122. številka. Ljubljana, v četrtek 31. maja XXVII. leto, 1894 SLOVENSKI MOD. Vasja vsak dan »večer, isimfii nedelje in praznikn, ter velja po poi ti prejeman za avstro-ogerske deželo za vse leto 15 gld., za pol leta 8 gld., za četrt leta 4 gld., za jeden meeec 1 gld, 40 kr. — Za Ljubljano brez pošiljanja na dom za vse leto 13 gld., za četrt leta 3 gld. 30 kr., sa jeden mesec 1 gld. 10 kr. Za pošiljanje nadom racnna Be po 10 kr. na mesec, po 30 kr. za četrt leta. — Za tuje dežele toliko več, kolikor poStnina znafia. Za oznanila plačuje ne od cetiristopne petit-vrste po 6 kr., če se oznanilo jedenkrat tiska, po 5 kr., če se dvakrat, in po 4 kr., ce se trikrat ali večkrat tiska. Dopisi naj se izvole fraukirati. — Rokopisi se ne vračajo. — Uredništvo in npravnistvo je na Kongresnem trga st. 12. Dpravniatva naj se blagovolijo pofiiljati naročnine, reklamacije, ozuanila, t. j. vse administrativne stvari. Vabilo na naročbo. Nlnvno p. u. občinstvo uljudno vabimo nim nov* aareebo, »ture gospode naročnike pn, kn-terlm bu potekla koncem uienecn naročnina, proslmoi da Jo o pravem času ponove, da poai-ljan|e ne preneba lu da dobe vse številke. „SLOVENSKI NAROD" velja mM ljubljanske naročnike bres posll|a- n|a ua doni t Vse leto . . . k i «1. I Ji-— I Četrt leta . . gld. »-»o Pol leta ... „ n-SO I Jeden mesee. j-lo Ea poslljanfe na dom se računa lO kr. na mesee. »O kr. ta četrt leta. H posli |anjeua po poi ti veljat Vse leto . . • Rld. 15-—I Četrt leta . . . |(ld. 4* — Pol leta ... „ 8*— j Jeden mesee . 1*40 Buf~~ Naročaje se labko ■ vsakim dnevom, a b kratu se mora poslati tudi naročnina, drugače se ne oslramo na dotično naročilo. Upravništvo „Slovenskoga Naroda". Dolenjska železnica. Slovesnim uaiMiiom otvorila se je danes prog;* Grosuplje-Novomesto-Straža ter s tem za sediij po-polnila glavna proga dolenjske železnice. Za našo dolenjsko stran, ki je bila do sedaj nekako ločena od ostalega sveta, je to velepomenljiv dan, pomenljiv v gospodarskem, pa tudi v političnem oziru. Industrija in obrtnija na Dolenjskem je polagoma propadla, ker ni mogla tekmovati z industrijo drugih srečnejših krajev blizu večjih občil, pešati je začel ves gospodarstveni razvoj dolenjskih pokrajin; in posledica ? V trumah izseljevali so se ljudje v Ameriko, iščoč tam boljih pogojev gmotnemu uspevanju. Opravičeno je upanje, da bodn. dalo otvorenje železnice nov krepek impuls gospodarstvenomu razvoju in da bode to za našo dolenjsko stran začetek boljše dobe. Iz srca torej pozdravljamo ta pomenljivi dan. Otvorenje dolenjske železnice pa bode velike važnosti tudi v političnem oziru, ker bode zbližala Dolenjce s središčem Slovenije, z belo našo Ljubljano. Da bode to po vsej Dolenjski povzdignilo in okrepčalo narodno zavest, je pač samo ob sebi umevno. Srčno torej pozdravljamo važni ta dogodek tudi z narodnega stališča. LISTEK. Dr. Laza K. Lazarević. Životopisna studija. Sestavil J. P, Planinski. (Dalje.) Kakor ti dve, o katerih smo govorili, takisto bo tudi ostale povesti Lazaiev'ć^ve — iztmši BWor-therja" — slike s sela. — V Srbiji pi?6 malo ne vsi boljši pripovedovalci povesti „h sela". To je tudi nekako naravno, ako pomislimo, da je tod sploh razvito demokratsko življenie; a pravo narodno življenje se pokazuje le v selu, ker do pred nekoliko leti srbski narodni element ni niti bival v mestu. Tud )e bila za Turkov, a tudi potem je ostala zmes vsakovrstnih elementov, ki so imeli vrlo malo narodnega značaja na Bebi. Ti elementi so se bavili malo ne zgol s trgovino in so s« dobro zlagali s Turki. Srbski Beljaki niso brez velike potrebe niti prihajali v mesto. Sedaj napoka čas, da bo vsa ta mesta posrbijo in da pričn6 živeti narodno, toda mestno življenje. Poslej bodo tudi novelisti imeli več materijala ca povesti iz meščanskega življenja, dočim ae i\ sedaj ne more reči, da Umestno se nam vidi, da se danes, ko ae izroča javnemu prometu glavna proga, ozremo nekoliko na zgodovino dolenjske železnice. Ravno tri deset let je letos, odkar se je prvič začelo resno pretresati vprašanje o zgradbi dolenjske železnice; leta 18(54. vzprejela je namreč trgovska in obrtna zbornica kranjska resolucijo, v kateri naglasa potrebo železnične zveze za gorenjsko in dolenjsko stran naše vojvodine; tudi deželni zbor kranjski pridružil se je temu koraku leta 1866. in 1808. Zgradba gorenjske železnice se je tudi v resnici kmalu pričela in izvela, vprašanje o dolenjski železnici pa je kmalu potem popolnem zaspalo. Pač je vlada leta 1869. predložila državnemu zboru načrt zakona o popolnitvi avstrijske železnične mreže in v svoj načrt vzprejela tudi dolenjsko železnico ter se je leta 1872. izvršila tudi tehnična revizija trase, ali vsled finančnega poloma leta 1873. opustilo se je vsako nadaljnje delovanje. Leta 1883. pn se je deželni zbor zopet resno začel baviti z vprašanjem dolenjske železnice; leto dnij pozneje osnoval se je posebni konzorcij, da izvede potrebne priprave, in dežela dovolila je temu konzorciju 5000 gld. v poKritje prvih troškov. S podporo trgovskega ministerstva, ki je dalo na razpolaganje potrebne tehničie moči, izdelal se je potsm generalni projekt ter se je leta 1886. proga že natanko določila. Določilo se je, naj vodi glavna proga iz Ljubljane do Novega mesta, odnosno do Straže, na Grosupljem pa naj se odcepi stranska proga, vodeča v Kočevje. Sedaj pa je bilo treba rešiti težavno vprašanje o dobavi potrebnih novč-nih sredstev. Vsi stroški proračunjeni so bili na 10 milijonov goldinarjev, od katerih je prevzela država 21 /, milijona gl., ostala svota 7l/a milijonov gl. pa bi se imela dobaviti potom izdaje delnic. Dežela obljubila je 500000 gld. prispevka, pozneje pa je namesto tega prispevka prevzela garancijo za 4% obrestovanje in poravnavo prijoritetnih delnic. Ve-levažna za srečno rešitev vprašanja bila je tudi pogodba, s katero se je Trboveljska premogarska družba kot lastnica prostranih premogokopov na Kočevskem obvezala, da bode upravi državnih železnic, katera vodi promet na dolenjski železnici, dobavila vsako leto 100.000 ton premoga proti jim oedoBtaje take tvarine, samo zdi ae, da je srbski pisatelji, ki so malo ne vsi selska deca, ali ne znujo poiskati, ali če to znajo, ne marajo uporabiti te tvarine. To velja za veČino, a nekateri su se Že pojavili tudi na tem polji, in sioer ne brez uspeha. Mej pisatelji, ki so tudi mestno življenje obdelavah z veliko spretnostjo in osobitim uspehom, je tudi Lazarević s svojim „Wertherjem", o katerem izpre-govorimo kasneje. A sedai se pomudimo Se nekoliko pri njega mojsterskih slikah „s selaH. — Tretja teh slik se zove .Na bunaru" („Otadžbina" 1881). To je psihološko pesniška studija, kakeršnih je vrlo, vrlo malo, iu kakeršuo more napisati samo velik psi Lolo« — zdravnik in velik pesnik, kakergen je Lazarević. — Neka razvajenka, Anoka, bi rada z zopernim in osornim vedenjem razkopala patrijarhalno življenje v selski zadrugi; niti starešine oe mara slušati, ampak celo nagovarja svojega prilično omejenega moža, da ji pridobi v hiši večje pra\o, kakor je uživa katerakoli nje svakinj. Kaj stori starešina, da jo dovede na pravi pot? On ji daje to pravo v večjem objemu, nego si je celo sama Anoka mogla sanjati. Vsa deca v hiši se ji morajo pokoravati in ji s t reč i. Kar Anoka reče, to je odslej v hiši sv. pismo, ia gorje členu zadruge, kateri je povračilu razmerno nizkih lastnih stroškov družbe. 8 tem bila je tudi finančna stran tega za Dolenjsko toli važnega železničnega vprašanja rešena. Dne" 28. aprila 18'JO predložila je potem vlada državnemu zboru načrt zakona o zgradbi dolenjske železnice, kateri načrt je dne 6. junija 18130 dobil najvišjo sankcijo. Ko je dobil dne 5. marca 1891 tudi od deželnega zliora sklenjeni garancijski zakon najvišje potrjenj*, pričelo se je meseca maja sledečega leta z gradbo železnice in sicer najprej proge Ljubljana-Grosuplj« Kočevje, katera je bila — kakor znano — dne 27. septembra lanskega leta javnemu prometu izročena. Meseca septembra 1802 pričela se je graditi tudi proga Grosuplje-Novomesto-Straža, katera se je danes slovesno otvorila. Gradbo obeh prog vodil je naš rojak nadinšpektor F. Klernenčič ter odgovarja zgradba sama in vse železnične naprave vsem modernim zahtevam. Obe progi dolgi sta skuraj 132 4:")3 kilometrov in sicer ima glavna proga Ljubljana - Novomeato - Straža 82966 kilometrov, stranska propa Grosuplje-Kočevje pa 49487 km. Opis proge Ljubljana-Grosuplje-Kočevje priobčili smo povodom slovesne otvoritve meseca septembra lanskega leta; tukaj naj nam bode dovoljeno nekoliko opazk o danes otvoreni progi Grosuplje-Novomesto-Straža. Od Grosupljega vodi proga s početka blizu državne ceste, potem pa jo v velikem ovinku zapusti ter se ji zopet približa še le pri Vi.šnjigori. Blizu Višnjegore peljemo se skozi prvi 444 m dolgi tunel. 01 tod gre ptoiia zopet paralelno z državno cesto mimo vasi Hudo, znane radi živahne trgovine s čebelami, do postaje Zatičine; za Zatičino vije se železnica zopet južno od državne ceste ter se ji približa zopet pri Radoha-vasi, kjer se ž njo križa ter potem severno vodi do Velike Loke in Trebnjega. Mej Trebnjim in Mirno pečjo —■ na desni strani proge nahaja se v romantični legi grad Žužemberk z močnimi stolpi ter trg istega imena — pelje nas železnica pri Sv. Ani zopet skozi 450 m dolg tunel potem pa se, zdaj bliže, zdaj dalje od državne ceste, bliža glavni postaji Novo mesto, kjer se na zapadni strani mesta na levem bCvgti Krke nahajajo staeijska poslopja. Mesto, ki ima jako prijazno in lepo lego, ustanovne bi slušni. Ta psihološka operacija je bila smela, nečuvens, ali je rešila celo zadrugo. No, to treba čitati, marno čitati — takšno suhoparno izvestje niti najmanj ne more seznaniti čitatelje o pravi vrlini te povesti. Ko bi mi bilo tudi deloma moči popisati vse ono, kar je prekrasno, ali način, nakit, ali vse, vse, celo naibolj postranske stvari dopri-nušajo, da dobi povest pravo svetlost. „Sve će to narod pozlatiti!" in .U dobri čas hajduci" („Otadžbina" 1880) sta dve črtici iz narodnega življenja, katerima se niti najmanj ni smeti sramovati Turgenjevljevih črtic iz Bodobnega ruskega ž vljenja. Obe sta tendencijozni, ali tako, kakor mora biti vsak tak književni proizvod teudencijozen, ako buče odgovarjati denašnji nalogi lepe kujige, katere smoter ni, da krajša Čas odcvelim guvernantam in nedolžnim gojenkam kakega zavoda. Ta tendencija je jasna in očita, ali ni naravnost razodeta niti povedana čitatelju, kakor to delajo nevešči pisatelji, ampak je rezultat one situvacije in one epizode iz naroduega Življenja, katero nam je pisatelj predočil. Ni, kakor moralni nauki, ki nam jih nespretni pisci basnij pri kraji pripominjajo, ampak kakor čista morala, katera neposredno izhaja iz dobro pripovedovane črtice. ljeno je bilo leta 1305. po vojvodi Rudolfu IV., po katerem je tudi dobilo ime Rudolfovo, čeravno ae je do današnjega dne tudi ohranilo ime Novo mesto, ko so po nekem velikem požaru akoro vse hiše bile na novo zgrajene. Za izletnike je Novo mesto znamenito; v treh četrtinkah ure pride se v Toplice, kjer se nahaja že v srednjem veku dobro znana kopelj, ki se bode sedaj tem laglje razvila, ko se je primaknila svetovnemu prometu. Lep izlet je nadalje v Sotesko, kjer se nahaja slovit in posebno glede arhitekture znamenit grad kneza Auersperga, ter v Belo krajino, kjer so se do danes najčisteje ohranile staroslovenske naše šege in običaji. Od Novega mesta do Straže vodi železnica ob levem bregu Krke ter dospe v 19 minutah do končne štacije. Glede naravnih krasot zasluži nova proga vso pozornost; povsod se potniku odpira pogled na lepe vasi, cerkve in gradove, zelene gozde in travnike in upati je, da bodo naši turisti tem do-sedaj skoro pozabljenim krajem lepe naše domovine posvetili svojo pozornost. Z novo železnico pa te je naši dolenjski strani tudi odprlo velevažno prometno sredstvo, ki bode brez dvojbe blagodejno uplivalo na gospodarstveni razvoj, pospeševalo industriju in obrtnijo, pospeševalo pa tudi narodni in politični razvoj nadarjenega in marljivega slovenskega naroda na Dolenjskem. Se ve da bode dolenjska železnica pravo vrednost zadobila še le tedaj, ko se bode zvezala od Straže naprej z južnimi pokrajinami, kar se, upamo, zgodi v nedaljni bodočnosti; začetek je z danes otvoreno progo storjen in s tem pivi korak k lepši in boljši prihodnjosti naše Dolenjske. Zato hvala iu slava vsem, ki so k temu pripomogli! Državni zbor. Na Dunaji, 30. maja. V odsotaosti mnogih poslancev rešila je danes zbornica trgovinsko pogodbo s Rusijo. Sodilo se je, da se jej bodo poljski poslanski iz gospodarskih in političmh razlogov upirali, a vlada jih je bila že prej pomirila. Mladočeški govorniki so se izrekli za pogodbo iz gospodarskih in iz političnih razlogov. Posl. baron S c h w e g e l je v daljšem govoru obrazložil pomen te trgovinske pogodbe in posamne nje določbe ter priporočal nje vzprejem. Z iper predlogo je govoril posl. Fiirnkraiz, rekši, da bodo oškodila kmetijstvo, kateremu dela že ogerska konkurenca veliko škodo. Trgovinski minister grof VVurmbrand je oaglašal v daljšem govoru, da je avstrijskim obrtnim izdelkom zapad zaprt, da si morajo torej vzhod priboriti, kar je toliko laglje, ker doloma pogodba prav ugodne carine. V tem oziru bo pogodba tak dobiček dajala, da bo škodo po znižanih carinah na rusko iito lahko preboleti. Tudi v političnem oziru je skleueoa pogodba velikega pomena in jamči mirno bodočnost. Za predlogo so nadalje Se govorili poslanci dr. Kramar, Kaiser, grof Kari Z e d t \v i t z , dr. V a S a t y in poročevalec baron S c b w e g e 1, potem pa je zbornica predlogo vzprejela. Prihodnja seja jutri. Politični razgled« Notranje dežele. V Ljubljani, 81. maja. Levi&arji in vlada Klub nemška levice ae je včeraj več ur posvetoval o najaktuvelnejšib političnih vprašanjih. Štajerski in koroški poslanci so spravili sadnjo odločbo ministerstva notranjih del glede slovenskega aradovauja v razgovor in ae seveda izrekli o njej kaj neprijazno. Razpravljalo se je tudi o vladnem odgovoru na interpelacijo glede Župnika Deckerta. Oficijelni komunike:, kateri je levic« razglasila, naglasa, da Bta v razpravo posegla tudi ministra Plener in 'VVurmbrand in skušala pomirjevalno upli-vati na štajerske in na koroške poslance. Klub je soglasno vzel na znanje pojasnila imenovanih ministrov in izrazil zagotovilo, da bode še nadalje podpiral svoja zastopnika v kabinetu. — Kaj se je levičarsko navdušenje za koalicijsko vlado že tako ohladilo, da nečejo več podpirati cele vlade, nego samo svoja zastopnika v kabinetu, ali je to strašilo? Kaže se, da sta Plener in VVurmbrand ukrotila levičarje grozeč jima s — Taafleom in Stein-bachom. JVekerle na Dunaji. Včeraj dopoludne ob 2. uri je bil ogerski mi-nisterski predsednik pri cesarju v avdijenci. Jedno uro pred njim se je cesar posvetoval tudi z domobranskim ministrom ogerskim Fzm. Fejervarjjem. Iz liBtov, ki so z ogersko vlado v zvezi, se razvidi, kake predloge je Wekerle stavil cesarju. Nasvetoval mu je, naj formeiuo privoli imenovati nekaj dednih članov magnetske zbornice. Imenovanje bi se izvršilo šele pozaeje, za sedaj bi zadostovalo načelno privoljenj s, ker bi bil to dokaz, da se cesar strinja s predlogo o civilnem zakonu, in bi se potem gospodska zbornica več ne upirala. Vzhc vsemu zmago na* povedujočemu pisanju ogerski vladi služečih listov si ve od h nihče ne prikriva, da je položaj jako kritičen in celo „N Fr. Presse" priznava, da je prav lahko mogoča velika in resna kriza. Viiaitje države. Srbski prevrat. Sedaj le še trikrat na teden izhajajoči .Odjek", glasilo radikalne stranke, pomije pristaši svoje, naj se ne udeleže nikakib volitev in sploh nobeue politične akcije. Naj druge stranke obnove to, kar je vea narod obsodil, radikalci pa aaj branijo svojo moč za hvaležnejše naloge. Volili smo, pravi imenovani list, dvajset let po vseh možnih zakonih in ustavah in vselej smo v bitki zmagali. Sedaj se lahko malo od poči jemo. Naj vladajo tisti, ki hočejo vladati, da se uverijo, ali je mogoče sedeti na bajonetih. — Ali je to msrda mir pred viharjem? Stambulov — odstopil. Doli na Balkanu začelo je zopet tlet'. Odstopil je Stambulov in ž njim je prišel na Bolgarskem ob veljavo tisti sistem, kateri je Milan v Be-lemgradu zopet oživil. Neposredni povod bolgarske krize še ni znan, ve* se le, kar smo mi po ruskih listih pogostoma poročali, da je nasprotstvo mej Stambulovom in Koburžanom že staro in da se je mej njima Že dlje časa bil srdit boj na življenje in na smrt. Posebno oster pa je postal ta boj, ko je začel Stambulov utesnjevati Koburžanovo svobodo, ko je jel na svojo pest izdaiati zakone in uprizarjati velike akcije. Ko je bil mej Stambulovom in vojnim ministrom Savovom nastal koBnikt, vsled katerega je slednji moral odstopiti, postal je njegov nasledaik polkovnik Petrov, torej Koburžaaov in ne Stambulovljev kandidat. To je bil prvi vidni zaak razpora mej Koburžanom in Stambulovom. Slednji je potem na svojo pest pri sultanu sprožil makedonsko vprašanje, s tem podprl svojo in oikodil Koburžanovo avtoriteto. Ali je to ali kaj druzega prouzročilo krizo, ni znano. Istina pa je, da ae je bilo mej prebivalstvom začelo veliko opozicijonalno gibanje. Kruto, neclovelao postopanja 8tambulov-ijevih biričev, strahoviti policijski pritisk, kričeča kršenja zakonov — vse to je ljudi ravno tako jezilo, kakor to, da je Stambulov drž. blagajno očitno plenil in si s državnimi novci polnil žepe. Kdo postane Stambulovljev naslednik, Se ni določeno, sodi se pa vzlic ugovorom, da se premeni vea sistem notranje in zunanje bolgarske politike. Novo francosko ministerstvo. Dupuy, Garuotov ljubljenec, je sestavil novo ministerstvo. Stranke so z novo vlado še dosti zadovoljne. Dupuy sam je jako priljubljen. Vojni minister je ostal general Mercier; pravosodstvo je prevzel senator Guerio, ki je ta resort Že jedenkrat upravljal; poljedelski minister je ostal prijatelj varnostnih carin Vigter; finančni mmster je postal novinar Poincaie bivši reporter časopisa „ Voltaire", star Šele 34 let, izredno nadarjen mož, ki je bil že jedenkrat naučni minister; minister uoaojib del je postal 40 let atari Hanotauz., diplomat po poklicu, zadnji čas uradnik v ministerstvu uoaojih del; naučni portfelj je prevzel odvetnik in pesnik Lkygues; javne zgradbe je prevzel nadarjeni Barthon, kolonije posl. Delcaseć, mornarico Faure, trgovino pa senator Lmrties. — Splošno se sodi, da je Carnot že iz početka krize računal na Dupuya, češ, da mu zagotovi zopetno izvolitev za predsednika. Bourgeoisa in Brissona je le poklical, da zavrne to domnevanje, stavil pa jima je glede sestave ministerstva take pogoje, da njegove ponudbe nista mogla vzprejeti. Najnovejša Turplnova afera. Izumitelj melinita, Turpin, je bil svoj čas obsojen na večletni zapor, ker je bil tajnost, kako se izdeluje melinit, katero tajnost je bil vladi prodal za pol milijona frankov, publictral. Pred nekaj meseci je bil pomiioščen. Ponujal je na to vladi nov izum, električno mitraljezo, ki bi v vojni grozovito učinkovala, a nihče bo ni hotel ž njim pogajati. Ministri ga niti k sebi niso pustili in so odklonili vse posredovalne poskuse. Turpin se je na to preaelil v Bruselj, kamor je prišel šef topoičarstva neke tuje države in kupil izum Turpinov za drag denar. Stvar je prišla sedaj v javnost. Francoski vojni minister Mercier pravi, da izum ni nič vreden, ali javno mnenje je silno razburjeno in se h tem izgovorom ne da pomiriti. Stvar pride te dni v parlamentu v pogovor. Domače stvari, — (K zgodovini Kranjske gimnazije in Celjskih slovenskih paralelk ) Polemi-zujoč z nekimi nemškimi listi, ki bo nikakor ne morejo sprijazn ti z mi-lijo, da bi se na Celjski gimnaziji ustanovile slovenske vzporednice, pravi BStidsteiri8Cbe Post", da je ta stvar v ministerskem svetu že rešena, in sicer ugodno za nas. Govoreč o raznih fazah tega vprašanja pripoveduje mej drugim, da je grof Hohenwart, predno se je začela v proračunskem odseku razprava o naučnem proračunu, izjavil, da se odpove vodstvu konservativnega kluba — vsled česar bi bila koalicija razbita — če se Celjsko vprašanje ne reši tako, kakor je že bila sklenila prejšnja vlada. Z ozirom nt to, da Kranjska gimnazija in Celjske paralelke ne škodijo nemškim interesom, je vlada tedaj sklenila ustreči BaW" Dalje v prilogi. l zbok svoje tendencije i zbok umetniške razpletenosti je prva napominanih črtic jedna najboljših proizvodov Lazarevićavih, ako je sploh mogoče njega proizvode drugega proti drugemu klaaifikovati. To je tragedija v malem, kakeršnih je zadnja vojska v Srbiji dosti napravila. To je tragedija. Narod ni „ pozlatil", kar bi bil moral „pozlatiti". Boriteij za domovino, kateri je zastavil svojo glavo zanjo, zastavil vse, kar je mogel, mora bo do kraja svojega jadnoga življenja v mukah in v ponižanji potikati od nemilega do nedragega in prositi skorje kruha zgol zato, ker se je v divni navdušenosti boril za svobodo svoje domovine 1 — To je jedna najlepših slik, kar jih ima srbska književnost. Ta Blaguje pa ta stotnik Tanasije, kako sta plastiški izdelana značaja, da v rebuici kar žijeta in dihata pred teboj. Vsaka nju beseda, vsako gibanje je osnovano na natančnem motrenji nju Življenja. Tu ni nikakeršne pesniške koketerije, tebi se zdi, kakor da gledaš Herakla v njega robustni nagoti, in sam sebi pri-znaješ: ali vse na njem pokazuje moža, vse od pet do glave. TakiBto se nam je diviti tudi drugi imenovanih dveh povestij Lazarević^vih, „U dobri čas hajduci", ter nje pisatelju, kateri je z nekoliko besedami tako Živo, jedrovito, v drobnih nijansah razvil čitatelju vso povest, katera nam pokazuje plemenito težnjo pisateljevo, s katero bi rad razgnal predrazsodek v svojem narodu o avstro-ogerskih Srbih. On ne govori mnogo, ne poziva Boga in svetnike na pomoč, da dokaže, da so Srbi tudi tostran Save istotaki, kakor onstran nje. Os navaja konkreten slučaj, on dovaja Srba — „Švabo" mej svoje rojake, kjer mu daje prilike, da se pokaže, da je tudi on mladenič na svojem mestu; in ko si je osvetlil svoje lice, razplinil se je tudi ta predrazsodek v narodu. Največja povest Lazarevićeva pa je „Wer-ther" (Otadžbina 1882). Analiza Jankovega zoa-čaja in vedenja je izvedena a psihološko globokostjo in b tako svežimi naravnimi bojami, kakeršnih je malo v celi jugoslovanski literaturi. Tu je pesoik-pisatelj pokazal, da ni umetnik samo tedaj, kadar mu je treba predočiti dušo seljakovo, nepokvarjeno po moderni kulturi, ampak tudi tedaj, kadar ae loti predmeta, občečloveškega, kadar črta ljudi, kateri bo vzprejeli tudi po kak žarek kulture, bodiai da ta žarek tudi ni čista svetloba. Seveda mu je i tu cilj — naroden. Oa hoče pokazati rojakom, kako ni toliko vredno vse tisto, kar drugi narodi smatrajo za veliko in Bog ve kaj še, in kako je smešno in brezumno, kadar se oni prično povajati po teh „velikih primerih", gubeč iz vida i eame sebe i svoje prilike, vlagajo bolest in nezmiBelne sklepe tje, kjer bi bilo treba, da zdravi razum in pošteni narodni duh razčisti oblake in odpodi bolest, ako bi se hotela vsiliti. Tako je izvedena analiza Goethajevega čestitegs junaka. Ni je provzro-Čila fioviuistiška mržnja, ampak pravični narodni odpor zoper ono, kar bi utegnilo zavesti na krivi pot pisateljeve rojake. Ni je zadahnilo pusto zaupanje v samega sebe, ampak neomajna resnica kot rezultat zdravniške vede, kateri je namen, zdraviti tudi due. Ni napisana z nekaterimi praznimi frazami, ampak je odeta v umetno opravo, katera ne pozablja ničesar. Nikjer menda ni pustolovec Wertuer doživel večjega poraza in ostrejše kritike, kakor v Lazarevi cevem „Wertherji". A pravična je, krepka in zdrava, od srca in odločna. — Umeje se, da se v ti kritiki ne ogleda samo Werther, ampak tudi vai drugi sentimentalno-boležljivi .bedaki". Za naše slovensko občinstvo, katero s posebno slastjo čita — žal da najslabejše nemške pisatelje (a kaj so šele oni, ke ima celo Goethe svojega VVertherja!), je od posebnega interesa ta Lazarevićeva povest. Morda bi njih književni ukus s tem kaj pridobil ter bi segli po drugih proizvodih, katerim ni jedino priporočilo to, da so pisana v slovanskem jeziku. (Konec prih.) ■SfiafiHa^UH^H^B^^^HmliBBl Priloga ^Slovenskemu Narodn« 6t. 122, dnć 31. maja 1894 slovenski zahtevi in minister Madejiki je to ob- j ljubil. Pred kratkim se je vprašanje o Celjskih pa-ralelkah zopet pretresalo v ministerskem svetu in ta je z vsemi glasovi zoper glas trgovinskega ministra grofa \Vurmbraoda sklenil, rešiti to stvar v zmialu obljube, katero je bil naučni minister dal slovenskim poslancem v proračunskem odseku. — Isvestno je ta donesek k zgodovini Kranjske gim nalije in Celjskih paralelk prav pikanten in zato amo ga tudi zabeležili, ali pa je tudi povsem resničen, za to bodi odgovoren citirani Mariborski list. — (Otvoritev dolenjske železnice.) Svečanim načinom otvorila se je danes glavna proga dolenjske železnice. Slavnostni vlak, sestavljen iz elegantnih novih voz prvega in drugega razreda, odpeljal se je pri lepim vremenu s povabljenimi gosti ob 8 uri in 10 minut z južnega kolodvora v Ljubljani. Mašina je bila krasno nakičena s cesarskimi in deželnimi zastavami in grbi ter z lepimi Šopki in venci. Namesto trgovinskega ministra, ki je zadržan vsled razprav državnega zbora, prišel je k otvorjeoju aekcijski načelnik vitez W i t te It; nadalje prišel je glavni nadzornik državnih železnic vites Bilinski, več dvornih svetnikov in višjih Selezničnih uradnikov. Iz LJubljane odpeljali so se deželni predsednik, deželni glavar, mnogo deželnih in državnih poslancev, župan Ljubljanski, predsednik trgovske in obrtne zbornice kranjske itd. Ob kolodvoru zbralo se je mnogo občinstva. Obširno poročilo priobčimo jutri. — (Za Sokolski izlet v Novo mesto,) ki bode to nedeljo, se delajo tu v Ljubljani, kakor v Novem mestu in na posamnih postajah velike priprave. Vse kaže, da bo izlet sijajen. Udeležba bode velikanska, ker se ne udeleže izleta samo Ljubljanska društva, nego tudi veliko število druzega občinstva; kakor smo izvedeli, bo tudi »Gorenjska* dobro zastopana, ker namerava veliko rodoljubov iz Kranja, Kamnika, Škofje-Loke i. t. d. se pridružiti Ljubljančanom, da tako pozdravijo svoje .dolenjske brate". Najbrž se udeleži izleta tudi izborni Ljubljanski kvartet gg. Branke, Dečman, Lileg in Pavšek, ki so si navzdeli ime „čveterospev Ilirija", kar bo gotovo povzdignilo vso slavnost. — Kakor se nam poroča, se udeleži izleta tudi klub slovenskih bici-k listov „Ljubljana" korporativno in se bodo člani pridružili na okrašenih kolesih slavnostnemu sprovodu v Novem mesta. — Vozni listki za posebni vlak se dobivajo po naznanjenih cenah (gld. 4 35, 2 90 in 1*45) v prodajalnicab gg. Cešarka, Sossa, Sokliča in Zagorjana samo do sobote popoludne ob 4. u r i. — (Potrjeni deželnozborsk i sklepi,) Cesar je potrdil zakon glede pobiranja priklad k državnim davkom za okrajne potrebe, kakor ga je sklenil deželni zbor štajerski. Istotako so dobili proračun za 1. 1894 in določbe za pokritje primanjkljaja Najvišje potrjenje. — (Iz deželnega šolskega sveta.) V poslednji seji je bil imenovan nadučiteljem na dvo-razrednici v Kropi učitelj Jožrf Korošec v Jesenicah, vpokojena bodeta pa vsled lastne prošnje s koncem tega šolskega leta učitelja Štefan Francelj v Studenem in Florijan Kaliger v Radovici. Dovolila se je ekskurendo šola v Rovtah v Črnomaljskem okraji za slovenske otroke iz Besednih vasij. Rešilo bo je še nekaj pritožb in prošenj in dovolilo nekoliko podpor. — (Pevskega društva „Ljubljane") zadnja g'avna skušnja za Novo mesto bode jutri, v petek večer, točno ob 8. uri v telovadnici, katere naj se vsi čestiti člani in sotrudniki zanesljivo udeležiti blagovolijo. — (Slovensko planinsko društvo) zaznamovalo je bližnjo pot iz Višnje gore po gozdu v Zatičino. četrt ure od Višnje gore dalje ia aieer pri hiši Andrejka (Anton Škufca h. Št. 10) krene ta zaznamovana pot z leve strani ceste v gozd in je, ker pelje po senčnatih gozdih, zelo prijazna. V s/4 ure dospe se v Zatičino, torej mnogo prej, kakor po glavni prašni cesti. Dalje je društvo zaznamovalo pot iz Zatičioe na Gradišče (521 vi) kamor bo dospe v pol uri. S cerkvenega stolpa na Gradišči je jako lep razgled. Od tod pelje potem zaznamovana pot zopet po senčnatih gozdih v St. Vid In konča nasproti gostilne Antona Škufca, kateri turistom in izletnikom z dobro pijačo in jedjo po primernih cenah jako gostoljubno postreže. Iz Gradišča v St. Vid j« tudi '/a ure boda. — (Odlikovani Slovenci.) Zagrebško društvo ta varstvo živalij je nekatere slovenske pi sateljc-pedagoge odlikovalo z diplomo priznanja za zasluge, katere so si pridobili s pospeševanjem varstva živalij potem znanstvenih razprav in literarnih del. Odlikovani so bili: g. dr. Janko Pa j k, c kr. gimn. profesor, g. Anton Poreger, nadučitelj, g. Matija Ran t, nadučitelj in g. Fran Vabič, nadučitelj. Ti gospodje se vabijo, naj čim prej naznanijo svoj naslov društvu za varBtvo živalij v Zagrebu, Medulićeva ulica št. 22., da bo jim dopo-šljejo diplome. — (Pomnoženje avskultaotskib mest z adjutom.) Z novim letom 1895 se bodo pomnožila avskultantska mesta z adjutom po raznih kro-novinah. Na Kranjskem bode — kakor smo že poročali — 20 tacih mest na mestu dosedanjih 17; na Štajerskem se pomnože od 43 na 4G, na Koroškem od 15 na 18, v Primorji od 23 na 25, v Dalmaciji od 20 na 22. — (Dijaška in ljudska kuhinja v Ljubljani) je imela pretekli ponedeljek v društvenih prostorih na starem strelišči ob šestih popoludne svoj XVII. občni zbor. Zborovanje je otvoril predsednik c. in kr. vpok. stotnik g. V. Htibsch-m a n n s primernim nagovorom, v katerem se je mej drugim z gorkimi besedami spomnil neumorne odbornice, pokojne gosje Marije Murnikove, ki tudi zadnje dni svojega blagotvornoga življenja ni pozabila na društvo, ter končno pozove navzočne zbornike, da v znak sožaljenja vstanejo. Potem je zapisnikar E. L a h prečital svoje poročilo o društvenem in odborovem delovanji za XVII. društveno dobo. Poročilu povzamemo, da se v odboru v zadnji dobi niso zvršile nobene oBebne premembe, da so bila v lanskem občnem zboru spremenjena društvena pravila v tem zmislu, da zamorejo brezplačno hrano dobivati poleg učencev srednjih šol in pripravnic tudi učenci obrtnih strokovnih šol s celodnevnim poukom. Visoka c. kr. deželna vlada je tej spremembi pritrdila. Zelo pohvalno in zaslužno je požrtvovalno delovanje inšpekcijskih dam in njihovih pomočnic ; želeti bi pa bilo, da se njih število zdatno pomnoži. Poleg deželnega zbora (100 gld ), kranjske hranilnice (10O gold.) in m e s t • nega zastopa (50•gld.) so tudi letos posebno radodarno podpirali zavod častni člani: gospa J. Recher-jeva, g. kanonik insgr. L. Jeran in odvetnik dr. I Tavčar; razven njih pa tudi še več druzih dobrotnikov. Volil in daril je prejelo društvo letos čvetero in sicer: od gospoda viteza pl. A. Globočnika povodom smrti hčere Emilijo 50 gld., od pokojnega trgovca in posestnika g. M. LavriČa 100 gld., od gospoda svetnika M ur* n i k a povodom smrti in vsled zadnje volje soproge Marije 25 gld. in od kmetske posojilnice za ljubljansko okolico zopet 10 gld. — Društvo šteje 4 častne, 21 izvršujočih in 237 podpornih, vsega skupaj torej 2 62 društvenikov; 8 druš-tvenikov je v zadnji dobi umrlo, 7 pristopilo, 14 pa izstopilo. liizdelilo se je 1 1 7.4 5 0 jediluih porot) in 8 5 5 7 9 kruhov po znižani ceni; vrh tega pa 4 2 marljivim in ubožnim dijakom 1 23 38 porcij v vrednosti 1069 gld. 99 kr. popolnoma brezplačno. Promet je od leta do leta živah-nejši. Dohodkov je imelo lani društvo 6 8 7 2 gld. 8 4 kr., stroškov pa 6 5 2 7 gld. 45 kr, torej 345 gld. 39 kr. prebitka. Društveno premoženje znaša v gotovini, vrednostnih papirjih in hianilnih knjižicah vsega skupaj 4381 gld. 93 kr. — Poročilo blagajnika, gosp dr. J. S tare-ta in pa revizijskega odseka se odobrita brez ugovora. — Pri volitvah upravnega odbora se po predlogu gosp. J Kauči č - a z vzklikom potrdi stari odbor ; le na mesto gospe M. Murnikove izvoli zbor po nasvetu predsednikovem z vzklikom go*po Ano Lah-ovo. Po nasvetu zapisuikarjevem se tudi z vzklikom potrdi prejšnji revizijski odsek (gg. Bradaška, Schitnik in Šubic). Končno se soglasno sprejmeta resoluciji zapisnikarjev!, da bi delovale dame iz društva za pridobitev novih izvršujočih, gospodje Iz društva pa za pridobitev novih podpornih društvenikov. — Takoj po zborovanju je imel odbor sejo, da se sestavi. V tej seji si je odbral zopet goBp. V. Htlbschmanna za predsednika, g. A D r e 1 • se-ta za njegovega namestnika, g. E L a h a za zapisnikarja, g. dr. J. Staro ta za blagajnika, g. O. Dolenca za ekonoma ; gospo T. H ii b s c h -mann za predstojnico kuhinje, gospo K. Ahn-ovo za njeno namestnico. — Iz povedanega je razvidno, da se društvo „Dijaška in ljudska kuhinja" prav lepo trudi dosezati svoj namen, da torej tudi zasluži vsestranako pozornost in večjo podporo, knicor jo uživa dozdaj. Izražamo zategadelj opravičeno prošnjo do občinstva, da se prične zanjo gmotno že skoro močneje zanimati. — (Otvorjenje železniške proge Gro-s u p 1 j e - li u d u 11'o v o ■ Straža Dolenjskih železnic.) Ta proga s postajami odnosno postajališči: Žaljna (postajališče), Višnja Gora, Zatičina, Št. Vid pri Zattčini (postajališče), Radoba vas, Velika Loka, Trebnje, Mirna Peč, Rudolfovo in Straža se izroči dne 1. junija 1894. javnemu prometu. Imenovane postaje bo otvorjene splošnemu, postajališča pa samo osebnemu in pratežnemu prometu. — (Prememba uradnih ur za stranke na Ljubljanski kolodvorski pošti.) Pri c. kr. poštnem uradu „Ljubljana kolodvor" bodo na-mestu sedanjih uradnih ur od 8. zjutraj do poludne in od 2. do 6. ure popoludne, začenši s 1. junijem t. 1. uradne ure za stranke od osmih zjutraj nepretrgoma do sedmih zvečer; ob nedeljah popoludne se bodo vzprejemale stranke od 3. do 4. ure. — (Dvojna nesreča.) Kakor Brno poročali, je vsled nesreče, ki se je pripetila predvčerajšnjim na Erjavčevi cesti, pala tašča g. Drganca od strahu v nezavest. Včeraj pa je umrla, ne da bi se bila zopet oBvestila. — (Novi vozni red na državnih železni ca b.) Z jutrišnjim dnevom stopi v veljavo novi vozni red na državnih železnicah, kakor ga je ravnokar razglasdo glavno ravnateljstvo. Na naših progah ni skoro nobene spremembe, kakor je razvidno iz izvoda, ki ga prijavljamo na zadnji strani. — (Podružnica sv. Cirila in Metoda za Litijo) in okolico bo imela svoj letni zbor v nedeljo 3. junija t. 1. ob 4. uri popoludne v gostilni na pusti. Dnevni red bo: Poročilo načelništva, volitev tega, in zastopnikov za veliko skupščino in morebitni nasveti družabnikov. Uljudnu se vabijo udje in drugi rodoljubi k obilni udeležbi pri tem narodnem delu. — (Že zopet požigalcil) Dne 30. maja t. 1. mej 1.—2. uro zjutraj sta v vasi Beč pogorela kozolca, nadeta z rudečo deteljo Francu Stepecu po domače Srohenu in Josipu Stepecu po domače Binku, posestniku in županu občine Zagorice v sodnem okraju zatiškem. Josip Stepec je imel kozolec za neznatno sveto 100 gld. pri c kr. priv. zavarovalnem društvu „Avstrijski Feniks" na Dunaji zavarovan, drugi posestnik ni bil zavarovan. Zlobna roka je zanetila ogenj v Strohnovem kozolcu in v podnem piislojou Videta Omabna, v zadnjem kraju so ogenj še pravočasno pogasili ter tako celo vas Beč obvarovali. Bati se je jednakih požigov, kakor lani okolu Trebnjega. — (Tamburaški ko ncert v Cel j i.) Dne 2. junija t. 1. priredi „Celjski Sokol" v prostorih Celjske čitalnice v Strausaovi hiši večji tamburaški koncert, pri katerem bode sodeloval tudi možki pevski zbor. Kakor je doslej sokolski mešani zbor pri vsakem u;.stupu žel burno odbravanje ter privabil mnogo odličnega občinstva, tako se je nadejati še v večji meri tudi pri tem koncertu. Odbor uljudno vabi na mnogobrojno udeležbo. Začetek koncerta je ob 8. uvi zvečer, vstopnina za esebo 50 novčičev. — (Slovenjebistriška podružnica sv. Cirila in Metoda) je pretečeoo nedeljo slavila obletnico svojega obstanka. Dasi je bilo vreme neugodno, so se vender že ob Štirih popoludne ukusno okičeji gostilnični prestoli g. Petra Novaka napolnili z uarodniru občinstvom Prišli pa so tudi gostje iz Celja, Ptuja, Maribora iu iz drugih sosednih krajev. Posebno pohvalno nam je omeniti mešani tamburaški zbor iz Maribora, ki je do pozne noči razveseljeval navdušeno društvo, kajti marsikateremu je bila ta godba še popolnoma neznaua. Po pozdravu podružničnega načelnika in kratkem poročilu dosedanjega načelništva se je vršila volitev novega odbora in bo bili per acelamntionem izvoljeni: preč. g. Anton Hajšek, dekan in častni kanonik, načelnikom, č. g. Ignacij Rom, vikarij, tajnikom in g. Peter Novak, hišni posestnik in gostilničar, blagajnikom; namestnikom pa gg. dr. TJ. Lemež, odvetnik, Franc Brglez, meslui kaplan in nemški pridigar, ter O. Vobič. Kot pooblaščenec za letošujo veliko skupščino se je izvolil g. dr. U. LemeŽ. Kot odposlanec družbe je govoril g D. Hribar iz Celja, potem pa se je vršila prosta zabava s petjem in tamburanjem. Želimo, da bi nam mlada podružnica sv. Cirila in Metoda zopet v kratkem tako veselico uprizorila. — (Podružnica sv. Cirila in Metoda za Beljak in okolico) priredi v nedeljo dne 3. junija 1894, ob 3. uri popoludne v Ločab pri Gromatarju shod 8 tem-le vzporedom: 1.) Govor o gospodarstvu in o kmetskih zadrugah. — 2.) Fra mazoustvu, liberalizem in socijalizem — najhujše bolezni sedanjega časa; dobra šola — najboljše zdravilo proti tem boleznim. — 3 ) Poročilo o govoru č. g. državnega poslanca dr. Gregorca v držav nem zboru o koroških šolah. — 4 Domača zabava. Mej posamezn mi točkami in pri domaČi zabivi peli bodo vrli pevci prvega sloveoBkegs pevskega društva ns Koroškem .Gorotana". Izvrstni govorniki so obljubili svojo pomoč. Vstop je dovoljen le udom in povabljenim gostom Časi so resni; da ne opešamo, treba nam je dobrega pouka in poštenega veselja. Oboje nam obeta naš shod, h kateremu vse poštene Slovence in rodoljubne Slovenke vabi najprijaznejše načelništvo. — (Umrl je) v Zahomci na Žili vrli koroški rodoljub poBOBtnik Filip M i 1 o n i k p. d. Koren, ki je ponesrečil nedavno, ko se je vozil v Trbiž. Pokojni bil je zoačajen narodnjak, več let tajnik podružnice sv. Cirila in Metoda in odbornik posojilnice in hranilnice na Bistrici. Bodi mu blag spomini — (Obsojen) je bil v Celovci na tri mesece težke ječe učitelj Schupnig iz Pliberka, ki je lani grozil šolskemu nadzorniku dr. G o bane u v Ca-lovci, da ga bode ustrelil, kakor smo poročali ob svojem času. — (Toča) je pobila tudi na Koroškem v nekaterih krajih, posebno hudo pod Juno med Šmi-belo na in Štebnom — (Potrjen zakon.) Nj. Vel. c^sar je potrdil načrt zakona, ki ga je sklenil deželni zbor goriški glede1 klasifikacije dovoznih cest do železniških postaj Červiujan u Villa Vicentina. — (Silen vihar) je bil posle In e dni tudi na Raki in po Kvarneru ter je bilo več ladij v veliki nevarnosti. Barja in topli široko sta se borila sa prevlado ter razburkala morje. — (Razpisane službe) Na d /orazre i-aici v Vinici je izprsznjeno drugo uč.tis'to mesto, za katero lahko proBJo tudi učiteljice. L-tna plača je 450 gld. in je stanovanje prosto. Prošnje do dne 20. junija pri okr. Šolskem svetu v Črnomlji. — Na Črnem vrhu je razpisano na dvorazred-ntci drugo učiteljsko mesto z dohodki IV. plač. razreda in prostim stanovanjem. Prošnje do dne 20 junija pri okr. šolskem svetu v Logatcu. — Pri me* rosodnem uradu v Radovljici je z dnem 1. novembra, eventuvelno tudi prej izpraznjeno mesto mnflKa, Oelovoa, Beljaka, Franaenafoatn, Trhiaa. Ob H. ttri O tnin. njutr<%j meiani vlak it Norega mnida, KoAevja. Ob 11. uri 'J7 Mlin. titijioiuitn« oaabni vlak a Dunaja Tla Amatetten, I.ipaijK, Pra^e, Kranoovih var..v, Karlorih Tarov, Rgra, Marijinih TaroT, Planja, Budejevlo, Holnograda, Linoa, 8tevra, Harita, Oeneva, Ouriha, Hn.tfiii.-o, Inomoata, Zella na Jeaeru, Lend-Oaateina, Ljubnega, OeloToa, Lienta, Pontahla, Trbiia. <>>> liš. uri 4ti tnin. pvjuilutln* meiani vlak iz Novoga malta, K ■>.'•* v j.». Ob 4. uri IS tnin. j>ot>oturtn* otebni vlak ■ Dunaja, Ljubšega, Holttliala, Heltaka, Oelovoa, Franaenifnate, Pontalila, Trbiaa. Ob'H. uri 34 min. *vcc*r meiaul vlak it Novoga Metta, Koiievja. Ob O. uri JI min. atW»r otebni vlak a Dunaja preko Amttettena in I.jiiliin.k«, Beljaka, Coloroa, Pontabla, Trbiia. Odhod lx LJubljane (drv kol./ Ob 7 uri 'J.t min. rfutfi) T Kamnik. B , O/I „ popoluilnr „ „ n 1. s SO „ »rfcrr „ „ ,, lO. ,, tO ,, zrrrrr „ ,, (tlednjl vlak lo oh nedeljah in praanikih.) Prihod v LJubljano (drž. kol.). Ob O. uri KO min. ah'trnj lm Kamnika. „ Ml. „ 1.1 n «f«;iot". TJ« I^onio>>. (598—2) odvetnik v Slovenski liistrici. Kraški teran ntMi na prodaj goB(>od Anton lBollry v Sežani na Primorskem. Prve vrBte po 20 gld. hektoliter, Druge vrste po 13 gld. hektoliter, Tretja vrste po 10 gld. hektoliter. (518—H) Štajersko deželno zdravilišče Rogatec-Slatina. Postaj » Polićane juž. žel. Sezona: X. irLStja cio 30. septembra. Pivno in kopelno zdravljenje in zdravi-tev z mrzlo vodo in sirotko itd. llrofturicti in prospekti zastonj pri ravnateljstvu. Tempelj ski - in Styria - vrelec vselej sveie polnitve mIhvhoeuuiim < \ l>tiir»«rjev<> nol Bodržnjoča slatina proti boleznim i»rcl»ttvnila oi-Kunov, tudi uai«»«luo oatve-/.iijont |»i|i»eiit(iel-u Brezov balza £e Ram rastlinski 8ok, katedri teče iz breze, ako «e navrta njeno deblo, je od patntivoka znan kot najizvrstnejde lepotilo; ako ne pa ta sok po predpisu immitelja pripravi kemičnim potom kot balzam, zadobi pa čudovit učinek. Ako ho namaze zvečer £ njim obraz ali drugi deli polti, »>«■ i j«» ■»«• že tiru k! ;e, ioltavost, ogerce, nosno rudečino, zajedce in druge noBnažnoBti na polti. — Cena vrču z navodom vred gld. 1.50. (39—10) Dr. Friderika Lengiel a BSNZOjK-ItTlJLiO. Niijiiiilejfio in najdobrodejnejne milo, za kožo nalašč pripravljeuo, 1 komad iio kr. Dobiva bo v Ljubljani v Ub. pl. '1'rnkoi-f.j -|ia lekarni in v vaed večjih lekarnah. — Postna naročila vsprejtouia W. Heuu, liuutaj, X. Važna novost! ^*EjS£ Novo ustanovljen /.»vod it pouk v prikrojsvanjl, is-gotovljenji oblek za gospe ln gospode. Prospekte pošilja na zHhtevunje zastonj ni pnAtnino prosto administracija „Evropski 3I«>«Jy*' ▼ Pragi, Vodli-kovft ulioa it. 14. (602—1) Oplemenjeni raki so razpošiljajo sveze takoj po njih lovu in se jamči za to, da dospejo živi. Po&Mja se po poštnem povzetju ter stane košara, v kateri je (.540—6) lOO Komadov l«>plli navadnih rakov . . S gld. SO , velikih rakov......4 n :Vi—lO komadov eolo-rakov......5 „ .TI. B»otokcr, Monasterzyska, Galicija. Prodajalnica s stanovanjem ae da takoj v najem v Izubijani, w Trnovskih ulicah st. 7. (581—3) Po nedosežno nizki ceni se d ob č jako lepi ln dobri rouleauxi (za-n t i r h I a z a o k n a) v s 1 o - * v «'('»mu etablissementu pohištva Iv. liaar-a naslednika, Dunaj, IX., Wfi h r in r s t r a s s e 2 6. Mnogoštevilna priznanja. (253—29) Išče se ia neteč avgust stanovanje za izkuho. Ponudbe poatrei(eku A. C. iz. IS, Krlievnl-iku ulic« h. it. 7, II. (586 — 2) v kateri je gostllnlen, v Podpeel n. iz. S pri Lukovi* i, tik državne cestu, od Brdakt-ga sodišča komaj pet minut oddaljena, prav pripravna za kak obrt, v prav dobrem kraju nituvirana, obstoječa iz sledečih prostorov: gostll-nlNktt toba, kamra, proetorim k ali loj a, preda« Jalnlca, velik obokan viimkl klet« v tikalo vsekan klet i« pivo, hlev, protttor nad hlevom, ditnnikar-uica, vrl, prostor za drva iu utica za prosto zabavo, se daje s 15. junijem t. I. v najem. Srečke a 1 krono. I Žrebanje že 12. julija. 5 um mm m 10.000 * Srečke priporoča J. C. MAYER v Ljubljani. Pri „Jastrebarskl delniški hranilnici", ki bo ima novo osnovati, popolniti ]e mesto knjigovodje z letno plafo 1200 gld. Natecalci imajo svoje prošnje, opremljene z dokazili o dosedanjem svojem službovanji, do 15. junija 1894 podpisanemu ravnateljstvu predložiti in ob jedcem dokazati, da bo vešči hrvatskemu ali kateremu drugemu slovanskemu jeziku. Za „Jastrebarsko delniško hranilnico" V J »h ki (pri Zagrebu), dne 25. maja 1894. (B92-2) Ravnateljstvo. tK3T Lišanj v Novem Vinodolskem (hrvatsko Primorje) se je danes otvorilo. Sezona <5.o ±S. olst©"bra,. Cencna in hitra zveza s parobrodom čez Reko in Senj v Novi. — Ciostilnic in stanovanj je na izbero. — Od dne 1. junija se otvori tudi gostilna neposredno tik kopališča. Za vodstvo kopališča: Poglavarstvo občine v dne 15. maja 1894. (604—1) Novem Načelnik: Dr. Mažuranić. Beležnik: Po to č n j ak. OOOOOOOOOOOOOOOOOOOi Grof ufa Esterliazyjeva Cognac tvorniško delniška družba v Budimpešti, Aeussere Wailznerstras.se 23. lJolul»ic:inn « t I 11 i.^il * 11 {gliiv uIch 040.000 kron. t ■e proizvaja iz čistega naravnega vina po franooaki moto.il. (439—G) Naši aparati za destdovanjo lahko pndelajo tih leto 1 milijon ?&% tisoč litrov vina. Esterhazy-Cognac se priporoča od zdravniških avtoritet no sumo kot nerodna pijača, nego tudi kot ohranjujoče sredfctvo proti uinlo-kr» nosil, kalaru irev in aelodea, za okreval««« zlasti pa bo priporoča naj bolje proti 3MST influenci. ~"23fcC Dobiva ae v LJubljani pri M. Ktistnerju, V. SchiiTerju, lv. Perdanu, J. Klauerju, Alojziju Luućcku, j. VoltuiHiiiiii, Herin, Osvraldu, ,1. KhvIhui, Ilenr. HOseltnuvru. Važno za trgovce z lesom! najlepšega jelovega gozda v Kozjem oziroma pravice, sekati v tem utozriu, prodalo «e bode potom prostovoljne dražbe pri c. kr. okrajnem sodišči v Konjicah dne 11. junija t. 1. predpoludne ob 11. uri. Sodoijsko določena cena pravic, ta les posekati, je 12.244 gld. Izkli-calo bo bode s 1000 gld. (601—iy Natancnej* pojasnila da dr. Ivan Rudolf, odvetnik v Konjicah. ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ ¥' ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ k občnemu zboru Savinjske posojilnice v Žalci v nedeljo dn6 3. junija 1894 ob 2. uri popoludne v občinski pisarni v Žalci. -—-— Dnevni red: L Predlaganje računov za I. 1893 in volitev 2 gospodov revizorjev. H. Volitev novega odbora. III. Razni nasveti. (603) ysJF~ Ako bi ob 2. uri popoludne ne prišlo zadostno Število udov Savinjuke posojilnice v Žalci. sklic« ao ob jednim ob 3. uri popoludne v/ Istih prostorih ln % istim dnevnim redom drugI občni zbor, pri katerem je vsnko število udov Savinjske poaojiluice v Žalci sklepčno. Žalec, dne* 16. maja 1893. TVa<^elnili. W¥¥¥¥W¥¥¥¥¥¥¥V¥¥¥¥¥¥¥W¥¥¥ Od 1. Junija la od 1. septembra tarif b* stanovanja znižan sa 25 odstotkov/. Zdravilišče KRAPI NA-TOPLICE n a, IEEE rvatslce xn. (409—f») od postaje Zagorske železnice ,,ZMbok-Kmplna>Topllee" oddaljeno vofcno uro, otvorjeno je od 1. nprllas do kono* okl<*l»ra. Toplico iruujo temperaturo SO—SS' It. ter Izvrstno delujejo pri prozirni, inl-n«>nl in sklepal skrnlnl iu pri bolesnih, ki no njo podedlee, pri bolećitndi v kolku, prt ztv£nlli, poltnlli bol**snlh in takib vsled zadobljenlh rsn, pri kronični Brlghtovl bolezni, pri otrpuenjl, pri kronični vnetlcl matrrnlor, pri ek«ud»tth v perintertnitlni vezni tkanini itd. Volike baslnske, polne, separirane kropllne kopeljl in kopeljl v inaruior-■iHlili bau)ah ; izvrstno urejene auojne kopel|l (audarijn; iuhhhžh, elektrika, švedska sdraviliin Klinuastlku. — (Jdob.m Mlanovanja. dobro in cenene renlm-raclje, »talna adravlšku godbe, ki Jo priskrbi godibn e. in kr. pespolku ut»«vo|votlH Leopold nt. ohSirim senćuata wpr«bM|w.lliien itd. Od 1. maja dahe vsak dan promet a poAtnuu oiuuibusoiu do Kabok« in Pollča\n. Zdravi;iačui zdravnik dr. l*a»el pl. Oredkovlč. Uroaure v vhoIj knjigarnah. Prospekte poAilja iu pojasnila Osje ravilftelJHtVO »flrftvfliHČU se nalagajo glavnice če se kupujejo 4°jo založnice galiskega zemljiško-kreditnega društva. Iste don.'-šajn dobička več ko 4 odstotke tur uživajo pravo pupilame varnosti, se ne smejo obdačiti in niso fatiranju podvržene, se lahko vlože kot kavcija in kot vojaika ienitna kavolja; razen tega je vsakih 1<)0 gld. zaloinic za-varovandi po hipotekami vrednosti 253 gld. 83 kr. Založnice ae dobivajo po vsakokratnem dnevnem knrzu pri banka in menjalnica v Ljubljani. (568-4) Izdajatelj in odgovorni ureduik: Josip NoIIi. Lastoiua in tisk .Narodne Tiskarne". 72 96