V Ljubljani, ponedeljek dne 18. septembra 1911.
Leto II.
tiS!
: Posamezna številka 6 vinarjev :
.JUTRO* izhaja v»ak dan — tudi ob nedeljah in praznikih — ob 3. zjutraj, ob ponedeljkih ob 10. dopoldne. — Naročnina znaša: v Ljubljani v upravniStvu mesečno K1 20, z dostavljanjem na dom K 1*50; s pošto celoletno K 20-—, polletno K 10-—, četrtletno K 5'—, mesečno K 1*70. Za inozemstvo celoletno K 30*—. :	Telefon	številka	303.	:
NEODVISEN POLITIČEN DNEVNIK.
: Posamezna številka 6 vinarjev s
Uredništvo in upravništvo je v Frančiškanski ulici 8. Oopisi se pošiljajo uredništvu, naročnina upravništvu. Nefrankirana pisma se ne sprejemajo, rokopisi se ne vračajo. Za oglase se plača: petit vrsta 15 v, osmrtnice, poslana in zahvale vrsta 30 v. Pri večkratnem oglašanju popust. Za odgovor je priložiti znamko.
:	Telefon	številka	303.	:
______________Velikanski	protldragtnjski	izgredi	na	Dnnaju.
Zagoneten dogodek.
Zadnje čase so zanimali evropsko javnost zopet dogodki v Perziji. Eks-šah se je namreč vrnil v svoje nekdanje kraljestvo s par svojimi privrženci in pridružili so se mu nekateri, ki so mu ostali na skrivnem zvesti.
Tako se je imela začeti vojna Rred šahom in eksšahom in kdor ve, da je danes v Evropi zanimanje za Perzijo zelo veliko, mu bo jasno, da tudi evropske velesile ne bi gledale s križem rokami. Rusija, Anglija, Nemčija, vse hočejo imeti tam svojo besedo, in celo Francija in Turčija, kajti poleg svoje notranje domače politike ima vsaka država tudi svojo zunanjo politiko in poleg obeh tudi — orientalsko politiko. Perzijske razmere so čisto posebne vrste in nudijo evropskim velevlastem največ prilike, da dosežejo uspeh v svoji orientalski politiki. Perzija je stara država, ki pa je pred razpadom in že lansko leto se je govorilo o nje razdelitvi. Anglija in Rusija bi si Ji najraje razdelili na dva dela in bilo bi za obe prav
—	toda druge velesile žele imeti tudi svoj delež in tako stvat1 niti ne stoji, niti fte pade.
V	državi pa se gode prekucije, revolucije, nemiri in sploh vse, kar je znak prehoda. Različni rodovi se bijejo med seboj in zraven se vrši boj z& šaha in proti šahu. To so torej prav perzijske razmere.
Ker pa se cela historija vleče že zelo dolgo, je postala dolgočasna in evropsko časopisje se danes ne zmeni več za vsak majhen poboj, ki se iz-vr§i v Perziji. Le tuintam nas doleti kako važnejše brzojavno poročilo, ki oznanja kak več vli manj važen, resničen ali neresničen dogodek. V splošnem pa so perzijske razmere nam skoraj prav tako malo znane, kakor za časa, ko je pisal slavni francoski filozof Montesquieu svoja svetovno-znana »Perzijska pisma.“ Ta nejasnost iri negotovost o perzijskih razmerah vpliva tudi na to, da se ljudje za perzijske dogodke zanimajo manj, kakor bi morebiti zaslužili. To je bil tudi vzrok, da se je o zadnjem vpadu eks-Šaha manj pisalo, nego se to zgodi po navadi, in da se je perzijskim pre-kufcijam pripisovalo manj važnosti, nego se pripisuje podobnim dogodkom v drugi državi. Posledica tega je bila, da si evropske velevlasti niso prišle navskriž zaradi svoje orientalske politike. To je veselilo Rusijo in Anglijo.
Toda stvar ni bila brez zunanjih vzrokov. Vedeti moramo, da je v ospredje stopilo maroško vprašanje in da je zaradi ra-zmer v Afriki pretila evropska ali celo svetovna vojna. In to je bil oni važni vzrok, da so se smatrali dogodki v Perziji kot brezpomembni. Posebno še, ko sta se ostro spogledali Nemčija in Francija, ki sta si že od nekdaj nasprotni. Ko
so torej vsi gledali, kako se bodo stvari razrešile v Afriki, je bila Perzija s svojim šahom in eksšahom takore-koč brez gledalcev. Pomisliti pa moramo tudi, da je ob istem času več drugih važnih stvari zanimalo evropsko javnost. Bila je še doba počitnic in takrat navadno politika počiva — notranja in zunanja,
Ljudje rajše čitajo kaj drugega bolj zabavnega. Tako je svet zanimala usoda nemškega inženirja Richterja, ki so ga na 0|impu ujeli grški roparji in so ga držali ujetega do zadnje dobe, ko so ga izpustili. Dan na dan so prihajala nova poročila o inženirju Richterju, o grških roparjih, o odkupnini, o njegovih pismih. Inž. Richter je sedaj v Jeni sredi svoje družine in je poročevalcu praškega »Časa* izjavil, da je bilo mnogo onih vesti izmišljenih. Izdal bo svojo knjigo, kjer bo popisal svoje ujetništvo. Toda svet so poročila o inž. Richterju zelo zanimala in nekateri listi so prinesli njegovo sliko kot ujetnika izvršeno po fotografiji.
Poleg inž. Richterja je kmalu prišla Mona Lisa. Prej je razen umetnikov malo kdo vedel, kdo je Mona Lisa, sedaj ve že vsaka navadna Ženica. da je to slavno delo Leonada da Vincija, ki je bilo doslej v pariškem Louvru, pa ga je nekdo ukradel. Za usodo ukradene Mone Lise se je zanimal ves svet in še danes ne morete peljati kake zavite slike mimo mitnice, da bi vas morda ne osumili da imate v zavitku Moho Liso. Lahko bi imeli sitnosti: Tudi za Mono Liso je več zanimanja, nego za perzijske dogodke, in časopisje se mora približali občinstvu tako, da piše o tem, kar občinstvo bolj zanima.
In k temu je prišla še gospa To-selli, bivša saška princesa s svojimi spomini. Cel svet jih je sprejel z velikim zanimanjem. Ako bi napisal n. pr. delavec ali navaden človek, koliko je prestal, kdo bi bral. Toda o prin-cezinji Lujizi bero vsi in Matin ji bo gotovo dobro plačal.
Vse to je torej vabilo evropsko javnost za seboj. Nazadnje je prišla tudi srbska revolucija . . . Kdo bi se pri tem zanimal za perzijske razmere, kaj nam do tega, če se tam v boju med šahom in eksšahom pobije nekoliko ljudi? Saj še evropske velevlasti niso intervenirale.
Vendar ne rtioremO, da bi vkljub temu ne omenili nekega dogodka, ki se je dogodil na perzijskih tleh in je gotovo važen, kajti poroča o njem tudi „Daily Telegr." Po njem povzemamo sledeče:
Na perzijskih tleh živi več različnih rodov, med njimi tudi maloštevilen rod — menda kak poldrugi milijon — ki govori popolnoma svoj jezik. Živi tam v podnožju gor in delijo gorski grebeni na več manjših delov. Vendar se zaveda, da je skupaj en rod Perzijski vladi je bil ta mali
rod že od nekdaj zelo neprijeten, posebno	pa ji	ni	bilo	všeč, da si upal
zahtevati	tudi	svoje	pravice. Dočim
imajo v Perziji drugi* rodovi dovolj svojih šol in uradov, ni hotela perzijska vlada s tem narodom govoriti v njegovem jeziku, niti v uradu, niti v Šoli. Oni	rod	si	je	zato moral sam
vzdrževati svoje šole. Pa tudi to ni bilo drugim ljubo in njegov sosedni perzijski	rod,	ki	je	mnogoštevilnejši
in zato bolj priljubljen, je ščuval zoper njega. To je vzbudilo nevoljo v malem rodu in je zahteval, da naj perzijska vlada pazi na njegove pravice. Toda razni nasprotniki, ki so se naselili	med mali rod	in	ga	hoteli
uničiti,	so dalje hujskali	in	so	nekoč
napadli	na njih lastni zemlji	zboro-
valce, ki so zahtevali svojih pravic. To je vzbudilo jezo in mali rod je zahteval, da po njegovem mestu nasprotniki umaknejo napise v svojem jeziku.	Vlada je rekla,	da	je	s tem
kršena ravnopravnost in je poslala vojaštvo nad one meščane. Vojaki so prišli in so streljali. Usrelili sp dva mladeniča, katerih imena so Či-Ma-Da in Red-Nul, mnogo pa so jih ranili.
Š tem je bilo zadoščeno pravici in vojaštvo je odšlo v glavno mesto. Oni rod pa je ostal zatiral} kakor preje, posebno ker so duhovniki Dalaj-Lame smatrali one zahteve po pravici za nepravične in kot upor proti šah«. Ljudstvo malega rodu je verovalo in
—	ni več zahtevalo svojih pravic
Kar se tiče tega dogodka (pravi Daily Telegr.) je značilno to: dočim se danes povsod pobijajo ljudje iz tega ali onega vzroka in je Človeško življenje malo vredno, je vendar treba, da ohranimo imena onih dveh padlih mladeničev, ki sta padla kot žrtvi zahtev po narodnih pravicah -— kajti ta zagonetni dogodek nam najboljše pojasnjuje — perzijske razmere.
Napisali smo ta članek, ker nam zdi Času primeren.
se
Apel na slovansko solidarnost.
Pod tem naslovom priobčuje poslanec dr. Rybžr v prrfški „Uhiori* daljši uvodni članek, ki se peča z zadnjim ljudskim štetjem v Trtii in s postopanjem laških liberalcev nasproti Slovencem v Trstu. V članku poslanec dr. Rybšr tudi apelira na slovanske industrijalce in veletržce. Med drugim piše sledeče:
Odpornega boja ne moremo mi tržaški Slovenci sami vOjevati. V to smo gospodarsko prešibki. Izdatne pomoči nam morajo in morejo dati naši slovanski bratje, ne da bi le jeden vinar žrtvovali za to.
Trst je obdan le od slovanskih dežela. Vsa njegova trgovina (industrije ima Trst le malo) je po največjem delu navezana na odjemalce
iz teh dežel, kakor tudi iz Češke, Moravske in Galicije. Brez teh slovanskih odjemalcev bi morala več nego polovica tržaških trgovcev napovedati konkurz. S slovanskim denarjem torej rastejo In še krepe naši najzagrizenejši narodni nasprotniki in sovražniki naših slovenskih delavcev. Pa še na drug način podpirajo slovanski irtdustrijalci naše narodne nasprotnike. Nemalo njih imajo v Trstu zastopstva, ki jih često poverjajo naj-žagrizeriejšini italianissimom. — Tako delajo celo podjetja, ki še ožnačajo za narodna in ki v imenu slovanske solidarnosti iščejo odjemalcev pri nas.
Je-li res potrebno, da slovanski denar gre v roke njih', ki Sicef nirie vse slovansko in je skušajo uničiti?! Mi imamo, hvala Bogu, v Trstu že veliko število slovanskih tvrdk. Ali ne bi bilo naravno, da bi se slovanski odjemalci obračali najprej do teh tvrdk in da bi ji ni — seveda, Če dobavljajo ob jednako ugodnih pogojih
—	dajali prednost? I Naša skrb bo, da sestavimo nataftčen seznam tvrdk, kakor tudi takih, ki nam narodno niso sovražne, ter da jih prijavimo odjemalcem V slovanskih deželah.
Ali že sedaj bi slovanski odjemalci mogli storiti mnogo dobrega, ako bi le v svojem materinskem jezlfcu korespondlrall s tržaškimi tvrdkami! S tem bi bili ifalianissiriii, ki večinoma ražun italijanščine ne govore nobenega dnlgega jezika niti kolikor toliko dostojno, prisiljeni nameščati sfovanske korcspondente. — Od slovanskih industrijalcev pa pričakujemo, da bodo imenovali le slovanske zastopnike.
Organiziranemu italijanskemu boj-kotnemu gibanju moramo postaviti nasproti organizirano odporno gibanje. Od naših slovanskih bratov pa pričakujemo, da bodo skrbeli za to, da se .s Slovenci v Trstu ne bo postopalo kakor z »vsUjenci", marveč, da bodo mogli nastopati kakor jedri8ko-' pravni državljani in dobivali zaslužkp. S tem bomo več koristili slovanski stvari, nego z najlepšimi napitriičami na narodnih pobratimskih slavnostih, Nikdo ne obžaluje bolj, negb mi, da narodni boj dobiva take forme, z druge strani pa rie more nihče zahtevati od naš, da bi še mirno puščali iz Trsta Vferi metati! Slovanske pO-stojanke ob Adrlji ne zapustimo!!
Ta apel poslanca dr. Ryb&fa pa ne veljaj morda samo češkim, poljskim, ruskim, hrvaškim, srbskim indu strijalcem in odjemalcem, ampak pravtako slovenskim. Kajti, nikakor ne moremo imeti pravice apelirati na slovansko solidarnost naših severnih
in južnih bratov, če pa ravno mi sami ravnamo drugače, nego od njih zahtevamo v apelih!
Iz slovenskih krajev.
Iz [Škofje Loke. V Št. 553. Vašega cenjenega lista Vam nekdo poroča o občinskih volitvah v Škofji Loki. Dovolite tudi meni, da povem svoje mnenje o volitvah in postavljanju kandidatov. — Kakor se sliši, bomo volili menda 22. oktobra, zato je pač že čas, da še malo premisli in, določi, koga bomo poslali v občinski zastop. Dosedaj so sedeli v občinskem odboru takozvani »višji in srednji šloji*, kakor so hoteli gotovi ljudje ločiti naše meščanstvo. Po novem občinskem volilnem redu pa imajo ravno tako pravico voliti tudi .nižji sloji* — če že hoče kdo razdelitev po rilžji in Višji stopinji — ki so isto,-vredni. in enakopravni z višjimi. Tudi med delavci in malimi obrtniki je dosti inteligentnih ter bistrin mož, Od katerih lahko pričakujemo, da bodo z vnemo in veseljem dejali v občinskem odboru za prospeh občine. Moramo $e rta vsak način ozirati nanje iri jimda.ti
V	kandidatni listi primerno število glasov. Treba je pred vsem misliti, kakšni šo paši meščarii v splošnem. PraVih meščanov v ožjem pomenu besede nimamo, ampak meščane, ki bodo gotovo raje dali svoj glas preprostemu razumnemu delavcu ali pa obrtniku kot pa kakemu visokemu gospodu. Strinjaih se popolnoma z izvajanji dopisnika v prej omenjeni številki, da naj bi pri postavljanju kan-0 didatOv odločevali pred vsem gospodarski interesi občine, ker s stranka-rijo pri obstoječih razmerah v našem mestu ne moremo priti nikamor. — Listo kandidatov m — če bo treba — pomisleke proti nji bomo kmalu priobčili.	Volllec	II.
Iz Bleda. Ko je pred tremi leti uničil večji del vasi Grad, se je pričelo s pomožno akcijo, ki naj bi vsaj deloma odvrrtila popoilno gospodarsko propast prizadetih. Pbmožni odbor, kateremu je načeloval in odločeval naš župnik, je’ sicer vršil svojo nalogo v toliko, da je nabral približno
20.000	K in to rie gledei na politično prepričanje darovalcev. Oziralo pa se je na to pri podeljevanju podpor, ker sta pri tem odločevala župnik in posili klerikalec župan Rus. Ta dva sta izrabljala celo podporno akt jo v strankarske namene in se pri razde-ljevahju nifita popolnoma nič ozirali na podpore res potrebne pogorel če. Tako je dobil bogat posestnik 1900 K in uboga bolehna ter prezadolžena
Kmetska posojilnica ljubljanske okolice.
Rez. zaklad nad 500.000 kron. Stanje hranilnih vlog 20 milijonov kron* Obrestuje hranilne vloge po čistih 4 V*°/0 brez Odbitka rentnega davkk*
LISTEK.
M1CHEL ZEVACO:
Ljubimca beneška.
Vaš oče je storil podlo dejanje, gospod; dasi je dobro veaei, aa moj oče ni zagrešil nobenega prestopka proti zakonu, vendar je stari Grimani, kot dober oče obsodil starega Kandiana; kajti storil je to strašno podlost samo zato, da osigura vašo bodočnost. In res, posrečilo se mu je; in dočim ste vi prosti in brezskrbni vodili svojo mladost na izprehod od Rialta do Lida, med smehljaji lepih Benečank, sem jaz ihtel v glbbini beneških ječ in se vpraševal, kakšen je moj zločin, ihtel ... poslušajte ... prav tako, kakor ihte glasovi, ki jih slišiva v tem trenotku.
In res je prihajalo ravno zdaj zamolklo ječanje iz notra-®l°sti mrkle zgradbe in šumelo pod Mostom Vzdihljajev kakor človeške bolečine.
, . Potrpite I je dejal Roland in iztegnil roko proti zidovju, po ntenm s solistrom, ura osvobojenja se bliža . . . potrpite, obsojeni,. vi bratje m0ji|	K
11 r?str®šenemu Grimaniju, ki je ležal napol zvrnjen na svoji kiopici in se z rokami krčevito držal za čolnov rob, se je zdelo, da siisi mogočni glas angela svobode.
Roland se je polagoma pomiril.
—	Gospod, je povzel z mirnejšim glasom, sinovi niso odgovorni za zločine svojih očetov. Vaš oče je mrtev, in ni mi znano, ali se je na svojo zadnjo %ro spokoril za svoj zločin vsaj z eno skesano mislijo. Če sem vas torej opozoril na to preteklost, ki mi je otrovala vse moje življenje, sem vas zato,, da bi razumen pravico, ki jo imam, da posežem v vaša dejanja in se postavim^ med vas in med tište, ki jih hočtete ugonobiti.
Grimaniju, je pomalem odleglo. Iz vsega; kar mu. je' Roland povedal, je posnel samo dve, zanj bistveni točki: prvič, da ima Roland Kandiano kljub temu, kar je rekel nazadnje, tehtne v^°.”.e’ SOvražiti ga; drugič, kar je bilo še važnejše, da Roland ociviano pozna vso zaroto. In zdel se mu je enako nevaren v tem kakor v onem pogledu.
Gnmani je bil pogumen in hladnokrven.
Ko ga je minilo prvo razburjenje, je,osredotočil vso svojo naglo preudarnost in vso moč svojih misli v erii sami točki:
Ubiti Rolanda Kandiana.
Ubiti ga spretno, z enim mahom, ne da bi mu pustil časa, da se brani: saj je pravkar sam izkusil, da bi bila zmaga v tem slučaju na Kandianovi strani.
— Gospod, je izpregovofil hladno, hoteli ste govoriti z mano; kakor vidite sami, vas poslušam potrpežljivo; Čakam samo, kdaj mi izvolite povedati, česa želite' od mene.
Roland ni maral vzeti ironije teh besed na znanje.
— Prišel sem, je odgovoril hladno, da vam \ponudim na izbiro: življenje ali smrt.
Grimanija je streslo.
Razumel je, da visi v tem treriotku v resnici med življehjetri in smrtjo, in da ga je treba Rolandu samo suniti s kohcem prsta, pa ga pahne bodisi v smrt, bodisi nazaj v življenje.
— Nimam vas za kaj sovražiti, je povzel Rolarid. Zato vam predlagam to-le: zapustite Benetke še to mihuto in ne vrriitfe s^ pred	mesecem dni. Ali vam je prav	tako.
—	Lahko bi vam rekel, da mi je	prav,	pa bi	bil	natihem
vseeno pripravljen ostati tukaj.
Roland se je nasmehnil:	.
— Pomirite se; ako privolite; da odpotujete, Vam dokažem nujnost, da tudi res držite svojo besedo.
—	Morda mi vsaj dovolite, je	povzel	Grimani,	da vas
vprašam,	zakaj je potrebno, da odidem iz Berietek	ravno’zdaj,
ko mi je mnogo do tega, da ostanem?
— Zato, je odgovoril, da bi kakor je storil že vaš oče | napravili tudi vi kako' podlost, zaradi katere bi moral jaz
trpeti . . . Blagovolite si zapomniti; gospod, da se nikakor ne zanimam za> vaše moralno stanjem Zastran mene ste lahko bandit; podlež in lump, kolikor vam drago — samo da vas ne najdem na svoji poti. Poleg tega si vas ušojam opozoriti, da sem vam s popolno potrpežljivostjo na razpolago, ako se vam zdi potrebno, zahtevati kako pojasnilo.
Grimani^ je pokimal z glavo, v znak ironičhe zalivale.
Zdelo se mu je očividno, da mu hoče Roland Kandiano prizanesti, ali da vsaj nima neposrednega zlega namena proti
njemu. Ta gotovost mu je pustila zadostno svobodo duha, da je mogel preračunati nakano.
Položaj je bil natanko ta-le :
Gondola, priklenjena k železnemu kavlju ob steni jftnišnice, skoraj tik pod mostom, se je bila pod pritiskom vode obrnila tako, da je stala vzporedno z zidovjem.
Spredaj je sedel Grimani, ki je irii.el železni kavelj v dosegu svoje levice, pred njim, na kiopici, pa Roland Kandiano.
Takrat', ko rini je Roland vrnil bodalo, ga je Grimani vtaknil nazaj v vOjnico
Vse vprašanje je obstojalo zanj torej v tem, da izdere bodalo,ne da bi ga Roland opazil. Nato je hotel z levico krepko potegniti za: kljuko, da bi dal čolnu močan sunek, obenem pa izkoristiti instiktivno kretnjo; ki jo napravi Roland, da bi Si ohranil ravnotežje, in ga zabosti v prsi.
Tak načrt je imel Grimani, hladnokrven človek, kakor smo že povedali. A predpogoj uspeha je bil, izdreti bodalo, ne da bi Roland videl.
— Kdb vam pravi, je povzel, da se hočem izprerrieniti v bandita ?
— Kaj pa delate tukaj ? je odgovoril Roland. Ali nistfe na pteži,J kakor razbojnik za svojim grmom? Ali ne čakate na desno; ki jo hočete umoriti? Vaš oče je zagotovil uspeh svoje zarOte s tem; da je obsodil enega človeka na Oslepljenje in drugega na počasno smrt v podzemeljski temnici. Vi, ki se vam bolj mtidi, hočete rabiti bodalo. Da se posreči tudi vam vaša zarota; to je, da si zagotovite sVoj delež pri zapuščitii premaganega Foskari ja, ste sprejeli nalogo, da počakate v tem temnem kotičku DandolOvo hčer in jo utnorite.
Grimaniju se je bilo pravkar posrečilo, da si je z neopazno kretnjo potegnil plašč čisto čez kolena, to je, da je imel roke -škrite in — svobodhe!
Roland ni zapazil ničesar.
Nadaljeval je:
— Kajneda, gospod Grimani, vi ste mladi, tep iri razumen človek ste, življenje se smehljaje odpira pred vami ; a dočim bi si človek mislil, da se ukvarjate s plemenitimi načrti, kanite, vi, umor šibke ženske, samo da zadostite nevemkakšni klaverni častihlepnosti ! ...	(Dalje.)
Pisarna-UNlVERSAL-agenture
:	M.	MULLEY	:
i-da, uredi in založi edini popolni slovenski
Jk -|X	-W-^j	/N	A	za Kranjsko, Koroško, Spod. Štajersko in Primorsko.
AUKLoAK Važnozainserente.
vdova celih 30 K (reci trideset kron)
—	menda je g. župniku premalo katoliška. Občinski hiši so naklonili 1600 K, nasprotno pa petim podpore res potrebnim posestnikom — ničesar. Koliko tega denarja se je med pogo-relce sploh razdelilo ni nikomur znano, a odbor pa še do danes računa ni predložil, kakor bi bila sicer njegova dolžnost javnost obvestiti, v kake svrhe se je denar porabil. In kakor občinski, tako so gotovo tudi ti računi v neredu. Pomagalo in podpore delilo se je nepotrebnim, potrebne so pa prezrli tako, da sta dosedaj dvema posestnikoma domačiji eksekutivno prodani, nekatere pa to še v kratkem doleti. To je ves uspeh, ki si ga gg. župnik in župan lahko bilježita kot produkt svojega delovanja v blagor občanov. — Vsled pritožbe več pogo-relcev na okrajno glavarstvo se je doseglo toliko, da se tam razpoložljiva podpora ni izročila v razdeljevanje tukajšnjemu županstvu, temveč je isto razdelil g. okrajni glavar sam. Tako se je vsaj deloma popravila krivica, ki se je po zaslugi župnika in župana storila onim petim pogorelcem, ki prve podpore niso bili deležni. Okrajno glavarstvo je namreč priznalo podpore potrebnim in jim odkazalo odpadajoči znesek. Le uboga vdova je ostala pri prvotnih 30 K in to gotovo vsled župnikovega posredovanja. V takih stvareh ima naš župnik čudovito rutino in — kar bodi mimogrede omenjeno — posebno v obrekovanju nad kriljuje druge zemljane. Vas Grad Še danes izgleda kot pogorišče in tujci so že mnenja, da pri nas vsako pomlad gori. Imamo sicer regulacijski načrt, kateremu pogorelci niso na sprotni, pač si ga pa gosp. župan po svoje razlaga, tako je na primer pustil zidati na itak ozkem prostoru ^veliko znamenje, ker je župnik tako zahteval. Pritožbe prizadetih sploh ne pridejo pri našem županstvu v poštev, ker končno odločuje le župnik. Vožna pot mimo cerkve in župnišča k jezeru je za vožnjo zaprta, ker je seveda tako želel zopet gosp. župnik ne glede na ostale davkoplačevalce. Nekaterim se je prvo zidanje na pogoriščih prepovedalo, ni se jim pa priznala za to kaka odškodnina, temveč jih je na njih pritožbo deželni odbor zavrnil, <žeš, da so nahujskani Zupan se pa izgovarja, da dež. vlada temu ne privoli. Tako imamo po preteku treh sezon še vedno ostanek pogorišč, ki niso ravno v okras letovišču in na zunaj in na znotraj kažejo sliko klerikalnega gospodarstva v občini Bled.
Volilni boj v Sp. Šiški.
(Dopis.)
Se nekaj dni in v Sp. Šiški se bode do igral boj, ki bode odločil usodo šišenskega občinskega gospodarstva za dobo treh let oziroma s posledicami za nedogledni čas naprej. Vse predpriprave tega boja kažejo, da bo to hud boj, Če ne celo eden najhujših, kar jih je Sp. Šiška doslej doživela. Ce odračunamo peščico klerikalcev, razne divje izrastke malkon-tentov, zdraharjev in nediscipliniranih strankarskih odpadnikov, si bodo na tem bojnem polju stale nasproti le tri velike politično-strankarske 'armade: Narodno-napredno stranka, stranka so-cijalnih demokratov ter »Gospodarska stranka* ali kot jo zdaj nazivajo .Stranka Babiloncev« (ne babjih loncev, kot jo nekateri pomotoma izgovarjajo). Obe prvo omenjeni stranki imate v »Babiloncih* nasprotnika, s katerim treba računati in obračunati. Stranka .Babiloncev* ni sicer velika po številu svojih od vseh vetrov zne-šenih veteranov združenih z uhajali, koristolovci in izdajalci vseh političnih strank, ampak kolovodje .Babiloncev* imajo denar in sicer denar, ki ga jim je donašala voda v blagajno
DAMJAN:
Zapuščen.
vodovodne zadruge. Denar pa, pridobljen poštenim ali drugim potom, pometli danes moč, s katero se kupujejo zmage posebno na volilnih bojiščih. Le za to torej je treba računati s stranko .Babiloncev".
Kako bode armada jugoslovanskih socijalnih demokratov obračunala z »Babilonci", to nas pravzapnv nič ne briga, registriramo samo po Šiški razširjene govorice, da .Babilonci" iščejo zveze, pakta, kompromisa in ne vemo kaj še vse okoli glavnih voditeljev soc. demokratov.
Narodno napredna stranka je bila že naprej pripravljena na vse mogoče manevre nasprotnih strank.
Izvršila se je stroga kontrola o zanesljivosti vsakega posameznega bojevnika, ki je prisegel na prapor .Vodnika". Kar je bilo omahljivega, gnilega smo vrgli vun. Bolje preje kot slej in le eno gnilo jabolko okuži veliko drugih zdravih. Vsak, kdor stoji zdaj v naših vrstah, mora biti trd kot skala. V s i p o m i s 1 e k i osebnega značaja do tega ali onega sobojevnika, do tega ali onega četovodje, se morajo umakniti višjim ciljem, n a j s v e t e j š i in interesom stranke kot take! Kdor v takih resnih časih le radi svojih zasebnih ali oštarijskih nesoglasij do brata v isti stranki, do sobojevnika v isti armadi, zapušča svojo četo, ta je izdajalec, ki ni vreden niti zaničevanja od strani bivših sobratov in sobojevnikov.
Te besede naj si vsakdo naših volilcev dobro in globoko zapiše v srce. Zakaj mi vemo, da že zdaj lazijo okoli posameznih naših volilcev izkušnjavci iz nasprotnih taborov ter z vsemi tudi nemogočmi lažmi ih obljubami skušajo omajati zanesljivost posameznih volilcev. Bratje in sobo' jevniki! Takrat ko stopi kak izkušnja vec pred vas, spomnite se na zgorejšjne besede in vrzite izkušnjavca vun! Naj vas ne straši število naših nasprotnikov! Zaupajte sami v svojo lastno moč, zaupajte v moč s v o j i h t o v a r i -šev sobojevnikov! Ravnajte se , po geslu: V slogi, v skupnem nastopu je moč in kjer |e taka združena moč, tam je tudi združena zmaga!
In zmaga, bratje na bojnem polju v nedeljo dne 2 4. septembra, ta zmaga je naša! Zmaga mora biti naša, ker pod praporom .Vodnika" so zbrani res le taki možje, katerim je blagor občine, katerim so koristi vseh občanov resno tudi v volji, delati in se žrtovati interesom občine in občanovi Zmaga, mora biti naša, ker mi ne nosimo, kot to delajo .ljudski osrečevala* v stranki .Babiloncev* in drugih nasprotnikov programa svojega dela le v ustih, le na papirju, marveč ker hočemo svoj program v prid in korist občanov tudi izvrši t i v dejanju!
DNEVNE VESTI
Hribarjeva šestdesetletnica. Med
drugimi mnogobrojnimi čestitkami je prejel g. ravnatelj Ivan Hribar k svojemu 60. letnemu rojstvenemu dnevu od neke prijateljske obitelji tudi naslednje voščilo v vezani besedi. Zanimale bodo morebiti skromne vrstice radi tega, ker je nepoznani .Trubadur* porabil v prvi kitici eno vrstico iz voščila, poslanega slavljencu od našega poznanega umetniškega pisatelja g. Prostoslava Kretanova.
Čestitka slove:
.Si vabil sčvera in juga brate, Da činili .Sloveni' skupno silo,
Jedino vse Slovenstvo naj bi bilo ... Vdejstvile žal se niso sanje zlate! —
A ne okupaj! Dobre Tvoje stvari Oholi sosed nikdar ne pokvari!
Jedina da se .Slava" kdaj ustvari, Mladina izvršuj — kar so pričeli
.stari"!
:}: ‘ *
Nad delom tem pa plava naj Tvoj
duh,
Na končni vspeh — pomozi nam pan
Bflh! !*
Kdor želi Informacij bodisi v katerikoli zadevi glede občinskih volitev, blagovoli se zglasiti vsak dan med 7.—-8, uro zvečer pri tajništvu .Vodnika" v gostilni pri »Ančaiku*. Kdor narodno-naprednih volilcev potrebuje kakega nasveta, ali ako o tem ali onem ni na jasnem, naj se le zaupno obrne na .Vodnika". Agitatorji nasprotnih strank že zdaj skušajo napredne volilce begati z raznimi izmišljotinami. pobirajo pooblastila itd. Zato kdor v čem ni na jasnem, naj se raje obrne naravnost na .Vodnika", kakor na zgorej omenjene.
Cvetlični dan. Z ozirom na slabo gmotno stanje slovenskih visokošolcev prirede naše zaslužne narodne dame pod načelstvom gospe dr. Tavčarjeve s sodelovanjem akademičnih društev .Prosvete" in .Save" cvetlični dan v korist .Radogoja". Isti se vrši na ta način, da ponujajo gospodične po vseh ulicah in v vseh javnih lokalih cvetlice proti prostovoljnim doneskom. Zato se razdeli vse mesto v 50 okrožij, vsako okrožje ima svojo voditeiijco in švoje gospodične prodajalke, ki ponujajo potem v svojem okolišu cvetlice. Vsa prireditev je široko zasnovana in zato more roditi pravi uspeh le tedaj, če jo tudi vsi Slovenci z vso silo podpirajo. In prireditev zasluži najizdatnejšo pomoč, ker. je povsem človekoljubna prireditev za revne slovenske dijake brez ozira na njih mišljenje. Pričakujemo zato vsestranske podpore, da uspe cvetlični dan kar najlepše. Ape-lujemo na vse Slovenke, da sodelujejo po svojih močeh pri cvetličnem dnevu. Slovenke, ki imajo na razpolago cvetlice, naj te pošljejo do 23 t. m. na naslov g. Amalije Widrove, Šelenbur-gova ulica, one pa ki nimajo svežih cvetlic, naj pa priskočijo odboru za cvetlični dan s tem na pomoč, da na-rede kar največ rudečih astr in pošljejo potem te na isti naslov. Posebno l jubljanske in druge Slovenke, ki nimajo vrta doma naj se oprimejo tega načina koristiti lepi in človekoljubni stvari. Razvije se naj med gospodičnami tekmovanje, katera izdela več aster za cvetlični dan. Vse dame pa, ki hočejo sodelovati pri cvetličnem dnevu imajo sejo 21. t. m. ob šestih zvečer v damski sobi Narodnega doma.
Akademičnl društvi .Prosveta* in „Sava“ priredita v soboto 23. t. m. ob 8. zvečer v veliki dvorani Mestnega doma velik informativen shod o stanju slovenskega vseučiliškega vprašanja. Na shodu govorita tudi gosp. državni poslanec dr. Vladimir Ravnihar in univ. docent dr. Mihajlo Rostohar. Dolžnost Ljubljančanov je, da postane shod mogočna manifestacija za našo glavno kulturno težnjo, za naše vseučilišče. Zato bodi 23. sept. geslo vsakega Ljubljančana: na shod za slovensko univerzo!
Naše debate o relikvijah katoliške cerkve, o raznih vražah, Ko-lomanovih žegnih itd. itd. niso pobožnemu »Slovenec* kar nič všeč. Pa bi se rad izvil in je napisal v soboto uvodnik pod naslovom »liberalna mladina*, kjer govori — o relikvijah in vražah. Tiste relikvije, ki smo jih mi naštevali, devlje prav po nekatoliško v nič, akoravno ve vsak, da so jih kazali in jih deloma še kažejo po cerkvah: tudi »Slovenec* to ve prav dobro, pa ga je — sram teh relikvij. Sicer je pa »Slovenec* vede in hote zsgrešil v svojem uvodniku grdo napako: zamenjava katolicizem in krščanstvo. Mi poudarjamo: katolicizem in krščanstvo sta dva bistveno nasprotu-
joča si pojma. Kdor je kristjan, ni katolik, kdor je katolik ne more biti obenem kristjan. Proti krščanstvu kot versko-etičnemu sistemu ne nastopamo, če tudi priznamo, da ni treba, da bi krščanstvo bilo edino pravi versko-etični sistem. Nastopamo pa proti rimskemu klerikalnemu katolicizmu ali katoliškemu klerikalizmu, ker smo uverjeni, da je on največji škodljivec našega naroda. Pokazati ga našemu ljudstvu takega, kakršen je, to je naš namen. In ta namen se v dnevnem listu, kakor je »Jutro", ki ga berejo ponajveč srednji sloji, izvrši — ne s filozofičnimi razpravami, ki spadajo v znanstvene revije — ampak s tem, da se odkrivajo dela tega uničevalca. Relikvije čudnega izvira, ki jih celo .Slovenec" imenuje .trapaste, smešne, neumne", vraže, čini katoliških duhovnikov — vse so le ilustracije. In take ilustracije bomo vkljub .Slovenčevi" jezi prinašali tudi vprihodnje!
Razsvetljava v naših drevoredih je skrajno pomanjkljiva. Medtem ko je n. pr. glavni drevored proti tivolskemu gradu luksijozno razsvetljen, ima Lattermannov drevored od železničnega prelaza do Koslerjevega vrta samo 7 starih brlečih žarnic v razdalji 200 korakov ena od druge!
Ravno tako je z Opekarsko cesto: sama tema! Se tam kjer luč gori, jo vejevje gostih kostanjev zakriva!
Ceste ob periferiji so škandalozno razsvetljene, pa ni nič med Hra-deckega vasjo in med Vodmatom!
Ali bi g. Laschan ne mogel dati po- * slaviti v proračun par kron za javno varnost meščanstva in — davkoplačevalcev?!
Pomanjkanje pitne vode je po vsi deželi zelo občutno. Vodovodi imajo nekateri tako slab pritok, da dobe ljudje vode komaj za sebe in kuho. Mnogo potokov je takorekoč usahnilo, da mlinarji in žagarji ne morejo mleti oziroma lesu žagati.
Studenci usahnevajo. To dela letošnja kruta in izredna suša. Stari kmetje sklepajo iz tega, da bomo imeli letos zgodnjo ter strogo zimo!
Za pogorelce v Mokronogu so zbrali »Fantje v Kamniku* na_ svojem zabavnem sestanku 16 K. Čisti dobiček od igre .Revizor", ki so jo priredili 10. t. m. v isti namen, znaša 70 K Skupni znesek 86 K se je poslal gospodu Josipu Tekavčiču, sodnemu predstojniku v Mokronogu.
Prodaja konja. Oskrbovalna komisija pri 1. bataljonu c. kr, domobranskega pešpolka št. 27 naznanja trgovski in obrtniški zbornici v Ljubljani, da bo dne 20. septembra t. 1. ob 10. uri dopoldne prodala enega eraričnega tovornega konja za ježo na mestnem živinskem trgu v Ljubljani po dražbenem potu največ nudečemu proti plačilu prodajne cene v gotovini in po kolkovni lestvici III. odpadajoče pristojbine.
Za Ciril - Metodov obrambni sklad so se nadalje prijavili sledeči p, n. gg. in društva: Venec t Nataliji Jaklovi, Miren; gosp. I. Urbančič, nadučitelj v Mirnu, 200 K; podružnica družbe sv. Cirila in Metoda v Št. Lenartu, 200 K; »Domobranik* v Ljubljani, 200 K; podružnica družbe sv.
Cirila in Metoda v Št. Rupertu (Dolenjsko), 200 K; podružnica družbe sv. Cirila in Metoda v Nabrežini,
200 K; podružnica družbe sv. Cirila in Metoda Sv. Jakob v Trstu, 200 K; železniški in poštni uradniki v Št.
Petru na Krasu, 200 K; rodoljubi »Podbrezijski*, 200 K.
Narodna čitalnica v Kamniku priredi s prijaznim sodelovanjem ljubljanskih igralcev in igralk v nedeljo,_________________
~ Tolst ovr&ko slatino
ki je edina slovenska ter najboljša zdravilna ln namizna kisla voda. Od vsakega zaboja plača podjetje v narodne namene 20 vinarjev, kamor naročnik določi. Naslov: Tolstovrška slatina,
pošta GnStanJ, Koroško, kjer je tudi gostilna, letovišče in prenočišče. Svoji k svojimi
dne 24. septembra 1911. v društveni dvorani dramatično predstavo: Ljubimkanje. Igrokaz v treh dejanjih. Nemški spisal Artur Schnitzler. Prevel Milan Skrbinšek. — Začetek točno ob pol 8. uri zvečer. — Vstopnina: Prve tri vrste sedežev po 1 K 20 vin,, druge tri vrste sedežev po 1 K. ostali sedeži po 80 vin.; stojišča po 50 vin. -- Predprodaja vstopnic prvih šest vrst v trgovini g Ant Slatnarja.
Podružnica sv Cirila in Metoda v Tržiču objavlja sledečo zahvalo: Velecenjenim tržiškim gospem in gospodičnam! Ob priliki velike skupščine družfte sv. Cirila in Metoda v Ljubljani, ki je bila dne 10. t. m. v Tržiču, ste zopet pokazale svoje zl3to in rodoljubno srce. Z vnemo in gorečnostjo, veseljem in neutrudljivostjo ste se prijele dela, za katero smo Vas prosili. Vašej radodarnosti in požrtvovalnosti smo se morali čuditi. Zato je bila veselica tako lepa in tudi tako dobičkonosna. Mal položi dar domu na altar, prosi družba sv. Cirila in Metoda. Vaš dar je bil tako velik. V zadregi smo, kakšno naj bo povračilo, da bo vsaj majhen nadomestek za vse, kar ste nam naklonile. Zavest, da ste storile dobro delo, in naša neusahljiva hvaležnost Vam bodi pičla odškodnina. Proseč Vaš Vaše za nas predragocene naklonjenosti še za naprej, se Vam priporočamo z vročo željo, da bo Vaš svetli in lepi vzgled pomnožil število Vam jednakih. Podružnica sv. Cirila in Metoda v Ljubljani za Tržič in okolico. Matija Marinček, tč. prvornestnik, Franc Deu tč. tajnik.
Zahvala. Prosim, da priobčite v svojem listu tole zahvalo: Vsem, ki so dne 10. t. m. ob priliki velike skupščine družbe sv. Cirila in Metoda v Tržiču proslavili pokojnega Viljema Pollaka, zlasti vodstvu družbe sv. Cirila in Metoda v Ljuhljani za lep venec, g. dr. Ilešiču za pokojnika veli-čujoč govor, pevcem slovenskega bralnega društva v Tržiču za tolažilno petje, telovadnemu društvu .Sokol" v Tržiču in vsem skupščinarjern ja mnogoštevilno udeležbo se zahvalim kar najiskreneje z željo, da bi se mojega brata Viljema Pollaka vedno spominjali. Žaneta Pollak tudi v imenu drugih sorodnikov.
Slovensko pevsko društvo »Ljubljanski Zvon" priredi v prvi polovici oktobra t 1. v veliki dvorani »Narodnega doma* na čast spominu pokojnih skladateljev dr. Benjamina in dr. Gustava Ipavca večer, na katerem se bodo proizvajale izključno skladbe omenjenih dveh komponistov: moški zbori, okteti, samospevi. Slavno občinstvo se na to pomembno prireditev opozarja že sedaj. — Opetovano se je v sejah »Zveze slovenskih pevskih društev" in tudi v naših časopisih na-glašalo, da potrebujemo v Ljubljani manjši mešan zbor, ki bi proizvajal manjše lažje skladbe. Odbor .Ljubljanskega Zvona" je po vsestranskem razmotrivanju pri eni svojih zadnjih sej sklenil, da radevolje vzdržuje poleg moškega tudi mešan zbor, če se zglasi dovolj za petje vnetih gospic, ki pa ne sodelujejo pri nobenem zboru. Zglasiti se je v nedeljo med 10. in polu 12. uro dopoldne, ter sredo in petek med 7. in 8. uro zvečer v društvenih prostorih (Narodni dom I. nadstropje desno) ali pa pismeno naravnost odboru.
Slovan. Jurčičeva številka prinaša sledečo vsebino: Anton Koder: Josip Jurčič. — Ivan Lah: V kraljestva desetega brata. — Jos. Premk: Josipu Jurčiču. — Dr. Pavel Turner: Jurčičeva osnova za roman iz srbsko-turške vojske. — Ivo ‘Grahovac-Rijačanin;
Stopar je prišel baš iz tovarne ob šestih zvečer, ko je ogledovala njegova žena Tončka pismo, ki ga je bil prinesel pismonoša po obedu. Naslovljeno je bilo sicer na Stoparja, toda Tončka ga je vseeno odprla nič hudega sluteč.
Stoparju je bila pisava že znana, zato se je prestrašil in obstal, kakor bi bil okamenel. Tončka pa je čitala iz pisma: »Zadnjikrat Vas opominjam danes, da plačate mesečnino, sicer Vas izročim sodniji.*
Stopar kar ni mogel verjeti, da je vse resnično ka<- sliši. Po glavi so mu rojile različne misli, najraje bi bil Tončko udaril, spravil na tla in jo teptal z nogami; vzdignil je pesti, ali roke so mu zopet omahnile, premagal se je še. Sedaj je vedel, da je ;vse končano, vse odkrito, stari greh bo prišel na dan. Že deset let je skrival pred Tončko, deset let ji je lagal, da je bila ona edina in prva njegova, sedaj pa je kar naenkrat vse prekrižano. In kako se opravičiti ? Kar v tla bi se najraja izgubil, ker si ni upal pogledati Tončki v oči, iz katerih so
kapale debele solze.
Stopar se je vsedel, oprl z eno roko brado, si grizel prste in uprl oči v tla. Ustnice so se mu tresle, koža na obrazu se mu je nategnila v po-dolgaste gube, srce mu je bilo težko, kri mu je stopila v glavo, tako da je Čutil, kako so se napenjale žile, kakor bi mu nekdo po glavi razbijal.
»Torej, tak lažnjivec in hinavec si ti!* se oglasi Tončka po dolgem molku, s tresočim glasom.
»Kaj? Kar tiho 1“ se razkači Stopar; kajti bilo mu je, kakor da bi bila vsaka Tončkina beseda nož, ki reže in zareže v srce tako globoko rano, ki se nikdar ne zaceli.
Tako sta stala zopet nekaj časa, vsak na enem koncu mize in nista vedela, kaj začeti.
S tihim glasom prične zopet Tončka:
»Danes šele vem, kam si dajal in zapravljal vsaki mesec toliko denarja, danes se mi je šele razjasnilo, kam je šlo tistih pet goldinarjev. S takimi ženskami si 6e torej potikal in sedaj moraš plačevati za svojo neumnost.*
»Pojdi, in pusti me,* je rekel razjarjen Stopar.
»Sam sem zakrivil, sam trpim.*
»Prav lepo,* odgovori Tončka z jeznotresočim glasom. »Lepo je to, da. Meni si lagal deset let, tako dolgo sem ti verjela vse, vsako besedo sem imela za zlato, ker sem te imela v resnici rada, ker meni si bil v resnici ti edini, ki si me lahko potolažil, s teboj sem delila vse trenutke lepe in težke, v tvojih očeh sem videla odkritosrčnost, iz mojih oči se je prelivalo v tvoje tisto, kar imenujemo ljubezen. Nikdar nisem bila napram tebi hinavska, vselej sem govorila odkrito, ker hinavska nisem mogla biti in sedaj imam tukaj plačilo. — Govoriva odkrito, Lojze! Ti si se vlačil z drugimi, ko si hodil k meni z priliznjenimi lažmi, da si zakrival svojo lažnjivo stran. Mene si varal v vsem; tvoja ljubezen ni bila ljubezen, temveč lažnjiva zahrbtnost in hinavščina. In če bi ostala pri tebi le še minuto, bi delala proti svoji vesti; zato je pa najboljše, da grem. Ti pa lahko ostaneš tukaj ali pa greš tja, kjer imaš uglajeno pot.*
Nato se je obrnila in hotela oditi.
»Nikamor!* zakriči Lojze in jo prime za roko.
»Kaj pravzaprav ti danes govoriš? Ali ne veš, kdo je gospodar v tej hiši, jaz ti bom po .. .*
Lojze jo je prijel z eno roko za lase, z drugo pa1 je omahnil s skrčeno pestjo ... Tončka se je pričela zvijati in kričati, tako da se je Lojze ustrašil in jo izpustil, da mu je ušla. Takoj se je kesal svojega dejanja. Obstal je in preklinjal sam seboj.
.Sam sem vse zagrešil in za očitanje sem se hotel maščevati. O, bu-dalost —.*■
Ozrl se je skozi okno, kjer je videl odhajati Tončko z z rokami zakritimi očmi in razkuštranimi lasmi za ovinkom.
Zahajajoče solnce pa se je smejalo in drevesni vrhovi so se zibali v
rahlem vetru. ____________
Solnce je pritiskalo na zemljo, rahel veter je zibal veje obcestnih lip, celo mesto je ležalo v dolgočasni zaspanosti, le redkoma se je zaslišalo trdo ropotanje voza, ki je komaj lezel z zaspanim in od solnca opečenim hlapcem.
Vse se je stiskalo najraje v senci in čakalo, da zaide solnce, ki se je upiralo na zemljo kakor nalašč in se veselilo, da lahko nadleguje ljudi, ki
so sopihali po cesti.
V	zvoniku je udarilo šestkrat. Piščalka v tovarni je zapiskala, in delavci so se vsuli skozi vrata visoke ograje kakor čebele iz panja. Vsak je hotel drugega prehiteti. Čuvaj je že zaprl velika težka vrata, tako da je bilo okoli tovarne kmalu vse prazno in mrtvo.
Večina se je bila Že poizgubila v daljavi, Stopar pa je korakal najzadnji, bolj počasi in se ni zmenil za nikogar. Ko je prišel že ven iz mesta, se je komaj premikal, s sklonjeno glavo, prav počasi; trdo in enakomerno, sam, docela sam. In to se je ponavljalo vsaki dan od jutra do večera, mesec za mesecem, že par let.
Tako enolično je bilo njegovo življenje: po dnevi v tovarni od jutra do večera, pri stroju, tako da se mu je zdelo, da sta on in stroj že eno, vedno se je treba upogibati, trdo prijemati, težko dvigati, kar naprej brez prenehanja ... V noči pa mu največkrat ni dalo spati, četudi se je čutil domov grede, da se vleže od utrujenosti, da se odpočije. Ali ob štirih v jutru se je že gotovo premetaval v postelji, glava je bila polna skrbi, v srcu p* i® nekaj žgalo tako neizprosno, da m mogel nikdar spati.	(Dalje-)
Narodni motivi o Jurčičevim djelima.
—	Sambom: Na Jurčičevem grobu — Vamberger Mijo: To je Jurčič moji duši. — Vamberger Mijo: Resnobni, trdi in samozavestni rimski senator. — M. PleterŠnik: Jurčič in Davorin Trstenjak. — F. Gerbič: Moji spomini na Josipa Jurčiča. — Dr. Josip Vošnjak: Še nekaj spominov na J. Jurčiča. — Dr. Fr. Ilešič: Jurčič v Sisku. — »Slovan“ je naš edini list, ki se je spomnil Jurčičeve 30 letnice iri jo primerno proslavil. Več člankov je moralo uredništvo odložiti za prihodnjo številko.
o. bernatovic ~
Ljubljana. — Mestni trg. — Ljubljana. Velikanska zaloga narejenih oblek za gospode, gospe In otroke. Najnižje cene, solidna postrežba.
Slovensko deželno
gledališče.
Viktor Hugo: Ruy Blas. (Drama v petih dejanjih. Prvič na slovenskem odru v soboto dne 16. sept)
Ako se igra na slovenskem odru iepa drama Ruy Blas, in če sc igra razmeroma tako krasno, kakor se je igrala v soboto, in če vidi človek pri tem prazne lože in deloma nezasedene sedeže, ga obide čudna misel: šel bi po mestu in bi spravil ljudi s silo v gledališče. To pa zato, ker bi bil prepričan, da bodo koncem predstave hvaležni za užitek, ki so ga imeli in se bodo čudili, zakaj pravzaprav sami °d sebe niso šli v gledališče. Toda nočemo začeti poročila z moralično pridigo, bilo jih je dovolj javnih in osebnih —- in škoda je izgubljati besedi.
Toda v soboto je bila otvoritvena predstava nove sezone in k otvoritveni predstavi se navadno ne gre. Poleg tega je Ruy Blas in k drami se tudi navadno ne napolni gledališče, sobotna predstava je torej imela dve napaki: da je bila otvoritvena in da je bila drama; poleg tega je šel tudi dež, no, izgovorov je mnogo, vzrok pa je eden.
Seveda, ko bi bila opereta petde-setič, bi bilo drugače ...
Gledališče torej ni bilo razprodano, kakor je bilo pričakovati. Mislili smo, da bo pri prvi predstavi — duh naftalina je jasno pričal o počitnicah — bolj polno. Pa upajmo, da bo drugič.
Ruy Blas je romantična drama, najboljše dramatično delo Victorja Hugoa, najpopularnejša njegova drama, ki je dosegla od 1. 1828. do danes na vsakemu odru uspeh — torej gotovo primerno delo za otvoritveno predstavo. Victor Hugo je sam k tej drami napisal kratek uvod o občinstvu in pravi: publika se deli v tri dele: v ženske, mislece in maso. Masa zahteva od dramatičnega dela d e -janja, ženske strasti, misleci pa značajev. Take nazore je imel Victor Hugo o publiki za katero je pisal in ta publika se ni bistveno od onih dob — na Francoskem ali na Kranjskem, v Parizu ali v Ljubljani — izPiemenila. Zato jo še vedno lahko taKo delimo. Victor Hugo je torej Poznal občinstvo in je pisal za vse.
Blas je drama, v kateri dobi vsak svoje: masa, ženske in misleci: dejanja je mnogo, strasti polno in značaji so podani plastično. Ruy Blas je po vsebini romantično delo: snov je zajeta iz časa, v katerega se je tada zatekla romantika: polpretekla v)teška doba. Ruy Blas ima zgodo vinsko ozadje — godi se okoli leta 1700., ko se bliža Španija svojemu propadu — ako pa pomislimo, da je bila igra pisana ob času svete alijance, k° se je bližal propad absolutizma — najdemo v Ruy Blasu več, nego navadno romantično ali zgodovinsko dramo. S tem je ohranila za vselej svojo ceno in ima tudi za naš čas svoj pomen — prav zato, ker ne zadosti le ženskam in masi — ampak tudi mislecem.
Ruy Blas je lakaj pri Donu Sa-lustu de Bazan, ki igra na španskem dvoru veliko vlogo. Lakaj Ruy Blas je zaljubljen — v kraljico. Ruy Blas je krasen mlad Spanec in tudi kraljica se zanima za cvetke, ki jih Ruy Blas meče na njena pota. Ruy Blas si drzne celo pisati pismo. Toda Ruy Blas je lakaj. Zgodi pa se, da njegov gospod Don Salust zapelje dvorno damo, ožjo rojakinjo kraljice in pade zato pri kraljici v nemilost, ker je ne mara poročiti, zapustiti mora dvor. Don Salust se hoče maščevati nad kraljico. Za ta plan izbere — Ruy Blasa. Don Salust ima stričnika Dona Cezarja, ki je plemič-klatež, pol tat, pol vagabund, sploh lahkoživec. Don Salust spravi Dona Cezarja na varno in — Ruy Blas postane Don Cezar. Kot tak pride na dvor — prinese kraljevsko pismo, vidi (kraljico . . . kraljica ga spozna po pi-
savi, postane njen komornik. Poln ljubezni do kraljice hoče Ruy Blas rešiti Španijo. Država propada: plemstvo živi deloma razkošno, deloma razbojniško; ministri si dele službe in denar, preti vojna, propad. Ruy Blas pove dvornikom resnico v obraz; kraljica, ki živi dvorno suženjsko življenje vidi njegovo ljubezen — tudi ona ga ljubi. Toda tu je Don Salust dosegel svoj namen: še nekaj dokazov in dovolj: posreči se mu splesti nočni sestanek kraljice z Ruy Blasom -- on ju zasači in hoče kraljico izročiti javnemu zasmehu — odkrije ji, da je Ruy Blas lakaj, ne plemič, preti ji s samostanom
—	in zahteva, da zapusti z Ruy Blasom špansko zemljo. Ruy Blas vzame Donu Salustu meč in ga zabode. Na to sam izpije strup in umrje v objemu kraljice Cela drama torej sloni na dvorni intrigi, toda prepletena je z dejanjem in prizori, ki ji dajejo bleščeč romantičen lesk. Poleg tega podaja sodobne tipe v pravi luči. Rtiy Blas je ljudstvo, z ljubeznijo do kraljice, države, Don Salust je plemstvo, Don Cezar je brezbrižna masa.,Idealist, ego,st in cinik. Drama propada in ljubezni.
Predstava na slovenskem odru je bila drami primerna: dobil je lahko vsak svoje: ženske, masa in mislec. Igralo se je splošno zelo dobro. Naslovno vlogo je igral g. H. Nučič s pravim ognjem mladega zaljubljenega Španca. Včasih je prešel v ekstazo, kar škodi razločnosti govora. Drugače je bila njegova igra dovršena; Dona Sa-lusta je predstavljal g. Skrbinšek s svojo znano preciznostjo; podal je v maski, v kretnjah in govoru španske ga dvornika v vsej njegovi naturi; v zadnjem dejanju je bila odigrana scena skrajno realistično, kar ne moti v romantični drami. Gospa Šetrilova je bila v vlogi kraljice izborna kakor vselej; niti v govoru se ji ni pozualo, da je preživela počitnice izven slovenske domovine; posebno je ugajala v zadnjem dejanju Gosp. Danilo kot Don Cezar ni bil v zadregi samo v igri, ampak prav v resnici. Ni si mogel prav misliti, kako in kaj je treba govoriti, da bi bilo prav; sredi sezone se to raje odpusti, nego v začetku; želeti je, da si do reprize nekoliko ogleda svojo vlogo. Četrto dejanje je itak le njemu namenjeno in bi se sicer lahko skoraj izpustilo. Tudi drugo dramsko osobje je izpolnilo svojo dolžnost in je pokazalo, da bo tudi letos drama na vrhuncu, ako bo le tudi sl. občinstvo.
Overturo je igrala Slovenska Filharmonija pod spretnim vodstvom kapelnika V. Talicha.
Etbin Kristan: Samosvoj. Včeraj zvečer se je igrala Kristanova igra »Samosvoj**. O nji smo obširneje pisali lani pri premijeri. Že lani se je tožilo, da je bilo škoda, da se je dala igra le enkrat, zato je prav, da jo je dalo ravnateljstvo takoj v začetku sezone. Igra se je igrala lepo in dovršeno in je žela mnogo aplavza. Gledališče je bilo skoraj bolj polno, kakor pri otvoritveni predstavi v soboto. Pohvalno moramo omenjati vse glavne igralce posebno gg. Nučiča (Rometa), Verovška (Komarja), Danila in g. Danilovo. Gospa Šetrilova pa je vlogo menda nekoliko pozabila. Vtis igre je bil zelo ugoden, nekatere scene, posebno pri Komarjevih nastopih — so bile krasno podane. Upamo, da jih še in popolnejše vidimo.
igralci — navidez torej dvoje enakih moštev. Po tem je tudi izpadla igra neodločno v razmerju 2 : 2. Posamezni naši igralci so pokazali zopet svoje dobre zmožnosti, manjkalo pa ie tu-intam previdne kombinacije. Graško moštvo razpolaga z nekaterimi dobrimi močmi, manjka pa mu dobrih strelcev zato je šlo toliko strelov v aut. Moker teien je neugodno vplival na igro in bi bil v drugem slučaju gotovo nje rezultat drugačen. Gradčani so pritiskali in se je igra gibala skoraj več na naši strani, toda obramba naših je razbila vse negotove napade in naši so na nasprotni strani imeli mnogo sigurnejšo igro. Igra se je pričela točno ob pol 5. uri in se je kmalu razvila v hud boj, po katem so Gradčani v nekaj minutah dali našim prvi goal. Vsled neugodnega terena je bilo treba paziti na nadaljni razvoj igre, ker se na takih tleh pogosto doživi razočaranje. Iliriji se je kmalu posrečilo poravnati Obe moštvi sta imeli sigurnega goal-mana, zato je bilo težko doseči kak uspeh. Kratko pred koncem druge polovice je padel za naše diugi goal v vrata nasprotnikov. Toda dvomljive vrednosti. Graški goalman je v jel žogo stoječ za črto izven vrat in jo je smatral za aut, zato jo je spustil v polje — sledila je nato »nemška roka* goal. Sodnik je razsodil kratkomalo goal. Pri tem je ostala polovica. — V drugi polovici se je nadaljevala igra z različno srečo. Vsled gnječe pred remškimi vratmi je razsodil sodnik lOmeirovko za Gradčane, toda graški goalman je jo vjel. — Potem so se vršili napadi na obeh straneh, dokler ni diktiral sodnik kratko pred koncem kazenski sunek proti ljubljanskim vratom od desne strani — prazzaprav bi moralo bili nasprotno •*— iz česar je sledil drugi lastni goal za naše. — Pri tem razmerju se je igra končala. Igro je vodil g. Kuhelj, nena splošno zadovoljnost, po čemer pa se mora vpoštevati slab teren in nemško moštvo. Opozarjamo pa, da naj se občinstvo ne vmešava v sodnikovo razsodbo, ker to le moti igro.
Občinstvo je tudi to pot igri z zanimanjem sledilo in je dalo duška svojemu navdušenju — vendar je priporočati v vsem važnosti gledalcem in igralcem, ker je tako najlepše.
S tein so za letos zaključene tekme z zunanjimi klubi in bodo tekmovala poslej le domača društva, ki naj se med seboj izurijo za bodoče tekme.
O včerajšnji popoldanski predstavi (Anzengruber: Četrta božja zapoved smo poročilo zaradi pomanjkanja prostora morali odložiti za jutri.
Nogometna tekma
F. S. K. Ilirija (Ljubljana) proti Rapld (Gradec) 2 : 2.
V	soboto je začelo v Ljubljani deževati in je deževalo včeraj cel dan. Zato se je mislilo, da se nogometna tekma med ljubljanskim in graškim moštvom ne bo vršila. Toda pri nogometnih tekmah je navada, da se vrše pod vsakimi pogoji in da jih more le skrajna vremenska neugodnost preprečiti. Popoldne je dež nekoliko ponehal in je okoli 4. ure popolnoma prestal. Na igrišču pod Tivoli se je zbralo vsled neugodnega vremena le okoli 100 gledalcev, ki pa so se tekom igre začeli množiti in je naraslo njih število pozneje, ko se je nekoliko zjasnilo, na tisoč. Vkljub temu seveda obisk ni bil tak, kakor bi bil ob času lepega vremena, kajti tekma je budila dovolj zanimanja.
Domače moštvo je nastopilo v ljubljanskih zeleno-belih barvah. Naše moštvo je bilo sestavljeno večinoma iz mlajših moči in tudi med graškim moštvom so bili večinoma mladi
Naj večja zaloga ur, zlatnine in srebrnine. Lastna tovarna ur v Švici. Tovarniška znamka W IKO
H. SUTTNER, Ljubljana
Mestni trg. — FIL1ALKA: Sv. Petra cesta. — Telefon št. 273.
Najnovejsa telefonska ir. brzojavna poročila.
Velikanske protidraginjske demonstracije na Dunaju Boj med vojaštvom In demonstranti. Velikanski izgredi v XVI. okraju.
Dunaj, 17. sept. Danes je priredila socijalno demokratična stranka velikanske protidraginjske demonstracije na Dunaju. Že dopoldne okolu devete ure je bilo notranje mesto popolnoma zaprto od policije in dragoncev. Posebno cesarska palača in dvorni muzeji so bili strogo zastraženi. Okolu desete ure dopoldne se je zbrala pred magistratom velikanska množica delavstva, kije štela približno
140.000	glav. Pred magistratom in v bližini je nastopilo nešteto govornikov, ki so ljudstvu pojasnjevali vzroke sedanje neznosne draginje in silno ostro napadali vlado, ki noče spoznati težavnega položaja delavstva in sploh vseh slojev. Delavstvo je bilo na shodih silno ogorčeno. Slišati je bilo najostrejše besede proti sedanji vladi Po shodih so delavci vprizorili v vseh krajih mesta demonstracije, kakršnih menda še ni kmalu videl Dunaj. Demonstranti so bili oboroženi s samokresi in raznim drugim orožjem. Na rotovžu so demonstranti razbili skoro vse šipe. Samo v prvem nadstropju na severni fronti je razbito več kot 70 šip. Množica je bila tako silno razjarjena da je naskočila celo razne kavarne in jim pobila vse šipe. Demonstranti so demolirali po vseh ulicah, kjer so hodili, tudi nočne svetilke. Situacija je postala tako nevarna, da je moralo priti policiji na pomoč vojaštvo in sicer 1500 infante ristov, 1000 dragoncev in nebroj oro žnikov. Od strani demonstrantov je padlo tudi več strelov iz samokresov. Okolu dveh popoldne se je množica malo pomirila. Ob pol štirih pa je de lavstvo zopet odšlo pred rotovž. Radi tega je vojaštvo množico naskočilo z nasajenimi bajoneti in jo razgnalo na vse strani. Dragonci so izpraznili ves Luegerjev trg. To je maso še bolj razjarilo. Razkropila se je na vse strani, večji del pa je odšel v Ottak-rlng, XVI. dunajski okraj, kjer so demonstracije zavzele tako velikanske dimenzije, da so zahtevale več žrtev. Demonstranti so v Ottakringu razbili več kot 80% svetilk, skoro vse kavarniške in hotelske šipe in naskočili tudi različne srednje šole. Na lice mesta ie došla takoj infanterija, kava-lerija m policija. Toda vse posredo-
vanje je bilo zaman. Demonstranti so raztrgali skoro ves cestni tlak in tako dragocem silno otežkočili delo. N a raznih krajih so napravili tudi cestne barikade, za katerimi so se močno utrdili. Tekom boja med demonstranti in vojaštvom so padli od strani demonstrantov trije streli. Radi tega je dobilo vojaštvo ukaz, naj takoj strelja. Vojaštvo je oddalo tri salve. Učinek je bil strašen Ena oseba je obležala na mestu mrtva, 80 pa več ali inauj težko ranjenih Med težko-ranjenci se nahaja tudi neka 171etna deklica in neko triletno dete. Nasprotno pa je bilo od strani demonstrantov ranjenih več policajev in vojakov in sicer z raznimi bodali. Eno realko v Ottakringu so demonstranti zažgali Vendar pa se je gasilcem, ki so došli nemudoma na lice mesta posrečilo rešiti poslopje tekom pol ure. Neko drugo realko v Ottakringu je masa silo m a naskočila in jo popolnoma oplenila. Policija je aretirala v notranjem delu mesta približno 80, v predmestjih pa nad 100 os"b. Sedaj ob ‘Ml. uri ponoči vlada mir. Vendar pa je vojaštvo kljub temu za vsak slučaj vedno pripravljeno. Dunajski listi so dobili od v la de mi gl ja j, naj pojasnijo ljudstvu, da bi vlada v slučaju zopetnih enakih demonstracij proglasila nad Dunajem obsedno stanje.
Dunaj, 17. septembra. V sedmem in osmem okraju je razjarjena masa razbila vse kavarniške in hotelske šipe. Protidraginjske demonstracije v Pragi.
Praga, 17. septembra. Danes je prišlo tukaj do velikih protidraginjskih demonstracij, pri katerih je bilo več oseb težko, oziroma lahko ranjenih, mnogo pa aretiranih. Socijalni demokrati so priredili več protidraginjskih shodov.
Atentat na Stollpina.
Kijev, 17. septembra. Zdravstveno stanje grofa Stolipina se je tekom današnjega dne zelo poslabšalo.
Kijev, 17. septembra. Aretirani atentator Bagrov ima na glavi težko poškodbo. Napadalci so mu izbili tudi dva zoba. Pred vojno sodišče pride že dne 20. septembra.
Tiskarna pogorela.
Rio de Janeiro, 17. septembra. Mestna tiskarna je včeraj ponoči do tal pogorela. Vsaka pomoč je bila brezuspešna.
Lastnik, glavni in odgovorni urednik Alt lan Plat.
Tiska ..Učiteljska tiskarna" v Ljubljani.
M&n oglasi.
Spretne Šivilje in učenke se sprejme takoj. Kje pove uprava .Jutra*.	391/3—2
Automatlčni gramofon skoraj nov s 36 ploščami ter omarico se ceno proda. Naslov pove .Prva anončna pisarna*._________555/2—2
Pisalni stroj popolnoma nov se ceno proda. Kje pove upravništvo .Jutra*.	394/2—2
Spretna
modistinja
se takoj sprejme. Ponudbe je nemudoma poslati pod šifro „ Modistinja" na upravo BJutra*.
4Jyyyyyyyyyyy^
Jako zanimiv, zabaven in učen list s slikami je
Jlustrovani tednik"
izhaja vsak petek ter stane četertletno K 1 '80. Zahtevajte ga povsod! Naročite ga in inserirajte v njem! Nfaslov: IlustrovAni Tednik, Ljubljani.
Priznano močna, lahko tekoča solidna in neprekosljiva so
KlNTA kolesa.
NajobSirneJŠe jamstvo, Ilustroviu! ceniki brezplačno.
M. Carnernik
LJUBLJANA, Danajska c. 9. Spcclal. trgovina s kolesi in pasi«, deti.
kulti*.
Učenec
se sprejme takoj v drogerijo
Anton Kanc, Ljubljana
Židovska ulica št. 1.
KOLAR
v vseh delih dobro izvežban se sprejme takoj v tovarni za lep, (Leimfabrik) v Ljubljani.
50—100 litrov
•*- mleka
na dan kupi
M. VESELY
Cesarja Jožefa trg štev. 11.
Cena po dogovoru.
Kupuje se tudi sladka smetana.
Klavir
jako dobro ohranjen, ki je veljal nov 1400 kron, se proti takojšnjemu plačilu za nizko ceno proda.
Naslov pove upravništvo »Jutra*.
—1■ 11 -1 —J
se sprejme na stanovanje in hrano. Naslov pove upravništvo »Jutra*.
Gternit
Patent HLA.TSCHEK
najboljše pokiIvanje »treh
General, zastop: V. Janach & Co.,Trst.
Glavna zaloga:
T. Korn, I ^jubljaiia.
Najcenejše in najboljše
»e nakupi vse
in tudi pisarniške
■v |	| in tudi pisarmske
SOlSKc potrebščine
T7" trgroT7-ixil. pa/pirja,
IV. BONAČ, LJUBLJANA
Šelenburgova ulica, nasproti glavne pošte.
jjjj^^Solidna postrežba. — Blago najboljše vrste v največji izberi.
na tukajšnjih in zunanjih učnih zavodih vpeljane £ _	1	g	m	•
v predpisanih izdajah, v veliki množini vedno v zalogi
v trgovini s knjigami in mnzikalijami
Kleinmayr & Bamberg
Ljubljana, Kongresni trg št. 2.
Seznami učnih knjig se dobivajo zastonj.
vzajemno zavarovalna banka v
&as. tom nad * 610.000
Najboljše odgovori „Slovencu" vsak naš prijatelj, ako se naroči na „Jutro“, ali pa najde novega naročnika!
Trgovec ali obrtnik
mora, ako hoče napredovati, opozarjati občinstvo na svojo trgovino. Reklama je duša vsakega podjetja in vsak trgovec ali obrtnik,
ki noče biti skrit
samo v svojj ulici, ampak hoče dobiti odjemalce iz vseh delov mesta in tudi z dežele,
bo inseriral v, Jutru‘
ki se Čita in je priljubljeno povsod po Slovenskem.
Na drobno!
Na debelo!
Vse vrste
šolskih knjig,
vse šolske potrebščine ter vse šolske zvezke in preparacije
po najnižjih cenah brez konkurence priporoča
FR. IGLIČ i
v Ljubljani, na Mestnem trgu štev. 11—12.
Največja zaloga oblačila je v
Angleškem skladišču oblek
Ljubljana, Mestni trg 5.
Za jesensko in zimsko sezijo je prišlo svežega blaga nad 30.000 komadov, in sicer: oblek, površnikov, zimskih sukenj, pelerin, klobukov in čepic za gospode in dečke. — Najnovejši kostumi, krila, bluze, mantile, raglani in pelerine Za dame in deklice.	cene.	Solidna	postrežba.
O. BERNATOVIČ.
Rezervni zaklad
[ nad pol miljona
kron
Kmetska posojilnica
ljubljanske okolice =
Stanje hranilnih
II ««■ I	.,1	■
vlog dvajset milijonov kron
rtfiitrorau zadruga z neomejeno zavezo
v lastnem zadružnem domu y LJUBLJANI
Dunajska cesta štev. 18
obrestuje hranilne vloge po čistih
m
brez odbitka rentnega davka
Sprejema tudi vloge na tekoči račun v zvezi s čekovnim prometom ter* jih obrestuje od dne vloge do dne dviga.
Posoiuie na zemljišča p° Stic brez amortizacije ali na amorti-
 J J“ 	zacije	po	dogovoru.
Eskomptuje
trgovske menice.
Ustanovljena
leta 1882.
Denarni promet ▼ letu 1910 K 100,000.000 —
EskomptuV
trgovske menice.
CO OD
ibP
Ustanovljena = leta 1882. =
Upravno premoženje v letu 1910 K 20,500.000 —
za vse šole
v najnovejših odobrenih izdajah ter vse šolske potrebščine v najboljši kakovosti priporoča po zmerni ceni
L. Schvventner
v Ljubljani
Prešernova ulica štev. 3. Poslopje Mestne hranilnice.
O. Bračko
Ljubljana, Dunajska cesta št. 41
priporoča p. n. občinstvu
veliko zalogo cvirnatih in sviljenih rokavic.
Vnanja naročila se točno in solidno izvršujejo.
Sprejema zavarovanja iloveSkeg* liv-ljcnja po naJraznovratneJlUta kombinacijah pod tako ugodnimi pogoji, ko nobena druga zavarovalnica
Ve* Cisti dobiček aa razdeljuj« zavarovancem; dosedaj m ga Je Izplačalo K 2.49S-719--
Reearve ln fondi K 54,000.000. Izplačane odškodnine ln kapitallje K 100,850.860*58. Po velikosti droga vzajemna zavarovalnica naie države z vseskozi slovansko - narodno upravo.
Vaa pojasnila daje:
Generalno zastopstvo v Ljubljani v Gosposki ulici št. 12.
————   ................  Pisarne	»o	v	labtDi	bančni	hiši.	-.————     	.
Ztvmujt poob.pl« id premičnin* aivtt požarnim fckodaio pa nmnižjih enn«fc Zavaruje proti t*tvinl, rr/bltju In okenckita ploič.
Škode cenjuje takoj In nftjkuUntoaJe. Užtv* najboljši aiovcc, koder poeluj«.
Dovoljuj* It iirtega dobičk* izdatno podporo v nerodo* in občnokomtn« namene.
Učiteljska tiskarna, Frančiškanska ulica ŠL 8.
regtetrovana zadruga z omejenim jamstvom sasr-nr :t-as—nnraB"
priporoča svojo bogato zalogo najnovejših tiskovin za šole, krajne šolske svete, županstva in druge urade. — Tiskarna sprejema vsa v tr tkarsko in litografsko stroko spadajoča dela ter jih izvršuje točno, okusno in po solidnih cenah. — Tiskanje šolskih knjig in časopisov
laojgtno zmla±xi±&trrom	ZCTao32Q.od.arTx©5š©	čr3r©„
2vd2ioJ25l3KaJJLje.	ULtogrraSjsu.
'»■— Pošta* hcHtttnle«. *t•"»*. 76^307. ——»
■BRHRBIRB
SSS	tatif.&a	tanka v SilnHlaM.
 ■■ Po^rafcitlee v Spij»t«, Celovcu, Trstu. Sarajevu fr* Gorici, 11  ..........
Sprejema vlop. a* mjižice is » tateši račun te jih otlresilijtf «4 dne vto^e po čistih 4*1*1*