezdo 4. stopnje, s Karagjorgjevo zvezdo z meči 4. stopnic, s Karagjorgjevo zvezdo 3. stopnic, z redom sv. Save 1. stopnje, z redom jugoslovanske krone 3 stopnje, z redom jugosovanske krone 2. stopnje, z ruskim redom sv. Ane z mečem 3. stopnje, z Tedom francoske legije časli oficirske vrste, z angleškkim redom za izredne zasluge, z grškim redom sv. lurija 3 stopnic, s češkoslovaškim redom belega leva 3. stopnje m z redom romuske krone 4. stopnje. Prvi pomočnik načelnika generalnega iteba divizijski general D. Bodi sc jc rodil 12. sepl. 1884 v Belgradu. Dovršil jc popolno gimnazijo 7. zrelostnim izpitom in nato obiskoval nekaj semestrov pravne fakultete. Zatem jc dovršil nižjo in višjo šolo vojne akademije ter napravil- pripravljalni izpit za gcneralštabno stroko. Za divizijske-ga generala jc bil imenovan leta 1934. General Bodi jc sodeloval v vseh vojnah za osvobojenje in zjedinjenjej, po sklenitvi premirja je bil delegat pri zavezniški komisiji v Budimpešti. Pozneje član komsije in delegol vlade v posebni komisjii za reparacije v Budimpešti. Poleg mnogih služb, ki jih je vršil v vojski, jc bil general Bodi tudi ndju-tant Nii. Vel. kralja. S lega mesta je bil imenovan za r>omočnika inšpektorja državne obrambe. Bit jc odlikovan z mnogimi našimi in tujimi odliiko-vanji. , Drugi pomočnik načelnika generalnega slaba divizijski general Ilija Brašič se je rodil 1882 v Olavici v srezu Lcvačkem. Novi komandant letalstva, rfiviziislri gcncml Dušan T. 5 i m o v i č sc je rodil v Kragujcvcu 2. oktobra 1882. Novi načelnik prometnega oddelka glavnega generalnega štaba brigadni general lovan Antič sc jc rodil 19. januarja! 1886 v tvorih v srezu Za-ječarju. Novi načelnik operativnega oddelka glavnega generalnega štobn generalštabni brigadni general Lazar R. T o m i č se jc rodil v vasi Orako-vici v srezu Podrinskem v zetsk banovini. No v j komandant šumadijske divizijske oblasti generalštabni brigadni general Dragoslav Stc-fanovič se je rodil v Belgradu 18. julija 1886. Novi komandant drinske drvizijske oblasti, divizijski general Dimilrije R. Zivkovič se je rodil v Negotinu 6. deembra 1884. Novi komandant prve konjeniške divizue divizijski general Ratko R. Raketič se jc rodil v čačku 3. marca 1884. Novi komandant dunavske diviziiske oblasti, gcincralštabiiii general Peter Aračič jc bil rojen v Belgradu 25. juilia 1885. Novi komandant 1. armijske oblasti, cfivnzijski general Peter Kostič je bil rojen 26. maja 1886 v selil Brijačičih v srezu Valjevskcm. .... Novi komondaint 2. armijske oblasli. divraiskn general Bogoljub S. 11 i č, se je rodi v Požarcvcu 26. februarja 1871. , . .. . Novi komandant 3. armiiske oblasti, drvizuskii general Milan ) e č m e n i č jc bil rojem v Belgradu 13. avgusta 1880. Odlikovanja Ban dr. Natlačen odlikovan z redom sv. Save I. razreda Belgrad, 6. sept. A A. V imenu Nj. Vel. kralja Petra II. so bili z ukazom kraljevih namestnikov z dne 6. septembra na predlog predsednika ministrskega sveta in zunanjega ministra odliko: vani: Z redom jugoslovanske krone 1. stopnje minister pravde Nikola Subotič, minister za socialno politiko in narodno zdravje Dragiša Cvetkovif, in minister vojske in mornarice general Ljubomir Marič. Z redom sv. Save 2. stopnje minister zn grad-be dr. Marko Kožulj, minister brez porlfelja Vojislav Djordjevič in minister za telesno vzgojo naroda dr. Josip Rogič. V imenu Nj. Vel. kralja Petra II. eo bili z ukazom kraljevih namestnikov na predlog ministrskega predsednika in zunanjega ministra odlikovani z redom sv. Save 1. stopnje ban prnnor- Haag, 6. sept. TG. Katoliška poročevalska agencija ADP v Bredi na Nizozemskem, ki je običajno zelo dobro poučena o vatikanskih stvareh, javlja iz Berlina naslednjo vest: »V dobro poučenih političnih krogih zatrjujejo, da ho v kratkem popežev državni tajnik kardinal Parrelli po nalogu svetega očeta odšel na ' daljše krožno potovanje po Evropi in da se bo pri toj priložnosti ustavil ludi v Berlinu, kjer namerava stopiti v stik z vodilnimi politiki, predvsem pa z državnim kanclerjem Hitlerjem. Žalostna usoda katoliške cerkve v Španiji je tako liplivala na vatikanske kroge, da so se odločili, da zberejo vse sile proti svetovni nevarnosti komunizma. — Vatikan bo skušal okrepiti politiko tesnejšega sodelovanja z vsemi protikomunističnimi državami. Vatikan je tudi vsem katoliškim škofom v Evropi dal točna navodila, kako naj v tem boju proti komunizmu sodelujejo«. Tako nizozemska poročevalska agencija. — Uradno vatikansko glasilo se k tej vesti do sedaj še ni izrazilo. Treba je torej počakati na potrdilo te vesti, ki bi bila gotovo med najbolj senzacionalnimi, če bi se izkazalo, da je zanesljiva. Vpoštev bi prišla seveda še le po končanem sestanku nem- ških katoliških škofov, ki so sedaj zbrani na konferenci v Fuldi in od koder so že poslali Hitlerju svoje zagotovilo, da so pripravljeni v protikomu-nističnem boju z vsemi silami podpreti napore nemške vlade. Poljski škofje napovedujejo boj proti komunizmu Varšava, 6. sepi. TG. Ves poljski tisk objavlja pastirsko pismo vseh jx>ljskih katoliških škofov, ki so sc zbral: na vsepoljski škofovski sinodi v Censtohovi. Skupno pastirsko pismo objavlja najvažnejše sklepe škofijske konference, ki se je v prvi vrsti bavila z nevarnostjo svetovnega komunizma ter o načinu, kako naj se katoličani na Poljskem branijo pred to kugo. Škofje razlagajo v pastirskem pismu ideologijo komunizma ter se v podrobnostih pečajo t nevarnostmi brezbožne in komunistične propagande. Poljski škofje zahtevajo od svojih vernikov strumnega sodelovanja v tem boju, ki mora biti skupen vsem Poljakom ter nalagajo vsem dolžnost, da podpirajo vlado v obrambnem boju proti komunizmu. Pastirski list so podpisali škofje vseh obredov. Dobro delo Rydz Smigtyja v Parizu Zveza miroljubnih držav Predpogoji: Sporazum med Prago in Varšavo Razhod med Francijo in Sovjetijo Pariz. 6. septembra, c. Vsi pariški listi obširno pišejo o včerajšnjih in današnjih diplomatskih in političnih pogajanjih fioljskega generali-ssimusa Ryzd Smig!yja, ki je imel danes dopoldne znova zelo dolg sestanek z Vvonnom Delbo-som.. Na tem današnjem sestanku je prišlo do načelnega sporazuma, da se namreč ojači prijateljska in vojaška pogodba med Poljsko in Francijo. S to pogodbo skušata Francija in Poljska ustvariti od Baltika do Ornega morja, oziroma Jadrana fronto miroljubnih držav, ki naj napravi zid med Nemčijo in Rusijo, da ne bi konflikt med tema dvema državama oničil ravno tistih srednjeevropskih držav, ki se nahajajo med Nemčijo in Rusijo. Da se pa to doseže, je nujno potrebno, da se izvede zbližanje med CSR in Poljsko. Poluradno pojasnilo o teh razgovorih celo trdi. da je poravnava med CSR in Poljsko ključ do ustvaritve tega Pismo iz Kodan$a bloka v Srednji Evropi. Zato je Delbos danes dopoldne povabil k sebi najprej češkoslovaškega poslanika v Parizu Osuskega, takoj nato pa je bil povabljen na razgovor tudi romunski poslanik Ce-zeanu. Te dopoldanske razgovore je zaključil obisk angleškega veleposlanika Clerka pri Delbosu. — Delbos je obvestil angleško vlado o tem, kaj so pripravlja. Popoldne so se razgovori nadaljevali in jo bil prvi sprejet jugoslovanski poslanik v Parizu dr. Božidar Purič, ki je ostal zelo dolgo pri Del-bosu. V pariških diplomatskih krogih poudarjajo tudi, da je vrhovni vodja Poljske zahteval od Francije tudi jamstvo, da ne bo preveč silila na sodelovanje s sovjetsko Rusijo in da ne bo pritiskala na srednjeevropske države, da bi sklepalo z Rusijo kakšne zvezne pogodbe. Oblaki na severa .%openhagen, septembra 1936. Odkar je Anglija s pomorskim paktom jx>-Irdila obnovo hrtlcrjcvske mornarice, ležijo nad državami Severa temni oblaki. — Zelja popo'.r.e nevtralnosti je postala šc močnejša: kolikor mogoče daleč stran od velikih ccst, kjer hiti voz. svetovne politike... Sever sc mogoče nikoli ni prevdorneje obdal z oklrjvom neviralnosli kot v dneh, ko jc l il vabljen, da obsodi udarec Hitlerjeve pesti v Porenju. Isto časopisje, isti državniki, ki so zahtevali petrolejske sankcijc napram llaliji, so priporočali napram Berlinu politiko kompromisa. Politiko, o kateri napram Rirrou niso hoteli ničesar slišali. Rcsnica v Afriki, zmota v Evropil V velikih črkah jc severno časopisje v teh dneh razpravljalo o lijiostavitvi dveletne vojaške obveze v Nemčiji. Obsodbe so povsem platonič-ne. Mednarodni ojjortunizem? Egoizem severnih držav? Nc prenaglimo se v sodbi. In skušajmo v neka) črtah podati sliko položaja. Posebno s slelišča Kopenhagna. Osvežimo v spominu nekaj rcsnic ... prepogosto pozabljenih. Baltiško morje ic bilo pred vojno rusko-nemško morje. Mnogo bolj nemško, kakoT pa rusko. Po versajski pogodb,i ic to morje zašumelo v srečnejše razdobje harmoničnega ravnotežja, l.ast vseh obalnih držav, ni bilo last nikogar. V letih svetovne vojne, je bilo mare clausum v službi nemškega brodovja; sedaj je postalo mare nullius. Baltik jc po 1918. letu bil oproščen hegemonije ene same velike obalne sile. In je tako skoraj naravno zopet prišel pod vplih največje pomorske sile sveta. Umeven razvoj. ZaTadi zatona nemške in ruske mornarice, .je baltiško morje postalo angleško področje, odvisno od njene admiralitetc. Anglija je iu dobila nalog, da brani siaius guo. Razširjenje angleškega vpliva, je v lem primeru bilo prosto vsake najmanjše sence imperialistične težnje. Inctcrcsi angleške zastave so bili povsem v skladu z interesi zastav skandinavskih držav. Anglija je bila za njihovega čuvarja edina poklicana. Njene pomorske baze so bile v bližini. pri malih obalnih državah je uživala vse simpatije, hita jc končno proli vsaki obnovi objestne nemške bojne mornarice. Angleška ndmiratiteta dolgo časa ni zamudila nobene prilike, da spomini Nemčijo — rn tudi Rusijo da je v posesti ključev »severnih Dar-danel«. Da jih lahko uporablja po svoji volji. Skoraj vsakio pomlad ali poletje jc obiskalo angleško brodovje skandinavske ali balliške luke. Pod var- ^^^ ^^ -m ^ ^ m, ske banovine Josip Jablanovič, ban drinske banovine Predrag Lukič, ban drarske banovine dr. Marko Natlačen, ban moravske banovine Marko Novakovič, ban savske banovine, dr. Vildor Ru-žič, in ban zetske banovine Stjepan Ivnniševič, ter brigadni general v p. Pantelije Draškie. Z redom jugoslovanske krone 2. stopnje predsednik državnega sveta dr. Stepan Sagadin. Z redom jugoslovanske krone 5. stopnje je bil odlikovan Toma Martinovič, starešina eela Pe, tarčane v okraju biograjskem v primorski bano- Belgrad, 6. sepl. m. Po veliki vojaški reviji čet na Banjici so se po vseh cerkvah in molikikah vršile službe: božje. Opravila v sabomi cerkvi so sc udeležili knez-namestnik Pavle kakor tudi namestnika gg. dr. Stankovič in dr. Perovič. — Navzoča je bila cclokupna kr. vlada z dr. Sloja-dinovičem, dr. Korošcem in generalom Maričem na čelu. Prav loko jc bil navzoč ves diplomatski zbor. Bili so pa tudi bolgarski škofje, ki se le dni mudijo v Belgradu. V katoliški ccrkvi so prisostvovali službi od kr. vlade ministri dr. Behmen, dr. Vrbaaič, dr. Kožulj in Gjura Jankovič. slvom angleških oklopnic in Zveze narodov je mogla Danska z zaupanjem pogledali v bodoč: nost. Pomirjena, je skoraj zadremala v,.flolpvosti popolne varnosti. Medtem, ko se je Ženeva. Vilmini a ob praznem besedičenju, je Danska resno mislila na to, da svetu da prvi primer i^fpri^žvtvc. Res jc, da ni le Anglija odgovorna za',^.pretirano pacifistično težnjo; toda okolnosti so igrale na vsak način važno vlogo. Anglija jc vedno le pomirjevala Dansko. Dokazovala ji je, da pomeni zanjo danska varnost ravno toliko, kakor varnost Malte, Sueza ali Gibraltarja. Preobrat je bil za Dance hud udarec. Na mah je Anglija zavrgla svoj priviligiran položaj. Sedemnajst let je družila baltiško ravnotežje z hegemonijo svoje zastave. In nato jc nekega dne sama potrdila preobrat vcrsajskc.ga ravnotežja. Podpisala jc pakt z Nemčijo in s lem pristala za obnovo hitlerjevske mornarice. Po svojem obsegu, po moderni opremi svojih bojnih edinic, po možnosti hiterga koncentriranja svojih sil (s pomočjo Kiclskega kanala) mora Nemčija postati razsodnik v baltiškem morju. Tudi če strogo osla-ne v mejah, določenih v angleškem paktu! Poglejmo le trenutek na zemljepisno karto, in videli bomo, da ic la zaključek pravilen. V primeru spora, je Angležem sedaj odprta lc ožina Sund-a. Toda ta jc mnogo manj plovna, kljub trudu in delu obeh obrambnih sosedov. Razvoj svetovne politike v zadnjem času, ie na Severu razdrl lepo idilo. Skandinavske države so dosedaj verjele, da so povsem varne pred vsako nevihto. Spoznanje je bilo trdo. Politična modrost in energija skandinavskih držav, od svetovne vojne sem, nista biii nikoli pred hujšo preizkušnjo.., "rm" Preosnova madjarske vlade Budimpešta, 6. sept. AA. Včeraj jc bila izvršena rekonstrukcija madjarske vlade. Za novega ministra vojske je bil imenovan g. Somkuti, ki je bil takoj zaprisežen. Nato je sprejel novinarje in je med drugim izjavil, da dolžnost vojnega ministra ni lahka, ker mirovne jiogodbe in ma-terijalna sredslva države zelo omejujejo okvir razvoja male madjarske vojske. Minister je posebej povdaril zasluge svojega prednika, mini-slrskega predsednika Gombosa, ki je celih 7 lei vodil vojno ministrstvo. Nato jc izjavil, da se sedaj sestavlja načrt zakona, ki bo uredil položaj bivših bojevnikov. Dejal je, da je prisostvoval manevrom italijanske vojske in da so napravile nanj odličen vtis. 3 nove milijarde Din za orožje v Franciji Pariz, 6. sept. AA. Včeraj jc imela francoska vlada sejo, ki jc trajala 3 in pol ure. Po seji je hil objavljen komunike, po katerem je vlada razpravljala o mednarodnem položaju, ki je nastal spričo dogodkov v Španiji in zaradi podaljšania kadrovskega roka v Nemčiji na dve leli. O obeh vprašanjih jc izčrpno poročal vojni minister Da-ladicr. »Tcmps« poroča, da je vojni minister v svojem poročilu stavil predlog, naj Francija ojača motorizirane vojne sile in svoje vojno letalstvo, da bi lahko očuvala dosedanje razmerje svoje vojne sile napram Nemčiji. V to svrho bi bil po treben kredit ene milijarde frankov (3 milijf Din), ki bi se pa seveda amorliziral v več |c Ministrski svet je na svoji včerajšnji seji spi predloge vojnega ministra Daladiera, glede k\ litativncga izboljšanja francoskc vojske. Franc, i bo ludi v bodoče zastavila vse svoje sile, da dobi francoska vojska čimbolj moderno orožje in da se francosko vojno letalstvo ojači do skrajne meje. Gradnja utrdb vzdolž meje se bo nadaljevala. Gradile se bodo utrdbe povsem neodvisno od sedanjega sistema obmejnih trdnjav. / 7Yere povsem zadovoljil ter je zmagal po mili volji. Sodil je g. Franki objektivno in dobro. V predtekmi je mladina SK Rapida zmagala nad mladino SK Železničarja v razmerju 2:1, La Coruna, 6. septembra. AA. Tukajšnja radijska postaja potrjuje vest, da je križarka .Espana« včeraj bombardirala San Sebastian. Civilni guverner mesta je pobegnil v Francijo. Rabat, 6. septembra. AA. Radijska postaja v Herese de la Frontiera je snoči ob 18.30 objavila poročilo, po katerem »o čete pod poveljstvom polkovnika Yaguea na fronti pri Toledu dosegle nove uspehe in prodrle prav pred mesto. V Madridu je položaj dan za dnem bolj napet. Belo letalstvo povzroča marksistom veliko skrbi. Položaj vojske v Malagi je brezupen. Malaga bo v najkrajšem času osvobojena. Pariz, 6. septembra. AA. S španske meje poročajo: Snoči ob 23. je prispela v Henday skupina španskih rdečih miličnikov, ki so doslej branili trdnjavo Guadelupo. Miličniki so potrdili, da oo beli zvečer ob 22. zavzeli Fonterrabijo ne da bi naleteli na kak odločilnejši odpor. Beli so dobili znatno ojačenje iz Pamplone in imajo sedaj na tem odseku fronte okrog 6000 ljudi. S španske meje poročajo nadalje, da vlada vtis. da so beli po zadnjih uspehih pri Irunu postavili vse svoje sile pred San Sebastian. Odpor rdeče vojske vidno peša. Tenerifa, 6. septembra. AA. Tukajšnja radijska postaja poroča, da je neka bela kolona iz Galicije, prodrla v bližino O v i e d a in da se bo v kratkem pridružila belim četam, ki branijo to mesto. Če bo tej koloni uspelo osvoboditi Oviedo od obleganja, se bo belo prodiranie proti Santan-dru nadaljevalo. Radijcko poročilo pravi nadalje, da so vse vojne ladje, ki so se zatekle v luko Ma-lage, zelo poškodovane. Vladni pristaši nameravajo vse te ladje v primeru, da bi padla Malaga, z vlačilci prepeljati v Gibraltar. Poročiio rdečih Madrid, 6. septembar. AA. Rdeče vojno ministrstvo je izdalo ta uradiri komunike: Prodiranje naših čet se nadaljuj«. Na aragonski fronli pritiskajo rdeče čete vedno bolj na postojanke upornikov. V Asturiji naša letala in topovi stalno bombardirajo Oviedo. Spričo tega je civilno prebivalstvo v Oviedu vedno bolj demolarizirano. Polkovnik Aranda je izgubil tudi zadnjo nado na nadaljnjo obrambo Ovieda, ker dommirajo rdeči republikanci že na ozemlju vse asturijske pokrajine. Na fronti pri Talaverf se je pričela velika ofenziva naše vojske, nasprotnik se je že umaknil za 20 km. Borbenost našega vojaštva je na višku in pričakovati je, da se bodo uporniki v kratkem docela umaknili iz tega sektorja. Ves dan se je včeraj nadaljevalo bombardiranje Alcazara v Toledu. San Sebastian, 6. septembra. AA. Snoči eo rdeči prostovoljci s topovi, ki so jih postavili na enega izmed glavnih trgov mesta bombardirali Ernani, ki se nahaja 7 km vzhodno od San Sebastiana in ki so ga beli že zavzeli. Zatrjujejo, da so rdeči miličniki v San Sebastianu v poslednjih 48 urah ustrelili 300 belih ujetnikov. V San Sebastianu so vse trgovine zaprte, razen oboroženih prostovoljcev ni nikogar na ulicah. Pokrajinski guverner Ortega, jc izdal letaik, v katerem sc optimistično izraža o situaciji prav tako se je optimistično izrazil v razgovoru s poročevalci inozemskih listov. Obdržali bomo San Sebastian, je dejal, ker se čutimo močne in ker smra. Francoski bojevniki v Ljubljani Za nocoj jc bil napovedan prihod francoskih bojevnikov, članov organizacije Poiliis d'Ofienl v Ljubljano, odkoder naj hi se ti bojevniki podali dalje v Dclgrad, kjer bi se poklonili na grobu kr.ilia Aleksandra. Prihod ie bil napovedan malo pred 7, toda zaradi velikih sprejemov v Italin sc je prihod posebnega vlaka znotraj zakasnil, lako da so francoski bojevniki prišli v Ljubljano okoli pol 10. V Ljubljano ic prišlo 225 bojevnikov, nn kolodvoru so »h pozdravili zastopniki tukajšnjih oblasti in bojevniške organizacije. V Ljubljani so ostali le malo časa ter ic izostal daljši počdck, ki ic bil v načrtu. Po četrt ure postanka so francoski bojevniki nadaljevali potovanje v Belgrad. Občni zbor krojaške zadruge Po smrti prenaglo umilcga načelnika krojaške zadruge za mesto Ljubljana g. Kcrsničn in podnočelmka g. lerneia kožarja ic bil potreben občni zbor tc zadruge, ki jc bil danes dopoldne v verandni dvorani bolela llnion. Voda! gn je v imenu Okrožnega odbora obrtnih združeni gosp. Iglic. Udeležba je bila prav obilno, obravnave nn občnem zboru r>a zelo burne. G. Iglič se je s toplimi besedami spominjal obeh pokojnih voditeljev zadruge. Pri volitvah sta bila izvoljena z večino glasov, za novega načelnika g. Franc Može, za podnačelnka pa g. J Muc. Kandidatura g. Iglica, ki jc znan Robčkov pristaš, )c pri teh volitvah padla v vodo. Direktor Anton Jud »o$rešan Že tri dni pogrešajo svojci direktorja ljubljanske mestne dekliške šole g. Antona Juga. V pelek zjutraj so ga ljudje videli še v Medvodah, od tam pa jc izginila za njim sleherna sled. — Ljubljanski tramvaj vozi Ljubljana, 6. septembra. Stavka, ki je izbruhnila pri električni cestni železnici v sobolo dne 5. septembra, jc končana. Mtsr&borsfos turohsž Maribor, 6. septembra Trik. ki se vedno obnese. Po Koroščevi ulici je šla včeraj gospa, pred njo pa mlad, precej elegantno oblečen gospod. Naenkrat se je gospod pri-pognil ter lik pred gospo pobral na tleli zlat prstan z bleščečim kamnom Ustavil je gospo, jo vprašal, če je ona izgubila prstan ter strokovnja-ško pripomnil, da mora biti zelo dragocen.^ Pripravljen je prepustiti prslan njej /a malo odškodnino. Gospa se je res polakoninila /najdene« dragocenosti ter sta se z. najditeljem pobotala za sto dinarjev, katere je vose. spravil v žep in izginil. Gospa je nesla prslan pokazal zlatarju, kjer je zvedela, da je iz niedi kamen pa iz slekla. Na policiji so ji pojasnili, da je postala ZHev premetenega sleparje, ki je sam vrgel prstan pred njo ter ga poleni slučajno ;našek. Istega dne je prišla na policijo še druga žrtev sleparja, zopet neka gospa, ki pa je dala za stičen prstan tri kovače... Smrt kosi. Na Pobrožju je umrla v Gubčevi ulici 35, gospa lioza Polič v starosti 59 let. Naj počiva v miru. Tatiine koles se nevzdržno nadaljujejo. Samo včeraj so zmanjkala v mestu zopet štiri kolesa. Maribor ima meoda rekord v teh tatvinah v celi Roparski napad na dravski brvi Ropar z boksarjem in nožem napadel delavko, ji iztrgal denar ter pobegnil Maribor, 6. septembra. Ponoči je obležala na Ruški cesti tik tovarne Doctor in drug neka ženska, ki je bila vsa okrvavljena. Zbralo se je okrog nje dokaj nočnih pa-santov, prišel je tudi stražnik, ki je pozval reševalce in žensko so odpeljali v bolnišnico. Stražniku je povedala.da se piše Marica Flego, stara je 36 let ter je delavka pri Hutterju. Okrog polnoči se je odpravila iz Studencev proti Mariboru. Sledilo ji je nekaj nepoznanih moških, ki so jo skušali dohiteti. Ko je zavila na dravsko brv, je eden od zasledovalcev skočil naprej, stopil pred njo ter ji iztrgal Lz rok košarico, v kateri je imela denarnico z 21 Din, ler pobegnil. Ko ie vsa prestrašena gledala za roparjem, jc priskočil iz družbe še en moškii, jo udaril najprej z boksarjem v bok, nato pa ji zasadil nož v roko ter jo vrezal do kosti. Moški so nato zbežali, sama pa je tudi v strahu, da je ne bi vrgli v Dravo, v diru hitela v breg na Ruško cesto, kljer se je onemogla zgrudila. Policija preiskuje, če so navedbe napadene delavke resnične ter bo skušala pojasniti zagonetno zadevo. V teku sobote je uprava Splošnp maloželezniške družbe razmotrila položaj ter v noči od sobote na nedeljo razpravljala 7. zastopniki uslužbencev o rešitvi spora. Po uvidevnosti na obeh straneh jo bil dosežen sporazum in podpisan tudi zapisnik. Uslužbenci so pričeli t delom davi ob 5.45. Vihar nad Ljubljano Danes dopoldne jc divjal nad Ljubljano silen vihar. Od znpada ic divjala sitna burjo, med katero jc padal tudi dež. Vihar je napravil precej škode na hišnih oknih, po nasadih pa zlasb pri notičenmn fižolu ter visokem cvctiu. Okoli poldne jc vihar ponehal, deževalo po je I ^ večera. Francoska štipendija Za šolsko leto 1936-37 je francoska vlada podehlu Vdske štipendije naslednjim akademikom in okademirarkom: Mileni l^oškovi, Ivanu Mencingerju, hožcin Zojčevi, Viktorni Soncu, dr. Ivanu Pcršiču, Silvi Antičevi in Luju Sakljciu. Preiskava profi ciganom Polirijn ie danes nadaljevala preiskavo proti ciganom, ki so osumljeni, da so krrw umora svojega tovariša v Stepami vasi. Osumlieni Anton Pcstner, 25-lelui citjan, dosedaj noče n«čcsar priznati ter trdi, da ic v usodni noči šel mirno spat v svoj ciganski voz, ki jc v bkžkii umoricnčevega voza. Prizna pač, da sta popivata poprej v neki štepanjski gosliliH, ne pa do bi bila v sovraštvu. Na policiji se je zglasila neka priča, ki iu jc videla v petek popoldne, kako sta spraševala za dvema izginulima cgauskima ženama. Policija domneva, da je bil prav spor med obema CKjn-murna, oziroma med več drugimi, vzrok smrti najdenega cigana. Policija ni mogla ugotovrti do-sedaj imena umorjenega ciganu, ker ga je pač poznal vsakdo mi videz, nc t>a po njegovem imenu. Arctiiana ic bila dosedaj vsepelji] požar gospodarsko poslopje posestnika Ivana Skerbineka. — Vnelo se je tudi stanovanjsko poslopje, katero so pa rešili. V zadnjem trenutku so rešili iz hleva, kjer je prebival, 91 lptnega starčka — sorodnika posestnika Škerbineka. V zvezi s tem požarom sla bili aretirani dve osebi ter oddani sodišču. — V Vrhlogi je nastal požar na hlevu posestnika Štefana Laha. Ogeni jo prešel tudi na hišo ter je uničil Lahu vse imetje. Škode je 50.000 din. — V (iraški gori je zgorelo gospodarsko jioslopje posestnika Josipa Beričnika. Škode je 25.000 din. — Razno BOMBONIERE v Ljubljani, — prosijo svoje ccnjene odjemalce, da vzamejo na znanje, da so ob nedeljah in praznikih dopoldan zopet »Bonbonicrc« odprte. Prav lepa jc zares — razstava »Za na3 les« na sedanjem velikem sejmu v Ljubljani; pa poučna je obenem. Čudili se je, koliko so spravilo pridne roke, pa brihtne in učene glave novega doslej neznanega v harmonično in prikupljivo enotnosL Prav očarljiv je tudi vrtnarski in cvetlični oddelek — in So marsikaj. Prezreti ne smemo vrta, kjer so na v|iogled naše gozdne, vcKlno živali in pn ptički in ptice. Ličnost vsega kazi — če smo odkritosrčni — jvoleg nekaterih manjših nevšečnosti: k i p na vrtnarski razstavi, ki je prav neumesten zlasti, ko vemo, da sejmska uprava vabi na obisk tudi šolsko in drugo mladino. To okolnost bi bilo treba vsekakor uvaževati, da so ne vtihotapi taka nakaza! — Obiskovalec. »Balkan« n framazonstvu in sokolstvu. Bcl-grajski tednik »Balkan« piše pod naslovom: >So-kolstvo in masonerija«: Zapisnik oseb, ki bodo v sokolski prosvetni šoli predavali: (Tu slede imena 18 predavateljev) s pripombo: >Ke.r je jugo-slovenski Sokol naša najizrazitejša nacionalna organizacija ... protestiramo proti inasonskemu in-fernar.ionaliznm v njej.« »Na psa so prišli«... Neka imenitna ulica na Dunaju, blizu »Ringa«, ki ima 20 kakor palačo mogočnih poslopij, se |>onnša s to prednostjo — kakor je ugotovil poročevalec nekega dunajskega tista — da premore 65 psov. nobenega otroka, čo odštejemo potomce nekaterih hišnikov. — Varstvo živali jo lepa reč; toda primer iz te »gosposke« ulice priča, da sedanje stoletje, ki se tako jionosno nazivlje stoletje otroka, postaju stoletje psa. Tako daleč sega tu in tam po mestih la kuga, da so ljudje, ki so premožni — prišli nn j>sa«. Pa se dobe naivneži, ki trde, da nazadovanje rojstev povzroča stiska in kriza. 150 letnica šole v Dohu Blagoslov in otvoritev novega šolskega poslopja Tam, kjer teče bistra Pismo od Žile Dob pri Domžalah. V nedeljo na rojstni dan Nj. Vel. kralja Petra 11. so imeli v Dobu pri Domžalah veliko in redko slovesnost. Ob veliki udeležbi ljudstva so blagoslovili in otvorili novo šolsko poslopje. Ob enem so proslavili 150 letnico, odkar obstoji šola v Dobu. lz zgodovine šolstva v Dobu posnemamo, da se je pouk vršil že v letili od 1787. dalje. Poučevali so tedanji eerkveniki, zatočišče pa je šola dobivala v kmetiških hišah blizu farne cerkve. Pouk je bil še dokaj reden. Lastno streho pa je šola dobila šele leta 1822., ko je bilo nasproti župne cerkve sezidano sedanje staro šolsko poslopje, ki je skozi dolgo stoletje in še čez sprejemalo v svoje okrilje rod za rodom, število šolskih otrok se je stalno večalo, ena soba je postala kmalu premajhna. Leta 1887. je bilo tedanje učiteljevo stanovanje preurejeno za drugo učilnico. S tem je postala šola že dvorazrednica. Za nadučitelja pa je bila sezidana posebna stanovanjska hišica. Od vsega začetka je bil šolski okoliš zelo velik, segal je od Bistrice pa do Škocjana in do Sv. Trojice. Zato ni čudno, da je šola tudi kot dvorazrednica postala pretesna za obilico uka-željne mladeži. Že leta 1876. je bila izločena vas Prevala in dodeljena šoli v Št. Vidu pri Lukovici. Leta 1892. so bile Žeje priključene šoli pri Sveti Trojici. Kmalu potem so bilo prešolane k isti šoli še vasi Kača, Zgor. Brezovica in Lačen vrh. Krtina pa si je postavila svojo šolo leta 1908. Dasi se je šolski okoliš manjšal, vendar j«? število šolskih otrok stalno rastlo, posebno po vojni, ko se je ob Bistrici začela razvijati močna industrija. V prvih povojnih letili je bila šola razširjena na trirazrednico, ki pa je zaradi velikega števila otrok dobila vzporednico že leta 1921. Vedno večje število šolskih otrok je povzročilo, da je bila šola leta 1924. razširjena v štirirazrednico. Ze par let pozneje je bila potrebna nova vzporednica, stavba je postala pretesna in šolski odbor si je moral najeti in preurediti neko delavnico za učilnico. Danes pa je šola že šestrazredna in ima vse učilnice močno zasedene. Krajevni šolski odbor in merodajni faktorji so uvideli veliko potrebo po novih šolskih prostorih in od leta 1925. dalje se je zbiral sklad za zidavo novega šolskega poslopja. Na polju pred vasjo je bil za zelo primerno ceno kujiljen ]>rostor že leta 1931. Tu se sedaj dviga ponosna stavba nove šole, ki ni samo na zunaj lepa, ampak je tudi smotreno razdeljena in predvsem zračna in svetla. Stavba stoji na zelo |>osrečeno izbranem prostoru pred vasjo in ne bo le v ponos občanom, ampak v okras vsej okolici. Jesenski velesejem v L jubilant Gotovo, prijatelj, si že čul krasno pesem: »Tam, kjer teče bistra Žila«. Ali pa tudi veš, kje je tisti »tam«, kdo in kakšen človek tam prebiva, kaj dela in koliko trpi? Veš-li, da teče bistra Žila tam pod Dobračem in da se na južni strani doline vzdiguje gora s pristno slovenskim imenom »Oj-sterk«? In tam pod Ojstrkom se razprostirajo slovenske vasice: Bistrica, Zahomc Gorje, Drevlje, Blače in Brdo, na lesnem bregu Žile. Onkraj Žile, na sončni strani, na levem bregu pa ležijo: Št. Jur, Smerče Št. Štefan in Borlje. Ribniški oddelek na velesejmu, kjer izdelujejo »suho robo«. Prav pomenljivo je priznanje in tako rekoč dvojno, Če Zagrebčan pohvali Ljubljano. In takega velikega priznanja je deležen tudi naš jesenski velesejem iz ust samega direktorja Zagrebškega zbora, kakor tam pravijo svojemu velesejmu, gospoda Luja Safranek-Kaviča, ki so mu razstave tako všeč, da je sklenil kar več dni ostati v Ljubljani. Impomira temu gospodu, ki ga takorekoč lahko imenujemo konkurenco, seveda predvsem lesna razstava, zlasti pa hvali tudi raznovrstnost in spodbude vrtnarske razstave. Direktorja Luja Šafranck-Kaviča pa Ljubljana pozna tudi kot znamenitega komponista, saj smo občudovali njegovo Asanagini-co in tudi njegove Figurine v našem gledališču, torej so menda tudi Singing Babies pripeljale slovitega skladatelja na naš velesejem. Tako gospodu direktorju Zagrebškega zbora, kakor tudi komponistu Luju Šafranek-Kaviču, smo za pohvalo hvaležni in samo želimo, da jo j>onovi tudi zagrebškim časnikarjem. Naval tujcev iz Avstrije. Sloves razstav na letošnjem ljubljanskem velesejmu se je razširil tudi po Avstriji in je zato avstrijski Touring klub organiziral posebno vožnjo iz Beljaka na ljubljanski velesejem. Z avtomobili je včeraj že prišlo okoli 150 avstrijskih izletnikov. Tudi danes se pripelje z avtobusi večja skupina Avstrijcev, nato bodo pa ves teden dovažali avtobusi tujce tz Avstrije na velesejmske prireditve. Ljubljanski velesejem je bil od nekdaj najmočnejša privlačnost in najučinkovitejši posoeševateli našega tujskega nrometa. Rdeče jagode ob lem času smatramo za dragocenost, vendar jih imate pa lahko doma na svojem vrtu tudi šc o Vseh svetih in sploh ves čas do snega, kar Vam pričajo na velesejmu v oddelku za zelenjavo razstave »Sodoben vrt« razšla-'ione krasne mesečne jagode »Barona Solcmacher«. Na te rdeče jagode opozarjamo predvsem zato, ker lahko z njimi postrežemo tujcem do pozne jeseni. Vso krasoto dalijj lahko vidite na vclcscjmski razstavi »Sodoben vrt«, kjer so danes razstavljene vse najnovejše, največje in najlepše barvane d