Naročnina mesečno 83 Din, ca inozemstvo 40 Din — nedeljska izdaja celoletno 96 Din, za inozemstvo 120 Din
Urednifitvo je v Kopitarjevi «16/111

VENEC
Telefoni uredništva! dnevna aloiba 209« — nočna 2996, 2994 In 205«
Izhaja vsak dan zjntraj, razen ponedeljka in dneva po praznika
Ček. račun: Ljubljana St 10.650 in 10.349 za inserate; Sarajevo Stv. 7563, Zagreb Stv. 39.011, Praga-Dunoj 24.797
Uprava: Kopitarjeva b. telefon 2999
Za lepšo bodočnost
Vsi nosimo v svojih srcih vero v bodočnost. Upanje v boljše dati je postalo tisti skriti in zasanjani kotiček v našem življenju, kamor se iz zasebnih poslov in javnih razmer zatekamo tem rajši in tem pogosteje, čim bolj nam je sedanjost mačeha. Vera v bodočnost magne-tizira nase sile, da ne omagamo pod težo dneva, da snujemo in ustvarjamo naprej za dan, ki pride, za jutri. Nobenega poikreta iin nobenega gibanja ni, ki ne bi računalo z bodočnostjo. Talko vsi bežimo iz sedanjosti in se kaj radi gibljemo v čarovnem krogu jutrišnjega dne. Že smo se tudi navadili, da v nestrpnem pričakovanju kar na splošno govorimo o »novem času«, ki pride, ne, ki ga čutimo že sedaj v sebi, pa čeprav smo šele na »prelomu časa«. Čeprav bi nam poznanje zgodovine moglo povedati, da so pod od) no kot mi, če nc čisto enako, čutili in pričakovali še prav vsi človeški rodovi od Adama na/prej, si vendar svoje vere v našo bodočnost ali vsaj lepšo bodočnost naših naslednikov ne damo vzeti.
Prav je, da upamo, kako bi tudi drugače mogli živeti? Moramo se pa tudi vprašati, kdo bo tisti, ki bo boljšo bodočnost podaril naši zemlji in človeštvu siploh? Kajti že danes smo ljudje in narodi tako tesno med seboj povezani in bomo jutri še bolj, da 6e bo skupni dobri ali zli človeški usodi težko kak narod še mogel odtegniti. Torej, kdo bo svetu pripravil lepše dni? Mladina, se glasi odgovor. Gotovo. Na mladino stavimo vsi svoje nade, ona je naše skupno upanje. Tragično je le, da moremo tej mladini, ki bo jutri odločevala v življenju, dati na pot tako slabo dedšcimo, da je stari svet, ki se ves podira, pred svojim zlomom tako žalostno obremenil gotovo idealno in kvišku stremečo mladino.
Poglejmo samo nekaj dejstev!
Brezposelnost! Koliko je bilo že napisanega o kvarnih posledicah tega velikega družabnega zla, ki ga je moderno kapitalistično gospodarstvo priklicalo nad človeštvo. Žal, da imajo odločujoči činitelji, prav po materialistični miselnosti, največkrat pred ooini le gospodarsko zlo, ki izvira iz brezposelnosti, a so manj pozorni na strašno duhovno škodo, ki jo brezdelje zapušča zlasti v vrstah mladostnikov. »Mednarodna zveza za varstvo otroka« je nedavno tega objavila nekakšno statistiko, v kateri s številkami dokazuje naraščajoče nravstveno propadanje med mladino, ki je v prvi vrsti posledica brezposelnosti. Nam taikšma statistika niti ni potrebna, zlasti ker smo mnenja, da se bodo najhujše rane, ki jih seka brezposelnost posebno med mladino, pokazale šele čez nekaj časa.. Ali je namreč mogoče, da bi ljudje, ki v svojih najlepših in najmočnejših letih, recimo od 18—30 leta, niso nikdar nič resnega delali, ker jih nihče ni zaposlil, ampak so hočeš nočeš morali postopati, živeti od miloščine, beračenja in podpor, — se mogli pozneje še vživeti v redne delovne razmere in prevzeti nase breme za ognjišče in družino? Kar se Janezek nauči, Janez zna. Bojimo se, da jih bo le preveč pogoltnila pot, ki so spočetka le neradi iu z notranjim odporom, največkrat s solzo v očeh, nastopili. Vse to le predolgo traja iu podtalni svet brezdomcev vedno bolj raste. Kako bi mogli govoriti še o idealizmu in o duševnem ravnovesju pri mladini, ki jo vse okolje navaja h zgolj instinktivnemu, anima-ličnemu življenju v boribi za golo življenje. Mnogi se iz dolgočasja in neprestane priložnosti vdajajo nemoralnemu življenju, drugi zopet nosijo v svojih dušah pekočo bolest, da so odveč v diružbi, du so njen izvržek, kar raz-palja v srcih srd in sovraštvo do vsega obstoječega. Za koga in kontu dorašča ta mladina?
Drugi primer! Ko bi na današnji nedeljski dam imeli priliko, da z enim pogledom objamemo Evropo in vidimo, kaj počne mladina, bi odkrili presenetljive stvari. Velik del mladine bi videli v uniformah, kako maršira in zopot maršira, dviga roke in bučno vzklika. Videli bi neskončne mimohode, stisnjene pesti, bodala... proti komu? Im delovni dam bi videli zopet isto, tako, da bi se nazadnje vprašali, kaj dela ta mladina, — če sploh kaj drugega dela, kakor da se opaja ob svojih šovinističnih nacionalnih sanjah in mislih, kako uničiti vse, kar je na potu imperialističnim težnjam lastnega plemena. Kakšno bodočnost bo ustvarila narodom s tolikim nacionalnim sovraštvom prepojena mladina in kakšno ona mladina, ki jo marksizem dresira v razrednem sovraštvu in borbi?
Še in še bd lahko naštevali in opozarjali na tehtnega prenuisleka vredna dejstva. Mogli bi videti tudi kraje in dežele, kjer se zbira mladima, da bojuje boj naravnost proti Bogu, organizacije, ki imajo namen izruvati iz mladih src vero in nravnost. Nasprotno pa se božji Cerkvi, ki uči pravičnost, spravo, ljubezen, vežejo roke im usta in se jo trga proč od mladine in mladinske vzgoje, da ostaja mladina brez krmarja v nravstvenih im verskih resnicah. Brez Boga, kakor vemo, ni reda in ne miru. Ali bo brez verska ali versko povsem brezbrižna mladina mogla osrečiti 6vet z redom, z mirom?
Sama neprijetna vprašanja, ki bi nam naša pričakovanja v lepšo bodočnost našega rodu utegnila močno razbliniti. Toda ravno tako vzvalovani čas tudi za dobro stvar in pošteno misel ni najslabši. Taka vrtinčasta cloba, kakor jo mi preživljamo, vedno na globoko preorje i> razde. Vse je zavisno samio od tega, kdo vanje vseje svojo setev. V splošni meni razmer in dobrin tudi katoličanom bije ura, da le ne bi zamudili svojega časti. Marsikaj je naš viharni čas vrgel iz starih tirov, bo pač treba po novih potih za večmo nespremenljivim ciljem I Tako plod)oko ranjen čas, kot je naš, kliče po posebno velika ljubezni.
Gotovo je velika razlika med človekom, ki noč za nočjo prebije na kaiki vrtni klopi, ker nikjer ne najde strehe, in onim drugim, ki mu ljuibeča materina roka večer za večerom pripravlja mehko ležišče. Samo kdor pozna celotno tu&i čluvcka in njegovo notranjost, bo
Slatin hoče naraščajočo opozicijo v krvi zadušili
i
Rusija se je že naveličala stradali za Ljeninove sanje
Po vzgledu Cingishana
„L. 1935 se bodo vsi sovražniki Stalina znašli v jami"
Varšava, 10. dec. 1934.
Čeprav umor Kirova ne bo mogel spremeniti položaja sovjetskega diktatorja Stalina, ampak ga bo začasno najbrže še utrdil, so najnovejši dogodki v URSS dokazali, da med boljševiško stranko obstoja močna opozicija proti Stalinu. Zakaj zavestna laž je, če skuša režimski tisk vzbuditi v inozemstvu mnenje, da je atentat proti prijatelju Stalina izšel iz kakšne anti-komunistične zarote kot take, ker dosedanja preiskava ni mogla ugotoviti niti sence kakšne monarlii-stične ali druge antikomu-nistične struje, bodisi v Rusiji, bodisi izven nje, ki bi bila s tem atentatom v zvezi, ampak so se sodniki nasprotno prepričali, da je ognjišče opozicije, kateri so morilec in njegovi prijatelji pripadalti, v sami Ije-ningrajski komunistični stranki.
Ta opozicija proti Stalinu in njegovemu sistemu obstoja že iz leta 1924 in se je izpo-četka rekrutirala iz samega generalnega štaba boljševiške revolucije. Stalin se je teh starih gardistov po večini iznebil tako, da jih je izgnal iz Rusije, ali pa, če so bili manj nevarni, odstavil, tako da ne uživajo niti pravice do racioniranega kruha na karto. Imena teh so: Trocki, Zinovjev, Kamenev, Rikov, Buharin, Preobraženski, Radek, Rja-zanov, Tomski, Sokolnikov, Ugljanov, Frum-kin in Joffe, ako naj imenujemo le najznamenitejše. Stara opozicijonalna garda jo zbrisana s politične deske.
Danes se pa pojavlja opozicija med onimi krogi, ki so prišli bolj v dotiko z inozemstvom in imajo priliko in lastno izkušnjo, da primerjajo razmere na zapadu z onimi v lastni domovini, kjer je življenjski standard, kakor so se mogli sami prepričati, nižji, kakor v katerikoli drugi državi Evrope. Med intelektualci se čuti tudi močno pomanjkanje vsakršne svobode, ker je izobrazba narastla in z njo poznanje zapadnih razmer, katero jim je šolska izobrazba skrbno prikrivala, slikajoč na zapadu neko rabelj-sko diktaturo buržuaznega razreda. Moderni ruski komunistični inteligent intelektualec pa ima sedaj priliko točno se poučiti, kako je Stalinova vlada krutejša, nego katerikoli zapadni režim, in naravno je, da se to najbolj pojavlja v Ljeningradu, ki je najbolj odprt evropskim vplivom. Najhujša je opozicija med meščanstvom, ki ne pripada nobeni stranki in Stalinov režim prisilne bede odnekdaj sovraži.
Jako zanimivo je, da se je tem elementom pridružilo mnogo pristašev znane GPU, ki jo je bil Stalin v zadnjem času skoro že likvidiral, tako da jo je podredil notranjemu ministrstvu. Ker so uradniki tajne policije tvorili državo v državi in imeli največje privilegije, na podlagi katerih so se hranili in oblačili boljše, nego katerikoli sovjetski državljan, se je sedaj, ko so te privilegije izgubili, pojavilo med njimi akutno nezadovoljstvo. Take vrste revolucijo bo seveda lahko potlačiti, nikakor pa Staiin ne bo mogel dolgo, najsibo s še tako krutimi metodami, krotiti kmečkega prebivalstva, ki mu je treba samo voditeljev iz intelektualnega sloja, da dajo Stalinu učinkovit odpor. Ravno zato, ker Stalin to čuti, je razumljiv teror, s katerim je sedaj nastopil proti opo-zicijonalnim elementom. Ta opozicija namreč ravno sedaj prihaja zelo navzkriž njegovim načrtom, ko je odpravil karte na kruh, ker bo' to povzročilo zvišanje cen, ki jih ruski človek ne zmore, in bo vsled tega, kakor je Stalinov sodelavec Kaganovič povedal nedavno na shodu v Moskvi, moral vsak ruski državljan odslej »še bolj zategniti pas«.
Zaenkrat Stalinovi tribunali režimu ne-všečne ljudi pridno streljajo in izganjajo dalje. Takozvani CIK, to je »Osrednji izvr-
Pogled na Krcmlj v Moskvi
šilni odbor«, je izdal izjemne zakone v svrho zatiranja opozicije: 1. Vsaka preiskava proti političnim zločinccm mora biti končana v desetih dneh. 2. Obtožba se obtožencem izroči šele 24 ur pred razpravo. 3. Obtoženci nimajo zagovornika. 4. Kazen se ne spremeni in postopanje v nobenem primeru_ no obnavlja. 5. Kakor hitro je kdo obsojen, dobi že kroglo v prsa.
Posebno krute so izjave komisarja za vojsko Vorošilova, ki je pred moskovsko garnizijo dejal: »Mi smo vsi pripravljeni umreti za Stalina. Zaklinjam se, da se bodo začetkom leta 1935 vsi sovražniki Stalina znašli skupaj v mrtvaški jami.« Aknlov pa, ki ga je Stalin postavil sedaj za šefa naj-
višjega policijskega urada, je podal izjavo: »Pripravljen sein, da uvedeni tak teror, kakršnega nasprotniki USSIt še niso videli. Ce bo treba, boni postopal tako, da bo december 1934 ostal za veduo vtisnjen v spomin te sodrge.«
To je pač jezik, ki je popolnoma dostojen nemškega fašizma, in se seveda ljudje po pravici sprašujejo, ali ne bi bilo popolnoma vseeno, če bi Rusija namesto boljševiške revolucije doživela fašistično, pod ka^ tero ljudje vsaj manj stradajo, nego morajo stradati i>od »proletarsko« diktaturo.
Radikalne besedo vojnega komisarja Vorošilova pa se morajo tudi razumeti ix zelo kritičnega položaja na Daljnem vzhodu, kjer Japonci očividno čedalje bolj delajo na to, da ruski vpliv čisto izločijo. Kakšen je tam položaj, se razvidi najbolj iz tega, da jo URSS zbrala na mandžurski meji nič manj ko 200.000 mož pod poveljstvom Bliicherja. Bliicher sam je te dni dospel v Moskvo, kjer ima važna posvetovanja z vlado.
Varšava, 15. dec. b. Po najnovejših vesteh so sovjetske oblasti pokončalo vso družino atentatorja Nikolajeva, ki jo ubil Kirova. Pomorili so njegovo 85 letno mater, njegovo ženo, 14 letnega sina, dve še mali hčerkici in njegovo sestro.
29 usmrtitev v Ukrajini
Vojno sodišče v Kijevu je obsodilo na smrt po razstrelu 29 ukrajinskih intelektualcev, ki so vsi člani komunistične stranke. Gre za profesorje, pisatelje in žurnaliste, ki jih je državni pravdnik obtožil, da so sredi komunistične stranke delali na odcepitvi Ukrajine od Zveze sovjetskih republik.
KaUninov poziv: lZ
15. decembra.
Predsednik izvršilnega odbora SSSR Kalinin je v Moskvi imel zelo pomemben govor. Dejal je, da umor Kirova pomeni sunek z nožem v hrbet sovjetskemu režimu. Ruski proletarijat pa naj se ne da zbegati in naj vzdrži veliko preizkušnjo sedanjega časa. Če bo delavstvo sodelovalo z vlado, se bo sigurno dosegel veliki gospodarski program, ki so si ga postavili sovjeti. V to svrho pa so potrebne žrtve in nihče ne sme misliti na to, da bo pasel svoj trebuh, kajti proletarska država mora skrbeti tudi za svojo zunanjo varnost. Sicer je na Daljnem vzhodu napetost zadnje čase nekoliko popustila in na zapadu smo dobili prijateljske stike, ki nam dovoljujejo, da se čutimo varne preti svojimi sovražniki. Kljub temu pa je položaj še vedno negotov, tako da ni naša dolžnost samo, da svojo armado vzdržimo
Treba bo stisniti pasove, rabimo denar za vojno
na sedanjem stanju, ampak da jo celo povečamo in še okrepimo.
Preiskava zaradi velikih poneverb v ukrajinski državni banki in v ukrajinskem državnem predilniškem trustu je zaključena. Obtoženih je 81 oseb. Vsi obtoženci so člani komunistične stranke, od katerih je velik del imel važna inesta v_ sovjetski administraciji. Poneverbe znašajo težke milijone in škandal spada med največje, kar jih je doživela povojna Rusija. Proces bo trajal kake tri tedne in bo državno pravdni-štvo proti 15 obtožencem zahtevalo smrtno kazen, ki jo bo sodišče sigurno izreklo.
V Omsku in Čeljabinsku so razen drugih malverzacij odkrili sedaj tudi skupino ponarejevalcev državnih papirjev in državnih srečk. Med falzifikatorji so tudi sovjetski funkoijonarji. Vsega skupaj je zaprtih 22 oseb, ki jih čakajo hude kazni.
Zopet komunisti v Nemčiji
Vsa meja zaprta
Berlin, 15. dec. b .Ker se v Nemčiji čuti zelo močno komunistična propaganda, je državna policija izvršila na več krajih preiskave ter je v Bremenu aretirala 53 komunistov, v Kastlu pa 23 zaradi nezakonite propagande.
Neurath Litvinovu: Nimam časa
Berlin, 15. dec. b. Proti pričakovanju ni prišlo do sestanka med sovjetskim komisarjem za zunanje posle Litvinovom in nemškim zunanjim ministrom von Naurathom. Von Naurath je odklonil sestanek z Litvinovim ter se opravičil, da nima časa sedaj pričeti pogajanja o vzhodnem paktu, ker še Poljska ni odgovorila na francosko noto v tem vprašanju. Ves čas svojega obiska v Berlinu se Litvinov ni sestal z nobeno uradno osebnostjo. Zaradi tega je Litvinov iz Berlina odpotoval takoj v Moskvo, ker je smatral, da se tudi Poljska ne bo hotela pogajati o vzhodnem paktu.
Berlin, 15. dec. b. Nemška vlada je zaprla vse mejne prehode napram Poljski, Češkoslovaški, Avstriji, Švici, Luxemburgu, Fraciji, Belgiji, Holandski in Danski in se bo vršil promet samo po železnici. V opravičilo te naredbe pravi nemška vlada, da je vzrok te prepovedi podvojeno tihotapstvo deviz v inozemstvo in pa tihotapstvo političnih letakov iz inozemstva v Nemčijo.
Poboji na nemški meji
Salzburg, 15. dec. b. Snoči okoli 8 sta v neposredni bližini carinarnice na Herlu, ki leži na av-strijsko-bavarski meji, naletela dva člana Schutz-kora GlantzcI in Trager na tri sumljive mladeniče, ki so prihajali od bavarske strani. Ko sta jih ustavila, so mladeniči takoj potegnili revolverje in pričeli streljati. Glantzel je zadet v trebuh umrl na meji, Tragerja pa, ki je bil hudo ranjen v glavo, pa je podlegel poškodbi pri prevezu v bolnišnico.
mogel od dobrih im slal>ih strani o njcan soditi. Naj se nihče, ki ima za seboj mirno iu sito mladost, nikar ne domišlja radi toga, da je v glavnem ostal na čedmostnih potih, in naj ne gleda zvrha s farizejsko samozadovoljnostjo na tiste, ki so se po krivih potih rili naprej. Kdo ve, kje bi bil ti, ko bi izšel iz takšne družine in iiz takšnih življenjskih razmer, kakor tvoj brat. Francoski pregovor: »Vse razumeti in vse odpustiti« je morda preveč splošen. Toda kdor človeka popolnoma iztrga iz okolja, ki ga je oblikovalo, im ga sodi in obsodi, mu bo navadno storil krivico.
To velja za ravnanje, pa tudi mišljenje, zlasti versiko mišljenje sodobnega človeka. Ni imel vsakdo sreče, da bi se že v materinem naročju nasriknl globokega verskega mišljenja. In če tudi: kako redka je danes izvemdružinska vzgoja, ki bi bila veren odziv domače verske vzgoje! Žo nekdaj, ko je bilo javno življenje mnogo liolj prežarieno religiozne miselnosti, jc bil reden pojav, da sc je katoliški inteligent moral boriti za svoje, osebno krščanstvo. Ako sc je temu notranjemu boju pridružilo šc breme nravstvenih konfliktov, potem je bil boi velikokrat odločen proti vari. ia vor.sko brezbriž-
nost, ako ne naravnost nevero. Tudi naravno treba pomagati in se zanje zavr/.eti. Ne smemo razpoloženje za vero ni pri vseli enako. Tudi v čisto verski atmosferi se duhovi ločijo, kaikor kaže primer verskih vzgojnih zavodov. Seveda še tnnogo bolj v versko kldiferentncin okolju. Itazinovrstiiu so pota, ki vodijo k Bogu. Ako nosimo s samo po sebi umevno vernostjo versko misel v sebi, bodimo Bogu hvaležni tem bolj, ker ni to naša zasluga, ampak milost, dar. Na nevero in strani po ta drugih po glejmo liolj kot na nesrečo, kakor pa na greli. Kot nesrečo, ki ji po svojih najboljših močeh skušajmo od-pomoči.
Tudi verski položaj naše slovenske mladine ni v vsakem pogledm zadovoljiv. Tudi oma podlega tokovom, ki jo tirajo proč od Boga, ki ogrožajo njeno nravnost in krščanski idealizem. Onega pobožnega, cerkveno živečega ljudstva, ki jc trumoma — vzeto dobesedno in duševno — posečalo cerkev, ni več veliko. Vsak sani si mora ali v šolskih ali v poznejših letih izoblikovati svojo versko miselnost in to v lxi-ju z mnogimi silami, ki mu jo hočejo izmali-čitič Ne, čudimo sc, ako mnogi nc najdejo poti iz labirinta dvomov iu pomislekov, kamor
jih je zavedla spretna roka zapcljivca. Tem jc biti zadovoljni le s tistimi, ki trdlno stoje, tudi
omahujoči in toneči so naši bratje in sestre. >1at je
ilikov. Toda Katoliška akcija odpira tudi laji-
Apostolat je seveda v prvi vrsti naloga dmliov-
ku polje neizmernega udejstvovanja. Najlepše in tudi najplodnejše pa je delo za mJadinol Pravijo, da sc današnja mladina razočarana obrača proč od materialiizma in tudi ona. ki ni bila nikdar katoliško organizirana, išče življenja po veri in s Cerkvijo. Veselimo se vsake verske iskrice, kjerkoli jo najdemo, nc zamorimo jc s takojšnimi previsokimi zahtevami. Saj bo morda tista iskra postala pod dihom ljubezni — plamen...
Razrvainin časov, ki jih preživljamo, ni zakrivila današnja mladina, ampak rodovi, ki so šli pred njo. Ako hočemo, da bo bodočnost res lepša, potem ojbvnrujmo mladino, ki je no-siteljiea bodočnosti, preti Zablodami, ki so se za človeštvo izkazale tako pogubne. Nc učimo je sovražiti, ampak spoštovati bližnjega in z njim vred graditi. Najboljše, kar moremo nuditi mladini, je zgled in dejanska i>omoč, ki nnj iskajoč.i novi roti vodi k delavnemu življenju in k resnici.	!>rim.
Itatijansho-lrancoako zbližanje
Ahesinija - odkupna cena?
Italija se obveže, da v Podonavju sprejme Irancoske vidike
Pariz, IS dec. TO. 11 krogov zunanjega ministrstva, kjer so se vršila posvetovanja ined g. Beren-nerjem, ki je poročal o svojih pogajanjih z Mussolinijem, ter med predsednikom francoske republike Lebrunom, ministrskim predsednikom Flandinom in zunanjim ministrom Lavalom, se izve, da Francija in Italija, kar se tiče kompenzacij, ki naj s« Italiji v iuhu versaillske mirovne pogodbe priznajo v Afriki, v načelu popolnoma soglašata. Ta načela so:
1.	Italijani v Tnnisu dobijo svoj poseben statut.
2.	Južne meje Libije se znatno pomaknejo na jug, kjer se Italiji odstopi francosko ozemlje, ki pa ne obsega ozemlja Cadskega jezera.
3.	Na meji italijanske Eritreje ob Rdečem morju in v francoski koloniji Džibati, istotam, bo Francija odstopila del svojega ozemlja severno od obrežnega mesta Obck.
4 Abesinija spada odslej pod sfero italijanskega političnega in gospodarskega vpliva. Italiji sc zaupa naloga, da v slučaju kakšnih notranjih nemirov v Abesiniji obnovi red. To je mišljeno tako, da se bo abesinski cesar tozadevno sam obrnil za pomoč na Italijo, ki bi potem Abesinijo zasedla tako, kakor je laponska vzela pod svoj protektorat Mandžurijo. Francija bo ponudila Italiji tudi denarno ad/eležbo pri železniški progi, ki vodi od Džibutija do Addis-Abebs. Razen tega dobi Italija mesto v upravnem svetu te železniške družbe.
Vendar pa namerava Francija skleniti z Italijo splošen sporazum, kii bi obenem obsegal tudi poli-
tično uredite glede Srednje Evrope. Večji del Irancoske javnosti zahteva v tem oziru zvezo med alri-škimi in evropskimi vprašanji. To je tudi stališče vlade, vendar pa se zdi, da je le-ta v tein pogledu bolj optimistična, nego se predpostavlja, in da v končni splošni sporazum z Italijo absolutno veruje. Francoske narodne organizacije se pod vodstvom federacije vojnih invalidov, bojevnikov, »ognjenih križev« in vdov pripravljajo na poset v Rimu prihodnjega leta, pri kateri priliki bodo kralju Viktorju Emanuelu in šefu vlade Mussoliniju izročili dve bronasti tabli z reliefom zmage v svetovni vojni in pa Dantejevo so ho.
„Po!oža/ je resen"
Addis-Abeba, 15. dec. c. Abesinska vlada je danes poslala v Ženevo Zvezi narodov obširno spomenico zaradi dogodkov na italijansko-abesinski meji. Spomenica zahteva intervencijo Zveze narodov, da se zagotovi teritorialna varnost Abesinije. Abesinska vlada je dala vedeti, da bo isto spomenico takoj dostavila tudi vsem evropskim državam. V svoji spomenici se abesinska vlada sklicujc na podrobno-
^iJ •_________1.. L1 l» HMrluidaifA noLl 7un«a
SIEMENS PRODAJA TUDI NA OBROKE
RADIO TELEFUNKEN
aparate iz prve lastna prodajaln«
Telefunken „MARSCHALl"
super prejemnik za vae dolžine valov s fadlng kompenzatorjem
Din 6.200 -
JUGOSIA VENSKO SIEMENS d. d.. Ljubljana, TjrSeva 1 a/11. Zastopnik za Maribor: RADIO STAKKBL, Trg Svobode
»Slovenski teden" na slovenski univerzi
Občni zbor „Ahademshe akcije za izpopolnitev univerze"
Ljubljana, 15. decembra.
Ob velikem zanimanju in polni, udeležbi slovenskih akademikov se je danes popoldne ob 3 vršil redni občni zbor AAIU. Občnega zbora se jo v imenu odsotnega g. rektorja, ki je v lepem pismu opravičil svojo odsotnost in pozdravil akcijo, udeležil g. prorektor dr. M. Slavič, ki so ga zbrani akademiki kot očeta, ki se je s svojo mladino ramo ob rami boril za cilje akcije, burno pozdravili.
sti in na proceduro, ki jo predvideva pakt Zveze ob8ne„a zbora 90 w udeležili tudi g. univ. prot. narodov, in pristavlja, da je položaj postal silno dr ABUSeničnik iu gg. dr. siebi "
resen.
Ženeva, 15. dec. m. Takoj, ko je glavni tajnik Zveze narodov Avenol sprejel abesinsko spomenico, jo je brzojavno sporočil italijanski vladi v Rim.
Schuschnigg: »Viteška Madjarska '
Budlmpeita, 15. dec. c. Danes sta Schuschnigg h Berger-Waldenegg zelo koristno izrabila zadnji dan evojega bivanja v Budimpešti. Dočim sta včeraj v razgovorih s Hortyjem in Gomboeom obdelala vsa vprašanja, ki niso za javnost, sta pa danes zelo pridno obiskovala vsa strokovna madžarska ministrstva. Sprejela sta tudi celo vrsto madjarskih strookvnjakov in visokih uradnikov in z njimi podrobno proučila vse možnosti zboljšanja trgovin-ikih in gospodarskih odnosov med obema zaveznicama. Povsod sta naletela na najboljši sprejem in zagotovilo, da sc Madjarska dobro zaveda važ- j Avstrije.
razgovarjala o tem, kako rešiti Madjarsko in s tem tudi Avstrijo popolne osamljenosti, v katero bosta zašli takoj po zaključku friuicosko^italijanskega sporazuma. Schuschnigg in Gombos sta se baje razgovarjala predvsem o tem, na kakšen način naj Madjarska opusti svojo rovizionistično politiko, ne da bi Madjarska s tem bila preveč oškodovana v svojem prestižu. Baje je bilo sklenjeno, naj v najkrajšem času tudi Schuschnigg odpotuje v Rim. kjer naj prepreči, da ne bi sporazum med La valom in Mussolinijem preveč zapostavil Mndiarske in
nosti gospodarskih pogodb, ki jih obsegajo rimski protokoli, in da bo od svoje strani storila vse, da se ta politika gospodarskega sodelovanja čimbolj poglobi. Seveda pa je bilo ludi ugotovljeno, da je jasno, da obe državi za kako pomembno zvišanje medsebojne bilace ne moreta misliti in da bo zato znova treba potrkati v Rimu, da Italija pospeši nakupe od svoje strani, ker se samo na ta način lahko pomaga madjarskemu poljedeljstvu.
Državni predsednik Horty je danes sprejel zunanjega ministra Kanyo in glavnega madjarskega delgata v Ženevi dr. Eckhardta. Državni predsednik se je obema zahvalil za veliko delo v Ženevi v korist miru in je dr. Eckhardta odlikoval z veliko rvezdo reda za madjarske zasluge.
Schuschnigg je sprejel časnikarje, ki jim je ponovil svoje veselje, da mor« sodelovati i vi-teikim madjarskim narodom.
Gombos pojde?
Budimpešta. 15. decembra, c. SehuscJinigg hi Berger-Waldenegg sta zapustil« Budimpešto ob 17.50 Na kolodvor sta ju spremila G5inboe in vsa madjarska vlada. Prišel je tudi italijanski poslanik. Pred odhodom vlaka je Schuschnigg sprejel časnikarje in jim ponovno izjavil, kak osijajno so se izkazali rimski protokoli. Z dodatnimi gospodarskimi po-Kodbami bosta Madjarska in Avstrija še zvišali praktično vrednost rimskih protokolov.
Havasov dopisnik pa poroča iz Budimpešte svoji agenciji v Pariz, da pri teh razgovorih sploh ni šlo za rimske protokole. Avstrijski in madjarski državniki eo se predvsem razgovarjali o položaju, ki je nastal t srednji Evropi po debati y Ženevi. Schuschnigg in Gombos sta se predvsem
Isti dopisnik sporoča svojemu listu, da je. madjarska vlad« v krizi in da bo Gomlbos še te dni podal demisijo. Novo vlado bo sicer sestavil zopet GOuVboe, vendar na širši j>odlagi narodne koncentracije. V isti zvezi sj>oroča isti dopisnik, da se pripravlja tudi vladna kriza v Romuniji. V vladi je nastal namreč velik spor zaradi odstavitve šefa generalnega štaba, generala Antonesoa.
Budimpešta, 15. decembra, m. List »Nepszava< objavlja pod naslovom «Po Ženevb daljši članek, v katerem oetro napada zunanjo politiko Gombtisove vlade. V članku tudi osebno napada GonibOsa radi usodnih in težkih napak, ki jih je zagrešil na polju zunanje politike. List v tem članku med drugim naglaša tudi to-le: Zadnji čas je, da se madjarska zunanja politika spremeni temeljito. Ženevska resolucija je najt ei ji dokaz o nesposobnosti današnjih ▼lastodržcev in njihovih diplomatov. Širok« narodne mase na Madjurskem ne morejo odobraVati tako zunanje politike, ki se vodi proti njihovim inte-
gg. dr. Slebinger, dr. Glonar, dr. Pirjevec kot zastopniki licejske knjižnice.
Najprej je dosedanji odbor poročal o težavnem delu letošn. leta. Poročilo predsednika Turnšeka je bilo zelo skrbno sestavljeno in izčrpno. Odkrilo je polno sliko volje slov. akad. mladine, ki hoče . kljub vsem oviram in nerazumevanju v krogih, kjer bi človek najmanj pričakoval, doseči popolnost slovenske univerze, katere prva stopnja je: univerzitetna knjižnica. Njegovo poročilo sta smotre-no izpopolnili poročili tajnika in blagajnika. Zbo-rovalci so poročila zelo toplo sprejeli in na predlog revizorjev soglasno in navdušeno izglasovali razrešnico s pohvalo.
Sledila je debata k poročilom. Prvi jo govoril tov. Cibic, ki je v kratkih besedah povdaril požrtvovalnost in pridnost odbora.
Za njim se je oglasil k besedi tov. Zebot Ciril, ki je v jedrnatih besedah poudaril složnost katoliške akademske mladine v teh naporih za tako potrebno ustanovo. Naglasil je zlasti, da je to, kar smo do sedaj dosegli, t. j. finančni predlog k letošnjemu proračunu, uspeh pozitivno borbene smeri, ki jo je katoliška akademska mladina vedno dosledno zastopala. Tov. Casar je govoril v imenu iste mladine. Z ogorčenjem je opozoril na tipično slovensko napako, ki se vleče že skozi vso našo zgodovino, da prodajamo kožo, ko je medved še bogve kje, t. j. da se že prepiramo za arhi-l tektske načrte, ko je kredit še na papirju. Za po-; polno gimnazijo v M. Soboti se je ob tej priliki to-: plo zavzemal tov. Skerlak. Za tem je zopet v ime-i nu katoliške akademske mladine govoril tov. Lojze Uija, ki je po nekaj uvodnih besedah prešel na glavno točko svojega govora, ki je takoj postala osrednja točka vsega zbora in pazvnela vso zbornico, na »slovenski teden«.
Predlagal je, da postavimo proti negativno
borbeni smeri, raznim štrajkom, demonstracijam, pozitivno borbenost, ki edina more Blovenski nar rod na zemlji, kjor je, ohraniti in mu koristiti. Predlog se glasi: Takoj bo božičnih počitnicah naj rektorat pred vso akademsko mladino slovesno otvori in razglasi »slovenski teden«, ki je v tem, da bodo gg. predavatelji skozi teden dni predavali po rednem učnem načrtu o slovenskih izsledkih in potrebah v posameznih strokah — na vseh fakultetah, o naših možeh, ki so se na tem ali onem znanstvenem polju v svetu proslavili ali bč vsaj zaslučili slavo, pa jih mi ne poznamo. Ob tej priliki naj bi se pred slušatelji odprlo polje slovenske znanosti in položili prvi temelji k tradiciji mlade slovenske univerze — ob njeni 15 letnici Gg. predavatelji naj bi tudi navedli literaturo, ki jo je za študij slovenskih vprašanj treba zbrati tn položiti v knjižnico. Tudi seminarska dela naj bi se ta teden gibala v tej smeri. Po končanem tednu pa naj bi gg. predavatelji prepustili svoja predavanja odboru akcije, da jih izda v knjigi — dokaz, da slovenski akademik vč, zakaj tako neizprosno zahteva univerzitetno knjižnico, ia znanstveno delo.
Predlog Je bil s velikanskim navduSenjem sprejet in takoj imenovan odbor s predlagateljem na čelu, ki naj to misel s pomočjo rektorata ta profesorskega zbora izvede.
Sledile so volitve novega odbora. Vložena Jo bila samo ena lista s predstavnikom tov. BavnJ-harjem, ki je bila soglasno sprejeta.
Občni zbor je potekel povsem mirno tn resna, čeprav je bila zbornica z galerijami vred nabito polna — dokaz, da akademiki, katerim Je delo pri srcu, ne potrebujejo nikakih vsiljivih »rediteljev«, ta kakršne se jim Je pred dnevi ponujala neka majhna skupina. Udeležili so se ga val akademiki, ki iskreno, brez fraz In samoljubja t narodom čutijo in se mu hočejo posvetiti v resnem delu: tako tisti, ki goje narodnost, oplemeniteno z vero, kakor tisti, ki narodnost priznajo zgolj kot etnološko dejstvo. Ob delu za univerzitetno knjiJ-nico so se znašli v »ni vrsti, ob spoštovanja načel drug drugega.
Koroški hitlerjevci - na svobodi
Celovec, 15. decembra. TG. Bivši koroSki de-želni glavar Kernmaler, pristaš Landbunda, ki mu resom. Madjarsko vlada se zelo rada hvali in baba „ripada tudi Sumi, je bil spuščen na svobodo. Zna-
—	.Ir! _« ...Imnnl^tM .,nnnl> nm w ■nnnniS nolifiln	* *	- .	•	l.l.ZJI__J___
i vsakim najmanjšim nspehom v zunanji politiki. Za vse velike napake pa vedno išče krivde pri dm-gih in n« drugih mestih. Naša zunanja politika je po vrednosti enaka ničli. Po Ženevi je privedla stvar tak« daleč, da je Madjarska sedaj Či9to izolirana t Evropi in da niti ne more računati na Italijo a tako velikim zaupanjem kakor poprej. Po Ženevi smo padli v zelo težak položaj. Naše stanje jc blizn obupa in po zaslugi Gombosove vlade smo se čisto približali prepadu. Skrajni čas je, da se temeljito spremeni dosedanji kurz madjarske zunanje politike in da se v bodoče vodi razumnejša taktika, ki nam bo prinesla zbližanje in prijateljsko sodelovanje z našimi sosedi.
škof umrl med sv. mašo
Madras, 15. dec. Q. Katoliški nadškof Ma-drasa N. Medelert, je umrl na srčni kapi v cerkvi, med tem, ko je bral sv. mašo.
Sin španskega predsednika pred vojaškim sodiščem
Madrid, 15. dec. m. Danes se je pred vrhovnim vojaškim sodiščem zagovarjal sin predsednika republike Alcale Zamore, ki je bil na slnžbi v vojski v činu kaplarja. Kot tak je odpovedal pokorščino tn je bil odveden v preiskovalni zapor. Pri današnji
&vnl razpravi j« vojaški tožilec zahteval zanj let kazni Predsednik sodišča je ponovno izjavil, da njegov oče ieli, da ne bi njegov položaj prav nič vplival na potek razprave. Vendar pa je bil neprevidni mladenič oproščen.
Kmet - predsednik Švice
Pari«, 18. decembra AA. V komentarja o izvolitvi novega predsednika švicarske konfederacije naglaša »Pariš Soir«, da Je novi predsednik g. Rudolf Minger utemeljitelj in šel kmečke stranice, ki je pod njegovim vodstvom zavzela važno mesto v Švici. List navaja dalje, da je novi predsednik švi-earske konfederacije bil evojčas izvoljen za člana švicarske vlade in da je bil tedaj minister vojske. 0 njem je snano, da obdeluje sam svojo lcinlje in tla zaradi toga dobro poana potrebe švicarskega kmetovalca, ki jo, kakor drugod, tudi v Švioi hudo prizadet od gospodarske Btisko.
Japonski pritisk na Anglijo
London, 15. docemfbra. b. Reuter poroča 1» 9in-Capurja, da je tamošnje mornariško poveljstvo dobilo r'roke dokaae, da se Japonska ie pogaja » siamsko vlado n dovoljenje, da bi smela na malajskem polotoku pri ožini KRA prekopati kanal na svoje stroške, ker bi se na ta način lahko izognila ingleški mornariški postojanki v Singapnrju in bi »i za en dan skrajša vožnjo is Japonske v Indijo.
naročila svojemu poslanika
MIRIM
KRALJICA ČOKOLADE
Ce Vaš otrok noče piti mleka, ms dajte mletno Čokolada Mleklta. V nji so kakao. neposneto mleko in vse hranljive sestavine, ki jih potrebuje mlado telo otrokovo za svoj razvoj: za okrendev mišic, osveženje krvi in dober telesni počutek. Seveda pa mora biti prava mleCna Čokolada Mleklta.
Kriza v Romuniji?
Danaj, 15. decembra. TG. Kakor pravijo tukajšnji viri, je pričakovati v Romuniji vladne krize. Baje je nastalo med krogi poslanske zbornice veliko nezadovoljstvo, ker je bil imenovan za šefa generalnega Štaba general Samsonovici, ki ga smatrajo za protežiranca tzvestirito izvenparlamentar-nih krogov.
Bukarešt, 15. decembra, m. Snočnja seja romunskega parlamenta je bila izredno burna. Politi dve uri so trajali zelo ostri besedni spopadi med vladno stnanko itn opozicijskimi skupinami. Posebno oetro oo napadali vladno stranko poslanci narodne zaranistične stranke. V parlamentu je bil nemir tako velik, da govornikov sploh ni bilo mogoče slišati, in je predsednik radi tega večkrat moral prekiniti sejo. Vzrok tem nemirom v romunskem
ih za-
no je namreč, da se je Kernmaier udeležil sad njega hitlerjevskega punta r Avstriji (25. julija 1934) s tem. da jc narodne socialiste z vsemi močmi podpiral. Avstrijska vlada ga je vsled tega dala sapreti. Preiskava baje ni »mogla ugotoviti nobenega resnega dokaza za njegovo udeležbo pri pnntu« (Sedaj smemo pričakovati, da se bo kmalu sopet pojavil med voditelji »Domovinske fronte« na Koroškem. Op. urod.)
„Zaradi neozdravljivega idiotstva in vedno večjega kretenstva"
Rim, 15. decembra, TG. Generalni tajnik fašistične stranke je naročil vsem fašističnim tajnikom Italije, da morajo nemudoma izključiti Is stranke vse, ki so »vsled napadov začasnega bi ponavljajočega se pretenstva ali pa vsled absolutno neozdravljive idiotije razširjali defetistične govorice o gospodarskem stanju države ob priliki ukrepov glede okrepitve lire.«
Kako so obogateli - verižniki ?
New Tork, 15. dec. m. Senatni odbor se še zmeraj zabava s tem, da preiskuje, na kakšen način so med vojno obogateli različni dobavitelji orožja. Tako je danes senatni odbor ugotovil, da je neki industrijec v Tennessyju začel svojo obrt 1. 1914 s kapitalom 5000 dolarjev. Ob zaključku vojne je njegovo premoženje narastlo na 200 milijonov dolarjev. Senatni odbor je sklenil, da bo sedaj začel preiskovati delovanje banke Morgan, ki jo dolži, da je bila ona tista, ki je financirala vso svetovno vojno.
Nesreča na morja
Marseille, 15. dec. AA. Rešilni čolni še vedno križarijo nad vodami, kjer sodijo, da se je parnik »Schiaflinoc ponesrečil. Dozdaj še niso našli še no-| benega sledu o pogrešanem parniku. Na parniku je bilo 21 mož posadke. Razen teh sta bili na parniku ludi ženi dveh oficirjev, število žrtev bi znašalo potemtakem 23.
Škafa na železniški progi
Belgrad, 15. dec. AA. 30. oktobra t. 1. ob 8.40 se je na progi Zagreb-Ogulin-Split med jiostajania Gračac in Cerovac jx? nasiranju potniškega vlaka št 1014, zakotalila s pobočja skala, velika 2 in pol
Oblačimo res dobro
In poceni
Športne, promenad ne in obleke za dijake krojimo elegantno in poceni. Velika i »bera blaga za jesenska oblačila.
DRAGO SCHWAB - LJubljana
Aleksandrova cesta
kubičnega metra in padla na železniško progo 64 m "it. 11 in
letije kamenja je Jelena Kesič iz vasi Kesič, okraj Gračac, ki je od-
pred predorom Št. 1 1 in poškodovala eno tračnico
v dolžini 12 m. Hruinenje

je slišala 19 letna
Angleška vlada je naročila svojemu poslaniKo v Tokiu, da poizve, te Je ta vest resnična. Istočasno i parlamentu je bil zelo ostri protest narodu pa pripravlja tndi korake pri francoski vladi, ki ranistov proti načinu, s katerim sedaj vrši e< ima nadzorno oblast nad Siamom, da poskrbi, da se »jamska vlada no prenagli ▼ pogajanjih s Japonsko.
Dnnafska vremenska napoved: Spremenljivo ob oblačnosti. Deževno vreme in zapadni vetrovi. Sicer milo.
Zagrebška vremenska napoved: Oblačno, t«lo tpremenliivo in toolo. ncaUlne.
romunska vlada nad časopisjem.
Ne bodo plačati ...
Washlngton. 15. decembra. AA. Do snoči so prispeli odklonilni odgovori od Velike Britanije, Francije, Italije, Belgije. Češkoslovaške. Poljske in Litve. Kakor je znano, je ameriška vlada te dni pozvala te svoje dolžnike, naj ji plačajo deceiniber-aki oorok svojega vojnega doiga.
al
daljena od železniške proge kakih 200 m. Videč, da prihaja iz smeri od Gračca vlak št. 1062, je deklica stekla na progo, stopila na skalo, snela ruto z glave in začela mahati proti prihajajočemu vlaku
Strojevodja in kurjač vlaka sta pri prihodu iz predora takoj opazila deklico, ki je mahala proti vlaku. Strojevodja je to razumel kot signal, naj se vlak ustavi, in takoj začel zavirati. Čeprav ie bila na koncu vlaka še ena lokomotiva, ki je vlak poti-
skala, se je strojevodji vendarle posrečilo toliko zmanjšati hitrost, da se je vlak le prav rahlo zadel v skalo in jo potisnil kakega pol metra predse, nato se pa ustavil, ne da bi bil skočil s tira. Ker je Jele-
na Kesičeva s svojo prisotnostjo, s pametnim in odločnim nastopom preprečila veliko železniško nesrečo, ji je ministrstvo za promet izreklo pohvalo in jo nagradilo i denarno iifierauO 1000 Uiti,
„Temetjna načeta
Članek dr. Dimitrija Ljotiča
Belgrad, 15. dec. m. Tc dni j« objavila »Otadfc-bina«, tednik bivšega pravosodnega ministra Dimitrija Ljotiča, članek: »Temeljna načela«, na podlagi katerih sc bo izdelal delovni program za nadaljnje delo in na katera so pristale organizacije! Jugoslovanska akcija, Bojevniki, skupina, ki jo vodi bivši minister Ljotič iz Smedereva, in del bosanske mladine, ki se zbira pod vodstvom Radka Po-režanlna okoli revije »Zbor«. Ta »Temeljna načela« so bila odnosno Se bodo razen v »Otadžbini« in reviji »Zbor« objavljena v sledčih časopisih: »Prelom« v Ljubljani, »Budjenje« v Velikem Bečkereku, »Jngoslovenskl Rlječi« v Zagrebu, »Novi putevi« v Belgradu, »Jugoslovenski Pošti« v Sarajevu in v »Zovu sa Jadrana«.
Naši nogometaši v Parizu
Pariz, 15. dec. AA. Jutri se bo borila jugoslovanska nogometna državna skupina proti francoski državni skupini. Ta tekma je predmet največje pozornosti francoskih športnih krogov, zastopniki francoske nogometne zveze pa skrbe na vse načine, da se bodo Jugoslovani čim prijetneje počutili med tvojim bivanejm v francoski prestolnici. Igrači imajo na razpolago vodnika družbe Cooka, da si bodo kar najpopolneje ogledali vse znamenitosti francoske prestolnice in njene okolice. Jugoslo-vensko moštvo je bilo kar presenečeno nad sijajnim stanjem igrašča in ima najboljše upe, da bo njegova velika tehniška sposobnost in hitrost posameznikov prišla na kratko pokošeni angleški travi dobro do izraza.
Pr vrnitvi iz Verseillesa v Pariz snoči ob 6. je urednik največjega pariškega športnega dnevnika »Auto« priredil intimen sprejem za jugoslovanske Igrače. Po sprejemu v uredništvu »Auto« so naši nogometaši odšli na večerjo v svoj hotel, nato so se pa udeležili predstave »Rose de France« v gledališču Chatelet. Danes opoldne priredi francoska nogometna zveza banket na čast igračem in njihovemu vodstvu.
Vsi današnji listi poudarjajo, da vlada za gostovanje jugoslovanske reprezentance velikansko zanimanje in da so vse vstopnice za jutrišnjo tekmo že razprodane. »Excelsior« prinaša sliko in izjavi jugoslovanskega poslanika v Parizu dr. Spa-lajkoviča in francoskega ministra za telesno vzgojo.
Drobne cesti
Belgrad, 15. dec. m. Tu se mudi ban dravske banovine dr. Drago Marušič.
Belgrad, 15. dec. m. Upokojena sta dr. Ferdo Kern, ravnatelj Državnega veterinarskega bakteriološkega zavoda v Ljubljani in dr. Milena Perušek pri Kmetijski ogledni in kontrolni postaji v Ljubljani.
C.eylon, 15. dec. c. Tukaj je izbruhnila silna epidemija malarije, Dozdaj je zbolelo nad pol milijona ljudi. Umirajo posebno otroci.
Varšava, 15. dec. AA. Romunija dobi svobodno zono v poljskem pristanišču Guinje.
Požrtvovalno delo za izseljence
Družba sv. Rafaela polaga svoje račune
Preteklo sredo se ]e vršil letni občni zbor naše narodne izseljenske organizacije Družbe sv. Rafaela za varstvo izseljencev. Za ta občni zbor je vladalo vsesplošno zanimanje kakor tu doma, tako zlasti med našimi izseljenci izven domovine.
Zbor je otvoril predsednik g. Zakrajšek ta predlagal pozdrave Nj. Vis. knezu-namestniku Pavlu, obema slovenskima škofoma, g. nadškofu Jegliču, ministru za socijalno politiko g. dr. Novaku, šefu izseljenskega oddelka tega ministrstva g. dr. Aranickiiju in g. banu. Navzoči so predlog sprejeli i. navdušenimi »Zivio« klici. Zelo je g. predsednik podčrtaval tudi delo izseljenskega nadzornika g. Finka. Občni zbor je pismeno pozdravil g. svetnik Tensundern iz Nemčije.
Iz poročila g. predsednika se je jasno raz-videlo, kako ogromno dobro delo vrši ta družba zadnja leta med našimi izseljenci po vsem svetu, pa s kako ogromnimi težavami je to delo združeno. Tudi letos je družba pomagala rešiti milijone posmrtnimskega, odškodninskega in zapuščinskega denarja izseljencev svojcem tu doma. Poznanje sodnijskih razmer in jezika dežele g. predsednika je prineslo tudi letos državi in narodu ogromne finančne koristi, ko je posredoval pri raznih ameriških sodiščih deloma direktno, deloma potom izseljenskega urada škofovske konference ameriškega episkopata v Washingtonu (National Catholic Welfare Conference), kii je pri tem delu pomagal, kot protiuslugo za obilno pomoč, katero nudi družba po celi Jugoslaviji temu uradu za njegovo delovanje med našiimi izseljenci v Ameriki. Posebno velike težave je pa imela družba preteklo leto s slovenskimi naselbinami po zapaduih državah Evrope in deloma tudi z Južno Ameriko. Delovanje tn je bilo pa celo težko, deloma tudi razburljivo, zvezano z boji in težavami,. Slo je predvsem za versko oskrbo naših jugoslovanskih izseljencev. Tam so se našli ljudje, ki sovražijo vsakega katoliškega duhovnika. Boje se njegovega nadzorstva in var-itva nad izseljenci. Naš lastni človek pa je dosegel, da se je n. pr. mesto jugoslovanskega izseljenskega duhovnika, ki ga je francoska vlada v Merlebachu nalašč za naše ljudi ustanovila, izgubilo za naše ljudi in ga je dobil poljski duhovnik, našega lastnega duhovnika so pa na grd_ način pregnali. Družba je vse obtožbe proti našim izseljenskim duhovnikom natančno preiskala, pa je našla, da je bilo vse samo golo obrekovanje in laž, vse samo z namenom, slovenskega duhovnika »praviti proč, pa razne »voditelje« mesto njih nastaviti. Družba se je seveda z vso odločnostjo pognala v boj na pristojnih mestih tu doma in tam, da ščiti verske in moralne koristi naših ljudi. Enako je bilo v Južni Ameriki, kjer je prišlo tako daleč, da je imela naša skupščina opravka z ondotnimi razmerami. Edina jasna točka vsega leta je bilo dejstvo, da je naše ministrstvo za socijalno politiko pokazalo razumevanje za vse te težnje in vse te boje in družbo podpiralo v njenem delu. Zlasti veselo je bilo dejstvo, da je vlada slovenskim šolskim sestram, ki bo v dveh večjih skupinah odhitele za našimi izseljenci v Južno Ameriko, da bodo tam skrbele «a nacijonalno vzgojo naše izseljenske mladine, ne samo na posredovanje družbe — brez ^oklevanja ne-le dalp dovoljenje za odhod, temveč jim pri tem še ponjagala z brezplačno vožnjo za eno sestro. Vsa čast in zahvala g. ministru dr. Novaku bi Šefu g. dr. Aranickijn. Veselo dejstvo je bilo
tudi to, da je vse delo naSlo popolno razumevanje pri naši kraljevi banski upravi, ki je bila celo leto družbi naklonjena.
Tajnik družbe g. Anton Marinček je podal poročilo 'o podrobnem delu družbe, navajal je, da je družba odgovorila pismeno okoli 1000 povpraševalcem, preskrbela razne dokumente, kakor domovnice, rojstne in krstne liste, spričevala o sposobnosti za sklepanje zakona itd. Sodelovala je pri sprejemih izseljenskih izletnikov in skrbela je na tak način za siromašno se vra-čujoče izseljence, da je izposlovala pri Skladu za podpiranje izseljencev, katerega predsednik je g. senator dr. Vladimir Ravnihar, denarne zaloge, da se je v slučaju potrebe tudi izven uradnih nr moglo pomagati siromašnim izseljenskim povratnikom.
Blagajnik g. kanonik Vole je podal obširno poročilo o finančnem stanju družbe. Potožil je, da se dohodki vsako leto manjšajo, izdatki pa večajo. V preteklem letu so dohodki znašali 37.500 Din, izdatki tudi toliko, v blagajni so ostali prihranki iz prejšnjih let v znesku 12.000 dinarjev.
V družbeni odbor so bili soglasno izvoljeni sledeči gospodje: P. Kazimir Zakrajšek, dr. Vla-dislav Pegan, katehet Valentin Tome, prokurist Franc Miklavčič, tajnik Anton Marinček, župnik Jakob Gašparič, minister n. r. g. Jože Gostin-čar, šolski upravitelj Julij Slapšak, prof. dr. Marijan Dokler, župnik Anton Kastelic. župnik Anton Mrkun, Jože Rozman in gospodična Josipina Klemene. Nadalje ostanejo kot delegati-virilistl v odboru g. kanonik Josip Vole, P. Valerijan Landergott, izseljenski nadzornik Frane Fink in šef javne borze dela g. Josip Vončina.
Dosedanji predsednik g. P. Kazimir Zakrajšek je nato izjavil, da izvolitve za predsednika ne bo več sprejel. Oglasili so se razni govorniki, ki so vsi naglašali svoje prepričanje, da Družba sv. Rafaela za varstvo izseljencev stoji in pade s predsednikom g. Zakrajškom. Nato je bil izvoljen tričlanski odbor, ki naj vse stori, da obdrži g. Zakrajšek tudi v bodoče predsedniško mesto.
Portugalski dnevnik o Slovencih
R. F. Knapič, profesor germanistike na vseučilišču v Lizboni, je objavil članek — 200 vrstic drobnega tiska — v Salazarovem glasilu D l 6 -r i o da Manha (27. nov.), t j. Jutrni dnevnik. Naslov: O eriador do Portugal novo, Salazar, o Taciturno (Tvorec nove Portugalske, Salazar Redkobesedni). Polovica članka se bavi 8 slovenskimi razmerami. Poudarja visoko stopnjo , omike med našim ljudstvom (nao M analfabe-I tosl), izvrstne organizacije po vseh strokah, idea-j listične težnje, krepko čustvo za socialno odgo-! vornost i. t. d. Med tremi izrečno navedenimi I iimeni stoji »o dramaturgo Oto Zupantchitch«. V drugem delu pa hvalno omenja članek, priobčen v »Slovencu« dne 31. oktobra 1934, ter ga podaja skoraj v celotnem prevodu. Tako se oddolžuje sin našega Posavja svoji domovini, o kateri je napisal po vojni že celo vrsto krajših ali daljših sestavkov za različne liste v luzitanski prestolnici.	D.
©
{LV.H A RJ STIČNI
MiKni^. 1935
Saj je Se čas?! Taiko »odijo nekateri in ne morejo umeti, da so se pričele priprave za to edinstveno slavlje že sedaj. Pa ni tako. Velika stvar zahteva dolgotrajnih in temeljitih pred-
Srrprav. In naš Evharietičmi kongres je velika, a, čudovito velika stvar po svojem duhovnem pomenu, mora pa posrtati veličasten tndi po svo-
Jem zunanjem sijaju in neštetih množicah ev-larističnih romarjev. Zato je edino prav, da se je daljina priprava začela že sedaj.
Kakšna mora biti ta priprava? Predvsem moramo za ta veličastni evharistični praizmik pripravljati svoje duše. Kakšen smisel pa naj bi imela talka euninentno verska prireditev, če bi nas zatekla v duhovnem ratzkroju, v duhovni negotovosti, v grehu celo in vse slabotne! Ne! Tiste velike dni mora Ljubljana doživeti poihod močnih mož, fantov — duševnih junakov, žena po liku Božje Matere, deklet kot cvet nedolžnih. Le takrat smemo upati, da bo Kristusu v presv. Rešnjem Telesu pripravljeno resnično zmagoslavje! Zato so meseci pred kongresom meseci aipostolata, v katerega je poklican sleherna jugoslovanski katoličan.
Pa tudi tehnične priprave za kongres niso nikdar preuranjene. Le zato je svetovni evharistični kongres v Buenos Airesu dosegel tako čudovit in nikdar pričakovan uspeli, ker so se priprave zanj vršile že celi dve leti poprej. Ob ■kongresnih dneh pričakujemo v Ljubljani množice udeležencev. Čim več je časa za njih razmestitev ter za pripravljanje tako ogromnih slovesnosti, temlbolj smemo uipati, da lxxlo kongresne prireditve dostojne slavljenca. ki je sam živi Bog v presv. Hostiji
Zato pa je nujno potrebno, da vse kaitoluško ljudstvo z vdanostjo in navdušenjem vrši vse, kar v teh mesecih svetuje Cerkev. Prav tako pa je neobhodno potrebno, da najde glavni pripravljalni odlbor v slehernem, ki ga pokliče na delo, polno in takojšnjo pomoč.
Ena glavnih nalog po posameznih župnijah obstoja v tem, da pravočasno ustanovijo župnijske pripravljalne odbora za Evhar. komgTes. Ti odbori bodo dotbili volne naloge, ki se bodo tikale tako diuhovne kot organizatorne priprave na kongres. Saj je osnovna misel vse duhovne priprave ta, da že pred evharistični m slnvljem v Ljubljani vsako katoliško srce pripravi evlia-ristionenvu Bogu iskreno slavnost.
Do dnnes je ustanovljenih 100 župnijskih pripravljalnih odborov. Kje so še ostali iz ljubljanske škofije? Ali ne veste, da trpi velika stvar radi vaše počasnosti! Vaš ponos zahteva da imate v župniji svoj pripravljalni odbor in da ga na poslani vam tiskovini tudi glavnemu priprav, odboru prijavite. Za trdno pričakujemo, da bodo tekom tekočega tedna sestavljeni in »riiavlieni vsi /umiiiski priprav, odbori.
C
Pabemi |z Ijjudstva zit Ifttdstvo
Ker nimamo posebnega kongresnega vesit-nika, naj bo za vsakogar važno to, kar objavljamo v časopisju. Pokaže naj se ob tej priliki vsa naša strumna disciplina, tista, ki izhaja iz Odrešenika resnično ljubečega srca. Vse, kar zahtevamo, zahtevamo v prepričanju, da s tem služim namenom kongresa, ln da kongres doseže svoj namen v vsej polnosti, nam mora te mesece biti najvažnejša skrb.
Kaj je med važnim zelo važno? Da nam poročate o vseim, kar bi moglo širšo javnost zanimati. kar bi moglo nas katoličane vzpodbujati k verski dejavnosti, kar bi moglo osvetljevati naše versko udejstvovanje. Če imate versko prireditev, če poznate posebne slučaje verske vneme in dejavne ljubezni do presv. R. Telesa, če ste ukrenili kaj posebnega za uspeh kongres^, vse to nam poročajte. Taka poročila bo naša ča-iena služba primemo uporabila, >enarna plat kongresa nas zelo skrbi! Zato re tem večje hvale vredna .požrtvovalnost onih, ki v teh težkih časih minevajo potrebe kongresa in prispevajo zanj. Poleg že objavljenih smo rejci i še sledeče darove: Mohorjani v Želim-jah 20 Din, Mohorjani na Brezovici 80 Din, Mohorjani v Laporju 65 Din, Mohorjani pri Sv. Jakobu ob Savi 30 Din, Mohorjani v Tržiču 200 Dim, Mohorjani na črnučab 57.50, g. J. Mozetič 1000, g. štrancar Ignac v Žireh 73 Din, Mohorjani v Preddvoru 70 Din, Mohorjani v Selcih n. Šk. Loko 70 Din, Mohorjani v Retečah 55 Din, Mohorjani v Smledniku 75 Din in Hranilnica in
Cajilnica v Ambrusu 30 Din. Ne dvomimo, da o tem plemenitim darovalcem, ki jim gre vsa hvala, sledili še minogi.
Kako pa drugod? Snbotiška apostolska administracija sporoča, da je prevzel vso skrb za kongresne priprave g. Railble Franjo. verouči-telj v Subotici. — Apostolski administrator >revzv. škof g. Budanovič izraža željo, da bi ?!veličar vse priprave za kongres kar najobil-neje blagoslovil. — Generalni provikar kotor-
Drago naše ljudstvo I Pričujoči in prihodnji »paberki« so nabrani na polju tvojega življenja, dela in trpljenja. Radi prisluškujemo tvoji besedi, kaijti v njej je toliko resničnega, lepega in dobrega. Ti si napolnjeno z milostjo božjo kakor tvoje njive z blažilno jutranjo roso. Govori, drago ljudstvo, in mi bomo poslušali tvojo besedo, kakor posluša spokoren otrok svojo modro mater. Ti si res materinsko, malo govoriš, veliko delaš in še več trpiš. Ti vse vidiš, vse slišiš in vse občutiš; ti si naša rana in naš lek obenem. Tvoja duša je kakor shramba, kjer so shranjene in zastražene svetinje, ki jih je dal Stvarnik človeštvu. En sam pogled v tvojo preizkušeno dušo človeka bodri in dviga. Dokler se človek tebi ne izneveri, ne bo izgubil vere in zaupanja v Gospoda. To, glej, ljubljeno ljudstvo, to je naša vdanost in ljubezen do tebe; zdaj pa pridi in nam govori v svojih prilikah; kajti brez prilik bi te ne mogli umeti tisti, ki te hočejo umeti.
Vrednost in zasluga. Bil je lep in slovesen Marijin praznik. Iz cerkve so 8e vsule množice kakor čebele iz sladkega panja. Najprej so se dvignili fantje in za njimi možije. »Dolgo je trpelo!« je rekel malo naveličan fant: »Toliko molitev in obhajil za tri nedelje!« »Prav je bilo takol« je odgovoril fantu razumen mož: »Marija je vsega tega vredna. Ona vse to zaslužil«
Pot ja-oti domu. »Vidiš žena!« je razlagal iz cerkve grede star mož svoji stari ženi: »Ne bova šla več velikokrat po tej poti.« »Midva gotovo ne!« mu je pritrdila žena. »Vendar se mi zdi pot vedno krajša, čeprav je vedno težji moj korak.« »To pomeni, da sva vedno bliže svojemu pravemu domu!«
Suknje. »Prihodnjo nedeljo,« so se razgovar-jali gorjanci, »pa menda cerkev ne bo več tako

od Mfnlfitcnlvo aodtaln« politika m M«dn«flo zdravijo
s. ii** 5«> 04 15 i. 1932.
polna kakor danes«. »Jaz tudi mislim, da neU
»Krivec pritiska.« »Zimskih sukenj nimamo.« »Še bi šlo, ko bi se ravnali po božji besedi: Kdor ima dve Miknji, naj da (ali vsaij posodi) emo tistemu, ki nima nobene.«
Branjevka. »Mati, vedno manj Vas je. Koliko časa, ali kolika križev, bo še treba in Vas ne bo več.« Ženica je spraznila košarico, v kateri prinaša stranki vsak teden nekaj smetane in masla, in je vdano odgovorila: »iPotrpimo do božje volje! Pride ča6, ki bo vzel nas izpod križa ali križ od nas.«
Veteran. Mož je videl še Slomška. »Posluh imate pa še dober?« Kako ste rekli?« »Da še dobro slišite.« »Dobro sicer še slišim, ali nič dobrega.« »Kaj vas pa najbolj žali?« »Prepir med ljudmi! Ko bi ljudje delj živeli, delj videli in delj potrpeli, bi se pa bolj razumeli med seboj.« Takega pogovora že dolgo nisem slišal. Nevoljen sem bil na psa, ki je, kar se tolikokrat zgodi na svetu, prevpil modro besedo modrega starčka.
Sporek. Mati ni mogla več gledati hčere pri hiši. Nedeljo za nedeljo je hči odhajala z doma, da se je izognila nezaželjenim snubcem. Med materjo in hčerjo je nastal večkrat neprijeten sporek. Nekoč se je zaključil takole: Kdo ve, kateri izmed obeh v zadovoljnost in zmago? Mati: »Napravi konec tem večnim snubačem.« Hči: »Naredite ga vi, če hočete imeti mir!« Mati: »Kaj pa še čakaš?« Hči: »Kar sem čakala, je že minulo.« Mati: »V tvojih letih sem jaz že toliko trpela z otroci; ti pa bi se rada veselila brez trpljenja in staranja.« Hči: »Vedite, da še vedno veliko trpim zaradi stare ljubezni, ki ste mi jo branili vzeti vi.« Mati: »V zakon stopi, pa boš kmalu pozabila na vse tiste sanje in mamje.« Hči: »Bi, mati! Ali kaj je zakon brez ljubezni?«
Karitas. Otroci so poskakovali od veselja. Nekdo je ubogi družini poslal obilne koline. »Atek, ali je to Miklavž?« je prašalo najmlajše dete. »Ne! To ni Miklavži je odločila. »Zakaj ne?« se je spet oglasil otroški glas. »To je več ko Miklavži« je mislil tudi oče. »Miklavž prihaja vsako leto enkrat, ta dobrotnik pa prihaja k nam velikokrat na leto. Otroci, bodite mu hvaležni bolj ko Miklavžu.«
Zemunski most ho danes slovesno izročen nrameta
l
ske škofije sporoča sestavo škofijskega pripravljalnega odbora, ki ga sestavljajo: g. Niko Luikovič, kanonik stolnega kapitlja, Tripo Milo-
ševi c, aktuar škof. kuirije, p .Valorijan Brusič, vodja nadžupnijskega urada v Kotoru ter prof. Pavao Butorac, katehet drž. gimnazije. Generalni provikar izraža olmenie pričakovanje, da bo II. Evh. kongres v Ljubljani, pri katerem bo .sodelovala tudi srtairoslavna kotonska škofija, > velik a proslava Evharističnega Jezusa Odreše-nika ne samo s strani onih, ki bodo osebno prisostvovali kongre.su, temveč s strani vseh vernikov breiz razlike.«
Vse dopise in poročiln naslavljajte n< sredno na Glavni pripravljalni odbor za U. harističui kongres v Ljubljani, Miklošičeva c. 7-
Danes bo most, ki veže Beigrad z Zemunom, slovesno odprt in izročen prometu. Te dni so na več načinov preizkusili njegovo nosilnost in ugotovili, da ustreza vsem tozadevnim zahtevam. Naša slika kaže četo 800 vojaških konjenikov, ki je te dni jezdila čez most Most ie to veliko obremenitev povsem zadovoljivo prestal
Ljubljanske vestis
Proračun Delavske zbornice znižan
Lj a b 1 j a n a ,15. decembra.
Poročali smo svoj čas, da je minister za «o-cialno politiko odredil znatno znižanje vseh proračunov Delavskih zbornic v državi. Ljubljanska Delavska zbornica, katere okoliš obsega vso Slovenijo, bi morala po ministrovem mnenju znižati svoj proračun za 20%. Proračun ljubljanske Delavske zbornice je za leto 1935 določil približno 1,700.000 Din izdatkov. Po ministrovi odredbi bi se ta proračun skrčil za .>40.000 I>in. To skrčenje bi pomenilo znatno okrnitev delovne zmožnosti ljubljanske Delavske zbornice. Zastopniki Delavske zbornice so o tej stvari govorili z ministrom za socialno politiko ter mu razložili, da je proračun Delavske zbornice popolnoma realen, to je, da je preračunan na dohodke. Kakor znano, prejema Delavska zbornica skoraj vse svoje dohodke iz odstotkov socialnega zavarovanja. Po računih Okrožnega urada za zavarovanje delavcev pa
ikuprva zavarovana vsota ne pada, čeprav občutno padajo mezde posameznim delavcem. To se pravi, da je sedaj zaposlenih nekoliko več delavcev, toda z manjšimi mezdami. Skupni zavarovani zneski zavarovanih delavcev pa znašajo prav toliko, kolikor pred leti skupni zavarovani znesek boljše plačanih delavcev. Življenjski standard našega delavca torej pada, je pa zaposlenih nekoliko več delavcev. Poudariti moramo, da je temu vzrok tudi število delavcev, ki prejemajo male mezde iz bednostnega fonda.
Ko je ljubljanska Delavska zbornica ministru za socialno politiko dokazala realnost svojega proračuna, je minister pristal, naj se proračun ne zniža za določenih 20%, temveč le za znesek 105.000 Din. Z znižanjem režijskih stroškov bo nemara ljubljanska Delavska zbornica nadomestila ta primanjkljuj in morda ji niti ne bo treba krčiti nujno potrebnih osebnih in stvarnih izdatkov.
20°/. popusta do Božiča
za damske plašče, suknje za gospode, obleke pri FR, tUEIČ, Stritarjeva ulica - LfubSjana
Od peklenskih muk pa do zdravja potom T0GAL tablet
Togal tablete so v mnogih slučajih preizkušeno sredstvo proti reumatizmu, išiasu, protinu, liripi, živčnim boleznim, glavobolu ter boleznim prehlada.
Togal deluje dobro in je v predpisaniii dozah neškodljiv za želodec in ostale organe. Togal pomaga. Foizkusite tudi Vi Togal tablete. Poizkus bo tudi Vas prepričal.
Togal pomaga Izločevati mokračno kislino.
Dobi se v vseh lekarnah.
Odobr. S. br. 17601 od 3. decembra 1933.
Rudnik naj pride pod Ljubljano?
0 Prijatelje krščanske dobrodelnosti vljudno vabimo k drugemu predavanju, ki ga priredi Karitntivna /.veza v Ljubljani v torek, 18. decembra 1934, ob 8 zvečer v beli dvorani hotela Union. Predava prior Valerijan Lčak o temi: »Elizabeta Turingijska in njen pomen za razvoj dobrodelnosti v poznem srednjem veku.« Vstop prost.
0 Belgijska odlikovanja. Belgijski kralj Leopold lil. je odlikoval za zasluge, ki eo si jih pridobili pri t>odetu učenjakov prof. Co«ynsa in Van der Elsta nekaj gospodov iz Slovenije. Med drugimi so bili odlikovani: predsednik Aeroklu-ba v Ljubljani Rado Hribor z redom častnika Belgijske krone, podpredsednik Aerokluba polkovnik Pero Nedeljkovič z redom častnika Le-opoldovega reda z meči (odlikovanje, ki ga dosedaj ni imel še noben Jugoslovan), šolski vodja Kari Skerget iz Ž en a vel j za vit za reda Leopoldi. II. in upravnik pošite Slavko Vntkovič iz Murske Sobote za viteza reda Leopolda II. Včeraj dopoldne jc bila na belgijskem konzulatu v Ljubljani kratka slovesnost, kjer je odi i kovancem izročil krasne belgijske rede tuk. belgijski konzul dr. Mdon Dular.
je posebno v decembru dobro došla, ker je to mesec velikih izdatkov Do neverjetnosti znižane cene zimskemu blagu in predmetom za obdaritev omogočajo nakup vsakomur Saj se dobi ie za Din 16-— meter lepega volnenega blaga za obleko itd Ogled in na':up samo na Kongresnem trgu pri tvrdki
nasproti Nunske cerkve
O Združenje jugoslovanskih inženjerjev in arhitektov, sekcija Ljubljana, prosi člane, da ee udeleže pogrelva uui.rlega velezaslužnega kolege inž. Vinka Srtrgarja, rudarskega glavarja v pok. Pokojnik jc bil soustanovitelj našega Združenja iu pirvi predsednik sekcije Ljubljana, ki bo ob posebni priliki počastila njegov spomin. Pogreb bo v nedeljo 16- t. m. ob 16 izpred hiše žalosti, Gradišče 8a. — Upr. odbor.
© Združenje trgovcev, Sekcija trgovcev s špee. in kol. blagom jiozivlja vse gg. 6lane, da se udeležijo pogreba blagopokojnega odbornika Ivana Krivca, v nedeljo, dne 16. t. m.
© Stolna Elizabetnn konferenca — odsek za otrok':, se vsem cenjenim darovalcem, ki so s svojimi prispevki pripomogli k obdaritvi revnih otrok za Miklavža, najtopleje zahvaljuje.
BBBBBBBBBBJSBBBBBBBBBUBISBBBBBBBOB
Se malo potrpljenja!
FLORIDA
Vas bo ktnaht razveselila. BBBBEHBraHBBESSBBfflHHBBHaBaESBBBBS®
© Božični semenj. Letošnji božični semenj na Kongresnem trgu se od prejšnjih razlikuje v tem, da prodajalci drevesc ne razstavljajo svojega blaga samo na kongresnem trgu pred univerzo, temveč tudi na drugem delu trgu, to je vzdolž kouziuma in Kazine. Že sedaj, ko imamo še deset dni do sv. večera, je ta semeni pre-olbilo založen 7. drevesci, ki jih prodajalci dajejo po kar najnižjih cenah. Pa tudi kuipci zelo parijo na vsak dinar im je na tem semnju skoraj več barantanja kakor kjerkoli. Malo verjetno pt. je, da bi Ljubljana pokupila vso to ogromno množico drevesc in boao morali najbrže mnogi prodajalci odpeljati ali zavleči mnogo neprodanih drevesc.
za idočo sezono v ra/.nih barvah in
_	oblikah ter razne
šprrtne in z.imsko čepice za gospode fn dečke nudi v veliki izberi
fMKO BOGAT A3 trgovina klobukov UUBL3ANA, STARI TRG 14
Cone zmerne	Sprejemajo ae popravila
O šentjakobski živilski trg. Kljub vsem dvomom sc. je šentjakobski živilski trg kar ob-nesel. R?-s jc sicer, da na njem. ni tistega živahnega vrvenja, l nkor na Vodnikovem trgu, vendar pa so prodajalci, ki tam prodajajo svoje "blago, tako mesarji in zelen jadarice, s kuočijo Var zadovoljni Gospodam (e iz šentjakobsKegn in trnovskega okraja so je na trg že navadile, zlasti ko vidijo, dn je kup nu tem trgu po isti ceni, ali včasih celo nižji, kakor nn Vodnikovem trgu. Včeraj je bilo na tem t-rgu prav živa ii no in iii nič ka-aks. da bi bilo treba kdaj te trg opustiti. — Nu Vodnikovem trgu pa se sedaj mesarji zelo oritožaiieio čea občutno komJunren-
KLOBUKE
oo, ki jo delajo njihovemu blagu perutnina in domači zajci. Cena perutnine iii zajcev je namreč že tako niz.ku, da marsikatera gospodinja raje kupi kokoš, kakor pa goveje ali svinjsko meso. Mesarji vendar upajo, da bo tik pred božičnimi prazniki nekoliko boljša kupčija zanje.
O Nesreča otroka. Iz Laz, obč. Dol pri Ljubljani so prinesli v bolnišnico 2-lctuega siprevod-nikovega sina Antona Milavca. Otrok se je pri igri močno oparil z vrelo vodo.
Laverca, 15. dee.
Posebna deputacija je izročila g. banu dr. Marušiču sledečo spomenico, podpisano od večine tuk. volilcev:
»Podpisani volilci iz Daljne vasi, Srednje vasi, Sela in Uabnegorice se obračamo na kr. ban-sko upravo s prošnjo, da se omenjene vasi pri-klopijo občini smarje-Sap. Ni bila lahka ta naša odločitev, kajti ljubše bi nam bilo, da ostanemo £e nadalje člani rudniške občine, h kateri smo pripadali že toliko let. Toda današnje gospodarske razmere in nova občinska bremena nas k temu silijo, (lovori se, da je mestna občina ljubljanska izdelala načrt, jx> katerem naj bi Rudnik prišel pod občino Ljubljano. Znano nam je, da je občinska uprava v Rudniku proti tej sjjojitvi, a ljudstvo želi priključitve. Občina Rudnik s svojimi 1300 prebivalci je premajhna plačilna moč za vzdrževanje današnjega modernega občinskega aparata. Saj se je zakonodajalec dobro zavedal važnosti občine ter je zato določil, da
mora imeti vsaka občina najmanj 3000 prebivalcev. § 3. obč. zak. pravi, da i* povsem upravičenih razlogov itna občina lahko tudi manj kot 3000 prebivalcev. Toda v našem slučaju ni nobenega razloga, kateri bi opravičeval še na-daljni obstoj naše male občine. Občina Rudnik s svojimi rednimi dohodki komaj plačuje tekoč« račune, nikakor pa ne more misliti na kakšno večje, a ueobhodno potrebno delo. Rudnik potrebuje šolo, pokopališče, občinski dom, Laverca elektriko itd. Vsa ta dela bi stala kakšna dva milijona dinarjev (posojilo in obresti). A kako naj jih naših dvesto davkoplačevalcev plača. Tn ne gre za osebnosti, pač pa za probleme življen-ske važnosti. In baš sedaj je moment, da ee zadeva pametno in koristno reši. Ljubljanska mestna občina naj sprejme v svoje območje Rudnik, kateri etnografično in gospodarsko tjakaj gravitira, a naše štiri vasi naj se priklopijo občini Smarje-Sap, s katero bodo lažje delile davčna bremena.«
KINO KODEUE.O I t., i
Danes ob 5 in 8 ter jutri ob 8 dvojni spored: »DVOREC NA IUGU« (Liana Haid, Viktor de
Kowa, Paul kemp) — in »KR12ARKA EMDEN« Danes ob 3 san>o »Dvorec na jugu<<
O V Ljubljani umrli od 8. do 14. decembra 1934: Gregorc Anton, 65 let, vifji revident drž. žel., Ilirska ulica 19. — Svetel Marija, roj. Sterle, 75 let, vdova požarnega čuvaja. Ulica na grad 3.
—	Fugina Pavel, 68 let, nadsprevodnik drž. žel. v pok., Vošnjakova ulica 20. — Tomšič Agata, roj. Klun, 72 let, žena žel. upok. vidovdanska cesta 9.
—	Orehek Jožefa, roj. Glavan, 50 let, žena mizarja, Vidovdanska cesta 9. — Oberstar Franc, 54 let, zasebnik, Vidovdanska cesta 9. — Breznik Jakob, 46 let, kurjač drž. žel. v p., Št. Vid nad Ljubljano. — Stošič Šime, 46 let, gostilničar, Gosposvetska cesta 8. — Rozmau Marijana, 86 let, bivša služkinja, Vidovdanska cesta 9. — Ing, Str-gar Vinko, 64 let, rudarski glavar v pok., Gradišče 8. — V ljubljanski boluišnici umrli: Orel Ivana, 33 let, žena posestnika, Mengeš, okraj Kamnik. — Piščanc Roman, 2 leti, sin ključavničarja drž žel., Polje 113 pri Ljubljani. — Podveršič Ana, 26 let, žena delavca, Brod 7. občina Ježica, — Koncilja Janez, 58 let, Vrhpolje 46. — F'ovša Marija, 63 let, žena posestnika, Horjul 49. — Bah Anton, 28 let, mesarski mojster, Cerkvena ulica 20.
Og sobote opoldne
oddane obleke v kemično čiščenje, barvanje, plisiranje, pranje iu svellolikanje perila izgotovi zanesljivo do Božiča
tovarna los. Refch
0 Grehi vlomilcev. Včeraj smo poročali, da je policija prijela dva vlomilca, ki sta vlomila v barako Crdadolnikove na Tyrševi cesti. Ta dva vlomilca sta doma iz hrvatskih krajev in .kakor kaže, imata na vesti še več podobnih grehov. Sedaj je policija pojasnila, da sta 'a dva nameravala vlomiti tudi v pisarno tvrdke Tonnies na Tyrševi cesti 25. Poslovodja te tvrd-ke je prijavil jioskušen vlom jx>lieiji, ne slu leč, da ima policija vlomilca že v rokah. Vlomilca sta imela pripravljeno lestev in sta skušala vdreti v pisarno, kjer sta slutila denar. Zmotil pa ju je pes, ki je začel lajati, tako da sta vlomilca zbežala. Kmalu nato pa ju je prijela policija.
Cenena praktična darila
posebno pa nalivna peresa najboljše kakovosti priporoča tvrdka
IV. BONAC, Ljubljana, nasproti glavne pošte.
O V obupu poskusen samoumor. Včeraj je ljubljanski reševalni avto prepeljal v bolnišnico 34-letnega brezposelnega trgovskega pomočnika Antona J. s Kodeljevoga. Mož, ki je oče družine, si je v obupu nad lastno bedo prerekal žile na levi roki. Kljub veliki izgubi krvi pa zdravniki upajo, da ga bodo oh ranili pri življenju.
© Splošna obrtno-nadaljevalna šola v Ljubljani. Ker 17. t. m. odpade letos državni praznik, se bo vršil ta dan na »Splošni obrtni nad. Soli« in na »Strok. obrt. nad. šoli za brivsko, frizersko in mesarsko obrt na Vrtači« reden pouk od 2 do 6 kot običajno. — Upraviteljstvo.
© Prikrojevnlne. tečaje za krojače in šivilje v Ljnbljani priredi kralj, banska uprava pod vodstvom obrtnega učitelja g. Knaflja v začetku no\jga leta. Interesenti naj priglaso svojo udeležbo dne 5. januarja (935 pri referatu za pospeševanje obrta v Knafljevi ulici 9, soba 22 levo, kjer se dobe tudi pod robne informacije.
© Tatovo blago. Okrajno sodišče v Litiji jc te dni ukazalo internirati nekega mladoletnika. Pri tetn mladoletniku," ki je nagnjen k tatvini, so našli pri preiskavi dojvro nikelnasto žepno uro in pa usnjat tok za daljnogled. Mladenič je poredni, da jc lansko spomlnd našel uro na ljubljanskem barju, kjer jc padla iz žepa nekemu veslaču po Ljubljanici. Daljnogled s tokom pa je ukradel v neki ljubljanski niši, ki sc jc som ne »pomkija. Pri tej tatvini ga je zasačil lastnik stanovanja ter mu odvzel daljnogled, ne loka Policij« sedai poizveduje, čigavo bln^ro r>i bilo, ki ga je našla pri tatu. Lastnik naj se zdani na oolicui v sobi 'M.
ZIMSKE S KNJE OBLEKE I. T. D ZA GOSPODE IN OTKUKE V NAJVEČJI IZBERI
I. MAČEK
Ljubljana. Aleksandrova cesta št. 12.
© Zaradi preselitve — globok« znižane cene v mauufakturni trgovini Petkosig, Stairi trg 4, Ljubljana.
0 Opozarja se na popolno razprodajo pri tvrdki A. Persche, Marijin trg 8.
© Na razstavi jaslic v Jakopičevem paviljonu bo pel danes ob 18 Itoiične pesmi akademski oktet z nastopom solista
© Alojzij Svete, zastopnik Gospodarske zveze v Ljubljani, nas naproša, da objavimo, da ni identičen in tudi ne v sorodu z gosipodom istega imena, ki je zapleten v kokainsko afero, ki se je te dni obravnavala.
© Razpis dobave mesa za mestno zavetišče za onemogle. Uprava mestnega zavetišča za onemogle v Ljubljani, Japljeva ul. 2, razpisuje dobavo mesa za leto 1935. Dobavni riogoji se dobe v soc. pol. uradu, Mestni dom II. nadstr., soba 43. Ponudile je vlagati do vključno 27. dec. 1934 do 11 dopoldne v zgoraj navedenem uradu.
0 Tičarjeve božične izložbe vas vabijo za nakup vseh primernih daril.
Lepa Ljubljana
O lepoti Ljubljane dandanes ne dvomi nihče več. Za njeno vnanjo lepoto skrbi naš slavui magistrat, za njeno notranjo lepoto in vrednost pa skrbe Ljubljančani sami.
Res lepa je velikodušna skrb Ljubljančanov za reveže. Zanje žrtvuje občina težke tisočake, se težje pa preskrbe razna dobrodelna društva. Pa tudi posamezniki kar tekmujejo med seboj, kdo bo pokazal večjo ljubezen do bližnjega.
Različni pa so le načini, kako ljndj« kažejo svoje usmiljenje.	v
Hišni gospodarji kažejo svojo ljubezen do bližnjega prav pogosto z visoko gosta-sčino. Te pa ue pobirajo iz umazane samo-goltnosti, ampak samo zato, da rešujejo svoje gostaČe moralne propasti. Le pomislita, koliko bi ti ljudje n. pr. zapili, če bl imeli več denarja! Zato pa je boljše, če nosijo gospodarji goataski denar sami v hranilnico — ali pa v gostilno. Spravljen je povsod dobro.
Ali pa posli! Kako bi ti reveži ln rem lenarili in pohajali po mestu, če se ne bl zanje zavzemali dobri gospodarji in gospodinje in jih zaposlovali po 18 do 20 ur 'na | dan! Njihovo delo pa tudi ni pretežko, zato pa iinajo_ po 4 do 5 ur počitka več kot preveč. To je res lepo in usmiljeno ln dokaz visokega čuta odgovornosti za blagor drugih.
Ali pa vajenci in vajenke! O lepem ravnanju ž njimi ni da bi človek govoril — samo usmiljenje in skrb...
Tudi trgovci so večinoma dobri ln lepi ljudje — tako dobri, da še bogatim dajejo blaga ua up, kolikor ga hočejo. Za reveže pa, ki nimajo denarja, je stvar drugaČDa — ti dobe pač kakšen dinar, za 100 ali 1000 Din blaga pa reveži ne potrebujejo.
Ali pa tisti gospodje, ki ostajajo dolžni po vi:eh gostilnah in kavarnah — ali niso to lepi gospodje? Nekateri gospodje so res tako nesramni, da dajejo natakarjem in natakar ricam še napitnino j>oleg plačila — kaj pa naj natakarji in natakarice počno s tako obilnim denarjem! Ali ui boljše, če z darovi tistih tepcev plačujejo zapitke drugih, po-| štenih, finih in moralnih ljudi, ki vedo, kaj j je denar, in ga zato niti v gostilne ne jemljejo s seboj?
Res, Ljubljana je lepa; lepa tako, kakor
Iso bili nekoč — ali pa so še sedaj — lepi tisti gospodje, ki so svoje umazane srajce zakrivali s "več ali manj belimi plastronif
Petletnica zasilne cerkvice v Hrastniku
Hrastnik, 15. dec. 1934
Praznik Brezmadežne, dne 8. dec. t. L je bil tudi za našo črno dolino j?omemben dan. Letos je namreč preteklo že pet let, odkar imamo oltar Kristusa Kralja in majhen ol-tarček Brezmadežne med nami. Ob tej priliki je dobro, če malo odgrnemo zaveso preteklosti.
Dolga je naša bridko preizkušena dolina, ki leži ob bistri Savi med visokima gorama Mrzlico in K umom. Od začetka do konca reže dolino potok Boben, ves umazan in črn, z njegovo vodo perejo premog. Na njegovih dveh bregovih stojijo industrijski obrati ln tesno stlačene kolonije delavskih stanovanjskih hiš in barak. Vedno je imela naša dolina svoj poseben odmev. V treh obratih, v steklarni, v kemični tovarni in pri rudniku je dan za dnevom tulila sirena, kolesja šum je udarjal in odmeval jx> celi dolini. Glas cerkvenega zvona, ki oznanja božje ime, pravico in ljubezen, se je le malokdaj slišal skozi ropot tovarn do tesnih stanovanj delavcev in njihovih družin, ker so bile vse oerkve preveč oddaljene od Hrastnika.
Tedaj je L 1929 rajni lavantinski vladika, prevzvišeni g. škof dr. Andrej Karlin naročil takratnemu kaplanu na Dolu pri Hrastniku g. Alojziju Žalarju, da pre.skrbi primeren prostor in uredi vse potrebno za zasilno cerkev v Hrastniku, v kateri se bo vršila redna služoa božja, dokler se ne pozida dostojna cerkev Kristusu Kralju. Imenovani je v ta namen vzel v najem prostorno dvorano g. Al. Logarja. Ko je bil pripravljen oltar, nad dvorano pa postav !jen majhen zvonik in na posodo dobljen od steklarne majhen zvonček, je 8. dec. 1. 1929 prvikrat zvonček vabil hrastniško delavee in njihove družine k otvoritveni službi božji in blagoslovitvi zasilne cerkve ln oltarja. Ta dan so i je Kristus Kralj naselil sredi med delavoi, i kot eden izmed njihovih. Od tega dtie sta se ob nedeljah in praznikih vršili dve slu?,bi božji v te.i zasilni cerkvi in dvorana je zmi-raj nabito polna. Ob delavnikih je pa samo ena služba božja, ker oskrbuje dušno pastir-
stvo samo eden duhovnik, čeravno je nad 4000 duš. Na njegovih ramah je tudd največja skrb za novo cerkev. Dosedaj je bilo v šestih letih nabranih za novo cerkev Din 400.000 samih milodarov. Okoliški posestniki so pa obljubili večje množine lesa in voženj brezplačno. Tako je upanje, da bo že prihodnje leto pod streho nova cerkev, kjer Kristus Kralj ne bo več najemnik, ampak bo imel svoj dom, ki so mu ga postavili oni, ki njegovega imena nimajo samo ua jeziku, ampak radi Njega odprto srce in odprte roke.
V teku pet let smo v naši dolani doživeli mnogo slabega. Bilo je dosti redukcij, dosti trepeta iu žalosti. Razmere so se občutno poslabšale. Z grozo se spominjamo strašne nesreče pred dvema letoma, ko jo šest rudarjev našlo tragično smrt v rovu kot žrtve dela. Doživeli smo tudi obupen boj delavcev z gladovno stavko. Omenjenim iu še drugim žrtvam dela ter mnogim prezgodaj umrlim je pel zvonček zasilne cerkve v poslednje slovo. Kolikokrat je pa budil marsikomu vest in ga opominjal, naj ue pozabi, kar mu je mati že v nežni mladosti cepila v srce, namreč vero v Boga!
Vseli teh žalostnih pa tudi veselih dogodkov milosti božje smo se spominjali ob naši petletnici. Posebno pa smo prijx>ročali Kristusu Kralju iu Brezmadežni vse naše žive in rajne dobrotnike.
Cerkveni govor in slovesno sv. mašo je imel ob asistenci hrastniškofja dušnega pastirja g. Al. Zalarja in njegovega brata salezijanca bogosloven, delavski kni>lan iz Lok pri Zagorju, g. Vital Vodnšek. Med sv. mašo je pa prer>eval cerkveni jx»vski zbor ? spremljevanjem orkestra. S proslavo petletnice je bila združena tudi proslava sv. Barbare, rudarske zavetnico, kateri v čast je bil postavljen lep oltar iz premogu. Pri-službi božji je bi'a tudi rudarska deputacija v uniformah z rudarsko zastavo, vsa prisrčna proslava, kakor tudi prekrasen govor g. Voduška. je izzvenela v željo, cla bi v drugem letu res že stalo delavsko svetišče Kristusa Kralja v Hrastniku.
Sodba v kokainskem procesu
Ljubljana, 15. dec.
Predsednik malega senata s. o. s. g. Franc Orožen, je ob 16 v veliki dvorani objavil sodbo. Občinstvo jo je poslušalo tiho, med obsojenci pa je mestoma nastal jok in stok. Bili so obsojeni zaradi zločinstva goljufije obrtoma odnosno samo zaradi prestopka goljufije:
Rudolf Torkar na 2 leti in 6 mesecev robije ter v izgubo častnih državljanskih pravic za 5 let. Katarina Završanova na 2 leti robije in v izgubo častnih državljanskih pravic za 5 let. Mali Josip zaradi prestopka goljufije na 5 mesecev strogega zapora in 2000 Din denarne kazni ter v izgubo častnih državljanskih pravic za 2 leti. Perme France na 10 mesecev strogega zapora in v izgubo častnih državljanskih pravic za 3 leta. Završan France na 1 leto strogega zapora in 380 dinarjev denarne kazni ter v izgubo častnih državljanskih pravic za 3 leta. Sitar Lovro zaradi ponarejanja listin na 7 mesecev strogega zapora in 120 dinarjev denarne kazni. Oproščen je bil od glavne obtožbe zaradi goljufije. Turnšek Štefan zaradi prestopka prevare na 5 mesecev strogega zapora in 120 Din denarne kazni ter v izgubo častnih državljanskih pravic za 2 leti. Raznožnik Stane na 6 mesecev strogega zapora in 120 Din denarne kazni ter v izgubo častnih državljanskih
pravic za 2 leti. Miiller Kari zaradi prestopka prevare na 10 mesecev strogega zapora in 240 Din denarne kazni ter v izgubo častnih državljanskih pravic za 2 leti. ZavrSan Ana zaradi prestopka prevare na 3 mesece strogega zapora in 120 Din denarne kazni ter v izgubo častnih državljanskih pravic za 1 leto. Zamida Miha zaradi prestopka prevare na 2 meseca strogega zapora in 120 Din denarne kazni ter v izgubo častnih državljanskih pravic za 1 leto. Svete Lojze zaradi prestopka prevare na 10 mesecev strogega zapora in 120 Din denarne kazni ter v izgubo častnih državljanskih pravic za 2 leti. Zaradi krivega pričevanja je bilo 5 obtožencev obsojenih od 1 meseca do 5 mesecev zapora odnosno strogega zapora, med njimi dva pogojno za 1 leto.
Vsake krivde in kazni so bili oproščeni:
Kotar Ciril, drogerist v Ljubljani, Miiller Ivan, železoetrugar v Ljubljani in Josip Tekavc, trgovski potnik v Ljubljani. Nekateri obsojenci so biS tudi oproščeni od nekaterih v obtožbi navedenih dejanj,
Obtoženci so sodbo deloma siprejeli, drugi so prijavili priziv. Utemeljitev sodbe je bila zelo obširna. Razglasitev sodbe je trajala dobri dve uri.
Proti lekarniškemu asistentu Ivanu Hammer-litzu je bila zadeva izločena, ker je pred razpravo predložil zdravniško spričevalo, da je težko bolan in se ne more udeležiti obravnave.
Za božična darila
Vam nudi
Kaj pravite?
Najlepše življenje na svetu mora biti v Mehiki; prav v pravi Mehiki, ki je v Ameriki. Tam ljudem ob nedeljah ni treba zgodaj vstajali, da bi hodili v cerkve, ker so cerkve zaprli, otrokom tudi ni treba več obiskovali samostanskih šol, ker so menihe in nune razgnali, deželo pa vladajo sami napredni ljudje pravega mehiškega kova.
Tako so poročali «veliki* časopisi svetovnega slovesa in listi, ki na lo časopisje prisegajo, so \ verjeli, da ne more bili nikjer na svetu bolj za- j dovoljnih ljudi, kakor so Mehikanci.
Te dni pa so povedali ravno tisti «v6liki» časopisi, da je mehiška vlada naprosila vse družbe, ki imajo brzojavne proge v lasti, naj določijo vsak dan neko uro za ljudi, da se bodo mogli brezplačno brzojavno pritožiti pri samem predsedniku vlade (ali republike), če jim kaj ni prav!
Ljudje v Mehiki torej le niso tako zadovoljni, kakor so časopisi poročali. Samo to je vprašanje, ie bodo te pritožbe kaj pomagale ...
Kaj mislite vi, g. urednik, o tem?
Jaz bi rekel, da pritožbe ne bodo nič zalegle! Kljub temu pa mislim, da je ta naredba prav pametna: ljudje naj kar izbljuje jo iz sebe, če jim ni kaj prav; kdor se na ta način olajša, se kmalu pomiri in nič več ne sitnari. Pismene ali brzojavne pritožbe pa naj romajo v — koš; kdo naj pa liste budalosti in sitnosti bere?
Kaj pravite, g. urednik: ali ne bi bila kakšna podobna naredba dobra ludi za Evropo? Samo tega se bojimo, da vsi miljoni brezposelnih ne bi mogli niti v 100 letih napeljali dovolj brzojavnih prog.
f Miha Keršič
Pred nekaj dnevi je tam preko v Korotanu tik pud sivim Dobračem za vedno zatisnil trudne oči častitljivi starina Miha Keršič. Dosegel je tisto pač skrajno mejo človeškega bitja in žitja, ki jo rv. pismo že imenuje »milost«: umrl je kmalu po 90. rojstnem dnevu, ki ga je praznoval hudo bolan.
Pokojni Miha Keršič je izrazit primer takega moža, da jih je danes le še malo in bi se mlajši rod lahko v njem zgledoval. Bil je pravi selfinade-man, hočem reči, nekdo, ki je zares sam kaj napravil iz sebe. Rodil se je na Gorenjskem, v Pod-brezju, »pri Strojevih«. Gorenjska stran je tisti-krat gospodarski močno gravitirala proti Koroški, zato se je fantiček Miha šel trgovine učit v Beljak. To je bilo v onih časih, ko se je vajenček pri mestnem trgovcu še nekam po špartansko uvajal v skrivnosti merkurskega dejanja in nehanja. Pa je vendarle dorasel in postal cel trgovec, ki se je največ ravnal po geslu: »uzdaj se use i u svoje kljuse«. In tako je doživel, da i trgovina lahko ima »zlato dno«, če si človek za to.
Kot samosvoj trgovec je Keršič pozneje živel pri št. Jakobu v Rožu in pa v Podkloštru tam gori ob vhodu v prelepo Ziljsko dolino. Ta ali oni od sedanjikov to- in onstran Karavank se pač še rad spominja lepe dobe v predvojnem žitku koroških Slovencev, ko je pri St. Jakobu župnikoval Ražun, županil Kobentar in trgovino imel Keršič ter v svoji gostilni »Pri lipi« vsakemu brez izjeme res gostoljubno postrezal s pristnim istranom.
Trgovina je Keršiču lepo uspevala, a čudodelna šibica je pri tem bila: varčnost, pridne roke, solidna postrežba. Pokojni Keršič je bil pravi vzor slovensko mislečega, čutečega in hotečega človeka, zato je tudi po prevratu postal jugoslovanski državljan. A je kljub temu znal najti pravo struno i vselej, ko je imel opravka z Nemci. Še posebe se mora omeniti, kako na moč je cenil naše duhovnike. ki so bili steber slovenstva na Koroškem. Iu
trdno sem uverjen, da bo vest o njegovi smrti temu pa onemu izmed njih bridko odjeknila v duši. L. 1914 je kajpa i on moral občutiti pest pobesnel* maščevalnosti.
Zdaj pa, ko »konec je težav in boja«, sprejmi, predragi pokojnik, počivajoč v domači gorenjski zemlji, od vseh, ki smo te poznali, ljubili in spoštovali, zagotovilo, da ti hočemo v srcu ohraniti najlepši spomin.	K. 0.
po globoko znižanih cenah
Zvestemu delu čast!
Celih 54 let že služi pri znani ugledni rodovini Pfeiferjevih v Krškem, ki nam je med drugimi dala pokojnega državnega in deželnega poslanca Viljema, Martin Gor-š a k, ki je bil rojen leta 1862 na Bučki. Od 18 leta služi Martin v tej hiši, v kateri je za umnega kletarja, dela in nadzira na polju, oskrbuje konje in je steber vsemu gospodarstvu. V resnici zvest hlapec, kakor ga pozna sveto pismo. Gotovo edinstveno je, da Martin kljub temu, da ima kot vešč vinogradnik in kletar največ opraviti z vinom, vina skozi vse svoje življenje nikoli ni pokusil, kar je gotovo veliko pripomoglo k temu, da je kljub napornemu delu zdrav kot dren in vedno veder in vesel. Kot varčen mož si je od skromne plače prihranil toliko, da si je kupil nekaj polja, vzra-sel v starih dobrih tradicijah našega ljudstva pa je tudi iskreno pobožen in ukaželjen: njegovo največje veselje je nedeljski »Slovenec«, ki ga od kraja do konca prebere. Pridnemu in zvestemu služabniku naše čestitke in le škoda je, da nimamo več državnega odlikovanja za take v resnici zaslužne može dela in truda ter resnično državljanskih vrlin!
Važno za vsakega gospodarja!
Knjižnica Slovenskega gospodarja!
Začeli smo izdajati priročno knjižico Slovenskega gospodarja. Vsaka knjižica bo imela svoj predmet v celoti in temeljito od strokovnjakov izdelan. Dosedaj so izšli sledeči zvezki: Zemljiška, knjiga, 5 Din. Kako si sam izračunam davek, 4 Din. Zaščita kmetov (najnovejša uredba, pravilnik in pojasnilo), 5 Din. Nadaljnji zvezki sledijo. Naročniki Slovenskega gospodarja plačajo le polovico, tudi novi naročniki! Pisati pa morajo na naslov: Uprava Slov. gospodarja, Maribor, Koroška cesta 5. Vsi drugi na.i kupujejo knjižice v knjigarnah.
Tiskarna sv. Cirila v Mariboru.
Slovenci v Zagrebu
Zagreb, 14. decembra.
Življenje v Slomškovem prosv. društvu. Društveno življenje v Slomškovem društvu se to jesen prav živahno razvija. V sredo, 5. decembra, je društvo priredilo Miklavžev večer, ki se je za prvikrat nad pričakovanje lepo ob-nesel. Ljudje — člani in nečlani — so pokazali mnogo zanimanja in se večera v obilnem številu udeležili. Mnogo staršev je prišlo tudi z otroki, ki so se veselili prelepih darov. Tudi društvo je s pomočjo nekaterih članov nakupilo darila im jih poklonilo najrevnejšim otrokom. Vsi, ki so se udeležili Miklavževega večera, so zadovoljni odšli z željo, da se prihodnje leto zopet priredi.
V	nedeljo, 9. decembra, je v nizu prosvetnih večerov predaval g. Marko Težak. V gladkem in poljudnem govoru je razgrnil pred poslušalci, ki jih je bilo dve polni sobi, sliko naše zemlje in življenja na njej. Razložil je naseljenost posameznih dežel in življenjske razmere ter očrtal narode in njih kulturo. Tu in tam je posegel tudi v zgodovino posameznega naroda in na koncu v kratkih besedah predočil podobo sveta v sedanjosti ter očrtal smeri, ki kažejo v bodočnost. Predavanje je bilo zares zanimivo in obenem silno poučno. Takih predavanj želimo še več; zelo priporočljivo pa bi bilo, ko bi jih spremljale skioptične slike.
V	nedeljo, 16. decembra, ne bo predavanja, pač pa bo dramatični odsek Slomškovega društva vprizoril popoldne ob pol 4 (ob pol štirih) v Jeronimski dvorani igro s petjem »Revček A n d r e j 6 e k«. Vse vloge so v rokah naših najboljših igravcev, ki so se že večkrat izkazali na odru; tudi pevski deli so dobro pripravljeni, zato upamo, da bo vsak zadovoljen odšel od predstave. Zato: pridite vsi t
Koledar
Nedelja, 16. decembra: (3. adv. nedelja). Evzebij, škof; Albina, devica mučemica.
Ponedeljek, 17. decembra: Lorar, škof; Vi-viina, devica. (Rojstni dan f kralja Aleksand.ru).
Novi grobovi
+ Ivan Krivic. V petek ob 2 popoldne je po dveletni hudi bolezni mirno v Gospodu zaspal g. Ivan Krivic, ugleden in splošno priljubljen ljubljanski trgovec. Po pokojnem trgovcu /,u-paaiu je na Dunajski cesti prevzel trgovino, katero je z žilavo vztrajnostjo in pridnostjo dvignil do priznane višine. Pokojni g. Krivic je bil posebno znan po svojem dobrem srcu; reveži, katerim je vedno rad pomagal, ga bodo zelo pogrešali. Zapušča sina g. Ivana, ki vodi očetovo podjetje s podedovano marljivostjo naprej, in hčerko gospo Loto, ki je poročena s publicistom g. Iv. Peruizzijem, Pogreb bo danes ob 4 popoldne izpred Zavetišča sv. Jožefa na Vidovdonsiki cesti. Naj mu bo Bog bogat plačnik! Žalujočim svojcem naše glolioko sožalje!
+ Gospa Neža Tršan roj. Malenžek, soproga posestnika in trgovca v Tacnu, je včeraj ob pol 11 dopoldne mirno v Gosipodu zaspala, previdena s sv. zakramenti za umirajoče. Doživela je častitljivo starost 80 lot. Pokojnico je zlasti odlikovalo usmiljeno srce do revežev, ki niso nikdar šli praznih rok od nje. Bila je vzorna krščanska žena, ki je z vsemi močmi skrbela za svoj dom. Naj ji sveti večna luč! Žalujočemu soprogu, bratom in sestri naše iskreno sožalje! Pogreb blage rajnke bo v ponedeljek ob pol 11 dopoldne iz hiše žalosti v Tacnu na farno pokopališče v šmartnem pod Šmarno goro.
+ V Ptuju je umrla po dolgi mukepolni bolezni v 72. letu starosti ga. Ana Gulin, vdova po sodnem oficijalu. Bila je dobra mati in splošno spoštovana žena. Vso ljubezen je posvetila svoji hčerki Ljudmili, učiteljici v Ptuju, kateri izrekamo iskreno sožalje.
vestnih
Akademski pevska zbor. Danes, v nedeljo, dne Ifi. decembTa, se vrši na unvarai ob 15 nujna vaja radi pogreba rudarskega svetnika g. ing. Stergarja. Udeležba za vse člane nujno obvezna. — Odbor.
raznega manufakturnega blaga in ostankov veletrgovina
I. C. MAVER
Osebne vesti
—	Promoviran bo v ponedeljek, 17. t. m., na graški univerzi za doktorja vsega zdravilstva g. Benedik Martin iz Kranja. Čestitamo I
—	Diplomirani so bili za inženjerje gradbene stroke: gg. Boris Delak, Miloš Kreigher, Ivan Lah in Božo Rotlil.
Imenovan je za sodnega pripravnika pri okrožnem sodišču v Ljubljani dr. Franc Omladič.
S prav dobrim uspehom sta napravila odvetniški izpit pred komisijo apelacijskega sodišča v Ljubljani odvetniška pripravnika dr. Stefanovič Danilo in dr. Senkovič Zdenko, oba iz Maribora.
—	Za paznika-pripravnika v jetnišnici okrožnega sodišča v Ljubljani je postavljen Fabjančič Marjan.
Povsod Citate
»Svoji k svojim«. Radi bi se MILO držali tega gesla, pa morda dobro ne veste, kaj je domače. O Izmed pralnih sredstev sta to »Hubertns« milo in »Perion« prašek za pranje. Prav dobra in poceni sta.
Svoji k svojim!
■— Iz vojaške službe. Napredovali so v čin podporočnika pehotni naredniki Maksimilijan Kunstelj, Henrik Torkar in Josip Herman; topniška narednika Franc Lukan in Alojz Falnoga; konjeniški narednik Franc Pečan; inž. narednik Marijan Meleh; v čin strokovnega podporočnika mornarice naredniki vodniki III. razr. Franjo Balon, Karlo Kronerer, Avgust Cajnko in narednik Tugomer Jan; v čin strojnega podporočnika mornarice naredniki vodniki III. razr. Franjo Modlic, Viktor Rome in Alojz Drozg; za voj. pisarja IV. razr. narednik vodnik II. razr. Martin Orsag; peh. naredniki vodniki III. razr. Ivan Kurta, Pavel Plaper in Franjo Hude; Franc Legat, Milovan Vračar, Franc Cene, Nedeljko Lončar in Ladislav Kastelic ter topniški naredniki- vodniki III. razr. Anton Živec, Ivan Lavrenčič, Alojz Lajner Jn Alojz Oblak; za nižjega voj. tehn. uradnika IV. razr. topniški naredniki vodniki III. razr. Jožef Glavina, Stanislav Peček, Janko Bitenc, Pavel Macinger, Franjo Mordej, Miloš Božič, Ivan Bogdan, Mirko Pešalj, Milan Vincek, Anton Sagadin, Mihael Selevšek, Franc Orosel, Ivan čok, Janez Malošič, Josip Škabar, Leon Cimerinan in Franjo Zupančič; za nižjega voj. tehn. uradnika IV. razr. inž. tehn. stroke inž. naredniki vodniki III. razr. Ivan Rešček, Ivan Baburak, Josip Presker, Anton Korpar, Konstantin Tihi, Franjo Regoršek in inž. narednika Frančišek Božič in Josip Cvetko; za nižjega voj. tehn. narednika IV. razr. zrakoplovno tehnične stroke z.rakoplovna narednika vodnika III. razr. Ferdinand Kukovec in Peter Božič; za san. pomočnika IV. razr. bolni-čarski narednik vodnik III. razr. Ivan Dujmovič in bolničarski naredniki Ivan Poček, Viktor Žni-dar, Jernej Hribar in Dušan Cučak ter za vet. pomočnika IV. razr. vet. narednik vodnik III. razr. Anton Pezelj in vet. naredniki Dinko Fa-rolfiv, Ljubomir Novak in Mihael Hunjak. (Nadaljevanje sledi.)
Jod širi krvne žile, manjša tlak krvi, redči in čisti kri, uravnava izmeno hormonov in krvi.
RADENSKA
vsebuje jod v najprimernejši količini.
Jo I najboljše deluje v malih količinah in takšna primerna količina joda se nahaja prav v Radenski! Razen joda ima Radenska 5e ogromno količino drugih zdravilnih sestavin za srce, ledvice, seč, žolč hormone in živce. — Zato ie Radenska lako »»'ura pitna in zdre"»I
Do 20% tel svetlobe
za mani denarja
TUNGSRAM
nitka v dvojni vijačnici svetlobna množina v dekalumenih
D
Ostale vesti
—	I. mednarodna slikarska razstava »The man of the Free« v Londonu, ki so se je udeležili slikarji vsega sveta, je bila 15. t. m. zaključena. Razstave se je udeležil tudi naš slikar g. Edo Deržaj, ki je razstavil 4 dela. Zvedeli amo, da je troje teh del prodanih, kar gotovo znači lep uispeh. Našemu občinstvu se bo g. Edo Deržaj predstavil spomladi 1935, ko priredi v Ljubljani svojo prvo kolektivno razstavo.
—	Za božič na Dunaj. Na podlagi zimsko legitimacije je po avstrijskih železnicah 60% popust in prosti vizum. Legitimacije pri Potniku, Gajeva ulica.
—	Sejein v Kostanjevici na Krki, se bo vršil namesto v ponedeljek v torek, 18. decembra 1934. — Uprava občine in Meščanske korporacije v Kostanjevici.
—	Semenj v Višnji gori bo v ponedeljek, 17. decembra.
Otvoritev nove krčme
v Ljubljani, Aleksandrova cesta št. S.
Najcenejša pristna vina kakor tudi okusna jedila. Lokal odprt vsak dan do 24. nre.
Se priporoča krčmar.
—	Nove knjige. Munthe-Klakočer, San Miche-le — roman (Leposlovna knjižnica) vezana 95 Din; i Ušeničnik dr. Aleš, Knjiga načel (Naša pot ■ V. zvezek) 8 Din; Andrejka dr. R., Jerneja An-drejka mladostni spomini 20 Din; Lavvrence D. H., Sinovi in ljubimci, roman, vezano 80 Din, nevezano 60 Din; Goldoni C.-Debevec C., Sluga dveh gospodov, veseloigra v dveh dejanjih 20 Din; Strind-berg A.-Debevec C., Velika noč, pasijonska igra
v treh dejanjih 20 Din; Benjamin Rene-Leben St., Čudovito življenje Honoreja Balzaca, vezano 90 Din; Jurkovič Lj., Mala kraljica noči, ilustrirano 25 Din, vezano 28 Din, platno 35 Din; Krošl A., Zgodovina trgovine, vezano 44 Din; Adventna proslava 4 Din; Vovk, Vrata — duhovna igra za advent in božič v petih slikah 20 Din; Ulaga Drago, Smučarska gimnastika 10 Din; Crompton R.-Dr. Bradač, Bravnov najmlajši, povest za mladino — ilustrirano, vezano 60 Din; Klopčič M., Preproste pesmi, vezano 38 Din; Matko dr. Ivan, Šolska higijena in oko 60 Din; Stalež šolstva in učiteljstva ter prosvetnih in kulturnih ustanov dravske banovine 68 Din. Vse te knjige se naročajo tudi v Jugoslovanski knjigarni v Ljubljani.
—	Da boste stalno zdravi, je potrebno, da redno pijete Radensko, ki deluje proti boleznim ledvic, jeter, STca, proti kamnom, sklerozi, sečni kislini in si. Radenska vam ohrani zdravje in mladostno svežost.
Nc bo Vam Zal.
če boste za nego kože rabili kamilčno kremo HtMlllO. Pazite na ime Kfl-mlla in na rmeno-modro škatlico.
—	Na kongres Združenih delavskih sindikatov Jugoslavije, ki se je pričel snoči v Sarajevu, so prišli tekom včerajšnjega in predvčerajšnjega dne zastopniki vseh sindikalnih organizacij, ki so včlanjene v tej zvezi, iz vse države. Danes bodo seje, zvečer ob 6 pa se otvori na svečan način kongres.
—	Pri poapnenju arterij v možganih in srcu dosežemo pri vsakdanji uporabi male množine »Franz Josclove« vode iztrebljenje črevesa broz hudega pritiska.
—	Vlak povozil konja, voz in voznika. Iz Novega Sada poročajo: V noči od četrtka na petek jc brzovlak št. 903, ki je prihajal iz Subotice, zavo-zil na progi med postajama Rumenko in Kisakom v kmetski voz. Udarec je bil silovit, saj je brzovlak drvel s hitrostjo 60 km na uro. Voznik, ki je sedel na vozu, je povsem razmesarjen, tako da še niso mogli ugotoviti, kdo je. Prav tako sta razmesarjena oba konja in popolnoma razbit tudi voz.
—	Na dr. Krekovi gospodinjski šoli, Ljubljana VII, ge prične drugi »Trimesečni gospodinjsko-knharski tečaj« 2. januarja 19U5. Sprejemajo se notranje in zunanje učenke. Pojasnila se dobe na zavodu vsak dan pismeno ali osebno. Istočasno bo na šoli tudi tečaj za »Scrviranje in za izredne kuharsko izdelke«. Pouk bo trajal 10 dni od pol 7 zvečer dalje. Priglasiti se je do božiča.
—	V službenem listu kralj, banske uprave dravske banovine od 15. t. m. je objavljen »Pravilnik o sestavi, volitvi in ustroju upniškega odbora pri denarnih zavodiih, ki so v irisventečajni likvidaciji«, dalje »Pravilnik o postopku zn volitev likvidatorjev ]>o upnikih denarnih zavodov, ki sc služijo z i/.ventcčajno likvidacijo« in »Naredba o začasni ukinitvi naredbe o odpiranj*! in (zapiranju trgovinskih in o!>rlatli ofcm«4ov»Jmac ▼ dranid bamorrinfrc.
POIZKUSITE
ZOBNO KREMO
Mariborske vesti:
Tajna seja mestnega sveta
IN PREPRIČALA VAS BO, DA IE ODLIČNA, OSVOJILA VAS BO m VELIKA TUBA DIN 8—
—	Smučarski tečaj ob Bohinjskem jezeru pri »Sv. Janezu« priredi SPD v Ljubljani od 25. decembra do vključno 1. januarja. Smučarjem so dobro znane razmere okrog Bohinjskega jezera ter naj se prijavijo v čim večjem številu ljubitelji zimske prirode. Prijavnina in celodnevna prehrana ter prenočišče so zelo nizko preračunani, za člane SPD pa je še poseben popust. Prijave že sprejema pisarna SPI) v Ljubljani na Aleksandrovi cesti 4, palača Viiktorijn, vbod iz prehoda. Poučeval bo priznano dobri učitelj g. Kveder J.
—	Esperanto nn deželi. Iz Čateža pod Zapla-zom pišejo: Ves svet stremi za napredkom, pa tudi mi nikakor nočemo nazadovati. Ker imamo sedaj ravno čas, smo se vrgli z vso vnemo na esperanto, saj je boljše učiti se enega jezika kakor večih. Uči nas g. šolski upravitelj iz Primsko-vega. Vsako drugo nedeljo prihaja k nam in nam vbija v glavo esperantsko slovnico. Kar dobro nam že gre. Tudi naš g. župnik se udeležuje tečaja. Pa nikar ne mislite, da eo tečajniki le mladi fantje in dekleta, tudi taki so med nami, ki so že videli Abrahama. Z željo, da bi se esperantska ideja pri nas globoko zasidrala, kličem: »Vivu Esperanto!«
— Pri zastrupljenjih, ki jih povzroči pokvarjena hrana, dalje alkohol, nikotin, morfij, kokain in opij, je uporaba naravne »Franz-Josef« grenčice zelo važno domače sredstvo. Zdravniški strokovni spisi navajajo, da pri zastrupljenjih s svincem »Franz Josef« voda ne le naglo odstrani najbolj trdovratno zaprtje, marveč tudi učinkuje kot specifično protisredstvo. »
—	Dve smrtni obsodbi ▼ Sabcn. Pred velikim senatom okrožnega sodišča v Sabcu se je te dni vršila razprava proti morilcem kmeta Franja Dre-bera iz Ritme. Na zatožni klopi so bili Giga Petrovič, Rajko Petrovič, Vojislav Kapetanovič in Zlatica Gjurgjevič. Sodišče je obsodilo oba Petroviča na smrt, Kapetanoviča in Gjurgjevičevo pa na 10 letno robijo. Vsi skupaj pa so obsojeni na trajno izgubo častnih pravic.
POZOR! POZOR!
Veselo božično iznennd-nje čaka malčke in odrasle danes, 16. t. m., ob 17. nri popoldne pri tvrdki
F. M. SCHMSTT
LJUBLJANA
Pridite Prod Škofijo 2 - Pridite r Lingarjcvo ul. 4
—	Knjige založbe Družbe sv. Mohorja so
najlepše božično darilo. Med drugimi pri|>oro-čaino: Lovrenčič: Pastir z belo ptico, broš. 16 Din, vez. 28 Din; Lichtenberger-Kuret: IHačko-va sestrica, broš. 24 Din, vez 36 Dd.n; Kocbek-Sašelj: Slovenski pregovori, broš. 28 Din, vez. 40 Din; Ulaga: Knjiga o športu, broš. 44, vez. 56 Din. — Udje Mohorjeve družbe dobe knjige po ndninskih cenah (25% nižje od gornjih) tudi v Ljubljani v Mohorjevi knjigarni na Miklošičevi cesti (9. Razen omenjenih knjig ima založba v zalogi veliko število molitvenikov, nabožnih, mladinskih, znanstvenih, leposlovnih, poučnih zabavnih, dramatičnih, naravoslovnih, poljedelskih zgodovinskih in drugih del — Vse primerna darila za vse stanove. Seznam vseh knjig pošlje na zahtevo Družba sv. Mohorja v Celju.
Zimska sezona	Centralna kurjava
Radtofermalno kopališče
DoSenjshe Toplicc M„ove,n
Tzborni uspehi zdravljenja, posebno pri revmatizmu. išiasu, protinu (gibt), živčnih ler ženskih boleznih. Moderna električna terapija. Tekoča hladna in topla voda v sobah. — Na željo tudi serviranje v sobah
—	Viharji na Jadrana. V noči od četrtka na petek je vladalo na velikem delu Jadranskega morja hudo neurje, tako zvana »garbinada«, Parnik Cosulicha »Neptunia« ni mogel zaradi neurja pristati v splitki luki, ampak se je moral zasidrati zunaj nje in so z največjo težavo prepeljali iz-stopivše potnike z ladje na suho. Zvečer je prispel v splitko pristanišče parnik »Dubrovnik« in nadaljeval pot proti Trstu, toda se je čez dve uri vrnil zaradi silnega neurja. Do sedaj še ni poročil o kakšnik nesrečah.
—	Za božič in novo leto. Kair potrebujete za okrasitev božičnega drevesa, jaslice, primerna dariila za odrasle in otroke dobite v obilni izberi pri Novi založiti v Ljubljani. Posebej opozarjamo na lepo knjižico Ivnnčkov sveti večer, ki jo je napisal znameniti češki mladinski pisatelj Ignat Herman, in jc ena najprisrčnejših knjig za odraščajočo mladino.
0 Kličite telefon 34-21 za nujna elektro-popravila, podjetje Havliček Fran, Sv. Petra c. 5.
—	Izsiljevalec jc šel v past. Subotiški policiji se je posrečilo v petek prijeti drznega izsiljevalca in pustolovca. Pred nekaj dnevi sta dva znana su-botiška tovarnarja Armin Roth in Herman Lowen-thal dobila anonimni izsiljevalni pismi. Od Rotha je zahteval neznani izsiljevalec, da mu v določenem roku položi na Zrinjskem trgu 150.000 Din, sicer da bo prijavil oblastem vse njegove goljufije pri uvažanju surovin za tovarno. Podobno pismo je prejel tudi drugi tovarnar, samo da je od njega zahteval izsiljevalec kar 200.000 Din. Oba tovarnarja sta takoj oddala pismi policiji, ki je nastavita izsiljevalcu past. Roth je dal odrezati 150 kosov papirja v velikosti tisočakov, jih zavil v zavoj in položil na odrejeno mesto, nakar se je hitro oddaljil. Kmalu jo je primahal poznani izsiljevalec in nič hudega sluteč vzel nastavljeni paket. Veselo žvižgajoč predse je hotel hitro odnesti pete. Toda v tem trenutku so ga obkolili detektivi, mu uklenili roke ter ga odpeljali na policijo. Pri zaslišanju je izsiljevalec izjavil, da je 51 letni Mihajlo Jurkovič, avstrijski državljan in da stalno biva na Dunaju. Priznal je, da je hotel izsiliti od obeh tovarnarjev omenjene vsote. Policij« ga j* pridržala v zaporu in nadaliuie poizvedbe co njegovih sokrivcitL.
Maribor, 15. dec.
Poročilo o javni seji mariborskega mestnega sveta smo prinesli že včeraj. Tajna 6eja, ki se je vršila po javni, je bila dolgotrajna, razpravljali so pa na njej predvsem o raznih personalnih zadevah. Od važnejših sklepov omenjamo: V članstvo mestne občine se je sprejelo 19 oseb, med njimi tudi občinski svetnik dr. Miloš Vauhnik. — Razpisano mesto gradbenega inženjerja pri mestnem gradbenem uradu se je oddalo inž. Borutu Maistru, sinu pokojnega generala Rudolfa Maistra. — Napredovali so po določbah pregmatike mestni nastav-Ijenci: Anton Brandner, Czernv Josip, čerče Olga, Goleč Pija, Habjanič Josip, Kolar Božidar, Kos Simon, Kotnik Karmela, Novšak Karol, Pukl Konrad, dr. Rojko Maka, Smodiš Tomo, Trstenjak Anka, Weissensteiner Franjo, Vizovišek Franc, Von-čina Anton, Zoreč Matija. Obravnavale so se še nekatere prošnje za vpokojitev, za zvišanje pokojnine, za vštetje let itd., nato pa se je vršila obširna in dolgotranja debata o novih obrtnih dovo-lilih. Henriku Lakoše se dovoli premestitev gostilne iz Vetrinjske na Glavni trg št. 3, Mariji
□	Tridnevnica pri sv. Magdaleni. V dneh 12., 13. in 14. L m. je bila tridnevnica pri sv. Magdaleni v Mariboru. Obisk je bil vse tri dni izredno lep, posebno pa zadnji večer, tako da se je eden udeležencev izrazil, da bi bila cerkev v nevarnosti, ker bi jo bilo treba razriniti, če bi trajala pobožnost še en dan. Iz tega so vidi, <la bi bilo treba pospešiti že započeto akcijo za zidanje nove cerkve. Do lepe udeležbe so vsekakor pripomogli lepi govori govornika iz Studencev.
□	Jerovškova ulica. Mariborski občinski svet je na zadnji seji sklenil izvršiti revizijo imen vseh mariborskih ulic. K temu smo prejeli iz vrst čita-teljev več dopisov, v katerih izražajo vsi željo, da pri novem imenovanju ulic ne pozabi občinski svet na dr. Jerovška, ki ima gotovo zelo velike zasluge za gospodarski in narodni napredek Maribora.
□	Nezasedeno mesto primarija v bolnišnici. Pred kratkim so časopisi poročali, da je razpisano mesto šefa internega oddelka mariborske bolnišnice bilo podeljeno ge. dr. Goropevškovi, asistentki belgrajske medicinske fakultete in sicer samo kot asistentki v Mariboru. Kakor čujemo, ne bo gospa dr. Goropevšek tega mesta kot asistentka nastopila. Škoda, da se ni moglo pridobiti za mariborski medicinski oddelek te odlične zdravnice, ki ima za seboj dolgoletno klinično prakso.
□	Kolesarska dirka preložena. Radi prisege obveznikov se preloži današnja spominska kolesarska dirka na 23. decembra.
□	Šahovska turneja Vasja Pirca. Naš mladi šahovski mojster je priredil šahovsko turnejo ter je nastopil na simultankah v Banjaluki, Sarajevu, Belgradu in Novem Sadu. Skupno je igral proti 131 nasprotnikom, od tega je dobil 76 partij, 29 jih je izgubil, s 26 nasprotniki pa je remiziral. Za njegove nastope je vladal povsod velik interes.
O Proračun razgrnjen. Mestni proračun za leto 1935-36 in sicer proračun mestnega zaklada, regulacijskega sklada, zaklada ustanov in zaklada mestnih podjetij je izgotovljen. Vsak član mesta in vsakdo, ki plačuje v mestu neposredni davek, ima pravico staviti k proračunu svoje pripombe. Proračun je razpoložen na vpogled občinstvu od 17. do 21. decembra v mestnem knjigovodstvu med uradnimi urami. V istem roku se morajo Vlagati tudi pripombe k proračunu.
— Ljudje, ki trpe na hudem zaprtju in
jih vrhu tega muči preobilica krvi v spodnjem delu telesa, valovanje krvi proti možganom, glavobol in utripanje srca ter trpr na obolenjih sluznice debelega črevesa, ranitvi istega, hemeroidih in tvorih,, jemljejo zjutraj ia zvečer četrtinko naravne »Franz-Josef« grenčice. Vodilni zdravniki kirurgičnih zavodov izjavljajo, da so z najboljšim uspehom uporabljali »Franz-Jose!« vodo pred in po operacijah.
□	Za dobrodelno prireditev PRK v prid Društva za podtporo revnih učencev, ki bo danes popoldne ob 15 v veliki dvorani Uniona, »e dobivajo vstopnice že dopoldne med 11—12 in popoldne od 14 naprej pri blagajni pred unionsko dvorano.
□	Tretji kino. 0 tem vprašanju se je v pelek na občinski seji mnogo obširneje debatiralo, kakor smo za tn ogli v včerajšnjem poročilu objasniti. Iz debate, ki se je vršila, je razvidno, da je' dolžna občina dajati dvorano bivšega kina Apolo na razpolago vsem mariborskim kulturnim društvom in ne samo enemu. Dvorano uporablja Ljudsika univerza dvakrat tedensko. Zveza kulturnih društev prosi za uporabo v ostalih treh dnevih tedna. Za vsa druga društva, ki jih je v Mariboru nebroj, ter
Kmetec se dovoli gostilniška obrt na Tvorntški 30, Matiji Mileta gostilna ▼ Cvetlični ulici 11, Josipu Povodniku restavracija in hotel ▼ Jurčičevi ulici 7, Rozman Ani premestitev gostilne iz Tvorniške ulice na Glavni trg št. 5., Pavli Ulbl s« dovoli bufet v Rajčevi 13., Zidanšeku Juriju premestitev trgovine s starinami iz Ruške ceste na Koroško 3. Zanimivo je zlasti, da je mestni svet doslej dosledno zavračal prošnje, da bi se lahko odprla gostilniška obrata na Glavnem trgu št. 3 in 5. Na petkovi eeji pa je svoje mišljenje kar naenkrat izprevTgel ter z večino glasov dovolil, kar je dosedaj branil. Zanimiva je bila tudi debata o predlogu, ki ga je podpisalo 19 mestnih svetnikov, naj se izvoli poseben odbor, ki bo študiral, kako najti sredstva, da se odpomore Mestni hranilnici. Predlog pa ni prodrl, pač pa je obljubil mestni načelnik, da si bo sam prizadeval, kaj bi se dalo tozadevno ukreniti. V tajni seji sc je tudi razpravljalo o predlogih nadzornega sveta Mestnih podjetij v revizijskem poročilu, l«i naj bi bili nekake smernice za bodoče poslovanje MP. Na zahtevo mestnega predsednika se o teh predlogih ni smelo javno govoriti
se sedaj stiskajo v neprimernih prostorih, pa bi preostala samo dva večera — to je absolutno premalo. ZKD itak lahko dobi dvorano za predavanje in predvajanje kulturnih nemih filmov kadar hoče, saj je filmska aparatura vsakemu društvu na razpolago. Ne rabi potem zato še posebne koncesije, ki bi ee pa naj, kakor smo doznali, glasila na ime zasebnika. Gotovo se za tem Skriva še kaj drugega, kar bi javnost morda bolj zanimalo.
□	Bela žena. V Studencih, na Poljanah 22, je umrla v starosti 36 let gospa Josipina Kolman, soproga skupinvodje drž. železnic. Naj počiva v miru!
PlaSče, oblche in vsa druga oblačila gotova in po meri dobite pri rDANC CVERLIN, krojaštvo in konfekcija _Cosposha allca »ž
□	Krah na mariborski borzi. Dogodil se je na borzi dela na R o to vik eni trgu. Med starimi znanci teh prostorov, ki se že leta in leta stiskajo ob li-nicah ter melodujejo za podpore, namesto da bi šli raje na delo, ki jim ga včasih ponujajo, ee je naenkrat pojavil uporen duh. Začelo se je s pljuvanjem na odredbe, ki so pribite na steni, nato pa z žalitvami uradnikov, v katere so metali skozi linico papir. Duh upornosti je nato preskočil še ograjo, ki loči moške od ženskih in tudi na ženski strani ee je pričel ravB in kavs. Ni pomagalo drugega, kakor policijski pendreki, pred katerimi eo umolknili najhujši zgagarji. Nekaj so jih policisti odvedli e seboj, vrata borze pa je dal upravnik za ves dan zapreti.
□	Obstreljeni krogi ©iepljnnil. V mariborsko bolnišnico so pripeljali v petek zvečer iz Šikol 26 letnega Franca Napasta iz Slražgojnoev. V neki gostilni v Šikolaih je prišlo do prepira, počila je pištolo in Napasta je zadela krola naravnost v usta in mu razniesarila celo zgornjo čeljust. V bolnišnici so dali Napasta takoj na rentgen, ker so se bati, da mu je obtičala krogla kje v lobanji. Ranjenec pa je s težavo govoreč pomiril zdravnika, češ, da je kroglo izpljunil. Strel, ki bi bil v nasprotnem slučaju gotovo smrten, ga je zadel k sreči v zobovje, krogla je izbila vrsto kočnikov, pri tem pa je izguhila probojno moč in obstreljeni jo je z iz-bitimi zobmi vred izpljunil.
Proti kaštja, kataru,
da se obvarujete
resnih bolezni
kot posledice prehlada, toda tudi v osvežitev,
za mlado in staro:
Kais
prsne karal
□	Pastir zažgaL V Račah so imeli zopet požar. Goreli so hlevi pri posestnici Katarini Kozoderc. Požar je zanetil 14 letni pastir Alojz Marčič. Svetil je zvečer s svetilko pri svinjaku. Pri tem je dvignil petrolejko nad glavo ter jo nehote pritaknil k kupu prediva, ki je v trenutku vzplamtelo.
□	Morilec Juhant si je prerezal žile. V petek zvečer okrog pol 21 je poskušal izvršiti zverinski roparski morilec Oskar Juhant v celici mariborske jetnišnice samomor. Zbrusil je na cementnem tlaku košček pločevine ter si prereza! žile na desni roki. Sojetnik, ki je z Juhantom skupaj zaprt, 6e je prebudil ter alarmiral stražnike, ki so našli Ju-hanta še malo živega. Takojšnja zdravniška pomoč pa mu je ohranila življenje in njegovo stanje je sedaj zopet zadovoljivo.
□	Pasja pravda. 29. avgusta je »Slovenec« poročal, da je velik pes napadel mlinarja Fašinga iz Velke, ki je iskal pomoči v* bolnišnici. Zaradi tega je državno tožilstvo ovadilo učitelja Janeza Hartmana od Marije Snežna, ki je lastnik psa. Janez Hartman, ki je bil med tem premeščen v Loški potok, se je danes zagovarjal pred okrajnim sodiščem v Mariboru. Priče so izpovedale, da je bil g. Hartman v času inkriminiranega dogodka na počitnicah na Gorenjskem, psa pa je dal med tem v oskrbo svojemu hišnemu gospodarju. — K temu je prišel v tem času mlinar Fašing, ki je imel obvezano levo roko in prosil podpore. Ko so mu postregli, je odšel. Nihčo se ne spominja, da bi bil takrat kak pes v bližini. Fašing je odšel v mariborsko bolnišnico, kjer je izjavil, da ga je popadel šolnikov pes. Sodnik Kejžar je po izpo-veilbi prič obtoženca oprostil.
□	Dolgi prsti so ga izdalL Vloma v trgovino Kovač na Frankopanski cesti in v njeno podružnico v Jezdarski ulici bosta kmalu pojasnjena. —■ Enega storilca je policija že izsledila, ker se krijejo prstni odtisi, najdeni na meptu vloma, popolnoma t njegovimi. V trgovini .na Frankopanski cesti so našli štiri prazne nahrbtnike, ki so jih pustili vlomilci. Iz tega sumijo, da so bili na delu štirje svedrovci. Poleg gotovine so odnesli Se za 10.000 Din raznega blaga.
25 letnica Prosv. društva v Brežicah
Brežice, 14. decembra.
V nedeljo, dne 9. decembra, je proslavilo tukajšnje Prosvetno društvo 25 letnico svojega obstoja. Dopoldne je bila ob 8 v samostanski cerkvi sv. maša. Po sveti maši pa se je vršil v društveni sobi redni občni zbor društva. Na tem občnem zboru sta bila imenovana za častna člana ustanovitelj društva g. Špindler Franc, župnik pri Sv. Lovrencu na Dravskem polju, in prvi ter večletni predsednik g. Novak Ivan iz Sv. Lenarta pri Brežicah. Izvoljen je bil tudi nov odbor, razen knjižničarke Cvetko Marije. Za predsednika društva je bil izvoljen g. Pečnik Tonče iz Za-kota. Popoldne pa se je vršil v veliki dvorani narodnega doma oficielni del proslave. Ob 15 je domači g. župnik Klasinc' otvoril slavnostni občni zbor društva ob 25 letnici. Uvodoma je pozval številno zbrano občinstvo, da se je s kratkim molkom poklonilo spominu velikega kralja viteškega kralja Aleksandra I. Zedinitelja. Zatem je v imenu odbora podal akademik Zupančič Franc izčrpno poročilo o 25 letnem delovanju društva. Iz poročila posnemamo veliko prir/.ade-
Tri zgodbe pred sodiščem
Maribor, 15. deo.
Mož z dvema ženama.
V vrsti zanimivih razprav, ki so se danes obravnavale na okrož. sodišču pred sodnikom-po-edincem, je bila najzanimivejša zgodba o dvojni ženitvi 63 letnega Ivana Mižkulnika, posestnika iz Mihovcev. Leta 1901 se je Mižkulnik poročil v St. Michael-Schiefling v Avstriji. Za ženo je vzel neko Prešel. Živela sta dolga leta v harmoniji, na stare dni sta se pa začela prepirati, prišlo je celo tako daleč, da sta se ločila. Žena je ostala v Avstriji, mož pa je prišel nazaj v rodne Mihovce, ki so pripadli novi jugoslovanski državi. Pred desetimi leti, ko je bil Ivan še čvrst možakar 53 let, se je zopet ogrel ter se je vdrugo oženil z Agato Sitar v Cirkovcih, dasi je vedel, da mu je prva žena še pri življenju. Morda bi se bilo vse dobro izteklo, če ne bi bil po sredi nesrečen slučaj, ki je spravil zgodbo o dvojni ženitvi na svetlo. Mižkulnik se je zagovarjal pred sodniki radi bigamije. Najprej je zavračaj krivdo na neko pričo, češ da mu je povedala, da mu je prva žena umrla. Izkazalo pa se je, da priča Mižkulnika niti ne pozna. »Zakaj ste se potem ženili drugič?« ga je vprašal sodnik. »Vejo gospod, je pa vre prišla nova država, pa
Jesenice Lepa boiična darila
kakor: kravate, dnmske torbice, nogavice, rokavice 'td. nudi trgovina
KOilR
sem misla, da se lehko vdBgo ženim,« je skesano povedal Ivan. Prisodili so mu 4 mesece strogega zapora, pogojno za 2 leti.
Nesrečna smrt na krompirjevi njivi.
V Prevaljih so se dogajale na njivi posestnika Kralja tatvane krompirja. Posestnikov sin Franc Kralj je šel z očetovo puško stražit na njivo s prijateljem Dobrškom v noči na 28. septembra. V mraku sta opazila na njivi dve postavi, ki sta spravljali krompir v vrečo. Bila sta zakonca Jožef in Frančiška Praznik, ki sta se ob pojavu obeh stražnikov podala v beg. Kralj je v razburjenosti dvignil puško ter sprožil, strel pa je zadel Fran-čiško Praznik v srce ter se je zgrudila na mestu mrtva. Kralja so sodniki obsodiil na 4 mesece zapora, pogojno za dve leti.
Surov oče.
36 letni posestnik Rok Korošec od Sv. Ane v SI. gor. je vzel letos k sebi svojega 5 letnega nezakonskega sinčka. Z otrokom pa je silno grdo ravnal. Dne 25. avgusta ga je pretepel z bičevni-kom, da je bil fantek ves plav po telesu, z glave mu je pa iztrgal šop las, da je otrok imel kot tolar veliko plešo na lasišču. Da bi to zakril, ga je ostrigel čisto v kožo po vsej glavi. Obtožnica pripoveduje, da je na enak način oče večkrat nečloveško postopal z ubogim otrokom. Orožnikom, ki so ga radi tega ravnanja poklicali na odgovornost, je izjavil, da je hotel spraviti svojega otroka »na pravo pot«. Za to vzgojno metodo mu je sodišče prisodilo 3 mesece strogega zapora.
Vse tri razprave je vodil vss. dr. Lenart, obtožbo pa je zagovarja! državni pravdnik dr. Pev.
vanje in trud društva za širjenje ljudske pro-svete med našim ljudstvom, ki se je še posebno izražalo v predvojni dobi v borbi s pretežno nem-fcko in nemškularsko orijentiranimi Brežicami. Po poročilu je bila izročena navzočemu prvemu predsedniku društva g. Ivanu Novaku krasna spominska diploma, dočim se ustanovitelj društva g. Špindler Franc ni mogel odzvati vabilu društva, da bi bil navzoč na proslavi. Kot zaključna točka slavnostnega občnega zbora pa je bil govor g. Kranjca Marka iz Maribora, ki nam je v krasnem in izčrpnem govoru predočil prosvetno delo, ki smo ga dolžni vršiti iz ljubezni do bližnjega, do naroda in države, in pokazal na prvega slovenskega moža, ki je v okolici Brežic začel s prosvetnim delom med ljudstvom pred poldrugim stoletjem, takratni kaplan na Bizelj-skem in poznejši lavantinski škof Anton Martin Slomšek. Po slavnostnem občnem zboru pa so člani društva kot epilog proslave igrali lepo Voinbergerjevo dramo, odnosno tragedijo »Vrnitev« in so vsi brez izjeme prav dobro rešili svoje vloge. Že dolgo nismo imeli prilike v Brežicah videti tako dovršeno igrane drame.
Prosvetno društvo je s svojim delom v dobi 25 let dokumentiralo upravičenost svojega obstoja, kar je pokazala tudi lepa proslava 25 letnice obstoja. Društvu želimo tudi v bodočnosti enakih uspehov pri njegovem delu na polju pro-svete.
Ptuj
Jugoslovanska glasba na Dunaju. Dne 20. t. m. in sicer od 19.50- 21.30 bo prenašal radio na Dunaju koncert jugoslovanske zabavne glasbe, med katerim je tudi skladba kapelnika ptujske mestne godbe g. Filipa Bernarda.
Sojem za prašiče v Ptuju. V sredo, dne 12. t. m. je bil zelo slabo založen in tudi kupčija je bila minimalna. Radi padca cen svinjam, se ljudstvo skoraj ne upa na sejem. Prignali eo 51 prascev iu 80 svinj, skupaj 139 komadov. Od teh eo prodali komaj 43 komadov. Povprečne cene za kg žive težo so bile sledeče: pršutarji 4.50—5, debele 5—5.50, mrtve teže 9, prasoi od 8—12 tednov so se prodajali od 60—150 Din komad.
Litiia
Osebna vest. Včeraj je prevzel vodstvo davčne uprave novi davčni upravitelj g. Matijo Pečkaj. (>b njegovem prihodu želimo, <la hi bilo njegovo službovanje v splošno korist našega ljudstva.
_— Zaprisega vseh vojaških obveznikov v Litiji. Danes ob 9 dopoldne ee vrši zaprisega vseh vojnih obveznikov iz okoliških občin na glavnem trgu v Litiji in ne nn živinskem trgu, kot je pomoloma objavilo litijska občina. Ta dan ne smejo gostilničarji do 6 zvečer točiti nobenih alkoholnih pijač.
— Pri nagnjenja k odehelelosti vzbuja redna uporaba naravne »Fran* Joselove« grenčiče jako delovanje črevesa ln dela telo vitko.
--smbos—■——^m
Doslej neznane in divje pokrajine Južne Amerike
Najbolj črni kot naše zemlje
Ob ,Reki smrti4 je ,Veliki gozd'
iz kraljevskega sijaja v tiho samoto
Če vprašaš koga: »Kje na zemlji pu je še kak košček nepreiskan in neznan?« — ti bo vsak odgovoril, da v Afriki. Pa to ni res. V Afriki boš že težko dobil kak kvadratni kilometer zemlje, kamor bi še nikdar ne bila stopila noga belega človeka; če ne, se je Evropec vsaj z letalom vozil nad njo. Afriku je bila črna — neznana še pred 60—70 leti, danes ni več.
Vendar pa so na naši zemlji še ogromna ozemlja, ki vkljub vsemu napredku omike še niso preiskana. Najbolj velja to o orjaških pragozdovih na porečju največje reke sveta, na ozemlju Amaconke v Južni Ameriki.
To temno in neraziskano ozemlje je veliko za 10 Nemčij. Po njem teko velikanske reke. Severno od ravnika teče ogromna reka Ori-noko s svojimi pritoki in dotoki. Na južni strani pa se vali največji veletok naše zemlje — Amaconka. Ob spodnjem in srednjem toku teh rek in njihovih pritokov, ob Tapaji, Aragvaju, Negru in Madeiri, v kolikor so seveda plovni, še najdeš posamezne naselbine in misijonske postaje. Seveda so po cele dneve daleč vsaksebi in skrite v brazilijanski gošči. Gornji tok teh voda pa je na stotine kilometrov daleč še nepreiskan. Najboljši zemljevidi le s pieicami saznamujejo, kje morda teko te reke, kakor pač pripovedujejo domačini, ne ve pa tega nihče.
V tem »temnem ozemlju« je pa »najtemnejši kot« Južne Amerike visoka planoto Mat-to Grosso. Ta del sveta je zaradi tega najbolj zanimiv, ker ga nihče ne pozna. Matto Grosso je po slovensko »Veliki gozd«. O tej visoki planoti vemo le toliko, da je pač visoka planota. katero obdajajo gore in pogorja 750.000 kv. kilometrov daleč. Sam »Veliki gozd« je torej tako velik ko dve Franciji.
Doslej se še nobenemu človeku ni posrečilo, da bi bil prišel na to planoto.
Vsakdo, ki je hotel priti na to skrivnostno višavje, je ostal tam in se ni več vrnil. Ta najbolj črni kot naše zemlje še do danes obdaja groza smrti in skrivnost mrtve tišine. Že večkrat so beli ljudje poskušali, da bi bili prodrli na visoko planoto Matto Grosso. Indijanci, ki prebivajo ob rekah, katere teko z visoke planote, pripovedujejo, da je tamkaj doma zlato in demanti.
Ena izmed rek, ki prihaja z visoke planote »Velikega gozda« se imenuje »Rio des mortes« — »Reka smrti«. Samo to ime nam priča o brezuspešnih poskusih ljudi, ki so hoteli priti na »Matto Grosso». Že več let je minilo, odkar se je dobro opremljena ekspedicija iskalcev zlata napotila tja gori iskat zlato. Zanašali so se na svoje število in na svoje dobre puške. Toda vse je zadel strašen konec. Le nekaj mr-ličev, katere so pozneje vode prinesle s planote, priča o groznem koncu vse ekspedicije, od katere se nihče ni vrnil živ. Od tega časa to reko imenujejo »Rio des mortes« — »Reko smrti«. Tudi pozneje so nekatere šibkejše ekspedicije poskušale pririniti se tja gor. Od teh pa sploh nikdar več sledu ni bilo. Izginili so v smrtni planoti — Matto Grosso.
Porekli boste, zakaj pa tega ozemlja ne preiščejo z letalom, saj je letalstvo dandanes dovolj razvito. Ne pozabite, da se gost pragozd razteza na tisoče kilometrov daleč. Na takem ozemlju tudi letalec ne bo videl sledu za človeškim bitjem, za ljudmi, ki prebivujo tod. In pomislite, da bi bila za letalce gotova smrt, ko bi bil prisiljen tu pristati.
Drug vzrok, zakaj je porečje »Reke smrti« tako neznano in skrivnostno, so Indijanci rodu Bororo in Ca jamo, ki prebivajo ob spodnjem toku te strašne reke, so čisto divji in se tudi med seboj pobijajo. Ob že neznanem srednjem toku »Reke smrti« pa prebiva drug indijanski rod, o katerem pa so belokožci doslej samo slišali, ki pa je najbolj nevaren, to so Indijanci iz rodu Chavantes. O Borovih in Cajanah belci nekaj malega vedo, o Chavantih pa nič. Na njihovem področju se neprodirna, gosta smrtna koprena zgrinja nad visoko planoto Matto Grosso. Tam »Reka smrti« reže »Veliki gozd«. Zato je še do danes velika uganka, kdo prebiva ob izviru »Reke smrti« ter na jugu ob njenem zgornjem in spodnjem toku.
Nadaljnji vzrok, da je ta temni kot zemlje le do danes nepreiskan, so velike gore, ki obdajajo to visoko planoto. Od severa proti vi-
Učcnci vidijo svoj glas. Na londonski tehnični-nadaijcvalni šoli imajo aparat, s katerim love izgovarja™ učencev. Ta aparat i>otein učencem )x>kažc na sliki, kako so izgovarjali besede. Tako lahko z očmi in usesi posiusajo.
Vaduz, giavno mesio maie kutieviu« LUIiiviisieiu, kjer jč tč dni 160 f&uličev iioieio proglasiti fašizem.
soki planoti se zgrinjajo nu tisoče kilometrov dolgi pragozdovi na porečju Amaconke. Tu je vroče, soparno, močvirno, brez potov, sami divji ljudje in divje zveri se potikajo tod. Skozi nje bi moral, kdor bi hotel na Matto Grosso. Na jugu obdaja visoko planoto trnjevo grinič-
je, slana močvirja, suhe pustinje brez vode. Ni mogoče čez njo. Na zahodu so ogromna močvirja, na vzhodu pa nepristopne gore. Narav« s strašno silo zapira belim ljudem pot v kraj smrti in v skrivnosti polno visoko planoto »Velikega gozda«.
V „Velikem gozdu"

umorjena misijonarja
Korespondenca Fides poroča, da je tolpa južno-ameriških Indijancev iz plemena Chavantes, ki so posebno divji, razdejala misijonsko postajo v Matto Grosso ter pri tem ubila švicarskega patra Fuchsa in italijanskega patra Sacilottija.
Divji Indijanci iz plemena Chavantes prebivajo na obširnem porečju veletokov Rio des Mortes, Rio Ximpu, Araguaj in Ta-pirape. O njih pripovedujejo, da še nikogar, ki je zašel na njihovo ozemlje, niso živega pustili nazaj. Aragvajski salezijanci, med
njimi tudi Fuchs, so večkrat poskušali, da bi se približali tem Indijancem. Posrečilo se jim je, da so se seznanili z Indijanci iz rodu Bororov. Toda s Chavanti se jim to ni posrečilo.
L. 1982 je p. Fuchs, rojen 1. 1880 v Lu-zernu, ustanovil misijonsko postajo 380 km stran od glavne misijonske naselbine. Iz te postajice je hotel pridobiti divje Indijance za sveto vero. L. 1933 je prišel njemu na pomoč še p. Cacilotti. Sedaj so Indijanci oba na grozen način umorilL
Žrtev mponskega vohuna
V Singaiporu, kjer imajo Angleži silno utrjeno pomorsko postojanko, vrata v Tihi ocean, je te dni nenadno umrl ugledni Japonec Nišinvura.
Japonski inženjer Nišimura se je priselil v Singapore pred kakimi 13 leti ter tu dosegel velike trgovske uspdhe. Pred nekaj dnevi je bil ta gospod povabljen na policijo, da bi ga zaslišali o dveh njegovih japonskih roja/kih, nekemu japonskemu časnikarju in nekemu trgovcu, katera sta hodila v gosti v njegovo hišo. Ta dva je namreč angleška policija prijela, kpr ju je osumila, da sta japonska vohuna.
Ko je tedaj Nišimura prišel na policijo in bi bil moral odgovoriti na prvo vprašanje, katero mu je uljudno zastavil angleški komisar, se je Japonec naglo zgrabil za 6rce in se nurtev zgrudil. Zdravniki so ugotovili, da ga je od razburjenja zadela kap.
Kakor pa se je stvar začela poaneje razvijati, 60 angleške oblasti sedaj prepričane, da se je Nišimura zastrupil s cijankalijem. Nišimura je namreč spoznal, da tudi njemu preti velika nevarnost. Da ne bi bxla>l ne sebe ne svojih tovarišev 6 kako nepremišljeno besedo, se je rajši zastrupil.
NišinruTa, ki je prišel v Singapore leta 1921, je bil eedaj šele 42 let etar. Spočetka je bil usluž-ben kot rudarski inženjer pri nekem japonskem rudarskem podjetju, katero koplje blizu Singapora.
V	svojem poklicu pa se je kmalu tako skazal, da je napredoval in da je pred enim letom bil izvoljen celo za predsednika te japonske rudokopne družbe.
Ze nekaj let pa je Nišimura v Singaporu živel silno razkošno. Imel je najlepšo vilo v vsem mestu.
V	to vilo je vsak večer vabil goste in družbe. Posebno so ee shajali pri njem njegovi japonski rojaki iz vseh krogov. Vkljub temu silnemu prometu v vili pa spočetka nihče ni ničesar sumil, čeprav je — kakor rečeno -— Singapore, ta angleški ključ do daljnjega vzhoda, Japoncem od nekdaj trn v peti.
Angleška policija je začela sumiti šele, ko so njeni detektivi ugotovili, da hodita v Nišimurovo vilo v gosti dva Japonca, katera sta že dalj časa
I bila osumljena, da sla vohuna. Ta dva Japonca je 1 angleška policija prijela in ju zaprla. Pri hišni I preiskavi so našli zelo obtežilen in važen materijal. Med drugimi Listinami, ki so dokazovale, da sta oba vohuna, so našli popoln seznam vseh čla-I nov velike in dobro organizirane vohunske organizacije, ki je zares ogrožala angleško oblast v vzhodnoazijskih morjih. Ko sta bila ta dva aretirana, so drugi člani družbe pravočasno izginili. Le Nišimura ni zbežal, ampak je ostal. Njemu sta njegov družabni položaj in njegov ugled branila, da bi zbežal. Tako je bil povabljen na policijo, kjer se je zastrupil, da ne bi nehote postal izdajalec.
Poročali smo že, da ua Angleškem živi s svojo ženo siamski kralj P r a j a d i po k , ki se je prostovoljno odrekel prestolu očetov v daljnem Siamu. Te dni so prišli iz njegovega kraljestva 8000 kilometrov daleč v Evropo posebni odposlanci, da bi svojega kralja pregovorili, da se vrne Morali so se vrniti, ne da bi bili kaj dosegli. Kralj noče več biti kralj!
Siamski kralj, ki je njegov dvor nekdaj slovel za najsijajnejši dvor na svetu, se je odrekel svojemu sijaju v Bankongu in hoče rajši živeti v samotni vili blizu vasice Crauleigh, južno od Londona. Tu živi mirno in sam zase, tako mimo kakor najbolj mirni angleški državljan. Včasih je imel okrog sebe na stotine in tisoče slug v pisanih uniformah, danes ima le dva služabnika zase in dve služabnici z? kraljico.
Izpred njegove vile je izginila vojaška častna straža, pač pa skrbi za njegovo osebno varnost oddelek najboljših angleških detektivov. Siamski kralj rad bere knjige. Ker pa je hudo bolan na očeh, se mora odreči tudi tej zabavi. Zato pa tem večkrat s svojo ženo hodi po okolici na sprehod. Včasih sc oba tudi peljeta v elegantnem avtomobilu kam daleč.
Vzrok, zakaj se noče več vrniti na prestol, je ta, da noče s svojo osebo netili strankarskih bojev v domovini. Iz domoljubnih razlogov se odpoveduje vladarstvu. Sicer pa ga njegova očesna bolezen sili, da se še delj časa zdravi v Evropi. Ker je že enkrat skoraj oslepel in bi se to moglo še ponoviti, mu je luč oči ljubša ko kraljevski sijaj.
V tem hotelu je zgorelo nad 50 ljudi
noiel Rern v Lansingu v severnoameriški državi Michigan. Tu je v hud ogenj, ki je uničil ves hotel. Zgorelo je nad 50 hotelskih gostov in us je več ali manj ranjenih.
ponedeljek ponoči nastal ilužbencev. Mno
4uogo pa jih
Nova nemška lokomotiva, ki bo vozila s hitrostjo 175 km na uro.
»Ne jokaj 110, saj vidiš, da je že brez tvojih solz dovolj vode.«
MLADI SLOVENEC
Mirko Kunčič:
Jurčkovo božično pismo
Sedel je za mizo Jurček, vrel v roko peresnik in pozabil vse krog sebe., kakor da je pesnik.
Pa ne piše pesmic lepih in ne bajk sijajnih o čarovnicah in škratih tam v deželah bajnih.
Pismo dolgo osem metrov piše, piše Jurček. »Kaj je danes s fantom? gleda in 6e čudi murček.
Jurček piše svoje želje in že v duhu lučke vidi na božični smreki in pod njimi — smučke.
Roparski napad
(Tončkova nočna dogodivščina.)
Bilo
Minka Poiepinka in film
Sumljiv šum je zbudil 'lončka iz spanja je okoli treh ponoči.
Odprl je oči in videl, da so se narahlo odprla vrata. V sobo je smuknila bela postava. Pre\ I no je zaprla vrata za seboj i.n tiho namerila korake proti omari za obleko. Slišal je. kako je odpirala in zapirala predale ter brskala po njih.
»Jojmene, vlomilec!« je tiho pomislil Tonček ;n se zgrozil. Lasje so se mu naježili. Niti gen iti se ni upal. Tat bi gotovo slišal najmanjši šum in bi ga takoj ubil. Kako naj pokliče očeta v sosedni sobi? Da bi potrkal? S tem bi morda tatu preplašil in pregnal. Ne, stol pograbim in ga namlatim z njim! se je hrabro odločil Tonček. Pa je svojo namero takoj spet opustil... Preveč nevarno bi bilo to.
Joj, zdaj brska po njegovih šolskih predmetih! 0, te mu pa kar lahko vzame, se mu vsaj ne bo treba več učiti... V lem hipu je Tončka posilil kašelj. Strah in groza, zdaj je po meni! je pomislil in mrzel pot ga je oblil. Bela postava je zdajci vstala in tiho, kakor je bila prišla, spet odšla iz sobe. Neslišno je zaprla vrata za seboj.
Tonček je planil s postelje. Previdno je odprl vrata, ki so vodila na hodnik. In veste, koga je zagledal tam? — Mamo! Ona je bila tista skrivnostna bela poslava. Islkala je v omari Tončkove nogavice, da bi jih zašito, preden odide zjutraj v šolo. Vedela je, kaiko je površen, zato je iskala nogavic« tudi med njegovimi šolskimi potrebščinami, ker jih drugod ni mogla najti. Ura pa ni bila tri, kakor je mislil Tonček, ampak že. pol šestih...
Mirko Kunčič:
Prve snežinke
Prva snežinka, tako hladna i.n bela kakor cerkveni vosek, padla skoz okno ko MRTEV METULJ je deklici bolni na nosek.
Druga snežinka, lako trudna in tiha kakor vzdih vrbe žaluj,ke, padla ko CVET DIVJE ROŽE na grob je v bedne, pozabljene tujke.
Tretja snežinka ko SMRTNI POLJUB ptičku na kljunček zdrsela: žalostno v grlu mu pesem poslednja zmrznila je, onemela.
Kam pa četrta snežinka je padla? Slepemu dečku v oči: kakor IZJOKANA SOLZA po licu tiho mu, tiho polzi...
je
Poznate Minko Potepinko? Ne? Kar na njeno mamo se obrnite, če bi jo radi spoznali, toda pazite, da ne boste slabo naleteli! Minkina mama je nagle jeze in vas utegne kar v hipu postaviti pred vrata z besedami: »Kaj bi pa rad od nje, a? Si najbrž ludi ti eden njenih pajdašev! Bi jo rad zvabi! s seboj, da bi se šla potepat, kajne? Ne boš! Nikamor ne pojde!« Tako vas bo oštela Minkina mama, če ji 'ne boste všeč.
Če ji boste pa všeč, bodo vaša ušesa kmalu polna njenega tarnanja čez Minko-edinko. Saj tako rada potoži svoje gorje vsakomur, ki jo hoče poslušati: »Oh, saj pravim, no! Ne veste, kakšne križe in težave imam s to deklino, .le ne zmerjajo poba lin i zastonj s Potepinko (vedeti morate namreč, da se Minka ne piše za Potepinko, ampak za Ko-bencljol). Ves ljubi božji dan kolovrati okrog. Učenja ji ni mar. Še dobro, da ima brihtno glavo, drugače bi v šoli nikamor ne prišla. Moj Bog, kaj bo iz tega otroka?« In ni vzdihovanja nc konca ne kraja.
Saj no rečem, da nima mama z njo velikih preglavic, toda, prosim vas, katera mama jih pa nima? Saj tudi vi delate svojim staršem skrbi, pa bi jih Minka ne! Je že res, da rada pohajkuje po mestu, toda to še ni nič slabega. Kar vi, ki ste v mestu doma, povejte, kako radi smuknete z doma, ko vas nihče ne vidi. Pa bi Minka ne, ki je doma v mestu, v katerem se lahko gre slepe miši dvajset tako velikih mest, kakor je Ljubljana.
Ure in ure bi vam Metka lahko pripovedovala, koliko lepega in čudovitega odkrije na svojem pohajkovanju. Vsaka izložba je novo razodetje. Niti pojma nimate, kakšne pravljične igrače sn tam razstavljene. še sanja se vam ne, kako vabijo elad-koriiki in torte, tako okusno pripravljene, da bi jih. m-m, kar skozi okno pohrustali.
Hudo je, neznansko hudo, če je človek brez beliča v žepu in mora mimo take izložbe — to sami dobro veste. Tudi Minka to dobro ve. Zalo pa nima mama miru prej. dokler ji, silnici .sitni, ne da dinarja za sladkarije. Seveda potem Minka ne zdrži, da ne bi poškilila v prvo sladčičarno. ki jo sreča na poti.
Najbrž Še ne veste, da imajo v velikih mestih tu rti sladčičarne za otroke. Gostje so samo otroci. Med hrustanjem sladkih tort se lahko zabavajo z branjem knjig in gledanjem ilustriranih mesečnikov.
Minka tudi rada gleda slike. Najbolj jo zani-| inajo slike filmskih igralcev. Ua bi jo slišali, kako I vam zna na pamet vse zadnje filme, ki so jih vpri-zorili mestni kinematografi. Zakritje ji z roko podpis na sliki kateregakoli igralca, takoj vam bo vedela povedati njegovo ime. Poz.na jih vse, velike in male.
Če verjamete ali pa ne, da je Minka pričela varčevati, je bil kriv kino. Prej je vse znesla v sladčičarne'. Zdaj pa hrani denar, kar ga dobi od mame, za vstopnino v kinematograf. Lahko rečem, da je videla letos vse otroške filme, kar so jih predvajali kinematografi v našem mestu.
Zadnjič je gledala film »Alica v deveti deželi, (seveda lie v ljubljanskem kinu, kajti v le-tem filmov za otroke nikoli ne predvajajo), kjer nastopata bela in rdeča kraljica. V filmu so igrali samo otroci. Alico je igrala l jubka Charlotte Henry, ki je našo Minko tako navdušila, da je sklenila, da mora na vsak način tudi ona postati filmska zvezdnica.
Tako bude je še svoj živ dan nisem videl, kakor je bila tedaj, ko je niso pustili v kinematograf. Tisti dan so predvajali film »La Meternelle? (Otroci velemesta), v katerem igra nežna punčka, ki ji je ime Paulette Flambert. Z mamo je imela celo razpravo o tem. Na noben način ji ni šlo v glavo, da ne pustijo otrokom gledati filmov, v katerih igrajo otroci.
»Če bi prepovedali film, kjer igrajo samo odrasli, ne bi nič rekla, ampak da prepovedo film, kjer nastopajo otroci, to pa ni prav! Otroci bomo vendar smeli gledati otroke! Stari naj gledajo same sebe, če hočejo,« je modro povedala Minka.
Mama jo je nekoliko potolažila, ko ji je pojas-ijila, tla otrok zato najbrž ne pustijo v kino, ker je film preveč žalosten. Metka pa ji je verjela šele tedaj, ko je mama povedala, da so jokale vse mame v kinu in da je jokala tudi ona sama.
Mama ji mora vedno pripovedovati o Jackie Oooganu.
»Mama, zakaj Jackie ne igra več?" sprašuje Minka.
»Ker je že prestar,« ji mora odgovarjati vedno znova mama.
»Kdaj pa je zadnjič igral?« »Pred kakšnimi osmimi leti.v »Zakaj ni ostal vedno majhen?« hoče nazadnje vedeti Minka.
In mama ji mora razlagati na dolgo in široko, da otroci rastejo in postanejo veliki.
»Zakaj ne igra več?« sitnari Minka kar uaprej.
Pravljica
iz kemije
Štirje fantička Dušiki so se dan /.a dnem veselo igrali z svojim velikim prijateljem Kisikom. Nekega dne ipa eta prišlla od nekod dva neznana, nič kaj prikupna potepuha. Nista dejala ne bev ne mev, nego eta se tebi nič meni nič brez dovoljenja pomešala med veselo družfbico. Fantički Dušiki eo vsiljivcema kar koj pokazali, da jim njuna navzočnost ni prav nič vseč. Prijatelj Kisik pa je pokazal svojo neznačajnost in netovarištvo s tem, dn }e fantičkom pokazal hrbet in se pridružil potepuhoma. Na vso moč so bili lan-tički Dušiki razočarani, ko so videli, kako si je Irojica prijateljsko segla v roke in se nato napotila neznano kam.
Novi trije tovariši eo sklenili, da odidejo na pustolovščine. In 60 šli in nenadoma zagledali pred eeboj goTečo svečo. Radovednost jih je takoj prignala bliže. Tod«, komaj eo we približali plamenu, je neznansko počilo — in vsi trije so s° razblinili v nič. Oba potepuha sta bila naiivreč delca Vodik«. En delec kisika in dva delca vodika pa sestavljajo pokal™ plin, ki v ognju eksplodira.
T«1<A on !A O 1 rwo t >I.S\ ljAni^ailn
1 ttl\V o\ jv- «*»nnjiuv nwiv«iu j'«"-"
lovščina Iroh malih podjetnih potepinov
Uboga mama pa pripoveduje in pripoveduje, da lahko marsikdo kot otrok dobro igra, da pa pozneje ni več dober filmski igralec, da ne more vsak Coogan postati Charlie Cbaplin, da ... — Minka pa nima nikoli zadosti in vedno znova sprašuje.
V	velikih mestih imajo filmske ateljeje ali delavnice, kjer delajo filme. Minka seveda v svoji gorečnosti za film ne zamudi dneva, da se ne bi smukala tam okoli. Kolikokrat so jo že zapodili režiserji in drugi, a nič ne pomaga. Venomer se vrti okoli njih.
V	mestu, kjer je Minka doma, še razprostira okoli filmskih ateljejev velik park. Zadnjič se je Minka sprehajala po njem in pobožno škilila proti ateljejem, kjer so jo ravno včeraj spet odpodili. Tako je bila zaverovana, da bi se kmalu zaletela v debelega gospoda s cigaro v ustih in monokljem na levem očesu (monokelj — to so očala za eno oko. da boste vedeli).
Lilo je, kakor da so se odprle vse nebeške za-tvornice. Gospod je posta! po-zoren in si premočeno Minko ogledal od vrha do tal:
»Slišiš mala, ali bi hotela igrati v filmu?«
Minki je bilo vprašanje ko nebeška godba.
"O seveda, pa kako rada!«
In sta se zmenila. Morala je leči poleg otroškega vozička. Tedaj so nenadoma pridrveli roparji in ugrabili otroka. Minka je morala z otrokom vred kričati iz. vsega grla. Potem se je vrnila z otroškim vozičkom vred k gospodu, ki je trdil, da je grof in njen oče. Segla mu je v roko.
Ko je biilo vse končano, ji je debeli gospod z monokljeni in cigaro rekel, naj si poželi, kar hoče. Minka je tuhtala in tuhtala, toda ni se mogla spomniti ničesar pametnega. Zalo je prosila debelega gospoda, če bi lahko povedala pozneje, ker se boji, da bi sedaj želela kaj takega, kar bi ji bilo pozneje žal. Debeli gospod se je nasmehnil in ji izročil vizitko s svojim iinonom in telefonsko številko. Rekel ji je: <Ko se boš spomnila, me kar pokliči in reci, da si grofovska lici.
Debeli gospod se je obrnil k drugim igralcem in dejal: Veste kaj. tako lepo dežuje, da lahko snamemo še prizor, kjer ropar spet ugrabi grofu otroka.« Grof se je vsedel v kočijo, ljubkoval in božal porcelanasto punčko, ki naj bi predstavljala olroka. Bilo ga je res ginljivo videti. Tedaj pa je skočil zadaj na voz ropar in iztrgal grofu otroka iz rok. Prizor je bil tako smešen, da so se morali vsi okoli stoječi smejati na vse pretege. Tudi igralca sama nista mogla ostati resna in ela se zasinejala.
Debeli gospod pa se ni smejal, ampak je bil pošteno hud. Zapiskal je na piščal in filmski operaterji (ki snemajo film) so prenehali s filmanjem. Nato je kot v šoli učitelj učenca ozmerjal igralce prav pošteno in jim ukazal, naj znova začnejo. Zdaj so dobro igrali, samo na koncu jim je padla porcelanasta punčka v blato. Vsi so mislili, da jo drugi drži, držal pa je ni nihče. Zato so morali prositi čuvaja nasadov, naj jim pomaga. Čuvaj je cev, s katero je škropil po vrtu, obrnil v punčko. Joj, da bi videli, kako lepa in velika punčka je bila to. Tako velika kakor resničen otrok. Grof jo je obrisal s plaščem in jo izročil debelemu gospodu. Debeli gospod je poklical Minko in ji punčko slovesno izročil s temi-le besedami: »Tu imaš svojega malega brata, ki je tudi grofovskega rodu. Skrbi zanj!«
Minka je žarela od veselja. Punčko je stisnila pod plašč, da je izgledala, kakor da bi imela ogromen trebuh, in stekla na vso sapo domov pripovedovat mami svojo najnovejšo pustolovščino in pokazat svoj plen.
Saj bi vam še kaj lepega napisal o dogodišči-liah naše junakinje, toda pravkar je prihrumel v sobo Kotičkov striček in me nemilo nahrulil: »Ja, kaj pa vendar misliš? Kakšno klobaso si pa napisal ?Kam bom pa dal?!«
Zdaj mi pa stoji za hrbtom in mi vsako vrsto sproti pregodm j a. Ker se z našim stričkom ni dobro bosti, naj bo za danes dovolj. Drugič bom pa poklical na pomoč Požgančevega očeta, ker se striček samo tega boji. Potem bo pa rad dal v list vse, kar boni napisal. Še pisniti ne bo upal!
Krmežljavček
Krmežljavček ni tako neumen, kakor bi mu človek prisodil ua prvi pogled.
In tudi gluh ni tako, kakor se marsikomu zdi.
Kar bi rad slišal, to sliši.
Nekega dne — bulo je v božiču — pride k Irgovcu Mokar ju na dom.
»No, kaj boste pa vi dobrega povedali, Krmežljavček?« ga prijazno vpraša Mokar.
Krmežljavček vdano skomigne z ramo in reče:
»Kaj pravite? Z vami naj skupaj obedujem?«
:>Ne!« odkima Mokar. »Vprašal sem vas, kaj vas je privedlo k nam.«
»A tako!« prikima Krmežljavček. »Žal, ne morem. Sem že doma obedoval. Hvala lepa!«
»Tristo vragov!« zarenči Mokar. >Kdo pa govori o jedi?«
Krmežljavček resrignirano skomigne i ramo in reče:
»Če je pa tako, vas seveda ue smem užaliti. Na vsak način hočete, naj prisedem. Pa naj bo, no!«
In sede za mizo, pograbi velik kos potice in gnjati ter zadovoljno zaomoka z jezikom.
Junašfta raca
Ognjegasci so našli na pogorišču neke hiše raco, ki je sedela na jajcih ves čas, ko je hiša gorela, kljub hudi vročini. Njena glava je bila ožgana, perje se je kadilo, kljun je široko odpirala od vročine, ker je 6edela sredi same žerjavice v starem pločevinastem sodu. Nobena sila je n: m o gla odvrniti od materinske dolžnosti. Ko eo o ognjegasci rešili in napojili, so na svoje največ e presenečenje videli, da so jajca v gnezdu osta nepoškodovana. Deset dni pozneje jo raca že srečno čofotala z mladimi račkami, k! jih je rešila hude smrti, po bližnjem ribniku.
Rešile v izpolnjevalke
Na krajih, kjer ležijo črtice, bi morale stati te-le besede (rime):
Pomoč — dvoboj — presedala — trda — ujela — ros — iiteši — pomoč.
Pravilnih rešitev smo prejeli 78. Za nagrado jo bila izžrebana 1 v i r a Ur S iS. učenka ? razreda v Tržiču, Glavni trg 18. Dobi knjigo »Najden-
Mlada greda
PONESREČENCEM V KAMNIKU
(5. maja 1934.)
Ločitve grenke nam je prišel čas, ko črna zemlja jo pokrila vas... Nenadno bilo jc od vas elovo, nenadno odhiteli ste v nebo. O, da bi kmalu tista ura bila, ki nas in vas na veke bo združila!
Slavica Langerliolc.
NAS CIRIL.
Naš Ciril je mamin ljubček, čeprav jd vedno nagaja. Poreden je kot škratec, drugače pa je prav prikupen fantek.
Ima kodraste lase in črne oči. Tudi mi ga imamo radi.'Če le moremo, mu damo sladčic. S tem smo ga pa že tako razvadili, da hoče imeti vsak •dan kaj sladkega od nas. Če mu ničesar ne damo, nam zagrozi, da bo vlekel mucka za rep, ali pa, da bo kričal ves dan.
Danes je bil naš Ciril prav posebno hud, ker ni dobil sladkorčkov. Svojo jezo je začel hladiti nad ubogim nvuokom. Vse jutro ga je vlekel za rep in brke. Če mu ga nisem desetkrat iztrgala iz rok, pa tndi nič nočem. Nazadnje, ko eem mu zagrozila, da ga bom založila mami, se je le prestrašil in od-rac-al na dvorišče.
Na dvorišču je bito široka luža. Cirfl je krenil naravnost proti njej in začel z nogami veselo čofo-tati po njej. Ves moker in blaten je priracal nazaj v kuhinjo in moško povedal mami:
»Mama, jaz eem pa moker!«
»Zakaj pa?« ga je vprašala mania in ga erepo pogledala izpod oči.
»V lužo sem stopil!« se je odrezal Ciril, kakor da je storil ne vorn kakšno hrabro dejanje.
Mama ga je zgrabila, ga j»sadila na klop k peči in mu sesuto čevlje. Potem pa ga je kaznovala s tem, da ga je nagnala spat. Pomislite: pri belem dnevu! Ciril je bil grozno užaljen. Na vsa usta se je začel cmeriti. Pa ni nič pomagalo; moral je iiti v posteljo ...
šele {»opoldne jc smel vstati. Zrnazal ee je spel iz hišo na dvorišče in se tam lovil s sosednimi otroki debelo uro. Nazaj je prišel ves pre-ntražen. Skobacal se je lia stolček poleg štedilnika. Ko je vide!, kako mama pere, je tudi sam zaSel prati pajackovo obleko v umivalni skledi. Pa ni mogel dolgo prati, ker se je vrnil stric Jurče iz tovarne domov in zahteval skledo, da bi se uraiil. Ciril se je začel ustiti, da sklede ne da in ne da, ker niora oprati pajackovo obleko še danes. Pa je moral skledo nazadnje le dati. To ga je tako raz-togotilo, da se je začel kujati. Ko se je do dobra nakujal, je »lezel meni za hrbet in mi gledal čez ramo, kako pišem. Nato je vzel papir in svinčnik, da bi tudi on pisal. Stara mama mu je tedaj ponudila volnene odreake, da bi se igral z njimi. Ciril jih je vzel in važno izjavil:
»Meni se ne ljubi več pisati! Moram puliti volno!«
In je res cefral volnene odrezke do večera. Ko je pa mama položila večerjo na mizo, je bil prvi pri skledi. Vzel je žlico v roko in možato dejal prav tako, kakor reče včasih stric Jurče: »Danes sem se pa pošteno nadelal!«
Mara Štraus, učenka ? razr. v Slovenskem Javorniku.„
ZA BISTRE GLAVE
Izpolnjevalha
Janezek je žganje pil. Hu, da bi ga koklja! Težka mu je glava zdaj kot lesena — — V prsih pa srce, tok tok, divje mu utriplje, ko da v njem kovačev sto
kuje na vse--
A v želodcu, tam šele, kakšen dirndaj! Kakor da divja po njem strašni gorski — Če bo Janezek še pil, šlo bo z njim navzdol: s pametjo ne bo prišel delj kot striček —
Na krajih, kjer ležijo črtice, postavite zraven
spadajoče besede (rime).	Vsaka črtica pomeni en zlog.
Ena izmed pravilnih	rešitev bo izžrebana za
nagrado. Rešitve pošljite	do četrtka, 4. januarja
1935 na naslov: Kotičkov	striček, uredništvo »Slovenca« v Ljubljani.
Iz burkeževe torbe
cck niči
to ze ima, naj sporoči po
katero druao knjigo si želi).
Prva skrb.
Vlomilec (ko po krepki brci, ki mu jo prisoli jetniški paznik, nemilo telebne k svojemu sojetniku): »Ti, ali moram dati pazniku napitnino za postrežbo?«
Mesto in detel«.
Franoek je bil na počitnicah pri teti in stricu na deželi.
Takoj drugii dan po prihodu mu je teta prinesla veliko skodelico mleka za zajtrk. Francek pa je mleko odločno odklonil.
»I, kaj pa je e teboj?« se je začini ila teta. »Ali nisi tudi doma vsako jutro dotoil mleko za zajtrk?«
»Seveda,« je prikimal Francek, »ampak to je nekaj čisto drugega. V mestu dobivamo mleko iz lepe in gosposke mlekarne — in ne od takele stare krave!«
ŽENA IN DOM
Materin zaklad
AII je kaj čudovitejšega, lepšega na svetu kakor novorojen človek — nedolžno dete? V njegovih očeh ee zrcal! skrivnostni mir raja, neumrjoča du$a. Kakšna Sreča, kakšna blaženost za mater, da nosi pod evojim srcem tak zaklad, g« varuje in hrani z lastnim življenjem, dokler se ne izoblikuje iin ne dozori za beli božji dan. In kako sveta, dobra mora biti mati že tačae, kako ee mora varovati vsake najmanjše zle mieli, slabe želje, da je svojemu detetu tO, kar po božji zamisli mora biti: vredna posoda novega božjega otroka. Kako mora mati vsak dan znova darovati Bogu samo sebe in svoje dete, prositi blagoslova na njegovo bodočo pot, da ne zgreši večnega cilja. Mati že ljubi svoje dete, ko ji je še nevidno, a ko pride na evet, 60 otežene vse njene želje.
Naj je dom še tako reven — ko zašije v njem rajska nedolžnost novorojenca, se izpremoni — vsaj za mator — v najlepši, najveličastnejši hram. Pogled nanj je za mater sreča in radost, ki je nič na svetu nadomestiti ne more. Kako bi ee tedaj mati branila otroka, kako bi ga mogla puščati vnemar jaaradi česarkoli dragega? Vsaka ura, vsak dan, ki ga mati odtegne otroku, je zanjo prai^.n,
izgubljen. Mati in otrok ata do smrti nera združljiva enota. Tudi potem fe, ko sd sin in hči ustanovita lieino družino. Sin ostane za mater vedno majhen deček, hči drobna deklica, ki ju je v cvetočih dneh tvojega življenja vodila za roko.
Nerazumljivo je, kako bi moglo v mladem zakonu sploh nastati vprašanje: ali otrok ali ne? Saj je to vendar namen zakona, da ustanovimo družino, da pomnožimo božje kraljestvo r novimi grajani. V otrocih je tudi zemeki cilj roditeljev: v njih eo takorekoč sama znova rodita in vesta, čemu se trudita, čemu zbirata in štedita. Reči si 6meta, da nista živela zaman. In ko pride s starostjo ali ie preje za enega ali drugega emirt, ne ostane živi sam in izgubljen kakor kamen na cesti, marveč mu še ostanejo otroci im njihova ljubezen.
Zato dajte soncu — novemu človeku — neoviran dohod v vaš dom, da se 'boet? imeili v ev-Mem življenju ob čem greti. Skrbite, da bodo luči, ki ete jih vi prižgali, vodno evetlo gorele in vam razsvetljevale pot življenja. »Ko pa pride včasih z otroci tako vee drugače, kakor smo želeli...« Gotovo, če emo samo želeli; treba je marveč ljubiti in moliti brez meje.
/T
Otroci govore • . •
VolSk pariSki bulvarski tednik je priredil pod tem naslovom nekako anketo. Poslal je svojega poročevalca v različne okraje med otroke najrazličnejših slojev. Poročevalec je vsem slavil ista vprašanja. Otroci, ki odgovarjajo, prav za prav niso več otroci, njih starost se giblje med enajstim m petnajstim letom — čas, ko se pri otroku kaže ze prvo, odločilno usmerjanje bodočega značaja. Ce računamo pri tem, da gre za mestne otroke, pri katerih je — kakor tudi nasploh dandanes — intelektualno dozorevanje dosti bolj zgiodnje, kakor je bilo svoje čase, lahko mimo trdimo, da so njihovi odgovori odgovori mladega rodu, ki bo že čez nekaj kratkih let terjal svojo besedo v času in v dogajanju. Res, k sreči, še lahiko trdimo, da merilo, vzeto iz besedi teb pariških otrok, ne more veljati za mas, toda če pomislimo, kako široke meje je pri nas, recimo v Ljubljani, zavzelo meščansko, duhovno indiferentno poplitvovanje otroške duše, nam te izjave morajo postati svarilen memento. Zakaj kljub temu, da tu pa tam prodira i,z njih morda presenetljiva resnost in naravna človeška dobrota, so .prav v tistem, kar dela človeka v celoti, v smislu neke višje etike dobrega, božjega, pretresljivo malomarne, nevedne. Zato je z vsemi vzgojnimi silami treba skušati pri naši mladini preprečiti to, kar je, po zaslugi raznih faktorjev — ne v zadnji meri šole, tiska, društvene vzgoje — skoraj že na pohodu.
Otroci, ki odgovarjajo, eo po vrsti: 1. sin trgovca, 2. fant brez očeta, 3. sin generala v rezervi, 4. hčerka prodajalca v lekarni, 5. hčerka advokata, (5 «m razaiašaloa, 7. eim mizarja, 8. ein železničarja,
9.	hčerka inženjerja, 10. ein blagajnika, 11. hčerka kirurga.
Prvo vpraišanje: Kakšen poklic si boš izbrai pozneje?
1. Postal bom inženjer; 2. strojnik v tiskarni; 3. takoj bom vstopil v Pomorsko akademijo; 4. kro-jačica, ker obožujem krojenje; 5. rada bi bila pri očetu za tajnico, se potem poročila in imela dosti otrok; 6. mornar; 7. mehanik; 8. strojni maziač; 9. hotela bi delati kot tajnica, dokler ee ne oraožim,;
10.	mizar; 11. študirala bom za dentietko.
Kaj je tvoj ideal v življenju?
1. Kolo; 2. da bi bil vee evet eno; 3. biti admiral; 4. potovati v tujino; 5. imeti knjigo o potovanjih, daleč; 6. kolo; 7. postati bogat; 8. postati bogat, da bi delal dobro; 9. knjiga pustolovščin, ki ee ereČDO konča; 10. napraviti veliko rento za star-&o in če bi mi ostalo kaj denarja, kupiti avto; 11. pravljice, na pr. Andersenove. Pa nič žalostnega.
Kaj najbolj sovražiš?
ČLOVEŠKO TELO IN NJEGOVO NARAVNO ZDRAVLJENJE.
Prišla Je zima. Treba Je posebno paziti na zdravje. Naše telo je onemoglo. Radi tega mu moramo pomagati in gu očistiti nakopičenih škodljivih tvarin ter mu dovajati nove oživljajoče soke.
Priporoča se naravno zdravljenje z zdrav Inim PLANINKAčajem, ki je pripravljen večinoma iz najboljših planinskih zelišč iu je njegovo koristno delovanje že pi iiiiano v znanstveni medicini.
PLAN1NKA zdravilni čaj je dober regulator za čiščenje in obnavljanje krvi ter učinkuje 9—12 tedensko zdravljenje s PLANINKA-žajem 1/,redno dobro:
pri slabi želodčni prebavi in zaprtju, pri slabem in nerednem delovanju črevesja, pri napetosti telesa,
pri omotici, glavobolu, nespečnosti in zgagi, pri obolenlih sečne kisline in hemoroidih, pri obolemu later, pri narvozl In živčnih boleznih.
PLANINKA zdravilni čaj pospešuje tek. — Zahtevajte v lekarnah izrecno 1'LANINKA čaj BAHOVEC za Din 20 — paket, ki vsebuje samo tedaj pravi PLANINiiA-6aj, kadar je paket /.aprt in plombiran ter nosi naslov:
Apoteka Mr. BAHOVEC, Ljubljana, Kongresni trg 12.


PLANINKA
CA)
Ror. 9. br. 169, 9.(Xl. 19M
J
DELAVSKI VESTNIK
Razredni hoj
1. Se ničem nikdar vprašal; 2. tiste, ki hočejo vojno; 8. učitelje; 4. mraiz; 5. latinščino; 6. nlče-sar; 7. udarce e palico; 8. učenje; 9. domača dela; 10. učiteljevo ravnilo; 11. pijanost.
Kaj veš o ljubem Bogu? Veruješ vanj? Kako 3i ga predstavljaš?
1. Vem da je — pa ne vem zakai; 2. ne verujem v Boga; 3. to je starec z dolgo brado, ki me dolgočasi; 4. to je duh, ki mora biti zelo velik, a ga ne poznam; 5. nekdo zelo velik, zelo prijazern, ki ustvarja usode ljudi; 6, to pripovedujejo v šoli, a ne ekeistira; 7. treba pač, da je Bog, lakaj kako bi poteim mogel nastati prvi človek; 8. zdi se mi, da je, a natanko zdaj ne vem; 9. ne verujem vanj. Nisem nikdar misliila na to. Preveč govore o njem; 10. neviden je. Morda je umrl zaradi tega, ker je ustvaril «vet; 11. Z"lo mogočna duša, ki lahko napravi vse, kar je le mogoče.
Kateri je tvoj najlepši spomin?
1. Ko ©o mi podarili električni vlak; 2. ko sem bil na taborenju; 3. igre e tovariši; 4. prvo obhajilo; 5. prvo obhajilo in letošnje potovanje v Palestino, Egipt in Italijo: 6. nikdar nisem ničesar imel; 7. prvo obhajilo; 8. balada o Meusi; 9. Bluette, moja punčka; 10. potovanje na Azuirsko obalo; 11. letošnje potovanje v Pireneje.
Zakaj ljubiš evoje starše? Aid jih ljubiš zares?
1. Ljubim jih, ker me tudi oni ljubijo. Vedno so zelo prijazni z mano; 2. ljubim mater, ker je stara, Očeta nisem nikdar poznal; 3. ljubim jih, ker me lepo vzgajajo, ker me hranijo in mii plačujejo šolo; 4. ljubim jih, ker me vzgajajo in ker veliko žrtvujejo zame; 5. toliko se brigajo zame in me tako ljubijo, da bi bilo nemogoče, da jih tudi jas ne bi; 6. ljubim jih, ker eo moji starši; 7. spoštujem jih za vse dobro; 8. predvsem jim je hvaležen moj trebuh; 9. ljubim jih zelo, ne da bi natanko vedela zakaj; 10. ljubim jih tako, da ne moreni povedati; 11. ljubim jih, ker jih že dolgo poznam.
Kaj imaš rajši: šport ali knjige?
1. Oboje. Če ne bi hotel biti inženjer, bi rad postal kolesarski dirkač; 2. ljubim plavanje iin knjige o gamgsterjih; 3. šport. Obožujem plavanje in j veslanje; 4. ljubim telovadbo. A prav tako rala ] berem Liste; 5. knjige; 6. eport, 6amopoeebi umevno. In športne knjige; 7. selo rad hodim in kolesarim, knjig imam do grla v šoli; 8. ljubim skav-tizem, predvsem taboren je ponoči, kjer že; 9. rada imam knjige, a tudi jadrnico; 10. knjige, predvsem take o mehaniki; 11. oboje.	M. J.
Od časa do časa se pojavi kak delavski »rešitelj« in skuša slovenskemu delavstvu ponoviti nekaj praznih gesel iz židovsko-marksi-stičnega slovarja. Eno takih gesel, o katerem se je sedanje tedne pri nas posebej pisalo, je načelo razrednega boja. Drugod po svetu so s tem že opravili in zmetali taka in podobna gesla in načela med staro šaro, pri nas, kjer capljamo po nekaj desetletij za ostalimi kultu,r-uimi narodi, pa moramo seveda še vedno pogrevati puhla in prazna gesla, s katerimi se delavstvo samo bega in slepi.
V družabnem življenju je boj, obupen in strašen boj. Tega ni mogoče zanikati in zatajiti; toda obče priznanje in utemeljen je načela razrednega boja, kakor ga uči in uvaja v življenje marksistični socializem in komunizem, bi pomenilo brezpogojen razpad sleherne orga-nične in občestvene organizacije človeške družbe.
Jasno je namreč, da je na ideji medseboj-negu nasprotovanja in borbe možna edinole diktatura enega stanu ali sloju nad vsemi drugimi, je možno samo nasilje, somovladje razmeroma malega števila sainozvancev nad vsemi drugimi. Izjemoma je včasih nosilna organizacija človeške družbe pod diktaturo enega
samega stanu ali sloja potrebna, namreč tedaj, ko ni nobene diruge poti, da bi se odstranile ovire neobhodno potrebne družabne reforme. In še v tem primeru je nasilna organizacija le začasno opravičena, L j. da mora prenehati takoj, ko bi naravno ravnotežje različnih družabnih sil omogočalo zdrav razvoj družabnega življenja.
Kdor razglaša načelo razrednega boja, ta ni za urejeno in mirno sožitje ljudi, ta propagira boj, ki mu je cilj diktatura. Diktaturo pa mi odklanjamo.
Načelo našega delavskega pokreta pa ne more biti razredni boj, ampak delo, skrajni aktivizem, t. j. skrajna dejavnost vseh« pozitivnih, ustvarjajočih sil ljudskega sožitja. Samo vneto in žilavo delo breiz prestanka nas more približati zaželjeneinu družabnemu redu.
Tudi katoliška Cerkev ne pravi, da razrednega boja, t j. boja izkoriščevancev zoper iz-Jcoriščevalce, ni. Cerkev ta boj vidi in ga prizna, pravi pa, da. naj razredni boj počasi preide v pošteno borbo. To se pravi, naj razredni boj ne bo načelo delavskega gibanja. Ker pa Cerkev ve, da je borba v družabnem življenju nujna, zato priporoča in zahteva, da bodi ta borba poštena, vodena s poštenimi sredstvi.
Ali je boj v družabnem življenju res nujen in neizogiben? Ali ne bodo nikdar nastopili časi popolnega miru, ko ne bo nobenih trenj in bordi med ljudmi in narodi?
Sanjači in fantasti sicer prerokujejo, da bodo nastopili časi popolne socialne blaginje, da bo nastopila brezrazredna doba, ko bodo vsi ljudje živeli srečno, v miru in brez medsebojnih bojev. Toda tega nikdar ne bo. Tudi Kristus ni tega nikdar obljubil. Adamu in s tem vsemu človeškemu rodu je rekel: »V potu svojega obraza boš jedel svoj kruli.« Delo, trpljenje, borba, to je naš zem.ski delež.
Toda tega se ne smemo ustrašiti; priznajmo, da je v modernem družabnem življenju medsebojno tekmovanje in medsebojna borba različnih stanov in slojev nekaj nujnega in neizogibnega. Vedeti moramo in priznati moramo, da se more pravo spoznanje aktualnih praktičnih družabnih vprašanj izkristalizirati šele v medsebojnem prepričevanju in v medsebojni borbi.^ Zlasti pa se moruino zavedati, da more v družabnem življenju pripomoči pravici do veljave največkrat le odločna in organizirana borba. Zaradi tega to medsebojno tekmovanje in ta boj ni le nekako neizogibno zlo, marveč je povsem pozitiven, ustvarjajoč pojav, je pozitivna komponenta ljudskega sožitja.
Naše načelo ni torej brezobzirna in divja razredna borba, ki ima cilj revolucijo in nato brezrazredno družbo, kar pa je po ruskem zgledu popolnoma zgrešeno; kajti v Rusiji ni po revoluciji nastopila srečna, mirna brezrazredna družba, ampak so se le menjali izkoriščevalci. Sedaj sta največja izkoriščevalca delovnega ljudstva država in komunistična stranka. Odkrita borba je rado nasilne diktature onemogočena, zato pa se vrši tajna borba na življenje in smrt.
Nam je borba del življenja, ker se zavedamo, da so boji in žrtve v življenju neobhodno potrebni, naše načelo pa ni borba, ampak delo in zepot delo.
Delavska mezda pri nas je znašala po uradnih podatkih 1. 1930 5 milijard Din, 1. 1933 pa le 3K milijarde Din. V enem letu je znašala zgutoa delavstva na mezdah 1390 milijonov Din. Toliko je padla seveda tudi konsumna moč delavstva, kar je povzročilo seveda nadaljni padec mezd in cen ter zaslužka. Tako je reševanje krize z omejitvijo dela in z zniževanjem dohodkov širokih plasti naroda. To občuti predvsem naš kmetovalec, Lrgovec in obrtnik, delavec in namešcenec.
Mm topile blago
v prodajalnah I. dClaVSKCga h091ZUmnega društva, ta dela za znižanje cen ter prihrani dobiček sebi, ker ga dobi povrnjenega v obliki 3% popusta, deloma pa ostane skupna last vseh članov.
Američan o evropskih ženah
Američan, ki je štiri leta preživel v Italiji, Franciji, Nemčiji in Angliji, je napisal knjigo o J Evropi, v kateri označuje žene navedenih četverih i dežela naslednje: Francoske žene se poročajo iz J preračunanja, zaradi raznih koristi; Italijanke, ker se tako spodobi, Nemke iiz ljubezni in Angležinje iz tovarištva. Ljubezen francoskih in italijanskih žena traja do konca medenih tednov, Angležinje ljubijo do smrti, Nemke večno. Italijanske in francoske matere vodijo evoje hčere najraje na ples in v gledališče, Angležinje v cericev, Nemke v kuhinjo. Nemke ee oblačijo praktično, Angležinje površno, Francozinje elegantno, Italijanke pestro. Francozinje so duhovite, Angležinje čuvstvene, Italijanke imajo temperament, Nemke pa dušo. Italijanka dvomi, Francozinja ee boji, Angležinja mieli, Nemka varj«.
AKO ŽELITE, DA BO VAŠ OTROK ZDRAV IN VESEL,
mu dajt« »Energin« za krepitev krvi, živcev m teka. »Energin« krepi kri, iači živce, dela apetit, pospešuje razvoj otroka Otrokom trikrat na dan po malo žličko okusnega »Ener-glna«.
»Energin« se dobi ▼ vseh lekarnah v pollitrskih •teklenlcab. Steklenica 35 Din.
Reg. S. br. 4787/32
Parlumerija
Branko Sučevič
Maribor, Slovenska ul. 8.
Prikladna darila za praznike. Velika izbera. — Nizk« cene.

Dobro Je naktien denar, ako se poslntojcte nakupa v
TRPINOVEM BAZARJU
mr Maribor, Vetrinjska uiica 15
Praktični nasveti
i
Moške ovratnike škrobimo na naslednji način: j Iz dobrega škroba napravimo močno raztopino — j približno četrt kilograma škroba na pičlega pol I litra v,de — in dodamo tudi boTaksa. Dobiti je pa tudi škrob, ki ima že vse potrebne primesi; sploh : se je v vsakem primeru najbolje držati navodil na zavojih samih. Ko ee štarob popolnoma razpusti, i vtaknemo veak ovratnik trikrat zaporedoma v raztopino, ga vselej o žametno in poravnamo in znova : pomočimo v škrob. Nato ovratnik položimo v čist I prt, ga poravnamo in pokrijemo. Ko so vei ovratniki poškrobljena in zravnani, moremo takoj začet' z likanjem.
Hrenovka ne poči, ako jo preje, nego jo deneš kuhali, položiš za kratek čas v mleko.
Kako lupimo sadje. V sadnih lupinah in tik pod njimi je veliko zelo dragocenih snovi, poeebno vitaminov. Zato je najbolje, če jemo sadje eamo oprano, a neolupljeno. Vendar je lupina težko prebavljiva im kdor ima slab želodec, naj sadje vselej oluipi. V ta namen položimo sadje v vročo vodo, ga vzamemo čeiz čas zopet ven in ohladimo; potem koža kar sama odstopi in jo z lahkoto odstraniš.
Zaletel« se nam je, to se pravi, da je jod ali pijača zašla v sapnik. V takem primeru je najbolje, da dvignemo roki kvišku, kakor da bi se hoteli dotakniti stropa. Na ta način dvi-jnemo prsni koš in pljuča pridejo v .položaj, v katerem se najlažje os vo bode ovire v sapniku.
T>a 86 potica no ožge. Velikokrat se zgodi, da prehuda vročina površje potice, šartlja itd. prehitro prime, to »e pravi, da je povrhu že temnozaru-menela, znotraj je pa še nepečena. Če potico še nadalje pustimo v pečici — kar pač moramo — «e povrhu vsa ošge, preden je pečena. Da to preprečimo, pokrijemo potico povrhu s papirjem, ki je namazan z oljem.
Ali jo pogača pečena? Ob peki kvašenih testenin, .potic, šartljev itd. je gospodinja vedno v skrbeh, ali je ie skozi in skozi prepečeno. 0 tem se zelo zanesljivo prepričamo na prav enostaven način: v potico, šartelj ali karkoli je že, zabodeno dolgo iglo. Če je igla gladka in suha, ko jo potegnemo ven, potem je pečeno; če se pa igle držijo lepljivi delci testa, še ni pečeno in moramo postaviti nazaj v vročo pečico. Premalo pečene testenine so zdravju škodljive.
Da vrata ne šJtripljejo, namažemo tečaje z lojem, v katerega smo vgnetli grafitnega praška.
Delavci in zadružništvo
Te dni praznuje Prva žebljarska in žele-zoobrtna zadruga v Kropi in Kamni gorici
40-letnico zadružnega dela. Čez par mesecev pa bo enako 40-letnieo praznovalo Prvo delavsko konsuinno društvo v Ljubljani. Ta
dva jubileja delavskega zadružništva sta pomembna za vse slovensko delavstvo in na-meščenstvo in je prav, če ob tej priliki na-glasimo in povdarimo polni pomen zadružništva za delovno ljudstvo.
Kapitalizem se maje, povsod se prebuja misel na stanovsko Iti samoupravno urejeno družbo, na organizirano gospodarstvo. Leon XIII je pred malo več kot 40 leti pokazal v sloveči okrožnici »Rerum novaruin« to pot In zadružništvo ne bilo tisto, ki je skušalo uresničiti to misel: združiti vse delovne sile in s skupnim prizadevanjem delati za skupno blaginjo.
Tudi naši zadrugi, ki praznujeta 40 letni jubilej sta nastali na tej osnovi, da združita brate v eno družino, kjer bo skrbel vsak za vsakega, kjer ne bo medsebojnega, oderuštva, ki je uničevalo našega rokodelca in kmeta in izmozgavalo uašeg.i delavca. Danes moramo priznati, da so naše zadruge mnogo dosegle in dosegle bodo še ve6, čim bolj sc bo začelo gospodarstvo splošno urejevati. In urejevalo se bo vedino bolj, ker vsi čutimo, da jo to nujna potreba. Pomoč obeta, boljševiški kolektivizem, ki je v bistvu židovsko odoruštvo v drugi obliki, ki jo le kriuka za židovsko nadoblast nad svetom To pomoč ljustvo odklanja.
Resnično pomoč bo pa prinesla obnova sveta iu vse k a življenja po evangeljskih načelih, vzajemnost stanov, zii kur jc zadružništvo že nekaka priprava.
Vseh socialnih vprašanj zadružništvo se voda ne bo rešilo in za to tudi ni poklicano. Toda zadružništvo leči vsaj najtežje rane tn pomagii najbolj izkoriščanim.
Slovensko delovno ljudstvo je po zaslugi dr. J. E. Kreka takoj razumelo važno vlogo zadružništva in mu posvetilo svoje močL In ravno naši zadrugi, ki obhajata jubilej, sta bili prvi, ki sta začeli orati ledino s krščanskim zadružnim delom. Obe sta rali po kršcansko-aociaLuih načelih.
Vendar pa si ne smemo zakrivati oči. Priznati moramo, da je pri nas še mnogo ljudi, mnogo delavstva, ki ne razumejo pomena zadružništva in ne umejo njegovih dobrot. In ravno tem moramo posvetiti vse svoje moči. Zadružno idejo ponesimo v sleherno tovarno in delavnico, v pisarno iu na polje, pa bomo praktično rešili lep kos socialnega. vprašanja in mnogo doprinesli k socialni blaginji našega naroda
Nov poselski red
Iz raznih časopisnih vesti sklepamo, da pripravljajo v ministrstvu za socialno politiko in narodno zdravje posebni zakon, ki naj bi veljal za vso državo ln nadomestil sedanji poselski red. Ta zakon naj bi uredil razmerje med posli in delodajalci.
Za naše kraje ne pomeni ta osnutek zakona skoraj nič novega ker ima naš poselski red bistveno iste določbe. Pač pa pomeni ta osnutek velik napredek za južne kraje naše države, kjer razmerje med posli in delodajalci še ni urejeno in trpi zato služinčad često težko škodo.
Po osnutku .ie podi n ga. službenega ra:&-merja j>ogodba, ki inore biti pismena ali ustmena. Mezdo mora dobiti posel do 5. ▼ mesecu; mezde se plačuje za nazaj. Ob nedeljah in praznikih mora biti pwlu dovoljeno prisostvovati službi božji. Vsako drugo nedeljo morajo posli dobiti peturni nepretrgani odmor. Posetov no smejo sprejematL Odpovedni rok je štirinajstdnoven. Postrežnica lahko zapusti službo tudi brez od povedi. Po dveh letih službe hna posel pravioo vsako leto do nepretrganega enotedenskega dopusta. V tcin ča/su gre poleg redne plače še polmesečna plača za hrano, ki jo mora dohiti prod nastoi>om dopusta. Po 10. letih službe pripada poslu od pravni na v višini četrtine letne plače. Odpravnina naraste za 5% za vsako nndnljno polno leto službe, dokler ne doseže višine enoletne plače.
Seveda jo to samo osnutek. Kaj bo prinesel zakon, to bomo šole videli.
Pridobivajte novih naročnikovi
99
SLOVENCEV" SVETOVALEC
Naš domači zdravnik
T. Z. — B. Pljučna bolezen (bržkone je-tika), ki traja že sedam let, kako naj se pozdravi popolnoma? Drzno se mi zdi vaše zaupanje, dasi ozdravljenje ni nemogoče. Ugodno znamenje je vsekakor, da ste se znatno zredila navzlic nosečnosti im gospodinjskemu delu, kar bi komaj dosegla v kakšnem zdravilišču. Vsekakor pojdite v bolnišnico, da vas temeljito preiščejo in va.m »rano«, če jo res imate, stisnejo ali kako drugače oskrbe. Ko to opravite, pojdite z doma, ker gospodinja se doma ne more varovati. V hribih imate znance, ki bi vas sprejeli v domačo oskrbo? Sijajna priložnost, ki jo vsekakor vporabite! Se ve, hribovski zrak je boljši od dolinskega, če je bivališče zdravo in zračno. Tudi hribovska hrana ne bo napačna, samo d« bo mleka dovolj. Manj ko tri mesece se »letovanje« ne izplača, bolje bi bilo pol leta, če naj bo uspeh trajen. Oprezno sončenje in splošno vtrjevanje se da združiti z »letovanjem«. Ribje olje je v hladnih mesecih prav priporočljivo, za vas se mi zdita kot čaj primarna planinski mah in pres-lica; druge »vrste rož« za zdaj opustite.
A. P. — M. Vnetje slepiča se da ugotoviti saino z osebnim pregledom; vsako vnetje slepiča ni vsaik čas za pod nož. Po vašem opisu dvomim, da je slepič bolan, bržkone je kaj drugega. Vrnite se k tistemu zdravniku, ki vas je prvič pregledal!
J. B. — S. Od dvojice je bil en drob pred mnogimi led odstranjen radi bolezni; kaj sodima o da-ugem, ki je zdrav? Da bo potegnil in vlekel življenjski voz za oba, zase in za druga, ki ga ni več!
M. M. — P. Po splavu so močne krvavitve namesto navadnega perila značilne. Zakaj se ne obrnete tja, kjer so vam naročili, da se vrnete, ako se ne bi zadeva povoljno uredila sama po 6«bi? Bržkone je nekaj zastalo, kar treba iztrebiti in sicer čimprej!
Ista. Bolehav otrok? Običajna zjgodba! Vaš otrok je pljučnico prebolel, a ne prav in popolnoma, samo »za silo«, zato se mu bolezen povrača, ne v toliki meri, a redno ob najmanjšem prehladu. Še dosti preglavic bo z otrokom! Če hočete, da ne začne trajno bolehati, ravnajte ž njim tako: Ko vam vnovič oboli, ga skrbno zdravite po zdravnikovih naročilih in ga držite v postelji en dan več, kakor ima zvišano toplino in potem še dva dni v sobi, četrti dan sme na prosto, če je brez bolezenskih makov, in če je vreme ugodno. Zdaj, v zimskih mesecih mu dajajte dvakrat na dan po eno žličko ribjega olja, spomladi ga začnite utrjevati.
I. K. — Lj. Nesorazmerni lopatici? Izraz ni točen. Lopatici sta bržkone glede velikosti enaki, njih lega oz. drža ni sorazmerna, ker vam ena lopatica strči ven zavoljo skrivljene hrbtenice in se zdi zavoljo tega debelejša. Potrudite se tja, kjer se vam nudi zdravniška pomoč in sicer v obliki »lepodržnih« vaj. Nakaiza ee ne bo dala več popolnoma odpraviti, s skrbnim prizadevanjem (resnimi telesnimi vajami) se vam morda posreči, da preprečite nadaljno poslabšanje.
K. K. — Lj. Rentgenski izvid ni glede vsakega drotbja odločilen, časih je pomemben v zvezi z dragimi ugotovitvami, časih je celo odveč in varljiv. Kako je v vašem primeru dejanski položaj, ne morem presoditi, toliko pa vem, da je na vaše vprašanje mogoč kolikor toliko zanesljiv odgovor le, po večkratni preiskavi in daljšem opazovanju.
D. Č. — C. Trajen nahod trajno odpraviti? Vaše prizadevanje se je le deloma obneslo, napadi se vam ponavljajo bolj poredkoma, a
nos je po malem zam&šem vedno, če že niste, dajte si temeljito pregledati nos, morda je v njem krajevni vzrok neprestane razdražlji-vosti. Če je nahod izraz splošne občutljivosti, je utrjevanje umestno. Toda vedite, da pretirano utrjevanje bolj škodi, kakor neutrjevanje. Poglavitni smoter utrjevanja pri nahodu in sličnih boleznih je ureditev krvnega obtoka; utrjnjte se v tej smeri, da imate nogi stalno topli, pa bo nos bolj miroval. Morda pa je vaš nahod posebne vrste, ki nima dosti zveze s toplotnimi spremembami. .So namreč ljudje, ki začno takoj kihati in dobe celo sluzast in kasneje gnojen izcedek zavoljo posebnih vonjav ali pa katerega sicer neObčutnega prahu. Tudi
groba v ne motnje še kažejo v podobi nahoda, atera škodljivost je pri vas v ospredju, pre-udarite sam! Daljše bivanje ob morju ali v višinskih legah mnogokrat pomaga, da izgine nadlega za vselej.
Isti. Izpadanje las v čelnih (žendtnih«) kotih in redčenje na temenu, saiu dvomite, da bi bik) v vzročni zvezi z obilnim učenjem. Jaz tudi. Ker ste dovzeten za šalo in vedro gledanje v svet, oglejte se v zrcalu svojih prednikov! Bržkone ugotovite, da je vaše lasišče »na las« podobno kateremu onih. Če va.s skrbi bodočnost, dajte si lase striči prav na kratko, poleti kar briti; če je lasišče premastno, umivajte se z razredčenim milnim cvetom, če je presu-ho, mažite z oljem. Kot domače pomagalo zoper izpadajo se ponekod še rabi vinskocvetni izvleček iz brezovega listja ali koprive. Izmed drugih (naštetih) pripomočkov vam svetujem vsakodnevno krepko prekrtačenje lasišča.
N. G. — Ponočne bolečine krčevite narave so vendar močno sumljive za čir v želodcu ali dvanajstemiku ali pa za bolezen v žolčniku ali pa v trebušni slinavki. Razpoznava ni lahka, tudi Rentgen pušča večkrat na cedilu, zlasti glede trebušne slinavke, vendar sc navadno posreči po daljšem opazovanju.
Isti. Zaprtost pri materi in hčeri je lahko umevna, že ker imata bržkone zelo podoben ustroj in ker uživata enako neprimerno hrano, morda tudi nimata dovolj gibanja. V zadnjih dveh smereh bi trebalo preureditve, zlasti pri hčeri.
F. M. — G. Živčna razboljenost posebne vrste vas muči že nad dvajset let! Prebavne motnje, splošna slabotnost navzlic telesni obil-nosti, bolečine v glavi, tesnoba v prsih in raz-bmrljivost so bile tegobe v prejšnjih letih, zdaj j pa vas nadleguje še prekomerno potenje in za | njim mučno m razen je že ob najmanjšem na-j poru. Dvakrat so vas operirali v trebuhu, več-| krat vam puščali kri; preizkusili ste razna reklamna in domača zdravila, utrjevalne načine in parne kopeli — brez znatnega uspeha, vaše trpljenje traja naprej. Domnevani, da je vaša notranja presnova v neredu ozir. tisto živčevje, ki oskrbuje nuše, t. zv. rastno (vegetativno) življenje. V zadnjih letih so raziskovalci odkrili marsikaj uovega v tem, dotlej manj znanem področju. Ako morete, pojdite na kliniko ! za notranje oz. živčne bolezni. Ako se vam to j ne posreči, napravite v tem letnem času ta-le 1 poskus: En dan v tednu uživajte samo mleko , (presno, toplo ali kislo) v poljubni množini en j dan v tednu se hranite zgolj s sadjem (sirovim j ali kuhanim), en dan v tednu živite o samih zelenjavah (v obliki solate ali pičlo začinjenih prikuh), tri dni v tednu jejte, kar jedo kmetje o petkih, v nedeljah pa uživajte poljubno hrano. Držite se tega reda vsaj tri mesece! Po vašem poročilu določim morda še kaj drugega za pomlad in poletje.
^Žalostni«. Radi brezimnosti in brez izka-zila — zadmje nedeljske številke
me.
Kmetijski nasveti
Da ngaSeno apno ne postane kašnato. I. A. B. I V betonirani jami imate ugašeno apno, ki pa po- I stane po daljši dobi kašnato. Radi bi vedeli, kako i vam je ravnati z njim, da se vam ne pokvari. — Ugašeno apno je apnikova osnova, ki jo moramo obvarovati pred ogljikovim dvokisoin. Če se namreč osuši in dobi zrak dostop do njega, kakor pri napravi morta ali malte, tedaj se ugašeno apno spoji z ogljikovim dvokisom, ki se nahaja v zraku, in izpremeni v ogljikovo-kislii apnik ali apnikov karbonat To je pa trda snov, ki povzroča, da postane apno kašnato, in seveda slabe kakovosti. Da preprečimo to izpremembo, ne smemo dopustiti zraka do njega. V ta namen držimo apno vedno pod vodo, ga polijemo, da stoji ta par centimetrov nad njim. Lahko ga tudi pokrijemo z deskami, povrh pa nasujemo zemlje ali peska. Tako zabra-nimo zraku dostop do njega in s tem tudi njegovo kašnatost
Slabe lege niso sa vinograde. K. A. L. Želite, naj vam navedemo vrste trt, primernih za vinograd v vašem kraju; dosedaj posajene dajo slabše kislo vino. — Vaš kraj ni primeren za vinograde. Kar jih je, so samo prisiljeni, ki dajo morda v petih letih enkrat dobro kapljico, drugače pa ki-slico, ki je komaj primerna za kis. Pri vas so vinogradi kvar kmetij, ker porabijo gospodarji večino gnoja za nje, za njive jim zmanjkuje, travniki pa itak ničesar ne dobe. Če bi tamkaj opustili vinograde in rajši gnojili travnike, bi imeli lepšo živino in večjo korist od kmetij. Opuščene vinograde zasadite s sadnim drevjem in zasejte z lucerno, boste imeli trojno korist: sadje, krmo in prlhrano na času, delu in gnoju, ki ga boste lahko posvetili njivam in travnikom in tako znatno zboljšali svojo živinorejo, ki vam nudi še največ baska.
Osnšcnje močvirnega travnika. A. L Sb. Svoj močvirni travnik bi radi osušili, pa ne veste, kako vam Je pri tem postopati. — Močvirna zemljišča se dajo osušiti na dvojen način: z odprtimi jarki ali z drenažo. Ker je vaš travnik majhen, bodo zadostovali odprti jarki. Najprej morate ugotoviti najnižjo točko travnika, kamor se vsa voda izteka in odkoder jo je najlažje spraviti v bližnji potok, večji Jarek ali v kako strugo. Ta odtok morate iiajprej izkopati primerno globoko, dn bo voda sproti odtekala in ne bo ovirala nadaljnjega dela. Ko ste vodo odpeljali od najnižje točke travnika, si boste lahko napravili načrt za nadaljne osuševalne Jarke. Tudi tukaj morate obrniti pozornost na najbolj močvirni del zemljišča, kamor se steka voda lz ostalih delov. Morda bo kazalo tu napraviti daljši odvajalni jarek, v katerega se bodo stekali drugi osuševalni inrki. Ko ho ta gotov in je precej vode že odteklo, boste nadalje ugotovili, kako Izpeljete še osuševalne jarke, ki niso tako globoki.
kakor je odvajalec. —• Če leži travnik ob hribu, iz katerega se steka voda nanj in ga namaka, tedaj boste najbolje storili, če odpeljete vodo takoj izpod hriba, da ne more nn travnik. To so v glavnem smernice, po katerih se izvede osuševanje zemljišč. Za natančen nasvet treba, si pa ogledati travnik na licu mesta, kajti samo tako je mogoče določiti razporedbo jarkov. — Kar se pa tiče dre-naže, to je položitev ilovnatih drenažnih cevi v zemljo, s čimer odpadejo odprti jarki in se ne izgubi zemlje, mora strokovnjak natančno nivelirati — izmeriti zemljišče in določiti padec položenih cevi. V današnjih gospodarsko težavnih časih se drenaža komaj še izplača. Pa tudi tedaj velja samo za večja zemljišča. Sedanja zimska in zgodnja spomladanska doba je najbolj prikladna za taka dela, v kolikor seveda dopušča to vreme.
črvi v pohištvu i/, črešnjevega lesa. Imam še skoraj novo pohištvo iz črešnjevega lesa, ki mi ga hoče popolnoma uničiti črv. Kaj je temu krivo in kako naj preprečim, dn mi črvi popolnoma ne uničijo pohištva? Črv je malo večji od navadne bolhe. A. K. — R. t.
Črešnjev les, iz katerega imate napravljeno pohištvo, je bil sekan, ko je bil sočna t. i)a popolnoma uničite škodljivca ki je v vašem pohištvu, postorite pohištvo, seveda brez ščitov, v tak prostor, ki ga lahko neprodušno (borni etično) zaprete. Ko bo pohištvo v takšnem prostoru, nalijte na krožnik četrt litra anioni-uka. Amoniak izhlapi in njegov hlap prodre v vso luknjice, ki jih je napravil črv, in uniči v njih črva. Pohištvo pustite v zaprtem prostoru 24 ur, raeuiiaje od onega časa. ko ste zlili amoniak na krožnik.
Ob tej priliki opozarjamo, da naj bo vsakdo previden pri sekanju lesa listnatega drevja, ee ga hoče uporabiti za kako pohištvo. Takšen les mora biti sekan samo v decembru, januarju in najpozneje v februarju, ko drevje več <ri manj počiva vse življenje in je drevje najmanj sočno. V sočnatem stanju posekan les je mnlodane vedno podvržen ruzjctlanju po črvih. Tudi pri smrekovem lesu, ki ga posekamo v [K>lncm seku in rabimo za izdelavo pohištva, doživimo po par letih, da pride v njega pravi lesni črv, do 4 etn dolg. Ko je tak črv v pohištvu, lahko nam odnese tudi veliko spanja, dokler ni odstranjen ali uničen.
Kako napravimo dobre salame? Koliko je treba enega mesa in koliko drugega in kakšnega? Kakšna čreva je treba vzeti? Kako dolgo se morajo sušiti in v kakšnem dimu? S. J. — S.
Za salame lahko vzamemo polog prašičjega tudi čvrsto goveje meso od stegna. Če smo poudarjali pri klobasah, da mora biti meso mi starejše živali, velja to v podvojeni meri za
salame. Za domače klobase z režemo flame, za salame moramo vzeti pleče ali še bolje gnjat. Tudi tu uberemo iz mesa vso mast, zato pa pridenemo podkožni špeh, zrezan kot drobna lioruiza. Meso zrežemo za ajdovo zrno debelo. Za 8 kg prašičjega mesa ali pa 6 kg prašičjega in 2 kg govejega, vzamemo 2 kg špena, 20 dikg soli, 1 gram solitra, 1 žlico sladkorja, H žlice popra in 2 glavici česna. Tega zdrobimo z nožem, razmočimo v par žlicah vode in precedimo na meso. Mešamo dobre pol ure, vendar ne smemo mečkati mesa med rokami. Potem prav tirdno natlačimo široko volovsko ali še bolje konjsko črevo, poljubne dolžine. Nastale zračne mehurčke prebodemo. Vsako posamezno salamo na obeh koncih trdno zavežiino in povijmo z vrvico. Za I do 2 dni jili obesimo na mrzel zrak, potem jih v suhem, hladnem dimu počasi prekajamo kakor klobase. Dovolj pre-kajene so, ko postanejo lepo rumene in dobro osušene. Nato jih obesimo na hladno suho mesto, kjer dozore. Užitne so šele čez več mesecev. Uspela salama je od zunaj suha, znotraj pa prijetno sočnuta.
Množina mleka za izdelavo 1 kg masla. Koliko mleka je potrebno, da dobim t kg masla? R. S. - S.
Koliko mleka je |>otrebno za izdelavo t kg masla, je pred vsem odvisno od tolšče, ki je v celem mleku, dalje od množine tolšče, ki ostane v posnetem mleku, potem od množine tolšče, ki ostane pri izdelovanju masla v pi-njencu, in končno od množine vode, ki ostane po gnetenju v maslu samem. Dobite pa tem več masla, čim več tolšče je v celem mleku, čim manj tolšče ostane v posnetem mleku in pi-njencu in čim več vode ostane v izdelanem maslu. Najvažnejša za količino masla je seveda množina tolšče v celem mleku, merodajna pa je pri tem tudi tolšča, ki ostane v posnetem mleku in v pinjencu. Ako posnamete mleko po navadnem posncmalnem načinu, dobite manj masla, kakor pa če posnamete mleko z mlečnim posnemal n iikoni. V 100 kg celega mleka je povprečno 3.5% ali tri in jjoI kilograma tolšče. Pri navadnem posnemnlnem načinu dobite iz 100 kg mleka s 3.5% tolšče 3.4 kg ali 3 kg 40
dkjg masla, pri dobivanju smetane iz enako-
vrstnega mleka z mlečnim posnemalnikom pa 4 kg, torej 60 dkg ali okrog pol kg več masla. Iz 100 kg celega mleka s 3 odstotki tolšče je mogoče dobiti pri navadnem posnema t nem načinu 2.8 kg masla, pri posnemanju z mlečnim posnemalnikom pa 3.4 kg masla. Ako je v 100 Kilogramih mleka 4 odstotke tolšče, lahko izdelate iz smetane, ki jo dobite z navadnim posnemanjem, 4 kg masla, iz smetane pa, ki jo dobite z mlečnim posnemalnikom, lahko izdelate 4.6 kg masla, Lz teh primerov lahko razvidite, da je treba za t kg masla pri povprečni množini tolšče v mleku okrog 25 1 celega mleka, ako izdelamo maslo iz smetane, ki jo dobimo s posnemanjem z mlečnim posnemalnikom, in okrog 30 I celega mleka, ako izdelujemo maslo iz smetane, ki jo dobimo z navadnim posnemanjem.
Krmljenje breje svinje. Kako moram krmiti brejo svinjo? Krompirja je malo, zato ga ne morem krmiti svinji, linam pa krimsko peso. Koliko lahko krmim na dan? Razun pese imam za prašiče še otavo in deteljo. Od drugih krmil ječmen in otrobi. F D. — B.
Za brejo svinjo je krmska pesa bolj primerna nego krompir. Tudi vsa ostala krmila lahko brez skrbi krmite breji svinji, da je le vse zdravo. Tudi pesa ne sme biti gnila in ne zamrznjena. Za vsako krmljenje morate peso dobro očistiti vse umazanosti. Krimske pese lahko dobi svinja na dan 2 do 10 kg ali tudi kaj več. Odločite pa svinji na dan le tako količino pese, da jo boste lahko krmili s peso vsaj še med dojenjem. Krmite svinji le sirovo krimsko peso obenem skupno s prav tako siro-vo reizanico otave iu detelje, brez vsake primesi vode ali pomij. Ječmenovega zdroba im otrobov pok kidajte svinji v početku do 1 kg na dan. Ker je svinja mlada ter še raste in dorašča, zvišajte najpozneje v zadnjih 3—4 tednih brejosti odmerek ječmena in otroboiv do 2 kg na dan. Ako je sviuja navajena na bolj suho krmljenje, kar je najboljše, potem ne po-kladajte ječmenovega zdiroba in otrobov v napoju. Seveda mora imeti svinja potem vedno svežo vodo na razpolago. Ne zabite primeša-vati med ječmenov zdrob in otrobe redno vsak dau nekoliko apna, ki ga potrebuje mlada svinja sama še za svoj razvoj in za razvoj zaroda. Vedno uredite krmljenje breje svinje kolikor mogoče tako, da bo lahko dobivala tudi pozneje med dojenjem enaka krmila in jo ne bo treba privajati šele na povsem nova krmila.
Pravni nasveti
»Terjatev.« I. M. — Po nekem sosedu, ki vam ni bil nič v sorodu, ste podedovali hišo in nekaj posestva. V oporoki je dotični sosed določil, da imate iztirjati tudi neki dolg, ki je nastal pred dvemi leti ter da morate s tem denarjem plačati sv. maše za pokojnega in to v teku enega leta. Sedaj teče že drugo leto po smrti vašega dobrotnika, vendar vam dolžniki kljub prošnjam in opo- j minom nočejo vrniti tega denarja. Vprašate, kaj j vam je storiti. — Če vam zlepa nočejo vrniti dolga, jih boste morali pač tožiti. V tej tožbi boste morali dokazati, da je vaš dobrotnik res posodil denar, ki ga dolžniki še niso vrnili. Vašo trditev vam bo v tem pravcu potrdila oporoka pokojnega, ki to terjatev omenja. S tožbo boste pa propadli, če bodo dolžniki dokazali, n. pr. z lastnimi izjavami pod prisego, da so potem, ko je pokojnik že imel napisano oporoko, njemu vrnili vse dolgove in da pomotoma ta dolg ni bil izbrisan iz oporoke. i Če so dolžniki kmetje in so pokojniku postali dolžni pred 20. aprilom 1932 — tedaj so zaščiteni in lahko vtožite le prvi obrok, to je 6% vsega dolga, ako ga ne bi plačali do 15. decembra 1934.
Posestvo na planini. H. J. — Na gorski planini ste kupili kos planinskega sveta in si na njem postavili kočo. Prodajalec vas je opozoril, da si morate dati svet ograditi, sicer bo ob paši zahajala živina vanj. To ste tudi storili. Po košnji so pa prišli pastirji in začeli pasti križem po planini ter so vašo ograjo na nekaterih mestih podrli. Zastopniki srenje so na Vašo pritožbo trdili, da ima srenja pravico paše že izza davna po celi planini. Vprašate, če je ta trditev upravičena, ker v zemljiški knjigi niste našli nikake pašne pravice vknjižene v korist srenje. — Po cesarskem patentu iz leta 1853, ki še vedno velja, si niso mogli od tega leta dalje pTiposestvovati več pašne pravice in je izrečno v tem patentu določeno, da se morajo v bodoče pašne pravice pridobiti samo s pismeno pogodbo ali z določbo v oporoki ali pa s sodbo. Če srenja nima, kot dokaz svoje zatrje-vane pravice, niti pismene pogodbe, niti kake oporoke, niti sodbe, tedaj bi morala v slučaju pravde dokazati, da je pašno pravico že do leta 1853, vsled 30 letnega mirnega uživanja, priposestvo-vala. Tak dokaz pa je danes praktično neizvedljiv.
Zastavljena pelerina. F. V. V. Imeli ete na stanovanju uradnika, ki je bil pa službeno prestavljen v drug kraj. Pri odhodu vam je ostal dolžan 260 Din in vam je dal v zastavo pelerino, češ, da bo v enem mesecu dolg poravnal. Od tega časa je preteklo že več mesecev in ste ga že opominjali na plačilo dolga, vendar se on za to ne zmeni. Vprašate, če in kdaj lahko zastavljeno pelerino prodaste. — Ker ni dolžnik v dogovorjenem času poravnal dolga, je zapadla zastavljena pelerina, ki je pa ne smete sami prodati, pač pa morate zaprositi okrajno sodišče, da zastavljeno pelerino na javni dražbi proda. Iz izkupička na dražbi prodane pelerine bi se pokrili najprvo sodni stroški, potem vaš dolg in če bi kaj ostalo, dobi dolžnik. Če bi pa z izkupičkom ne bila vaša terjatev popolnoma pokrita, imate pravico ostanek še vedno iztirjati od dolžnika.
Anonimna karta in posledice. K. V. S. — Neka oseba je dobila karto žaljive vsebine. Sumila je na vas, ker je bila pisava popolnoma slična vaši. Šla vas je tožit. Ko ste bili klicani na sodišče, vam je prigovarjala tožiteljica, da prekličete, kar je bilo žaljivega o njej napisanega in da plačate stroške. Vi ste trdili, da niste napisali tiste karte in seveda niste mogli sprejeti poravnave. Stvar je šla naprej, karto je preštudiral grafolog, ki je spoznal pisavo na karti za vašo. Na temelju tega ste bili tudi obsojeni. Vprašate, če je še kakšna možnost, da bi se dokazala vaša nedolžnost. — Ce res niste napisali dotične karte, potem lahko zahtevate obnovo postopanja, čim bi zvedeli, ali posredno ali neposredno, kdo je pravi pisec žaljive karte. V manjšem kraju se taka stvar lažje izve, ker se bo pisec morda ob priliki nevede sam izdal. Ravno tako lahko predlagate obnovitev kazenskega postopanja, če izsledite slično pisavo, kakor je na dotični karti in si preskrbite mišljenje gra-fologa, da je ta od vas odkrita pisava od istega pisca, kot je pisava na žaljivi karti.
Hranilna knjiiica namesto plačila. B. I. K. Za svoje delo pri občini ste namesto gotovine prevzeli hranilno knjižico od županstva. Denarni zavod vam pa.vloge ni izplačal. Zaprosili ste ga zato, da vrne hranilno knjižico županstvu, in ste sedaj zahtevali honorar od JunoEE>Ta, ™oVod pa ni
vrnil knjižice županstvu, in vam županstvo tndi ne izplača honorarja. Vprašate, če je mogoče nastopiti proti zavodu, ker ni vrnil knjižice županstvu, ker iste ne morete smatrati za plačilno sredstvo. — Res je, da hranilna knjižica ni plačilno sredstvo; toda iz dopisa jx>snemamo, da je prišlo med vami in županstvom do odstopa terjatve, ki jo je imelo županstvo na podlagi vložne knjižice. V tem primeru vam občina jamči za resničnost in za izterljivost terjatve. Videti pa je, da je vam odstopljena terjatev resnična, ker jo denarni zavod prizna in imate hranilno knjižico, ki je tudi izterljiva. Če se je denarni zavod poslužil zaščitp po uredbi o zaščiti denarnih zavodov, vam je delfen izplačati vlogo po odplačilnem načrtu, odobrenem po ministrstvu. Zato proti denarnemu zavodu ne morete nastopiti. Pogodite se lahko samo z občino, da sprejme knjižico nazaj in vam izplača honorar v gotovini. V tem primeru denarni zavod pač ne bo iunel povoda zadrževati pri sebi hranilno knjižico, ki ste jo vi pri njem spravili.
Občni zbor zadruge. F. K. Kakšno stališče in iz kakšnih razlogov je zavzelo sodišče glede občnega zbora vaše zadruge, ne moremo mi vedeti. Vse je razvidno iz dotičnega sodnega spisa in tam vprašajte.
Posredovalnica za prodajanje in kupovanje ne-promičnin. A. K. Za ustanovitev pisarne za posredovanje kupoprodaje nepremičnin si morate izpo-slovati dovolitev občega upravnega oblastva in to bana. Kaj vse bodo zahtevali od vas, ako prosite za to dovolitev, vprašajte pri banski upravi.
Popolna izobrazba za trgovinsko obrt. A. V. Po obrtnem zakonu se smatra dovršena srednja in njej enaka strokovna ali višja šola za popolno izobrazbo za izvrševanje trgovinskih obrtov in torej absolventom teh šol ni potrebno še posebno učenje v trgovini.
M. J. Pišete, da ste nam v neki »važni zadevi< poslali vprašanje, a še niste prejeli odgovora. Ponovite vprašanje; samo sklicevanje na prejšnje do-I pise ni zadostno.
Skrajšan rok. H. P. Č. Izmed treh sinov, ki so | vsi potrjeni k vojakom na polni rok, bo imel po našem mnenju tretji pravico do skrajšanega roka, ; ko prvii in drugi odslužita svoj polni rok. Kar se tiče odložitve nastopa vojaške službe, se more v : vašem primeru odložiti na prošnjo enemu nastop i vojaške službe, dokler ne odslužita ostala dva. Ne i more se odložiti vojaška služba prvemu, ker je že izpolnil 25. leto starosti.
Primorski emigrant Pravite, da ste večkrat slišali, da bodo primorske emigrante, ki niso jugo-: slovanski državljani, izgnali čez mejo. Vprašata, 1 če bo to res. — Ta govorica je le v toliko resnična, da jugoslovanske oblasti izganjajo preko meje | vse one slovenske emigrante iz Primorske, ki so ; se pregrešili proti našim zakonom. Slovenci iz Pri-I morske, ki se proti našim zakonom niso pregrešili, ; niso bili in upamo, da tudi ne bodo pregnani nazaj. Na sreskem poglavarstvu lahko poizveste, ; kaj vam je potrebno, da dobite naše državljanstvo.
BANKA BARUCH
15. RUE LAFATETTB PARIŠ
Telef.: Trtnt« 81-74 — Telet.: Trlnlt« 81-75 Naslov brzojavkam: Jugobaruoh Pariš 22
Banka Jugoslovanskih izseljencev v Belgiji, Franciji, Holandiji in Luksenburgu. Odpremlja denar v Jugoslavijo najhitreje in po najboljšem dnevnem kurzu. Vrši vse bančne posle najkulantneje.
Poštni uradi v Belgiji, Franciji, Holandiji in Luksenburgu sprejemajo plačila na naše čekovne račune:
BELGIJA; No. 3064 64	Bruxelea,
FRANCIJA: No. 1117-94	Pariš,
HOLANDIJA: No. 1458-65	Ned. Dienst,
LUKSGNBURO: No. 5967	Luzembourg.
Na sahtevo pošljemo brezplačno naše čekovne nakaznice.
CITATELJEM ZA NEDELJO
Lulgi Pirandello:
Lutka
Dvakrat že je pogledala Do r k" in a mama skozi vrata in opomnila hčerko, naj ne govori toliko in se ne razgreva, ker bo sicer mrzlica še huje pritisnila.
»Ves čas govoriš ti... ti se igraš .. .<
»Ne, mama, tudi Ninka se igra; ne samo ja.z.<
Ninka je bila dojiljina hčerka. A da povemo po pravici, Ninka do tega trenutka ni zinila nobene besede. Vsakokrat je skoraj z grozo z ostrmela v damo, ki je pomolila glavo skozi vrata. Cviljenje kljuke, škripanje odpira jočih se vrat, pogled na Doričino mamo in zvok njenega glasu, vse to je kakor sunek po-dirlo svet sanj, v katerem se je bila Ninka mudila zadnji dve uri. Ves ta čas je bila v pravljični deželi, čeprav se je ves čas bala, du vse to, kar vidi in se more dotekniti, nikakor ni resnično.
Dorica se jc čisto jasno zavedala, da se je v resnici Ninka igrala s punčkami, najsi tudi vse doslej ni bila izpr ogovoril a nobene besede. Bilo je Ninkino občudovanje, način, kako jc vsa zavzeta strmela na sedmero lutk. ki so sedele v krogu, kakor daine, ki pridejo nu popoldanski obisk — to je bilo, kar je vdihavalo lutkam novo življenje in je. Dorici obnavljalo radost nad njimi, da jih je razgibala iu jim razvezala jezike.
»Vidiš to tukaj? To je kontcsa Lu-Iu. lo sama kočijaži in kadi cigarete z zlato cevko iu vedno takole povzdigne prst, kadar pravi: ->Mo-rinhgi, Moringhi, če pobegneš, pobeguem tudi jaz in grem za teboj.«
Kdo jc bil Moringhi? Ninka tega ne bi vedela povedati. Nemara je bil čarovnik — ali pa morebiti kak prijatelj Doričine mame, prijatelj vsega njenega damskega krožka. Ampak vselej, kadar je slišala vzklikniti komteso Lulu, si je Ninka predstavljala Moringhija kakor nekakega čarovnika, zakaj Dorica ji je bila pripovedovala, da je poseben prijatelj onele punčke ondulkaj, ki ji je ime uiiss Bettv.
»Alt roght, tank you!« — »Ne, ne, temu se ne smeš smejati, Ninka. Miss Betty govori z vsakim vedno le angleško. Skoraj zmerom jezdi, zato tudi nosi jahalno obleko. Velikokrat pade s konja in nekoč, ko je dirjala za volkom, je dobila rano na licu. Glej, tu je brazgotina!«
Ninka je bila brezupno zmedena. Vpraševala so jc, če bi to moglo biti res, da bi lutka kadila cigaretc, druga pa, da bi jezdila na iz-prehorl — ampak ua vsak način je bila tista brazgotina na licu jasno vidna... Ninki ni bilo lahko verjeti lastnim ušesom ali pa nemara nekako ni razumela, kar ji je pripovedovala Dorica. Kajti ta mala dama se je slednjič naveličala igre in sklenila, da ji eno izmed punčk podari, le o toni se Se ui odločila, katera naj bi to bila.
ou a, »Ne, ,1$, tukaj ne,« jc rekla Dorica. -»Boli jo ojs*kw in uvora ostati pri meni v postelji. Poglej, dam ti jo-le tukaj... miss Belty ti dam... ne, ne, tudi te ne morem dati. Ušla bi ti. To ti je tako hudobna lutka, tako nesramna. In potem, veš, govori vedno sa.ino angleško in ti bi je ue razumela. Torej ti dam ouo-le, glej. line ji je Miniica. Ampak ti ji moraš reči: »Vaša Svetlost«, zakaj markiza jc. Saj razumeš, kaj je to, ne-li? Tak to jc markiza Milnica in jc zelo občutljiva... oh, zelo občutljiva. Vsako jutro mora imeti točno pripravljeno svojo kopelj in za zajtrk hoče imeti čokolado in piškote in ... veš... zelo izbirčna je pri jedi in nc mara drugega kakor v srebrn papir zavite sladkorčfke ... saj veš, take, kakor jih mati vedno kupuje v trgovini nasproti C»rand Hotelu. Da, Miniico ti dam. Tu jo imaš — vzemi jo! Za zmerom ti jo dam, razumeš. Smeš jo imeti. Čakaj malo, da jo hitro še enkrat poljubim. Tu jo imaš. Smeš jo vzeli s seboj domov.«
V tem trenotku je stopila v sobo domača
fospa, za njo pa dojilja — Ninčina mati, ki je ila prisila v družino ob Doričinem rojstvu, po-tean pa, ko so dete odstavili, ostala šc dalje v službi.
Kaj je to, kar je rekla zdaj njena mati? Rekla je Dorici, naj ji ne daje svoje punčke. Naj je ne daje, ker je prvič veliko preodlična,
je rekla, in s svojimi čeveljčki in rokavicami in vseui tem veliko prelepo oblečena. In dru-
fič, kaj naj Ninka z njo počne. Ima zadosti ela z gospodinjstvom. Za očeta mora opraviti vse delo iu nima časa za igrače. To bi bil polom. če oče ne bi našel vsega pripravljenega, ko pride zvečer domov.
Njen oče? Kje pa je ta? Ninkj se jc zdelo v tem trenotku, da mora biti v nekem drugem svetu — ta njen strašni Oče, ki je prihajal vedno pijan in psujoč domov in jo je za nič pretepal in lasal in metal vanjo vse, kar mu je prišlo poti roke, pri tem pa vpil: »Zakaj nisi raje ti uunrla?« Mislil je: namesto malega bratca. Njena mali je bila malega pustila doma. ko je bila odšla za dojiljo, in neka soseda je bila obljubila, da bo otroka za par lir na mesec, dojila, Ninka pa naj bi ga varovala. Nekega dne pa ji je mali bratec v naročju umrl, ko ga jc uspavala. Ni vedela, da je mrtev in ga je šc nekaj časa nosila in ujčknla — mrzlega in bledega, tihega in trdega. Od tega časa je poslal njen oče hudoben, krut mož — tako Krut, da njena mati ni marala več pri njem živeti, marveč je ostala pri gospodi za služkinjo ali pu, da bi igrala »veliko gospo«, kakor je rekel njen mož.
»Ne, ne. gospodična Dorica. Kako ste le mogli kaj takega misliti! Kam pa pridemo. Le nič ne mislite na to, da l>i dali lako lepo punčko moji ubogi Ninki;«
Toda v naslednjem trenotku je domača gospa prijelo otrok« za roko, mu stisnila lutko — markezo Mitnico — na prsi in položila otrokovo roko čez, češ, da naj jo le obdrži...
Ninko niti za hip ni bila obšla misel, da bi se mogla s punčko igrali. Biti je mogla samo služabnica Njene Svetlosti — to pač, služiti ji je mogla. A kako naj to stori, če z njo niti govoriti ni znala? Če tli ničesar umela v življenju, na katero je bila lutka navajena? Vrnivša se v uborno malo sobo. v kateri je spala in ki je bila opremljena s slaninjačo, polomljenim stolom in pručieo, ki ji je pri izdelovanju šolskih nalog služila za mizo, se jc obupno ozrla okrog sebe. iu prevzel jo je čut sramu, ne zaradi nje same, marvač zaradi male dame, ki jo je držalu v naročju. Roke so ji dirlitcle v strahu, da nc bi lutke kje bolelo ali da ne bj ji zmečkala obleke, ko jo jc posadila na pručieo. Potem si je slednjič upala pogledati jo. Počasi je zdrsnila ua kolena in strmela lutki v oči. Oh! Prečudno življenje, ki ga jc bila gospodična Do-ricu vdihnila lutki v njeni sobi, jc tu notri skoraj ugasnilo. Lutka, ki je sedela tu pred njo, je bila videti, kakor da stepo čaka na to, da se bo nekaj zgodilo, kar bo življenje v njej zopet obudilo. Življenje, ki ga je izgubila — je bilo življenje velike dame.
Kako se je moglo to zgoditi? Kaj je Niuki storiti? Vse jc manjkalo. Gospodična Dorica ie bila rekla, da so njene punčke navajene, <la večkrat na dan menjajo obleko in da ima markiza Mimica veliko oblek, vsaka lepša od druge — ena rdeča, druga rumena, tretja škrlatna, zopet druga z majhnimi rožicami in ena z japonskim solnčnikom. Ali je bilo potemtakem res pričakovati, da bo hotela hoditi vedno v tej obleki, v enih ter istih čevljih na majhnih no-žicah, v taistem klobuku, s taistimi zapestnicami in s taisto verižico za vratom, na kateri so bingljale njene pahljače. Kako krasna pahljača je to bila iz pravih peres: še sama si jc mogla pahljati in čutiti vetrič, majcen sicer, a vendar zadosten za malo markezo Mitnico...
Ninki se je izvil globok, zatemnjen vzdih, ko se je zgrudila pred pručieo. Pogledala je krog sebe in v bliskovitem navdihu se ji je razodela mala izb i ca markeze Mimice, ki je iz-nenada stala v kotu njene beraške sobe. Mala izba sc jo zdela prav prostorna; tla je pokrivala nežno modra preproga, lesena postelja je bila vsa bela, divan prevlečen z modro svilo, za njim omara za obleke z zrcalnimi vrati: dalje so stali tu potlačeni stoli in veliko stensko zrcalo. Sama se je videla v njem, čedno oblečena kakor njena mati z belim čepcern na glavi, vsa zaverovana v svoje dolžnosti nasproti mu-lmvi in razvajeni gospodaricii. Zelo bo skrbna
in si bo prizadevala, da vse njene želje vnaprej ugane in se tako izogne, da bi bila karana; zakaj p ruv gotovo markeza Miniica v zgolj njeni družbi ne bo zadovoljna, pa naisi bi imela tudi vse zložnosti, vse razkošje, na katerega je bila navajena. Tožilo bi se ji po obiskih prijateljskih dum, tožilo po Moriughiju in jutranjih iz-prehodih na konju. Ukazovala bi svoji služabnici z železno metlo.
»Ali je moja kopelj pripravljena?« — »V trenotku. Vaša Svetlost.« — »Kopelj mora biti pripravljena takoj, kakor hitro se prebudim. Kaj pa misliš, du moram čakati? Takoj mi pri-nesi čokolado in piškote. In obleko. Alo, le brž!« — »Katero pa, Vaša Svetlost? Rdečo? Ali rumeno? Ali tisto z japonskim sončnikom?« — »Ne, sk.rlat.no, ali ne razumeš?« — »Da, gotovo, takoj, Vaša Svetlost. Prosim, tu je. Vaša Svetlost.«
S široko odprtimi očimi je strmela Ninka v čarodej ni kot. Ze nekaj časa se je glasno pogovarjala z lutko, pri čemer sc je posluževala za markezo zelo trdega, ukuizujočega glasu, zase pn ponižnega in spoštljivega, kakor pristaja vdani mali služabnici, ki se pokorj vsem muhavostim svoje tiranske gospodarice. tzne-nada se zdrzne od nog do glave, kajti z grozo je zagledala veliko okorno roko, ki je posegla prek nje in zgrabila na pručici sedečo lutko. Prevzeta od sramu je stisnila glavo med ramen«. Potem si je upata prav malo poškiliti nazaj preko rame. Z n njo je stal njen oče, njegove ščetinaste ustnice so bile naškrebljene, ko je preiskoval krhko lutko, ki jo je držal v sirovih rokah. Zmajal je z glavo in zarezal nad njo: »A, tnko je ta reč!« Dušo ji je zalila groza, ko je videla, kako se je dvignila njegova druga raka in s palcem in kazalcem prijela rob punc-

JEDILNO ORODJE
novi vzorci le2ko posrebreni -100 gramov srebrne plasti.
Jedilno orodje
iz Nickelkroma »Nicro«,
ki ne rjavi,
ter jedilno orodje iz čiste »ALPAKE« v Ljubljani pri tvrdkah:
Avg. Agnola*) Franc Golob Julij Klein Franc kollmann Ant. Krisper Alojz Pauschin
Ivan Samec*) F. M. Selimitt Schneider
& Verovšek*) Fr. Stupica H. Suttner •)
Z *) zaznamovane tvrdke razpečavajo ludi jedilno orodje v težko posrebreni kv liteti. Ostali juvelirji in ur»rji v L ubi ani pa nimajo lediinegii orodja znamke »Berndorl«.
k i nega klobuka. Sledil je močan poteg. Ninka je zadušila vskrik, ko ie prišla na tla glav« markeze Mimice s klobukom vred. Potem so izginili grozno razntrevarjeni ostanki skozi okno podstrešnice. V naslednjem trenotku je začutila Ninka sirov sunek in slišala besen izliv: »Vstani! V kraj s to prekleto neumnostjo! Nočem nobenih »velikih gospej« v svoji hiši, Raz-u meš?«
Adolphe Rette:
Na špmiističm seji
Zvečer me je S... peljal v eno izmed naj-mirnejših ulic mestnega okoliša, nazvanegu Leopold. Bil ie razdražen; mod potom mi je govoril v p re.se k ani h stavkih o vzvišenih skrivnostih in razodetjih, katerimi se ni moči ustavljati. Jaz sam sem bil popolnoma miren, prav tako, kot da bi prisostvoval seji sleparjev.
I>ospela sva do neke hiše. Ko sva pozvonilo, nama je prišla odpirat služkinja in naju vedla v sobo. Opazila sva dvanajstorico oseb, ki je sedela v krogu in na vso grlo kričala.
Prevladovale so ženske. Gospodinja je imela kakih štirideset let. Bila je zarjavela. Njen napihnjeni obraiz je bil ves napudran. Preko orlovega nosu ji je segal zlat ščipalnik. Njene volovske oči so bile iste barve kot glava, njen glas pa je sličil piskanju flavte. Poleg nje je sedela ženska, katere prerez je sličil konju, v zobe podobna angleški učiteljici. S svojimi dolgimi rdečimi rokami je sukala ležeč križ, ki jc bil obložen z amuleti. Ena izmed dvanajstorice jc bila pritlikava. Imela je rumeno polt, a gube ua obrazu so jo delale slično osehlcmu jabolku. Ostale ženske so bile vse neznatno. Spominjam se jih samo kot nedoločnih silhuet.
Med družbo je bilo opaziti tudi troje velikih moških. Eden izmed njih je bil dobro re-jen in rdeč. Njegova popolnoma plešasta glava se je svetila kakor vrtna krogla. Iz ust mu jc prihajal močan gtas, katerega je zduj pa zdaj prekinilo h rop en je, povzročeno po kronični naduhi. Drugi, ki se je ves zgubil v preširoki črni suknji, jc bil videti premetenec, njegove zajčje oči so pomežikovale v ohlapnih vekah, ki so bile brez trepalnic; med govorenjem je imel navado grizli si ustnice, in kadar je imprego-voril, se mi je zdelo, du prihaja sapa iz zarjavelega klarineta.
Tretji je bil Žid. Bil je nenavadno grd. Gotovo ni prepovedano biti grd, ali na tem potomcu semitskega rodu je bila združena posebna odvratno, katero sem smatral za fizični odboj vseh moralnih mrzenj. Njegov mehkužni zelenkasti obraz se mi je zdel prevlečen z oljem. Njegove kalne oči, ki so šle poševno proti sencem, so bile slične zelenemu volku; njegov ogromni gobasti in ploščati nas pa je še bolj odbijal. Vijoličaste ustnice so bile slične blazini. Ko mu je človek segel v vlažno roko, je
imel občutek, kot da se usekuje v robec. Izraz tega obličja me je najbolj vznemirjal; zmes lokavotsti, podlosti in hiliujene krolkosti.
Ta Žid se jc imenoval Blumenthal — pomladansko ime, ki je bilo v velikem nasprotju, čudnem iu hkrati odvratnem z osebo.
Ko sem se brez velikih formalnosti predstavil, tni jc gospodinja tiho čestitala rudi mojih javnih predavanj. Ostali so me nekako neza-upno gledali — to sem pripisoval 6\ojeniu splošno znanemu katoliškemu prepričanju Prosil sem družbo, naj nadaljuje s svojim pogovorom, ki ga je bil najin prinod prekinil.
Odšel sem v kot in se pripravil, da ujnmem čimveč opa>zk.
Kakor sem že zgora.l omenil, je vsa družba hkrati govorila: človek l>j mislil, da se nahaja v kletki papig. V presledkih se je kdo še glasneje oglasil in skušal imeti govor na ostale. Toda kmalu so ga prekričali in bil je prisiljen utihniti ter skromno zavzeli del, ki mu je v skupnosti pripadel.
Samo Blumenthal je skoro ves čas molčal. Gladil si je brado in zdaj pa zdaj ošvignil z motnim pogledom navzoče. Kadar ga jc kdo kuj vprašal, je povesil glavo; zdel se mi je kakor lisica na preži.
Medtem se je zmešnjava še povečala. Vsi izrazi spiritističnega slovarja in vsa spačena govorica teozofije se je med sobo mešala v tem salonu, potvorjemem od slrupene metafizike.
Zelo sem sc dolgočasil. Že sem mislil, kako bi se izmuznil, nc da bi vzbudil {»okornosti, ko je nenadoma z odločnim glasom povzel besedo Blumenthal in rekel: »Moje častite dame in gospodje, zgrešili smo pot. Treba je postopati po metodi, nadaljevati z našimi izkustvi in dodati našim dobljenim razodetjem nova odkritja... Zlasti ta večer,« je doda! in poškilil na mojo stran, »je treba da dosežemo uspeh.«
Bilo mi je jasno, da je Žid učitelj tega združenja, kajti kukor hitro je pričel govoriti, se je nrušč pomiril. Vsi so uslužno povesili glave, gospodinja pa je rekla z glasom, ki naj bi bil svečan: »Vprašajmo proročišče za svet.«
Po teh besednli sla se oba moška, plešasti in lokavi, dvignila in šla po trinožno mizo, ki
Transkripcija tujih imen
Pred nekaj tedni je napisal A. Lajovic v »Jutru« članek, v katerem je — prvi med Slovenci — iz A. Gidea in Romaina Rollanda napravil A. Žida in Romena Rolana. Nekaj dni nato je »Jutro« prevedlo članek Fr. Tučana v zagrebških »Novostih«, kjer pisec predlaga, da naj se vsa tuja lastna imenu transk ribi rajo fonetično (»Pisava tujih imen«, »Jutro«, 9. nov. 1934). Končno pa se je g. A. Lajovic oglasil v »Jutni« ,20. t. m. ,s člankom »Sehuppetz in dru-
fi«, ki hoče pravzaprav nekaj drugega, kakor r. Tučan: V glavnem mu gre za to, da naj pišemo v našem pravopisu imena našega izvora, ki so sc doslej pisala v germanizirani ali drugače potujčeni obliki; mimogrede se pa vendar zavzema tudi za to. da naj pišemo sploh vsa tuja imena tako, kakor jih izgovarjamo. S tem je stavljen predlog za fonetično transkripcijo vseh tujih imen, ki je za Slovence nekuj povsem novega, medtem, ko so pri Hrvatih uvedle fonetično transkripcijo tujih imen ie nekatere revije, dnevniki pa jih pišejo tako, kakor do-tični tuji narodi sami. Naša javnost je zato dolžna, da zavzame do tega predloga svoje stališče.
Fr. Tučan pravi v svojem članku: »Vsi kulturni narodi so osvojili fonetsko transkripcijo. Kaj se to pravi: fonetska transkripcija? To se
Cravi: piši s svojim pravopisom vsako ime tako, akor ga čuješ. Tega pravila se drže. kot sem rekel, vsi kulturni narodi zemlje.« To trditev je nekoliko drzna. Angleži, Francozi, Nemci spadajo vendar tudi med kulturne narode in doslej še nismo imeli prilike ugotoviti, du bi
Fiisali n. pr. Francozi angleška ali pa Nemci rancoska lastna imena po svojem pravopisu. Shakespeare, Montesquieu, Goethe, Miehelnn-
felo se piše pri vseh teh narodih vedno enako, 'rnnskrtpcija pač v veliki večini slučajev ni prenos iz jezika v jezik, anipak iz pisave v pisavo. To jc tudi povsem razumljivo in opravičeno, ker imajo razne pisave različne znake. Odtod vse raizlike in težave, ki nastanejo n. pr. pri transkripciji kitajskih, indijskih arabskih, irtaro- ln novogrških iinen v latinico. Za nas najvažnejše vprašanje jc seveda transkriociiu latinice v ciriiico in cirilice v latinico.
Cirilica se ravna po fonetičnem načelu in vsa lastna imena jezikov, ki se pišejo z latinico, se pišejo v njej tako, kakor so izgovarjajo. To vprašanje je že davno rešeno in nihče seveda nima namena, da bi ga načenjal znova. Mnogo manj dokončno veljavna in enotna pa je pisava lastnih imen slovanskih narodov, ki pišejo s cirilico, v latinici.
V prejšnji dobi je sicer res veljalo načelo, da naj se tudi v tem slučaju trauskribira fonetično. Nemci in Francozi so pisali srbska, bolgarska iu ruska imena tako, kakor je zahteval njihov lastni pravopis. Isto so delali in delajo deloma še danes tudi sami Ilusi, Bolgari in nekateri Srbi, posebno Srbijanci, če. potujejo po zapadnih deželah ali pu pišejo v zapadnih jezikih. Seveda je potem la pisava v vsaki deželi drugačna; tako se je Pašič kot dijak v Ziirichu podpisoval Paschitsch, kasneje kot diplomat pa po francoskem pravopisu Pachitch. Toda danes to ne velja več tako absolutno, posebno nc. pri Srbih; že med svetovno vojno je začel predvsem Jovun Cvijič v svojih francoskih publikacijah za domača imena uporabljati konsekventno le gajir.o in temu vzgledu je sledilo mnogo (uglednih avtorjev.
Kdor hoče danes tudi pri Slovencih uvesti fonetično transkripcijo, mora biti konsekvenlen in pisati nc 1<- doma tuja imena po našem pravopisu, ampak tudi v tujini i.n v tujih jezikih naša imena in tudi svoje lastno ime po pravopisu doličnega tujega jezika. Kdor pa to odklanja, ostane pri dosedanji praksi in piše povsod naša imena po našem, tuja pa po tujih pravopisih.
Fr. Tučan sam priznava, da je to v medsebojni zvezi. ko piše: sKaj se med tem dogaja pri protivnikili fonetsko transkripcije: da padajo vsaj v nelogičnosti... Kateremu tu jcu je še prtelo nu pamet, da bi n. pr. tiskal vizitke v naši trunskripeiji? Niti enemu. A kateri naš človek, ki jc odšel v inozemstvo, ni tega storil. Zopet niti eden. Torej je to vsekakor najmanj nelogično.« Tuko ravnanje bi bilo v resnici nelogično; todu trditev Fr. Tu-čnnu ni točna in mnogi Slovenci, Hrvati in tudi Srbi. kakor kože že primer J. Cvijiča, svojega imenu niso nikdar trn tisk ribirali, oz. so ga pisali v gajici. In še več: tudi tujci sami so začeli i »osebno v znanosti opuščati fonetično
transkripcijo slovanskih imen in to celo Francozi kljub vsem težkočam, ki jih imajo prav oni v izgovarjavi. Kot dokaz naj sledi tu nekaj citatov iz članka >0 transkripciji slovanskih imen«, priloge pariške revije »Le Monde Slave« od januarja 1932, ki so važni tudi za nas.
»Izbirati moremo uicd dvema sistemoma. Prvega imenujejo fonetično transkripcijo; za drugega, ki nosi ime. mednarodne znanstvene transkripcije, bi bil bolj točen in značilen naziv tra.nsliteracija, ki pove dobro, da hoče le, inehanično nadomestiti eno črko z drugo po določenem ključu.« »Fonetična transkripcija ... zadene na zelo težke ugovore.« »»Mate-riinlnc nemožnosti jo silijo k nedoslednostim, tako, da jc lc še navidezno znanstven sistem. Vzemimo kot primer ime ruskega mesta Orel, ki se izgovarja Ariol ali celo Ario\vl, če smatramo v smislu tradicije wl kot znak za trdi ruski in poljski 1, ki je guturalon I. Kateri francoski znak naj predstavlja točno ta specialni 1? Kdor piše enostavno 1, greši proti samemu načelu fonetične transkripcije.« (Tudi naši pristaši fonetične transkripcije bi morali sestaviti posebne znake za vse tuje glasove, ki jih naš jazik in naša pisava nc poznata. »Romeu Rolant vendar ni fonetična transkripcija.) »Vsako primerjanje s knjigo, karto, dokumentom, ki uporabljajo drug sistem, postane nemogoče... Ta praktična ovira bi že sama zadostovala, da zavržeino ves sistem.« »Ona (transkripcija) niuia namena dajati lekcij o iz-
govarjavi, ampak predstavo zunanjega izgleda esed, ki naj omogoči medsebojno primerjavo vseh dokumentov v kakršnemkoli jeziku, ki sc tičejo istega predmeta.« »In tako — to jc morda najtežji ugovor — fonetična transkripcija direktno nasprotuje mogočnemu toku, ki vsak dan bolj iuternncionalizira znanstveno delo. Do kakšne babilonske zmedo bomo prišli, če bo vsak neslovauski narod uporabljal zn transkripcijo slovanskih jezikov svoj lastni fonetični sistem?«
Nato sc postavi »Lc Monde Slave« na stališče mednarodne znanstvene transkripcije. »Ta sloni na dveh načelih, ki sta prav tako enostavni kakor logični: 1. za vse slovanske jezike, ki se pišejo z latinico, naj se enostavno soreimc niinov sistem znakov: 2, za one je-
zike, ki sc pišejo s cirilico, je treba sestaviti točen ključ odgovarjajočih cirilskih in latinskih črk, ki sc nuj jih izbore predvsem k abecednega zaklada slovanskih jezikov prve grupe ...« »Ker ima srbščina svojo prirodno transkripcijo v hrvaščini, ker ie to isti jezik, pisan v dveh različnih alfabetih, sc omejuje transkripcija na bolgarščino in na ruščino, ali bolje, da sc izognemo vsaki sodbi v spornih vprašanjih, na raiAie ruske književne jezike (vcli-koruski, mnloruski itd.)« V priloženem ključu prevzema članek v glavnem znake husice in gujice.
Tega stališča znanstvenih krogov seveda še ni sprejela vsa javnost. Zapadnoevropski publicist piše pač nemška imena po nemškem pravopisu, čeprav ve, da jih bo večina njegovih čitateljev izgovarjala nupačno. Za slovanska imena pa si še vedno lasti pravico, da jih piše, kakor se mu zdi. Brez dvoma sc bodo pa tudi v zapadnih jezikih sčasoma vedno bolj uveljavljali naši č, ž in š in to tudi za Slovane, ki pišejo s cirilico. Predpogoj je seveda, da tudi mi sami ob vsaki priliki vplivamo v tem smislu.
Po vsem tem je v resnici neumesten predlog Fr. Tučana, ki hoče v imenu narodne samozavesti za vsako ceno deformirati tuja imena. zato pa jc pripravljen, da se sam podpisuje v Budimpešti Tucsan, v Varšavi Tuczan. v Berlinu Tutschnn, v Londonu Tucliaji in v Parizu Toulchan (in še ne vedno z zaželjenim uspehom!). Zupndni narodi imajo v svojih medsebojnih odnosih drugačne pojme o narodni samozavesti: tuja imena puste nespremenjena, svoja pa uporabljajo j>ovsod v isti obliki, kakor v domovini. Mislim, da je najboljše, čeT se ravnamo tudi mi po njihovem vzgledu. Če bomo pisali domača imena v latinici povsod vedno le v gajici in dosegli, da prevzame mednarodni svet ortografijo, ki smo jo doslej rabili le Čehi, Hrvati in Slovenci, tudi n. pr. za transkripcijo vseh ruskih imen, I mi to že velik uspeh. V vsakem drugem smislu pa so vse tc črkarske pravde neumestne. Posebno še v sedanjem času, ko ne manjka drugih važnih vprašanj, kjer so reforme res nujne in jx>-trebne.	£
UNbEKlKAJlJbi Y »SLOViiM.Ul
Vsled pomanjkanja prostora prodajam
»Okraske za božična drevesca'
po močno znižanih cenah in še s posebnim popustom. Poslužite se te prilike!
Osvald Dofoeic LfubUana, Pred Shotllo 13
Na debelo t	m drobno!
je bila iz mahagonijevega lesa in jo prinesla na sredo sobe.
S... mi je rekel: »Sedaj boste videli čudne reči.. .c
»To tudi želim,« sem mu rekel, »kajti dosedaj nisem videl in slišal drugega kakor izredno nenravuo blebetanje.«
Gospodinja, pritlikava ženska in pa pret-kanec so se vsedli okoli mize in po klasičnem spiritističnem obredu položili nanjo roke, dotikajoč se s palci in mezinci drug drugega.
Ostali, ki so bili vsi mirni, so tvorili krog. Motril sem natanko obraze in opazil, du so bili vsi močno ganjeni. Gotovo ni bilo med njimi nobenega skeptika in prevaranta: vsi so z vsem srcem verovali, dn se bo na mizi dogodilo kaj vzvišenega.
Žid se je ipomaknil naprej. Prizadeval se je, da bi naredil čimbolj oduševljen obraz, toda reči moram, da mu je to zelo slabo uspelo: kljub vsemu prizadevanju je bilo opaziti na njegovem grdem obličju nizke strasti njegove duševnosti. Samo on jc napravil name vtis ba-liača, ki igra ulogo.
Napravi! je nad mizo križ v obliki kače in počasi izpregovoril te besede: »Pošlji nam, o Duh, ki si nas osvobodil vseli nižjih ver v imenu Pleroma, Con llugo-ju (kar si že večkrat storil), onega, ki je potem, ko je zanikal Križanega, razširjal z vsem sijajem slavo Eu-noie po svetu.«
Čim sem zaslišal to bogokletnost, sem se, ne da bi se ozrl na prisotne, pokrižal in se zarotil: »In nomine Patris et Filii et Spiritus Sancti, procul reccdant phantasmata« (V imenu Očeta in Sina in sv. Duha, vse sleparije naj se umaknejo.) .
Nihče ni opazil moje kretnje. Vsi so se odprtih ust in polni pričakovanja sklanjali nad mizo in jo takorekoč požirali z očmi.
Preteklo je kakih dvanajst minut. Splošen mir je vladal v sobi. Roke vseli treh klicarjev so se krčevito oprijemale mize.
Naenkrat pa gospodinja vzklikne: »Duh prihaja, čutim ga.«
V resnici se je pričela miza dvigati in jc. udarila z eno nogo ob parket.1
Vsi prisotni so se vznemirili in nestrpno pričakovali nadaljnjega poteka seje.
»Duh ali si tukaj?« vpraša Blumenthnl.
En udarec: »Da.«
»Ali nam odgovarja Hugo,« vpraša gospodinja.
Nobenega odgovora; miza se znova zamaje in zopet udari.
BI um en t h al ponovi vprašanje z zapovedu-jočim glasom.
1 Splošno je znano, da znači en udarec po stalni spiritistični pogodbi da; dva udarca pu ne. Kar se tiče drugih besed, odgovarja število udarcev številki vsake črke v abecedi.
Sledila sta dva udarca: »Nc!«
»Kdo je tam?« vzklikne pritlikava ženska z ostrim glasom.
Nikakega odgovora. Miza se zamaje, a ne udari.
»Kdo je tam?« ponovi gospodinja vsa bleda in iz sebe.
Miza mnogokrat udari ol) tla. Blumenthal šteje naglas. (Sledeče črke so zaporedno označene. P-E-R-E... (OČE).
»Pere,« zakriče vsi prisotni.
»Oče,« vzklikne tudi S..., ki šepeta in ki sc mi zdi prismuknjen prav tako Lot ostali, — »toda čigav oče?«
Tedaj se oglasi gospodinja v solzah: »To je moj oče, moj dobri oče, ki je umrl preteklo leto... Ali! ni sedaj prvič, ko me obišče...«
Zdi se mi, da ostali niso bili prepričani o tem, da bi bil la, ki se je prestopal v mizi, oče te dame. Plešcc pripomni, da bi to utegnil biti oče Cerkve gnostikov.
»To mora biti Valentin.«
Radovedno vprašajo za svet Blumenthala, I n leda se drži povsem obzirno.
Medtem se pa dama, katere proroške razlage navzoči ne dopuščajo, razburi in vzklikne:
»Oče je! Oče je!«
Po teli besedah vsi vstanejo in prično blebetati vsi hkrati. Bil sem od tega hrupa ves omamljen in znova sem pričel misliti, kako bi bil hitro pri vratih v slučaju kakega neljubega dogodka.
Gospodinja položi roke nn mizo in reče razburjeno: »Dobro, pozvonite prosim moji služkinji in videli bomo, ali imam prav ali ne.«
Ubogali so jo. Dekle pride.
Dama ji vsa iz sebe ukaže: »Pojdite po ma-tey in jo takoj sem privedite!«
»Toda, kako, saj vendar spi...«
»Nič zato. Zbudite jo!...«
Služkinja odide in prepir se prične znova.
Kmalu se služkinja vrne vodeč poti pazduho stanko osemdesetih let. Nn njeni obleki je bilo videti, da je bila v naglici natakn jena, na glavi je imela nočno avbico, izpod katere je bilo opaziti neka j sivih las. Ves oibraz je pričal njeno osuplost ob tuko nenavadnem zbujenju. S svojimi motnimi očmi je poniežikovala in jecljala besede brez vsebine.
V srce se mi je zasmilila. Zdelo se mi je nezaslišano, ko sem premišljal, da so ti izpri-jenci vrgli iz postelje hroniotno starko in jo prisilili, da je prisostvovala njihovim predpust-nim budalostim.
Dali sem hotel duška svoji pritajeni jezi in izraziti vsem prisotnim svojo nevoljo in srd nad njih početjem, ko je miza, (bodisi od nenadnega sunka ali da se je vanjo obregnila go-spodinja) nenadoma zdrknila ]>o parketu in s svojo težo podrla starko.
Starka je za vpila i.n dobila živčni napad v rokah služkinje, katera je mrmrala: »To so norci! — Tako se ne dela, da veste!« —
Medtem je povzela besedo gospodinja in zmagoslavno vzkliknila: »Vidite sedaj, da je to oče. Kaj sem vam rekla?«
Po tej trditvi je postal prepir še silnejši. Posebno pa mc je ogorčilo še' to, da se nihče ni zmenil za revno starko. Rekel sem S..., da ni bilo treba pobrigati se za starko in da je naravnost ostudno povzročiti ženi teh let toliko strahu.
Toda ni me poslušal. Bil je še besnejši kot njegovi sosedje in kričal razne neumnosti.
Imel sem dovolj te sleparije. Kužne klice blaznosti in vražarstva, ki so se vedno bolj in bolj razširjale v sobi, so me dušiile. Bil sem potreben čistega zraka. Odšel sem, ne da bi se poslovil. Nikdo ni opazil mojega odhoda; preveč so preklinjali in se med seboj psovali, du bi mogli paziti name.
Frtauchu Gustl ma beseda
• V\	Keder ni pr
—\Q))	nas S*'*1 kašneh pu-
T*/j	sebneh rumelnu,
5	proslau, parad, ju-
bileumu in drugeh pudobneh kumedi, ke niso za druzga pršliniane, kokr za tu, de naliter, ke maja s takem remi i'.a upraut, pridejo •du kašne beseda, pa ne prazne besede, ampak du take besede, ke neki zaleže, če že ne tistem, ke jh z nau-dušejnani puslu?«-ja, pa saj tistem, ke jh guvarejo.
Noja. Na morni glih rečt, de tistem, ke sam puslušaja, te besede nč na zaležeja. Mal že. Če so lačn, Saj na lakot puzabja. Pa krulejne pu želodceh se tud na sliš, če je guvornk lemperamentn.
Astn, kokr se vid, take prreditve prouzaprou na use plati zaleže jo, kokr recinia: Pokoju insk zavod. Kene, tist, ke not plačujeja, maja trošt, de uja enkat, če uja prou douh živel, neki vn dubl, če več ne, pa saj za cigarete, če so navajen na »Sava« cigarete. Tisi, ke Pokojninsk zavod ktunen-deraja, maja pa ceu soj žeulejne kruh, zraun pa učaseh tud mal prale, piške, poliane al pa tud pečene, kakršne se jm gilih luštaja. Pušijo pa lohka tud »Vardar«, ke se pusebn prležejo pu črnem kufet gor 11 neliutičnke.
Vite, tud Pokojninski zavod na use plati zaleže, kokr sploh use socijalne ustanove, drgač b se sploh na splačal, de b jh ustanavlal. Use, kar se nardi, se more nardit za splošnost, za dumuvina. Le na ta viža uma čuval Jugoslavijo.
Sevede, nahter sa nam fouš, ke se mi tiku luštn med saba kunienderania. Zidam« nebuličnke, ke svel je domlons drag, pa manka ga nam na ush konceh in krajeh, tku de bo limal Kurešček vs zazidan. Vite, lft pa nč na kušta. I11 na ta viža se prLcej eneli grošu pršpara. I11 tist srumaki, ke morja zdej pu barakah brunda toučt, uja pršli lohika hmal usi pud vornk streha.
Veste, de se morja Zagrebčaneni pu naše/h ne-buličnkeh sline oedit. Kermu se pa na boja? Ta narrajš b nam ga ikar udnesl, če b na biu transport tku drag. Sevede, zdej jm pa druzga na kaže, če čja pridet du nebutičnka tud u Zagrebe, de s ga sami sezklaja, ud nas pa plane kupja, de uja pršli mal cnej zraun, ket srna pršli mi, ke ama niogl pestit use plane frišn nardit
Sam tu je hud i man, ke maja u Zagrebe preimal srumaku, de b jm gnar za nebutičnk ekp nanusil, ke tak špas precej kušta. Sevede, bugatini so pa bi unet za soj, kokr pa za splošn blagor. Tu pa ne sam u Zagrebe, ampak tud pr nas, in sploh pu celmu svet. Zatu ni za zame,rt zagrebškem fougati-nem, de sa tak, pa našm tud ne. Ce b srumaki tku skp držal, kokr držeja bugatini, b sploh srumaku na blu na evet. Sevede pa nebutičnku tud ne. Tu b bi« šele žajfa.
Zagrebčani pa nisa kar tku, kokr b b edn mislu. Zagrebčani sa trmast in sojeglaun. če s enkat ena reč u glava utepeja, ja morja nit, pa je fertik. Nebutičnik čja mt tud u Zagrebe, pa če se ceu svet na glava pustau. Pa ne sam tak kuimsin, kokr ga mama u Iblan. Zagrebčani čja nit vornk nebutičnk, magari če kušta tud slu meljonu. Gnar se bo že dubu na kašna viža. Sej na Kranjskem je dost srumaku, pa u Dalmaci tud. Za kua b pa mogl te srumaki sam u Iblan zidat nebutičnke? Nej jh zidaja raj u Zagrebe, ke sa jh bi putrubn.
No, in zatu ea sklical mende u Zagrebe, še ni douh tega, ena kumferenca, in tam sa sklenil eno-glasm, de uja ud zdej zanaprej mogl usi krajnsik in dalmiatiiiisk eruniaki plačvat, če čja mt trošt, de uja na soja starost dubival vn iz kase puknjninske-ga centrainga zavoda usak mesec točn ta peruga za »Sava« cigarete, al pa za fajfentubak, kar s uja holt puželel. Šnofa pa tku mende nubedn več.
Kar je enkat sklenen, je sklenen, in na pu-maga nubena žauba več. Zdej nej gledaja naš in daluiatinsk srumaiki, de uja hiter u ZagTebe pu-slaul nebutičnk, ke b rad tud druh u kratkem pršli du nebutičnku, saj takeh, ket je naš iblansk. Mi se borna pa useglih lohka pred svetam pustre-kal, da sma bli Iblančani ta peru, ke sma sezidal nebutičnk s samem srumaškem grošem. F. G.
Sah
Smučarska gimnastika
Zakaj je potrebna in kakšna naj bo!
Za vse, ki se bavijo s športom, je ideal gotovo v tem, da se morejo «portno udejstvovati skozi celo leto. Še jih je mnogo, ki se bavijo samo z enim športom ter ostanejo vsako leto gotovo dobo brez športnega udejstvovanja, bodi to že poleti, ko se ue morejo drsati, ali pozimi, ko ne morejo plavati ali gojiti lahke atletike. Razveseljivo pa je, da je teh ljudi vedno manj, ker se že splošno uvaja takozvani dopolnilni šport. Poleti se smučar spremeni v turista, plavalec v veslača ali lahkoatleta, pozimi pa se športniki že skoro izključno drsajo ali pa smučaj u.
Za smučarje — katerim so te vrstice namenjene — je velika škoda, da ravno v jeseni, t. j. tik pred pričetkom smučke sezone, ti dopolnilni športi komaj pridejo v poštev. To dejstvo ni razveseljivo niti za smučarja z dobro razvitim in treniranim telesom, mnogo hujše jc ?e, če telo ni krepko, s slabimi sklepi in občutljivimi mišicami. To je posebno slučaj pri večini žensk, ki smčuanja dostikrat ne gojijo kot šport, ampak ker pač moda tako zahteva. Točna statistika športnih nesreč, ki jj pa na žalost še nimamo, bi nam pokazala, da se dogodi večina smučarskih nezgod v začetku sezone, kar je tem neprijetnejše, ker ponesrečenec porabi večji del ali pa celo vso sezono za zdravljenje.
SALDA-KONTE ŠTRACE - JOURNALE SOLSKE ZVEZKE - MAPE ODJEMALNE KNJIŽICE RISALNE BLOKE ITD.

nudi po izbedno ugodnih CENAH
KNJIGOVEZNICA
JUGOSLOVANSKE TISKARN B
PBKJ
K. T. D.
V LJUBLJANI KOPITARJEVA ULIGA 0 IL NADSTROPJE
Kako lomu odpoinoči? Treba se je pripraviti! To ni nova misel! V Nemčiji in Angliji obstojajo že smučarski tečaji na suhem in, kakor tudi že pri nas, smučarsko gimnastični tečaji. O p>ra\cm smučarskem pouku v telovadnicah so mnenja različna. Vendar pa je smučarska gimnastika dobra in koristna zadeva. Ravno pri nas imamo večje število klubov, pri katerih se vadi pod nadzorstvom ljudi, ki se razumejo na gimnastiko in na smučanje, da, celo zelo mnogo, ki izvežbajo pri svojem pouku smotrno tiste mišice in sklepe, ki pridejo pri smučanju predvsem v poštev. Principijelno gre tu za trening trebušnih mišic in mišic nog. nn-,'adno s pomočjo vaj, ki niso povzete |>o orodni telovadbi, temveč se izvajajo večji del brez orodja in so v principih slične švedski gimnastiki. Vzdržnost se pridobiva z raznimi vztraj- j nostninri teki. Končno se krepi mišičevje na ! prsih in rokah s pomočjo medicinke (Medizin- i bali).	'	;
Izkušnje so pokazale, da je ta način gim- j nastike najboljše sredstvo proti športnim ne- | zgodam, ki se dogajajo vsled slabosti mišic in sklepov, kakor 11. pr. izpahnitve v kolenu, skle- ! pili itd. Gimnastika pn ima tndi še drugo pred- i nost. Mnogo je namreč smučarjev, ki jih nadlegujejo posledice ene ali druge nesreče. Pri teh vajah pa je dovolj prilike z vso previdnostjo preizkusiti, če bo poškodovani del telesa mogel prestati napore smučanja.
Vsekakor pa je za smučarje škodljiva akrobatika, katere so se oprijele nekatere športnice. Omeniti bi bilo, da akrobatika ne vežba mišic, ampak da povzroča ralilunje sklepov. Pri športu pa ne potrebujemo ničesar manj, kakor rahle sklepe. Nasprotno, sklep mora biti trden, da more prenašati napore, ki so pri smučanju še [»osebno veliki. Pogledati jc treba samo tipično akrobatsko vajo »špaget« in takoj postane jasno, da je potrebno za izvajanje prenapeta sklepna vez na notranji strani kolena. Sklep [»stane rahel. Nič pa nc pospešuje bolj izpahnitve koleno in nalom meniska, kot rahel kolenski sklep. Ne sine se namreč pozabiti, da razpolagajo poklicni akrobati z izredno razvito imiiskulaturo in do niti pri njihovih najtežjih vSjah niso sklepi tako obremenjeni, kakor n. pr. pri smučanju.	—ef.
Javna dražba
Velika zaloga blaga v konkurzu »Jugošport«, r. z. z o. z., Ljubljana. — Gramofoni prvovrstnih znamk od 15 Din naprej; veliki gramofoni na električni pogon za koncertne in društvene dvorane, kavarne, restavracije in kino-dvorane; gra-mofoni-avtomati z metom dinarskega novca za gostilničarje; gramofoni z radio aparatom kombinirani; 14.000 plošč vseh vrst; gramofonski deli in gramofonske potrebščine; dinamični zvočniki; radio aparati in deli za radio aparate; fotografski aparati in fotografske potrebščine; športne potrebščine; kajaki; šotori; stroji in orodje za fino mehaniko; trgovski in pisarniški inventar.
Dražba se vrši od četrtka 13. do 30. decembra 1934, razen nedelj in praznikov, dnevno od 9 do 12 in od pol 15 do 18 v trgovini »Jugošport«, prej A. Rasberger v Ljubljani, Miklošičeva, c. 34.
Udormaciie v trgovini v dnevih pred dražbo.
V Brnu se je 8. in 9. decembra vršila velika medmestna tekma med Brnom in Prago, med katerima vlada velika šahovska rivaliteta. Praga je topot nastopila precej oslabljena in je morala kloniti Brnu, ki je zbralo vso svojo šahovsko moč. Brno se je s to zmago revanžiralo za zadnji hud poraz v Pragi in izenačilo število zmag in porazov med obemi mesti. Za Prago je igral tudi znani slovenski šahist Dernovšek, ki se je pred kakimi osmimi leti mnogo udejstvoval v tedaj živahno delujočem Ljubljanskem šahovskem klubu.
Iz ameriškega turnirja prinašamo danes še naslednjo partijo, v kateri je zmagovalec Rzeszev-sky porazil italijanskega mojstra Monticellija. Monticelli je najboljši italijanski igralec, toda je na turnirju v SyracUsi odpovedal in dosegel slab uspeh.
Rzeszevsky — Monticelli
1. d2 —d4, Sg8 — f6. 2. c2 — c4, e7 — e6. 3. Sbl — c3, d7—d5. 4. Lel — g5, Sb8 —d7. 5. c4 X d5, e6 X d5 (take pozicije, ki so sicer precej enostavne, v katerih se pa čuti, da ima beli potezo več, je zelo rad imel znani ameriški mojster Marshall). 6. e2 — e3, Lf8 —e7. 7. Sgl—
—	f3, 0 — 0. 8. Ddl —c2, c7 —c6. 9. Lfi—d3, Tf8 — e8. 10. h2 — h3 (ta poteza pripravlja napad s pešci na kraljevem krilu), Sd7 — f8. 11. Lg5 —
—	h4 (beli je pripravljen menjati tega lovca samo za močnega nasprotnikovega na e7), Sf8 — g6. 12. Lh4 — g3, Le7 — d6. 13. Lg3 X d6, Dd8 X d6. 14. 0 — 0 — 0 (take pozicije so za oba igralca težavne in zahtevajo zelo energično igro), Lc8 —
—	d7. 15. g2 — g4 (grozi z g5 deplasirati črnega skakača), Te8 —c8. 16. Thl — gl, b7 — b6. 17. Kcl—bi, Sf6 — e8. 18. h3 —h4, Dd6 —f6. 19. Tgl — g3! (beli žrtvuje pešca za otvoritev linij), Ld7 X g4. 20. Tg3Xg4, Di6 X f3. 21. Ld3 —f5, Tc8 — d8. 22 h4 —h5!, Se8 — d6 (edina poteza!). 23. h5 Xg6, Df3Xf5 24. g6 X h7+, Kg8Xh7? (to je odločilna napaka, ker pride sedaj beli do močnega napada. Z D X h7 ali Kh8 bi se mogel črni uspešno braniti). 25. Tg4 —h4+, Kh8 — g8. 26. e3 — e4! (beli se izogne menjavi dam), Sd6 X X e4. 27. Sc3Xe4, d5 X e4. 28. Tdl — hI, f7—
—	!6. 29. Th4Xe4, Df5 — d5 (dama je bila v nevarnosti). 30. Te4 — h4, f6 — f5 (pretilo je Dg6), 31. Dc2 — e2, Td8 — e8. 32. De2 — h5, Dd5 —e6. 33. Th4 — f4l (s tem izsili beli menjavo dam in dobi obenem dva pešca), De6 — h6. 34. Dh5 X h6, «.7Xh6. 35. Thl X h6, Te8 — e4. 36. Tf4 X e4, 1 f5 X e4. 37. Th6 X c6, Ta8 — d8. 38. Tc6 — c4, j b6 —b5. 39. Tc4 — b4. Kg8 — f7? (boljše bi bilo Td8 — d5 z grožnjo Tf5). 40. Tb4 X b5l, Td8 X d4. 41. Tb5 —b7+, Kf7 — e6. 42. Kbl — c2l, a7 — a5. : 43. Tb7 — b6+, Ke6 — d7. 44. Tb6 —b5, a5 — a4. 45. a2 — a3, Kd7 — c6. 46. Tb5 — b8, Kc6 —c7. 47. Tb8 —f8, Kc7 — d7 — d7. 48. Tf8 —f4 in črni se je vdal, ker zgubi še enega pešca.
Problem št. 47.
R. Pratr.
Črni: Ki5, Tc2, d5, La2, b6, Sc8, P: g4 (7 fig.). Beli: Ka8, Ta4, d6, La6, h8, Sf4, f8, P: f3, g3, g6, h4 (11 fig.).
	a b c d e	f g	h	
8		g	§® d	8
7		B		7
6	i iiHf	• A m ž	m	6
5 4 3 2	lil Ulj ® «1 B j§P UP ffmim^	!? Vas |F	§§§	5 4 3 2
1	il m_M	B		1
	a b c d e	< t	h	
Mat v dveh potezah.
Gosp. prof. dr. Vidmar se je odločil, da bo za božič precej znižal ceno svoji knjigi »Sah« in s tem omogočil nakup te knjige tudi onim, ki do sedaj tega niso zmogli. Te ugodnosti se more po-služiti vsak, ki naroči knjigo pri avtorju, Aškerčeva ulica 1! d" 1 januarja prihodnjega leta.
Max Mell:
Pravljica iz raja
Preden je Gospod ustvaril zemljo, je poklical živali in jih vprašal, kakšna naj bo.
»Napravi jo, da bo ravna in velika, da je ne bo konca,« je rekel konj in veselo zarez-getal.
»Napravi jo, da bo debela in mehka,« se je oglasil krt, »da bom mogel povsod skozi.«
»Če ne bo polna vode in tekoča,« je menila riba, »bom imela malo veselja z njo.«
»Hočem ,da je polna visokih, špičastih gora!« je rekel orel. »Hočem čez nje leteti in dol gledati in na njih sedeti kakor na tronu.«
»Samo premajhne je ue naredi,« je prosila mušiea. »Prav velika naj bo, da bo imelo veliko mušic prostora na njej.«
Gospod jih je poslušal, ker jih je vse enako ljubil, velike in majhne in vsaki posamcg$i je izpolnil željo, in zadovoljne so bile s tam, kakor jo je napravil. Napravil je zemljo za konja ravno in veliko, za krta debelo in mehko, da bi mogel povsod skozi; napravil je dovolj vode, da bi ribe imele veselje, in napravil je tudi polno špičastih gora, kakršne je ljubil orel, in dovolj veliko, da bi mušice imele prostora za svoj ples.
In človek je videl, da je zemlja za živali prav napravljena, da pa Gospod njega ni vprašal, kakšno si želi. Tedaj se je obrnil na Gospoda in sc pritožil, rekoč »Vse stvari si vprašal, kakšna naj bi bila zemlja, samo mene nisi, zato tudi ne smeš misliti, da bom z njo zadovoljen, saj si jo ustvaril, kakršno one hočejo, in ne, kakršno hočem jaz!«
In Gospod mu je odvrnil: »Saj ti tudi nisi ustvarjen za to, da bi bil zadovoljen na njej. Ali imaš oči kakor živali uprte v zemljo? Živi na njej, a spominjaj se drugega doma, ki ga imaš. Za to si tu.«
In od tedaj hodi človek pokonci.
Uganke
Rešitve: Vprašaj
Vodoravno: 2. pek, 4. mesar, 6. las, 7. dan, 9. roj, 10. noč, 11. gaj, 12. car, 13. vid, 14 ton, 16. jez, 17. gos, 18. jod, 19. kal, 21. sej, 22. revež, 24. dim, 26. vol. — Navpično: 1. les, 2. pes, 3. kad, 4. maj, 5. ranar, 6. lok, 8. noj, 11. god, 12. cin, 13. voz, 14. tesar, 15. jok, 16. Dol, 18. jež, 20. led. 21. Sem, 23. vir, 25. sol.
Besedna uganka
Mož zmaguje, kadar govori, žena zmaga,
dar molči.
Zlogovna uganka
Iz zlogov: a, buš, i, ja, ma, man, met, na, na, o, o, po, po, po, ra, stol, še, ta, va, ve sestavi besede naslednjega pomena: 1. pustna prikazen, 2. žensko ime, 3. prebivavec Afrike, 4. Jezusov naslednik, 5. nadlega, 6. palica, 7. del drevesa, 8. del zidu.
Prve in tretje črke od vrha navzdol dajo pro govor.
Zlogovnica
ka-
Iz zlogov: an, ba, ca, ča, čer, 5i, do, gan, gor, ja, jaž, je, kar, ko, ko, 11, lin, lo, nec, ni, nje, nje, o, o, o, pa, pa, pe, pra, pra, ra, ra, si, te, te, ti, to, u, van, ve, ve, vek, za, ze, sestavi besede naslednjega pomena: 1. brisača, 2. voznik, 3. domača žival, 4. moško ime, 5. šport, 6. poljsko orodje, 7. ei ti zidajte, 8. poljsko orodje, 9. inoško ime, 10. nekdanji ud grškega naroda, 11. obed, 12. ročno delo, 13. posel, 14. kraj v Dravski banovini.
Druga in tretja črka v dobljenih besedah da6ita pregovor.
LOVCI!
Vse vrste orožja za lov, šport in obrambo, municijo najboljših svetovnih in domačih izdelkov Vam nudi po najnižjih cenah
Fr. Sevtlk - Liubliana
Židovska ul. 8 Tel. 33-78
Prodaja na veliko in malo Lovska društva dobijo inaten popust Zahtevajte cenike I
Dogodki oh naši severni meji
pod drobnogledom »Slovenčevega" poročevalca
Maribor, decembra 1934.
Dasi je avstrijska julijska revolucija končana in dasi so tudi avstrijski emigrantje že daleč od nas, se dogodki ob ln po revoluciji ob severni meji še živo komentirajo. — Obenem z avstrijskim je doživelo tudi naše obmejno ozemlje z avstrijsko revolucijo čisto svojevrsten dogodek, katerega detajli bodo še dolgo predmet živahnih gostilniških in kavarniških pogovorov. Za povprečnega opazovalca najnovejša doba ob meji sicer ni nudila kakih posebnih sprememb; bila pa je sa opazovalca tem zanimivejša, če je motril položaj pazljivejše, če je spremljal vsak gib ob meji z repo rte rsko pozornostjo in če se mu je posrečilo prodreti v skrivnostno podzemlje to in onstran meje: tedaj je moral uvideti, da je postalo življenje tod po julijski revoluciji živahnejše, kakor kedaj poprej.
Špijonaža cvete ...
Kakor hitro so se avstr. emigranti uta-borili po svojih taboriščih v Jugoslaviji, že so hoteli prodreti »domovinski« avstrijski krogi v vse tajnosti emigrantskega življenja v Jugoslaviji. In prihajali so čez mejo novi »emigranti«, se podali v posamezna taborišča in tam opazovali način življenja emigrantov, premotrili njihove odnošaje do domačinov in naših oblasti in končno, ko so mislili, da so svojo nalogo izpolnili, izginili iz taborišča. Vsem se to seveda ni posrečilo; niso prišli še niti y bližino taborišč, že so_ bili zavrnjeni in odpravljeni večinoma nazaj čez mejo. V akcijo je stopila tudi na-rodnosoei j al infcična proti-špdjonaža, ki je glede svoje preciznosti kmalu daleč nadkri-Bla avstrijsko »domovinsko«: še predno so se v »emigrant©« prelevljeni ljudje napotili n. pr. iz Celovca ali Gradca proti meji. že so bila njih imena, celo njih slike, v rokah vodstva emigracije v Jugoslaviji; to je potem ukrenilo svoje, da so bili napori avstrijskih informatorjev v mnogih slučajih brezuspešni, često pa zaključeni s prav mičnimi zgodbicami.
Pri avstrijski »domovinski« šjrijonaži in narodnosooialistični protlspijonazi je igral največjo vlogo Maribor: tu je bilo središče, kjer so se zbirale informacije, sprejemala in oddajala se je tu pošta, kovali so se novi načrti — vse seveda prikrito in raflnirano. Dogajali so se slučaji, da se je peljal iz Gradca v smeri proti Mariboru v kupeju eleganten gospod, opremljen z vsemi mogočimi priporočili za avstrijske obmejne organe. V sosednem kupeju, ali celo v istem, pa je sedel drug gospod z enakimi priporočali. Razlika 5e bila samo v tem, da drugemu gospodu ni nšla nobena kretnja prvega gospoda, najmanj seveda zaupni pomenki z obmejnimi organi v Špilju... Pa se je potem pojavil prvi gospod v kaki mariborski kavarni v neposredni bližini mize, za katero so sedeli narodni socialisti-emigranti; v takih slučajih pogovor emigrantov ni bil prav nič tih —in gospod pri sosedni mizi se je vrnil v Avstrijo s polno košaro »najnovejših in izvirnih* novic...
Včasih pa se je pripetil kakemu takemu gospodu vendarle neprijeten defekt; pred ■vsem če se je preveč sprijaznil z našim vb nom. Tako je neki tak Avstrijec — najprej je rekel, da je »Fachlehrer«, potem pa, da je >Privatdetektiv« — postal preveč zgovoren in v neki kavarni, ko je mislil, da je še v strogem »inkognitu«, rekel, da so »Die Win-dischen und die Haekenkreuzler die gleiche Pakaschc A se je žal prehitro zavedel svojega položaja, postalo mu je prevroče in je
—	izginiL
Emigranti posebne veste
Da so se našli med emigranti svojevrstni tipi, je razumljivo. Je pa bilo med njimi prav za prav malo takih, ki bi bili zlikovcL Taboriščna vodstva so namreč prekontroli-rala preteklost vseh svojih tabornikov in so svoje vrste temeljito prečistila. Vest pa, da gredo emigrantje v Nemčijo, je povzročila nov dotok emigrantov«. Pod to ime so se namreč skrili vsi tisti, ki jim v Avstriji iz kateregakoli vzroka ni bilo živeti (od političnih ali sodnih oblasti preganjani, brezposelni itd.). Mislili so namreč, da bodo emigranti v Nemčiji prav gostoljubno in prisrčno sprejeti in da bodo imeli tam pravi raj; zato so pobegnili iz Avstrije in se skušali — deloma uspešno, deloma brez uspeha
—	pridružiti emigrantskemu transportu v Nemčijo.
Zanimivo je tudi, da so bili med emigranti celo bivši borci proslule mariborske »zelene gardo«, ki jo je razgnal s Bvojimd fanti pokojni general Maister. Po zavzetju Maribora so se izselili v Avstrijo, ob revoluciji pa so se kot begunci zatekli v mesto, proti kateremu so se prej borili.
Nove »poštne linije«
Posebno poglavje tvori način, kako so občevali svojci iz Avstrije z emigranti v Jugoslaviji. Uvedena je bila stroga cenzura, skozi katero je moralo vsako sumljivo pismo, poslano bodisi iz Jugoslavije v Avstrijo, ali pa od tam v Jugoslavijo. Da so bile za organe okrog cenzuro posebno privlačne pošiljke z označbo Varaždina, je razumljivo. Korespondenca med emigranti in njihovimi avstrijskimi rojaki bi bila popolnoma nemogoča, če bi ti v svoji iznajdljivosti ne otvorili takorekoč svojih posebnih poštnih linij. Kljub vsej pazljivosti avstrijskih obmejnih oblasti se je vršdl po teh linijah živahen pisemski in denarni promet neopa-ženo skozi zastraženo obmejno ozemlje. Dnevno se je dogajalo, da je stopil na kako našo obmejno pošto avstrijski »poštni sel«, ki je odal na pošti cele sklade pisem, denarja ln paketov...
Pri poštnem prometu so igrali svojo posebno vlogo tudi tranzitni vagoni. Na gotovih mestih je često sfrčal iz vagona snop zvitkov, ki jih je čakajoča oseba pobrala^..
Pri prenašanju pošte po so m posluževali emigrantje tudi vseh mogočih trikov. Tako je n. pr. včasih kak emigrant nagovoril nič hudega slutečega našega d voy lastni k a, ki ie bil namenjen v Avstrijo. Emurrant «ra
je prosil, naj odda v Avstriji na pošto pismo, ki mu ga je izročil. Ko pa so potem avstrijski organi pismo, najdeno pri našem dvo-vlasnaku, odprli, so nastale navadno komplikacije, ki so se zaključile često prav neugodno za naše državljane, ki so bili večinoma priprosti podeželani — pri tem vso premalo previdni
Časopisne vesti — glavni informatorji za Avstrijce
Svojo posebno vlogo igrajo za avstrijske »domovinske« kroge vesti jugoslovanskih listov. Vsaka notica, ki se tiče avstrijskih emigrantov, roma v Avstriji — prevedena v nemščino — po gotovih potih in instancah;
Kakor bomba je delovala v Avstriji vest, ki jo je prinesel 16. novembra »Slovenec«, da se namreč emigranti hodijo iz Varaždina poslavljat na mejo od svojcev, ki prihajajo iz Avstrije. Še istega popoldne, ko je članek izšel, je že krožil — preveden v nemščino — pri vseh merodnjnih krogih v Celovcu, Velikovcu, Pliberkn in Labudu. Naslednjega dne pa je že bil izdan nalog, da se ne sme pustiti čez mejo v Jugoslavijo nikogar, o katerem bi se količkaj slutilo, da se gre poslavljat od emigrantov. In tako so nekateri emigranti zaman čakali v Dravogradu, Cmureku, Radgoni ali v taboriščih na svojce, s katerimi so imeli dogovorjene sestanke. A kljub vsej pazljivosti prepoved vendar ni dosegla svojega namena: vsak dan so prihajali Avstrijca čez mejo, najbolj kot potniki, trgovci in turisti; najbolj podjetna pa so bila pri tem — dekleta...
Avstrijska emigracija: najaktualnejši obmejni dogodek po prevrata
Odkar so Hitlerjevci začeli pribežavati v Jugoslavijo, in vse do njihovega odhoda v Nemčijo, jc bilo vse obmejno ozemlje pod vtisom avstrijske emigracije. Po prevratu tod še ni bilo dogodka, ki bi tako zainteresiral vse prebivalstvo. Saj pa so — poleg Varaždina — imeli od tega tudi naši kraji svoj dobiček: že dolgo nI bilo tako živahnega prometa, kakor teh par mesecev, kar so jih prebili pri nas emigranti. Po cestah, ki so prej zamirale, so zopet pogosteje drčali avtomobili, v vlakih je bila izredno dobra zasedba, obmejne pošte so ponekod svoj promet kar podesetorile; največ pa vedo povedati o poživljenem prometu gostilničarji, re-stavraterji in hotelirji. Ves ta promet je dosegel neposredno pred odhodom Hitlerjev-oev v Nemčijo svoj vrhunec.
Zatulili pa sta v sušaški luki sireni dveh nemških parnikov, ki sta odpeljala na sever pred meseci še tako temperamentno, a sedaj popolnoma strto in v usodo vdano avstrijsko narodno-socialistično mladino; z njo pa sta parnika odnesla tudi ono romantiko naših obmejnih krajev, ki jim jo je dala avstrijska emigracija.
In naši obmejni kraji so zaživeli zopet svoje staro enakomerno življenje...
Oddahnil pa si je tudi neki gospod v mariborski Gosposki ulici, pri katerem je bila urejena nekaka poštna centrala; tu so se stekale vse tajne postne linije med Avstrijo ter njeno emigracijo v JugoslavijL
Predavanje generala Denikina
Predavanje generala Denikina dine 14. t. m. v dvorani Tivolija v Ljubljani sta otvorila kratka nagovora g. generala Bogajevskega iin g. prof. Kopdilova. V imena Zvetze ruskih častnikov in rusk kolonije sta pozdravila uglednega gosta, priznanega vojnega zgodovinarja, čigar dela ponatisnejo tudi v Moskvi, zaslužnega vojskovodjo med svetovno vojno iin organizatorja oboroženega bora z boljševiki, junaka grozovitega Ledenega pohoda. General Denikim je podal v izčrpnem dveumem predavanju pesimistično sliko sedanjih zapletenih mednarodnih razmer, pri čemer je pokazal zelo velilko poznanje mednarodne politike in ostroum no presojanje. Zaključni niz njegovih izvajanj je označil edino stališče, ki ga ruski emigraciji narekuje ponos in domovinska ljubezen. Natlačeno polna velika tivolska dvorana je z viharnim navdušenjem pozdravila govornikovo sklepno izjavo o prenagljenosti onih grobarjev, ki bi tako radi pokopali nacionalno Rusijo. Razen polnoštevilno zbrane ruske kolonije so poslušali predavanje zastopniki naše vojske, potem nekdanji »Sibir-jaki< iin veliko domačega občinstvu.
Potem ko je govornik poudaril vzroke neuspeha borbe proti boljševiški revoluciji, to je v glavnem notranjo razdvojenost nacionalne Rusije in ratkovidno sebično politiko evropskih velesil, je prešel na sedanji mednarodni politični položaj. Prepričan je, da vojna, ki ho zopet in še bolj svetovna ko prejšnja, visi v zraku. Nemčija se z vso silo pripravlja nanjo in postavi lahlko na noge 5 % milijona izvrstno izvežlbanih vojakov s 3000 letali. S tehničnimi pripomočki jo danes, ko se je Rusija od nje oddaljila, oskrbujejo švedske, holandske. danske, angleške in ameriške tovarne. Dočim so vojni izdatki Francije manjši od onih 1. 1914, so nemški višji in zrn asa jo 70 odstotkov vsega proračnma te »obubožane« države. Francija se ne more več zanašati na Poljsko, ki upa na Ukrajino z Odeso, dočim so si Nemci izgovorili popolno prostost na Baltiku. Nemci eo tudi v pogajanjih z Japonsko. Predavatelj je poudarjal tudi dvoumno vlogo Italije v mednarodni politiki in je prepričan, da, četudi imamo vedno več pogodb, bodo v odločilnem trenutku pomenile le krpo papirja; pogodbe bodo kvečjemu vojno nevarnost za izveš tein čas odgodile. Zelo zanimiva so bila potem izvajanja generala Denikina o dalj.njevzhodinem vprašanju, v katerem se je pokazal za pozinavalca prve vrste. Nihče ne ve, je dejal, kaj pripravlja vzhodna sfinga. Spor med Rusijo im Japonsko ne bi ostal omejen na te dve državi, ampak bi se požar takoj razširil na ves svet. Nc samo, da Japonsko na vso moč podpira Nemčija, japonski načrti so danes prišli v konflikt z vsem svetom. Japonska danes vodi ves nebelo-koži svet. Neodvisna Indija niso več nobene samje, ampak realna postavka, za katero stoji Japonska. Le-ta je danes na poti tudi italijanskim stremljenjem v Afriki in ogroža tudi Francijo. Stoji pa za njo vse, kar sovraži belo raso, izvzemši zaenkrat samo še Kitaj, ki edini daje upanje, da se lahko obračun v Aziji zavleče. Predavatelj je odločno zavrnil one ruske emigrante, ki se postavljajo na stran Japoncev, kajti načrti rumenOKožcev ogrožajo ruski narod kot tak. Japonska sega po vsej Si-oiriji, katere bi sicer zaradi njene klime ne
Kamnik
Gasilska knjižnica. Kakor smo izvedeli, je na zadnji gasilski seji nekdo predlagal, naj bi ustanoviti v Kamniku še knjižnico gasilnega društva. Imamo namreč že tri javne knjižnice, ki imajo vsaka svoj krog Članov in četrte prav nič ne potrebujemo. Predlog po ustanovitvi gasilske knjižnice diši baje po neki prikriti borbi proti kamniSkim knjižnicam, katero so napovedali že lani z nameravano ustanovitvijo velike knjižnice, ki bi jo — tudi baje — vodila občina. Radovedni smo, kaj bodo rekli na to vest naši meščani.
Za dom dobite pristno primorsko črnino po 7 Din pri »Zlati kaplji« na Vrhpoljn.
V Jaršah bom otvoril 20. decembra r Vetka-vrhovem mlinu novo trgovino, založeno s špecerijskim, manufakturnim in galanterijskim blagom. Za obilen obisk se oriuoroča Zdravko Vedlin.
moigla kolonizirati, pač pa aksploatirati njena neizčrpna bogastva, ki so daleko večja od bogastva Amerike.
Predavatelj je svaril Francijo pred sovjeti, kar stališče le-teh je in bo ostalo dvorezno in na njihove obljube in obveze ne smemo ničesar dati. Njihova »Mladinska internacionala« raje dalje, pa še prav posebno v Franciji, kjer je združena socaaLdemokratsko-komunistična levica navdušeno vzklikala moskovskim vojnim letalcem, dočim je pri velikih vajah francoske zračne vojske kričala »Doli!«. Predavatelj je obenem obsojal kratkovidno politiko Poljakov in opozarjal, kako nezanesljiva je Hitlerjeva Nemčija tudi, kar se tiče odinosov do Jugoslavije, kateri se dobrika, je pa ob priliki debate o marsejskem zločinu pokazala, da so njene simpatije sle jk opre j na strani Madjarov. General je na koncu zopet dal izraza svojemu trdnemu prepričanju, da se bo v Rusiji v do-glednem času otvorila nacionalna fronta proti boljše viški.
Tudi kdor morebiti ni delil povsem presda-vateljervega pesimizma v presojanju sedanjega mednarodnega položaja, je odšel od tega večera z globokim vtisom zaradi tehtnosti, izvirnosti in zanimivosti podanih misli in perspektiv velikega ruskega rodoljuba
9Keinl~caj
direkten uvog
Ponedeljek 17. dec. - delavnik
Železniška uprava objavlja, da je ponedeljek, dne 17. dccembra 1934, smatrati za delavnik; vsled tega vozita ta dan na progi Novo mesto—Ljubljana gl. kol. potniška vlaka št. 9212 iin 9215 t. j. odhod iz Novega mesta ob 4. uri 40 minut in prihod v Ljubljano gL koL ob 7. uri 1 min. ter odhod iz, Ljubljane gL kol. ob 11. uiri 55 min. in prihod v Novo mesto ob 14. ari 16 min. Nadalje vozita na progi Ljubljana gl. kol,—Kranj—Tržič vlaka št. 922 in 921, t j. odhod iz Ljubljane gl. kol ob 6. mri 3 min, in prihod v 1 ržič ob 7. uri 29 min. ter odhod is Tržiča ob 5. uri 54 min. in prihod v Ljubljano ob 7. uri 14 min. Nadalje vozi na progi Tržič— Kranj vlak štev. 8523 t. i. odhod iz Tržiča ob 7. uri 40 min, in prihod v Kranj ob 8. ari 6 mio, ter izostane vlak št 8511, t j. odhod iz Tržiča ob 6. mri 44 min. in prihod v Kranj ob 7. tari 10 minut.
Iz istega razlaga ne voca v nedeljo dne 16. decembra 1934 na progi Jesenice—Rateče-Plant-ca vlak štev. 8618, L j. odhod « Jesenic ob 20. mri 56 min. in prihod Rateče-Planica ob 21. uri 56 min, ter vlak štev. 8621, t j. odhod iz Raiteč-Plamice ob 20. uri 7 min. in prihod na Jesenice ob 20. mri 45 minut
Končno ne vozijo vlaki v ponedeljek, dne 17. dec. 1934 na progi Kamnik mesto—Ljubljana gl. kol. vlak štev. 9417, t. j. odhod Kamnik mesto ob 19. uri 38 min. in prihod v Ljubljano gl. kol. ob 20. mri 30 rain_ in na progi Maribor gl. kod.—Brezmo-Rilvn ica vlaka štev, 9002 in 9023, L j. odhod iz Maribora gl. koL ob 14. mri 40 min. in prihod v Brezno-Ribnica ob 15. mri 32 min. ter odhod iz Brez.na-Ribnice ob 18. uri 20 min. ter prihod v Maribor gl. koL ob 19. uiri 17 minut
Tovarna skladišča im vsi uradi nradujejo normalno kakor vsak delavnik.
Zobozdravnik
DR. JOŽE MUSTER
špecijalist za bolezni ust in zob Novi (TurfaSkl trg) 4./1I.
Ord. 8—14. 17—19.
Za državne upokojence
Zakon o uradnikih (D. Z.) z dne 31. marca 1931. 1. določa v § 133., da se ustanavlja za rodbinske pokojnine civilnih uradnikov in ostalih državnih uslužbencev uradniški pokojninski »klad. Ta sklad upravlja državna hipotekama banka. V ta sklad morajo vplačevati (po § 136, leg. cit. ne samo aktivni državni uslužbenci, marveč tndi upokojenci, kar je vsekako edinstven primer v moderni zakonodaji o ureditvi pravnih odnošajev državnih nameščencev. Mesečni prispevek znaša 5% od osnove za vplačevanje. Glede upokojencev določa § 136. u. z. v točki 3): Pri upokojencih so osnova njih zadnji aktivni prejemki, po katerih jim je odmerjena pokojnina.
Po preteku celih treh let, odkar je stopil v veljavo zakon o uradnikih, je prišla hipotekama banka na misel, da se morajo vzeti na podstavi navedenega § ur. zak. za osnovo, od katere se pobirajo 5% ni mesečni prispevki v uradniški pokojninski sklad, tudi tisti upokojenčevi aktivni prejemki, od katerih se mu osebna pokojnina sicer n i odmerila, od katerih bi se pa mogla odmeriti, če bi bili izpolnjeni gotovi pogoji, (n. pr. službena doba).
Res je nato — po navedenem povsem neme-rodajnem tolmačenju zakonskih določil po drž. hipot. banki — prejelo na tisoče državnih upokojencev obvestila finančnih direkcij, da se jim bodo odtegnili za vso triletno dobo (za nazaj) znatni zn&ki. To se je tudi zgodilo. — Zdi se, da so pa bili le redki tisti, ki so izpodbijali protr-postavnost teh odtegljajev s tem, da so povzročili inštančne odločbe, ki jih je bilo potem mogoče izpodbijati v postavnih rokih s pritožbami. — V konkretnem primeru je povzročil državni upokojenec I. I., da mu je izdala finančna direkcija v L. formalni odlok s pravnim poukom o pravici pritožbe na ministrstvo za finance. V tem primeru je šlo za pritožbo, ker mu je bil odmerjen naknadni prispevek v uradniški pokojninski sklad od 15% nega poviška osnovne plače po uradniškem zakonu iz 1. 1923., ki mu pa ni bil vštet v pokojnino, ker z dnem upokojitve ni doslnžil polnih 35 let ▼ civilni državni službi, vojna leta pa ne štejejo v to dobo. —
Ministrstvo za finance je pritožbo zoper odlok finančne direkcije zavrnilo kot neosnovano. Zoper ministrski odlok je naperil državni upokojenec I. I. tožbo na državni svet zavoljo protizakonite odmere 5% nega prispevka v pokojninski sklad tudi od tega v pokojninske prejemke ne vštetega jioviška, ker so bile z odlokom ministrstva kršene pristoječe mu pravice upokojenega civilnega državnega uradnika.
V svoji tožbi na d. s. je oprt na jasno dolo-Čflo § 136: 3 zak. o nradn. I. I. poudarjal, da morejo tvoriti osnovo za vplačevanje v pokojninski sklad samo tisti zadnji aktivni prejemki, po katerih Je bila odmerjena pokojnina, ki so bili torej osnova za odmero osebne pokojnine. To pa 15%-ni poviSek ni bil! — Vsakomur mora biti vendar jasno, da Je mogoče obdavčiti ali kakorkoli obremeniti samo tiste efektivne dohodke ali prejemke, ki jih partlclpfjent res in dejanski imia in uživa, ne t>a takih, ki iih ie nekoč sicer
Važna razsodba državnega sveta
imel, a Jih je kasneje po izstopu iz aktivnega službenega razmerja kot po zakonskih določilih nevštevne v pokojnino zgubil. — Saj vendar zakon v § 272. tako jasno pravi in izključuje vsak dvom, da so osnova za odmero 5%-nega pokojninskega prispevka merodajni samo tisti prejemki, ki so bili osnova za odmero osebne pokojnine.
Te navedene utemeljitve v tožbi na državni svet je zaključli tožitelj I. L tako: Iz navedenega izhaja, da je
a) interpretacija zakona po za to sploh ne kompetentni Državni hipotekami banki pogrešna in pravnopomotna, dalje da je
bija
b) odlok ministrstva za finance, ki ga izpod-I. I. s pričujočo tožbo, v zakonu neosnovan.
im je ž njim kršen zakon o uradnikih.
Razsodba.
Državni svet je t razsodbo štev. 24.209 od 5. novembra 1934. 1. razveljavil rešenje (po-ništeno je rešenje) ministrstva za finance štev. 28.036/1 od 14. julija 1934 — ter je torej ugodil tožbi drž. upokojenca I. I. v vsem obsegu.
V svoji rešitvi je državni svet uvaževal vse v prednjih izvajanjih navedene utemeljitve in zakonske določbe dotičnih paragrafov ter končno-veljavno izrekel razsodbo z rešitvijo: Povišek 15% od osnovne plače (pri tožeči stranki I. I.) ne prihaja v poštev pri osnovi za vplačevanje v uradniški pokojninski sklad.
S tem je torej tožbi ugodeno v vsem obsegu odlok ministrstva za finance pa nadomeščen s pričujočo rešitvijo odn. z razsodbo državnega sveta.
Razsodba je pač načelno važna, toda velja individualno (osebno) samo za tistega poedinca, ki si sam izvojuje svojo pravico s pritožbo odnosno s tožbo po pravilnem upravnem postopanju.
F. K—n
Novo mesto
Prošnja dobrim srcem. Predstojništvo žon-sike bolnišnice namerava tudi letos prirediti malim nebogljenčkom, ki se tn zdravijo, »kranuno božičnico. Da bodo ti otroci vsaj malo čutili, da je božič in dn se jih je tudi v bolnišnici spomnil mali Jeszušček, bi jih predstojništvo rado razveselilo z malim darom. Zato se obrača na radodarne meščaine p prošnjo, naj na male bolne revčke darujejo Kako malenkost. V prihodnjih dneh se lx> oglasilo nabiralka darov. Nc zamirajte ji vrat. V imenu Novorojenega darujte kako malenkost, saj bo 7, veliko hvaležnostjo sprejet vsak najmanjši dar.
Vijolicc cveto še vedno. Na več krajih so jih dobili ljudje.
KAKO PRIJETNO BO NA SVETI VEČEfl doma okrog PHILIPS-radia, ki g« dobite na male ln ugodne obroke pri M. V A H TA B - NOVO MESTO
Po slovenski domovini
Celie
& Na rojstni dan viteškega kralja Aleksandra I. Zedinitelja bo jutri v ponedeljek ob 8 zjutraj v opatijski cerkvi žaina služba božja; nato bo v pravoslavni, ob 10 pa v evangeljski cerkvi.
JSr Rartfhesite zastave. Mestno pogl a varstvo v Celju prosi vse hišne posestnike, da bi jutri, v ponedeljek, na rojstni dan blagopokojnega kralja Aleksan Ira I., razobesili na svojih hišah državne zastave na pol droga.
& Za reveže okoliške občine. Celjska okoliška občina bo dala vsakemu svojemu revežu za božič 50 Diu podpore. Tako je bilo sklenjeno na seji ubožnega »klada.
& Celjske trgovine bodo jutri, v ponedeljek ves dan odprte, danes teden, v nedeljo pred božičem, bodo pa odprte do 12,30.
gr Obračun celjske okoliške občine za proračunsko leto 1933 in prve trt dvanajstinc 1934. Na občinski seji okoliške občine v petek je bil podan tudi obračun o občinskem gospodarstvu za proračunsko loto 1933 iu prve tri dvanajstiuo 1934. Po tem proračunu je bilo predvidenih izdatkov 1,972.123 Din, v resnica pa je bilo izdano 811.186.56 Din. Dohodkov je bilo v proračunu predvidenih 1,973,123 Din, prejetih dohodkov je pa bilo 1,940.616.66 Din. Prebitek dohodkov znaša 154.431.10 Din. Za prve tri dvanajstlne letošnjega leta so bile pa številke na.sleduje: Izdatki, v proračunu predvideno 493.030.75 Din, izdano v resnici 364.275.85 Din. Dohodkov je bilo v tem času predvidenih 493.2R0 Din, prišlo pa je 570.326.20 Din, tako da znaša prebitek za prve tri mesece letošnjega leta 206.050.35 Din.
0 Odklonjena prošnja za novo rastlino. Okoliška občina je zavrnila prošnjo Zidan-šek Frančiške, trurovke na Sp. Hudinji, ki je prosila za gostilniško koncesijo. Občinski odbor je izjavil, da za to ni lokalne potrebe.
0 »Celjski Studio,< pripravlja kot tretje delo v tekoči sezoni Fr. Ks. Meškovo 'judsko igro v treh dejanjih »Pri Hrastovih* v režiji g. mag. Fedorja Gradišnika. Skušnje so v polnem teku ln bo premijera dne L januarja 1935.	. .. , .
& Božičnica Vineeucijeve konference. Vlncencijeva konferenca bo priredila danes teden ob pol 4 popoldne v veliki dvorani Ljudske posojilnico božičnico za svoje ppd-pirance. Vabimo občinstvo, cla se te božične akademiie udeleži polnoštevilno.
e.r Damo pomrl Nudijo se vam priznane dunajske novosti v frizuri, železni in vodni ondulicljl, trajnih kodrih, speoaluem barvanju a blondira-nju las i K) najnovejši preizkušeni metodi z Dunaj*. Nizke cene. Cenjenim damam ee priporoča frizerski salon Frajle Franc, Celje, Kralja Petra cesta 24.
iS Božična darila, in sicer: razne slike, albume, spominske knjige, nalivna peresa, pisemski pap+r v •blokih ln kasetah, najrazličnejše knjige itd., nadalje: jaslice, okraske za božična drevesca in božične razglednice dobile v največji izberi po konkurenčnih cenah v Mohorjevi knjigarni, Prešernova ul;ra 17.
0 Pometamo! Vse blago lanskega leta In kar ni več moderno, hočem prodati za božičnico, in sicer za veako eeno, samo, da pride is trgovine. Stermeeki, Celje.
Razstava novejše slovenske umetnosti
j kolekciji A. Kosa r Celja.
Od pretekle nedelje naprej do 16. t m. imamo v Celjskem domu razstavo slik in kipov v priredbi A. Kosa iz Ljubljane, prireditev, ki po svojem obsegu in vrednosti največ prinaša kar smo do danes tovrstnega gradiva spoznali. V Celju še nikoli ni bilo umetniške razstave, ki bi pokazala našim ljudem tako obsežno zbirko skulp-ture, saj so zastopana dela Pirnatova, T. Kosova, Goršetova, Lobodova in Zaj-čeva. Posebnost razstave je nadalje kolekcija Jamovih slik, ki vzbuja izredno zanimanje predvsem pri občinstvu, ki še do danes njegovih del ni videlo. Vaa prireditev je v celoti kar najbolje posrečena in ustreza svoji propagandni svrhi docela, Baj so tudi letos v nekaki revijalni obliki predstavljeni številni slovenski mojstri, tako M. Sternen, A. Zupanec-Sodni-kova, H. Smrekar, R. Jakopič, F. K leni en čič, D. Inehiostri, M. Gaspari, F. Zupan in Ivan in Bruno V a v p o t i č. Pridružil te je h koncu še A. T r s t e n j a k , ki ga pri nas še nismo videli, slikar, ki je na ta način obiskal iz Prago vsr tri mesta Slovenije (prihaja sedaj z ljubljanske razstave »Brazde«). Trstenja-kovi akvareli in gvaši izražajo zelo visoko slikarsko kulturo in so moderno občutene, vsebinsko stvarne in oblikovno poimpresijonistične rešitve krajinarskega problema. Vsi imenovani slikarji so kar najznačilnejše zastopani, zbrani v dobro zaključeno celoto, ki Se vedno poudarja krajinarsko in tihožitno osredotočenje naše snovne izbire, oblikovno pa je videti, da so pota naših likovnih umetnikov po večini, kar jih je tukaj, ostala stara in preizkušena. Zrelost v tem smislu je pečat naših kolektivnih razstuv in zato se občinstvu ne bo težko odločiti glede sprejemavatija in nabavljanja prikazanih del.
Posebne omembe so pač vredna kvalitetno najvišje stoječa kiparska dela Pirnatn in T. Kosa. Oba se odlično ndehtvujela v portretni skulpturi, iiioc njune karakteristike, celokupne formalne rešitve in na izrecno plastičnem občutju zgrajene kompozicije prepričujoče tako izredno, kakor jo le redkokedaj srečujemo. Želeti je, da doživi raz-stnva vsestranski uspeh v Celju, ki bo odslej 8 pomočjo Kosovih prireditev letno informirano o razvoju večine naših mojstrov.	—e. —o.
Trbovlje
Boiifne dogodke v lepih slikah bomo gledali •toneš popoldne v Društvenem domu in zraven še kaj lepega slišali. Pridite!
Nesreča. Rudarju Bieneli Štefanu je v jami med vozički stisnilo nogo in mu jo strlo pod kolenom. Prepeljali so ga v tukajšnjo rudniško bolnišnico.
Prepoved alkoholnih pijač. Zsrad' vojaške zaprisege obvezancev iz tukajšnje in hrnstniško-aolske občine je prepovedano danes do mraka točiti opojne pijače.
Odlikovan je b'1 * redom «». Snve V. vrste tukajšnji učitelj g. Kuhar Anton, ki že 37 let službuje v Trbovljah. Gestilamoi
Slovenska Bistrica
Te dni je slavil šostdesetletnico svojega rojstva .-.uaiii in spoštovani sJovenje-bistriški občan in občinski svetovalec, pekovski obrtnik gosp. Franc Vavpotič. V krogu svoje ljubeče in vdane družine je dočakal leip življenj. :iki jubilej, ob katerem mu vsi iskreno čestitamo, Franc Vav-potič je začel evojo oibrt v Mariboru leta 1906. To je bila vso predvojno dobo prva in edina slov. pekarna t Mariboru. Mnogo je moral prestati preganjanja iu premagati velike ovire, toila z njemu lastno on t igijo ui vztrujiKistjo ter s podporo mariborskih Slovencev je vzdržal kljub vsemu pritisku nemške okolice in nemških oblasti. Do leta 1925 je vodil svojo obrt v Mariboru, nakar se je po-e-selil v svoj lasten dom v Slov. Bistrico, kjer mu obrt pod odličnim njegovim strokovnim vodstvom in ob neumornem delu lepo proč vita. V Slov. Bistrici ga spoštujejo in cenijo vsi meščani. z vselil srcem pa ga ljubijo reveži in nbož-ci od blizu in daleč. Njegova radodarna rok« je vedno odprta bednemu človeku in ni še bilo reveža, ki bi odšel iz njegove hiše brez daru in lepe besede. Je pa tndi vzor očeta in živi s svojo blago gospo soprogo v najlepši zakonski harmoniji v krogu svojih pet otrok, od katerih ie najstarejši sin Franček vrl dopisnik našega lista. Želimo jubilantu, vzornemu krščanskemu možu, ki je že nud 20 le>t naročnik »Slovenca«, dn bi dočakal še mnogo življenjskih jubilejev v zdravju in veselju ter neskaljena sreči!
rm v« »
1 rzic
Spominska plošča. V Tržiču se je rodilo ln delovalo že mnogo slavnih mož, a spominske plošče doslej še niso nikomur postavili. Pretekli teden pa je bila vzidana na pročelje mestne ubož-nice v Cerkveni ulici prav lepa spominska plošča z napisom: V spomin narodnemu delavcu Anton-Markunu. Na plošči je vtisnjeno zlato kladivo, ki ga ovija lipova vejica in rojstni ter smrtni datum moža, ki ima prvi spominsko ploščo v Tržiču. Pokojni je bil doma nekje v bližini Kranja in je bil v Tržiču ia kočijaža v Pollakovi družini poleg cerkve sv. Andreja. Bil je med soustanovitelji »Slovenskega bralnega društva«, ki je pred nekaj leti skrajšalo svoj naslov v »Bralno društvo«. Umrl je kot občinski revež v tržiški mestni ubožnici dne 1. maja 1932, star 75 let. Spominska plošča, ki je res lepo izdelana, je dobila že prve dni mnogo gledalcev, ki pač pričakujejo tudi kakšne slovesnosti odkrivanja plošče, kjer bo podan gotovo tudi točnejSi obris moža, ki je jki smrti dosegel v Tržiču tako izredno upoštevanje.
Skolia Loka
V znanimi kino-lokalu «e danes dvaikrait predvaja film o »Marsejski tragediji« oziroma o pogrebnih svečanostih blagopok. kralja Aleksandra 1. Zedinitelja; pri isti predstavi pa se kaže tudi film o »Tarzanu«. — Čudimo se, da se najdejo med ljudmi tako konfuzni pojmi o pieteti, za katero je treba tudi kako žrtev do-
prinesti R azliifcni so okimi... Pieteta in meh v isti meh'
Lepo adventno ubranost bo napravilo na vsakega skioptično večerno predavanje znanega predavatelja g. Vinka Zorca iz Ljubljane; predaval bo o znamenitih »Marijinih božjih polih v svetu«. Nastopi baje tudi pevski »bor. Začetek ob 20 v Društvenem domu.
Več kot mesec dni posluje »Ljudska kuhanja« na Spodnjem trem, pa eo še mnogi, ki za to ustanovo ne vedo. Namen njen je dajati abo-nentom čim cenejšo hrano, ki je treh vrst. Najcenejše, pa tečno kosilo je 3 Din. — Ta ustanova je poleg delavcem namenjena tudi nameščencem in uradnikom. Nikdo »e ne bo kesal, če se aboniTa, zlasti še, če se abonira ua celodnevno hrano.
Kočevje
Kočevska podružnica »Rdečega križa« je
priredila v kino-dvorani hotela »Trst« dobrodelno predstavo. V ta namen si je nabavila 2 filma in sicer film o kraljevem pogrebu in prosvetni film »Gsvojevalci planin«, ki prikazuje veličastno plezalno turo na Materhorn. Predstave so bile v sredo in v četrtek. Obisk je bil ogromen. Kljub slabemu vremenu so prišli gledat šolski otroci iz vseh okoliških vaških , šol. Pred vsako predstavo je g. podružnični | predsednik kratko popisal nvarseisko tragedijo in očrtal vzgojno-etični pomeri planinstva.
— Pretep na Marijin praznik. V Borovcu pri Kočevski Reki je prišlo na Marijin praznik v , gostilni Jožefa Briškega do ostrega prepira in ' prelejia med fanti iz Ravn in iz Inlaufa. Eden ! izmed vročekrvnežev je razbil gostilniško sve- I tilko, nakar so se pretepali in razbijali steklenice, šipe, stole in mize. Pretepači, ki jih je bilo 6, so napravili gostilničarju za kakih 600 Din i škode.	;
VIČ
Božičnica. Tudi leto« se bo vršilo božično obdarovanje otrok, ki bo v nedeljo, dne 23. t. j m. v šolski telovadnici v novi šoli ob pol -J po-poldne. Pri akciji za obdaritev sodeluje viška | občina in vsa viška dobrodelna in prosvetna , društva, ki so prevzela nalogo pobirati prispev- I ke v denarju in blagu. Nabranega je bilo dose- ' daj precej denarja, tako da bo mogoče obdarovati nad 100 otrok, ki bodo dobili čevlje in obleko. Za '»boje se je nabavilo res dobro blago, ki ga bodo domači obrtniki izdelali. Tako bo letos odpadel neprijeten očitek, da se ne vpošte-va domačega obrtnika pri podeljevanju naročil. Ol>darovanja potrebne šoloobvezne otroke je določil 23-članski odbor, ki je po temeljitem orešt udiranju- ra/mer odbral najpotrebnejše. Med otroci vlada veliko veselje, ker sedaj že pomerjajo pri viških obrtnikih obleko in čevlje.
V korist »Božičnice« priredi Ljudski oder Vič danes ob 8 zvečer v Društvenem domu s sodelovanjem Pevskega krožlka Vič predstavo »Lupo Vido«, h kateri z ozirom na namen vabimo vfe prebivalstvo.
Spomenik padlim vojakom viške fare je zagotovljen. Pripravljalnemu odboru so sredstva , za spomenik v toliko zagotovljena, da lahko } načne vprašanje, kje in v kakšni obliki naj bi , se postavil.
Popolno pismo iz Litije
Oni dan sem imel v Litiji posln ln sice«r na »odniji. Ker še nisem nikdar bil v tem lepem zasavskem kraju, eem moral na trgu vprašati, kje je sodnija. Pokazali so mi smer mimo So-kokkega doma. Tam ugledam dve veliki stavbi, grem mimo prve, nikjer nobenega napisa, na drugi tudi ne. K sreči se pojavi na pragu druge lepe stavbe moj znanec iz šolskih lot, vedno prijazna in vljudni šolski upravitelj g. Dragotin Rostohar, ki mi je pojasnil, da jc prva stavba sodnija, v kateri jc nastanjena tudi davkarija. Po prevratu ®o ua pročelju odstranili dvogla-ve^a avstrijskega orla, novih napisov pa po 15 letjh od ustanovitve naše države menda še niso utegnili na stavbe namestiti, tako da je okrajno sodišče kakor tudi davčna uprava brez napisov. Litijska osnovna šola jm ima čisto gori pod streho napis ljudske šole, ki pa ni dovoli viden in bi bilo gotovo umestno, da krajni šolski odbor jvoakrbi za napis na dvoriščni strani, kjer je sedaj edini vhod za šolsko mlade ž.
Ko sem se potem ponoči odpravil čez morst na litijsko postajo, je bilo temno ko v kozjem rogu, ker Litijčanom sveti električna luč, katero dobe na neki žagi, le do pol ene ponoči, potem pa ugasne tudi javna razsvetljava. Ves srečen, da se nisem na ra/aiih različno oblikovanih trotoarjili ponesrečil, ker imajo ti litijski trotoarji neko značilno posebnost, da niso nikjer izravnani s cesto, ampak ostro odsekani, sem srečno prironml čez most do postaje. Tam me je pa čakalo novo izmenadenje; kmalu bi padel. Meti lipami sem potem ugotovil, da je napravljeno betonsko stopnišče tako nerodno, da se čudim, da se še nihče ni obregnil ob no dostatek, da ni na teim mestu prepotrebne razsvetljave. Najbrže so se pa Litjani v poslednjem času vsled krize tako odvadili po noči prihajati iz. Ljubljane in po policijski uri sedeti v prijaznih litijskih krčmah, da jih niti mah) ne moti, da po 12 uri v Litiji ni več luči. — Na tujce pa to pomanjkanje javne razsvetljave napravi skrajno mučen vtis. Zato sem m nenja, da mora oblast, v tem siučaju občina, ' vos k r bet i, da bo vsaj do prihoda ponočnega vlaka po litijskem trgu vsaj skromna zasilna razsvetljava.
No<sruciiaiIo
Hotel - pension
„OLYMPIC"
rta Bledo dam. v najem
Več pove lastnik
A. BREZNIK. Ljubljana, Aleksandrova 7
Radium zavod v Ljubljani
Načrt ustanovitve zavoda za zdravljenje z radijem
Nujnost ustanovitve zavoda za zdravljenje z radijem v Ljubljani, v katerem bi se zdravili vsi oni nesrečneži, oboleli na raku, ki danes iščejo, duševno in inaterijelno strti, tozadevne pomoči v inozemstvu ali sliuiih zavodih sosedne banovine, menda ni treba posebej poudarja M. Tudi ni na-oien pričujočega spisa to utemeljevati, kajti o tem izčrpno poroča predhodni članek gospoda predsednika naslovnega društva, temveč smatrajmo današnje razmotrivanje kot poziv, kot obupen klic vsem onim, ki so danes v stanu in moralno pozvani realizirati ta človekoljuben načrt.
Ljubljanski pododbor si je takoj spočetka svojega delovanja stavil dvoje nalog. To bi bilo v prvi vrsti prosvitljevanje naroda glede rakovega obolenja z ozirom na njega zgodnje in pravočasno spoznavanje in uspešnost zdravljenja, ter v drugi vrsti napeti vse sile in ne prej mirovati, doMer ne dosežemo tudi možnost, da lahko nuuitno vsem, tudi najrevnejšim slojem uspešno in moderno zdravljenje doma. Jia prvem delu te naloge se uspešno deluje, drugi pa čaka še nujne rešitve. Zato s'opamo danes pred javnost z realnim načrtom in primernimi predlogi ter s prošnjo dobrih nasvetov in podpore, bodisi morali e al! materijelne.
Naš načrt je sledeči. V Ljubljani, univerzitetnem mestu ter mestu največjih sanitetnih ustanov v dravski banovini, kamor že več desetletij gravitira ves težji bolniški materijal, naj so ustanovi zavod za zdravljenje z radijem pod imenom Fadium zavod v Ljubljani. Ta zavod naj se vključi teritoriju obstoječih državnih zdravstvenih zavodev kot samostujen oddelek, opremljen naj bo z vnemi sodobnimi v stroko spadajočiml zdravilnimi pripomočki, načeluje naj mu ppeci-jaino naobražen radijolog z izvežban"m osobiem. To bi bil v glavnem predlog, katerega stavi društvo javnosti v realno-materijelno razmotrivanje in kateremu bt dodali aproksimotiven proračun, da Ista nvidt možnost reali .acije te humane in prepotrebne ustanove.
Parcela bi se menda dobila v območju obstoječih državnih zdravstvenih zavodov — brezplačno.
P o 8 1 o p j e bi moralo biti zgra jeno z ozirom na celokupno število prebivalstva dravske banovine in po Izkušnjah mednarodne statistike za rakova obolenja tako, da bi obsegalo preko 40 bolniških postelj, vse potrebne pritiikline in bolniško ter najnujnejšo laboratorijsko opremo, za kar je proračunjeno dva milijona dinarjev.
Nabava 300 mgr radija, ki bi bila za naSe prilike potrebna in g katerim bi ee lahko izvršilo tekom enega leta preko tisoč obsevanj, bi stala nekai čez eden milijon, ako temu prištejemo vse potrebne radijske pripomočke, skupno eden milijon in dveetotisoč dinarjev.
Zdravnik-specijalist, ki bi se moral približno eno leto izobraževati na enem izmed večjih radijum-institutov v inozemstvu, je stavljen v proračun s stotiBOČ dinarji.
Ako zaokrožimo to proračunsko svoto navzgor, lahko rečemo, da potrebujemo za ustanovitev predlaganega zavoda okroglo tri milijone in petstotisoč dinarjev.
Sedaj pa nastaja najvažnejše vprašanje, namreč kje dobiti potrebnega kapitala. Tu se obračamo z zaupanjem in s prošnjo predvsem na državno in banovinsko oblast, ki naj v ta namen stavi primerne vsote v početek realizacije tega načrta. Dalje so naprošene vse soc.ijalne ustanove, ki so s svojimi člani v veliki meri zainteresirane pri ustanovitvi takega zavoda, bodisi direktno kot n. pr. Okrožni urad za zavarovanje delavcev in Bratovske skladnice, ki letno izdajajo ogromne vsote za izvenbanovinsko zdravljenje svojih, na zločestih novotvorbah obolelih članov, ki pa morajo večkrat, vsled pnnapolnjenja in tehnične preobremenitve razpoložljivih radium - zavodov, čakati po več tednov, dn se uvrstijo, kar sigurno lahko najneugodneje vpliva na nevarno obolenje ki v tem č;:8u dolgega čakanja nevarno napreduje. Tudi Pokojninski zvod kot eno najmočnejših socialnih ustanov, prav nujno vabimo k sodelovanju. Dalje apeliremo na vse občine, predvsem mestne, zlasti pa na ljubljansko, mariborsko in celjsko, da prispevajo svoj obolus, ter tako tudi s svoje strani omogočijo svojim občanom možnost zdravljenja t radijem, katerega se marsikdo izmed njih ne more poslužiti vsled nezadostnih gmotnih sredstev. Kako obupni, so občutki teh bolnikov, ki gledajo v svesti si svojega nevarnega obolenja, neizogibni smrti v obraz, ni jim pa vsled svoje revščine dana možnost iskati uspešne pomoči izven meje naše banovine, vemo poleg njih samo še zdravniki, ker jih dannadan srečujemo. Naj ne ostanejo gluha in slepa za naše predloge tudi vsa večja denarna, trgovska in industrijska podjetja, ki bi lahko, četudi z majhnim prispevkom bodisi v obliki darila ali posojila podprla našo akcijo.
Ako bomo v pozn^jSf bodočnosti gledali te množico, gotove smrti otetih naših narodnih so-bratov, v zavesti, da smo s svojimi skromnimi močmt vsaj deloma pripomogli k izboljSanju narodovega zdravja, bomo nekako pomirjeni gledali na ta spomenik humanosti. Kajti z njim smo izpolnili del oporoke našega velikega kralja:
čuvali smo Jugoslavijo!
Bef-primarfJ: dr. Blnmaner Robert,
odbornik Jugoslov. društva za j>roučavau!w ln satirama raka.
OPOZORIM!
Ker a« dogaja, da odri uprizoritev moje dremati-
zaotje «A njaga ni . ..« De prijavljajo avtorska oentrall jjravoOasno ali sploh ne, opozarjani, da t-.e bo proti pr&-kršiteljem postopalo strogo po avtorskem Zfikoun, Tudi ne dovolim posotevanl od odra do odra izvoda, tepoeo-jeuega poedinomu odru. Oder, Ul želi igratii. naj petje mana po Izvod. — liadolf Salehttt, Borovnica.
Liubliana
1 Dekliška Marijina kongregaeija »> Spodnji SUH
ponovi na apločno željo nocoj ob M v aaia<Mtan»kit dvorani prof. Mlakarjevo iffro ilv-subljeaa Marto«. Naj. vljudnejc vabimo!
1 Kino Kodeljevo bo predvajal dan as ob S in B ter jutri ob 8 dvojni siiored: »Dvorec ua jniru« (Liana Haiid, Viktor de Kova, Paul Kemp) ln vojnd tilm »Križarka Emden«.
1 Na IV. prosvetnem večeru v Salez. mladinskem domu na Kodeljevem ho predaval prihodnji, 6etrtftk ob 8 g. dr. Srečko Zamjen d Palestini.
1 Nočno shiiOo imajo lekarne: danes: mr. Leustek, Hestjeva cesta tj mr. Bahovec, Kongresni tov 13; mr. Koinotar, Vid; Jutri: dr. Picooll, TyrSfiV» oesta S; mr, HoAevtu, Celovška cesta 62, in mr. Gortui, Moste.
Drugi hraii
Novo mesto. Drevi ob 8 u.Txrtw>rn KA za fante y dvorani Prosvetnega uoiaa Jaienovo 4 dej&nko < Srenj a«.
Radio
Programi Radio Lfubl/nnai
Nedella, 16. decembra: 7.80 Bolezni molzuah krair (dr. Kocjan Leon) 8.00 Slovenske narodne na plohah 8.30 Poročila 8.40 Komorna glasba (Radijski ort »ter) 9.00 Versko predavanje (dr. p. Regalat Cobulj) D.15 Prenos iz trnovske cerkve 9 45 Cerkveni zbori nu ploAdah 10.00 O inšpekciji dela (Jože (iolmajcr) 10.1» Operni zbori na ploščah 10.40 Radijskii orkester, vme« samospevi gospe Mile Kogejeve 11.40 Mladinska ura (Maji a Romanova) 12.00 Cas, radijskil orkesler (po željah) 16.00 ■Kokovnjači«, ljudska ifera v 11 slikah, po romanu Jos. j JurAiča. Igrajo člani šentjakobskega gledališkega odra | 19.30 Nacionalna ura: Ivan pl. Zaje (dr. Baranovid, I prenos iz Zagreba) 'Jfl.00 Cas, jedilna list, program za po-| nedetlek 20.10 Vojaška godbu 40. peSi>olka Triglavskega ! 22.00 Cas, poročila 22.15 Radijski orkester.
Ponedeljek, 17. decembra: 9 00 Kraljev dan (petje, I deklamaeije) 12.15 Ruski odmevi na pIoš\ib 12.50 Poročila 13.00 Cas, operne arije na pložčah 18.00 Pri potaip-I ljajočih (Viktor Pfiruat) 18.20 Xe«odc: Deset minut slovenske glasbe (plošče) 18 40 Slovenščina (dr. Kolarič) • 1« 10 Najžer: Ob Zilii in Dravi (plošče) 19.30 Naeiionalna ura: Karait,|ord.tovifti ln ustvarjanje Jugoslavije (prof. •Tulita Boškovič, prenos iz Belgrada) 20 00 Pravna nra (dr. Knafltč) 30.20 Cas, jedelni lii«t, program za tore!i 20.30 Prenos iz Belgrada, v odmoru čas in poročila.
Drugi programi i
NEDELJA, !fi. decembra. Belgrad: 18.45 Hayd^, Godalni kvartet 20.00 Vokaiui koncert 21.26 Radijski orkester 23.10 Slavni pevci na ploščah — Zagreb: 20.00 Zborovski koneert 20.30 Zagrebški kvartet 21,00 Recitacija 21.30 Zagrebški kvartet — Dunaj: 16.45 Godba na pihala 19.20 Klavirska koncert 19.50 Beethovnov koncert 20.55 Glasbena pestrost 22.05 Radijski orkester 23.50 Jazi
—	Budimpešta: 19.40 Iz operet 21.00 Ciganska glasba 22.80 Jazz 23.15 Salonska Kl;>.slw — Milan-Trst: 16.00 Mandolinlstični koucert '20.45 Prenos opere — Him-Bai i: 17 DO Simfonični koncert 20.10 Violinski iu klavirski koncert 20.45 ljudski koncert 22.30 Plesna glasha — Prana: 16.00 Orkestralni koncert 19 00 Usoda naše narodne himne 20 00 Ibertov koncert 22.30 Sramel — Brno: 20.45 Mi-sa brevis, Palo^trlna — Bratislava: 19.55 Mojzesov koneert 21.10 Igra 22.35 Ugaa»ka glasba —' Varšava: 19.00 Flain-ska in nemška orgelska gta-iba 20 00 Poljske peemi in plesi 21.00 VekSOla ura 22.15 Isro 23.30 Pl-sna glasb:: — Nemčija 21.80 Mojstrski koncert — Berlin: 16.00 Orkestralni koncert lfl.35 Glasba za nedeljo zvečer 20 00 Varšava 21.00 oisranska glasba — KunigsiiTg: 19.00 Inte>r-^lnzzit za klavir 20.00 Berlin — Hamburn: 19 (KI Modern« orgelske sktadbn 20 00 Domača glasba 20.30 Igra »Prec.io-sa« — Vratislava: 20.00 Sedmograška — UpsKo: (9 50 Večerni koncert — Koln: 18.30 Nemški ln tlamski orgelski mojstri tz 15. In 16. stoletja L'0.00 Ljudski koncert — Prankfurt: 19.00 ' oncert: NorimherSke lutke 20.<vf. Ljudska — Stuttgart: 19 nO Frankfnrt 20 00 Pestra zabava za advent — Monakovo: 19.00 Cerkveni koncert 20 00 T gra tFttlin« — Curih: 17 30 Adventni praznili 19.30 Igra »Zurnallsti« 31.10 Klavirska -rtasba — Strassburg: 18.00 Orkestralni in 7.tx>rov«ki koncert 21.30 Igra.
PONEDELJEK, 17. lectniibra. Belgrad: 20.80 Duhovni kuncert — 7. greb: JO 30 Belgrad — Dunaj: 16.10 Ottradkii koncert 19.25 Komična opera «Co»t fan tutto., Mozart 22.50 Radijski orkester ?3 50 Plesna glasba -Budimpešte.: 15.55 Opera ^Margareta« Oounod 20.18 Plw šče XI40 Orkestralna Fln»l>a 23.30 Ci«ansk* glasba -Milan-Trst: 17.10 Plesna glasba 20.45 Koncert po željah K.Ofl Komorna glasita - Rim-Bart: 17.30 Klavirski koo oert 20 45 Koncert po željah 22.00 P «tra ur« — Pra<r»i 20 80 Opora tLiluiiln r-akont M 30 Komorna glasK* — Brno: 21.45 Klavirska glasba — Bratislava: 20.30 Cflo-konoei2130 Or' Cistralna glasbi - l'arSava: 20 00 Orkestralni ln vokalni Koncert J1.00 Zborovsko -.^tje h 17. atoletja 22.15 Plesu« nra — Berlin: 18.30 Klavirske glasba 19.30 Harfa 90 10 Moderna plesna glasba 21 00 Vesela ura — Kfinigsh rg: 30 16 Zabavni in plesni večer — Hamburg: 19.00 Veseli tovariši 20.18 Godb« n» pihala 1» prnkmorsklh dolel — Vratislava: 19.00 Frankfurt 2P 1.1 Prekmorske vojsške godbe — TApthi: 18.20 Ljudska glasba 30.15 Prekmoreke vojaško giwlhe — Kiiln: 19,30 Vmel večer 21.00 I«rra — Frankfurt: 18 50 Zaliavna glanha 20 30 Puceini.tnv koncert 23.90 Oper« «Glannl Scicctii«, Pnoclni
—	Stuttgart; 19 00 Glasbene sljke 21.20 Igra — Monakoroi 19.15 Cltrnškl koncert 19 80 Klavirski konoert 20JO Ta-beva« cUaba 2U0 b	dal
Prilinbljeni športni čevelj za šolsko mladino s prvovrstnimi usnjenimi podplati
Št. 26—23 Din 65 — „ 29—30 „ 85 — , 31-35 „ 95 — „ 36—39 „ 125 —
Jamstvo za zdravje Vaše dece
Št. 25—30 Din 75— „ 31—35 „ 95 — „ 36-39 „ 125 —
Okusni ženski čevlji na zapono ali v salonski obliki, z visoko ali nizko peto, rjav ali črni boks
Lakasti.......Din 125-, 145 —
PrUMcnl praktični darovi za DofiC
| Prvovrstna kvHilteta^
*
*
vlsoK®-ftvalltatflvnS Cevi)! od običajnih do nalfincfšlKi vrst!
Pazite ua svoje zdravje! Peko usnjena obutev Vam jamči zdrave noge! Naše lastne prodajalne nudijo bogato izbiro čevljev za vsak okus in vsak žep! Oglejte si in kupili bosteKjjSJ
prvovrstne smuške in gorske čevlje! Kupujte naše Goodyear čevlje, ki jih izdeluje v Jugoslaviji samo
Goodyear čevlji so najboljši čevlji na svetu!
srni 145-
Za elegantne gospode v slabem vremenu. Izborni podplati
Toplota in zdravje za občutljive noge so naši priznani melton čevlji
Udobne tople copate iz velblodje dlake, neobhodno potrebne vsakomur za oddih po napornem dnevnem delu
Velika izbira snežk tn galoš vseh vrst In najnovejših oblik svetovno poznanih znamk TRETORN, RIGA-Quadrat itd.
Od Din 15-mit.
VELIKA IZBIRA, NIZKE CENE IN PRVOVRSTNA KVALITETA NOGAVIC, HfGIJENICNIH „ L U F A" VLOŽKOV,KOPIT,PEKO-KREM,POLlTUR IN OSTALEGA PRIBORA OMOGOČAJO NAJCENEJŠI NAKUP!
Danes - Jugoslavija: Francija
Danes ee vrši v Parizu nogometna tekma med reprezentancama Jugoslavije in Francije. Doslej smo igrali s Francozi trikrat. Dvakrat v Parizu (1:4, 3:1) in enkrat v Belgradu (2: 1). — Dve tekmi smo torej dobil), eno izgubili, poldiferonca 6:6.
Naša reprezentanca je v sredo zvečer odpotovala v Pariz, kamor je prispela v petek zjutraj. Vsi igralci se počutijo dobro in im,.jo trdno voljo, da bodo častno zastopali naš nogomet, ki zlasti v Franciji uživa dober sloves.
Postava našega moštva je znana: Glaser, dr. Ivkovič, Matošič, Petrovič, Gayer, Lechner, Gli-šovič, Živkovič, Marjanovič, Vujadinovič, Zečevič.
Izjave francoskih strokovnjakov o izidu tekme so zelo optimistične. Bodre jih zadnji uspehi njihovega moštva, zlasti pa odličen odpor na svetovnem prvenstvu v Italiji, ko se je Avstriji na nevtralnem terenu komaj posrečilo premagati »onfsi-derje«. Zanimiva je izjava reprezentativnega gol-mana Thepota, ki je mnenja, da bo tekma končala z rezultatom 2 : 1 v korist Francije.
Mi trdno verujemo, da se bodo naši izbrani zavedali svoje naloge in vsaj s svojo igro, če ne tudi z rezultatom potrdili sloves našega nogometa,
Ilirija : Svoboda (Maribor)
Danes popoldne na Stadionu
Danes popoldne odigra SK Ilirija z mariborsko Svobodo prvenstveno tekmo, ki obeta biti kljub temu zanimiva, četudi je z gotovostjo računati z zmago zeleno-belih. Ilirija bo namreč napela vse sile, da čimvečkrat pvšlje žogo v mrežo današnjega nasprotnika, kar ji je za naslov jesenskega prvaka nujno potrebno. Nasprotno pa bo m-vriborska Svoboda hotela take zaigrati, da čim častnejše izide iz tega boja Tekma obeta biti zanimiva in jo toplo priporočamo prijateljem nogometa in to temboij, kar bo zima najbrž kmalu prisilila nogometaše do zimskega počitka. — V shi^aju lepega vremena se vrši predlekma Sloga : Ilirija B.
Grafika r Slovan
Dani* popoldne bo igrišSe SK Slovana pozo-riSSe zanimive prijateljske tekme med gori imenovanima kluboma. Neuspehe v prvenstvenem tekmovanju bosta skušali moštvi vsaj delno popraviti. Tekma se prične ob 14.15. Sodil bo g. Mrdjen. V
predtekmi nastopita rezervi obeh klubov.
★
LZSP, slulbena objava. Pomivamo ven klube, ila pošiljajo »vole dopise za 1 Juhi lansko »inifcko-sportno podzvezo na naslov llutftr 1'elor, Ljubllana, Za Grndom St. L Ta olijavr Jc obvozna zn vse klube, včlanjene v LZSP ln se ne lo o tom posebej noben klub obvestil.
TcfaJ za smuško gimnastiko in plavanje. Vsem obiskovalcem točajn naznanjamo, dn Jc zaključna ' iln tutri, v ponedeljek, 17. t. m., ob 20 v zimske, bnzenu. Obenem prosimo vso ono, ki imajo svojo garderobo spravljeno pni kurjaou, da Jo tam dvignejo-. k«r ho ko paiMče odslej zaprto.
ZSK Hermes. Vabijo se vsi člaui, posebno Se Slani
sekcije, da se zanesljivo udeleže poslovilnega sestanka v ponedeljek, dne 17. t. m., ob M pri Kočarju, o priliki odhoda našega »silnega in priljubljenega funkcionarja g. Milovana Grujiča, ki Je po službeni potrebi premeščen v Belgrad. — Načelstvo .
Slalom-klub 31. Tehnični odsek. Vsi takmovalcl se obvešnjo, da sino z gimnastiko zaključili in *e opozarjajo, da se zanesljivo udelože sestanka v torek, dne
18.	t. m., v klubovem lokalu, Seleuuurgova nlioa 5, pritličje, desno. Sestanek je važen radi udeležbe v tečaju, bližajočih se tekem in rrnli event. opreme. Do torka prijave za tečaj Kdor si namerava nabavita klubski pulover, naj prinese denar. Sestanek se vrši točno ob
19.	Po sostanku obvezen zdravniški pregled za sledeče tekmovalce: Krošolj, Puhar, Banovec, Marinko J., Rome, Zupan V„ Urbas, Kosmina, Batoh, Lazar, Peiit.sch-mann, Pesnik X. in IX., Pogačar Fr., Pogačar Rudolf iu Rado, Notar, Levart, Hvaia, Kos in Jurjee. Kdor želi bit.i verificiran, naj prinese po 1 sliko in 10 T>in. — Teh. referent: Tinta L., 1. r.
Načestvo tehničnega odseka. Seja teh. odseka v srodo, 19 t. m., ob IS v lokala. Zaneslj-vo vsi. Važno radi tekem ln tečajev.
Občni zbor Športnega kluba Trtič
Dne 19. novembra Je sedanja uprava kluba obračunavala o svojem delovanju ra XI. obr n oni zboru. Uvo oma Je pozval g. predsednik navzočo, dn se poklonijo mauom blagopokojnega viteškega kralja Aleksandro. I. Zedinitelja s trikratnim: Slava I, in sedanjemu naSeinu najvišjemu pokrovitelju kralju Petru II. trikratni vzklik :Zdra »t V svojem nagovoru je g. predsednik omenil, da sta hili vodilni misli v poslovnem letn dve, in sicer: uravuanje klubskih financ in mornini dvig nekaiorih sekoij Piva misel je podprta že sama po selil vsled današnjih prilik, kajtii kriza se še vedno pozna v športnem življenju. Izvedba druge zamisli, to .je moralni dvig *ekclj, je pn bila predvsem odvisna od gmotnih sredstev; kako pa naj se izenačita bi dve nasprotujoči sl dejstvi, je bila stvar uprave. Dokler pa bo imol klub Se nekaj tako požrtvovalnega članstva kot ga ima sedaj, bo lahko prebrodil sedanjo težko finančno ozračje
Ta poročil i>o»ameznib funkcionarjev jn razbr.vl precejšnje delovanje in udejetvovanje na športnih panogah. 17. tajniškega poročila je razvidno, da jo imela uprava 14 rednih tn 1 žalno selo ter 3 sestanke Dopisov je bilo sprejetih 79, odposlanih p« 122. Blagajniško poslovanje sc jo kretalo blizu vsote '25 000 Din. Prav posebno -,o se pa postavili nafti smučarji z zavzetjem obeh prehodnih pokalov: tvrdke Olanznimin in Gnssaer, ln g. dr. Guokler Oerhnrd« lz K-n 'n Pokol tvrdke Glanzmatm in Gassner je branil .l.mluj SK Skala z Jeseulc s svetovnima smučarjema kk Praikom iu Ileimom nu fieln in s tein, dn so sl Jn pridobili naši vrli dečki, je znak, ila se lahko postavilo čisto mirno ob bok našim svetovnim predstavnikom V tehničnem oziru so bile smuške prireditve vsekakor zadovoljive, saj jo bilo vse nn mestu: tehnični sodniki, zdravnik g. dr. Pance Pavel, reševalni ,Hlsek tuk gasilske četo Itd. Daslravno ie uprava posvečala vso pažnjo denar nlin zadevam kluba in je radii toga ln pn vsled kvur nega moralnega in telesnega vpliva ukinilo nog.miot.no sekcijt, Je bito prenovljeno tenišče in Jo teniški sokolja letos delovala prav posebno živahno Izveden jo Ml prvi teniški turnir, o čomer smo žc poročati. Turnir nam je pokazal nekalere malenkostne ne.dosutke, ki se dajo sicer z Inbkoto odstraniti; večjega pomena pn Jo sistematična strokovna vožba zopnnja, knr pn — npn-mo — so bo odpravilo s iKunočjo trenerja. 7. radostjo jo vzelo članstvo nn znon.le, dn je klub dosegel utoiloti spomnim r. znanim gostllnlčnrlom g. Ankete Tvunom i hI Sv. Ane z.n zgrr titev športne sknkalnlce. To le hiln žc od vsega početka največja nnloga uprave. S skn-kalnleo bo prlSol noš klub v vrsto onih, ki ra/,i>o.ln«ajo 7. vsemi zimsko '»poiiniinvt paix«ra.ml. Klub je Izvedel lansko zimo tndi plesno šolo pod vodstvom g. T.avšn Mirko, ki jo uspela v moralnem oziru pra\ dobro Končno »o le g. predsednik ahvulll ludi Slovencu«, ki Jn vedno podpiral klub s prlobčovaiijem vesti So clasno je bila izvoljena dosedanja uprava, z malen-1 koatiulinl »premembaiul, pod preuseuoivuui k. Stalcerju.
II
Petorica naših najboljših lahkoatletov
Na kaki višini je naša lahka atletika, nam najbolj nazorno kaže spodnja tabela petih najboljši'i najih lahkoatletov v vsaki lahkoatictski panogi. Lista Je napravljena po stanja z dnem 20. septembra t. 1. Da bodo čitaielji lažje spoznali, katerim klubom pripadajo posamezni atleti, bomo še pomen kratio objasnili.
Kratico za klube so: B--BSK, Belgrad; Ba—nBafi-ka«, Subotica; C—»iCoucordla«, Zagreb; li—Hašk, Za-reb; I—JlirlJa«, Ljubljana; J—»Jugoslavija«, Bolgrad; "—.Makabi«, Zagreb; Mt—»Maraton«, Maribor; MUi— —»Marathon«, Zagreb: 1'—PSK, Pančevo; Pr—Primorje«, LJublJann; Z—Zafik, Zagreb; 2—železničar« Maribor.
100 m Bauer (P) 10.7, Kovačifi (Pa) 10.9, dr. Buratovič (C) U.O. Cerar (Pr) 11.0, Tauher (M) U.x.
200 m Kovačič (Pr) 22.5, Bauer (P) 23.1, Stevanovlč (J) 23 4, Bloair (Z) 23.5, Tauber (H) 23.5.
400 in Nikbazi (P) 51.5, Banš*ak (P) 51.8, dr. Jam-nicky (H) 52.5, A. Zorga (1 r) 52 8, Ozurda (Pr) 52.9.
800 m Krevs (Fr) 1:59.4, Nikhazi (P) 2:00.1, A. 2orga (Pr) 2:00.6, Czurda (Pr) 2:03.2, Gaberšek (Pr) 2:03.4.
1500 m Krsvs (Pr) 4:12.5. Ooršek (Pr) 4:18.1, Pe81 (P) 4:18.1. Ožil' io (Pi) 4:22 0, Siudelar (C) 4:27.4
5000 m Krevs (Pr) 15:51.2, Bručan (I) 16:00.8. I. Starman (2) 10:47.8, Plass (H) 16:51.0. Sporn (I) lti:51.6. 10.000 m Bručan (I) 33:44.0, L. Starman (l) 34:55 4, Kan-gler (Ml) 35:16.2, Šporn (I) 35:25.2, Koren (Mth) 35 53.
4X100 m Reprezentanca 44.2, »Primorje« 44.4 »Con-oorida- 14.7, Belgrad 15 0, Ha3k A i B 45.3.
110 m pr dr. Buratovič (C) 15.0, Ivanovič (C) 15 5, iug. Knllay (Mth) 16.1. Jug (H) 16.3, BanSček (P) 16.5.
400 m pr. Stevnnovič (J) 57 6, Ivanovič (C) 57.8, Banščak (P) 59 3. Jug (H) 59.6, Dremil (C) 1:00.9.
u višino: Martini (Pri 1.85, dr. Buratovič (C) 1.80, Zupančič (I) 1.75. T . ,čič (H) 175, Zgur (Pr) 1.75
v daljavo: dr. Buratovič (C) 6.98, Ing. Knlly (Mth) 6.85, MiokovM (B) 6.67, Ovijotič (It) 6.04, Martin! (Pr) 6:59.5.
motka dr. BuraiovhS (C) 3.55. Bakov (J) 11 Zn-pančlč (I) 3.40, lilg ICallay (Mth) 3 40, Folgl (Mth) 3.30.
troskok Mlklč (Bn) 13.86. Miokovl« (B) 13.66, Per-par (Pr) 1." 49. Bankovič (B) 13.05, Ing Kallny (Mlb) 12.96.
krogla K- .vačovič (O) 14.V3, Spnhlč (B) 14.32, dr. Na-raullč (C) 14.22, Kleut (J) II , Bojovlč (J) 13.51.
disk dr Nnrančltf (C) 44.52, Klent (J) 42 87, Am-brozy (H) 42.49, dr. Mnnojlovlč (O) 43.13. Bnlovi 42.00.
konje Kovačevič ) 54.11, Nlkolič (J) 53 8.1, Klent (.1) 53.37, Brunet (T) 52.91, Miloš (C) 5182
kladivo Steplšnik (P 48 99. Gol« 'H) 46.90. Ziipau (I) 41.50, Jeglič (I) 31».08, dr. Manojlovič (C) 38.U.
Naša teniška reprezentanca, H potuje v Indijo, se bliža svojemu cilju ln se bo to dni Izkrcala v Bomiiav-u. Vsi Igrlnci se izvrstno počutijo in komaj čakajo prilike za ..aslop nn belem polju.
Dunajska Austria, ki Je na turneji po An^ll.11, Je moraIn po eni zmngi iu dveh neodločenih rezultatih zabeležiti prvi neuspeh. Izgubila Je r. rezultatom 0:3 proti ShofHeld Uniteilu. K temu Je got.ivo p-pomoglo dej. stvo, da ne moro ■ istopaM odlični internacionalno Sin-delar, ki jo lnžje bleslran.
V Nemčiji le dovolj športnih društev1 V Nemčiji je najvišja športna oblast prepovedala do nndaljnjn^n ustnnavljan le novih športnih klubov, k«r Je mnenja, tla Im njo športniki v obstoječih športnih društvih dave dovoli možnosti športnega udejsbvovnnja. Posilimo stroga jo tn naroilbn zn ustanavljanje klubu' raznih trgov sU-ili podloti.l. člnni tidi ktnliov so namreč otlvlsni oi pod tel ni',a in ... tnknrkoč neke vrste prof Mlonall.
Sest švedskih rekordov drži F.rlk Ny, slnvni teknfl nn srednje proge, kalibre vse jo postavili v vndnjih dveh lotili. Ny-1ovl rekordi w>: 8<m m v l SO.I: K"0 ynrdov 1:53,3; 10011 m 2:28.8; tri četrt milje 3:113.3: 1500 m 3:50.8; 1 niilln 4:12.1.
Tilde novo mnenje. Profesionalni mojster tenisa Tildon lo pri prihodu v Ameriko dal nowynri!Min no-vJnaiMem Izjavo, kjer pravi, da so sedaj niilinočnejšt Igralci tenisa Avstralec Crnwfor<l, Nemec v. Prtimm in Anglež Austrtc. Atnonlkaneo Porry lm,n resda nnjvoč uspehov, toda gomllM treh nikakor 5e ne dosegn.
Zopet amaterji! Ve.mškn nogometna /vw« Je zopet odkrila, da njeni ktuhl In mednarodni Igrale-1 ne jomljelo anuiterlzma • isto nntančno. Športni kluh Wnr-der v Bremen« Je dobil zaradi tega zabrano do konca leta. Kužen taga »o bdi! tudi trije utraled diskvallJioi-
rani od 6 mesecev do enoga leta. Nekateri Igralci ln
funkcionarji klubov pn so dobili do dveletno zabrano vsakega športnega udejstvovanja.
5.000 glodalcev bo pri finalnih pokalnih tekmah manj. Angleška nogometna zveza Je sklenila, da bo letos pri Oup-finalu, vsakoletni največji iiugonietni tekmi, l7jdata 5.000 vstopnic manj kot lani, torej snmo 92.000. Izkazalo se Je namreč, da Je prostor 7.11 večje štovilo gledalcev premajhen. To se pravi, ikrosloru je dovolj za več, toda ne vidijo 110. Določilo se je tudi, da dobita oba kluba, ki sodelujeta v finalu, vsak po 10.000 vstopnic /a svojo pripadnike, medtem ko sta dobila še lani sumo 7 50(1. Te številke se nam zdijo kar fantastične. Zu naše razmere tudi sol
Vstopnice za berlinsko olimpijado, ki bo šele leta 1036 — le prodajajo. Tako bilor v poslovanju in pripravah, kakor je sedaj nemški olimpijski odbor za prihodnjo olimiiljHiko Igre, pa menda doslej še nobeu olimpijski odbor nI bil. Kako je vse dolo pri njih umpredo-vnlo, kožo najbolj dejstvo, da so že izdali vstopnice, katero bodo začeli prodajati s 1. Januarjem 1835, toroj več, kakor poldrugo leto pred prireditvijo. Zadeva glede vstopnic Je do'nla precej proglnvic Nemcem. Po-vpraševnnjo po njih je bilo že zelo zgodnje ln tako veliko, da je moral odbor tudi i>o tej plati zgodaj zagrabiti za delo. Sedože v stadionu so razdelili v tri ru7,rede; da ne manjka tudi stojišč. Je samo ob sobi razumljivo. Vstopnic je več vrst: Tnko, ki veljajo za en dan in za eno športno panogo, dalje permanenine. ki vcljnjo zn vso športne panoge tor 7,11 vso dni. Slednjo nazlvajo «01ympiapass". In prav za tnko zvanlm «01ym-plnpnssoin« Je povpraševanje ogromno. Kakor pn vse kaže. bodo izdalo stalnih vstopnic zn vse prireditve omejili. Le-te bo lo začeli Izdajati s 1. Januarjem 1935. Ostale permanentne vstopnice pridejo v promet s 1. julijem 1935, dočim tormin za izdajo dnevnih vetopnlc še ni določen.
DRAMA — Začetek ob 20
Nedelja, 16. decembra ob 15: Orlič. Izven. Znižane cene od 24 Din navzdol. — Ob 20: Waterloo. Izven. Znižane cene od 24 Din navzdol. Ponedeljek, 17. decembra: Zaprto . Torek. 18. decembra: Ougalnica. Gostovanje drame v Celjn. Ob 20 Cesta. Plesni večer ge. Katje Dela-kove. Izven. Sreda, 19. decembra: f.alujofl ostali, lted A.
OPERA — Začetek oh 20
Nedolja, 16. ileomnbrn oh 15: <)il bajke do bajke. Balet. Znižnne cone od 30 Din navzdol. — Ob 20: Higoletto. Izven. Znižane eene od 30 Din navzdol. Ponedeljek, 17. decembra: Zaprto. Torek, 18. decembra; Izgubljeni valček. Rod O. Sroda, 19. decombra: Štirje grobijani. Premiera, Red Sreda.
MARIBORSKO GLEDALIŠČE
Nedelja, 16. decembra oh 20: Carjcvie. Red D.
Ponedeljek, 17. decembra: Zaprt«.
Torek, 18. decembra ob 20: Gugalnica. Red B.
CELJSKO GLEDALIŠČE
Torek, 18 decembra ob 20: Ougalnica. Veseloigra Olge Sobeinpflngovo. Gostovnnje ljubljanske drame v celjskem mostnom gledališču.
LJUDSKA UNIVERZA
V LJUBLJANI
Peto Javno predavanje, ki ho zadnje v tem »emo-stru, sc lio vršilo Izjemoma v lorek, 18. t, 111. ob 20 v dvorani Delavske V.hornlec. Predavnl Iki nntv. prof g. dr. Spektorski Evgen: O morferni držav i. Toma Je aktualna za vsakogar. Vstop prost.
Potrti neizmerne žalosti naznanjamo pretužno vest- da ie naša nad vse ljubljena, skrbna soproga, sestra, gospa
Neža Tršan
ron Malenšek
soproga posestnika in trgovca
dane« ob pol 11 dopoldne, previdena s svetimi zakramenti za umirajoče, v 80. letu starosti, mirno v Gospodu zaspala.
Pogreb drage pokojnice bo v ponedeljek, dne 17. decembra 1934 ob pol enajstih dopoldne iz hiše žalosti, Tacen pod Šmarno goro št. 44, na farno pokopališče v Šmartnem pod Šmarno goro.
Tacen, dne 15. decembra 1934.
Alofz Tršan, soprog. Ivan in Franc Malenšek, brata. Alojzija, usmiljenka, sestra.
Gospodarstvo
Nalaganje pupitnega denarja
Ali v naše hranilnice ali v Državno hipoteharno banko ?
V	petek zvečer je v društvu Pravnik predaval senator dr. Vladimir Ravnihar o postanku čl. 160 zakona o izvenspornem postopku. Uvodoma se: je spomnil predsednik društva univ. prof. dr. Do-lenec, smrti biagopok. kralja Aleksandra, kateremu so vsi navzoči zaklicali Slava, ravnotako so se pa tudi pridružili klicu »Živel kralj Peter II.«
V	svojem predavanju je senator gosp. dr. Vladimir Ravnihar ugotovil, da je novi zakon o izvenspornem postopku (katerega pa bi bilo boljše imenovati izvenpravdni postopek) zelo dober in sprejemljiv. Nato je prešel o izvajanjih o postanku čl. 160 zakona. Kakor j« bil U zakon prvotno predložen zakonodajnima korporacijama, »o se v tem členu nahajala določila, da je možno vlagat« denar mladoletnikov na več načinov, med drugim tudi v regulativne hranilnice. Skupščina je ta zakonski predlog sprejela, pa ga je izpremenila ravno v tem členu in postavila na prvo mesto med načine vlaganja denarja mladoletnikov. Drž. hip. banko, nato državne papirje itd. Pustila pa je še v n|em določilo, da se sme nalagati ta denar v samoupravne hranilnice. Senat je nato pretresal zakonski predlog in je tozadevni odbor sklenil brisati a mejo, v kateri se govori o nalaganju denarja mladoletnikov v samoupravne hranilnice, ker tega ne dovol^je zakon o državni hipotekami banki. O tem je poročal na seji senata kot poročevalec odbora senator dr Vladimir Ravnihar. Predavateljevo mnenje je, da j« ključ položaja v zakonu o Drž. hip. banki, katerega bi bilo potrebno izpremeniti in da ima že pripravljene tozadevne predloge. Omenil j« tudi, da pupilarnem denarju ni šlo za sto milijonov, ampak samo za 75.5 milijonov, katere bi moral hranilnice odvesti DHB.
Nato se je razvila daljša debata, o katere poteku posnemamo:
Z ozirom na prvotno stilizacijo tega Mena (nalaganje v samoupravne hranilnice, kolikor je to z zakonom dovoljeno) je gosp. dr. Vrančič pojasnil, da je bil v mislih pri tem zakon o samoupravnih hranilnicah, ki naj bi določil nalaganje pupilnega denarja vanje. Gosp. dr. Skerl) je izjavil, da ni sodeloval pri redakciji celega zakona, ampak samo pri nekaterih členih, ki so bih v zvezi s trgovinskim zakonikom. Gosp. Rogina, biv-Si predsednik višjega deželnega sodišča je spomnil na težkoče, ki so nastale že Teta 1932 glede izvajanja določb o nalaganju pupilnega denarja, m je ugotovil, da so se upravičeno nahajala nasprotujoča si mnenja glede obveznosti nalaganja pupilnega denarja v DHB. V daljšem govoru je predsednik Zveze jugoslovanskih hranilnic Fran Pretnar poudarjal važnost nalaganja ptipilnega denarja v slovenskih denarnih zavodih. Dr. Vladimir Murko je govoril tudi o Drž. hip. banki ter poslovni politiki. . , ,
Vsa debata je pokazala, da je slovensko gospodarstvo izredno interesirano na tem, da še nadalje ostane slovenski denar v pokrajini, odkoder je prišel, in da oplaja domače gospodarstvo. Ugotoviti pa moramo, da bo sedaj zahteva glede iz-premembe zakona o Drž. hip. banki naletela na večje težkoče, kot pa bi jih naletela že omenjena prvotna stilizacija člena 160, ki bi omogočila v slučaju, da se uveljavi zakon o samoupravnih hra-nilpicah, že takoj naložbe pupilnega denarja v samoupravnih hranilnicah do gotove višine. To je doumel gosp. senator Ivan Hribar, kj je v debati zahteval, da »e o členu glasuje poimensko. Ker to ni mogoče po poslovniku, je pri končnem glasovanju glasoval samo 1 senator proti predlogu (Ivan Hribar), za pa je glasovalo 39 senatorjev, dočim je bilo odsotnih 43 senatorjev, glej zapisnik senata str. 34 za sejo dne 2. julija 1934.
Poleg tega ne smemo pozabiti še enega dejstva. Postopek za izpremembo zakona o državni hipotekami banki bo posebno v sedanjih časih naletel na težkoče, ker bo šlo za važne fiskalne interese. Ni resno mišljeno, i* kdo reče, da ni
interesiran na milijonih pupilnega denarja, posebno sedaj, ko je postala tudi Drž. hip. banka važen vir za finansiranje tekočih državnih potreb. Ko bo izpremenjen zakon o Drž. hip. banki, se bo začela zopet dolgotrajna procedura, ki jo bo zahtevala izprememba zakona o izvenspornem postopku. V zvezi s tem bi bilo umestno že v letošnjem finančnem zakonu izdejstvovati določbe, po katerih se še naprej odlaga odvedba piipilnega denarja, še bolj pravilno pa bi bilo z ozirom na ves položaj naših denarnih zavodov in našega kreditnega gospodarstvo sploh, da se z finančnim zakonom enostavno določi, da pupilnega denarja »ploh ni treba odvesti v Državno hipotekarno banko, v zakon o samoupravnih hranilnicah pa vnesejo tudi zadevna določila glede pupilnega denarja.
Država - bankir
Pod tem naslovom in podnaslovom »Nemški primer« je izdal g. dr. Vladimir Murko študijo o nemških javnih denarnih zavodih Pisatelj je prvotno nameraval v enem delu opisati vse javne banke v Evropi, toda pokazalo se je, da je ustroj nemških javnih denarnih zavodov in njih poslovanje tako pestro, da je bilo treba tvarino obdelati v posebni knjigi. Tako je sedaj izšla knjiga o javnih denarnih zavodih v Nemčiji, dočim smo pred nedavnim poročali o knjigi istega avtorja, ki ie obravnavala javne banke izven Nemčije.
Nemške javne banke so ene najstarejših, so pa postale v teku let in posebno po vojni tako številne, da zavzemajo najodličnejše mesto v nemškem denar-stvu in je brez njih sploh nemogoče vsako javno finančno gospodarstvo, kot to ugotavlja. Tvarina je v novi knjigi razdeljena podobno kot v že od nas ocenjeni knjigi o javnih bankah v inozemstvu. V prvih poglavjih obravnava avtor zgodovino nemških javnih bank, posebno pa motive, ki so dovedli do ustanovitve posameznih skupin javnih denarnih zavodov. V sledečih poglavjih obravnava delovanje javnih bank, nato pa še razmerje do javne uprave in njenih financ. Obsežno se peča z vprašanjem krize in sanacij in skuša podati v predzadnjem poglavju sliko konkurenčnega boja med zasebnimi in javnimi bankami.
Ker je nemško javno bančništvo služilo že marsikje drugje tudi za vzor, bo študija dobro služila vsem, ki proučujejo na splošno probleme denarja in bank posebej. Kdor se zanima za to panoijo javne uprave, kakor lahko imenujemo javne banke, bo našel v knjigi z veliko pridnostjo zbranega mnogo dragocenega gradiva, ki spojx>lnuje sliko nemškega denarstva.	. .
Knjiga je pisana v nemščini, založila jo je založnica Kleinmayer & Bamberg ter stane broširana 65 Din. Delo zasluži polno pozornost naše javnosti in pa tudi priznanje mlademu avtorju, ki je s tolikim uspehom obdelal tako obsežno vprašanje, kot so baš javne banke v Nemčiji.
Zahteve mariborskih obrtnikov
Ob priliki Obrtniškega tedna so se vršile v Mariboru dne 4, 6. in 8. decembra javna zborovanja, na katerih so postavili obrtniki sledeče zahteve ter jih izrazili v resoluciji:
Obrtništvo ugotavlja, da je gospodarski položaj obrtništva, zlasti rokodelcev postal naravnost obupen in nevzdržen ter je odponioč nujno potrebna. V zahtevo izboljšanja položaja obrtnikov zahtevamo, da se:
1.	zakon o abrtih novelira po že od obrtniških organizacij predlaganih željah;
2.	zakon o pobijanju šuštnarstva brez odloga predloži skupščini;
5. obrtništvu da izdaten državni kredit potom Obrtne banke, ki obrtnikom ne sme računati več kot 6% obresti;
4. davčna odmera je za male priddbitnike v razmerju s pridobitniki z velikima dohodki
krivična; n. pr. plača obrtnik, ki ima 12.000 Din
čistega dohodka, 720 Din pridobnine, dopolnilnega davka 300 Din, skupaj 1020 Din; večji pridobitni k s 100.000 I>in čistega dohodka pa plača pridobnine 15.000 Din, dopolnilni davek 8000 L)in, skupaj tedaj 23.000 Dui. — Če upoštevamo samoupravne doklade s 150%, tedaj plača prvi pridobnine z dokladami 2100 Din, drugi pa 45.500 LHn, ostane tako prvemu 9.900 Dim, drugemu 55.000 Din. Prvi ne more živeti, drugemu je preveč Uvede se naj eksistenčni minimum z 12.000 Din. pridobnina pa odmerja do 20.000 Din davčne osnove z 1%, do 30.000 Din s 2%, do 50.000 Dim s 4%, do 70.000 s 6%, do 100.000 j. 8%, do 150.000 z 10%. do 200.000 z 12%, do 300.000 s 14%, nad 300.000 s 15%, lestvica za dopolnilni davek pa analogno zviša do 30%.
Dokler se ne uvede eksistenčnega minimuma in »e pridodmi.na ne odmerja po tesm ključu, naj se vse malt obrtnike, neglede na njihovo bivališč'', pavšalira in sicer mojstra z 80 Dim, za kvalificiranega pomočnika 40 Din.
Pri davčnih eksekucijah naj se predmetor ne prodaja pod njihovo cemilno vrednost io.
5.	da se pri vseh državnih, banovimskiih ln drugih javnih delih in dobavah predvsem upoštevajo rokodelski obrtniki, režijska dela pa opravljajo samo v najnujnejših slučajih.
6.	v zaščito domačega dela odstranijo r vseh podjetjih imozemci;
7.	zaibrani vsem konfekcijskim industrijam prodaja izdelkov v lastnih podružnicah ali po trgovinah v krajih izpod 60.000 prebivalcev;
8.	prepove uvoz nepotrebnih konkurenčnih izdelkov;
9.	it zdravstvenih oritrov prepove prodaja gumijaste obutve in gumijastih plaščev, izvzete naj bi bile samo pelerine;
tft. poviša trošarina na izdelke konfekcije krojaške in in čevl jarske stroke v industrijskih podjetjih, ki zaposlil jejo nad 20 nastavljencev. Ta trošarina naj se pobira po 25 % od cen konfekcijskih izdelkov in se naj uporablja za podporo brezposelnih in v izboljšanje plač državnih nameščencev;
11.	rokodelska dela po kaznilnicah za naročila ustavijo, zavodom itd. pa se sploh prepove izvrševanje rokodelskih obrtov:
12.	soc.ijal.ne dajatve z.nižajo, uikjne osrednji urad za zavarovanje delavcev v Zagrebu im zavarovanje delavcev izvrši po okrožmin uradih avtonomno za vsalko banovino posebej, uvede pri teh uradih največje varčevanje in najracionalnejše gospodarstvo;
13.	za strokovno šolstvo in obrtno nadaljevalne šole vnese v državni proračun potrebne vsote, da bo tako zajamčena splošna in strokovna izobrazba obrtniškega naraščaja.
Po »poročilu Narodne banke snašajo terjatve naših izvoznikov v Nemčiji, ki 60 vplačane v markah na zbiralni račun pri obračunski blagajni v Berlinu, dne 15. decembra t. 1. 218 milijonov Din. Ta dan so se izvršila klirinška izplačila v devizah do št. 2262 od 24. septembra t. 1.
Hipotekama banka jugoslovanskih hranilnic je imela v soboto, dne 15. decembra občni zbor, na katerem so bila sprejeta izpremenjena pravila zavoda, po katerih bo zavod ponovno začel redno poslovati. V zvezi s tem je tudi sestava upravnega sveta, ki je tale: Dragotin Hribar, Avgust Tosti, ar. Vladimir Ravnihar, dr. Ferdinand Majaron, Ernst Hieng, Oton Detela, Fran Košak, Oskar Kosler, Fr. Pretnar, Rado Hribar in dr. Janko Berce, poleg lepa še gg. Martin Spindler in Ivan Dietz. Sestava upravnega sveta kaže na ozko sodelovanje z Mestno hranilnico ljubljansko ter Kreditnim zavodom.
Prizad. Dne 15. decembra je bil v Belgradu redni občni zbor Priv. izvozne družbe. Iz poslovnega poročila je jx>sneti, da je Prizad v pret. poslovnem letu 1933/34 kupil pšenice za 43.585 ton, prodal pa 30.335 ton in pri tem zaslužil 1.047 milij. Din. Koruze je Prizad kupil 45.834 ton, prodal pa 38.375 ton, zaslužek pri tem je znašal 0.18 milij. Din Drugi posli Prizada so bili nerentabilni. Pri raznih poslih znaša izguba 0.023 milij. Din, pri kožnem oddelku 7.3 milij., pri opiju 0.463 milij. Din in vinskem oddelku 0.47 milij. Din. Dobiček pa je bil dosežen pri češpljah v znesku 2.247 milij. Din. Skup-
ni &•(! dobiček zsaša 49.000 Din. V leta 1034/36 bo položaj družbe bol»4L
Povečana saditev tobaka. Monopolska uprava je dovolila za bodoče leto zasaditev 1888 milijonov strokov tobaka, letos 861 milijonov. Največje povečanje je dovoljeno r moravskri banovini, nadalje v zetski in vaidarski.
Novi kolki. Finančno ministrstvo bo » 1. januarjem 1935 dalo v promet novekolke za 2, 3, 5, 20, 100 m 250 Din. Kolki za 2, 3 in 5 Din so isti kot dosedanji, samo cena je napisana v latinici in barva je drugačna. Bistveno različni od dosedanjih pa so kolki za višje vsote.	,
Svetovni konzum sladkorja je znašal po cenitvah praškega strokovnjaka dr. Mikuscha v Kampanji 1933/34 26.2 milij. ton, v kampanji 1932/33 pa 25.9 milij. ton. Svetovna produkcija trsnega sladkorja je znašala po istem viru 1933/34 18.0 milij. ton, 1934/35 pa jo je ceniti na 16.5 milij. ton. Produkcija pesnega sladkorja je znašala 1933/34 8.96 milij. ton, za tekočo kampanjo pa jo je ceniti na 9.58 milij. ton.
Borza
Dne 15. decembra 1934.
Denar
Ta teden je znašal promet na ljubljanski borzi 3.26 milij. Din v pirimeri s 3.913, 4.555, 3.136 in 4.248 milij. Din v prejšnjih tednih. Največ prometa je bilo v torek v Londonu in Newyorku z 2.12 milij. dinariev.
Curih. Pariz, 20.36», London 15.28, Newyork 308.875, Bruselj 72.175, Milan 26.40, Madrid 42.20. Amsterdam 208.875, Berlin 123.95, Dunaj 73.25 (57.25), Stockholm 78.75, Oslo 76.75, Kopenhagen 68.20, Praga 12.91, Varšava 58.20, Atene 2.90, Carigrad 2.48, Bukarešta 3.05, Buenos-Aires 0.7675.
Žitni trs
Novi Sad. Pšenica bač. okol. Novi Sad, bač. okol. Sombor, sr. in grbač. 105—107, bač. ladja Tisa 114—116, bač. ladja Begej 113—115, slav. 112—114, sr. in grban. 105—107, južban. 104—106, otrobi bač. in sr. 70—72, ban. 69—71, bač. ladja 70—72. Ostalo neizpremenjeno. Tendenca neizpremenjena. Promet srednji.
Živina
Mariborski sejem 14. decembra. Na svinjski sejem je bilo pripeljanih 60 svinj, cene so bile sledeče: mladi prašiči 7—9 tednov stari kom. 50—70 Din, 3—4 mesece 120—150, 5—7 mesecev 200—250, 8 do 10 mesecev 300—360, 1 kg žive teže 5—6, mrtve 7 do 8 Din. Prodanih je bilo 17 svinj.
Hmelj
Savinjska dolina. Razpoloženje v kupčiji je neizpremenjeno mirno in je prometa prav malo. Cene pa se drže in letošnji pridelek še vedno notira 15 do 40 Din za kg Sicer pa je boljše blago že skoro docela razprodano, za drugovrstno pa za enkrat ni mnogo povpraševanja.
Najvišje cene, plačane zadnji čas za 1 kg najboljšega hmelja raznih provenienc, so bile naslednje:
Nemčija (Spalt).....96 Din za kg
Češkoslovaška (Žalec) . .	81 Din za kg
Francija (aizaški) ....	44 Din za kg
Jugoslavija (savinjski) . .	40 Din za kg
Poljska (vvolinjski) . . .	35 Din za kg
Belgija (Alost)......24 Din za kg
Amerika (Oregon) ...	22 Din za kg
Splošno. Računa se, da izvozna trgovina še m krita m da bo prihodnji mesec zopet več povpraševanja. Medtem pa se skuša seveda izkoristiti zatišje in pritisniti cene
Žatec, CSR, 13. decembra. Promet je miren, zadnje dni se opaža nekaj več povpraševanja. Cene so za izbrano blago 2.150—2.200 Kč, za prima 2.100 do Z150, dobrosrednje 2.000—2.100 in srednje blago 1.950—2.000 Kč za 50 kg. Znani so nadalje tudi statistični podatki o prodaji. 10.000 stotov teži pri žateških pakovalnih zavodih, kar predstavlja že kupljeni hmelj za pivovarne in ga bo treba dobaviti v decembru in januarju. 80.000 stotov je že bilo vskla-diščenih, skupno 90.000 stotov. Pri producentih pa se nahaja še 7000 stotov neprodanega blaga, tako da je ceniti ves letošnji pridelek na 97.000 stolov.
ZAHVALA
Na dan Brezmadežne j« ljubi Bog poklical k tebi zlato mojo
MAJKICO
Pokopali so jo 10. t m. Vsem, ki so t bolezni tn ob smrti njej izkazali ljubezen, iskrena zahvala. Prijatelje in znance prosim, da se je spominjajo ▼ molitvi.
Pta), 15. decembra 1934. Gnlin Ljudmila, učiteljica, h&
ZAHVALA. Povodom bolezni, smrti in pogreba naše blagopokojne
mami e	FRANČIŠKE FERENC
nam ie dolžnost, da se v prvi vrsti zahvalimo oo. frančiškanom za spremstvo, nadalje zdravniku g. dr. Pihlarju, ki se je dolga leta trudil za njeno zdravje, nadalje vsem dragim sorodnikom, znancem in prijateljem za častno spremstvo, vence in šopke, prav posebno pa društvu »Krščanska ženska zveza«, katere članica je bila pokojna, za častno spremstvo in ginljivo pozornost. Tem potom se zahvaljujemo vsem in vsakomur, ki je blago pokojnico pospremil v — poslednji dom.
ZalufoS soprog, • i n ln hčerka.
PERJE
kg Din T—, 10—, čohano 16—, 24—, 32 —, belo čohano, gosje s puhom kg Din 36'—, 48'—, 64"—, 84-—, beli puh 150 —. — Blazine polnjene 40X50 Din 10—, 60 X 80 Din 27 —, 35—. Pernice polnjene 120 X180 Din 90'—, 135"— z rožnato ali modro angino. Vzorci brezplačno. — Naročila preko 350'— Din pošljemo franko. Posteljne odeje, prvovrstne, poceni v veliki izbiri. Odprema po povzetju. Ne odgovarjajoče blago zamenjamo ali vrnemo denar	„POSTEL3INA" H. Wslss, Zagreb, Ilica 76
ZA BOZIC
VAŠIM OTROKOM IN VAM
ZA BOŽIČNI NAKUO DAJEMO NA VSE

MIZARSKO POD)ETJE
RUDOLF KOMPARA Aleksandrova c. 48, MARIBOR
Hoderne notranje opreme sob, salonov, pisarn — portalov in vsa stavbena dela kakor okna, vrata itd. — Zaloga pohištva lastnega izdelka. Izvršujem po lastnih načrtih ter jamčim za solidno delo.
V	LJUBLJANE
BRZOJAVNI N A S L O V s J UGO TISKAR NA, LJUBLJANA
GRAFIČNO-UMETNIŠKI ZAVOD,
V	K.ATEREM SO ZASTOPANE VSE PANOGE TISKARSKE STROKE
BAKROTISK ♦ OFFiET iN MTOgttAFfKI TUK » KE-MlgRflFiJa <IZPELOVAl-NKA KI»lt£JEV> KNJICO-T»IK • ENO- IN VEČBARVNI * KNJKjpVESKUft
VSA GHAFIČNA DELA IZVRŠUJE LEPO. SOLIDNO IN TOČNO TER PO UMERJENIH CENAH PRORAČUNI NA RAZPOLAGO
IZVOLITE SE OBRNITI NA
NAŠE PODJETJE. V VSEH TEH VPRAŠANJIH VAM JE VEDNO RADEVOLJE NA RAZPOLAGO
JUGOSLOVANSKA TISKARNA
(E
POTREBUJETE
TISKOVINE
ILUSTRACIJE. TABELE. K A TALOGE, PROSPEKTE ITD.. PA SE NE MORETE ODLOČITI, V KAKI TEHNIKI NAJ SE IZVRŠI7-
Zahvala
Potrti od neizmerne žalosti naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem pretužno vest, da je naša nad vse ljubljena mati in stara mati
Marija Magister roj. Skrinar
gostilničarka, trgovka in posestnica
dne 15. decembra ob 7 zjutraj, po kratki in težki bolezni, v 74. letu starosti, previdena s sv. zakramenti za umirajoče, mirno v Gospodu zaspala. Pogreb nepozabne pokojnice bo v ponedeljek, dne 17. decembra ob 3 popoldne iz hiše žalosti v Sostrem št. 9 na pokopališče sv. Lenarta v Sostrem.
Preblago mater priporočamo v molitev in blag spomni. V Sostrem, dne 15. decembra 1934.
Ivan, sin.
Frančiška, Terezija. Antonija, Marija in Ivana, hčere.
Duro
Durax
Ourocrat
ne na solncu, ne na
Prvovrstni angleški popelini
za mtišue srajce ne obledc zraku in ne pri pranju
DAMSKE PLASCE 10% POPUSTA
9lise za volane v različnih gubah čpecielni ertlel oblek, volan, šalov itd.
— predtiskanje. Videnje monogremov, zaves, perila. Navadtn lin entel vloikov la tipk. - Hitra, lino in pocenil
Maleh <$ Mikeš, L/ub
'lana (polee hotela Štrukelj)
BREZ SVETLOBE NI ŽIVLJENJA!
Po vsem svetu poznane In priljubljene
BASAO. POIAR In KROraOS JJB
petioplinske svetilke od 50—3000 »več olepš«vajo Vaš dom in privajajo od emalce v V«šo debv- vfl i Bife nico. Pri nakupu se varuite pred ponaredbaml! H>*
PKmO-IHX, 1110REP, RADIOMA II 1.1 C A 9
PAZITE NA NOVO IME TVKOKE! • NIMAMO PODRUŽNICE!
Patentirano zatesnilo (Dichtung) za okna In p vratu se dobiva v vseh strokovnih trgovinah
Zacreb - Gaieva 20, tel 55-66
Ljubljana - Zrnec Franjo, Cankarjeva nabrežje S
ljudska posojilnica
v Celju
registrovane zadruga z neomejeno zavezo t novi lastni palači
sprejema hranilne vloge in jih obrestuje najbolje.
Denar ie pri nfei naložen popolnoma vamo, ker jamči «mj poleg rezerv in hiš nad 5000 članov-po-sestnikov r. vsem svojim premoženiem.
Vsem, ki ste ob prebridki izgubi naše blage žene, matere, stare matere, tete, tašče, gospe
Agate Tomšič
počastili njen spomin navzlic slabemu vremenu, da ste jo spremili na njeni zadnji poti, najlepša iskrena hvala. Zlasti čutimo dolžnost zahvaliti se g. dr. Volavšku in častitim sestram Zavetišča sv. Jožefa za njih požrtvovalni trud. Tisočera zahvala tudi vsem sosedom in znancem ter darovalcem krasnega cvetja.
2 a 1 n j o £ i ostali.
ZAHVALA. Vsem, zlasti sorodnikom in znancem, ki so kakorkoli lajšali trpljenje najini dobri materi, gospe
Mariji Svetel
vdovi požar, čuvaja
sočuvstvovali z nami ob njeni izgubi, poklonili cvetje in blagopokojnico spremili k zadnjemu pokoju, se iskreno zahvaljujeva. Posebno zahvalo dolgujeva preč. g. župniku Barletu za duhovno tolažbo pokcjnici v nje dolgi bolezni in zdravniku g. dr. Missu za požrtvovalni trud. Vsem pa prisrčna hvala za tolažilne obiske med boleznijo, zlasti Mar. družbi žena, kateri se zahvaljujeva tudi za polnoštevilno udeležbo na zadnji poti. Prav iskrena hvala veljaj tudi tvrdki Schnei-der & Verovšek za častno udeležbo pri pogrebu in nje osebju za odkritosrčne dokaze sočuvstvovanja in za poklonjeni venec. Bog plačaj!
Ljubljana, dne 16. decembra 1934 Žalujoča otroka: Alfonz in Albina.
Simeta Stošic
gostilničarja
Posebna zahvala šc čč. duhovščini, darovateljem krasnih vencev, njegovim dalmatinskim in tukajšnjim stanovskim kolegom, železmčarskemu pevskemu zboru »Sloga« za ganljive žalostinke pred mrtvašnico, v cerkvi in na grobu, deputaciji Sokola in sploh vsem onim, ki so v tako obilnem in častnem številu spremili blagopokojnika k zadnjemu počitku in pripomogli, da se je razvil tako časten sprevod.
L j u bi j an a -Si ben i k, dne 15. decembra 1934.
Žalujoča soproga Duma. hčerka Milena
in ostalo sorodstvo.
ZAHVALA. Najiskreneiša zahvala vsem prijateljem in znancem, ki so nas tešili o priliki smrti tako naglo izgubljenega, dobrega in nepozabnega moža, očeta, brata, svaka, strica in nečaka
V malih oglasih velja vsako beseda Din i'—; ženitovanjski oglasi Din 2'—. Najmanjši znesek za mali oglas Din 10'—. Mali oglasi se plačujejo lakoj pri naročilu. — Pri oglasih reklamnega značaja se računa enokolonska, 3 mm visoka pelltna vrstica po Din 2 50. Za pismene odgovore glede malih oglasov treba priložiti znamko.
pmimmvuam*
Ibrez žulj in kurjih očes
»ETA
VLOŽKI
samos i
IBB1
Gospodična
želi službo prodajalke, blagajničarke ali kaj primernega. Vešča nemščine, strojepisja itd. Gre za majhno plačo. Naslov v upravi »Slovenca« pod čt. 14027._W
Službo h konjem
išče s 1. januarjem priden in pošten fant, najraje v mesto. Gre tudi na deželo. Naslov v upravi »Slov.« pod št 14139. (a)
Dekle
ki |e poštena, zmožna vsega gospodinjstva — iščem za župnišče. Ponudbe z osebnimi podatki upravi »Slovenca« pod št. 14147._(b)
Sobarico
vajeno vseh hišnih del -razen kuhe - sprejme trgovska hiša. Važnost se polaga na lepo pranje in likanje perila ter popolno zdravje. Ponudbe pod Vodovod v hiši« 14146 upravi »Slovenca«. (b)
Vezilja in Šivilja
išče službo, najraje na Gorenjskem. Ivana Leni-iar, Zg. Šiška 227. (a)
Službo želi dekle
v starosti 20 let, zmožna nekoliko šivanja, kuhe in pospravljamia parket, sob. Gre v bližino Ljubljane. Naslov v upravi »Sloven-ca« št 14051._(a)
30 leten šoier
automonter in ključavničar išče zaposlitve. Službo nastopi tako). Sprejme tudi samo mesto ključavničarja. Naslov v upravi »Slovenca« št 14052. (a)
Trgovsk. pomočnika
izučenega v večji trgovini na deželi, boljšo moč, dobrega prodajalca vseh panog, zmožnega - sprejmem. Prednost s šoferskim izpitom. Ponudbe z referencami ter zahtevkom plače upravi »Slov.« pod »Stalno mesto« štev. 14143.	(b)
Gospodična
trgovsko naobražena, iz boljše hiše na Gorenjskem, s 3 leti pomočniške dobe v trgovini z meš. blagom - išče služ bo z nastopom ob no vem letu. Naslov v upr. »Slov.« pod št. 14125. (a)
Čevljarski pomočnik
absolvent strokovne šole z dobrimi spričevali, išče službo prikrojevalca-šte-parja. Naslov v upravi pod št. 14.138.	(a'
Zastopstvo
katerekoli branže — išče verziran trgovec za Ljubljano. Ponudbe upr. »SI.« pod »Siguren uspeh« štev 14186.	(a)
Mlada vdova
s enim otrokom, brez sredstev, iSče kakršnokoli službo. Je absolventka 3 razr. mešč. šole in trg. tečaja. Vešča ie strojepisja in slov. stenografije. Ponudbe upravi Slovenca pod »Hvaležna« 14160. (a)
Zaslužek
Postranski zaslužek
za na dom, za moške in ženske že od 15 let naprej. Dnevni zaslužek 20 do 30 Din, Delo je lahko in brez posebnega znanja. Odjemalce in materijal preskrbujemo mi. Za pojasnilo in pouk dela je poslati 6 Din v znamkah za poštne stroške podružnici »Slovenca« Maribor pod »Zimska sezona« št. 14204.	(z)
Posojila
na hranilne knjižice dajemo pod ugodnimi pogoji na daljšo dobo. Preko 2000 zadružnikov.
Pučka štediona
Zagreb
Naš zastopnik: Zore Rudolf, Ljubljana, Gledališka ulica 12. Telef. 38-10. Pismen odgovor 3 Din znamka.

Akademičarka
absolventinja učiteljišča -instruira meščansko- in osnovnošolske otroke — takoj ali po božiču. Naslov v upravi »Slovenca« št. 14004.	(u)
Krojače
prvovrstne, popolnoma iz-vežbane, za damske plašče - išče »Elite«, Prešernova ulica 7.	(b)
Dnevni m večerni
Krojni tečaj
za
damska in moška oblačila se prične 2. januarja 1935
Damshi (eCoi
je tudi jako priporočljiv za pnvatno uporabo (ne šivilje) Prijave sprejema
Teodor Kune
Ljubliana. Sv. Petra c. 4/11
Mesto hišnika
ali hišnice se nudi v Gostilniškem domu, Privoz št 11 - proti prostemu stanovanju. Pogoji v pisarni Združenja gostiln, podjetij, Privoz 11. (b)
Prodajalko
za trgovino z meš. blagom, z obrtnim listom in 1000 Din kacvije, iščem za Novo leto. - Ponudbe upravi »Slovenca« pod »Poštena« St. 14185. (b)
Preddelavko - šiviljo
za samostojno krojenje in nadzorovanje izdelovanja, prvovrstno moč v krojenju, izdelavi in šivanju ženskega perila, z večletno prakso v industrijskem podjetju ter prvovrstnimi referencami - išče industrijsko podjetje v Zagre bu. Pismene ponudbe z označbo dosedanjega službovanja in zahtevkom plače na upravo »Slov.« pod St 14195._(b)
Agilne zastopnike
za obiskovanje privatnih strank in trgovcev, z brezkonkurenčnimi predmeti, velik zaslužek — sprejmemo. Ponudbe pod »Bodočnost« št 14158 v upr. »Slov.«.	(b)
Hranilno knjižico
Banske hranilnice v Ljubljani, do zneska 31.000 Din kupim v polni vrednosti proti mesečnemu odplačilu. Ponudbe pod »Sigurnost« št. 14131 na upravo »Slov.«.	(d)
Davčne zadeve
pritožbe, prošnje, informacije daje: Davčna poslovalnica, Ljubljana, Miklošičeva 7-II.	(d)
Kako postaneš šofer?
Ako se vpišeš v J Če-hovo šofer, šolo na Tvr-ševi cesti 36 ki Ti pošlje na zahtevo prospekt za-stoni.	(u)

Posojila
na vložne knjižice daie Slovenska banka, Ljubljana. Krekov trg 10
(
lluzbodobe
Iščemo zaupnike
Id poznajo peke in trgovce z moko. »Perssons«, Ljubljana, pp. 307. (b)
Služkinja
dobi takoj službo. Pogoji: poštena, zdrava, do 35 let stara ter sposobna za vsako delo. Hotel »Novi Svet«, Maribor, Jurčičeva ulica 7.	(b)
Pošteno dekle
sprejmemo. Poljanska cesta 15, I. stopnišče, I. nadstropje, vrata 2.	(b)
Tiskarja
za rolo z večbarvnim tiskom išče tekstilna tovarna za svojo tiskarno v Sloveniji. Oferte upravi »Slovenca« pod 332/14085
Dekle
pridno in pošteno, za vse — se sprejme k otroku. Hotel Meran, Maribor, b
\mm\
Dekle
ki zna že nekoliko šivati, bi se rada nadalje izpopolnila v šivanju. Naslov se izve v podružnici »Slovenca« v Celju.	(v)
Majerja
obenem oskrbnika srednjega posestva, oženjene-ga, z malo družino, iščem. Nastop lahko takoj ali spomladi. Tajnšek, Velenje.	(b'
Dekle
ki je vajeno kmetskega gospodinjstva, pridna ln snažna, ki še ni bila _ v službi, se sprejme s prvim januarjem. Naslov pove uprava »Slovenca« pod •Gorenjsko« 14073. (b
Oskrbnica
dobi mesto v smučarski koči na Črnem vrhu. Pismene ponudbe poslati A. S. K »Gorenjec«, Jesenic*.	0,1
Telefon 38-10
Posredujem
denar na
hranilne knjižice
vseh denarnih zavodov Rudolf Zore, Ljubljana, Gledališka ulica 12. (d)
Ureditev dolgov,
sodne in izvensodne
poravnave, konkurzne zadeve,
vpeljavo, vodstvo, revizije in stalno nadzorstvo knjigovodstva. sestavo bilanc, izdelavo proračunov ter kalkulacij, nabavo kreditov, likvidacijo kmečkih dolgov in uvedbo
kmečke zaščite,
vse trgovsko - obrtne informacije in-druge neurejene poslovne zadeve poverite zaupno koncesijo-nirani komerciialni pisarni Lojze Zaje, sodni zadr. revizor in zapriseženi knjigovodski strokovnjak — Ljubliana, Gledališka ulica št. 7/1.	(d)
Mestno kočevsko
za 4000 in 6000 Din prodam. — Ponudbe pod »60 %« št 14181 upravi »Slovenca«.	(d)
ODDAJO: Dvosobno stanovanje
se odda za 200 Din. — Jurčkova pot 67 — pri Ižanski mitnici.	(č)
Dvosobno stanovanje
s pritiklinami, se odda s 1. februarjem v sredini mesta. Naslov v upravi pod št. 14.140.	(č)
Stanovanje
ene ali dveh sob oddam. Zg. Šiška 256, poleg šole.
Dvosobno stanovanje
v I. nadstr,, z vsem kom-lortom, se odda. Istotam se odda stanovanje z lokalom. — Poizve se: Pi-larna Figar, Vošniakova 6.
Trisobno stanovanje
v vili, oddam 1. februarja mirni stranki. Kopalnica, pritikline, souporaba vrta. Cena 800 Din. -Naslov v upravi »Slov.« pod št 14177._(č)
Opremljeno sobo
oddam. Friškovec 6. (s)
nabavite v specijelni trgovini za živila
Jas Lesiak, Maribor
Ulica 10. Oktobra
prvovrstno blago po ugodnih cenah.
Čaj nove žetve in okraske za božična drevesa
v veliki izberi.
Hranilne knjižice
vseh denarnih zavodov kupite ali prodaste najugodnejše edino pri Bančno kom. zavodu, Maribor. Za odgovor 3 Din. Naš poverjenik za Celje: Vinko Gaberc.	(d)
Stanovanja
IŠČEJO: Stanovanje
obstoječe iz treh velikih sob, solnčno, v okolici sv. Jožefa ali na Mirju -išče trgovec, točen plačnik. Ponudbe z navedbo kvadrature in cene upravi »Slovenca« pod »Kom-fort« št. 13953.	(c)
Hrano in stanovanje
iščeta dva tovarniška delavca v bližini Maribora. Ponudbe z navedbo cene poslati na naslov: Kancler, Studenci, Aleksandrova cesta 19.	(e)
Prazno sobo
išče soliden samski. Ponudbe upravi »Slovenca« pod št 14173.	(c)
Gospodinja viha nos,
če je kruh prenizek in preveč kompakten, ker dobro ve, da pek, če hoče, lahko vse kaj boljšega napravi. Zato pa zahteva gospodinja, da dobi samo lepo, visoko, rahlo pecivo, ki je lahko prebavl)ivo in t&ko, da že sam pogk-d nanj vzbuja tek.
Kruh namreč ne sme samo napolniti želodca, tudi oči in usta moraio prejeti svoj delež.
Prodajalec moke mora zato, če mu je na tem, da se konsum poveča, dobavljati peku le kvalitetno najboljšo moko. Pa tudi pek sam je dolžan, da si nabavlja le prvovrstno moko, ker le tako lahko zadovolji konsumenta in služi tako najbolje tudi svojim lastnim intervsom.
Pek in prodajajec moke sta vezana, da delata, v tem pogledu roko v roki.
Vsem tem zahtevam se pa da lahko ustreči, zlasti še, če ima prodajalec na razpolago tako prvovrstne moke, kakor so moka znamke Biser Banata in Česterek, ki so gotovo ene najboljših in ki ustrezajp tudi najstrožjim zahtevam.
Moko navedenih znamk zamore Vam dobavljati vsak čas in po najnižjih cenah tvrdka
A. VOLK, LJUBLJANA, Resljeva c. 24.
Trgovino na deželi
dobro idočo, oddam v najem s 1. aprilom 1935 v bližini Maribora. Najemniki naj pošljejo pismene ponudbe pod »Bodočnost« št. 1157 upravi »Slovenca« Maribor.	(n)
Posestva
UroOen oglas r ^Marmcu. oosestvo ti hitre proda; i* ie ne t gotovim denarjem oai kupen ti » kniiiim dn
Enodružinsko vilo
s 6 sobami in kopalnico, v Mariboru, oddamo proti zmerni najemnini Ponudbe upravi »Slovenca« pod 1935./14050.	(n)
Lokal
v Ljubljani, Tržaška c. 5, obstoječ iz treh prostorov, pripraven za trgovino ali obrt, eventuelno uporaben tudi za stanovanje - se odda s 1. januarjem 1935.	(n)
Naprodaj
v Št. Vidu nad Ljubljano hiša št 67, delavnica, baraka za stroje, lopa, dve stavbni parceli in dve njivi, dalje ena njiva v št Vidu in dve gozdni parceli na Glinici. Več se poizve v Hranilnici in posojilnici v Št Vidu nad Ljubljano	(p)
Enosobno stanovanje
oddam eni ali dvema osebama. Poleg tramvajske postaje, Šiška, Kosovo št 148._(č)
Gospodično
(sostanovalko) sprejmem v lepo sobo. Naslov v upravi pod 14.134. (s)
EGE5SI3'
IŠČEJO: Odprto skladišče
ali dvorišče, z nekoliko strehe, ob prometni cesti, vzamem v najem za več let. Fr. Bregar, Jeranova ulica 14, Ljubljana. (m)
ODDAJO: Mesnico s klavnico
brez konkurence oddam v najem. Naslov v upravi »Slovenca« št. 14021. (n)
Gostilno
z inventarjem, na prometnem industrijsk. kraju na Dolenjskem dam pod ugodnimi pogoji z novim letom v naiem. Ponudbe upravi »Slovenca« pod »Resen reflektant« 14016.
Dva velika lokala
svetla, primerna za obrt ali skladišče, in opremljeno mizarno - oddamo v najem v Frankopanski ulici 21.	(n)
Hiša z vrtom
naprodaj — Kašelj 8t 53. Poizve se: Šiška, Kosovo polje št 104.	(p)
Skladišče 100 m1
v Kolodvorski ulici - oddam v najem. Poizve se Sv. Petra cesta 34. (n)
Hiša z vrtom
v Rogatcu, blizu cerkve, pripravna za obrtnika — cena 32.000 Din — naprodaj. Naslov v upravi Slovenca« Celje. (p)
Pekarno s koncesijo
dam v najem v predmestju Maribora. — Ponudbe pod »Pekarna« št. 14201 upravi »Slovenca« Maribor.	(n)
Dijaka
nižješolca, srprejmem. Ce na nizka. Šiška, Kosovo št 148, poleg tramvajske postaje.	(D
Ženitbe
Trgovec-posestnik
poroči 35 do 50 letno gospodično ali vdovo. Ponudbe upravi »Slovenca« pod »Dobra gospodinja« št. 13954.	(ž)
Trgovskega vajenca
zdravega, poštenega sprejmem takoj v trgovino z mešanim blagom na deželi. Dopise poslati upravi »Slovenca« Maribor pod »Trgovski vajenec« štl4035._
Učenec trgovine
z osnovno šolo, 2 razr. meščanske in delno gimnazijsko šolo, išče mesto z vso oskrbo v hiši. Ponudbe upravi »Slovenca« pod »Potreben« št. 14124.
globoko znižane cene
vsem damskim plaščem in sicer:
zimski športni . . od Din 195 —naprej boljši zimski diagonalni .....od Dia 295 — naprej
modni plašči v temnih barvah . . od Din 395'— naprej finejši s kožubovino od Din 495 — naprej otroški od 2 let v
vseh velikostih . od Din 90"— naprej
Na zalogi tudi plašči za močnejše dame
Izgotavlja se tudi po naročilu po najnižjih cenah
Velika izbira blaga za plašče
F. I. Goričar,
Ljubljana, Sv. Petra cesta 29
Majhno posestvo
v bližini Medvod naprodaj. — Naslov v upravi »Slovenca« št. 14024. (p)
Posestvo
dobro urejeno, pripravno za živinorejo, prašičerejo, sadjarstvo in mlekarstvo, se odda pod ugodnimi pogoji v naiem. - Naslov v upravi »Slovenca« pod št 14110.	(p)
II
Glasba
Muzika
prodaja prvovrstne Inozemske klavirje in piani-ne. Popravlja in uglašuje strokovojaško, najceneje. Izposojuie in prodaja tudi preigrane instrumente. — LJubljana, Knafljeva ul. 4.
Več majhnih parcel
>oceni naprodaj v Celju. Naslov v podružnici »Slovenca« v Celju.	(p)
Hiša:
trisobno stanovanje, hlev, vrt in njiva — naprodaj. Cena 85.000 Din. Ogled: Zrkovska cesta 22. Pojasnila da Vaslč, Ptujska cesta 28, Maribor. (p)
Krasno posestvo
16 ha veliko, obstoječe iz vseh potrebnih gospodarskih panog, tik banovinske ceste — ugodna au-tobusna zveza — napro daj s preužitkom pod zelo ugodnimi pogoji. Naslov: Korošec, Majšperk
Parcela 763 m'
ob TyrSevi cesti na Brinju — ugodno naprodaj Naslov v upravi »Slovenca« št. 14211.	(p)
Hišo z lokalom
prodam ali dam v najem. Naslov v upravi »Slov.« pod št. 14153.	(p)
Pripravno hišo
za trgovino, v Ljubljani ali predmestju - bi kupil. Naslov v upravi »Slov.« pod »1935«.	(p)
Gostilne, mesarije,
trgovine — prodaja od 50.000 Din naprej Posre dovalnica Maribor, Slovenska ulica 26.	(p
Hiša
novozgrajena, visokopritlična, z dvema krasnima stanovanjema - naprodaj V hiši ie vodovod, elek trika ter angleška strani' Sča. Dalje je naproda več stavbnih parcel. Poizve se pri I. Oražem Moste pri Ljubljani, (p
Novozidano hišo
z dvema velikima lokalo ma m vrtom, v Celju — prodam. Prodam tudi samo hišo, ki ima dvoje stanovanj, ali pa samo poslopje z lokali. Za plačilo se sprejme polovico v hranilnih knjižicah. Ponudbe upravi »Slov.« v Ljubljani pod »Takoj« št. 14188.	(P)
MElNEfHEROLD!
ZAL.TOVAftNE GLASBIL
MARIBOR Št.10*
Si
Koncertne citre
dobro ohranjene, kupim. Ponudbe upravi »Slov.« pod »Citre« št. 14109. (g)
Citraši!
Drugi zvezek »Nabožnih pesmi« za citre priporoča za božič Ivan Kiferle — Ljubljana, Gosposka 9. g
I
Sprejmem otroka
v dobro oskrbo za 250 dinarjev mesečno. Vrabič, Zelimlje, Ig.	(r)
Radijski aparat
tri- ali štiriceven, kupim. Ponudbe z opisom in ceno upravi »Slovenca« pod »Radio« št. 14171. (i)
Objave
I
V oglasnem oddelku
»Slovenca« dvignite
sledeča pisma:
Akademik, Kavcije zmožen, Nekaj gotovine, Neposredno, Okolica Ljubljane, Plačam takoj v gotovini, Poštena 108, Sigurna eksistenca, Slovenija, Smrekovi storži. Udobno, Vestna, Vesten, Zanesljiv, Železen.

ludi za malo dcnarfa veilho vcsclfa!
llajhen izvleček Iz naše bogate zaloge!
NOGAVICE IN ROKAVICE STEKiO
Mo-ke nogavice . ........Din S"-, 4'-. 5"-
Dam.ke nogaviee........> 7-, 9"
Otroške nocavice............Din 4'-
Uainske rokavice............ > ?2"-
Muške rokavice ............. » 12"-
PERILO IN PIETENINE
Moške sraice...........Din 20"-, 25-
Damske k"mbineze..........Din	25"-
Pamske hloče............. »	20"-
Robci žepni.............. >	2'-
Otroške vesti je............ »	50"-
Damske vestije............ »	65"-
Kravate............... »	9"-
CEVI II IN %M1MI
Ženske galoše.............Din	26"-
Moške galoše.............>	58'-
Otroški škornji............»	T8"-
Damske snežke............»	69"-
Otroški čevlji.............>	18"-
Damski čevlji.............»	69"-
Moški nizki..............»	T5*-
Mo.ški visoki.............<	19'-
Liker servis beli za 6 oseb ............Din	19*-
Liker servis v barvah...............>	25*-
Vinaki servis beli.................>	40'-
Vinski servis ▼ barvnh............................»	4$"-
Kompot servis beli................................»
Nastuvki beli......................................>	18'-
Nastavki v barvah ................................>	24'-
imim izdelki
PORCELAN
Servisi za jajčka v barvah............Din 22"1
Servis za črno kavo dekoriran . . ;..............» 50.'
Servis za kavo ali čaj, beli 10 delni........» 10*'
St-rvis za čaj, dekorirar 15 delni........» 90''
Jedilni sf rvis beli, 26 delni........................> 250*
Jedilni servis, dekoiiran, 26 delni..................>295'
Kouipot servis....................................> 45.'
Damske denarnice Din 2*75, Moške denarnice . . > 5'-, 7'! MoSke Ustnice .... Din 15'-, Otroške torbice . Din 8"-, 13-, 16-
Damske torbice.............Din 20'-, 25v 26"-
Aktovke.....................Din 41'-
mm\ darila
Mali kovčegi.............. Din 15'-, 1T-, t9"-
Manikire...................Din 25*-, 30-
Žepni noši..... ...............Din 4"-
Sks rje....................... » 5*-
Thermos steklenice................> 20"-
fcllfca izbiro y igračkah!
GblšOte m jutri naprej dnevno med poslovnimi nimil našo bogato božično mnim brez obveznosti naftnpa!
TRGOVSKI DOM
LJUBLJANA
MESTNI ISO 20, STBITADJEVA CL 13
vamtmmum
Pisalni stroj
malo rabljen, dobro ohranjen, kupim po primerno nizki ceni. Ponudbe upr. »Slov.« pod Šifro »Rabljen »troj«. .
Rabljen štedilnik
srednic velik kupim. Ponudbe upravi »Slpv.« pod »Železen« 13997. (k)
Ziato, srebro, platin podlih
dnevnih cenab Mariborska Afincrija
tlata. Oro?nuva ul 8.
Kupim
bencinski ali Diesel-motor 6—8 k. s.. Naslov v upravi »Slovenca« St. 14006. k
Stiskalnico
ra stiskanje sena - kupi Tone Knaflič, Kamnik, k
Srebrne krone
staro zlato io srebro kupuje RAFINERIJA DRAGIH KOVIN - Ljubliana, Ilirska ulica 36, vhod z Vidovdanske ceste pri gostilni Možina.
Drevesno smolo
kupim. — Ponudbe pod »Smola« na anončni biro Himko Sax, Maribor, (k)
Kupim
rablleme, dobro ohranjene mizarske stroje, preSe, (Srautštoke), in cinkaate plošče za formiranje. Istotam se proda po zelo ugodni ceni čevljarski stroj za Stancanjc (Stajic mašina). Pismene ponudbe je poslati upr. »Slov.« pod značko »Stroji« Stev, <14129.	{k)
Vsakovrstno
zlato kupuje
po oaiviijib cenab CERNE, luvelif, Ltubl ana Wolfova abos St. 3.
Iščemo
dobro ohranjene predmete. — Za božična darila volnvjno blai;o od 30 Din, ženske nove plašče od 150 Din naprej ter neSte-to raznih predmetnv nudi »Prilika«, Kersnikova (Nova) St 7.	(k)
Sokolsko društvo
A' MSe — kupi starr Se ui iVno bradljo. Oglase ni fuutav dniitva- Ud
Radioaparat
petcevni —- na izmenični tok, kompleten, brezhiben — ugodno naprodaj. Vevče St 10.	(i)
Spalnice
orehove korenine, hrastove in šperane, o-d 2000 D. dalie, prodaja mizarstvo Josip Goljar, Gosposvetska 13.	(S)
Pozor! Slikanje sobe
od 100 Din naprej, kuhinje od 50 Din naprej. Delo solidno. Mokošek, slikar, Sv. Petra cesta 43.
Ce avto svol start orutlu/ai nT motorja bi mebil se rad bri kuoctv ti minilo nriiene tlnvrritsv /tamanif inseral
Dame, pozor!
Trajna ondulacija 50 do 70 Din. Barvante v vseh niansah 80 Din. lmedia barve samo 40 Din. Nudi salon Polanc, Kopitarjeva St. 1. Odprto tudi ob nedeljah.	(t)
Posteljne mreže
na lesenih okvirjih izdeluje, popravlja pa vsakovrstne najceneje Alojz Andlovic — Komenskega St 34.	(t)
Um ole (ufcnilC«
od Din «0- - do 5M>,—
Fr. Zaloker
Menge« 41.
Za Božič
se Vam nudi zaradi izpraznitve zaloge zelo ugoden nakup raznih aluminijastih igrač, orodja za otroke itd. — pri tvrdki Stanko Florjancič. želez-nina, Resljeva cesta St 3 (vhod skozi dvorišče). V račun se vzamejo tudi hranilne knjižice Km.itske ter Ljudske posojilnice v Ljubljani. Trgovci znaten popust. — Ne zamudite ugodne prilike I
Kolesa in šival, stroje
proda proti vplačilu na hranilne knjižice Mestne hranilnice ljubljanske — trgovina koles in Šivalnih strojev A, Praprotnik — Domžale.	(1)
S. Rebolj & drug
Gosposvetska ueuta 13 Vam nadl globoka
otroške vozičke
ie za
Din 500 —
Dalje tndi vaakovrgloe tri-oiklje, holenderje, avtomobilčke, gaualno konje, vozičke za punčke itd. itd. za Božič po reklamnih oeuab.
Premog, drva, koks
prodata Vinko Podobnik. Tržaška cesta Stev. 16. Telefon 33-13
Modroce
"osteline mreže. 4elezn* ilotljive posieli« oloma ne divaue tn tapetnišk* izdelku nudi naiceaei*
RUDOLF RADOVAN tapetnik. Mestni trg 13. Ugodni nakup morske trave, Zime, ovilha ca modroce In blaga ea nrevleke pohištva.
Radi velike zaloga damskih plaščev
Vam nudimo vseh vrst plašče po zelo znižanih cenah Oglejte si cene. I. Tomšič, Sv. Petra cesta 38.	(1)
Pri naftapn
zimskega modnega blaga za ženske, moške obleke plašče, suknje, kakor tudi vseh zimskih potrebščin se priporoča
JANKO €E$N1K
Ljubljana. Linearjera nI.
Plodna trgovina
Volna, svila, bombaž
stalno v bogati izberi v vseh vrstah — za strojno pleteni« in ročna dela po znižanih cenah pri tvrdki Kari Prelog, Liubliana — Židovska ul. in Stari trg.
Prima zimska jabolka
sortirana, od 2.50 Din dalje. Stalna sadna razstava pri Kmetijski družbi, Novi trg 3 in IgriSka ulica 3 fza dramo). Telefon 2105 ali 3755.	(1)
Najprikladnejša darila
za Božič so s Ročne torbice listnice, denarnice, tobačnice, aktov-, ke, kakor tudi potn« kovčki v veliki izberi. Fo nizkih cenah dobite pri
IVAN KR&V0S
Maribor, Aleksandrova 13 Sadjarji!
UničuHe sadne škodljivce z Garkonoml Garkon je univerzalno sredstvo proti živim in gljivičnim boleznim. Garkon je najcenejše, a najbolj učinkovito sredstvo! Garkon dobite pri Kmetijski družbi, v drogerijah ali direktno pri: Kemikalije Garkon, Celje.	W
KRZNO
velika izbira P«
Soper Maribor, Glavni try 9
Popravila, barvanje solittno in po cenil
Krojaška delavnica dobro vpeljana, na prometnem kraju — ugodno naprodaj z vsem inventarjem. Ponudbe poslati upravi »Slovenca« do 20. dec. pod Siiro »Kamnik« št 14080.	(1)
Več voz stelje
in kostanjevi drogovi — tik Ljubljane — naprodaj. Naslov v upravi »Slovenca« št. 14190.	(1)
Usn.e
* kuMš mijcenej« na,boljše pri
C. Dolžan
in
Kranj
PERJE
sivo, fieht-ao kg
Din 26 -Pol nun bel kg Din »»'-Puholvin leg D 100-Puli sivi L lig D 129 -Puh bel oatflnejSl Hg D 320
Cftsporiiia frita »luna" Mariftor
Najboljše
usnjene suknjiče itd. dobite pri krojaču Čertaucu — Črnuče 7L_(D
Pozor pri ja el ii p'iač!
Ako želite imeti zdravo, okusno in poceni pijačo, V»in pošljemo proti vrnitvi poštnih stroškov Din 3.— v znamkah tri najboljše recepte. Istotako si lahko pomnožite še za enkratno količino V.i* letošnji pridelek z malim denarjem. °onudbe podružnici »Slovenca« Maribor o od »Pijača« 14203
, Pisalni stroj,
Valvasor, opalograph — naprodaj. Ugodni plačilni pogoji. Naslov v upravi »Slovenca« St 14084. (1)
"jajca
apnena, popolnoma sveža,
se dobe v Javnih skladiščih
(»Balkan«) pri tvrdki
FRAN POGAČNIK
d. c o. z., v Ljubljani
Krojaški šivalni stroj
star — naprodaj. Naslov v upravi »Slovenca« pod St 14079._(1)
Bencinski motor
5 konjskih sil, malo rabljen, prodam. — Emonska cesta 6. P. Kotnik. (1)
Jabolka
prvovrstna zimska
stalno na zalogi pri
Gospodarski zvezi
Šivalni stroj
pogreznjen - popolnoma nov, se ugodno proda. -Dvorakova 3-L, levo. (1)
Bizeljčan
prvovrstno rdeče vino lz lastnih vinogradov na Bi-zeliskem — proda Oskar Čeraelč, Celje, Cankarjeva cesta St. 11. (1)
VATA
v tablah in za odeje.
Preden krijete svojo potrebo, zahtevajte moje vzorce in ceniki
ARBEITER
Maribor
Jajca
od 50 par naprej prodaja na debelo in d ibno Pri-havec, Gosposvetska cesta 13.	(1)
Naprodaj
konjska oprema, verige, slamoreznica, brane, br-zoparilnik, klanfe, stari streSniki, kotel ter vozne sani — v StreliSki ulici St 33.__(1)
PloSfe ■ oramnione
bposoJtMo, MmenieMipo, prodalamo In kupujemo
„EL£KTR0T*JH"
_ LJUBLJANA
T*vfn leva ulirn J
v
Zag c
remseheidske, izberete tudi na knjižice najceneje pri »Jeklo«, Stari trg. — Zahetvaite nonudbel 01
Telefon 3934
PREMOG — DR VA KARB OPAKETE
SLOVSA
Kolezijska ulica 19
VINA
vseh vrst kupite najugod neje pri
Centralni vinarni v Ljubljani.
Diesel-motor
7—9 k. s., v dobrem stanju, prodam. Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 14005.	(1)
Suhe desket
za mizarje, orehove, hra-■tove, bukove, črešnjeve, javorjev*, jesenove in brestove - nudimo po zmerni ceni.
Bukove Irize
ob 5 do 8 c/m široke, od 30 do 50 c/m dolge, 50 m".
Hrastove letve
27 x 27 m'm. 27 x 40 m/m, 27 x 50 m/m, dol£e 1 do 2 metra.
Odpadke od žage
bukove in hrastove, suhe, povezane v snope, po 10 par kg — nudi »Zora«, Č r n o m c I f.
Lepo božično darilo!
Foksterijer za ženo, moža ali otroka. Dve psici, en pes. Poceni pri: Stangl, Grad Ravne, p. Guštanj.
Krompir
za jelo m seme, dobavljam najce>neje. - Kupujem kostanjev les. Rigler - Pragersko.	(!)
Modistovski salon
v centru, dobro npeljan, naprodaj. Ponudbe upravi »Slov.« pod »Samo gotovina« M. 14123. (1)
Rokavice, nogavice, zimsko perilo
solidno in poceni si lahko nabavite pri —
izstavljene — velikost 180x115, iz puhastega psrja 220. 300 tn 340 Din. Ia puh pa 450, 550 Din. Garantira.no, sol ki ia postrežba — pri:
RUDOLF SEVER
Mariiin trg 2. Liubliana
Maribor, stolno ni. l
Postelja
dobra m čista - naprodaj. Naslov v upr. »SI.« pod St 14122.	(1)
5—10 in več % cenej?.
se bo zaradi selitve prodajalo specerijsko in delikatesno blago na Blei-weisovi cesti, nasproti banovine.	(1)
Razna perutnina
iajca, med, orehi in Jabolka vedno v zalogi po konkurenčnih cenah v fi-lijalni trgovini Kmetijske družbe, IgriSka ulica 3 (za dramo). Telefon 3755.
Smučke in vse smučarske potrebščine, drsalke, jedilno orodje, ki ne rjavi, k»-hinjsko posodo, že-leznino in sveže specerijsko blago kupite po najnižjih cenah pri
Jos. Jagodic, Celje,
Glavni trg, Gubčeva ulica
Nošene
obleke
vseh vrst (čiste in v dobrem stanju) — sprejme v prodajo
„Promet"
nasproti krlževniške cerkve.
Istotam ugodno naprodaj tudi nešteto različnih, dobro ohranjenih predmetov in Šivalnih strojev.
Nogavice, rokavice, damsko perilo, kravate itd.
od danes naprej
S5 X popusta
od rcklsmnih een V izlnibi
NOGAVICE
.BEMBEHG'
Miklošičeva erstn 14
Cilinderico in ženski šivalni stroj
»Singer«, dobro ohranjena - poceni proda Erjavec, Celovška c. 56-1. (1)
Trčen ajdov med
kg 12 Din, franko Novo mesto — proda Alojzij Hudoklin, čebelar, Brusnice*	'U
Pozor
krofnCi in šivilje! Napro-daj na vložne knjižice več malo rabljenih šivalnih strojev. Naslov v upravi »Slovenca« št 14055. (1)
Premog in drva
po zmernih ccnah! Bre-celj, Maribor, Koroška 49
Prodaja lesa!
Zač. državna uprava raz-lašč. gozdov v Ljubliani razpisuje pismeno oferlal-no licitacijo c«. 1000 m' celuloznega lesa in ca. 750 ni' mehkih hlodov. Les se proda fco skladišče Sv. Lovrenc na Poh. Dražba se vrši 28. decembra 1934 v Mariboru. Natančni pogoji so na razpolago pri gornji upravi Ljubljana. Aleksandrova cesta 4/II.	(F
1 Širile »Slovenca«!
|TTT,YTTTT»TTTTTV»TTTTT»»TTTyTTTTTTTlf'nrTV»*TTTT»YTTTTTTTT'7TTfTTTTTTTTTTTT
mmrfmrnmrwmy«Trrmi

paratov
Troelektronski baterijski RADIONE Petelektronski baterijski RADIONE Troelektronski RADIONE SUPER Petelektronski RADIONE SUPER Troelektronski RADIONE oktodni UB3	DUI	SUPER ASB5 Din 5000'— SW3	O	DUl 4000 — FGS5	0 Din 6000 — SUlbKOb3 »M
KND
Petelektronsk! RADIONE jubilejni oktodni SUPER 0SW/R z relejem KND	Din 1500-
Petelektronski RADIONE jubilejni oktodni SUPER 0SA/R za istosmerni in izmenični tok KND DtU 0000 —
Stirielektronski INGELEN R0YAL Petelektronski INGELEN EXCEL- Petelektronsk: INGELEN EXCEL-
KND
Din 0200 -
SIOR KND
Din 7200
SIOR za istosmerni in izmenični tok KND	Din 0000-
Dvoelektronski ORION 203 za Istosmerni in izmenični tok
KND O Din 2600-
Stirielektronski ORION SUPER 303 KND	Din 4950-
0
Stirielektronski ORION SUPER 403 za istosmerni in izmenični tok
KND O Din 6000'—
Petelektronski ORION SUPER 505	Din 6100-
KND	0
Sestelektronski KORTING SUP-RAMAR	D1U 10.500'—
KND
Troelektronski STANDARD SUPER M IG N ON	Din 4360 -
KND	O
Petelektronski STANDARD SUPER 35 KND	Din 6000 —
O
Stirielektronski EUMIG 543
0	Din 4100*
- f;: • . * i		
"•Z i-j**		
»'-**1 •'-•."'V,!		
•		
Petelektron*ki EUMIG 553
KND	O	Din 5500-
Dvoelektronski CAD ET KND
MINERVA Din 2500 -
Troelektronski MINERVA COR-NETTE	Din 5500 -
KND
Petelektronski MINERVA COMMAN-DER U za istosmerni in izmenični tok
KND	Din 1500-
Sedemelektronski HIS MASTERS VOICE R 143	Din 1000-
KJSD
OPOMBA: Navedene cene veljajo razven pri aparatih ORION in STANDARD za takojšnje plačilo.
Cene za aparate ORION in STANDARD veljajo za plačilo v 6 mesecih. Označba 0 pri aparatu pomeni, da je možno dobiti dotični aparat proti plačilu na obroke.
OPOMBA: Vsi aparati imajo elektrodinamični zvočnik. Kjer ni drugače navedeno, so delani za izmenični tok in sprejemajo normalne in dolge valove od 200—2000 m. Označka KND pri aparatu pomeni, da je delan za kratke, normalne in dolge valove.
S tem cenikom, s katerim so nekatere cene izdatno znižane, se razveljavljajo vsi naši prejšnji ceniki.
S tem cenikom, s katerim so nekatere cene izdatno znižane, se razveljavljajo vsi naši prejšnji ceniki.
reg.zadr.z o.z. v LJUBLJANI - MIKLOŠIČEVA CESTA 7
SOKO
if
moške zimske suknje, domski plašči od najcenejše Oo najfinejše kvalitete - prignano Zborni pariški kroji, - so najprimernejša bo$ična m novoletna darila. — Oglejte si naše tyo$be in zaloge i
v« SOKO' PRODAJALNE:
Uubtjana: Sv. Petra c.23 in Celovška c. 63 Maribor: Aleksandrova cesta 27 Celle: Kralja Petra cesta 22 Kranj: Glavni trg 102
HRANILNICA IN POSOJILNICA V KAMNIKU sum 22 ustna HIŠA
reglstrovana zadruga z neomejeno zavezo
Sprejema hranilne vloge in jih obrestuje po dogovora do 5% — Jamstvo presega večkratni rnesek vseh vlog.
*3o$ične jaslice ler fjtevčke
Zelo primerna
BOŽIČNA DARILA!
Največja izbiral *
Oglejte si naše izložbe 1
A. & E. SKABERNfi
LJUBLJANA
Znižane reftlamne cene
Beograjčani !
Cvetlice kupujte v cvetličarni
MATEJ LAP
Slarija 2 Teleion 28934 Šopki — košarice — venci in vsakovrstne cvetlice ▼ lončkih zmerom največja izbera. Cene solidne! Postrežba točna!
LEPO KOKOŠJE PERJE
nečehano p« Din 5'— kg odpošilja po po-vsetjo I* Maribora
VILJEM A D T, eiport, Marlteor
Najmanjša količina 15 kg. — Odjemalci čez 50 kilogramov posebno ugodne eene
Tužnega srca naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, da nas je za vedno zapustil naš iskreno ljubljeni soprog, brat in stric, gospod
Miha Brecelj
posestnik
dne 15. t. m., po dolgi, mučni bolezni, previden s tolažili sv vere.
Pogreb nepozabnega pokojnika bo v ponedeljek, dne 17. decembra t. 1. ob 4 popoldne izpred mrtvaške veže splošne bolnišnice na pokopališče k Sv. Križu.
Vikerče, Ljubljana, 15. decembra 1934.
Globoko žalujoči ostali.
primerne za dom In za cerkev kompletne garniture kakor tudi posamezne komade nudimo različnih velikosti, v finih in navadnih izpeljavah, lesene, iz papirnate mase in vlile. Cene Izredno nizke, tako da si jih lahko kupi prav vsak.
Oglejte si našo zalogo.
Podružnica jugoslovanske knjigarne
0. Oličmon
£jubl/ana, th opit ar jeva ulica št. S
Kdor potrebule klavir
naj se zaupljivo obrne na
I. mariborsko podjetje klauirjeu
V GOSPOSKI ULICI 56
T. Bf UERLE SP
USTANOVLJENO L. 1850.
Prodaja in posojuje. Velika Izbira novih
in obrabljenih instrumentov. Istotam se popravlja in oglašuje. (Tudi na obroke).
Za&vala.
Za mnogoštevilne dokaze Iskrenega sočutja, ki smo jih prejeli o priliki prebridke izgube našega nepozabnega očeta, brata, strica, gospoda
Ivana Rode
mesarja in posestnika
kakor tndi za poklonjeno cvetje :n vence se tem potom naiprisrčneje zahvaljujemo. Posebno se zahvaljujemo čč. settram, pevskima društvoma »Zvezda« in »Moste« za ganljive žalostinke, gasilskemu društvu v Mostah, skupim Bojevnikov v Mostah ter priiateljem in znancem za tako Številno spremstvo na njegovi poti k večnemu počitku.
Žalujoči ostali.

: <y,-V

Predno kupiš radijski aparat, og'ej si najnovejše modele 1935 svetovne tovarne
GRAETZ
ki so glede kvalitete kakor cene brez konkurence ter ustrezajo vsem današnjim zahtevam.
1.	Sprejem vseh valovnih dolžin.
2.	Popolna ločljivost postaj.
3.	Cist in naraven glas.
4.	Avtomatična izravnava fadinga.
5.	Polnodinamični zvočnik.
6.	Skala z imeni postaj.
7.	Vsi aparati v elegantni in moderni opremi. TUDI NA OBROKE I
Samoprodaja
A.VERBA3S, Ljubljana <PSLAMIČA)
OZlCM
Kravate, srajce, rokavice, nogavice. trlKo perilo, robci, mila,
ščetke ter vsakovrstno IHOdllO blago
po na|M2tm cenafi
pri tvrdki
los. Peteline, Ljubljana
sa vodo
(blizn Prešernovega spomenika)
Radio razstava v Beograda
Popost na Železnicah. Od 16. do 25. t. m. se vrJi radio razstava v Beogradu. Na razstavi bodo zastopane vse domače in nekaj inozemskih tvrdk. Razstavljeni in naproda| bodo najnovejši modeli radioaparalov vseh priznanih svetovnih tovarn. Udejstvovali se bosta tudi beograjska in ljubljanska radiopostaji, radioamaterji m Radioklub, Beograd. Obiskovalci razstav« bodo lahko pošiljali pozdrave in vesti potom mikrofona. — Odobreni so popusti na železnicah. Popusti veljajo od 20. t. m. opolnoči do 25. t. m. do polnoči. Na odhodni postaji se mora kupiti cela karta in legitimacija obr. K-12, pri povratku se pa plača samo polovična cena. — Razstava bo v paviljonu »Cvijeta Zuzorič« na Kalemegdanu.
Za vsa pojasnila se obrnite na Radio-klub, Beograd, Brankova ulica 16.
Damske plašče, moške suknje, usnjene suknjiče, srajc«, kravate, nogavice, rokavice in vso manu-
fakturo Vam nudi po reklamnih cenab
KOLBEZEN Franc, Celje
manutaktura in konfekcija
Pošljite naročnino!
8ALDA-KONTE STRACE - JOURNAU? ŠOLSKE ZVEZKE - MAPE ODJEMALNE KNJIŽICE RISALNE BLOKE ITD.
-j <
ee. D
KUD1 PO 1ZKKDN0 UUOUNIH (JENAH
KNJIGOVEZNICA
JUGOSLOVANSKE TISKARNE PKKJ
K. T. D.
V LJUBLJANI KOPITARJEVA ULICA 6 IL NADSTROPJU
Tekma okrog sveta
19
Navsezadnje, pa kaj jI je bilo to mar? In zakaj Je morala venomer mieliti nanj? Saj ji je bil vee do včeraj zjutraj popolen tujec.
Pa kdo je mogla biti dama, s katero ga je
videla?--
Skoraj bi se bila razjezila sama nase, da ni in ni mogla misliti ničesar drugega. Razgled skozi trojne šipe ji je bil zabranjen, ker je bilo zunanje okno debelo zamrznjeno. Poskusila je črtati, toda tudi knjiga je ni mogla dolgo priklepati nase. Po-menek, ki ga je poskusila spraviti njena sopotnica v tir, se je izjalovil že pri prvih besedah, ker se nista mogli sporazumeti.
V vsej zmedi svojih misli se je enega samega jasno in določno zavedala, ln eioer povsem nespametnega ogorčenja napram Clarku, saj je bilo vendar naravno, da je poskusil vee, da se znebi tekmeca, in to je bila njegova pravica, kakor je enaka pristajala njegovima tekmecema,
Ko je zvečer prišel vprašat, ali želi obedovati z njim v jedilnem vozu, bi mu bila sprva najrajši odklonila. Toda morala 6e je prepričati, dn nima za to nobenega zadostnega razloga. Tudi ona je bila lačna in je bilo vsekakor prijetneje, použiti v družbi prvi obed v ljudskem babilonu, ki je napolnjeval vlak, in ki bo gotovo v izboru zastopan v jedilnem vozu.
Vstala je in mu sledila v naslednji voz, ker je bilo treba iti skozi vseh pet voz lesenega razreda do jedllnegn voza.
Tu je bila družba dovolj zanimiva, dn je vzbujala njeno živo radovednost, toda obenem je imela doklej v toliki meri neznan ji občutek, da je bila sama predmet najbolj živega zijanja mnogih ljudi. Zlasti
pogled kmetice, ki je bila s evojim možem prišla na vlak ravno ko je odhajal, jo je presenečal, ker jo je meril na tak način, da «e ji je zdel že skoraj nevljudno radoveden. Pri tem jo -je moralo nekaj na njeni obleki ali na njeni osebi prav posebno bosti v oči, ker je razločno videla, kako se je oblikoval le stežka zatrt, veselo-norčav nasmeh okrog ustnic kmetice. To jo je toliko razdražilo, da je kratko-malo obrnila hrbet tisti vsiljivi osebi, katere ne posebno čedni obraz s košatimi, močnimi obrvmi je bil V6e prej ko lep.
Ni se čutila užaljene zaradi tega zijanja, ker je vedela, da ni bilo nič drugega kot zdravi naravni nagon preproste žeinice, ki je večji del svojega življenja prebivala s svojimi kurami, svinjami in otroci zunaj v samotni sibirski stepi, v svoji jurtl, in katera se je vBemu novemu, nenavadnemu in tujemu še čisto nedolžno čudila.
Jedilni voz je bil dobro zaseden in jc nudil podobo ruskega izenačenja; tu eo bili zastopani vsi razredi, in možjo v bluzah ali v eivih suknjičih brez belega perila so se čutili povsem enakopravne r, bolje oblečenimi gosti.
Na sredi južne podolžne stene je bil klavir, na katerem je visokorasel, črnobrad Rus z inteligenčnimi naočniki igral nekakšno otožno melodijo z veliko umetniško nadarjenostjo.
Gostitelj, njegova žena, ki je skrbela za kuhinjo, a se je kdaj pa kdaj pokazala tudi v jedilnem vozu, kakor tudi vse drugo strežništvo, je bilo ge-orgijskega rodu in je nosilo preprosto boljševiško nošo.
Ethel in Clark sta sedla k eni izmed brezhibno belo pogrnjenih in s cvetico v lončku okrašeni mizi kraj okna.
Obed je obstajal iz i-soljanke., čorbe iz jese-tra in gob, zelja in drugih zelenjav, iz račje pečen-
ke, iz soljenega, stlačenega kavijara in iz deeerta.
Po nekaterih brezpomembnih opazkah je zdrknila Ethel spet v misli, ki se je z njimi ukvarjala že vee popoldan.
»Kaj ste napravili Dicku Gordonu?« je nepričakovano vprašala.
»Jaz? — Jaz mu nisem storil ničesar; to je oskrbela že policija.«
»Toda na vaš poziv.«
»Woll, jaz sem ji kakopaik dal nekaj migljajev. Ne morete si misliti, kako malo vzrokov oeumljenja potrebuje Čeka, da prevzame tujca v svojo oskrbo. Upam samo, da razen zamude čaea naš prijatelj ne bo imel drugih sitnosti. To bi ml bilo, odkrito povedano, žal, ker nisem imel hudih namenov.«
»Pa mislite, da je vaše postopanje fair?«
Clark je vzel žlico kavijarja na svoj krožnik ter si ga preudarno mazal na kruh.
>V vojni in v ljubezni je vse fair,« je smehljajo se odvrnil.
»Ali jo to zares vaše mnenje?«
»Takšen je bil dogovor trojice londonskih založnikov.«
»O tem ne veni ničesar. Ali se vam pa ne zdi, da si ta dogovor — nekoliko preširoko tolmačite?«
Clark je skomizgnil z rameni.
»Z ozkosrčnostjo ne dosežeš zmage. Pod nobenim pogojem ne smem dovoliti mistru Gordonu, da dobi tekmo, ker sem se odločil, da jo dobim jaz.«
»Pa ste res prepričani, da ste nvistra Gordona že prekosili?«
»O tem skoraj ne morem več dvomiti. Ne morem si misliti, na kalešnn način bi mogel nadomestili zamujeni čas.*
»Morebiti imate prav. Toda računati morale še z Billyjem Allanom.
»Da, ž njim moram še računati.« je priznat
Clark. »Sicer pa tistega mietra Morrisa nisem videl v vlaku. Torej vendarle ni bil on Billy Alla-n, ker drugače ko v ekspresu ne bi mogel potovaLi «
»Vsekakor ste pa ugotovili, da tisti gospod ni Billy Allan. To vam bo bistveno olajšalo iskanj* pravega Billyja Allana.«
»Well, po mojih mislih bom ugnal v kozji mg tudi Billyja Allana, ako se srečava. — ALi vam smem poslreči s kavijaromV Izvrsten je. Pa še [k>-žirek vodke 6 sodo? Whiskyja skoraj niti ne pogrešam, ako linam dovolj dobre vodke. — Sioer pa mi Še niste niti povedali, kako to, da potujete v Peking. Vaš cilj je bil vendar prvotno Moskva.
»Moj cilj je bil ta, da preprečim obema lopovoma izvršitev njunega satanskega načrla, pa se jo izkazalo, da ju najdem v Pekingu.«
V pozni noči, ali prav za prav šele proti jutru je prevozil vlak Volgo in se je bližal Uralu.
Na nekaterih postajah se je vlak ustavil, in popotniki, ki niso boleli ali zaradi pomanjkanja sredstev niso mogli obedovati v jedilnem vozu, so imeli tu priložnost nakupili si okrepčil, a skoraj brez izjeme vsi so izstopili, da 6e na peronih malo razhodijo.
Zvečer, ko je vlak dospel do prvih predgorij in potreboval že pomožen stroj, dn spleza skozi soteske, se je spet ustavil na neki jKietaji.
Vesela kratke prekinitve, je zapustila Etliel Hurst, kakor večina popotnikov, voz. Dasi je bil prihod ekspresnega vlaka v samotnih krajih, v katerih so se zdaj nahajali, edini pomembnejši dogodek, so vendarle čakali nanj samo nekateri kmetje iz okolice, ki so pripeljali pošto ali popolnifke, ali jih nameravali odpeljati v snežno step, kjer je bil hud mraz in je vihar kuštral redka in revna dre-vt«a. V ostalem pa na tej mali postaji ni bilo videti drugih ljudi razen železniškega oeobia.
»SLOVENEC«, dne 16. decembra J934.
Stran 22.
|i 9reskrbik
/ si pravočasno
božična dat ila.