PoStnfna plačana v pttovhL Leto XXII., št. 122 Ljubljana, sobota 24« maja I94I Cena Din 2 — cent. 60 Upravništvo: Ljubljana, Knafljeva 5 — Telefon štev. 31-22, 31-23, 31-24* 31-25, 31-26. Inseratni oddelek: Ljubljana, Selen-burgova ul. — Tel. 34-92 ln 33-92. Podružnica Novo mesto: Ljubljanska cesta št. 42. Računi pri pošt. ček. zavodih: Ljubljana št. 17.749. CZKLJUČNO ZASTOPSTVO za oglase iz Kr. Italije in inozemstva ima Unione Pubblicita Italiana S.AM Milano Izhaja vsak dan razen ponedeljka. Naročnina znaša mesečno 30.— Din. Za inozemstvo 50.— Din. Uredništvo: Ljubljana, Knafljeva ulica 5, telefon 31-22, 31-23, 31-24, 31-25, 31-26. Rokopisi se ne vračajo. UNICA RAPPRESENTANTE per le inserzioni dal Regno dTtalia e dairestero č rUnione Pubblicita Italiana S.A-, Milano tnisier za narodno presosfo Eksc. G. Bottai u Dubljani Ogledal si je razne slovenske znanstvene in prosvetne ustanove Ljubljana, 23. maja. Dopoldne ob 10.15 je prispel iz Rima v Ljubljano Minister za Narodno pro-sveto Ekscelenca Giuseppe Bottai. Za njegov poset je vladalo v mestu veliko zanimanje, posebno med prosvetnimi in kulturnimi krogi, čijih iskrena želja je, da se Ekscelenca gospod Minister na viru spozna z našimi prilikami, ki spadajo pod njegov resor. Ob palači Visokega Komisarijata, kamor je gospod Minister nameni svoj prvi obisk, se je zbralo na levi in desni mnogo občinstva. Pred glavnim vhodom je bila postrojena častna četa Sa-vojskih Grenadirjev z godbo. Ko je gospod Minister v spremstvu Visokega Komisarja izstopil iz avtomobila, so fanfare zatrobile slavnostno koračnico, nakar je obšel častno četo stasitih vojakov. Po krajšem obisku pri Visokem Komisarju se je Minister Ekscelenca Bottai s svojim spremstvom odpeljal na vseučilišče, koder ga je pri zapadnem vhodu pričakoval rektor dr. Matija Slavič, odet z znaki svoje visokošolske časti. Po kratkem pozdravu se je Ekscelenca gospod Minister podal v prvo nadstropje v sobo vseučiliškega senata, koder mu je gospod rektor predstavil zastopnike Akademske oblasti. Takoj nato so vstopili v zbornično dvorano, ki je že bila polno zasedena. Gospod Minister je bil pri vstopu v dvorano sprejet z viharnimi ovacijami. Rektor dr. Slavič je s svojega mesta pozdravil visokega gosta z daljšim govorom v slovenščini, nato pa v italijanščini. Poudaril je, da si šteje v čast in veselje, ker more pozdraviti na naših univerzitetnih tleh Eksc. Prosvetnega Ministra kakor tudi Eksc. Visokega Komisarja za Ljubljansko pokrajino ter druge odlične zastopnike oblasti. Slovenska univerza, ki je bila že pred poldrugim stoletjem uresničena, je srčna zadeva našega naroda, ki ^o je zgradil z največjimi gmotnimi žrtvami in je dosegla priznanje daleč po kulturnem svetu. Že ob prvem sprejemu je Visoki Komisar g. Emilio Grazioli po-udaril, da ceni in spoštuje slovensko kulturo, ter je pokazal živo zanimanje za našo univerzo. Čustva veselja so se še povečala, ko nas je Visoki Komisar obvestil, da se bo univerza še izpopolnila z zgraditvijo univerzitetnih institutov in klinik, današnji obisk Prosvetnega Ministra in Visokega Komisarja na univerzi pa je še posebno trdno poroštvo, da sta Duce in Kraljevska Vlada afirmirala ljubljansko univerzo in r!a ji hočeta omogočiti razvoj do moderne popolnosti. S prošnjo, naj blagovoli gospod Prosvetni Minister sprejeti naše odkritosrčno globoko zahvalo za cenjeni obisk in udano prošnjo za blagohotno naklonjenost ljubljanski univerzi, je rektor dr. Slavič zaključil svoj pozdrav. Ekscelenca gospod Minister se Je zahvalil s prisrčnimi besedami, ki jih je sproti v slovenščini tolmačil vseučiliški tajnik dr. Sketel. Govor Eksc. Bottaia na univerzi V svojem odgovoru je g. Minister izjavil: Svoj poset sem izvršil po nalogu Du-ceja, da vzpostavim stike v imenu italijanske šole in italijanske kulture s slovensko šolo in slovensko kulturo. V okviru Italijanskega Imperija bo imela slovenska kultura svojo lastno funkcijo, ki bo dobro ocenjena in povečana. Kultura druži, ne nivelira: Ljubljanska univerza bo imela »ato svojo posebno nalogo, ki jo bomo mi priznavali in pospeševali. Po odloku Duceja bodo ustvarjeni potrebni fondi za nadaljevanje gradbenih del univerze. V bodočnosti, ko bo ta univerza integralen del italijanskega vseučiliškega sveta, bo vedno bolj poživljena izmenjava med obema kulturama. Odnošaji med Italijanskim Imperijem in slovenskim ozemljem se bodo razvijali v odkritem in globokem sodelovanju. Iz vseučilišča je šel gospod Minister s spremstvom peš v novo zgradbo vse-učiliške knjižnice, ki je tik pred zaključkom poslednjih del. Mogočna stavba s svojo krasno arhitektonsko zunanjostjo in prekrasno notranjo izgraditvijo je napravila na gospoda Ministra kar najugodnejši vtis. Dalje časa se je visoki gost zadržal v veliki knjižnični dvorani, koder so mu navzoči domačini tolmačili z-miselno ureditev opreme in vseh ostalih naprav. ne, naj v kratkih potezah predstavimo našemu občinstvu osebnost in delo enega izmed vodilnih ministrov rimske Vlade. Giuseppe Bottai se je rodil v Rimu 1. 1895. Po dovršitvi študij se je moral udeležiti vojne, nato pa se je posvetil novinarsko-pisateljski dejalnosti. Izdal je med drugim dve pesniški zbirki. Od 1. 1920 se bavi s politiko. Bil je med ustanovitelji rimskega Fascia in si je pridobil velikih zaslug za pripravo »pohoda na Rim«. V tem zgodovinskem pohodu je vodil 8000 mož broječo skupino Abruzzov in Marchigiancev. Postal je zaupni in iniciativni Mussolinijev sodelavec pri izgradnji nove Italije. Posebej se je odlikoval v ureditvi delovnih odnosov in v izgraditvi mogočnega korporacijskega sistema, ki je dal fašistični Italiji trdno podlago za njen nadaljnji razvoj, ker je izključil razredne boje in vzpostavil na bazi socialne pravičnosti in urejenega sodelovanja edin-stvo stanov in vsega naroda. Znamenita »Carta del Lavoro« je Mussolinijevo in njegovo delo. S 26. letom je postal poslanec in je kmalu na to odpotoval v študijske namene v Severno Ameriko. L'Eccellenza il Ministro G. Bottai in visita all'Universita — La sala del Univer-sita durante la visita. Alla destra il rettore dott. Matteo Slavič mentre legge il saluto, al pošto d'onore il Ministro G. Bottai. Gospod minister Eksc. G. Bottai pri posetu vseučilišča. Pogled v vseučiliško zbornico v času visokega obiska. Na desni je rektor dr. Matija Slavič, ko čita pozdravni govor, pred njim na častnem mestu minister Eksc. G. Bottai (X). Popoldne si je Eksc. g. Minister G. Bottai ogledal nekatere ljubljanske učne zavode, zvečer pa je prisostvoval slavnostni predstavi v operi. Jutri dopoldne si bo g. Minister ogledal še nekatere kulturne ustanove, med drugimi narodni muzej, Galerijo in mestni muzej ter si bo, če mu bo dopuščal čas, ogledal starodavni ljubljanski grad ter panoramo glavnega mesta Ljubljanske Pokrajine, ki je ob lepem vremenu prav z grajskega stolpa najlepša. ★ Prvi službeni obisk Ministra Narodne Prosvete Eksc. Giuseppa Bottaia Ljubljani kot glgavnemu mestu najmlajše italijanske province pomeni nov korak k utrditvi vezi Ljubljanske pokrajine s središčem Imperija — z Rimom. Gospod Minister je imel priliko, da spozna na licu mesta slovenske kulturne naprave in zavode v Ljubljani; mogel je s prvim neposrednim stikom dobiti vpogled v našo prosveto, v naše šolstvo in v znanstvene institucije, ki se naslanjajo na etnični značaj in na bogate kulturne tradicije Ljubljanske pokrajine. Tako je mogel ta odlični in vplivni državnik, ki spada med ožje Ducejeve sodelavce, spoznati iz neposredne bližine ustroj in nadaljnje potrebe slovenskega prosvetnega življenja. V trenutku, ko izrekamo g. Ministru Narodne Prosvete iskreno dobrodošlico v imenu javnosti Ljubljanske pokra j i- Po vrnitvi iz Novega sveta je postal dopisnik lista »Popoio d' Italia« in so-trudnik Mussolinijevega časopisa »Ge-rarchia«. L. 1925. mu je bilo poverjeno vodstvo lista »Epoca«, obenem pa je bil izdajatelj in glavni urednik časopisa »Critica Fascista«. Kot publicist se je mnogo bavil z gospodarskimi in socialnimi vprašanji. Postal je državni podtajnik in poznejši državni tajnik za korporacije. L. 1929. mu je bilo zaupano ministrstvo korpo-racij, ki ga je dotlej vodil sam Duce. Na tem mestu je ostal do julija 1. 1932, ko je ta resor zopet prevzel Duce. Nato je postal profesor za korporacijsko pravo na univerzi v Pisi, predsednik Blagajne za socialno zavarovanje in član Velikega Fašističnega Sveta. L. 1935 je bilo Eksc. Bottaiu poverjeno mesto rimskega guvernerja. V začetku abesin-ske vojne se je z Mussolinijevim privoljenjem uvrstil med prostovoljce in je dne 5. maja na čelu italijanske vojske pod vodstvom Maršala Badoglia vkorakal v Adis Abebo. Za prehodni čas je postal civilni guverner Adis Abebe. L. 1935 je bil imenovan za Ministra Narodne prosvete — položaj, ki ga zavzema še danes in na katerem mnogo prispeva k utrditvi moči in ugleda Italije. Gospod Minister je med drugim spisal knjigo: »Mussolini. ustvaritelj Imperija«. Arabci zahtevajo svoje pravice Vlada Hm Saudove Arabije zahteva od Angležev vrnitev Inke Akab, ki predstavlja ključ angleškega vojaškega sistema na Bližnjem vzhodu Rim, 23. maja. s. Vlada Ibn Saudove Arabije je poslala angleškemu poslaniku noto, v kateri zahteva, da Angleži vrnejo tej arabski državi luko Akabo, ki so se je po krivici polastili. Luka Akaba leži na dna enako imenovanega zaliva na meji Egipta, Palestine in Arabije. Akabski zaliv meji vzhodu na polotok Sinaji, ki meji na zapadu na Sueški zaliv. Podrobnosti v zvezi s to arabsko zahtevo še niso znane. Na vsak način pa je Akabski zaliv spričo svojega zemljepisnega položaja velikega vojaškega in stra- teškega pomena posebno pa prav sedaj, ko je Sinajski polotok centralna točka angleških vojaških pozicij na Bližnjem vzhodu, ker leži sredi med Egiptom, Palestino in Rdečim morjem. Ze pokojni lord Kit-chener je dejal, da je Sinajski otok srce angleškega vojaškega sistema na Bližnjem vzhodu. Tanger, 23. maja. s. V Casabland je izbruhnil požar, ki je med drugim uničil 400 filmov v delavnicah filmske družbe Isly. Gmotna škoda, ki io je povzročil požar, se ceni preko 10 milijonov frankov. Uspešni napadi na angleško vojno brodovje Ena angleška križarka potopljena, tri poškodovane s torpedi Glavni stan italijanskih Oboroženih Sil je objavil 23. maja naslednje 352. vojno poročilo: Ponoči 22, maja so italijanska letala bombardirala neko letališče na otoku Malti. V Severni Afriki je prišlo do izvidniških akcij. Sovražnik je izvršil letalski napad na Bengazi. Ponoči 21. maja so naše nagle stražne ladje na vzhodnem Sredozemskem morju s torpedi zadele dve sovražnikovi križarki, nakar so se same nepoškodovane vrnile na oporišče. Podnevi 21. maja je bombniška formacij pod poveljstvom poročnika Maria Moras-sutia napadla sovražno pomorsko formacijo ter potopila neko 5000tonsko križarko. Ponoči 22. maja se je italijanska torpedov-ka pod poveljstvom kapitana fregate Fran-cesca Minbellija srečala s šestimi angleškimi križarki in rušilci. Napadla jih je navzlic reakciji nasprotnikovega topništva ter je s torpedom pogodila eno križarko, nakar ji je uspelo izmotati se iz borbe. V Vzhodni Afriki nadaljuje sovražnik na področju Galla in Sidama s pritiskom na naše sile, ki pa pogumno vztrajajo. Obleganje Tobruka Berlin, 23. maja. s. Posebni dopisnik lista »12-Uhr Blatt« opisuje, kako italijansko in nemško letalsko orožje neprestano razbija utrdbo v Tobruku. Nobena važnejša točka tega močno utrjenega sovražnega oporišča ni bila pozabljena. Med zadnjimi akcijami je bila na vrsti čistilnica za pitno vodo v pristaniškem delu, ki je bila močno poškodovana. 2e doslej je bil obrok vode zelo skop, poslej pa bodo morale britanske čete uporabo vode še bolj omejiti, kar bo brez dvoma usodno za njih borbenost. Izpraznjevanje Gibraltarja Algeciras, 23. maja. s. Davi se je začela preselitev civilnega prebivalstva z utrjenega področja v Gibraltarju. Prva skupina civilnih prebivalcev, ki je morala oditi, šteje 1.200 oseb; mnoge je morala sama policija spraviti na krov ladje. Pri-| seljenci so glasno protestirali proti temu ravnanju, zlasti zato, ker jim oblastva še j doslej niso javila, kam jih bodo prepe-1 ljala. Nemška vojna poročila Berlin, 23. maja. Vrhovno poveljstvo nemške vojske je objavilo naslednje službeno vojno poročilo: Nemška bojna in strmoglavska letala so včeraj z velikim uspehom napadla angleške vojne ladje na vzhodnem delu Sredozemskega morja. Težke in najtežje bombe so zadele neko bojno ladjo, 6 križark in en rušilec. Na krovih 4 križark so izbruhnili požari. Peta križarka se je pričela nagibati na stran. Teh napadov so se udeležila tudi italijanska torpedna letala. Na istem področju je bila z bombo zadeta tudi neka sovražna podmornica. Nadalje je bila neka angleška tovorna ladja hudo poškodovana. V Severni Afriki je prišlo do živahnega delovanja prednjih oddelkov na odseku pri Tobruku. Nad Sollumom je nemško lovsko letalstvo sestrelilo 5 izmed 6 sovražnih letal, ki so skušala izvesti neki napad. O priliki nekega poskusa sovražnih letal, da bi podnevi preletela obalo Kanala, je prišlo do letalskih spopadov, v katerih so nemška lovska letala brez lastnih izgub sestrelila 6 angleških bombnikov. Posamezna sovražna letala so odvrgla nekaj rušilnih bomb na otok Helgoland in napravila nekaj škode, toda izključno v stanovanjskih okrajih. Med civilnim prebivalstvom je bilo nekaj mrtvih in ranjenih. Mornariško topništvo je sestrelilo dve izmed napadajočih letal. Razen teh ni bilo nikakih sovražnih letalskih napadov na ozemlju države. V času od 18. do 21. maja je sovražnik izgubil skupno 37 letal. 22 so jih sestrelila nemška letala, tri mornariško topništvo, ostala pa so bila uničena na vzletiščih posameznih napadenih letališč. Ob istem času so nemške letalske sile izgubile 11 aparatov. Berlin, 23. maja. d. Nemško vrhovno pove! jništvo' ob javi j a: Podmornice so potopile iz konvoja, namenjenega v Anglijo, 9 sovražnih trgovskih ladij s skupno 70.900 tonami. Med temi ladjami so bile tri za prevoz petroleja po 8000. 10.000 in 13.000 ton, kakor tudi težko naložena 7000 tonska municijska ladja. Nadaljnjih 18.000 ton ladjevja so podmornice potopile v posameznih operacijah. Na morju zapadno od Afrike so podmornice potopile še 21.400 ton. Tako so podmornice uničile v zadnjih dnevih skupno 110.300 ton sovražnega trgovskega bro-dovja. Podmornica, ki jo je vodil korvetni kapitan Gustav Primm, se ni vrnila s svoje zadnje vožnje proti sovražniku. Z izgubo te podmornice je treba računati. Korvetni kapitan Giinther Primm je junak iz Scapa FIowa, ki ga je voditelj v priznanje njegovih ogromnih zaslug odlikoval s hrastovim listom k viteškemu križu Železnega križa, in njegova hrabra posadka, živijo v srcu vseh Nemcev dalje. Letalstvo je včeraj, kakor je bilo jav-Ijeno že v posebnem poročilu, povzročilo angleškim pomorskim silam, ki operirajo v vzhodnem Sredozemlju, najtežje izgube. V večkratnih drznih napadih so potopila bojna in strmoglavna letala sovražne kri-žarke in rušilce. Razen tega so dosegla bombne zadetke na neki bojni ladji in na manjših enotah raztresenega angleškega mornariškega oddelka. Nad Anglijo in na morju okrog nje je letalstvo kljub neugodnemu vremenu podnevi izvedlo več oboroženih izvidniških poletov in uničilo sovražno 5000 tonsko trgovsko ladjo. V Severni Afriki .ie bil že v razvoju odbit poskus Angležev, da bi pri Tobruku s pomočjo oklepnih voril poskusili izpad. Nemška bojna letala so z dobrim učinkom bombardirala oskrbovalne naprave sovražnika pri Tobruku. Sovražnik ni priletel nad nemško ozemlje. Pri napadih na prej omenjeni sovražni konvoj sta se posebno odlikovali podmornici pod vodstvom kapitana poročnika WohIfartha in kapitana poročnika Gvseja. Boji z angleško posadko v Iraku Iraške čete obkoljujejo angleška taborišča Bajrut, 23. maja s. Iraške čete so napadle britanske postojanke na zapadni fronti. Boji so trajali več ur. Tudi iraško topništvo je hudo obstreljevalo angleške rove. Angleži so imeli precejšnje izgube. Iraška letala so bombardirala letalsko oporišče v Seneldebanu. Povzročenih je bilo nekaj požarov in precej škode. Eno angleško letalo tipa »Gladiator« je bilo sestreljeno, drugo pa tako poškodovano, da je moralo pristati. Iraško vojno poročilo Bejrut, 23. maja. d. Poveljništvo iraških vojnih sil je izdalo naslednje 25. vojno poročilo: Na zapadni fronti so naše čete uspešno napadle sovražne oddelke pri Habaniji in Faluji. Podpiralo jih je topništvo, ki je povzročilo sovražniku hude Izgube na ljudeh in materijalu. Naše prednje straže zasledujejo umikajočega se sovražnika. Na južni fronti so naše čete skupaj z iregularnimi četami tesneje obkolile sovražna zbirališča čet, ki jih topništvo močno obstreljuje. Naša letala so izvršila lzvidniške polete nad Seneldebane ter so obstreljevala ta-mošnje letališče s strojnicami, pri čemer so poškodovala 15 sovražnih letal. Razen tega so obstreljevala s strojnicami transport sovražnih čet, in so močno poškodovala več vozil ter povzročila hude izgube. Naše policijske čete, podpirane od iregu-larnih čet popolnoma obvladujejo položaj v puščavi. Eno sovražno letalo je bilo sestreljeno in je njegova posadka treh mož izgubila življenje. Več sovražnih letal je priletelo nad taborišči v Alijahu in Al Rašidu. Na prvo taborišče so odvrgla eno bombo, ki pa ni povzročila nobene škode. Sovražna izvidniška letala so priletela tudi nad glavno mesto in druga ozemlja. Bejrut, 23. maja. d. Iraška vlada je glede na novi politični položaj razveljavila blokado, ki jo je proglasila Anglija nad Sirijo in Libanonom, ter je sklenila, da bo obnovila izmenjavo blaga z levantskimi državami na normalni podlagi. Ta sklep bo za Sirijo in Libanon v gospodarskem pogledu zelo koristen. Sin transjordanskega emirja proti Angležem Damask, 23. maja. s. List »Al Istikal E1 Arabi« piše o položaju v Transjordaniji in pravi, da je poglavar sirijskih Beduinov poslal iraškemu ministrskemu predsedniku brzojavko, v kate-i prosi za sto avtomobilov, s katerimi bi mogel s svojim moštvom odriniti na angleško fronto. O aretacijah v Transjordaniji je izjavil, da je policija zaprla več -oditeljev protlangleškega gibanja. Trideset ljudi je bilo aretiranih tudi v Erbedu. Emir Abdulah namerava konfi-nirati svojega sina Talala, ker je organiziral zadnje protiangleške demonstracije. Vsi Sirijci so prejeli nalog, da morajo zapustiti Transjordanijo. List »Geriš« v Amanu je bil ustavljen, ker je simpatiziral z osjo. Zdi se, da se je njegovemu direktorju Taj-siru Zabianu posrečilo pobegniti. V Amanu so odkrili tudi veliko zalogo orožja in mu-n cije. Varnostna služba okoli palače emirja Abdulaha je zelo ojačena. Policija je ugotovila identiteto atentatorja, ki je pred nekaj dnevi skušal umoriti emirja. Bil je to neki Beduin, ki je bil takoj usmrčen. Angleški konzul v Damasku se pripravlja na odhod. Angleški državljani so bili pozvani, da zapuste mandatsko ozemlje. INSERIRAJTE V „ JUTRU"! Hud letalski napad na angleško brodovje V dveh dneh so Italijanska in nemška letala onesposobila v vzhodnem delu Sredozemskega morja dve. bojni ladji, devet križark ter več rušilcev Beiim, 23. maja s. Skupine italijanskih in nemških bojnih letal so v sredo hudo napadle angleško vojno brodovje na vzhodnem Sredozemskem morju. Z bombami so bile zadete v polno neka bojna ladja, 5 križark in nek: rušilec. Na štirih izmed zadetih ladij so izbruhnili požari. Neka križanka se je močno nagnila na stran. O tem velikem letalskem najpaomorskimi in letalskimi atašeji. Bolj težko bo za predsednika doseči, da se bo tudi generalni štab strinjal z njegovimi iluzijami o zmagi. Zelo neprijetne so bile za Roosevelta izjave šefa generalnega štaba severnoameriškega letalstva, ki je po svojem potovanju v Angliji izjavil, da Anglija ne bo mogla vojne dobiti kljub pomoči. ki jo dobiva iz Amerike, šef generalnega štaba je podčrtal, da Anglija v kratkem ne bo mogla nadaljevati vojne zaradi pomanjkanja živeža in surovin, če bo Nemčija še naprej v taki meri potapljala angleške ladje kakor v zadnjih dveh mesecih. Take in podobne ugotovitve, ki so javnosti znane, ovirajo osebno predsednikovo politiko. Te vrste argumentacija je zelo zanimiva, zlasti zaradi tega, ker se opira na z.a-namen v tem, da se reši Anglija in da sc rešljive številke in ker izhaja od merodaj-r.ih oseb, ki imajo v ameriški javnosti velik ugled in tehtno besedo. Predsednik Roosevelt kliče iz Evrope ameriške diplomatske zastopnike, ki se v svojih poročilih ne kažejo popolnoma prepričani glede angleške zmage. Zato pošilja na njihova mesta svoje pristaše, da bi od njih dobival ugodnejša poročila o položaju na bojiščih in na to. način ojačil svojo politiko. Vse kaže, da Fooseveltovi pristaši celo groze kongresu, ako bi se upiral predsednikovi politiki. Rim, 23. maja. s. »Popolo di Roma« poroča, da je opozicija proti Rooseveltovi politiki v javnosti z vsakim dnem jačja in da izolacionisti vedo, da mora odločitev glede vstopa Amerike v vojno pasti že v najkrajšem času. List navaja celo vrsto vojaških in političnih osebnosti, ki so mnenja, da ameriška udeležba v vojni ne oo nikoli dosegla svojega namena, ako je njen namen v tem, da se reši Anglijo in da se prizadene poraz državam osi. Roosevelt ne pripravlja nove poslanice kongresu Rim, 23. maja. rs. Iz Washingtona poročajo, da je Roseveltova izjava novinarjem, češ, da ni pripravil nikake nove poslanice kongresu, povzročila v ameriških listih razočaranje, ker je ameriška javnost pričakovala velike odločitve. Predsednik večine v senatu Barkley je podal izjavo, ki je presenetila vse njegove tovariše, ker je v ostrem nasprotju z vsem, kar so doslej zatrjevali tako v Zedinjenm državah kakor v Angliji. Senator Barkley je namreč izjavil, da prejema Anglija v zadnjem času večje količine vojnega materiala in da zato za sedaj niso potre oni ameriški konvoji. Ameriške dobave Angliji so se v zadnjih dneh znatno skrčile in je znano, da London silno pritiska na Zedinjene države za pespešenje pomoči. Barkleyevo izjavo je ti eba smatrati samo kot opravičilo, ker Amerika še ni uvedla svojih konvojev. Sicer pa je sam predsednik Roosevelt potrdil da je vprašanje konvojev trenutno odločeno. Istočasno se je sešla komisija izvedencev, ki naj bi sklepala o racionalizaciji peti oleja oziroma bencina Kakor poročajo listi, je ta vest povzročila globok vtis, obenem pa dokazuje pomanjkljivost ameriška ligo vinske mornarice. Zedinjene država so se v preteklosti v veliki meri posluževale tujega trgovinskega brodovja za prevoz peti oleja. New York. 23. maja. d. V Burlingtonu (Kansas) je izjavil v nekem govoru bivši kandidat republikanske stranke za predsednika Zedinjenih držav, Landon, da pre- General Ambrosio Visokemu Komisarju Ljubljana, 23. maja Poveljnik 2. Armije je poslal Visokemu Komisarju Ljubljanske pokrajine naslednjo brzojavko: Obenem s prisrčnimi čestitkami spričo visoke naloge, ki Vam je bila poverjena v vodstvu nove pokrajine v okviru Italijanske države. Vam izražam najiskrenejšo zahvalo za dragoceno sodelovanje, ki ste mi ga naklonili in najboljše želje, da bi vam vaše delo popolnoma uspelo. — General Ambrosio, Poveljnik 2. Armije. Visoki Komisar Eksc. Grazioli je Generalu odgovoril z izrazi iskrene zahvale in občudovanja zanj in za zmagovito 2. Ar-mijo. vzemajo Zedinjene države večje finančne obveznosti, kakor pa jih je veljala vsa svetovna vojna. Izven zapadne poloble je svet pred bankrotom, preden pa bo vojna minila, bo tudi Amerika doživela gospodarski polom. New Y«rk, 23. maja. s. V svojih odgovorih na klic londonskega tiska po takojšnji ameriški intervenciji, ki ga tolmačijo kot pričetek gonje za razgibanje čustev ameriškega naroda, ojačujejo mirotvorne organizacije in izolacionistične parlamentarne skupine svoje prizadevanje, da bi odkrile ljudstvu vso nevarnost, ki mu grozi. Bivši predsedniški kandidat Landon in senatorja Nye in Walsh so imeli v v€č krajih odločne govore, v katerih so znova poudarjali potrebo Zedinjenih držav, da ostanejo nevtralne. Landon je v svojem govoru trdil, da bi intervencija pahnila deželo v naj-ogromnejši bankrot, ki ga je kdaj pretrpel kak narod. Ameriški general o angleških ladijskih izgubah Washington, 23. maja. s. Nekaj ameriških listov je objavilo davi nekaj podatkov iz poročila, ki ga je podal o položaju v Angliji ameriški general Arnold, podnačelnik ameriškega generalnega štaba. General se je sam šele te dni vrnil iz Velike Britanije, kjer je bil na kratkem študijskem potovanju. Njegovo poročilo, ki ga je predložil generalnemu štabu in vladi, v celoti sicer ni bilo objavljeno, vendar iz njega izhaja, kakor kažejo poročila omenjenih listov, da je položaj Anglije obupen. Po teh podatkih je bilo doslej uničenih že 40 % angleške trgovinske mornarice od tonaže, ki jo je imela od vsega početka. Potniki parnika „Zamzam" pristali v Franciji Lizbona, 23. maja. d. Listi poročajo iz Kaira, da je bilo tamkaj objavljeno uradno poročilo, po katerem so potniki in posadka parnika »Zamzam« pristali v neki luki zadene Francije. Baje je egiptska vlada protestirala v Berlinu zaradi potopitve omenjenega parnika ter zahtevala odškodnino. Odvzem pogonskih sredstev in mazilnih olj Visoki Komisar za Ljubljansko pokrajino, na podlagi odredbe Poveljnika Divizije »Re« z dne 16.aprila 1941-XIX, h katero se je odredil popis zalog bencina v množini nad 20 litrov, ker smatra za potrebno, da spravj v sklad bero in potrošnjo pogonskih sredstev in mazilnih olj za določene namene odreja: čl. 1. Splošnemu Italijanskemu Petrolej-skemu Podjetju (A. G. I. P.) je poverjeno pobiranje in nakup vseh pogonskih sredstev in mazilnih olj, pri komur koli v Ljubljanski pokrajini, izvzemši vojaških poveljstev, in to proti plačilu nakupne cene. CI. 2. Vsa tako zbrana pogonska sred- stva in mazilna olja bo branila A. G. I. P., a razpolagal bo z njimi Visoki komisariat, ki bo določil pogoje in način prepustitve in uporabe. CI. 3. Kdor bi skrival pogonska sredstva ali mazilna olja, ali bi jih ne hotel prepustiti in izročiti podjetju A. G. I. P., se kaznuje z zaplembo blaga in z zaporom do 6 mesecev ali z globo do 5000 lir. čl. 4. Ta naredba stopi v veljavo z dnem objave v Službenem listu za Ljubljansko pokrajino. Ljubljana, 20. maja 1941-XTX. Visoki Komisar za Ljubljansko pokrajino: Emilio Grazioli Podaljšanje plačilnih odlsgcv nekaterim denarnim zavodom Visoki Komisar za Ljubljansko pokrajino na podlagi prejšnjih predpisov o odložitvi plačil za hranilne naložbe vložene pri Zadružni gospodarski banki, Ljubljanski kreditni banki in Obrtni banki, vse v Ljubljani, odreja: Člen 1. Spodaj navedenim denarnim zavodom se že dovoljeni plačilni odlog do nadaljnjega podaljša in sicer v mejah, razvidnih iz odlokov Ministrstva za trgovino in industrijo bivše jugoslovenske države, navedenih pri vsakem izmed naslednjih zavodov: a) Ljubljanska kreditna banka: z dne 12. novembra 1940, št. 35332, b) Zadružna gospodarska banka: z dne 12. novembra 1940, št. 40282, c) Obrtna banka: z dne 5. marca 1941, št. 5701. Člen 2. Glede hranilnih naložb, ki niso predvidene v odlokih navedenih v prejšnjem členu, se morajo gori navedeni zavodi ravnati po komisariatskih odredbah z dne 29. aprila 1941-XIX, št. 12 in z dne *4. maja 1941-XIX, št. 24. Člen 3. Ta odredba stopi v veljavo z dnem objave v Službenem listu za Ljub-'iansko pokrajino. Ljubljana. 20. maja 1941-XIX. Visoki Komisar za Ljubljansko pokrajino. Emilio Grazioli Gospodarstvo Carine prost uvoz živil iz ozemlja, ki ni zasedeno od italijanske vojske Redovanje in izpiti v državnih osnovnih, meščanskih, srednjih in strokovnih šolah Visoki Komisar za Ljubljansko pokrajino glede na določila, ki so se poprej izdala za šolstvo v zvezi z izrednimi razmerami in ker je vsekakor nujno potrebno poskrbeti, da se vzpostavijo normalne šolske razmere, odreja : čl. 1. V državnih ljudskih, meščanskih, srednjih in strokovnih šolah se bo končal pouk v času, ki ga določajo dosedaj veljavni predpisi, po katerih naj se opravi tudi končno redovanje. V razredih, za katere je ob sklepu določen završni, tečajni ali diplomski izpit, se bo nadaljeval pouk do 31. maja 1941 XIX, v glasbenih šolah pa do 15. junija. čl. 2. Za učence razredov, omenjenih v drugem odstavku prednjega člena, bo končno redovanje za tekoče šolsko leto nadomestilo tudi završne, tečajne ali diplomske izpite. čl. 3. Sprejemni izpiti za razne šole ter privatni izpiti, kakor tudi popravni izpiti rednih in privatnih učencev, naj se nastavijo kakor v prejšnjem času in naj se redno opravijo. Pri tečajnih in diplomskih izpitih v državnih šolah predsedujejo ravnatelji (upravitelji) šol. ČL 4. Učencem, Id niso prisostvovali pouku po 23. aprilu 1941-XIX po dokazani višji sili ali po poprej odobreni dopustitvi, ter učencem razredov, v katerih se ni nadaljeval in dovršil pouk po določilih v čl, 1, se bo izdalo letno izpričevalo na osnovi že prej izvršenega končnega redovanja. Vselej, ko bi končno redovanje še ne bilo izvršeno, naj se redi določijo glede na število izostankov na končni redovalni seji, ki ji inora predsedovati ravnatelj (upravitelj) šole. ČL 5. Na letna izpričevala, ki nadomeščajo po besedilu čl. 2 izpričevala o za-vršnih, tečajnih ali diplomskih izpitih, naj se napiše naslednja pripomba: »V smislu odredbe št. 27 Visokega Komisarja za Ljubljansko pokrajino z dne 20. maja 1941-XIX velja to izpričevalo kot izpričevalo o (nižjem ali višjem) tečajnem ali diplomskem ali završnem izpitu.« čl. 6. Vsa letna izpričevala, ki so se poprej izdala za tekoče šolsko leto so neveljavna. Morajo se vzeti nazaj in shraniti v arhivu. Namesto njih se bodo izdala pod osebno odgovornostjo ravnatelja (upravitelja) šole nova izpričevala brez kolka s pripombo: »Ustrezni kolek je bil nalepljen na izpri-čevalu, izdanem dne 10. aprila 1941-XIX, ki se je odvzelo in shranilo v šolskem arhivu«. čl. 7. Prednja odredba stopi v veljavo z dnem objave v Službenem listu za Ljubljansko pokrajino. Ljubljana, dne 20. maja 1941-XIX. Visoki Komisar za Ljubljansko pokrajino: i Emilio Grazioli I Z razglasom od 29. aprila, ki je bil objavljen v »Službenem listu« kraljevine od 5. maja, je bilo določeno, da se morajo pri uvozu blaga s kakršnega koli ozemlja, razen z Italijansko-albanske carinske unije, na ozemlje bivše kraljevine Jugoslavije, ki je zasedeno od Italijanske Oborožene Sile, plačati carine, ki so bile v veljavi na ozemlju bivše kraljevine Jugoslavije. Zato se sedaj pobirajo carine pri uvozu blaga iz ozemlja, ki ga je zasedla nemška vojska, kakor tudi iz ozemlja države Hrvatske. Kakor poročajo sedaj iz Rima, je »Službeni list« kraljevine objavil nov razglas Duceja, po katerem se smejo v ozemlje, ki so ga zasedle italijanske Oborožene Sile z dovoljenjem civilnih komisarjev uvažati tudi brez carine vrste blaga, ki ne izvira iz Italijansko-albanske carinske unije. Z dovoljenjem se lahko določi način plačila uvoznega blaga tudi v nasprotju s sedanjimi odredbami glede izvoza dinarske valute in vrednostnih papirjev. Ze s čl. 6. razglasa z dne 29. aprila je bilo predvideno, da bodo civilni komisarji uredili mali krajevni promet z ozemlji bivše kraljevine Jugoslavije, ki meje na ozemlje, zasedeno od italijanske vojske, in sicer brez plačila carin in obmejnih pristojbin, to pa le v razdalji 15 km obmejne črte. Z novim razglasom smejo civilni komisarji tudi mimo gornjega dopisa dovoliti uvoz potrošnjega blaga za prehrano civilnega pebivalstva in okupacijskih čet iz ozemlja bivše kraljevine Jugoslavije, ki ni zasedeno od italijanskih Oboroženih Sil, ter iz svobodnih luk Kvarnera in Zadra, in to brez plačila uvozne carine in carinskih pristojbin. Ta oprostitev pa ne more veljati za notranje davke in davščine, ki se pobirajo na izdelavo, prodajo in potrošnjo, glede katerih ostajajo nadalje v veljavi dosedanji predpisi. Kar se tiče izvoza blaga v ozemlje bivše kraljevine Jugoslavije, ki ni zasedeno od italijanskih Oboroženih Sil, ostane v veljavi določba čl. 3. razglasa od 24. aprila, po katerem je tak izvoz dovoljen samo po predhodnem dovoljenju pristojnega civilnega komisarja, ki določi za vsak primer posebej uvozne pogoje ter obliko in način plačila. Izmenjava prebivalstva v Dobrudži V smislu sklepa mešane rumunsko-bolgarske komisije za preselitev romunskega prebivalstva iz Južne Dobrudze v Kumuni-jo sn preselitev bolgarskega prebivalstva u Severne Dobrudze v Južno Dobrudžo v smislu bolgarsko-rumunskega sporazuma, sklenjenega v C raj o vi t septembra lanskega leta, se je te dni preseljevanje pričelo, frvi izseljenci iz Južne Dobrudze so bili poslani na dveh dunavskih parmkih proti severu. Ta dva parnika bosta v prihodnjih dneh pi-peijaia bolgarske izseljence iz Severne Dobrudze Ko je v septembru lanskega leta Rumu-nija odstopila Bolgariji Južno Dobrudžo, je bila med drugim dogovorjena izmenjava prebivalstva. S pogodbo, sklenjeno v Cra-jovi, je bilo Bolgariji priključena ozemlje 7726 kv. km, kjer je bilo po IjuJstkem štetju :a ieta 1930 378.000 prebiva-cev, in sicer 143.000 Bolgarov, 129.000 Turkov in 78 tisoč Rumunov. Od tedaj se je število pre-jAalecv še oomnožilo, t*, ".da pa je tudi mttva bo. kakor rečeno, ostalo Bolgariji okrog 280.000 ha zemlje, to je približno 10.000 dobro opremljenih kmečkih posestev, ki predstavljajo vrednost vsaj pol milijarde levov. Vsa ta vrednost posestev presega torej vsoto1, ki jo mora Bolgarija plačati Rumuniji. Braif* PiUi. Tukea^v [Sulina OCrj)O*0 Alessndria Bukarešfa *. poceni. Ko se je začela vojna in ko so bile za odmero važnejših živil uvedene nakaznice, pa se je začel naenkrat debeliii. Državna obiecst sama ga je z uvedbo nakaznic tako rekoč opozorila, da mora malo misliti na vsakdanji kruh. V kantini mu niso več postregli z mesom ,če ni da! posebnega odrezka. Zvečer bi bil ostal brez obloženih kruhkov, če si ne bi bil prej poskrbel nakaznice za maslo na magistratu. Ta človek, ki nikoli ni mislil ne živež niti eno uro naprej, je bil na lepem prisiljen, da za vsak mesec, za vsak teden posebej napravi načrt, kako se bo preživil. Vojna zmeda je čez noč ustvarila red v njegovem rkromnem gospodinjstvu in fant je začel od tedna do tedna pridobivati na teži, da mu je bilo že kar nerodno. — Veš, mi je pripovedoval, odkar je vojna., sem zmerom za sproti založen z mesom, jajci in maslom. Vsak teden dobim nove n::kaznice, in kadar sem med tednom bolj malomaren v jedači, se mi za soboto in nedeljo nabere kruhkov, da moram prirediti pravcato gostijo, če hočem vse spraviti v kraj. Iz italijanske zgodovine Zunanja politika Fašistične Italije Pogodba med Francijo in Jugoslavijo iz leta 1927. je za precejšnjo dobo poostrila odnošaje med Italijo in Francijo. Vprašanja. ki so bila nerešena med obema državama. so se nanašala na tri glavne točke: kolonije, ki so pritikale Italiji po londonskem paktu, dalje statut za Italijane v Tunisu in izenačenje povračila, je ita-Kar se tiče kolonialnega povračila, ie italijanska delegacija na mirovni konferenci takoj potem, ko sta si Francija in Anglija razdelili nemške kolonije, zahtevala, da dobi Italija Džibuti in da se popravi libijska zapadna in južna meja. Francozi niso marali o Džibutiji nič čuti. zastran libijske meje pa so se zabarikadirali za pogodbi , ki sta bili sklenjeni med Francijo in Anglijo leta 1899. in potem leta 1919. Italija je pogodbo iz leta 1899. priznala leta 1902. Na drugi strani pa je protestirala proti pogodbi iz leta 1919., ker je bila sklenjena brez Italije in v njeno škodo, sai ji je odvzela velik kos južne Libije z nekaterimi važnimi središči. Ker se je izkazalo. da nikakor ni mogoče doseči na fraaca^ki strani razumevanje italijanskih zahtev, so bila posvetovanja prekinjena in je bila z dogovorom dne 12 septembra 1919 urejena samo libiiska zapadna meja. Po tei pogodbi sta bila Italiji pn?nana zaliva med Gadamesom in Gatom ter med Gatom in Turno. Leta 1925. je fašistična vlada zahtevala nova pogajanja. Pariz se je postavil po robu, kakor je tudi nasprotoval ureditvi italijanskih interesov v Tunisu. Glede izenačenja pomorske sile je bilo Italiji na konferenci v Washingtonu izrecno priznano, da sme imeti enako šte-. vilo linijskih ladij (oklopnic) kakor Francija (175.000 ton) in prav toliko nosilcev letal (60.000 ton), s čemer se je konferenca edino bavila. Na londonski konferenci, ki je bila sklicana leta 1930., da bi določila omejitve za tiste vrste ladij, ki v washing-tonski pogodbi niso bile vpoštevane. ni marala Francija priznati enakosti z Italijo. Konferenca je zatorei našla zasilni izhod z dogovorom, ki se je nanašal samo na oceanske sile. Na majskem zasedanju Društva narodov je italijanski zunanji minister predlagal francoskemu in angleškemu tovarišu Briandu in Hendersonu. naj se Pariz in Rim sama sporazumeta. Briand je odgovoril, da se morajo pogajanja vršiti na običajen diplomatski način. S tem je izdal nenaklonjenost Francije, zoper katero je Mussolini takoj nato ostro nastopil v svojih govorih od 14. do 24. maia v Livornu. Firenci in Milanu. Izjalovil se je naslednje leto. v februarju 1931 poizkus. ko so Angleži hoteli doseči s svojim posredovanjem kompromisno rešitev med Italijo in Francijo. Z večjim medsebojnim razumevanjem in vzajemnostjo so se razvijali odnošaji med Italijo in Veliko Britanijo. Pogodba z dne 15. julija 1924 je priznala Italiji pokrajino Oltregiuba. Dne 20. julija 1924 je bila dosežena razmejitev med Cirenjako in Egiktom. Rim in London sta tudi prija-telisko premotrila medsebojne odnose v Abesiniji. Marljiva italijanska diplomacija se je zlasti prizadevala, da doseže popolnoma zanesljive meie italijanskih kolonij in da brezpogojno zagotovi varnost prekomorske posesti. V svetovni vojni se je osvojitev Libije skrčila na nekaj obalnih krajev. Pod guvernerjem Volpijem je začela italijanska vojska dne 22. januarja 1922 spet osvajati svojo posest v Severni Afriki in je predvsem zasedla Misurato. Fašizem je šel z veliko odločnostjo na delo in je ostro nastopil proti nemirnemu bojevitemu rodu Senusijev. De Bono. Badoglio, Graziani, Terruzzi in Amadeo Savoia-Aosta so zasloveli pri ponovnem osvajanju Severne Afrike. Leta 1931. je italijanska zastava zavihrala v središču Senusijev, v oddaljeni zelenici Kufri. Prav tako se je Italija učvrstila v Somaliji. Z lozansko pogodbo iz leta 1923. je bila Italiji dokončno priznana oblast nad otokom Rodosom in Do-dekanezom s Castelorossom. ki je bil zaseden v svetovni vojni. K temu je treba prišteti še zgoraj imenovano Oltregiubo. V isti dobi, ko so bila uspešno rešena posamezna vojaško-politična vprašanja v kolonijah, je bil izdelan obsežen načrt, da i se izkoristijo gospodarske možnosti po kolonijah, da se izboljša življenjsko stanje ondotnega prebivalstva in da se ustvarijo temelji za napredek civilizacije. Kolonialna politika je prav zanesljivo spričevalo sposobnosti in zrelosti posameznega naroda. Velikopoteznost je pokazal fašizem v svojem ravnanju in obenem polno zavest odgovornosti, ki jo je hotela Italija izpričati v svojem svetovnem položaju. Obnova, ki je prežela vse italijansko življenje, je našla svoj izraz v italijanski mednarodni politiki. To se ie pokazalo pri reševanju vseh važnih zadev. Obzorje Italije se je vedno bolj širilo in narod je začutil vedno čvrstejše utripe svoje države. Dne 6. aprila 1926 je madžarski ministrski predsednik grof Bethlen podpisal v Rimu z Mussolinijem pogodbo o prijateljskem sodelovanju. Jeseni istega leta sta Mussolini in Averescu podpisala podobno pogodbo med Italijo in Rumunijo. Sledil je 2. septembra 1926 podpis pogodbe z je-menskim imamom, dne 10. februarja 1932 pa je bila podpisana pogodba s Hedžasom, ki se je pozneje razvil v državo Ibna Sau-da. Tako je arabski polotok odprl vrata vplivom od strani Italije, kar je bilo tem bol' potrebno, ker je Arabija gospodarsko in duhovno zvezana z italijansko kolonijo Eritrejo. Da se doseže pomirjenje na Sredozemlju, je Italija sklenila pogodbi s Turčijo dne 30. maja 1928 kakor tudi z Grčijo dne 23. septembra istega leta. Priznati ie treba, da ie bila v znatni meri zasluga Italije, če je bila 1930 podpisana pogodba, ki je napravila konec dolgotrajnim razprtijam med Turčijo in Grčijo. Prijateljska pogodba med Italijo in Španijo, podpisana 7. avgusta 1926, je v zapadnem Sredozemlju učvrstila stare nagibe k sodelovanju obeh latinskih sester. Fašistična diplomacija je istočasno dosegla ožje gospodarske in politične stike z velik mi latinskimi republikami v Južni Ameriki, kakor tudi z Zedinjenimi državami Severne Amerike. Vse to je bilo v skladu s politiko, ki je stremila za tem. da milijone po svetu razkropljenih Italijanov čustveno naveže na domovino. Posebno raavnatelistvo za italijanske izseljence, fašistične skupine no svetu in družba »Dante Aligh"eri« so ustanavljale šole, bolnišnice in mnoge dnige koristne zavode. Zanimale so se za življenje izseljencev ter so dramile in podžigale v njihovih srcih na tujih tleh ponoS n^«d pripadnostjo k italijanskemu narodu in ljubezen do domovine, ki jim hoče stati ob strani z delom in pobudo. Slednjič je fašizmu pripadla naloga, da reši staro, nevšečno rimsko vprašanje: spor z Vatikanom. Ne samo politični razlogi. temveč tudi neizbežni vplivi na versko enotnost italijanskega naroda so zahtevali skorajšnjo rešitev. V Lateranu je bila dne 11. februarja 1929 podpisana pogodba, ki je docela stvarno napravila križ č*z preteklost. Papež je spričo svojevrstne ob' ka vatikanskega mesta dobil priznanje žaljenih pogojev za razvoi svo^e^a s^tovnega poslanstva in zavladal ie nriiateijski mir med Italijo in Vatikanom. Otoki Egejskega morja V Egejskem morju je več tisoč otokov, ki molijo kot mogočni masivi ali pa majhne, strme čeri iz vode. Pred Kavalskim zalivom se dviga veliki, razdrapani otok Ta-sos nad 1000 m visoko. Kakšnih 60 km vzhodno od njega leži otok Samotrake, v sredini med polotoki Halkidike in Dar-danelami pa otok Lemnos. Od tega otoka je 100 km do otoka Mitilene, ki leži z južnejšimi otoki Kiom, Saraom in Ikarijo v bližini turške meje. Morska površina med največjima grškima otokoma Evbejo in Kreto je posejana z otoki obsežne skupine Kikladov. Otok Evbeja se naslanja v dolžini 160 km tesno na vzhodno obalo srednje Grčije. Ta otok je nastal po zemeljskem vdoru, njegova gorovja gredo v zaipadno-vzhodno smer in dosežejo svojo največjo višino s 1750 m visokim vrhom Delfija. Severna ggorovia imajo mnogo smrekovih gozdov, na pobočiih so rodovitne njive in pašniki, med tem ko so južne gore skoraj go^ in brez vegetacije. Halki-da je z 20.000 prebivalci glavni kraj na Evbeji. Otoku pripadajo številni majhni in nekoliko večjih otokov iz skupine severnih Sporadov. Bližnji sosed Evbeje je otok Andros, med njima je samo ozki preliv Kafireja. Andros se razteza 80 km proti jugovzhodu. Preko otokov Mik ona, Sira, Ermupoli-de in Para dospemo v južni smeri do otoka Naksa, ki mu segajo gorovja preko 1000 m visoko. Grško otočje gre potem preko Amorda, Iraklije in Pera k italijanskemu Dodekanezu, ki se na vzhodu zaključuje z Rodom. Nasproti Evbeji se prične v prostoru Aten in Pireja druga veriga Kikladov, ki poteka isto tako v južnovzhodno smer. Ta skupina se začenja pod Atenami z otokom Keo. Pod Tiro-Santorinom leži Kretsko morje, odprta vodna gladina, ki sega kakšnih 100 km južno do Krete. Tretja skupina majhnih otokov leži na poti od vzhodnega Peloponeza proti jugu. Navplionska luka se razširi v Argolski za- Napoleon kot gledališki cenzor Napoleon je zahteval strogo cenzuro, v kolikor je zadevalo politiko in njegovo vladanje. Vselej pa ga je jezilo, če so njegovi cenzorji napravili kaj narobe. »Bedaki! Cficielna cenzura ni nič prida!« je vzkliknil nekoč, ko je cenzura prepovedala neko knjigo, ker je vsebovala izraz »šiba božja;, ki se je po njenem mnenju nanašal na cesarja. Za gledališče, ki je bilo v cenzurnem pogledu podrejeno policijskemu ministrstvu, je veljalo njegovo posebno zanimanje. Goetheju je dejal v znanem pogovoru 1. 1808.: »Drame usode ne spadajo v naš čas. Politika je usoda.« Podobno se je i.~razi1 že 1. 1806., ko je pisal policijskemu ministru Foueheju srrdi ruskega pohoda o neki Raynouardovi tragediji: »Pri starih je usoda zasledovala družino Atridov in junaki so postajali krivci, ne da bi bili zločinci. V moderni zgodovini tega pripomočka ne moremo več uporabljati. Politika vodi do katastrof brez pravih zločinov.« Da bi Legouvejevo dramo »Smrt Henrika IV.« rešil cenzure, je igralec Talma delo prebral cesarju. Pri besedah Henrika IV.: »Tresem se, ne vem kakšna črna slutnja...« ga je Napoleon prekinil: »Upam. da botse ta verz spremenili. Kralj se lahko trese, saj je človek kakor drugi ljudje. Nikoli pa ne sme tega povedati.« Pesnik je stvar takoj spremenil. Mučen dogodek je povzročila neka komedija. ki so jo tedaj v Parizu mnogo igrah in" ki jo je dal maršal Berthier predvajati v svojem gradu pred cesarjem. To je bilo v času, ko so govorili že o tem, da se bo dal Napoleon od Jožefine ločiti, ker mu ni dala potomca. V začetku omenjene igre se pritožuje junak, kadet Roussel, da nima otrok in govori o svoji nameri, da bi se dal iočiti. Sredi mučnega molka so stvar odigrali do konca. »Orl kdaj uprizarjajo to stvar.« je vprašal Napoleon Berthiera. »Kakšno leto dni«;, je odgovoril ta. — »Ali ima uspeh?« — »Ogromen.« »To je fatalno! če bi jo bil prej poznal, bi jo prepovedal. Zdi se, da počenjajo gospodje cenzorji le neumnosti radi.« Celo kvaliteta opernih tekstov ga je zanimala. »Bral sem že zelo slabe verze, ki so jih peli v operah,« je pisal notranjemu ministru iz Berlina. »Govorite z gospodom de Lucav in mu prepovejte. da bi v operah peli kar koli, kar bi ne bilo vredno velikih odrov.« Rastline Izžarevajo »misli" V Indiji, stari, čudežni deželi cvetlic, se moderna znanost o rastlinah ponaša lahko z velikimi uspehi. Tako je odlični indijski botanik, sir Jagadis Chander Bose. v svojem eksperimentalnem zavodu v Ka'kati zgradil povsem novovrstne in nad vse občutljive elektromagnetske instrumente. Ti beležijo poedine razvojne stopnje in gibe rastlin, kakor tudi njih reakcije na zuna-rie dražljaje. V desetmilijonski povečavi je človeškemu očesu na ta način mogoče gledati življenjska dogajanja, ki bi jih sicer nikoli ne opazilo. S takšnimi precizij-skimi pripravami »zapisujejo« rastline st- rne svoje zgodbe. Na temelju svojih opazovanj trdi indijski učenjak, da se izrazi življenja v višjih rastlniah. kar se tiče mnogovrstnosti, lahko mirno primerjajo z življenjskimi izrazi višjih živali. Druge poskuse, ki vežejo evropsko znanost in staro indijsko metafiziko, ie napravil ruski učenjak prof. Gurvič. Ta biolog ie ugotovil, da korenine mladih čebul na neko daljavo znatno vplivajo na korenine drugih čebul, in to tudi tedaj, če je vmes plast kremenca. Ta induktivni učinek razlaga z izžarevanji, ki izvirajo iz žive rastlinske snovi in ki jih je sma- Due amiche — Prijateljici sebbevchč molto differenti d'abito e di costumi — čeprav zelo različni po obleki In in navadah liv, pred katerim je veliko število majhnih in najmanjših otokov. Otok Kreta, najjužnejši med grškimi otoki, se razprostira v dol^ preko 260 km od zapada proti vzhodu in zapira Egej-sko morje. Njegova gorovja so divje raz-drapana in revna z vegetacijo. V gričevju, ki obdaja visoka gorovja, in redkih nižinah pa uspeva bohotna rast. Prebivalstvo, ki šteje 400.000 duš, goji pa zlasti vinsko trto in oljke. Kreta se dviga na južni strani strmo iz morja in pada skoraj brez prehodov v globoka morska brezdna. Zato je južna stran nerazčlenjena in nima skoraj nobenih luk. Severni del se niža počasneje, ima zelo razčlenjeno obalo in nekaj prostora za naselbine, poljedelstvo in promet Zato so najvažnejša kretska mesta, Kamea, Retim-non in Heraklion, na severni obali. Pristaniške naprave teh mest pa so primitivne in ne zadostujejo današnjim prometnim zahtevam. trati za valove iz ultravijoličastega dela spektra. Učenjak je rastlinam pošiljal pra-vp radiotelegrafske signale. Žitno kalico je obseval z radijskimi žarki. Merilni .parati so pri tem izkazali presenetljive učinke. Pod vplivom šibkih impulzov se je razvoj kali pospešil, če so bili impulzi prci očni. pa ie postal počasnejši Nežni organizem rastlin oddaja torej žarke in reagira na slabotne žarke, ki jih človek ne more dojemati. Rastlina je v tem oziru dosti občutljivejša od nas. Indijski raziskovalci sklepajo iz tega na možnost višjega rastlinskega življenja na svetovih. Ki so drugačni od našega. Rastlinska izžarevanja smatrajo za nekakšne »misli« rastlin. Evropci si zavestnega življenja v rastlinskem carstvu seveda ne moremo predstavljati. vendar pa ne moremo zanikati mnogovrstnih, skrivnostnih odnošajev med ljudmi in rastlinami. Molekul kisika, ki prihaja iz rastline v zrak. dospe v človeško ali živalsko telo. Molekule ogljikove kisline iz našega diha pa vdihavajo rastline. To so odnošaji. ki nerazdruženo vežejo vsa zemeljska bitja. Gotovo je. da bo znanost v tem področju odkrila še velika stvari. Pregledi z Ronfgemmitti žarki Nam se vidi že samo ob sebi umevno, da mnoge bolnike pregledujejo z Rontgenovi-mi žarki. Toda aparature za te žarke so si osvojile že davno še mnogo drugih da-lovnih področij. Kadar menijo nadzorniki kakšne velike ameriške električne družbe, da bi bilo treba ta ali oni drog zavoljo starosti nadomestiti z novim, ga ne podreja kar tjavendan, temveč mu notranjost najprvo proučijo z Rčintgenovimi žarki. Pri tem se marsikdaj izkaže, da je ta ali oni drog še dobro uporaben. Lastniki velikih nasadov oranž, citron in drugega sadja v Kaliforniji pregledujejo svoje blago isto tako s temi žarki. Ob koncu zime sta bila dva milijona zabojev na mrazu in po površnem pregledu so menili,, da je sadje zmrznilo, tako da ne bo za nobeno rabo. Pregled z Rontgenoviml žarki pa je pokazal, da je bilo še dobro. Prosevalni stroj, ki je veljal sicer četrt milijona dolarjev, je tako v enem samem primeru rešil za 7 milijonov dolarjev blaga. Tudi kamenčke med lešniki in podobnim blagom ugotavljajo danes z Rontgenovimi žarki. 2e četrtstoletja imajo vedno ljudje prav, ki jih zmerjajo za črnovidce. V resnici so jasnovidci — kar pa je, na žalost, isto. Najbolj se moramo paziti ljudi, ki bi za njihovo nepoštenost ne segali z roko v ogenj. Precej bistroumnosti in premisleka je treba, če se hočemo z uspehom kazati neumne. Mnogi ljudje smatrajo velika dela le tako dolgo za potrebna, dokler dobe veliko ime. Toda lovorike, na katerih počivaš, se kmalu posuše. Otok dolgega življenja Danski otok Aero imenujejo splošno »otok dolgega življenja«. Prebivalci tega otoka učakajo v resnici dosti večjo starost nego prebivalci ostale Danske. Na Aeru je cela vrsta starcev in stark, ki so prekoračiti stoto leto. Cameratismo italo-tedesco in Africa Settentrionale Odkritje dinamita Mladi Alfred Nobel je nekega dne spremljal kolono voz, ki je prevažala nitro-glicerin, iz Stockholma do Mfilarskega jezera. Ta prevoz je bil kaj tvegana reč, kajti nitroglicerin je nevarna snov, že ponovno se je bilo zgodilo, da ga je majhen sunek spravil do eksplozije. Tokrat pa je vsa previdnost malo zalegla S težko naloženega voza se je ločiio kolo, voz se je prevrnil, vrel z nitroglice-rinom so zleteli na tla, njih vsebina se ie razliia. »Konec!« si je misli! Nobel ta je čakal na eksplozijo, ki bi vse skupaj raztrgala na koščke. Toda eksplozije ni bilo! Nitro- glicerinu se tokrat ni zljublk) eksplodirati. Nobel je stal pred uganko. čim je prišel domov, je šel v svojem laboratoriju na delo, da bi to uganko rešil. Zakaj se nitroglicerin ni vnel? Počasi jo mladi učenjak raziskal tudi pesek, v katerega se je bila zlila nevarna tekočina. Ugotovil je, da je to pesek iz diatomejske zemlje. Izmislil si je, da je takšno zemljo prepojil z nitroglicerinom, In tu je bilo veliko odkritje: nitroglicerin se v tej trdni obliki od sunkov in udarcev ni več vnel. Samo iskra ga je lahko spravila do razpoka. Tako je Alfred Nobel odkril dinamit, ki je s tem začel svojo zmagovito pot. Iz zgodovine zobnih krtačk Zobna krtačka take koristna a taiko malo romantična potrebščina vsakdanjega življenja, se nam vidi tako samo ob seb' umevna, da ji ne pripisujem' bogve kako posebne preteklosti V resnici Je svojo sedanjo oblko dobila po dolgem razvoju. Najstarejše orodje za čiščenje zob je bi-8a paličica. Znanstveniki so ugot< vila sle-dove prvih zobe tre bcev, ki segajo 3000 let nazaj. V srednjem veku so uporabljali zlate, srebrne bronaste m koščene zt botreb-ce, ki so bili okrašeni z biser; in dragim* kamni. Neki zgodovinar domneva da je zobna krtačka izboljšana oblik* stare navade, da so ljudje žvečili rastlinske vejice, s čimer so sd hoteli odpraviti slab duh iz ust. Neka budhistična knjiga piše: »Šele v jutru zadnjega dne sedmega tedna si ie (Bu-dha) zaželel, da se umije in nasiti. Ko je dobil vodo in zobotrebec, se ie umill in sedel k vznožju nekega drevesa.« Logično je misliti, da sto tudi Budhovi učenci sledili:-njegovemu zgledu in na isti način skrbeli za higieno svojih ust. Raziskovalci starega življenja hindustanskih ljudstev pravijo, da so ta ljudstva nege vanje in čiščenje zob smatrali za verski obred, vsako jutro, čim so se ljudje zbudili, so ?n drgnili zobe z vejicami smekve ter obračali pri tem svoje misli in prošnje k Soncu. V šestem stoletju so tudi Mohamedovi verniki združevali verske obrede in prefi-Hakso zob. Iz tega časa izvirata dva reka: »Ena molitev in misvak odtehtata sedemdeset molitev brez misvaika«, dalje: »Najvišji je posvetil ta dan: umij se im uporabi misrvak«. Ta mdsvak ni nič drugega nego orodje, ki so ga tedaj uporabljali za snažen je zob: paličica iz določenega lesa, ki je eden njenih koncev rabil kot nekakšna zobna krtačka in je M temu primerno iz-d'C'1 an V 17. in v začetku 18. stoli, je bil najbolj priljubljen nač;n zobne higiene uporaba 2209 km brez pristanka v majhnem letalu V Južni Ameriki zbuja veliko pozornost najnovejše dejanje paragvajskega letalca Navarra. Ta je z majhnim letalom poietel iz Rio de Janeira v Buenos Aires, ne da bi vmes pristal. Letalo je majhen enomo-tornik, ki so ga izdelali v Braziliji. Za 2200 km dolgo progo je Navarro rabil samo 20 ur. platnene krpice, ki je bila prepojena z žve-pilovim oljem, dalje so uporabljali vodo ki sol, pripravo v podobi zobotrcbca in majhno gobo, ki so jor pomakali v mlačno vodo. Šele v sredini 18. stol. so se pojavile ščet-ke med orodjem za snaženje zob. Spočetka niso imeile uspeha, kajti mnogi so se pritoževali, da so pretrde in povzročajo' krvavitev dlesni. Toda potem se je ta priprava izboljšala kakor pač vse na svetu. Danes je po ugotovitvah nekega profesorja kolumbijskega vseučilišča na trgu najmanj 500 različnih tipov zobnih krtačk. Čudno uporabo zobne krtačke je odkrila drča ALice Smithsova na Kitajskem, kjer je v Šanghaju mnoga leta vršila svoj poklic. V neki svoji knjig; pripoveduje, da je nekoč nenadno stopila v svojo kuhinjo in ostala kakor okamenela, ko je zagledaila kitajskega kuharja, ki je s staro zobno kr-tačko z veliko skrbnostjo snažil — zele-njadne liiltfc. Na njene ogorčene vzklike se je mož začudeno obrnil k njej in ji odgovoril popolnoma mmo' »Zakaj se razburjaš, gospodarica? Saj ni tvoja krtačka, ki jo uporabi jam. temveč moja .. ANEKDOT Bismarcka so vprašali, da-li je res, da bo potoval v Južnozapadno Afriko. »Da, toda samo na oslu, ki je to vest razširil,« je odgovoril železni kancelar. VSAK DAN ENA »Saj mi dovolite, da obtežim to pismo — znamka se mi nikakor noče prijeti.« (»Everybodys weekly«) Kulturni pregled Naš balet Baletni bor ljubljanske opere bc je v sredo predstavil z dobro pripravljenim samostojnim večerom, ki je obsegal Griegovo »Bajko z daljnega severa«, »Mladost odhaja« iz Novakove pantomine »Signorina Gioventu«, Gluckovega »Don Juana«, Novakovi »Ljubezensko gavoto« in »Pastirsko idilo« iz pantomine »Nikotina«, Ravelov »Bolero« in Lisztovo »Drugo rapsodijo«. Med posameznimi solisti omenjam zlasti Bravničarjevo, ki poleg lepega obvladanja baletne tehnike razpolaga še z naravno, pristno prisrčnostjo in s smislom Za estetski močnejše oblikovanje, zato se v marsičem oddaljuje od baleta k čistemu plesu. Simpatične like je prikazala v vlogi vile v Griegovi »Bajki«, v Novakovi »Ga-voti« in v Lisztovi »Drugi rapsodiji«. Tudi lini, ki jih je odlikovala Moharjeva, so bili vestno in estetski okusno izdelani, vendar so puščali gledalca bolj hladnega, posebno v Novakovi »Mladost odhaja«; mnogo močnejša in pristnejša po doživetju, ki tudi v baletu ne sme manjkati, je bila plesalka kot Dona Ana v tretji in žena v šesti točki sporeda. Zelo prijetno se je v »Pastirski idili« uveljavila tudi naravno privlačna Japljeva, katere lik je bil zanimiv tudi v »Don Juanu«, podobno pa je bila po načinu oblikovanja simpatična tudi Remškarjeva. Med solisti je izvedel najvažnejše vloge P i 1 a t o, ki prav gotovo zelo dobro obvlada baletno tehniko in s svojim oblikovalnim načinom razodeva, da se je podrobneje seli z njenimi fineeami. Kolikor sem mogel doslej spoznati, polaga največjo pozornost na drobno, precizno izdelavo in na vnanje učinkovanje tvorjenih oblik. Tako se predstavlja predvsem kot baletni tehnik, pri katerem je formalni moment izrecno v ospredju, medtem ko je izrazni v ozadju in se docela podreja formalnemu. Ta način je v marsikateri vlogi sicer gotovo na mestu in baletnim zamislim najbolj ustrezajoč, ne more pa najti polne moči v inter-pretativno širših, samostojnejših glasbenih formah. Ta vtis sem dobil ob Pilatovem fantu v Griegovi »Bajki«, medtem ko so bili njegovi liki don Juana (če izvzamem problem vnanje podobe čisto fizičnega značaja) in Španca zelo učinkoviti ter estetsko lepo zaokroženi. C a r m a n je skupno z Japljevo postavil najboljši lik v »Pastirski idili«, kjer je poleg solidnega tehničnega obvladanja pokazal tudi izrazit smisel za doživljajsko oblikovanje; podobno velja tudi za lik njegovega mornarja in Komturja, posebno za poslednjega, katerega je tako po vnanji obliki kakor po izrazu podal učinkovito. Nad vse posrečeno sta ustrezali vlogi Leporella in blaziranca v Novžkovi »Gavoti«. Pogač a r j u, katerega izrazna mimika in geste se odlično skladajo s tipiko omenjenih likov. Zato sta bili obe njegovi vlogi podani stilno ustrezajoče zamisli in imel sem vtis, da je bil malone edini iz solističnega zbora, katerega prikazi so se tako ugodno ujemali z njegovimi sposobnostmi in njegovo mentaliteto. G o 1 o v i n, ki ga kot koreografa in režiserja omenjam med solisti na poslednjem mestu, je tehnično in tudi izrazno zelo lepo izdelano predstavil lik pisarja v psihološko komplicirani Novakovi »Mladost odhaja« in cigana v »Drugi rapsodiji«; v prvem liku je bil morda preveč konkreten glede na vsebinsko stran dogajanja, venddr pa doživljajski izrazit in prepričljiv. Njegove koreografije so bile zamišljene zanimivo ter estetski povsem ustrezajoče. Kot režiser je postavil ponekod vprav izvrstne, učinkovite scene, ki so zapustile zelo ugoden vtis. Podobno kakor ves omenjeni solistični zbor so se potrudili tudi vsi ostali sodelujoči in so v skupnosti tvorili lepo zaključene celote. V vprašanja tehnike posameznikov se ne morem spuščati, ker skušam zajeti ves večer pretežno z načelno estetskega vidika. Kljub temu pa omenjam, da so se mi zdele nekatere kretnje posameznih solistov odveč; bile so sicer malenkostnega značaja, vendar zadostne, da so nekoliko motile estetski okvir. Mislim namreč, da tudi v baletnih prikazih morajo imeti vse kretnje celo v svojih najfinejših odtenkih popolno utemeljitev in soglasnost z muzikalnim ter da goli prikaz tehnike zaradi tehnike ni povsod niti upravičen niti vedno skladen z estetskimi potrebami in zakonitostmi Vobče pa je bil poslednji baletni večer docela pozitiven; kvalitativno se je zelo izboljšal v II. in III. delu, medtem ko je bil I. del relativno najslabši. V celoti je nudil več zelo lepih slik in dokazal, da se raven baleta ljubljanske opere v zadnjem času vidno dviga, tako glede poedinih solistov kakor glede vsega baletnega zbora in da resno, smotrno stremljenje, s katerim se balet oprijema svojega dela, utegne v bodočnosti roditi lepe uspehe. Griegovo in Lisztovo skladbo je dobro na študirano jn interpretativno prilagojeno izvedel pod vodstvom dirigenta Neffata operni orkester; škoda, da še ni izvedel tudi ostalih točk, zlasti slik iz »Signorine Gioventu« in »Don Juana«, kajti orkestrska spremljava je vsekakor baletnim večerom primernejša in učinkovitejša. Tako je vse ostale točke spremljal na slabem klavirju dr. š v a r a, ki je s svojo zelo dobro izvedbo ustvaril prilagojeno mu-zikalno podlago baletnemu prikazu, ed.— Zapiski NAPOLEON KOT ROMANOPISEC Petega maja je neopaženo za vzburkani svet, ki ima premnogo drugih skrbi in vprašanj minilo 120 let od Napoleonove smrti na otoku Sv. Helene. Morda utegne v spominu na to osebnost, ki je v začetKu prejšnjega stoletja vznemirjala Evropo, zanimati članek o Napoleonu kot romanopiscu. Objavila ga je po Emilu Dardu to-riuski revija »Minerva«. Pred nekaj leti, — posnemamo iz tega članka — je učeni Poljak Szymon Aske-nazy objavil v Varšavi in v Parizu omejeno število izvodov osnutka z 1. 1795 datiranega romana, čigar rokopis — trinajst strani in folio — poteka lz roke samega Napoleona. Pisava je tako jasna in določna, da ne more biti dvoma o avtentičnosti. Je to edinstven in dragocen dokument ki je svetu še malo znan. Osnutrk romana ima naslov: »Clisson et Eugenie« ter kaže vse značilnosti avtobiografskega romana, v katerem se domišljija meša z resničnostjo, kakor je že navada pri mladeničih, ki delajo prve literarne poizkuse. Kako je ta rokopis dospel v tedanjo poljsko prestolnico? Premožni poljski zbiratelj grof Dzialynski ga je bil kupil 1. 1822 od doktorja Antomarchija, ko se je le-ta vrnil z otoka Sv. Helene, skupno s snopičem papirjev, ki segajo v Bonapartova mlada leta. Avtentičnost teh listov je potrdilo več oseb, med njimi baron Monnier. ki je vodil tajniško pisarno Napoleonovega cesarskega dvora. Spis »Clisson et Eugenie« je navdahnila Napoleonu, ki je bil takrat star pet in dvajset let, ljubezen in zaroka z Desiree Clary, mladenko, ki jo je bil spoznal ob svojem prihodu v MarselJ v začetku leta 1794. To Dčsiree je Napoleon preimenoval v Evgenijo. L. 1795 sta se hotela vzeti in Napoleon je že nameraval kupiti hišico v Provenci, se tam stalno naseliti in se zadovoljiti z družinsko srečo zadovoljnega meščana, kakor brat Jožef, ki se je oženil starejšo Claryjevo hčerko. Zapustil je Mar-selj z medaljonom in s šopom Evgenijinih las. Kar ga med potjo v Pariz preseneti vest, da so ga odpustili iz vojske. Tako se je znašel v Parizu brez sredstev in je zaman iskal kakšnokoli službo. Svoj resnični položaj je zaročenki in njenim svojcem skrbno prikrival. Toda Claryjevi so bik dobri trgovci in so sami povprašali, kako je z bodočim zetom. Ko so Izvedeli resnico, se jim je zdelo, da je njegova kariera za vedno končana. Zategadelj so Desireeji prepovedali dopisovanje z Napoleonom. V tem razpoloženju: brez službe in nesrečen v ljubezni, je začel Napoleon pisati roman »Clisson et Eugenie«, hoteč po tej poti omehčati svojo zaročenko in obnoviti z rjo stike, ali pa potolažiti samega sebe in pokriti svojo nesrečno ljubezen z bleščečim, plaščem poezije. Clisson je Napoleon sam. Takoj v začetku je takole opisal samega sebe: ...ima vročo domišljijo, goreče srce in strog razum; duha ja hladnega in ga samo dolgočasi koketsko ali galantno igračkanje«. Je to ena najboljših označb Napoleona, kar jih je bilo kdaj napisanih. V romanu, ki ga je spisal šestindvajset-letni Napoleon, so vidni sledovi piSče« Kronika Sončni Vnebohod Ljubljana, 23. maja. Na včerajšnji praznik je narava poklo- i:la Ljubljani in njeni pokrajini prvi resnično pomladni dan. Zjutraj je nad mestom ležala precej gosta megla, ki pa se ie kmalu razpršila pod toplimi sončnimi žarki, in če izvzamemo za prgišče oblakov, ki so se prve popoldanske ure sprehajali rac Ljubljano je bil ves dan izredno sončen, topel in svež. Krasno vreme je razgibalo mesto v resnično prazničen vrvež, do-polianska promenada od glavne pošte in Kongresnega trga do Tivolija že dolgo ni ilcla tolikšne trume sprehajalcev, mnogo rtdjetnejših meščanov pa je pohitelo na izlete v okolico. Grad, Rožnik in Golovec so ves dan sličili mrgolečemu mravljišču, velik naval pa je bil tudi na vse opoldanske in prve popoldanske vlake. Ob 17.30 je vojaška godba na Kongresnem trgu priredila prcmenadni koncert, ki je privabil mnogo hvaležnih poslušalcev, čeprav ni bil napovedan. Navzočnost italijanske vojske daje že vse zadnje dni Ljubljani posebno slavne sten izraz, a zlasti pogosti promenadni koncerti, ki se izmenoma vrše na Kongresnem ln na Marijinem trgu, so živa priča kulturnega duha in ljubezni do umetne« j, ki ju predstavlja Italija. Po živahnem, radostnem dnevu se je nad mestom zgrnila rpzkošno zvezdnata noč, da podobne ie nismo letos doživeli. Iiredno toplo vreme je privabilo na plsn tudi nekaj pogumnejših kopalcev, ki jih v Ljubljani nikoli ni manjkalo. Ob Graua-ščici pod Bokalcami si. je mladina dodobia privoščila sonca in vedrine, prav tako ua bregu Save med Ježico in Tomačevim. Res je, da je večina njih prišla prvikrat samo še zaradi sončenja, mnogi pa so vendane že tudi preizkusili valove. ★ * Visok vojaški dostojanstvenik v Metliki. V sredo je prispel v Metliko poveljnik Okupacijskih čet Ljubljanske pokrajine Ekscelenca general Mario Robotti. Visoki dostojanstvenik je najprej pregledal vojaško posadko v Metliki, ki je pod vodstvom majorja g. Brunija. Po ogledu čet je šel general Robotti v spremstvu majorja Brunija in oficirskega zbora na glavni trg, kjer se je zbralo pred mestno hišo uradni-štvo, šolska mladina z učiteljstvom, gasilci in številno trško prebivalstvo. Ob prihodu visokega dostojanstvenika je mestna godba zaigrala pozdravno koračnico, potem pa mu je izrekel dobrodošlico mestni župan g. Ivan Malešič. Ekscelenca general Robotti se je zahvalil za sprejem in poudaril prijateljske nagibe, ki jih ima italijanska vojska do našega prebivalstva. Po govoru gospoda generala, ki ga je sproti prevajala ga. Zaiarjeva. je godba zaigrala koračnico, prebivalstvo pa se je razšlo na svoje domove. * Lep primer poštenosti italijanskega vojaka. Na ljubljanski glavni pošti se je ta teden pred okencem gnetla precejšnja gruča čakalcev. ki so hoteli čim prej priti na vrsto. Med njimi je stal tudi upokojenec, ki je mislil, da Je vtaknil svojo, beležnico z denarjem v zunanji žep svojega zapetega površnika. V njej je imel spravljenih sedem stotakov v gotovini, razne druge vrednote za približno 10.000 dinarjev in svojo legitimacijo. Da mu je zmanjkala belež-nica, je opazil šele zunaj, ko je stopil na cesto. Prepričan je bil, da mu jo je v silni erneči kdo »sunil«. Seveda Je takoj prijavil Izgubo denarja in beležnice na policiji. Ne tnalo začuden je bil čez nekaj dni, ko je bil klican tjakaj, kjer so mu povedali, da le je našla njegova beležnica z denarjem, fotografijo in dokumenti. Našel jo je na tleh pred poštnim okencem preprost italijanski vojak, ki jo je domov prišedši izročil svojemu komandantu in ta naprej oblastem. Razlagati si pač moremo nepopisno zadovoljnost in hvaležnost potrtega upokojenca, ki je vrhu vsega nosil še tuj denar in bi ga moral od svoje borne pokojnine odplačevati bog ve kako dolgo. Vseka ko sijajen dokaz plemenite poštenosti skromnega italijanskega vojaka 1 * Obisk istrskega prefekta v Kopru. V sredo se je istrski prefekt Ekselenca Chie-rici mudil v Kopru. Obiskal je mestno občino, sodišče in druge javne urade, nato pa se je delj časa zadržal med malimi gojenci zavoda >Regina Margherita«. Pred slovesom si je ogledal še tvornico konzerv ki je pravkar sredi najlepšega procvita in razmaha. * Novi vidiki tujskega prometa na Li- hurnijski obali. Mesta cb Reškem zalivu so bila od nekdaj torišče zelo živahnega tujskega prometa, z novimi razmerami, ki sta jih ustvarila priključek Ljubljanske pokra- jine Italija in pa proglasitev neodvisne kraljevine Hrvatske pa se jim odpirajo nove možnosti razmaha. Reka sama bo s tem mnogo pridobila kot prometno in upravno središče, a med kopališkimi mesti bo zlasti zaživela Opatija, katere zaledje se je znatno razširilo. Opatija je že od nekdaj imela dobre m hitre zveze z Ljubljano pa dalje z Dunajem in Prago, saj je iz Avstrije, češkomoravskega protektorata in iz Slovenije prihajalo največ njenih goetov. Pa tudi njeni stiki z novo kraljevino Hrvatsko bodo po vsej priliki deležni najboljšega razvoja, saj je med njo in pa Crik-venico, vodilnim kopališčem na Hrvatskem primorju tudi vsa povojna leta vladalo zgledno sodelovanje in vzajemnost. • * Slovenija na delu. Pod tem naslovom je tržaški »Piccolo« objavil na praznik v četrtek obširno reportažo izpod peresa svojega posebnega poročevalca v Ljubljani, g. Carla Tigolia, šefa Tiskovnega urada Visokega Komisariata. G. Tigoli med drugim citira nedavni članek »Slovenskega naroda« o obupnem stanju ljubljanske splošne bolnice, ki bo po razumevanju in naklonjenosti Duceja in po posredovanju Visokega Komisarja zdaj deležna izpopolnitve in novega razmaha. Na zaključku obravnava članek še nekatere najnovejše odredbe visokega Komisarja, da se življenje v Ljubljanski pokrajini do kraja povrne v svoj retlni tok. * Za strožje gospodarstvo z ovčjim in kozjim mesom. Da se zagotove zadostne količine mesa za potrebe civilnega prebivalstva, je Ministrstvo za poljedelstvo prepovedalo v bodoče predelovati vrsto ovčjega in kozjega mesa za klobase. * »Napredni tisk«, zadruga z o. j. v Ljubljani, vabi svoje zadružnike na redno skupščino, ki bo z običajnim dnevnim re-d^m v petek 30. t. m. ob 17. uri v zadružni posluvalnici v Ljubljani, Knafljeva ul. 5-II. * Vrsta nesreč. V kamniški smodnišnici zaposleni delavec Jernej Resnik je pri delu padel in si zlomil nogo. — 431etni cestni delavec Ivan Orehek si je zlomil desno nogo. Med delom ga je stisnil polno naložen vagonček. Prepeljali so ga iz Kranja v ljubljansko bolnišnico. — Z neke stavbe je padel delavec Jože Habič iz Zaloga. Zlomil si je levico. — 641etni berač Anton Strle je padel na cesti in si zlomil desno nogo. Prepeljali so ga v bolnico, šofer Lu-dovik Starič je padel s kolesa in se poškodoval na rokah in nogah. * Brezposelni učitelji, ki se še niso prijavili, naj se zaradi evidence javijo v prostorih učiteljske organizacije, Ljubljana, Frančiškanska ulica 6. Prijavijo na se prav vsi, člani kakor nečlani. * Poziv Rdečega križa. Rdeči križ, sekcija za socialno pomoč, poziva vse one, ki so zapustili domove zaradi vojnih dogodkov in bivajo sedaj v Ljubljani, da se radi evidence prijavijo v pisarni Rdečega križa, sekcija za socialno pomoč, Ljubljana, Frančiškanska ul. 6-1. Iz Ljubljane Tržne cene v Ljubljani Toplo in suho vreme, ki po neprestanem deževju že nekaj dni vlada v našem mestu je znatno zboljšalo razmere na trgu. Dovoz živil bo že v kratkem dosegel svoj normalni obseg, tako da. je vsaka bojazen o pomanjkanju te ali one potrebščine neutemeljena. Kakor znano, so bile cene pred nedavnim maksimirane. Iz tržnega poročila mestnega poglavarstva povzemamo najnovejše cene vsakdanjih živil in drugih potrebščin. Goveje meso I. vrste stane 20 do 22, II. vrste 17 do 19, goveji jezik 24, goveji vampi 10, pljuča 8, jetra 18, ledvice 20, možgani 20 in goveji loj 14 do 24 din kg. Telečje meso I. vrste 25, II. vrste 22, telečja jetra 26 in pljuča 18 din kg, telečji možgani pa 10 din komad. Svinjsko meso I. vrste velja 31, II. vrste 28, svinjska pljuča 18, ledvice 20, glava 10, parklji 10, domača in hrvaška slanina po 31, domače in hrvaško salo po 33, mast 35 do 37 din, šunka 40, piekajeno meso I. vrste 32 in H. vrste 30 din kg. Na trgu je tudi drobnica. Koštrunovo meso po 14 do 16, jagnjetina po 16 do 20 in kozličevina po 20 din kg. Konjsko meso I. vrste stane 10, II. vrste po 8 din kg. Klobase debrecinske so po ZG hrenovke po 36, safalade po 32, posebne po 35, sveže kranjske po 48 in prekajena slanina po 40 din kg. Piščanec po 20 do 25 din komad po velikosti, kokoš po 40 do o0 din. Domač zajec velja 26 do 40 din komad. žabji kraki so po 1 do 2 din. Mlečnih izdelkov je tudi dosti. Mleko sta- Italijanski tečaj XXL začetniške neizkušenosti. V njem odkrivamo retorično gostobesednost Rousseaua in meglene podobe, kakor pri Ossianu, vendar lahko že v tem spisu spoznamo tu iu tam Napoleonov energični slog in globoka opazovanja, ki se zde, kakor da bi naznanjala Stendhala. Vse kaže, da bi lahko Napoleon kot pisatelj prehitel svojo dobo in ustvaril ob nekoliko zavestnejšem trudu novo obliko junaško-psihološkega romana, — romana analize in akcije. Toda usoda je hotela drugače. Tistega dne. ko je Napoleon prejel Desireejino pismo, v katerem mu sporoča, da preklicu je dano besedo in se odpoveduje zaroki, se je odločila njegova usoda: v nekaj minutah je bil imenovan za divizijskega generala in ko je z odločnim ukrepom rešil direkto-rij, je bil kot poveljnik postavljen na čelu armade, ki je šla v Italijo, šest mesecev pozneje se je oženil z Jozefino, ki je biia pet let starejša. Claryjevi so potem takem slabo uganili njegovo bodočnost. Desiree se je pozneje omožila z generalom Dupho-tom in kot vdova z Bernadottom, poznejšim švedskim knezom. Ko je le-ta postal kralj Karel IV., je bila Napoleonova mladostna zaročenka kronana Kot kraljica m je z imenom Desideria stopila v švedsko zgodovino. Umrla je 1. 1860, 39 let po Napoleonovi smrti. Taka je bila usoda ženske,- ki je mladega Bonaparte nehote zapeljala na pot literarnega dela. Dard se vprašuje, kaj bi bilo če°bi se bila Desiree poročila s 25 letnim Napoleonom? Mogoče bi mu bila — kakor Bernadottu — leto dni po poroki povila sina in zgodovina bi lahko on istih vnaniih okolnostih krenila druga pota: 1. 1804. r.e bi bilo negotovosti glede nasledstva. Leta 1810. bi bila Dčsirče postala cesarica in sc Napoleonu ne bi bilo treba puliti z avstrii-skim cesarjem za nevesto lž njegove hiše. Zaradi tega bi najbrž ne prišlo do pohoda Napoleonove vojske v Rusijo. L. 1814 ne bi Dčsiree, ki bi bila po lastnih Interesih zvezana z Napoleonovo usodo, tako zapustila Napoleona, kakor ga je Marija Luiza in cesar bi bil imel ob svoji strani dvajsetletnega sina, priljubljenega pri ljudstvu in pri armadi; sina, ki bi mu protinapoleon-ska koalicija težje vzela pravico do nasledstva. Kakor v času lepe Helene, je tudi v tem primeru muhavost mlade lepotice odločiia potek zgodovine, Napoleonov življenjepis pa je dobil zanimivo literarno epizodo. Dar Kr. Akademije znanosti v Bologni ljubljanski univerzi. Na zboru Kr. Akademije znanosti v Bologni je bilo sklenjeno, da se pokloni knjižnici ljubljanske univerze po en izvod vseh publikacij, ki jih je izdala ta Akademija v teku zadnjih trideset let. Gre za obširno in znamenito zbirko knjig, v katerih so zastopane skoraj vse vede in potekajo iz peresa velikega števila odličnih italijanskih znanstvenikov. »Piccolo di Trieste« pristavlja k poročilu o tem sklepu: »Tako se v tej obliki najlepše proslavlja vstop sloveče slovenske univerze v rodbinsko okrilje visoke italijanske intelektualne kulture v trenutku, ko nova pokrajina postaja nov dragulj Italijanske krone.« — Ne dvomimo, da bo vest o pozornosti s strani italijanskih znanstvenikov sprejeta v slovenski intelekuai-nih krogih s hvaležnostjo, posebej še, ker prihaja iz Bologne, častitljivega središča slavnih univerzitetnih tradicij Italije. Slovenski znanstveniki so že ponovno pokazali, da so voljni z največjo lojalnostjo, sodelovati z italijanskimi pri občnih ln posebnih nalogah znanstvenega življenja ter bodo gotovo znali ceniti pozornost, ki io izkazujejo naši najvišji kulturni instituciji na liter 3 do 3.50 din, surovo maslo kg. 51, čajno maslo 60, kuhano maslo 60, bohinjski sir 47, sir 40, sir polementalec 44 in sir trapist I. vrste 44 din. Jajca so po 1.50 din komad. Liter novega belega vina stane 20, starega vina 20. rdečega 18, starega črnega 20, novega črnega 20 din, steklenica belega piva 8 din, kilogram malinovca 26, komad pokalice 3 steklenica mineralne vode 8 in liter ruma 50 do 60 din. Kilogram polbelega kruha stane 5 din. Jabolka I. vrste veljajo 14 do 16, II. vrste 10 do 12 din kg, oranže komad 2 do 5, limone 1 do 1,25 din. Kilogram suhih sliv 20, češenj 32 do 36, smokev 20, date-ljev 46 do 64, orehov 15 in luščenih orehov 46 do 54 din. Pražena kava n. vrste stane 168 din kg, kristalni beli sladkor 18.50. sladkor v kockah 20.50, kavna primes 21 do 26, riž prve vrste 15, 20. jedilno olje 1. 25, vinski kis 4 do 5, navadni kis 2 do 3.50, morska sol kg 2.50, kamena sol 16, poper cel 160, poper mlet 180, paprika III. vrste 30, sladka paprika 55, petrolej 1 9, testenine I. vrste kg 17.50, pralni lug 5, čaj 300 do 500, pekmez 12 do 16 in rozine 30 do 36 din. Pšenična moka velja kilogram 9,50, moka mešanica, 5.50, kaša 10, ješprenj 7.5G, do 9.25, ješprenček 9 do 12, otrobi 3 do 3.10, koruzna moka 4,75, koruzni zdrob 5,50 pšenični zdrob 9 do 10, ajdova moka I. vrste 12 do 13, ajdova moka II. vrste 1» in ržena moka 7,25 din. Rž 4.50 do 5, ječmen, 4.50, 5, oves 5, proso 5 do 6, koruza 4 do 4.25, ajda 6 do 7, fižol ribničan 8.50 do 9.50, fižol prepeličar 10, in leča 13 din. 50 kg premoga stane 24 din. tona premoga 470, kubični meter trdih drv 180, žaganih 220, mehkih drv 110, oglje likalit 1.50 do 3.50 din kg. 100 kg sladkega sena velja 140, polsladkega 120, kislega 110. ;n slame 80 din. Glavnata solata je po 22 din kg, berivka po 18 do 20. radič po 6, inozemski radič po 16, cvetača po 16, kislo zelje po 4, šparglji po 32, kolerabe po 1, špinača po S do 10 din, inozemski grah v stročju po 16, kcnoplja po 18, laneno seme po 14, inozem ,«»ki fižol v stročju po 34, luščeni fižol po 8.50 do 10, čebula po 6 do 16, por po 6, Č3 senj po 18, novi krompir po 12, stari po 1,75 do 2.50, repa po 1, kisla repa po 3, korenje po 6 do 12, peteršilj po 6 in zelenjava za juho po 4 din kg. Cene za zelenjavo p& so zaradi obilice blaga na trgu že precej popustile. ★ u— Zahvalna služba božja v stolnici. Na praznik Vnebohoda je Ljubljana na dostojanstven način praznovala obnovljeni mir. Z novimi močmi in z novo voljo se bo odslej prebivalstvo spet lahko posvetilo delu. Začetek nove dobe je bil uveden s svečano službo božjo, ki jo je darovil ob številni asistenci ljubljanski škof dr. Gregor Rožman. S svojo navzočnostjo so poudarili pomen tega praznika za Ljubljansko pokrajino tudi zastopniki najvišjih oblasti, med njimi Ekscelenca Visoki Komisar Emilio Grazioli. Poveljnik armijskega zbora Ekscelenca general Robotti in Poveljnik sardinskih grenadirjev. Nadalje so bili na-vzočni konzul milice De Turis kot vodja podporne akcije v Ljubljanski pokrajini in zastopnik Fašistične stranke, bivši ban dr. Marko Natlačen, ljubljanski župan dr. Jure Adlešič, ■ rektor vseučilišča dr. Matija Sla-vič, predsednik apelacije dr. Golia in mnogi drugi zastopniki vojaških in civilnih ob-lastev. V cerkvi je bil postrojen oddelek grenadirjev, četa karabinerjev in četa fašističnih miličnikov. Cerkev je bila polna ljudi, ki so se v molitvi zahvaljevali za obnovljeni mir in pričetek novega dela. Po končani službi božji je škof vsem navzočim podelil svečan blagoslov. u— Umetniška razstava v palači Bata, kjer razstavljajo poleg prof. Franceta Kralja naša najmlajša umetnica Milena Dolgan, dalje Lojze Perko, Vladimir Jakič in gluhonemi Ivan Strekelj, ima resda rekorden obisk in postaja razstavna dvorana skorajda pretesna. Zanimanje našega občinstva za nadvse uspelo razstavo je vsak dan večje. Posebno pozornost vzbujajo Kraljevi leseni putti, ki so res nekaj edinstvenega, Perkove oljnate slike Moja mati, Zadnja popotnica, Vrba itd. Razen prof. Fr. Kralja razstavljajo ostali prvikrat. V nedeljo 25. t. m. ob 10. dopoldne bo vodstvo po razstavi, na kar še posebej opozarjamo vse prijatelje naše slikovne umetnosti. u— Altistka ga. Franja Golobova se je več let uspešno udejstvovala v naši operi in zadnje čase v beograjski operi. Iz svojega opernega repertoarja bo zapela na koncertu v ponedeljek dne 26. t. m. tri arije in sicer arijo Pauline iz Pikove dame. dalie arijo iz opere Samson in Dalila, delo Saint-Saensa in arijo Azucene iz Verdijevega Trubadurja. Prvi del koncertnega sporeda tvorijo pesmi iz klasične in mo- predstavitelji italijanskih znanstvenih študij. Milka Trnina f. V Zagrebu je umria častna Članica hrvatskega gledališča Mi!*a Trnina, ki je bila nekoč pevka mednarodnega slovesa. L. 1863. Rojena umetnica ie že 1. 18S2 pela v zagrebški operi. Za mladih lest je bila zlasti na glasu kot odlična interpretka ženskih vlog v Wagnerjevih operah. Nastopala je tudi v Bayreuthu. Ko je 1. 1900 gostovala v Londonu v Puccini-jevi »Tosci«, ji je priznal sam skladatelj, da je bila najboljša Tosca na svetu. Milica Trnina je bila nekoč tudi solistka Metro-politainske opere v New Yorku. Pela je skupaj s Carusom, Slezakom in z drugimi svetovno slavnimi pevci. Starost je preživela v Zagrebu, kjer je začela svojo bleščečo kariero. Od nekdanje slave in bleska so — kakor vedno — ostali samo bledi spomini in ko je sedaj umrla, je bila do malega že pozabljena. Iz italijanske književnosti. Založba »Časa editrice Torinese«, ki jo vodi Giulio Fmaudi, si je v teku nekaj let pridobila z živahno delavnostjo vidno mesto med italijanskimi založniki. V zadnjem času se posebno uveljavljata dve njeni zbirki: »Narratori stranieri tradotti« in »Saggi«. V prvi zbirki izhajajo v novih, celotnih in skrbno pripravljenih prevodih standardna dela svetovne literature. Med prvimi knjigami sta zastopana tudi Gonča-rov z »Oblomovim« in Dostojevskij z »Igralcem« in »Idiotom«. Med »Eseji« so izšli Cesara de Lollis »Gli scrittori fran-cesi dell'Ottocento« in Niccola Tommasea »Cronichetta del Sessantasei«. — Niccola Sigillina prvi zvezek »Parnaso contempo-raneo« prinaša kritične eseje o nekaterih vodilnih pisateljih sodobne Italije, tako na pr. Ardenga Sofficia, Corrada Govonia, Eugenia Montala in drugih. V drugem 11. lekcija. Lezione undicesima. Prevod prejšnje vaje: Ascoltate (voi) le parole dei genitori? Le mani di que-ste ragazze non sono nette. La stanza del padre e della madre e grande. Come la časa dello zio e della zia? La porta dell'armadio e grande. Le di-ta della tua mano sono piccole. A chi porti l'acqua? Scriviamo ai parenti ed agli amici. Perche non rispondete al-1'amico dello zio Giovanni? Gost v kavarni in gostilni. Forestiere in caffe o in trattoria. Quando giriamo per una citta e sen-tiamo il bisogno di ristorarci, entria-mo o in un caffe o in una birreria o in una trattoria o, volendo, anehe in un*osteria, dove, pero, bazzica per lo piu la gente del popolo. La bevanda che si piglia di preferenza, nei caffe, e il caffe nero, a volte meseolato con latte — un cappuccino —, ma si puo comandare anehe un ponce, un ver-mut coll"acqua di Seitz, un bicchieri-no di liquore oppure un gelato (di cre-ma alla vainiglia, di frutta ecc.). Nelle birrerie si beve la birra che e una bibita squisita e che leva la sete. Nelle trattorie si beve per lo piu il vino e si mangia a prezzo fisso o alla carta. II cameriere ci mostra un pošto dicendo: »Ecco un bel posticino, acco-modatevi qui, signore. a quel tavolino no, e fissato, la viene un assiduo,« e ci domanda: »Che cosa ordinate (co-mandate). signore?« — »Vorrei man-giare qualche cosa. Datemi la carta e ia lista dei vini Che cosa avete di pronto? C'e molto d'aspettare?« — »Per il risotto ci vuol venti minuti, signore.« Se abbiamo fretta facciamo bene da prendere il piatto del giorno e a ordinare subito tutto quel che vo-gliamo mangiare: »Portate mi prima una minestra sul brodo. poi una co-stoletta di vitello con spinacci per contorno, e, per fnire, un po' di strac-chino e un grappolo d'uva!« Termina-to il pasto, paghiamo: »Cameriere, il conto!« — »Pronto, signore!« — e la-sciamo una mancia al cameriere: »Ecco per voi! Tenete il resto per rnancia!« derne klasične literature, drugi del pa nam prinaša samospeve domačih skladateljev. Pri klavirju bo pianist Marjan Lipovšek. Koncert bo v v€liki Filharmonični dvorani. Začetek ob 20. uri. Predprodaja v knjigarni Glasbene Matice. u— Gledališke obiskovalce opozarjamo, da posluje dnevna blagajna v operi (predprodaja vstopnic za dramske in operne predstave) vsak dan dopoldne od pol 11. do pol 13. ure, popoldne pa od 17. do 19. ure. V drami je odprta blagajna vedno samo pol ure pred predstavo. V operi se dobijo vstopnice za vse operne in dramske predstave že en dan poprej v gori navedenih poslovnih urah in priporočamo občinstvu, da si nabavlja vstopnice že v predprodaji', da se tako izogne čakanju in navalu pri blagajni pred pričetkom predstave. u— Vodnik po Ljubljani. Da ustreže potrebi, ki je nastala Spričo dejstva, da Se mudi med nami veliko število italijanskih vojakov in italijanskega civilnega občinstva, je uprava našega lista sklenila, izdati majhen vodnik po Ljubljani v slovenskem in italijanskem jeziku. Vodnik bo priložen binkoštni številki, ki bo izšla v povečam nakladi. u— Gradbena delavnost se oživlja. V našem mestu se vendarle kažejo nekateri znaki obnovljenega gradbenega delovanja. Na Bregu oblagajo z obklesanim ______________ zvezku izidejo eseji o D. Gottiju, B. Croce-ju, E. Cecchiju, V. G. Rossiju in drugih. — Mnogi najboljši današnji pisatelji skušajo v tej ali oni obliki prikazati Italijo kot celoto, kar je izredno težavna naloga celo za same Italijane. Poleg zanimivega, prvenstveno zgodovinskega in narodno ka-rakterološkega poizkusa Giovannija Papi-nija »Italia mia« vzbuja pozornost Corrada Alvara «Itineario italiano«. Je to zbirka kakšnih petdeset esejev o posameznih italijanskih pojavih. Alvaro ne slika dekorativne in romantične Italije, njenih posebnosti in slikovitosti, marveč Italijo, ki ustvarja in gradi svoje nesmrtne vrednote. V. F. Bulgakov, osebni tajnik Leva Tolstoja živi kot emigrant v Pragi, kjer je nedavno izdal svoje novo delo: dramo »Rju-rikovič«, ki obravnava problem in okol-nosti tragične smrti znanega ruskega socialnega delavca kneza Pavla D. Dolgoru-kova.. Dolgorukov je sam živel kot emigrant v Pragi. Hrepenenje po domovini ga je zvabilo na nevarno pot: skrivoma je odpotoval v boljševiško Rusijo, da bi neposredno spoznal nove razmere v svoji domovini. Po kratkem bivanju v Rusiji so ga boljševiki spoznali, zaprli in ustrelili. Bulgakov je to značilno rusko usodo obdelal v dramatski obliki. Drama bo težko vpri-zorljiva, kot književno delo pa se lepo či-ta in zapušča globok vtisk. Bulgakov je že prej obdelal v dramatski obliki smrt Leva Tolstoja in življenje Edgarja Poea. darilce~za~g5d — Nu, Matjažek, kaj ti je pa kupil očka za god? -— Kupil mi je velik dežni plašč. Takšnega za odrasle. — Za odrasle ? Ti si vendar še čisto majhen. — Kaj ža to! Dokler ne zrasem, ga bo nosil moj očka! ' Vocaboli. II bisogno potreba, un caffe kavarna, la birreria pivnica, kjer se toči predvsem pivo, la trattoria gostilna, 1'oste-ria krčma, la gente del popolo pripro-sto ljudstvo, la bevanda ali la bibita pijača, la preferenza prednost, di preferenza najčešče, najrajši, il ponce punč, il verrnut pelinkovec, l'acqua di Seitz neka mineralna voda, il bicchie-rino čašica, il liquore liker, tekočina, il gelato sladoled, la vainiglia vanilija, il prezzo cena, a prezzo fisso po stalni ceni, la carta jedilni list, il cameriere natakar, il pošto prostor ,il posticino prostorček, il tavolino miza, un assiduo stalni gost, qualche cosa nekaj, kaj, la lista seznam, (la lista dei cibi, dei vini, dei prezzi), il minuto minuta, la fretta naglica, ho fretta mudi se mi, il contorno obod, prikuha, un grappolo d'uva grozd, il conto račun, la rnancia napitnina, il resto ostanek, fissato pritrjen, določen, rezerviran, pronto pripravljen, pronto signore takoj, gospod! girare krožiti, hoditi po, sentire (sento) čutiti, slišati, vohati, ristorar-si okrepčati se (tudi: restaurarsi), en~ trare vstopiti, volere hoteti, volendo če ravno hočemo, bazzicare zahajati! (bazzico). meseolato mešan (meseola-re mešati), comandare naročiti, leva-re dvigniti, levare la sete ugasiti žejo. mostrare pokazati, dire reči, dicendo rekoč, accomodarsi sesti (aecomodo), accomodatevi izvolite sesti, venire priti, (3. os. sed. viene), domandare vprašati. prositi, ordinare naročiti (ordino) ukazati. (1'ordinanza odredba), vorrei hotel bi (jaz), želim, datemi dajte mi, aspettare (aspetto) čakati. c'e molto d'aspettare je treba dolgo čakati? ci. vuol venti minuti treba bo dvajset minut, prendere = pigliare vzeti vogliamo hočemo, portatemi prinesite mi, finire končati, per finire končno, termnato il pasto ko je obed končan, terminare (termino) končati, pagare plačati, te-nere držati, obdržati, per za, po, anehe tudi, dove kjer, pero pa. vendar, a volte včasih, oppure ali pa, qui tu, quello oni, la tam, tja, qualche cosa, aualcosa nekaj, kaj, se če. bene dobro, prav, subito naglo, takoj, tutto quel che vse (to) kar, prima najprej, poi nato. kamenjem sprednje zidovje zunanjosti velike Zoisove hiše, kjer so lansko jesen prekinili celotno sprednjo oblogo. — V Flori-janski ulici stavbna tvrdka »Gradidom« postavlja zidarski oder, da bo mogla na novo ometati vso zunanjščlno hiše št. 7, ki je že kričala po obnovi. — Novi mosti-ček, ki veže Streliško ulico s Hradeckega cesto, je gotov. Mostiček je že oklesan, samo ograje na mostu mu še manjka. — Počasi napredujejo kanalizacijska dela vzdolž Kazinskega vrta na Kongresnem trgu. Istotako so obstala največ zaradi deževnega vremena cestna dela na Mir ju od Gorupove ulice dalje, odkoder vozijo od-višni zemeljski materijal na Opekarsko cesto, da sproti zasipajo na obeh straneh precej globoke jarke, kjer zastaja smrdljiva mlakuža, polna različnih človeškemu zdravju škodljivih snovi. — Spodnja pot pod Rožnikom preko železniškega prelaza mimo mestne vrtnarije tja do rožniškega klanca je v glavnem že na novo speljana. Ker so odkopali precej hribovitega sveta, so mogli tako znatno razširiti cestišče. Sedaj urejajo kanalizacijo in polagajo betonske cevi. — V parku ob ribniku zasipavajo niže ležeči travnik, v zgornjem koncu pa kopljejo votlino za otroški bazen. Stari ribnik bodo zasuli in bo na ta način mestna vrtnarija pridobila spet lep košček plodovite zemlje. — lj G. dr. Janko Kotnik se nujno vabi, naj se oglasi v pisarni Rdečega križa na Miklošičevi cesti 22b. u— Hodnike asfaltirajo. V teku letošnje dolge zime in deževne pomladi je voda razjedala asfaltirane hodnike in napravila mnogo lukenj. Mestna občina je pred tedni pričela najbolj izhojene hodnike popravljati. Zdaj je na vrsti šelenburgova ulica. Pred Kazino bo hodnik kmalu na novo zalit z asfaltom, potem pa gotovo pride na vrsto hodnik pred pošto, ki je popolnoma izhojen. Asfaltiranje počasi napreduje. Mestna občina naj bi nabavila še en voz za kuhanje asfalta ali pa naj spet začne uporabljati kotle, ki so prej služili v ta namen. u— Mestno zdravniško dežurno službo bo opravljal od sobote od 20. ure do ponedeljka do 8. ure mestni višji zdravnik dr. Ahčin Marjan, Korytkova ul. št. 18, telefon št. 36-24. u— Darovi za Rdeči križ v Ljubljani. Rodbini Hanuš Krofta in Elca šubic sta darovali namesto venca v počastitev spomina pok. gospoda Andreja Jelačina 250 din; g. Mano Josin namesto venca na krsto pok. gospe Vrančičeve 100 din; g. Ema-nuel Josin v isti namen 100 din. Iskrena hvala! FRAN7MF GRENČICA r.EG 5, 6r- 22i55 od i?-'11 -9^0 c ^ii n^^iii«.,_^ ^____»in. ^ ...................................... "........... KopaliSče S. K. ILIRIJA otvorjeno Po drugem športnem svetu Kljub vojni je še živahno po športnih terenih Šport je v teh časih, to je zato, ker ga goji mladina, ki je zdaj skoraj povsod po •veta pozvana, da vrši druge naloge — samo Se kot lep spomin na ono prekratko dobo, ko so narodi »veta živeli v miru med seboj ki lahko posvečali svoje najboljSe sile procvttn duhovnih in telesnih vrlin. Športno idejo ^ v dnevih, ko grmijo topovi ln ubijajo bombe, zadel najhujši udarec, kajti prav ona je tista, ki osvaja, ki približuje in ki ne pozna sovraštva med narodi na zemeljski obli. Mimo vseh teh mračnih ugotovitev pa so športniki na tej in oni strani sovražnih taborov le še ostali zvesti svojim idealom, frtevftni oni, ki jih vojna vihra le ni po-ftegnfia v svoj vrtinec, de krepijo telo, oni jekleni jo duha in Se zmerom jih je dovolj, ki hočejo, da bi šport ohranil svoje miroljubno poslanstvo, in so tudi dosegli, da šport še ni zamrL Kakor pri nas, kjer so baš v teh dnevih začeli oživljati športni tereni, in kakor povsod drugod, kjer so vsaj za enkrat minile grozote vojne, tako vzdržujejo športne pokrete tudi države, ki Štejejo v vojno dobo že na mesece in leta. U športnega življenja slednjih čitamo v Italijanskih virih o številnih športnih dogodkih in marljivih pripravah za nove, med katerimi omenjamo med drugim naslednje: Tekmovanje za italijansko prvenstvo v lahki altetiki po moštvih se bo nadaljevalo prihodnjo nedeljo z 9 novimi disciplinami, ir. sicer v tekih na 100, 400, 1500 in 10.000 m, v teku z zaprekami na 110 m, v skoku v višino in v troskoku ter v metih krogle in kladiva. Najboljši atletski klubi se bodo to pot sestali v Milanu in Firenci. Prve dni maja so v Buenos Airesu zaključili atletsko tekmovanje za prvenstvo Južne Amerike, na katerem je že tretjič zaporedno zmagala Brazilija. Med številnimi odličnimi rezultati so bile med drugim dosežene naslednje omembe vredne znamke: na 100 m 10.8, na 200 m 21.4, na 5.000 m 14:51,8, na 10.000 m 30:45, z zaprekami na 110 m 15.1 in na 400 m 56.4, v skoku v višino 194 in v dolžino 7.20, v metu krogle 14.62, v kopju 59.42, v kladivu 49.71 itd. Na Madžarskem so preteklo nedeljo zaključili nogometno prvenstvo. V zadnjem kolu je med ostalimi Ferencvaros zmagal nad Ujpestom s 5 : 2 in si tako z velikim naskokom priboril letošnji prvenstveni naslov. Na naslednjih mestih so klubi: Ufpest, VMFC in Dimavag. CaHgarlsova nagrada po 1.000 lir, ki so jo razpisali v Italiji v spomin na pokojnega velikega italijanskega nogometaša Caligarisa, Je bila za sezono 1940/41 priznana Sergeju Marchiju. branilcu prvorazrednega moštva Genova. Marchi je zdaj star 21 tet in ae Je po sodbi posebne strokovne komisije v vsej sezoni najbolj izkazal kot igralec, ne samo po tehniki, temveč tudi v vedenja na igrišču. V stadionu v Helsinkih so se srečali teniški re presen tanti Finske ln Švedske; zmagala je švedska z 2:1. švedski prvak Schrdder je zmagal nad Fincem Salijem, drugo točko ta zmago pa so si Švedi pridobili v doublu. V Kodanju se je na važnem plavalnem mitingu spet uveljavila znana svetovna prvakinja Ragnhild Hveger, ki je zmagala na progi 100 m prosto z odličnim časom 1:06.5. Druga odlična holandska plavalka Inge Sorensen je priborila Danski zmago na progi 200 m prosto v času 3:03.5. Tretja dobra moč v danski ekipi je bila Tilda J&rgensen, ki je priSla na prvo mesto na progi 100 m hrbtno z izvrstnim rezultatom 1:18.3. • " ★ Otvoritev lahkoatletske sezone V nedeljo 1. junija dopoldne na stadiona ob Tyrševi cesti Za nogometaši bodo prišli na Športne prostore tudi atleti. Med prvimi so se oglasili z naslednjim razpisom: SK Planina priredi v nedelo 1. junija ob 10. na stadionu ob TyrSevi cesti seniorski otvoritveni miting. Pravico nastopa imajo vsi atleti klubov, ki so člani SLAZ. Prijave atletov z navedbo točk, v katerih bodo nastopili, se morajo brez prijavnine oddati do petka 30. t. m. do 12. na naslov: Franc Mevlja, OUZD, Miklošičeva cesta. Prijave, ki bi prispele kasneje, se ne bodo upoštevale. Vrstni red disciplin: ob 10.: 100 m pred-teki in met krogle, ob 10.20: 400 m pred-teki in skok v daljino, ob 10.45: 1500 m in met diska, ob 11.05: 100 m finale in met kopja, ob 11.15 : 400 m finale, ob 11.30: 3000 m in skok v višino in ob 11.50: štafeta 4x100 m. Atlete opozarjamo, da se bodo točke vrstile v priobčenem vrstnem redu in točno ob napovedanem času. V nedeljo bosta v operi dve predstavi. Popoldne bodo igrali mladinsko opereto, Gokmnovo ln Gregarčevo bajko »Princeska in zmaj«, ki vsebuje tn dejanja, pet slik. Zgodba pokaže, kako premaga pogumni dečko Joško s pomočjo palčkov in bajnih bitij ter gozdnih živali troglavega zmaja in reši kljub zlobnemu ciganu princesko. Na predstavo kakor tudi na globoko znižane cene opozarjamo starše in mladino. — Zvečer bodo peli Gounodovo opero »Faust«, ki spada med posebno priljubljene opere. Charles Francois Gounod je francoski skladatelj, ki je postal s to opero (svojim tretjim opernim delom) slaven po vsem svetu. Iz Hrvatske ±Tva smrtna obsodoba v Banjiluki. V Banjiluki je bila predvčerajšnjim izvršena prva justifikacija po smrtni obsodbi, ki jo je izreklo posebno sodišče na Hrvatskem. Na smrt je bil obsojen neki Srb, ki se ni odzval pozivu oblasti, da izroči orožje. Novi slovaški poslanik Karel M ur ga« je v četrtek zvečer prispel v Zagreb. E. L A. R. Radio Ljubljana Radijske poslušalce, ki slede pouka italijanščine po radiu opozarjamo, da bo predavatelj g. dr. Stanko Leben v svojem predavanju v petek dne 23. t. m. ob 19. uri še razlagal besedilo IV. lekcije, ki je bilo natisnjeno v sredo 21. t. m. Službo dobi Italijanskega korespondenta perfektnega, sprejmem. Prednost z nekoliko prakse v lesni stroki. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 9938-1 Pogrešane! se javljajo Iz šibenika in okolice so došla na Rdeči križ sporočila o pogrešancih. Svojce naprošamo, da dvignejo odgovore v pisarni Rdečega križa na Miklošičevi e. 22b. Opozarjamo, da so naši kurirji še vedno na delu in da bomo v kratkem lahko postregli z novimi informacijami. Brvar Nace, Culkar Lojze, Dobrovič Katica, Gašperin Janko, Koser Jaroslav, Kra-Sevec Tone, Lasan Matko, Pavlin Josip, Pavlin Keti, Pire Cilka, Ručigaj Nada in sin Ranko, Starec Tatjana, šegula Ljudmila, Zmrzlikar Franc, Znideršič Slavoj, Žumer Anton. Iz Srbije so na Rdeči križ dožla obvestila o pogrešancih. Svojce prosimo, da dvignejo v pisarni na Miklošičevi cesti 22 b/II sporočila. Bruner Jože, Cebular Franc, Djurič Vukosava, Gligorijevič Fanči, Gal Alojzij, Ivančič Ignacij, Iva-novič Elica roj. Pust, Jelen Lojzka, Je-kič Lidija. Kilar J. Riko, Klavs Franc, Kocmur Alojz, Kokalj Stanko, Lederer Zinka, Ličof Rudolf Marija, Letnar Jože, Lubej Fran j o K., Odan Vladislav, Osana Dušan, Potočnik Jakob, Pršin Julijana, Pri j on Pavlina, Pritekelj Alojz, Radin Milan. Lazar Radah, Svab Franc, Slaček Malči, Tavčar Janez, Tonic Ivo, Trpin Hermenegild, Urbič Alojzij, Valentin Ivan z družino, Vujasinovič Jovan, Wo-chel Izidor J., Zavre Rudolf, dr. Zorjan Matko, Zupane Viktor, Znidašič Ludvik. Navedeni pogrešanci so se javili iz sledečih krajev: Cuprija, Niš, Cačak, Srem. Mitrovica. Pančevo, Užice, Paračin. — Marija Pristavec, Ljubljana, Ciglarjeva ulica 6, naj dvigne za njo došlo pismo njenega nečaka iz Pančeva. — Rdeči križ, sekcija za socialno pomoč, prosi vse atarše, ki bi potrebovali za nad-zcrovanje in vzgojo svojih otrok vzgojitelja ali vzgojiteljico, da sporoče svoj naslov naši pisarni, Frančiškanska ulica 6-1. — Rdeči križ, sekcija za socialno pomoč prosi vsa podjetja, ki bi potrebovala kakršno koli delovno moč, da čim prej javijo svoj naslov Borzi dela, Ljubljana, Delavski dom. Naše gledališče DRAMA Začetek ob 19. uri Sobota, 24. maja: »Komedija zmešnjav.« Izven. Znižane cene od 20 din navzdol. Nedelja, 25 maja: »Učenjak.« Izven. Znižane cene od 20 din navzdol. Pondeljek, 26. maja: zaprto. Dtelo, ki občinstvu izredno ugaja in izvablja veliko smeha ter ustvarja dobro voljo, je Shakespeareova »Komedija zmešnjave. Letošnja nova uprizoritev te komedije je dosegla največji uspeh, kar ga je imela kdaj v teku let na našem odru. Odlični prevod Otona Župančiča in posrečene kreacije so pripomogle delu do popolnega uspeha. Zabavi in razvedrilu je namenjena Dete-lcva veseloigra »Učenjak«, n v kateri bo igral naslovno vlogo Jan. Predstavljal bo mladega učenjaka, ki se je posvetil Študiju frenologije, a zaradi mehaničnega uporabljanja te znanosti zaide v skrajno neprijeten položaj. Igrali bodo še: Cesar, Daneš, Nablocka. Plut, Gale, Vida Juvanova, Pe-ček, Kaukler, Presetnik in Simčičeva. Režiser: dr. Bratko Kreft. ★ OPERA Začetek ob 19. uri. Sobota, 24. maja: Baletni večer. Red A. Nedelja, 25. maja ob 15. uri: »Princeska in zmaj.« Mladinska opereta. Izven. Globoko znižane cene od 24 din navzdol. ob 19. uri: »Faust.« Izven. Pondeljek, 26. maja: zaprto. Red A bo imel v operi »Baletni večer« d revi v soboto ob 19. Koreografije za »Baletni večer« sta pripravila šef baleta inž. Peter Golovin in soloplesalec Boris Pilato. Golovinove koreografije obsegajo naslednja dela: Griegovo lirično suito, odlomke iz Novakovega baleta. »Signora Giuventu« in Lisztovo madžarsko rapsodijo St. 2. Pilato pa je naštudiral Gluckov dramatični balet »Don Juan« in Ravelov »Bolero«. V sporedu bo sodeloval naš celokupni balet s so-listinjami, solisti in baletnim zborom. Orkester bo vodil Anton Neffat. Pri klavirju: dr. švara. MALI OGLASI GENE MALI OGLASOM Po 50 par za besedo, Din S.— davka za vsak oglas ln enkratno pn ■tojblno Din 3.— ca šifro aH dajanje naslovov plačajo oni, ki iščejo •lužbo. Najmanjši znesek za enkratno objavo oglasa Din 15.—. Dopisi tai ženitve se zaračunajo po Din 2.— za vsako besedo, Din 3.— davka sa vsak oglas tn enkratno pristojbino Din 5.— za Šifro ali dajanje naslovov. Najmanjši znesek sa enkratno objavo oglasa Din 20.— Vsi ostali oglasi se zaračunajo po Din L— za besedo. Din 3.— davka ■a vsak oglas in »flmttl'n pristojbino Din 5.— za Šifro ali dajanje " ----** trikratne ->biav<- Krojaškega pomočnika za veliko delo, sprejme takoj Rešetič, Masaryko-va 14-H. 9919-1 Kupujemo ▼se »Juhan« steklenice po najvišji ceni. »Aii-menta«. Vodnikova SS. od 10. do 12. ure 9539-7 Prodam Damske čevlje ševro, semlš, St. 40 popolnoma nove. prodam. Na ogled in cena v vseh poslovalnicah Jutra. 9846-6 Vse oglase za naslednjo steuilfco .JUTRO" sprejema oglasni odčele& Jutra nepretrgoma dnevno do 14 Vajenci (ke) Vajenko za Ono krojaško obrt sprejme F. Iglič, krojaški atelje, Pražakova 10, Ljubljana. 9942-44 IHIAB..111111 Trgovska vajenka ki ima veselje do trgovine, dobi mesto v trgovini z mešanim blagom. Hrana in stanovanje v hiši. Ponudbe na ogl odd. Jutra pod »Absolventka mešč. šole«. 9946-44 Pouk Italijanščine in nemščina vešč intelektualec išče primerne službe. Ponud be na ogl. odd. Jutra pod »Vesten«. 9875-4 Italiani che desider&te ad'lmpa-r&re la iingua slovena pr&ticabUe. mandate dl-stinte offerte ai'oglasnl odd. Jutra sotto slgla »Prčsto sloveno«. 9681-4 Kupim Elektromotor malo rabljen, 6 do 7 K8 kupim. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Kurivo« 9927-7 Supersport J BMW avto DV^.. J elegantna, najnovejša tvpa 1940, opremljen z vsem komfortom, naprodaj hitro za podpolovlč-BO nabavno ceno. Stroj garantiran, komaj uvožen. Samo resni interesenti naj pošljejo svoje ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Edini«. 9966-10 Štedilnik prenosljiv, uporaben, v dobrem stanju, kupim. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 9964-7 Kolesa Damsko kolo dobro ohranjeno, kupim. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod šifro »Damsko kolo«. 9943-11 Prehrana Sostanovalca s hrano ln vso oskrbo takoj sprejmem. Sv. Jakoba trg 5. 9969-14 Kapital Kupim delnice Trboveljske premogokop-ne družbe in Vojno škodo. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Delnice«. 9831-16 Hrastove hlode v vsaki množini kupuje parketna tovarna Pran Kotnik Verd. p Vrhnika 9586-15 Kupimo vsako količino bukovih drv, oglja, tramov ln desk. Ponudbe na »Exportles« Ljubljana. Tyrševa 15. 9877-15 Posest »REAMTETA« poststna posredovalnica r Ljubljani je samo •» PREŠERNOVI ULICI 54 »»sproti glavne pošte Telefon 44 - 20 Vsako nepremičnino v LJubljani in njeni okolic kupimo. »Realite-ta«, Prešernova ulica 54, I. nadstr., nasproti glavne pošte. Telefon 44-20. Zamenjam 4-stanovanjsko hišo v Celju z enako ali večjo v Ljubljani, po možnosti s trgovskim lokalom. — Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod šifro »Zamenjam 222«. 9928-20 tanovanje Trisobno stanovanje s kopalnico, oddam. — Podrožnik, Večna pot 26 9948-21 Kupim -tVd IlflTO SREBRO - PLATINO BRIUPHTE iMBRRCOE SRFIR3E BUBIHE BISERE I.T.O. STRB1I1SKE HRKITE TER UMETNINE PO NAJVIŠJIH CENAH stara tvrdka Jos EBERLE LJUBLJANA. TYRŠEVA 2 Dopisi Dvgnite dospele ponudbe v oglasnem oddelku Banka, Balila, Blizu tramvaja. Dobra metoda, Dober, Dobro idoča. Dobro plačam. Dvosobno stanovanje 900. Družabnik. Duševna lepota. Dobra znanka Financler 50%, Gater. Garnitura, Gotovino nudim, Izredna prilika, Intra 303, Ind. uradnik, Korespondent 45, Kupoprodaja. Knjiga, Lepa soba, Ljubezen, Lepo in čisto Lepota duše. Mesečni fiksni zaslužek 10.000, Moka, Mizar na dom, Maj. Mirna stranka, Novejša tipa, Omara, 2 osebi. Poštena delovna. Plemenita Potrebna, Primerna predlzobrazba. Pridelki, Rentabilno pod jetje. Red točnost 800, Radi bolezni, Soba za stalno. Sama vdova, Tri odrasle osebe, Takojšnja zaposlitev, Takojšen nastop 16. Uradnica, Višja izobrazba. Vračam, Vrt, Z nekaj gotovine, Zvest, Zelo mirna. Zanesljiva 222 , 666, 50%, 125.000. Veliko trgovsko podjetje išče v strogem centru pritlične lokale za pisarne. Pismene ponudbe na ogl. odd. »Jutra« pod »Strogi center 6«. Drobilec kupim star ali nov. JUVANCIC — Ljubljani!, Gregorčičeva 11. Rappresentante oppure esclusivista Albania, Dalmazia e territori ex Ju-goslavi. parli tedesco e sloveno, cerca primaria Časa prodotti profumeria. Scrivere: Cassetta 107 D. Unione Pubblicita Italiana, Milano. Zastopnika ali ekskluzivista za Albanijo, Dalmacijo in pokrajine bivše Jugoslavije, ki govori nemško in slovensko, išče prvovrstna parfu-merijska tvrdka. — Pisati: Cassetta 107 D. Unione Pubblicita Italiana, Milano. Importante ditta cerca negozio maniSatture nel centro, sia con merce, che senza. — Event. acquisto dello stabile. Offerte: Rif. U, Unione Pubblicita Italiana, Milano. Ugledna tvrdka išče manufakturno trgovino v centru, bodisi z blagom ali brez. Eventualni odkup stavbe. Ponudbe: Rif. 11, Unione Pubblicita Italiana. Milano. 71 Krojaški stroj rabljen, takoj kupim. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 9962-29 Velik trgovski lokal oddamo v strogem centru Ljubljane, primeren tudi za urade Po dogovoru bi ga oddali tudi samo pol. — Interesenti naj pošljejo ponudbe pod šifro »Lokal v centru« na oglasni oddelek »Jutra«. Sobe išče Opremljeno sobo v centru, z dvema posteljama ter eno prazno sobo za pisarno, iščem za takoj. Lahko tudi dvosobno stanovanje. — Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Nujno 9. 9842-23a Šest sob primerno opremljenih, z eno posteljo ln souporabo kopalnice, iščem takoj. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod značko »Sest sob«. 9965-23a /orreste esportare in Italia i Vostri articoli e comperare merce italiana? Si raccomanda bene organizzata e ben condotta firma RIVA 8 Co. MilonA Via. Pnniil^i>in 10. Ali hočete izvažati svoje predmete v Italijo? Nakupovati italijansko blago? Prvovrstna, dobro organizirana tvrdka Vam je na razpolago. RIVA e C. Milano, Via Poniaccio 10. Din 2 - ko čebule, ako nporahliate Cepo E. Salgari: 14 BOJ ZA M0MPRACEM Pustolovski roman »Da, rad bi jo videl,« je rekel sultan. Yanez je dal nekaj povelj, ki jih je moštvo ne-utegoma izvršilo. Nato je rekel: »Pojdiva, visokost.« Spustila sta se v kajuto, spremljana od Nizozemke, ministrov in tajnika. Vrata vseh kabin so bila na stežaj odprta, in sultan bi bil moral ujetnika takoj opaziti, ko bi bil kje. Sultan je občudoval salon ter obšel vse kabine, ki jih je pazljivo preiskal. »Krasna ladja!« je rekel. »S to ladjo bi se upal kljubovati otoškemu radži.« »To bomo tudi storili.« »Rajši ne plovimo tako daleč. Top se hitro sproži, in moji dobri podložniki bd bili ob svojega sultana.« »Nič se vam ne bo zgodilo,« je odvrnil Yanez, odpiraje steklenko šampanjca. »Ako ne boste skrbeli za to, da se vas bodo gusarji bali, priplovejo lepega dne v vaš zaliv in vam nakopljejo hude preglavice. Morda me takrat ne bo več pri vas, da bi vas branil.« »To je na žalost resnica,« je rekel sultan in na dušek zvrnil pijačo vaae. Tisti mah se je oglasil žvižg. Jahta je bila vzdignila sidra in z vso paro odplula na morje. »Pojdimo na palubo, visokost,« je rekel Yanez, »in pričnimo lov.« Zapustili so kajuto in se vzpeli na poveljniški mostič. - Jahta je plula z veliko brzino. Pred njo je vzki-pevala zelena voda, in penasti grebeni valov so se lomili ob njenih bokih. Yanez je bil dal prinesti štiri puške ter jih razdelil gostom. »Lov se pričenja, gospoda,« je dejal. »Ladja se premočno ziblje. Težko bo kaj zadeti,« je rekel sultan. »Videti je, visokost, da niste mornar,« je Yanez odvrnil. »Pokažem vam, da je moči dobro streljati tudi tedaj, kadar je morje nemirno.« Albatros z mogočnimi krili je pravkar lete! čez ladjo. Yanez je po bliskovo zgrabil eno izmed pušk, kratko pomeril in sprožil dvakrat zaporedoma. Ptica, zadeta v prsi, je obupno zaplahutala s pe-rotnicami, da bi se obdržala v zraku. Nato je strmoglav padla v vodo, velikemu morskemu psu naravnost v žrelo. »Ti tatovi nam bodo pogoltnili ves plen,« je rekel sultan. »Vrnili se bomo v Varauni, ne da bi mogli pokazati vsaj zanikamo morsko lastovko.« »Lov se je šele pričel, visokost,« je Portugalec odvrnil. »Zdaj ste na vrsti vi! Evo vam cilja!« Lep fregatnik je letel mimo. »Streljajte, visokost,« je rekel Yanez. »To je pravi trenutek.« Sultan je dvignil puško in ustrelil. Fregatnik je padel iz višave ter izginil v žrelu drugega morskega psa. »Ali se ne bi mogli kako otepsti teh nepridipravov, milord?« je togotno vzkliknil sultan. »Če hočete, lahko enega ujamemo.« »Da, o, da!« je vzkliknil sultan in kakor otrok zaploskal z rokami. Vanez je zažvižgal, in Mati je prihitel k njemu. Polglasno mu je šepnil nekaj besed ter ukazal, naj ustavijo ladjo. »Ali mi podarite morskega psa, če ga ujamemo?« je vprašal sultan. »Meso morskih psov ni dobro, visokost.« »Kitajcem bo šlo kot dar njihovega blagega sultana imenitno v slast. Samo kosti bodo pustili. Ze dolgo jim dolgujem nekaj za krasen dragulj, ki so mi ga podarili.« »Naj se torej najedo morskega psa!« je rekel Yanez, ki ni mogel zatajiti nasmeška. Mati je prišel s šestorico mož na palubo. Nesli so veliko trokrako sidro, vse ovito z rdečim blagom. Na enega izmed krakov so bili privezali dobršen kos slanine, ki je utegnil tehtati svojih sedem do osem kilogramov. K uhlju sidra so pričvrstili močno verigo, ki je tekla čez škripec na zadnji palubi. Tako je bilo zlahka moči potegniti zver kvišku, če popade. Sidro so vrgli v vodo, mornarji pa so se oborožili s sekirami in parangi. Ker je bila voda zelo prozorna, so dobro viden sidro, ki je viselo kakih dvajset metrov globoko. Rdeči ovoj je moral zbuditi pozornost morskih pošasti. Kmalu se je vzdignila iz morske globine velika senca in se približala sidru. A komaj se ga je dotaknila, je hitro spet izginila v brezdno. »Kdo ve, ali se bo vrnil?« je menil sultan. »Lakomnost je močnejša od strahu,« je Yanez odgovoril. »Samo malo potrpite, visokost.« Kadar človek lovi te zveri, se mu ne sme preveč muditi. — Evo, vidite? vrača se.« Morski pes je počasi plaval kvišku. Slanina, ki je bila v resnici dober založaj, ga je neodoljivo pritezala k sebi. »Da mi nihče ne črhne!« je rekel Yanez. »Ne smemo ga motiti.« Bil je krasna žival, kakih sedem metrov dolg, s tolikšnim gobcem, da je bilo v njem prostora za sključenega moža. Toda očitno je bil star prevejanec, kajti namesto da bi jo ubral naravnost proti slanini, je jel krožiti okoli sidra v velikih lokih, ki so postajali vse manjši in manjši. Rdeče cunje, s katerimi je bilo sidro ovito, so mu najbrž zbujale predstavo mesa, ki še krvavi. Kakor vse pošasti njene vrste, je bila zver nezaupljiva, in vselej, kadar je hotela pogoltniti grižljaj, jo je senca mož, ki so se sklanjali čez ograjo, ali gmota ladijskega trupa preplašila, da je spet naglo odplavala. sn OnMi OMOta ffiTiju. — fhft m fcnuBng tAltsu Stanko finot. — Za Narodno tiskamo d. d. kol tiakaoiarja Fran Jerao. - Za inseratm del je odgovoren Aiojs Novak. — Vsi ? Lgubljam.