ï®
Im Ir-
■co •in ici "o
Otxlukcijska diagnoza:
Zadušitev £ sluzjo Stanje po Irâheolomiji
Slanje po eksplanlaoji transplant wanih leđvjc Osiinoia
Obojestranska aspiracijska (lipoklna} pljučnica £đen pljui
Difuzna ishemitna možganska okvata Hlpopfaiija ledvic
Ali bi lahko preprečili smrt 24-letnega Sebastiana?

90,6 95,1 95r9100J
»Naših sto v rokah mladih«
sporoča ravnatelj Gimnazije Celje - Center Igor Majerle
Št. 75/Leto 67/Celje, 21. september 2012/Cena 1,50 EUR
Rïïoiwntednil
Odgovorna urednica NT E
Biserka Povše Tašić
Skrite rezerve v domačih omarah
Očitno je, da vse več ljudi živi pod geslom: Zadnja moda - vsi revni. Narobe je, če morajo dijaki zaradi stiske staršev na cenejši avtobus namesto v dijaški dom. Toda poleg marsikakšnega pogubnega varčevanja lahko poiščemo tudi dobre zglede zmanjševanja potrošništva, kot sta zelena trgovina in »coknpok kupčija«.
Organizatorki bolšjega sejma na Polzeli, Sabina Plaznik (levo) in Pika Pilko(desno) sta prevetrili svojo omaro že drugič, saj sta tudi tokrat na stojnici prodajali različne modne dodatke in oblačila.
Spodbudna Mosova popotnica
Ob velenjskem prazniku v Vinski Gori
15 j
Nov poskus oživitve celjske košarke
Kmetki iz Črete
UPI LJUDSKA UNIVERZA ŽALEC	vVWW.UP'*5'
J/ fts-z/ss j si/A frt/id'
ZDAJ JE PRAVI CAS ZA VPIS V SREDNJEŠOLSKE PROGRAME ZA ODRASLE
PRHtfOLÎIM VZGOJA (ssiin poklkni triaj) EKONOMSKI TEHNIK (sslj EKOHOMSKA GIMNAZIJA MAWRHETNI TEČAJ {POSEBNO UGODEN OCfflMMMJ litmomwKiptw
OBLIKOVA If C KOVIN ■ ORODJAR ispiI STROJNI TEHNIK fptU
^^ STANOVANJA!
že od
1.400
pmKSII
SSÏÏ
Za ogled pokličite
051365 287
€/m2 (brez
CELJE ^vww.mikstanovanjo.-
2
AKTUALNO
NOVI TEDNIK
TATJANA CVIRN
UVODNIK
Zadnja moda: vsi revni
Spominjam se, da mi je v otroštvu mama sešila kar nekaj oblačil. Normalno za tiste čase, ko ni bilo ne prave izbire v trgovinah ne denarja. Tudi v šoli se z oblačili nismo mogli postavljati, ker smo bili približno enako (ne)premožni vsi po vrsti. Dobili smo tisto, kar je bilo nujno, če smo oblačila prerasli ali uničili. Nič neobičajnega ni bilo, da so premajhne stvari podedovali mlajši.
Moje šiviljske spretnosti niso omembe vredne, smo pa zato vsi hodili v doma spletenih oblačilih. Pridno sem vrtela pletilke, dokler se lepega dne ni izkazalo, da je v trgovini kupljena jopica cenejša, pa še otroku je bila bolj všeč kot tista domača. Z leti je ponudba v trgovinah postala povsem neobvladljiva - vsaj zame - medtem ko je nadebudni najstnik točno vedel, katere znamke hlač, superg ali majic si želi, ker vse to menda imajo tudi sošolci. Kakšna individualnost neki, če si imel ustrezna oblačila, si bil v druščini »pravih«, sicer so te hitro označili za čudnega. Kako je danes v šolah, raje ne razmišljam, ker se mi zdi, da večina staršev že zdavnaj ne zmore tekme z vedno novimi otroškimi željami. So potemtakem vsi ti, ki niso oblečeni po zadnji modi, odpadniki, ki jih je izločila skupina tistih, ki še imajo in si lahko privoščijo? Mogoče ne bi bilo slabo razmišljati o ponovni uvedbi uniform v šole. Veliko travm otrok in staršev bi s tem odpadlo.
Zato se ne smemo čuditi, da se miselnost, da obleka naredi človeka in da je zelo pomembno, kakšen je nekdo na videz, prenaša iz generacije v generacijo. V ta paket verjetno sodi tudi to, da je treba imeti zaradi zunanjega videza in sosedov lepo urejeno hišico in čim boljši avto, četudi je hladilnik prazen, bančni račun pa še bolj.
Za mnoge je pravi šok že misel, da bi nosili oblačila za nekom drugim. Otroci že, ampak odrasli! V tujini so trgovine, kjer lahko poceni kupiš rabljena oblačila, pogoste in uveljavljene. Ali pa priredijo kar izmenjavo oblačil in brez stroškov si lahko priskrbiš novo kolekcijo! Zadnja leta k temu usmerja tudi večja ekološka osveščenost, saj izdelava tekstila zahteva uporabo ogromnih količin strupov in vode.
Ampak pri nas gre vse bolj počasi. Pojavljajo se sicer prvi sejmi in izmenjave, do splošno razširjenega pojava tovrstnega varčevanja in bolj zdravega pogleda na oblačenje pa je še dolga pot. Nekateri se starih oblačil znebijo tako, da jih podarijo dobrodelnim organizacijam, kar navsezadnje tudi ni slabo. Bolje, kot da jih zavržejo. Potrebe so vedno večje, ljudje v stiski potrebujejo tako denar kot hrano in oblačila. In vse več jih je, kot da bomo v tej državi počasi vsi po vrsti potrebovali pomoč. Ne samo tisti brez služb in prihodkov in ne samo ostareli z mizerno nizkimi pokojninami, s katerimi ne morejo živeti. Kot gospa, ki se je pred dnevi oglasila v uredništvu, ogorčena, ker se ji zdi, da nihče ne poroča o bedi, ki jo doživlja vse več Slovencev. Toda večino je sram javno govoriti o tem, da ne zmorejo več, četudi niso sami krivi za to. O tem, kako sama preživi s 450 evri, ki jih je prislužila v desetletjih dela v tovarni, in ob tem pomaga še otrokoma, ni podrobneje razlagala. Že stavek, da plača položnice in potem nima za hrano, je povedal vse. Pomagajo ji dobrodelne organizacije...
Razmere nas torej silijo, da pobrskamo po spominu, kaj vse smo nekoč znali in počeli, lahko pa odkrijemo še kakšno novo veščino. Opažam, da se pri nekaterih mladih že vrača trend izdelave domačih oblačil. Le da se temu zdaj reče unikatno ročno delo ... Če nam bo kakršnakoli tovrstna spretnost pomagala, da bomo lažje preživeli »zagulene« čase, ki jim ni videti konca, je pravzaprav vseeno, kako se vse to imenuje.
PETEK
	
IS	Cp
SOBOTA NEDELJA PONEDELJEK
A ■
[1EDE1EKI1KQ
11 2
Denar glavni razlog za izpise
Na avtobus namesto v dijaški dom
Spremenjen način subvencioniranja mesečnih vozovnic za dijake in študente, po katerem so do nakupa vozovnic, odvisno od relacije na kateri se vozijo, po 20, 30 ali 50 evrov upravičeni vsi, ki živijo več kot 5 kilometrov stran od svoje šole, je za seboj potegnil številne izpise iz dijaških domov. »Preprosto je predrago, teh stroškov ne zmoremo več,« se ponavljajo obrazložitve ob izpisih.
Za bivanje v dijaškem domu, v katerega je seveda zajeta še prehrana ter v okviru domske vzgoje tudi redne učne ure, je treba mesečno odšteti 208 evrov. V primeru, da iz iste družine v dijaškem domu živita dva srednješolca, prvi biva brezplačno in družina krije stroške le za drugega. A kot pravi ravnateljica Dijaškega doma Celje Milena Čanžek, je za marsikatero družino tudi to preveč.
V Dijaškem domu Celje je lani živelo 176 dijakov, za letošnje šolsko leto jih je bilo prijavljenih 170, a zdaj v njem med tednom živi le še 135 mladih. Najverjetneje pa to še ni zadnja številka, saj ravnateljica doma Milena Čanžek opozarja, da prav vsak dan dobijo še kakšno izpisnico. Kot ocenjuje, je glavni razlog padanje standarda v slovenskih družinah, ki preprosto ne zmorejo več plačevati dobrih 200 evrov, kolikor znašajo mesečni stroški za domsko bivanje in prehrano. Izpisujejo se zlasti dijaki, ki so doma z območij, kjer so dobre avtobusne ali železniške povezave s Celjem. Tako v Dijaškem domu Celje, kjer je pred leti bivalo zelo veliko dijakov z območja Zgornje Savinjske doline, ugotavljajo, da se je večina dijakov s tega območja že izpisala. V domu ostajajo zlasti dijaki iz Posav-ja in Zasavja ter tistih delov Kozjanskega, kjer je slabše urejen javni prevoz.
Premalo dijakov, preveč vzgojiteljev
Izpisi in manjše število dijakov v domu se bodo poznali tudi na organizaciji dela v dijaškem domu. Ker imajo trenutno popolnjenih le pet skupin, bo kljub upokojitvi dveh vzgojiteljic treba za tehnološki višek razglasiti še enega vzgojitelja. Tako kaže zaenkrat, če bo izpisov še več, pa seveda tudi to ne bo dovolj.
Celjski dijaški dom je grajen za bivanje 600 dijakov, a v
Včasih so dijaki takole odhajali iz dijaškega doma ob petkih popoldne, zdaj zaradi izpisov tudi med tednom. (Foto: GrupA)
Milena Canžek (Foto: SHERPA)
časih, ko so se šolale bolj številčne generacije in je bilo zanimanje za življenje v domu največje, je v njem bivalo celo 660 dijakov. Zdaj so njihove prostorske zmogljivosti že nekaj časa veliko preveč razkošne, zato si pomagajo z oddajanjem sob študentom ter občasno tudi drugim mladim,
ki prihajajo v mesto. Podobno kot v Celju beležijo izpise iz dijaških domov tudi v drugih srednješolskih središčih po Sloveniji. A kot opozarja Milena Čanžek, je to usihanje dijaških domov velika škoda, saj so v Sloveniji močno razvili domsko vzgojo. »Dijakom zagotavljamo pomoč pri izobraževanju, vzgojnih težavah in socialnih stiskah,«
pravi in dodaja, da tudi statistika učnih uspehov govori v prid dijaškim domovom. Po eni strani zato, ker imajo zagotovljeno učno pomoč v primeru, da jo potrebujejo, po drugi strani pa zato, ker ne izgubljajo časa s prevozi in potem še hojo do doma in ker imajo poskrbljeno za redne obroke.
IVANA STAMEJČIČ
Da se padec standarda vse bolj pozna v številnih slovenskih družinah, kažejo tudi podatki o toplem obroku, ki si ga še lahko privoščijo dijaki. Tako je na primer v Srednji šoli za gostinstvo in turizem Celje bilo po dobrem tednu k toplemu obroku prijavljenih le 6 od 450 dijakov, v Gimnaziji Celje-Center je bilo lani k toplemu obroku prijavljenih 900 dijakov, letos kar polovica manj. Kot ocenjujejo v šolah, je ta upad posledica tega, da šolska malica ni več brezplačna za vse, saj so se prve odjave z obrazložitvijo, da je prehrana predraga za družinski proračun pojavljale že lani, ko je bila vendarle še delno subvencionirana za pretežni del dijakov. Zdaj so do brezplačnega obroka upravičeni zgolj tisti iz socialno najbolj šibkih družin, velika večina preostalih pa ne zmore plačevati 2,42 evra, kolikor dnevno stane šolska malica. Izpad se seveda pozna tudi v kuhinji Dijaškega doma Celje, kjer so svojo siceršnjo ponudbo malic zdaj dopolnili še s hitro pripravljenimi prigrizki, kot so pice, hot dogi in bogatejši sendviči, ki stanejo enako kot malica, a se zanje ni treba prijavljati v naprej. Tako nekateri jedo vsaj takrat, ko imajo denar.
Zelena trgovina polni police
V	trškem jedru Vojnika je odprla vrata Zelena trgovina Centra ponovne uporabe, kjer prodajajo rabljene izdelke po simboličnih cenah.
V	trgovini so trenutno na voljo zlasti rabljena oblačila, keramični izdelki in igrače, pri čemer police še polnijo. Uradno odprtje bo zato šele 27. septembra. V projektu Zelene trgovine v sklopu Centrov ponovne uporabe sodeluje Občina Vojnik, deležen je podpore Evropskega socialnega sklada in ministrstva za delo, družino in socialne zadeve. S Centri ponovne uporabe želijo različnim izdelkom uporabno dobo podaljšati ter s tem zmanjšati količino odloženih odpadkov.
BJ
NOVI TEDNIK
AKTUALNO
3
Namesto zajtrka in kosila na avtobus
»Kaj naj rečem? Seveda bi bil raje še naprej v dijaškem domu, vendar so se starši zaradi tako poceni karte odločili, da ne bom več bival v Celju,« je pripovedoval dijak 3. letnika ene od celjskih srednjih šol, ki v letošnjem šolskem letu vsak dan z avtobusom iz Celja do Solčave prepotuje 75 kilometrov. V eno smer, kar je slaba poldruga ura vožnje.
V lanskem šolskem letu je bival v celjskem dijaškem domu, kjer je oskrbnina s hrano vred stala približno toliko kot dijaška mesečna vozovnica. Subvencij niso mogli uveljavljati. Tudi to je bil razlog, da je dijak med tednom ostajal v Celju, ob petkih pa se odpravljal v domačo Solčavo. Tam ga od avtobusne postaje do domače hiše čaka približno 15 minut hoje. V lepem vremenu sede na kolo ali motor, velikokrat pa je na voljo tudi starševski taksi. »Sedaj, ko se vozim, sem tako zbit in utrujen, da se mi ne ljubi pešačiti, še s kolesom se nerad vozim,« je povedal srednješolec in se kar z nekoliko nostalgije spomnil dni v dijaškem domu, ko ga je zjutraj, takoj ko je vstal, pričakal zajtrk, takoj po pouku je sedel h kosilu ... Zdaj se namesto zajtrka in kosila ... vozi. »Zdi se mi, da je vse premaknjeno, vse traja dlje in da mi ostaja bistveno manj časa.«
Res da je prevoznik, letos je to samo celjski Izletnik, že pred leti prilagodil šolske prevoze. To pomeni, da brez mesečne niti ne moreš na šolski avtobus, ki potem ne ustavlja za vsako hruško, ampak šele od Mozirja - nekateri celo od Ljubnega - naprej. »Vseeno se mi zdi, da zabijam čas, ko sedim na avtobusu. Res da se menda nekateri učijo, drugi ukradejo še kako minuto spanca, ampak sam se moram na to še navaditi. Očitno se bom moral, saj je cenejša vozovnica le veliko vredna!«
URŠKA SELIŠNIK
Tudi otroci so po svojih sobah poiskali igrače, ki so se jih naveličali, in jih po simboličnih cenah prodajali vrstnikom.
Za nekoga odpad, za drugega zaklad
Bolšji sejem »Coknpok kupčija« tradicionalno tudi na Polzeli
Z malo domišljije lahko staro pohištvo postane ponovno zanimivo.
Iz Zelene trgovine Centra ponovne uporabe v Vojniku, kjer prodajajo rabljene izdelke po simboličnih cenah.
Ste se že kdaj spraševali, kaj storiti s povsem dobro ohranjenimi oblekami, sončnimi očali, torbicami, pasovi in z ostalim »cokn-pokom«, ki se vam že leta kopiči v omarah, a veste, da ga ne boste nikoli več potrebovali? Pod platano na dvorišču gradu Komenda na Polzeli so se v soboto zbrali »coknpokovci«, ki so iz svojih omar privlekli dobro ohranjene predmete in jih obiskovalcem prodajali po simboličnih cenah ter ob tem sledili staremu pregovoru - za nekoga odpad, za drugega zaklad.
V sodobni družbi večina ljudi, kljub temu, da se jim v omarah nabira gora stvari, še vedno znova kupuje nove. Uporabni in lepo ohranjeni predmeti tako obležijo, čeprav bi komu drugemu koristili. Polzelanki Pika Pilko in Sabina Plaznik sta tako v sodelovanju z ZKTŠ Polzela letos že drugič organizirali »Coknpok kupčijo«. Prva je bila v maju, ko so na stojnicah prodajali predmete, ki so jih Polzelani našli ob spomladanskem vetrenju omar, v soboto pa so ponujali predmete, na katere so naleteli ob čiščenju ob koncu poletne sezone. V stilu »second hand« trgovin, ki so v tujini zelo priljubljene, so prodajali in se ob tem družili, kar je tudi eden od dveh glavnih namenov »Coknpok kupčije«, katere namen je predvsem širjenje ideje kroženja stvari. Organizatorki
si namreč želita, da bi stvari znova in znova uporabljali in s tem tudi zmanjšali obseg nakupovanja.
V tujini kroženje že stalna praksa
Piki Pilko se je ideja porodila na potovanju po Franciji, kjer se je udeležila podobne prireditve v eni od vasic. »Ljudje so iz svojih domov prinesli najrazličnejše predmete in jih prodajali. Druženje se je končalo s skupnim kosilom in z veselico,« pripoveduje Pilkova, ki je s Plaznikovo za polzelsko različico določila le eno pravilo, in sicer da predmeti ne smejo stati več kot tri evre. Poleg tega vsi udeleženci sodelujejo na sejmu popolnoma prostovoljno. K sodelovanju sta povabili vse Polzelane, saj želita v lokalnem okolju privabiti ljudi in jih navaditi na »reuse« (ponovno uporabo). Po besedah organizatork se Slovenci prodaje in kupovanja rabljenih predmetov še niso povsem navadili in imajo do tega predsodke, medtem ko je v tujini to že zelo utečeno.
Ko iz starega nastane novo
Idejo kroženja stvari sta tokrat nadgradili še z raznimi praktičnimi delavnicami na temo ročnih del in predelave oblačil. Na eni od stojnic je šivilja Polonca Kladnik iz Skornega pri Šmartnem ob Paki iz starih oblačil krojila in šivala nova, ki so jih kasneje predstavili na modni reviji. Notranja oblikovalka Andreja Jesenek iz Prebolda, ki se ukvarja predvsem z obnavljanjem starega pohištva, je star in dotrajan stol z nekaj triki spremenila v ponovno uporabnega. Petra Kordiš iz Velenja pa je šivala značke, ki jih prodaja in nato izkupiček namenja za živali v zavetiščih. Na stojnicah so svoje igrače prodajali tudi otroci, ki so tako z njimi razveselili vrstnike, ob tem pa še napolnili svoje hranilnike. Spet drugi cicibani so ustvarjali iz starih cunjic pod vodstvom vzgojiteljice v otroškem kotičku.
ŠPELA OŽIR
Foto: GrupA
Zakaj bi odslužena oblačila zavrgli, če lahko iz njih sešijemo nova? Prava mojstrica pri tem je šivilja Polonca Kladnik.
4
GOSPODARSTVO
NOVI TEDNIK
Na Mosu zadovoljni z izkupičkom
Zanimiva sporočila tudi na strokovnih srečanjih
Po tednu živahnega dogajanja je 45. mednarodni sejem obrti in podjetnosti v sredo zaprl vrata. Tako organizatorji kot razstavljavci so zadovoljni. Poleg razstavnega programa, ki ga je pripravilo 1.600 razstavljavcev iz 34 držav, so Mos zaznamovali številni obsejemski dogodki. V primerjavi z lanskim letom so zabeležili večji obisk. Dan manj se pri obisku ni poznal, sejem je namreč obiskalo več kot 137 tisoč obiskovalcev.
Tri četrtine obiskovalcev je napovedalo ponovni obisk sejma prihodnje leto. V raziskavi so najpogosteje navajali, da so Mos obiskali, ker so si želeli ogledati sejemsko
ponudbo ter novosti in izvedeti koristne informacije za prihodnji nakup. Večina - več kot 85 odstotkov - obiskovalcev je navedla, da je sejem izpolnil njihova pričakova-
nja. Med obiskovalci je bilo sicer največ takih, ki sejem obiskujejo redno. »Izjemno smo veseli, da smo prav vsak dan v primerjavi z lanskim letom zabeležili večji obisk. Dan manj se torej pri obisku ne pozna, kar je še posebej spodbudno v teh dneh, ko v državi nasploh ugotavljamo, da so statistike slabše,« je povedala izvršna direktorica družbe Celjski sejem Breda Obrez Preskar. Več kot 63
odstotkov razstavljavcev je že odločenih, da se bodo predstavili tudi na 46. Mosu. Več kot 40 odstotkov anketiranih razstavljavcev je povedalo, da so na sejmu sklenili konkretne posle.
Kot ugotavljajo organizatorji, se kriza še ni poslovila, pri določenih segmentih se je to poznalo tudi na Mosu,
Veliko pozornosti obiskovalcev je pritegnil obisk porno zvezde La Toye, ki je žgečkljivo napovedala prihajajoči 5. sejem Erotika 69, ki bo v Celju od 14. do 16. decembra. Posebna letošnja novost sejma bo pet odrov, od tega bodo trije interaktivni. Na sejmu se bodo prvič predstavljali tudi saloni z erotičnimi masažami. »Obiskovalcem bomo za jubilejni sejem ponudili nekaj več. Že ko smo snemali nov slovenski porno film Gremo mi po svojo, smo s tem postavili nove razsežnosti. Na sejmu bi namreč radi združili vse nekdanje dežele skupne Jugoslavije,« je povedal Max Modic iz Zavoda za kulturo pornografije.
največ pri prodajno naravnanih razstavljavcih, saj kupna moč pada. Zadovoljni so tudi v Obrtno-podjetniški zbornici Slovenije. Predsednik Štefan
Tudi letošnje dogajanje ni minilo brez številnih sejemskih priznanj za inovativnost, pogum in drznost. S Celjskega je zlato priznanje Celjskega sejma prejelo podjetje Atlas trading iz Vojnik za toplotno črpalko za sanitarno vodo Vesttherm - ECO model - z najvišjo učinkovitostjo doslej. Prejemnik srebrnega priznanja je celjsko podjetje ESO Commerce, priznanje obrtne zbornice pa so si prislužili v celjskem podjetju Optis.
Pavlinjek je poudaril, da Celjski sejem v težkih časih ohranja svoje poslanstvo, razvija tudi mednarodni vpliv in ostaja osrednji v tem delu Evrope: »Zaradi krize in slabe situacije v Sloveniji smo se sicer bali, a smo dokazali, da obrt in podjetništvo v Sloveniji gresta svojo pot, da smo gospodarstveniki na trdnih tleh, se razvijamo in ponujamo kupcem, kar je zanimivo. To je pokazal tudi Mos.«
URŠKA SELIŠNIK
Rešitev v paketu
Zadnji dan letošnjega Mednarodnega sejma obrti in podjetnosti v Celju je Banka Celje pripravila pogovor o trenutnem ekonomskem položaju s priznanim ekonomistom dr. Mojmirjem Mrakom.
V predavanju z naslovom Kriza evro območja in Slovenija: kje smo in kam gremo? je dr. Mrak najprej predstavil sedanji trenutek reševanja krize v evro območju ter analiziral ključne elemente, ki so potrebni za dolgoročno stabilizacijo skupne evropske valute. Drugi del predavanja je bil namenjen Sloveniji in njenemu vsaj za zdaj relativno neuspešnemu soočanju s krizo.
»Do stabilizacije bonitet v kratkem roku ne more pripeljati nobena posamezna akcija, temveč le paket,« je poudaril dr. Mrak. Makroekonomist pravi, da mora Slovenija v dveh do treh mesecih sprejeti operativni model sanacije bank, ki bo javnofinančno vzdržen, ključne strukturne reforme, spremeniti referendumsko zakonodajo in sprejeti kredibilen proračun za naslednje leto. Reforme na kratek rok po njegovih besedah ne bodo reševale javnih financ, bonitetne
ocene se ne bodo takoj zvišale, a je za povrnitev ugleda na mednarodnih finančnih trgih njihovo sprejetje nujno.
»Jasno, dialog je potreben, a ta dialog mora pripeljati do sprejetja reform, ne do ponovnih referendumov. Reforme niso bistveno drugačne od lanskih, časa pa imamo bistveno manj,« je še poudaril Mrak. Ravno propadli lanski referendumi so po njegovem prepričanju najbolj neposredno prispevali k spremenjenemu dojemanju finančnih trgov o Sloveniji.
Mrak meni, da je še možnost, da Slovenija brez zunanje pomoči izplava iz krize, čeprav je relativno majhna. Še enkrat je ponovil, da je veliko odvisno od sprejetja strukturnih reform in programa za sanacijo bank. »Slovenija trenutno nima dostopa do finančnih trgov, ne moremo se zadolžiti. Gre za vprašanje časa, kako dolgo lahko preživimo brez svežega denarja. Letos nedvomno lahko, prihodnje leto pa je že pod vprašajem.«
Na povabilo Banke Celje so se odzvali številni poslovni partnerji.
Prilagodili so se
Banka Celje, ki je k razmisleku o reformni Sloveniji tudi povabila makroekonomi-sta dr. Mojmirja Mraka, je druga najstarejša slovenska banka in je polletje končala z dobičkom v višini 900 tisoč evrov.
»Ne bom napovedoval, kakšna bo situacija na koncu leta, ker ne vem, kaj se bo dogajalo v okolju in gospodarstvu. Dejstvo je, da smo se leta 2008 dokapitalizirali in stabilnost banke je danes v njenem kapitalu,« je povedal predsednik uprave Banke Celje mag. Dušan Drofenik. Dodal je, da se je banka prilagodila tudi z notranjimi spremembami. Število zaposlenih so zmanjšali za 13 odstotkov, zaprli so šest poslovnih enot v Sloveniji in na novo odprli dve. V banki so med drugim v prvem polletju za 17 odstotkov zmanjšali obveznosti do tujih bank.
Na enem od posvetov so izpostavili problem kurjenja biomase, saj so peči izdelane za idealne pogoje, medtem ko je v Sloveniji priprava lesa za kurjenje zelo slaba, saj marsikdo kuri les, ki ni dve leti sušen, kot bi bilo treba.
Problem je denar
Na letošnjem sejmu so izjemno veliko pozornosti, a tudi zanimanja obiskovalcev namenili kakovostni energetski obnovi zgradb.
Tako so tri vodilna slovenska podjetja s področja zasteklitve in senčenja stavb, podjetja Roltek, Mik Celje in Soltec, v sodelovanju s Šolskim centrom Velenje pripravila številne izobraževalne dogodke in skupne predstavitve rešitev za učinkovite in kakovostne energetske obnove zgradb. Med drugim so obiskovalcem (seveda brezplačno) predstavljali, kako s
kakovostno sanacijo ovoja zgradbe dosežemo energetsko učinkovitost zgradbe in zmanjšamo toplotne izgube ter odpravimo vzroke za pojav vlage in plesni v prostoru. Posebej so govorili o novi direktivi o energetski učinkovitosti - pričakujejo jo jeseni - ki jo morajo države članice EU v 18 mesecih prenesti v svojo zakonodajo. V ospredju bosta obnova državnih objektov (vsako leto bo treba obnoviti 3 odstotke javnih zgradb, večjih od 500 kvadratnih metrov) in celovitost sanacij.
Kot je omenil Cveto Fendre iz ŠCV, so se organizatorji večkrat srečali pri energetskih raziskavah, študijah, tudi sanacijah, na pobudo direktorja Mika Francija Plibrška pa so sejemsko predstavitev nadgradili s predavanji za strokovno in zasebno javnost. »Tema je izjemno aktualna, vsi se pogovarjajo o tem. Vemo, da so potrebne energetske obnove, ne vemo pa, kako do finančnih sredstev, ki bi jih olajšala,« je kot temeljni problem izpostavil Fendre in dodal, da je predvsem v državnem sektorju še vedno prisotnega precej neznanja, pri čemer je še kup drugih problemov, ki se pojavljajo pri energetskih obnovah.
Luč na koncu predora je
Odmevna je bila tudi okrogla miza o kreditnem krču in gospodarski krizi v Sloveniji, kjer so se udeleženci strinjali, da mora politika ukrepati hitro in učinkovito.
»V Sloveniji bi morali zagnati neke vrste New Deal projekt. Tu mislim predvsem na investicije v javno infrastrukturo. S tem bi država dala signal trgu, da se gospodarska aktivnost povečuje. S tem bi tudi začela reševati podjetja, ki so na robu propada zaradi krize v gradbeništvu,« je po okrogli mizi povedal ekonomist dr. Jože P. Damijan. K reševanju gospodarske krize bo po mnenju aktualne slovenske oblasti pripomoglo sprejetje reform. »Slovenci smo vedno potrebovali nek velik cilj. Naslednji bi lahko bil sprejetje strukturnih reform. Še je čas, da jih izpeljemo sami,« je povedal državni sekretar na ministrstvu za gospodarski razvoj in tehnologijo Uroš Rožič. »Dejstvo je, da je denarja malo. Kreditov ni, kapitala ni dovolj. V gospodarstvu je to velik problem, ki ga čutimo vsi državljani,« je po okrogli mizi razmišljal moderator, direktor in odgovorni urednik časnika Finance Peter Frankl, ki pa za Slovenijo, predvsem zaradi pameti in ustvarjalnosti posameznikov, vidi luč na koncu predora.
NOVI TEDNIK
GOSPODARSTVO
5
Boljši obeti za Rimske terme
Na seji skupščine Rimskih term so družbeniki soglasno potrdili sklep o povečanju osnovnega kapitala družbe s konverzijo terjatev v skupni višini 9,5 milijona evrov.
S tem so izkazali absolutno podporo predlaganemu načinu finančnega prestrukturiranja družbe. Sedanji upravi pod vodstvom Alenke Iskra so družbeniki podelili razre-šnico za delo v času trajanja njenega mandata v preteklem letu. Razrešnica za delo v letu 2011 je bila
Alenka Iskra
podeljena tudi nadzornemu svetu družbe. Uprava je na podlagi sprejetih sklepov na skupščini optimistična glede nadaljnjega dela. »Družbeniki so s soglasno izglasovanim sklepom o dokapitalizaciji družbe s stvarnimi vložki izkazali podporo upravi pri prizadevanju za finančno prestrukturiranje družbe. To nam daje potrebno motivacijo za nadaljnje delo, ki nas čaka na poti do uspešnega zaključka postopka prisilne poravnave. Verjamemo, da nam bo uspelo, ob tem nas
dober zaključek poletne sezone in pozitivne napovedi v poslovanju za jesen še dodatno spodbujajo pri delu,« je povedala predsednica uprave Alenka Iskra.
Najstarejše slovenske terme so po prvem polnem letu delovanja, odkar so odprle vrata širši javnosti, zadovoljne z zasedenostjo. V avgustu so namreč zabeležile več kot 66-odstotno povprečno zasedenost namestitvenih kapacitet, s čimer so se uvrstile med bolje zasedene slovenske terme v letošnjem poletju. V Rimskih termah
so s takšno zasedenostjo zadovoljni, saj so v celoti prenovljeni na trgu prisotni šele leto dni. Zabeležili so kar 100-odstotni porast gostov iz tujine, predvsem z italijanskega in germanskega trga, kar priča o močni prisotnosti term na teh trgih. Po besedah predsednice uprave želijo v terme privabiti še več domačih in tujih gostov. S tem namenom pripravljajo prenovo programov in ponudbo širokega nabora storitev.
US
CMC: mestna občina neupravičeno prekinila pogodbo
Družba Ceste mostovi Celje, ki je od konca junija v postopku prisilne poravnave, je preko spletnih strani Ajpesa objavila poročilo o poslovanju v zadnjih štirih mesecih. V tem obdobju je realizirala skoraj 10 milijonov evrov prihodkov, kar je manj od dogovorjenih poslov, zaradi česar je ustvarila tudi 2,7 milijona evrov izgube.
Nekaterih poslov zaradi nepopolne dokumentacije, predvsem manjkajočih bančnih garancij, še ni možno zaračunati. Kot pravijo, gre za specifično štirimesečno
obdobje priprave prisilne poravnave, negotovosti na trgu, številnih rubežev in izvršb ter tudi negotovosti v podjetju. Trenutno je največji problem pridobivanje garancij.
Med pomembnejši dogodki v zadnjem času izpostavljajo uspešno dokončanje nekaterih poslov kljub velikim finančnim težavam. V CMC so prodali dolgoročne finančne naložbe v Pivovarni Laško in Zavarovalnici Triglav, seveda pa iščejo še druge načine za izterjavo dolgov pri kupcih.
Veliko naporov so, tako je zapisano v poročilu, ki ga je podpisal podpredsednik upravnega odbora Peter Še-petavc, vložili v to, da bi preprečili ustavitev poslovanja kamnoloma in s tem asfaltne baze. Ob tem se nadaljujejo aktivnosti za zmanjševanje stroškov dela, pri čemer gre seveda za odpuščanje delavcev. Posebej so izpostavili še »neupravičeno prekinitev pogodbe za izvajanje del s strani Mestne občine Celje z navajanjem razloga insolventnosti.«
US
MO Celje je s CMC prekinila pogodbo o obnovi mestnega jedra. (Foto: SHERPA)
PETROL
neresnične trditve?
Urad za varstvo konkurence se je odzval na tožbo Pivovarne Laško, ki so jo skupine vložile, ker naj bi jim urad preprečil razpolaganje z Mercatorjevimi delnicami.
V Laškem so ocenili, da je zaradi te prepovedi oziroma zato ker že lani niso prodali Mercatorjevih delnic, nastalo 60 milijonov evrov škode. Kot pravijo v uradu za varstvo konkurence, je trditev
Laščanov neresnična, njihova tožba pa brezpredmetna. Urad je zahteval, da morajo nekateri imetniki delnic v primeru prenosa Mercatorje-vih delnic pridobiti predhodno soglasje UVK. Podjetja v Skupini Laško niso UVK nikoli posredovala predloga za izdajo soglasja za prenos delnic Mercatorja, o katerem bi urad nato odločil.
»Zato so trditve Pivovarne Laško glede prepovedi razpo-
laganja z delnicami Mercatorja neresnične in zavajajoče,« trdijo v UVK in navajajo, da je posledično tudi tožba, s katero urad sicer ni seznanjen, zoper državo in direktorja urada brezpredmetna. V uradu še poudarjajo, da vzročna zveza med dejanjem urada, torej izdajo omenjene odločbe, in višino škode, ki naj bi nastala po trditvah Skupine Laško, sploh ne obstaja.
US
Radeška papirnica v pričakovanju
Še vedno ni znano, kdaj in kako se bo razpletla zgodba družbe Radeče papir, ki je v stečaju. Trenutno izvajajo aktivnosti glede prodaje premoženja omenjenega podjetja, ki je bilo nekdaj največji zaposlovalec v Radečah.
Po prvi dražbi je nezavezu- na račun potrebnih tehnolo-
jočo ponudbo v višini 15 milijonov evrov oddalo le podjetje iz Turčije, vendar so jo po skrbnem pregledu znižali na malo več kot 6 milijonov evrov. Nižja cena je predvsem
ških in ekoloških investicij, ki jih bo kupec moral opraviti v primeru zagona proizvodnje.
V teh dneh čakajo na odločitev sodišča, ki mora za prodajo premoženja radeške papirnice
pridobiti soglasje upniškega odbora in ločitvenih upnikov. Zaradi pritožbe so šele pred kratkim imenovali upniški odbor, ki soglaša s prodajo, čakajo pa še na odločitev ločitvenih upnikov. Sklep sodišča pričakujejo v tem tednu, medtem ko bo drugo dražbo stečajni upravitelj Borut Soklič razpisal takoj, ko bo mogoče.
V Petrolu d.d., Ljubljana, vabimo k sodelovanju
podjetnike (m/ž)
za samostojno vodenje in upravljanje vulkanizerske in servisne delavnice TIP STOP, v Celju.
Delavnica skrbi za »hitri servis« osebnih in tovornih vozil, od menjave avtoplaščev, olja, pa do menjave žarnic, brisalcev in podobno.
Pričakujemo:
-	vsaj 2 leti izkušenj s področja vulkanizerstva in servisiranja vozil
-	vsaj 3 leta delovnih izkušenj s področja vodenja vulkanizerskih ali avtomehaničnih delavnic
-	poznavanje dela z osebnim računalnikom (Windows okolje)
-	sposobnost samostojnega in skupinskega dela
-	komunikativnost, samoiniciativnost
-	V. stopnjo strokovne izobrazbe.
Pričakujemo kandidate z izkušnjami pri prodaji, veseljem do dela s strankami in ustreznim kapitalom. Od kandidatov pričakujemo tudi pripravo plana in vizijo delovanja servisne delavnice za nadaljnja 4 leta.
Izbrani kandidat bo delavnico vodil v imenu in za račun Petrola in se ne bo posredno ali neposredno ukvarjal s konkurenčno dejavnostjo.
Nudimo:
-	dinamično in razgibano delo
-	plačilo glede na rezultate poslovanja
-	strokovno pomoč in možnost izobraževanja.
Pisne prijave z dokazili o izobrazbi in s kratkim opisom dosedanjega dela bomo sprejemali 8 dni po objavi na naslovu: Petrol d.d., Ljubljana, Kadrovsko področje, Dunajska 50, 1527 Ljubljana in na e-mail naslovu: zaposlitev.petrol@petrol.si.
TOP
6
IZ NAŠIH KRAJEV
NOVI TEDNIK
Bo brnenje strojev pregnalo strah ljudi?
Po številnih zapletih bo gradnjo poslovno-stanovanjskega objekta nadaljeval HTZ - Denarja ni niti za projekte, ki »pijejo vodo«
VELENJE - Dela za gradnjo poslovno-stanovanjskega objekta, ki je na Gorici povzročal obilo težav, predvsem pa strah med prebivalci, se bodo končno nadaljevala. Po uskladitvi vseh poslovnih, tehničnih in finančnih pogojev s soinvestitorjema Mestno občino Velenje in podjetjem Igem, ki je v lasti Tomaža Ročnika, je gradnjo prevzelo premogovnikovo invalidsko podjetje HTZ Velenje. Gre za izredno zahteven projekt, ki je izjemnega pomena za širšo lokalno skupnost, saj bo omogočil kar 132 neprofitnih stanovanj in 198 pokritih parkirnih mest.
Zaradi težav v gradbeni- stabilnosti gradbene jame.
štvu, ki niso zaobšle podjetja Igem, je imelo koroško podjetje obilo preglavic pri pridobivanju finančnih sredstev za investiranje tržnega dela projekta. Gradbena dela, ki so se začela konec predlanskega leta, so napredovala bistveno počasneje, kot je bilo načrtovano. Velika gradbena jama je zaradi pogrezanja in razpok, ki so se pojavile, že nekaj časa močno skrbela tamkajšnje prebivalce stolpnic.
MO Velenje je, da bi zagotovila varnost ter zaščitila okoliške stanovanjske objekte in javno infrastrukturo, s podjetjem Geokop sklenila pogodbo za izvedbo geo-tehničnih sider za zaščito gradbene jame. Strokovnjaki z gradbenega področja so opravili analizo stanja in predlagali ukrepe za utrditev
Tako je izvajalec del vgradil 14 stalnih sider, s čimer je zagotovljena trajna stabilnost pilotne stene. »Strokovnjaki so dejali, da tudi sicer pogre-zanje ni predstavljalo nikakršne nevarnosti za tamkajšnje prebivalce,« je zatrdil župan Bojan Kontič.
Predvsem stanovanja in parkirišča
Nadaljevanje del je omogočilo dolgoročno posojilo, ki ga je najel HTZ. Posojilo bo zapadlo v plačilo po odkupu parkirišč v garažni hiši. Podizvajalec ostaja podjetje Igem. Kot je pojasnil Ročnik, so banke povsem ustavile kreditiranje, tudi za projekte, ki »pijejo vodo« in za katere je bil denar v celoti zagotovljen. Dolgoročni kredit za dokončanje objekta na Go-
Novi objekt na Gorici naj bi dogradili konec prihodnjega leta. Za čas gradnje je MO Velenje na celotnem območju KS Gorica uredila začasna parkirišča na vseh javnih površinah, kjer je bilo to mogoče. V načrtu razvojnih programov MO za leti 2014 in 2015 predvideva še nakup okoli 460 pokritih parkirnih mest, ki jih bo namenila za ustrezno ureditev mirujočega prometa v tem delu Velenja.
Vsi, predvsem pa prebivalci Gorice, upajo, da bo nova pogodba »zdržala«.
rici je od več bank zdaj uspelo pridobiti podjetju HTZ, ki nenehno širi svoje programe, povečuje prihodke in tudi na novo zaposluje. »V teh kriznih časih, ko se na trgu še bolj borimo za vsak posel, sem zelo vesel, da smo pridobili posel v vrednosti 12 milijonov evrov. Kot glavni izvajalec se bomo trudili, da projekt izpeljemo in končamo v začrtanem terminskem planu,« je poudaril Dejan Radovanović, direktor HTZ Velenje.
Skupna vrednost deleža Mestne občine Velenje presega 11 milijonov evrov. S prija-
vo na javni razpis republiškega stanovanjskega sklada je občina pridobila 5,4 milijona evrov soinvestitorskih sredstev za 65 stanovanj in 98 pokritih parkirnih mest ter 2,3 milijona evrov posojila. Vsa stanovanja bodo opredeljena kot neprofitna in jih bodo v najem dodelili upravičencem, ki so se prijavili na javni razpis. Ta je bil končan junija, nanj pa je prispelo 496 vlog. Podjetje Igem bo financiralo gradnjo 15 tržnih stanovanj, trgovskega centra z 62 zunanjimi parkirnimi mesti, poslovnih prostorov za prodajo na trgu in okoli
Predsednik Uprave Premogovnika Velenje dr. Milan Medved je ob podpisu izrazil zadovoljstvo glede razvoja največjega hčerinskega podjetja v zadnjih nekaj letih: »HTZ Velenje se je že v preteklosti dokazalo pri nekaj izjemno zahtevnih projektih. V Skupini Premogovnik Velenje smo odločeni, da bomo z optimiziranjem cene premoga, ki bo omogočilo nemoteno delovanje bloka 6, ustvarjali prihodke tudi na trgih izven naše osnovne dejavnosti. Novi posli bodo omogočali nova delovna mesta tudi za čas, ko premoga ne bo več. Letos bomo iz osnovne dejavnosti, to je pridobivanje premoga, ustvarili približno 110 milijonov, iz naslova zunanje realizacija pa že več kot 45 milijonov evrov.«
460 pokritih parkirnih mest, s katerimi bodo lahko reševali težave s parkiranjem v krajevni skupnosti Gorica.
Celotna vrednost investicije znaša okoli 24 milijonov evrov.
URŠKA SELIŠNIK
Nižji računi
LJUBNO - Občina sodeluje pri projektu 11 partnerskih občin savinjske in koroške statistične regije za prenovo javne razsvetljave.
Za prenovo, ki bo pocenila javno razsvetljavo, so pridobili evropski denar. Vrednost projekta presega milijon evrov, pri čemer poleg Občine Ljubno s Celjskega sodelujeta še Prebold in Vojnik. Na Ljubnem so se prenove javne razsvetljave sicer lotili že pred časom z lastnimi sredstvi in imajo zdaj že 50 svetilk, ki ustrezajo zahtevam uredbe o prekomernem svetlobnem onesnaževanju neba. V okviru zgoraj omenjenega skupnega projekta bodo zamenjali še 123 svetilk in postavili tudi nekaj novih drogov. Vrednost prenove javne razsvetljave za Občino Ljubno znaša 47 tisoč evrov, iz evropskega sklada pa bodo dobili še 20 tisoč evrov.
US
Gaj v podobi buč
MOZIRJE - V soboto so v gaju uradno odprli letošnjo zadnjo razstavo, ki jo namenjajo bučam.
In to ne navadnim, saj so pripravili drugo državno tekmovanje za najtežjo bučo v Sloveniji. Seveda so upali, da bo letošnji pridelek še težji od lanskega. Pričakovanja so se uresničila, saj je buča, ki jo je letos vzgojil Janko Lovše iz Trebnjega, lansko 475-kilogramsko velikanko presegla za 20 kilogramov. Lovše, tudi lanski zmagovalec, se je začel z bučami ukvarjati pred šestimi leti. Razposlal je nekaj e-pošt ameriškim gojiteljem ter jih prosil za seme. Nekaj semen je dobil, jih posadil in tako se je začela tradicija vzgoje omenjenih buč. »Že jeseni se začnem pripravljati na naslednjo sezono. Kot prvo dodam zemlji gnoj, poskušam dodati tudi čimveč organskih snovi (trava, listje, slama ...). Skratka, kar lahko dobim. Nato vse vdelam v tla in za čez zimo posejem rž za zeleno gnojenje. Poleg ogromne količine vode, ki jo buče potrebujejo za rast, sem jim dodajal samo organska gnojila,« je gojitelj izdal skrivnosti gojenja buč velikank. Sicer se je tekmovanja udeležilo kar 26 tekmovalcev, ki se ponašajo s številnimi izjemnimi primerki buč, predvsem pa so v gaju veseli, ker se je za tekmovanje odločilo več domačinov iz okoliških krajev po Savinjski dolini.
Poleg buč kapitalk je v Mozirskem gaju na ogled več kot 10 ton buč vseh oblik, barv in velikosti, ki so domiselno postavljene po celem parku vrtnarjev. Seveda buče spremljajo jesensko cvetje in grmovnice v jesenskih barvah. Razstava je na ogled do 7. oktobra, potem pa bo Mozirski gaj za letos zaprl svoja vrata.
US Tehtanje buč je sila zanimivo opravilo. Št. 75 - 21. september 2012 -
NOVI TEDNIK
IZ NAŠIH KRAJEV
7
Vodnjak osvežitev na učnih poteh
ŠENTJUR - Pri župnišču na Žusmu je dolga leta propadal več kot sto let star vodnjak. Občina in Krajevna skupnost Loka pri Žusmu sta ga s pomočjo sofinanciranja Heliosovega sklada za ohranjanje čistih slovenskih voda ter številnih prostovoljnih ur krajanov ter članov društva Izviri obnovili. Postal bo ena od postojank na nastajajočih učnih poteh.
Farovški vodnjak je nekdaj z vodo oskrboval župnišče, prav tako so ga za zalivanje vrtov uporabljali prebivalci sosednjih hiš, hladne vode pa je bil vesel tudi marsikateri mimoidoči pohodnik. Dandanes bo vodnjak, katerega obnova je stala 7.800 evrov,
služil predvsem kot rezervni vir pitne vode ter kot vir požarne vode, obnova pa po besedah predsednice društva Izviri Dobrina Danice Recko pomeni tudi pomemben prispevek k ohranjanju kulturne dediščine kraja. Ob tem bo vodnjak zagotovo dobrodošla točka dveh učnih poti, ki sicer še nastajata.
Grajska učna pot, dolga devet kilometrov, bo predvidoma zaživela marca prihodnje leto, društvo Izviri pa je za ureditev pridobilo sofinanciranje Lokalne akcijske skupne Od Pohorja do Bohorja. Pot bo iz Dobrine čez Molovice, Drenovce, Žamerk in Vrhonce vodila do vrha Žusma ter mimo obnovljenega Farovškega
vodnjaka nazaj v dolino. Na parkirišču v bližini vodnjaka bodo v okviru projekta uredili počivališče in postavili informativno tablo. Po besedah Reckove bodo na poti sicer tri vsebinske točke, na katerih bodo po-hodniki spoznavali živo in neživo naravo, grajske dogodivščine ter zvoke narave. Kot nadgradnja naj bi v prihodnosti nastala še vodna učna pot, imenovana Voda je Dobrina. Povezovala naj bi vodne vire v občini Šentjur, izhodiščna točka poti pa bo po idejnih načrtih v Dobrini. Tudi ta pot bo vodila mimo obnovljenega vodnjaka na Žusmu.
AD
Foto: MATJAŽ LEDINEK
Črtana trasa Šentrupert-Velenje
Predsednik vlade Janez Janša je v sredo ob obisku Koroške napovedal, da bo njegova vlada dokončala umeščanje trase 3. razvojne osi, še vedno pa ostaja problem financiranja gradnje.
Če je pred štirimi leti obstajala možnost realnega financiranja, delno tudi iz proračuna, danes te možnosti ni več. Kot je povedal Janša, se ne moremo več zadolževati, zato za gradnjo razvojne osi ostaja samo ena možnost, iskanje dodatnih vlagateljev. V tretjem razvojnem paketu za gospodarsko rast, ki ga je vlada sprejela prejšnji teden, je predviden tudi ukrep, imenovan mednarodni razpis za koncesijo za že obstoječe avtocestno omrežje. Vlada računa, da se bo na razpis, ki bo
objavljen še letos, javilo več ponudnikov, iz teh sredstev pa se bo ustvaril tudi prostor za financiranje izgradnje tretje razvojne osi in nekaterih drugih prometnic v Sloveniji.
Glede trase od obstoječe avtocestne povezave do Velenja, kjer je prišlo do zapleta z izbrano, že v letu 2008 potrjeno varianto, pa bodo variante, ki so še na voljo, proučili in na podlagi strokovne utemeljitve prišli do izbora trase najkasneje do aprila prihodnje leto. Trasa Šentrupert-Velenje po besedah ministra za infrastrukturo in prostor Zvonka Černača okoljsko ni sprejemljiva. Vseeno naj bi bil prihodnje leto tudi za ta del trase sprejet državni prostorski načrt.
US
Partnerstvo z avstrijskimi Štajerci
BISTRICA OB SOTLI - Občina je podpisala uradno listino o partnerstvu z občino Heimschuh iz okraja Lipnica na avstrijskem Štajerskem. Obe občini že družijo različne vezi, med drugim vinogradniki iz te avstrijske občine sodelujejo na bistriškem vinskem ocenjevanju.
Kot je zapisano v listini o partnerstvu, želita slovenska in avstrijska občina sodelovanje poglobiti z izmenjavo idej na kulturnem, športnem in gospodarskem področju, prav tako nameravata okrepiti sodelovanje med društvi in mladimi na obeh straneh državne meje. Njuno sodelovanje se je začelo pred leti, ko so iz av-
strijske občine, kjer imajo vas Königsberg (Kraljevi hrib), poiskali različne kraje s tem imenom. Tako so naleteli na vas Kunšperk v bistriški občini, kjer so razvaline gradu z imenom Kunšperk, z nemškim imenom Königsberg. Iz nemškega imena gradu se je sčasoma oblikovala slovenska oblika Kunšperk.	BJ
Farovški vodnjak je dobil povsem novo podobo.
Vodnjak, globok 3,80 metra, so med obnovo očistili in ga zavarovali z novo zgrajenim zunanjim delom z nadstrešnico. Pri leseni konstrukciji so uporabili nekaj starega zdravega hrastovega lesa, ostalega so nadomestili z novim. Originalen je ostal tudi lesen pokrov vodnjaka.
Korak bližje povezavi
ŠMARJE PRI JELŠAH - Občina je že pred leti začela graditi kolesarsko stezo, s katero bo Šmarje pri Jelšah povezala z občino Podčetrtek. Večina steze je že urejene, manjkata le še dva odseka. Prvi, ki je krajši, bo zgrajen prihodnjo pomlad.
Občina je pred dnevi objavila javni razpis, na katerem bo izbrala izvajalca del za gradnjo kolesarske steze med šmarsko čistilno napravo in Belim. Dober kilometer steze bo potekal ob železniški progi in se na obeh koncih povezal z že ob-
stoječo dvosmerno kolesarsko stezo. Po besedah župana Jožeta Čakša je projekt ocenjen na okoli 250 tisoč evrov. Denar bo zagotovila občina, župan pa upa, da bodo v skladu z dogovorom nekaj prispevale tudi Slovenske železnice. Stezo bodo začeli graditi sredi oktobra, na asfaltno prevleko bo morala počakati do pomladi. Župan ob tem poudarja, da gre za pomembno naložbo, ki bo omogočila varnejše kolesarjenje, saj morajo kolesarji do Belega zdaj peljati po zelo prometni regionalni cesti.
V okviru celotnega projekta gradnje kolesarske po-
vezave Šmarja pri Jelšah s sosednjo občino Podčetrtek bo morala šmarska občina zgraditi še nekaj kilometrov steze med odcepom za naselje Zibika in Pristavo. A denarja še ni. Na razpisu Razvoj podeželja za pridobitev evropskega sofinanciranja občina ni bila uspešna, zdaj išče nove možnosti. »Morda bo objavljen še kakšen primeren razpis, sicer bomo denar poskušali zagotoviti iz lastnega proračuna,« pravi Čakš, ki načrtuje, da bi lahko bila steza v celoti zgrajena v dveh letih.
AD
Metalurško kemična industrija Celje, d.d., Kidričeva 26,3001 Celje,Tel.: 03 427 60 00
www.cinkarna.si
CC
partner pri gradnji hiše
CINKARNA
8
IZ NAŠIH KRAJEV
NOVI TEDNIK
V enem letu 55 stanovanj
CELJE - V družbi Nepremičnine Celje so oblikovali prednostne liste vseh, ki so se prijavili na spomladi objavljen razpis za oddajo neprofitnih stanovanj v najem. V enem letu bodo tako oddali v najem 55 neprofitnih stanovanj, prva pa bodo v začetku oktobra vseljiva stanovanja v novozgrajenem bloku na Tehar-jah 15.
V Nepremičninah Celje so po nekajletnem premoru z razpisom spet povabili mlade in mlade družine, zato so tudi oblikovali tri prednostne liste. Upoštevajoč gmotni položaj prosilcev, sta listi A in B oblikovani glede na oprostitev plačila oziroma plačilo lastne udeležbe ob sklenitvi najemni-ške pogodbe za stanovanje. Kot pojasnjujejo v družbi,
imajo tisti prosilci, ki se ne strinjajo s številom doseženih točk in s tem razvrstitvijo na prednostni listi, zdaj 15 dni časa za pritožbo. Prvi stanovalci se bodo v novo dodeljena stanovanja vselili v začetku oktobra. Med njimi bodo zagotovo najemniki 21 neprofitnih stanovanj v novozgrajenem bloku na Teharjah, kjer bo kar 15 stanovanj namenjenih mladim in mladim družinam. Najemniške pogodbe za vsa stanovanja po letošnjem razpisu bodo v družbi Nepremičnine Celje sklenili v roku enega leta. Kot je znano, stanovanja v Celju razdeljujejo glede na vrstni red na prednostnih listah upravičencev in seveda glede na velikost stanovanj, ki so na voljo, in število družinskih članov.
V Nepremičninah Celje so pred dnevi pridobili uporabno dovoljenje za novozgrajeni blok na Teharjah. V njem je 21 neprofitnih stanovanj - šest garsonjer, dve enosobni, osem dvosobnih in pet dvoinpolsobnih stanovanj - ki bodo vseljiva v začetku oktobra.
Več kot polovica mladih prosilcev
Skupaj je na vseh treh listah 429 prosilcev in glede na doseženo število točk ter velikost razpoložljivih sta-
novanj bodo v enem letu v Nepremičninah Celje v najem dodelili 55 neprofitnih stanovanj. Zanimivo je, da je več kot polovica oziroma 228 prosilcev za neprofitna
stanovanja mladih. Kot je določal razpis, v mladi družini nobeden od staršev ne sme biti starejši od 35 let, pri posameznikih pa je mladost omejena na 28 let. Za najem
neprofitnega stanovanja se tako v Celju poteguje 73 mladih posameznikov, preostalo pa so mlade družine.
IVANA STAMEJČIČ Foto: GrupA (arhiv NT)
Med pripravniki je bila najboljša ekipa PGD Kapla Pondor.
Mladi gasilci so se pomerili v orientaciji
ŽALEC - Gasilska zveza (GZ) Žalec je konec tedna organizirala državno tekmovanje v gasilski orientaciji za mlade gasilce, stare od 7 do 18 let. 173 ekip iz vse Slovenije se je preizkusilo, kako dobro se znajdejo v naravi.
Mladi gasilci so morali kar se da hitro premagati začrtano pot in ob tem dobro opra-
viti naloge na šestih kontrolnih točkah, kjer so pokazali, kako spretni so v vezanju
vozlov, zbijanju tarče, spajanju cevi, hitrem zvijanju cevi, prenosu vode, pravilni postavitvi orodja. Odgovoriti so morali tudi na teoretična vprašanja. Pri organizaciji tekmovanja je sodelovalo več kot sto gasilcev GZ Žalec, ki so pripravili tudi vrsto spremljajočih aktivnosti.
Pri pionirkah je bila najhitrejša in najboljša ekipa Prostovoljnega gasilskega društva Zreče, četrta je bila ekipa iz Andraža nad Polzelo in deveta iz Braslovč. Pri pionirjih je zmagala ekipa PGD Poljane in pri mladinkah PGD Gabrovka. Med mladinkami s Celjskega je bila najboljša ekipa iz Braslovč, in sicer deseta, štirinajste pa so bile Andražanke. Pri mladincih je zmagala ekipa PGD Blatna Brezovica, mladinci iz Kaple vasi so bili dvajseti. Med pripravnicami je slavila ekipa iz PGD Velika Pirešica, peta je bila ekipa iz Šempetra. Pripravniki so bili najboljši iz PGD Kapla Pondor, petindvajseti pa so bili iz Matk.
ŠO
Foto: GZ Žalec
osfcrta s plinom ir. toploto
4È
Smrekarjcva 1, Celje
ENERGETIKA CELJE
javno podjetje; ô.o.o.
tel.: 03 425 33 00, e-pošta: info@energetika-ce.si
Občinska stavba najbolj potratna
BISTRICA OB SOTLI - V občini, ki je naročila izdelavo lokalnega energetskega koncepta, so ugotovili, da je med javnimi stavbami energetsko najbolj potratna stavba, v kateri je sedež občine. Po izračunanem energijskem številu ji sledijo kulturna dvorana ter osnovna šola z vrtcem.
V Lokalni energetski agenturi Spodnje Podravje, ki je kot najugodnejši ponudnik koncept izdelala, so s splošnim stanjem
v bistriški občini zadovoljni. Kar 63 odstotkov gospodinjstev v tej občini namreč uporablja za ogrevanje lesno biomaso, kar je dvakrat več, kot je predpisano, drugi najpogostejši energent je kurilno olje. Za javne stavbe bo treba za prihodnost razmisliti o zamenjavi energentov ter ugotoviti, v kakšnem stanju so kurilne naprave ter njihov izkoristek, za kar bo - tam, kjer ga še niso opravili - potreben energetski pregled. »V tej občini, kjer je
veliko gozdov, je najbolj priporočljiva uporaba lesne biomase, s sekanci ali s peleti. Poleg tega je treba ugotoviti prostorske pogoje, saj sekanci zahtevajo več prostora,« omenja dr. Janez Petek iz Lokalne energetske agenture Spodnje Podravje. Občina mora lokalni energetski koncept, ki ga je potrdil občinski svet na svoji zadnji seji, poslati ministrstvu za gospodarstvo, kjer mora prejeti soglasje ministra.	BJ
NOVI TEDNIK
IZ NAŠIH KRAJEV
9
Spoznavajmo se
»Vse celjske ulice še vedno poznajo moj korak. Celja nikoli nisem zapustila, nocoj sem se le vrnila v mesto,« je med drugim Celjanom povedala odlična gledališka igralka Milada Kalezić, ki je za svoje ustvarjalno delo prejela tudi Borštnikov prstan.
CELJE - V Zavodu Racio Social so v sodelovanju z Osrednjo knjižnico Celje in Medobčinskim kulturnim društvom Od Celja do Žalca pripravili prireditev, na kateri so predstavili življenje in delo Črnogorcev v regiji.
Ker je dež dogodek pregnal z uveljavljenega prireditvenega prostora na ploščadi pred knjižnico, so obiskovalci lahko v prepletu glasbe, plesa in literature bogato kulturo črnogorske skupnosti, ki živi v celjski regiji, spoznali v Levstikovi dvorani knjižnice. Številni Črnogorci so se s svojim delom uveljavili v gospodarstvu, kulturi, športu, znanosti in umetnosti. Na prireditvi je sodelovala tudi uveljavljena gledališka igralka Milada Kalezić, dobitnica Borštnikovega prstana, ki je dolga leta kot članica ansambla Slovenskega ljudskega gledališča Celje razveseljevala občinstvo v knežjem mestu. Nastopila je folklorna skupina Zahu-mlje iz Nikšića, črnogorsko poezijo je prebirala Dragana Jusupović, otroške pesmi 11-letni Stojan Sancin,
Bogastvo črnogorskih ljudskih plesov so v Celju predstavili plesalci folklorne skupine Zahumlje iz Nikšića.
program pa je povezovala Zala Bojović, pripadnica že tretje generacije v Sloveniji živečih Črnogorcev. »Če se je prvih prireditev udeleževala le peščica meščanov, sem zdaj zelo vesela, da se je močno povečalo zanima-
nje Celjanov za kulturo in ustvarjalnost drugih narodov, ki živijo med nami,« je bila zadovoljna direktorica Zavoda Racio Social Tatjana Dolinšek. V zavodu namreč tovrstne dogodke pripravljajo v okviru projekta
Svet v Sloveniji, Slovenija v svetu, ki je namenjen spodbujanju medkulturnega dialoga z državljani tretjih držav v naši regiji.
IS
Foto: GrupA
Črnih točk bo zmanjkalo
BISTRICA OB SOTLI - V občini, ki ima v lasti več stavb, ki so nujno potrebne obnove ter nove namembnosti, bo za vse to kot kaže dovolj denarja. Občini je namreč uspelo na razpisih za pridobitev evropskega denarja za obnovo nekdanje hmeljske sušilnice, zaščitene Bratuševe domačije in gospodarskega poslopja Gabronka. Za delno obnovo grajske kašče bi-zeljskega gradu so ji odobrili državni denar.
Nekoč je bilo na njivah v Bistrici ob Sotli precej hmelja, zato so kot prizidek kulturnega doma zgradili hmeljsko sušilnico. Sušilnica, ki je v občinski lasti, v zadnjem obdobju sameva, zato je stavbo treba preurediti za drugačne namene. Z dvesto tisoč evri, od česar je večina evropskega denarja, načrtujejo v preurejeni sušilnici vinoteko in prostore za izobraževanje vinogradnikov ter promocijo lokalno pridelane hrane, skupaj s hladilnico in z možnostjo prodaje. Obnova se mora končati sredi prihodnjega leta. Občini je uspelo na razpisu Agencije RS za kmetijske trge in razvoj podeželja, in sicer za obnovo in razvoj vasi.
Urejeno podobo naj bi dobila še ena stavba v središču Bistrice ob Sotli, ki je v zelo slabem stanju. V občini so se v torek razveselili tudi obvestila, da bodo prejeli evropski denar za ohranjanje in izboljševanje dediščine podeželja za obnovo gospodarskega poslopja
Gabronka, ki je za občinsko stavbo. Omenjeno poslopje je v zelo slabem stanju, pri čemer naj bi v prihodnje bil tam manjši mladinski hotel.
Prenovljena tudi Bratuševa domačija
Občina je že pred časom prejela sporočilo, da ji je uspelo na istem razpisu s predlagano obnovo tako imenovane Bratuševe domačije v naselju Bistrica ob Sotli, kjer bodo spomeniško zaščiteno kmečko domačijo celovito prenovili. To bo v celoti stalo okoli tristo tisoč evrov, od česar bo evropskega denarja 264 tisoč evrov, javni razpis za izvajalca pa je že objavljen. Točnejša nova namembnost prenovljene Bra-tuševe domačije še ni znana, v občinski upravi omenjajo možnost ureditve razstavišča, prenočitvenih zmogljivosti ter stanovanja.
Z Bratuševo domačijo seznama stavb v občinski lasti, za katere je občina na razpisih uspela pridobiti sredstva za sofinanciranje, še ni konec. V lasti Občine Bistrica ob Sotli je celo grajska kašča na gradu Bizeljsko v Orešju, za razliko od gradu, ki je v lasti kulturnega ministrstva, ter dvorišča v lasti tretjega od lastnikov grajskega kompleksa. Za obnovitvena dela na zaščiteni stavbi v Orešju so Bistričanom odobrili sredstva iz 23. člena Zakona o financiranju občin, ki jih bodo porabili za obnovo strehe.
BRANE JERANKO
Kakšna bo namembnost spomeniško zaščitene stavbe? Tako imenovana Bratuševa domačija v naselju Bistrica ob Sotli bo skoraj v celoti obnovljena z evropskim denarjem.
ZGODBE IZ KAMRE
{iLfcamra
www.kamra.si
Gora Oljka - glavni oltar in oltarna slika
Umetnostni zgodovinar dr. Sergej Vrišer je oltar opredelil kot delo celjskega baročnega mojstra Ferdinanda Galla, ki se je na Celjskem uveljavil kot cerkveni kipar v petdesetih letih 18. stoletja in slovel po slikovitih oltarnih kompozicijah. Glavni oltar na Gori Oljki šteje Vrišer za enega izmed njegovih najboljših del: »Pogumno se je odrekel konvencionalni oltarni obliki s stebri in postavil v prostor zgolj usločeno, roko kojsko ornamentirano steno, pod katero se odvija skoraj neodvisno od arhitekture, deloma že prosto-plastično zasnovani prizor zadnje večerje.«
Za mizo, ki sega v prostor, je Gallo v naravni velikosti posedel Jezusa in apostole kot v prizoru Zadnje večerje. Apostoli so upodobljeni v živahnem pogovoru in gibanju, dinamiko prizora pa stopnjujejo bogato nagubana oblačila, poudarjene oči in razvihrane brade. Ozadje prizora tvori rokokojsko or-namentirana stena. Gallo je upodobil Jezusa v trenutku, ko lomi kruh. Nastanek oltarja je datiran v mojstrovo zgodnejše obdobje, v čas med leti 1760 in 1770. Mogoče je bil oltar celo izdelan za veliko slovesnost leta 1767, ko so na Goro Oljko prenesli katakombnega svetnika sv. Teodorja. V zapisniku iz leta 1768 se bere, da je dragoceno relikvijo pridobil komtur Helfenthal v Rimu in jo prepeljal na Dunaj, kjer so telo
Glavni oltar v cerkvi sv. Križa (fotoarhiv Osrednje knjižnice Celje)
svetnika oblekli v dragocena, z zlatom in srebrom krašena oblačila. 3. maja 1767 so relikvijo položili v krsto v cerkvi na Gori Oljki. Krsta je bila steklena in sta jo podpirala dva angela.
V rokokojsko steno glavnega oltarja je umeščena slika Fortunata Berganta Jezus v vrtu Getsemani.
Umetnostna zgodovinarka Anica Cevc je mnenja, da je slika za Goro Oljko nastala v letih 1764 in 1765. Takrat je namreč Bergant ustvarjal v Savinjski dolini; leta 1764 je naslikal za župnijsko cerkev v Žalcu tri slike, leta 1765 pa dve sliki za frančiškane v Nazarju.
JANKO GERMADNIK
Oltar v cerkvi sv. Križa na Gori Oljki - Jezus z apostoli (fotoarhiv Osrednje knjižnice Celje)
Rubriko pripravlja Osrednja knjižnica Celje.
Povzeto po: Janko Germadnik in Rolanda Fugger Ger-madnik: Gora Oljka, Popco, Velenje, 2005.
Barbara Medvešček, Damjan M. Trbovc, Tarek Rashid in Renato Jenček v prizoru iz predstave
Začetek s Shocking Shopping
V novi sezoni SLG Celje šest predstav - Abonenti kljub krizi vztrajajo
Po včerajšnji predpremi-erni uprizoritvi začenja Slovensko ljudsko gledališče Celje novo sezono z nocojšnjo premiero igre Matjaža Zupančiča Schocking Shopping. Avtor, ki je predstavo tudi režiral, je v tej drami skozi humor in ironijo nastavil zrcalo brutalnemu potrošništvu, ki oblikuje podobo sodobnega sveta. Celjska uprizoritev je krstna za to delo, ki je lani prejelo tudi Grumovo nagrado.
Nič hudega sluteči Jožef Kotnik se znajde v nakupovalnem centru Shocking Shopping, da bi kupil kruh in pol piščanca, in postane petdesettisoči obiskovalec nakupovalnega centra. Za obljubami o številnih ugodnostih, popustih, posebnih nakupih, spretnimi marke-tinškimi potezami, članstvi in formularji se Jožefu na-
Shocking Shopping so ustvarili režiser Matjaž Zupančič, dramaturginja Tina Kosi, scenografinja Sanja Jurca Avci, kostumografinja Bjanka Adžić Ursulov, glasbeni opremljevalec Vanja Novak, inštruktor za borilne veščine Sebastjan Starič, lektor Jože Volk in oblikovalec luči Andrej Hajdinjak. Igrajo: Renato Jenček, Barbara Medvešček, Tarek Rashid, Andrej Murenc, Vojko Belšak in Damjan M. Trbovc.
enkrat odpre svet v zaku-lisje nakupovalnega centra, kjer stvari postajajo vse bolj bizarne, strašljive in krute. Bleščeča meka nakupovalnega užitka pokaže svoje temne in grozljive plati in Kotnika potegne v brutalen vrtinec, iz katerega ni rešitve.
Upravnica gledališča Tina Kosi, ki je tudi dramaturginja predstave, pravi, da bo prelomna za to sezono. »Lik Jožefa Kotnika je izoblikovan na srednjeveškem Sleherniku in na liku Jožefa K. Iz Kafkovega Procesa. Gre za kritiko sveta
»Že nekaj let ponavljam, da se moramo truditi, da je rdeča nit vsakokratne sezone njena raznolikost,« pravi pred začetkom nove sezone Tina Kosi. »Kot edino gledališče v mestu moramo pokriti najširši segment občinstva, od otrok do upokojencev. Zato tudi mešamo žanre od resnih do komedij in otroških predstav. Vztrajamo pri sodobnosti, zlasti pri uprizoritvah novih tekstov, a ostajamo zvesti tudi klasikom. Veseli me, da so tudi abonenti prepoznali to usmeritev. Predvpis je bil odličen, zdaj je nekoliko slabše, a za abonma se občinstvo odloča še do konca oktobra. Vedeti je treba, da veliko igramo tudi za šole in da gostujemo po vsej Sloveniji. Želimo si, da bi veliko igrali, saj gledališče obstaja zaradi občinstva.«
multikorporacij, potrošništva, kjer se pod bliščem skriva nabiranje vsakovrstnih podatkov, kjer preko kartic zvestobe na nek način korporacije nadzirajo življenje celotne populacije, da bi vzgojili idealnega potrošnika brez osebne svobode. Tekst je zelo zahteven, oster, a duhovit.«
Avtor in režiser Matjaž Zupančič dodaja, da piše predvsem zase. »Če imajo moji teksti še dodano vrednost, jih uprizarjajo. Moja igra se skozi preprosto zgodbo osredotoča na temne plati civilizacije, na sprego kapitala, politike in nepotizma. Korporacije se, ko so v težavah, začnejo obnašati kot prava mafijska združba. Niso več trgovina, postajajo sistem. Zato je ta igra o mentalnem in fizičnem nasilju v uvodu realna, nato vse bolj metaforična in je igra o človeku, ki se ne zna upreti. Gledal je stran in zato postavljamo vprašanje, doklej bomo še gledali stran.«
BRANKO STAMEJČIČ Foto: JAKA BABNIK
NE ZAMUDITE...
4. festivala vocal play in a cappella glasbe Vokalne igre, ki bo v soboto v Mestnem kinu Metropol. V minulih letih je festival v mesto pripeljal skoraj vse domače in tudi tri tuje glasbene skupine, ki se ukvarjajo s tovrstnimi izvedbami glasbe. Tokratni festival sta organizatorja, Hiša kulture Celje in Oktet 9, tudi zaradi pomanjkanja sredstev zasnovala bolj skromno. Dopoldanski del (od 10.30) bodo namenili skupinam iz regije ter gostom iz tujine. Večerni del festivala bo oblikoval potopisni koncert Okteta 9, ki bo z multimedijski-mi vsebinami predstavil program in vtise z nedavne turneje po Balkanu. Na dopoldanskih koncertih bodo zapeli Amadeus iz Šmarja pri Jelšah, iZbor iz Šentjurja, iz tujine pa tokrat prihaja odlična hrvaška zasedba Acappella Benjamin. Dopoldanski koncerti so brez vstopnine, za večernega pa je vstopnina od 3-10 EUR.
Negotovost pred jubilejem
Muzej novejše zgodovine Celje bo izpolnil letošnji program - Kako bo prihodnje leto, ob 50-letnici, še ne vedo
Muzej novejše zgodovine bo prihodnje leto slavil 50-letnico. Na jubilejno leto se skrbno pripravljajo, čeprav je zaenkrat še neznanka, kako bo muzej financiran.
»Zaenkrat se na jubilej pripravljamo z vznemirjenjem, tudi zaradi strokovnega imperativa, ki je pred nami. Smo primer uspešne transformacije iz tako imenovanih rdečih muzejev v muzej, ki vibrira s sodobno družbo. Smo polni elana. Financiranje je res problem, saj za naslednje leto še ni zagotovljeno. Naš muzej se večinoma financira iz sredstev ministrstva na podlagi pooblastila, ki nam bo poteklo konec leta. Zaenkrat novega razpisa za ta pooblastila še ni in zato ne moremo mirno zadihati s programi, ki so za naslednje leto res izjemni, tudi zaradi jubileja muzeja,« pravi direktorica Tanja Ro-ženbergar Šega.
Kljub negotovosti, v kateri delujejo, so v muzeju veseli, da jim bo uspelo ob za 6 odstotkov nižjih sred-
stvih z ministrstva in ob 3 odstotkih manjših sredstvih občine izpeljati ves zastavljeni program. »Uspeva nam zato, ker smo se na nove razmere in pomanjkanje sredstev dobro pripravili. Določene stroške smo zmanjšali in po pravici povedano so rezerve še bile. Dokazali smo, da se da tudi z nižjimi vložki narediti dobre programe in izpeljati odlične projekte,« pravi direktorica.
Do konca leta bodo v muzeju izpeljali še več dogodkov. Pripravljajo še štiri muzejske večere ob razstavi Opereta, v tednu otroka bodo postavili razstavo unikatno oblikovanih lutk, več bo dogodkov in delavnic v Pelikanovem ateljeju, začenjajo pa tudi sodelovanje z nedavno odprtim Kulturnim središčem evropskih vesoljskih tehnologij v Vitanju. »Tam bomo kot kaže postavili novo, sodobno zastavljeno stalno razstavo Vitanje in Vitanjčani,« napoveduje Tanja Roženbergar Šega. Osrednja letošnja razstava
pa je Meščanstvo na Štajerskem. Postavljena bo sicer v Mariboru in bo v okviru Evropske prestolnice kulture govorila o pomenu meščanstva na Štajerskem skozi zgodbe 25 družin (polovica jih je s Celjskega). Razstavo, ki nastaja v sodelovanju z mariborskim muzejem narodne osvoboditve, bodo odprli 27. oktobra, namenjena pa ne bo le zgodovinskemu pogledu v meščanstvo med leti 1918 in 1941, ampak tudi in predvsem vprašanju, kaj je od meščanstva v sodobni družbi še ostalo in kaj je meščanstvo danes.
BRST
Zadnja letošnja razstava bo nova interpretacija muzejske zbirke - tokrat igrač iz zbirke Otroško življenje. Pri postavitvi bosta sodelovala Gašper Piano z glasbo in Mark Požlep, celjski vrtci pa bodo ob razstavi izpeljali zbiranje najljubših igrač, ki bodo obogatile to zbirko.
Šaleški študentski oktet pod platano na gradu Komenda
Šaleški študentski oktet zakorakal v novo sezono
Šaleški študentski oktet, ustanovljen leta 2003, je konec tedna uradno začel letošnjo koncertno sezono. Nastopil je na dvorišču gradu Komenda, kjer je deset fantov obiskovalce ogrelo v dobri uri trajajočem koncertu, v katerem ni manjkalo priredb znanih slovenskih in tujih skladb različnih zvrsti, humorja in koreografij.
Šaleški študentski oktet je pri občinstvu na začetku koncerta s skladbami z juga prebudil nostalgijo po poletnih večerih ob morju. Sledile so priredbe slovenskih, angleških in ljudskih pesmi in tudi avtorska pesem okteta Pridi, mala. Predvsem ženski del občinstva je nestrpno pričakoval priredbo balade I want it that way, ki so jo v stilu »flash moba« pripravili
v okviru EPK 2012, in bil kar malo razočaran, ko so oder pod platano zapustili, ne da bi jo zapeli. A prav tako kot so aprila presenetili s »flash mob«, ko so se stopili z obiskovalci velenjske tržnice in čisto nepričakovano začeli prepevati, so tudi tokrat občinstvu jemali dih, ko so se ob koncu koncerta pomešali med njih in z zanimivo koreografijo zapeli še priredbo pesmi, ki jo je nekoč prepevala skupina Backstreet boys. Z zabavno koreografijo so popestrili tudi pesem I'm just a giggolo. Nepogrešljiv del njihovih koncertov so tudi spontani humorni vložki, s katerimi so tudi tokrat dali piko na i koncertu na Polzeli, ki pa so ga občani po krivici spregledali. Za humor na nastopih namreč poskrbi Uroš Kuzman, ki so ga prejšnji
teden v ljubljanskem kinu Komuna razglasili za Stand up komika leta.
Šaleški študentski oktet je nastal, še preden so fantje postali študentje, prav tako pa delujejo pod enakim imenom še danes, ko jih je večina že redno zaposlenih, zato že nekaj sezon razmišljajo, da bi se preimenovali. Vsako leto v svoj repertoar dodajo nekaj novih skladb, udeležijo se tudi kakšne večje turneje. Po besedah umetniškega vodje okteta Domna Strupeha bo letošnja sezona nadaljevanje lanske, ki je bila zelo uspešna predvsem zaradi projekta EPK 2012. V načrtu imajo koncertiranje po vsej Sloveniji, v domačem Velenju pa načrtujejo večji koncert ob dnevu žena.
ŠO
Foto: TT
Slovo od Branka Goropevška
V	Levstikovi dvorani Osrednje knjižnice Celje je bila v sredo žalna slovesnost ob smrti direktorja knjižnice, mag. Branka Goropevška.
V	poslovilnih govorih so ga orisali kot velikega človeka, a ne le po stasu. Njegova pomočnica Martina Rozman Salobir je izpostavila njegove dosežke v knjižničarstvu in predvsem to, da ni prav in »fer«, da je odšel na višku moči, pri 45 letih, v katerih je nabral dosežke za življenje in pol. Predsednica Združenja slovenskih splošnih knjižnic Vesna Horžen ga je opisala kot človeka, na katerega si se lahko zanesel in katerega moto je bil - vse se bo uredilo. Dr. Tone Kregar je o Goropevšku govoril kot o izjemnem zgodovinarju z več kot 200 bibliografskimi enotami in izpostavil, da je ob njegovi smrti uteha le, da je Goropevškovo življenje zgodovinarja zaznamovalo uspešno in plodovito delo. Čustveno se je od osebnega prijatelja poslovil tudi Stane Rozman, ki je povedal, da za Goropevškovim delom v knjižničarstvu, zgodovinopisju, izobraževanju, rotarijstvu in športu ostaja neizbrisna sled.
Branka Goropevška so k zadnjemu počitku pospremili na pokopališču v njegovem rojstnem Preboldu.
BS, foto: SHERP
Nova monografija o kronistu Celja
Muzej novejše zgodovine Celje je v sredo v Steklenem ateljeju Josipa Pelikana predstavil že tretjo monografijo fotografij tega izjemnega celjskega fotografa.
Knjigo je avtorica mag. Andreja Rihter naslovila Josip Pelikan - Kronist mesta Celje. Dogodek so posvetili tudi Pelikanovi hčeri Boženi ob njenem visokem življenjskem jubileju, saj je umetnikova hči pred dnevi praznovala 90-letnico. Predstavitev knjige so popestrili še s predstavitvijo fotografiranja z ateljejsko kamero mehovko in izdelavo fotografije s tehniko mokrega kolodija. Že naslednji mesec bodo v sodelovanju z uglednim fotografom tednika Mladina Borutom Petrlinom izpeljali še delavnico analogne fotografije.
BS, foto: GrupA
Andreja Rihter in Božena Pelikan
Brda prestopili s tremi goli
Nogometaši Celja so se brez večjih težav uvrstili v četrtfinale pokalnega tekmovanja. S 3:0 so v gosteh odpravili Brda. Za zmago zasedbe Marijana Pušnika so zadeli Marijo Močič, Iztok Močivnik in Andraž Žurej.
Pogoji za igro so bili zahtevni, saj je vseskozi močno deževalo, nekajkrat se je tudi zabliskalo in zagrmelo. Igrišče je bilo sila namočeno.
Tošeski po tradiciji
Celjani so upravičili vlogo favorita, čeprav so gostitelji v prvem polčasu nakazali, da bodo trd oreh, saj imajo v svoji vrsti nogometaše s prvoliga-škimi izkušnjami (Demirović, Šturm, Živec, Pintol ...). Že v 5. minuti bi lahko glavni sodnik Boris Tošeski (v prvem polčasu je kriterij sojenja naklonil gostiteljem) pokazal na belo točko, ko je domača obramba v kazenskem prostoru s prekrškom zaustavila Iztoka Močivnika. A Tošeski
je le odmahnil z roko. Celjani so povedli v 37. minuti, ko so domačini 20 metrov od gola s prekrškom zaustavili Davida Tomažiča Šerugo. Prosti strel
je fantastično izvedel Marijo Močič. Tik pred iztekom prvega polčasa je domači igralec Andraž Čadež kot zadnji v obrambi zaustavil Iztoka Močivnika, zato bi razumljivo moral slediti neposreden rdeč karton, vendar pa je To-šeski pokazal le rumenega in še enkrat več dokazal, da ima proti Celju vedno sporen kriterij. Drugi polčas se je začel po željah varovancev trenerja Marijana Pušnika, ko je v 48. minuti izvrstno podajo Kle-mna Medveda z atraktivnim golom kronal Iztok Močiv-nik. Končnih 3:0 v korist Celja je postavil Andraž Žurej. Z
razdalje je udaril David Toma-žič Šeruga, Žurej je nastavil desnico, žoga pa je odletela v zgornji levi kot gola.
V Kranj po zmago
»Po igranju za Dravinjo na dvojno registracijo sem znova zaigral v dresu Celja in lepo se je vrniti z golom. Takšne tekme so odlične za pridobitev dodatnih izkušenj. Upam, da bom kmalu znova dobil še prvoligaške minute,« je dejal Andraž Žurej, trener Celja Marijan Pušnik pa je nadaljeval: »Čestitke za zmago mojim fantom, ki so prikazali pravi karakter, borbenost ter
voljo in željo. V Brdih je vedno težko in na to sem vseskozi opozarjal. Domačini so se srčno borili. V prvem polčasu smo se dolgo trudili, potem pa je sledil izjemen gol Močiča. V nadaljevanju se je videlo, da imamo več moči in z dvema zadetkoma smo ru-tinirano zmagali. Ta zmaga je zelo pomembna po porazu v Kopru.« Marijo Močič je pristavil: »Upravičili smo vlogo favorita. Imeli smo pobudo, žogo pod nadzorom. Naš cilj je bil zadeti v prvem polčasu in to nam je uspelo. V drugem polčasu smo se še malce bolj razigrali in dosegli še dva gola, s tem pa dokončno odločili tekmo.« Iztok Močivnik se
je po daljšem obdobju znova vpisal med strelce: »V tekmo smo šli tako, kot je treba, maksimalno. Zanesljivo smo zmagali na zelo zahtevnem terenu. Vesel sem gola, ki je prišel v pravem času. To je dobro zame za dodatno vzpodbudo in zagon. Srečen sem, ker sem lahko pomagal ekipi.«
Celjsko moštvo bo v nedeljo v 10. krogu 1. SNL gostovalo pri Triglavu. »Zelo veseli bi bili zmage, ko smo bili v preteklem krogu poraženi, a jasno je, da ima tudi Triglav svoje cilje. Želeti si moramo tri točke in naj zmaga boljši,« je zaključil Pušnik.
MITJA KNEZ Foto: SHERPA
CINKARNA
Marijanu Pušniku (levo) je uspelo »med žive« vrniti Iztoka Močivnika (desno), ki je dosegel drugi gol proti Brdom.
Glavni pokrovitelj
Nogometnega kluba Celje
Nov poskus oživitve celjske košarke
Strokovno vodstvo zaupali Igorju Pučku
V zadnjih petnajstih letih smo bili priče nekaterim resnejšim poskusom oživitve celjske moške košarke, ki je bila desetletja nosilec razvoja in kakovosti na Celjskem, potem pa je nenadoma primat prepustila Polzeli, Laškemu, Slovenskim Konjicam, Šoštanju, Šentjurju, Zrečam, Rogaški Slatini ...
Košarkarki klub Celje je v mesecu februarju na skupščini na nek način postal naslednik KK Celjski vitez, z izvolitvijo organov pa združil moči nekdanjih domačih košarkarjev in košarkarskih delavcev ter postavil temelje za dolgo pričakovani preporod. Predsednik kluba je Aleksander Kolka, športni direktor pa Igor Pučko.
Vse skupaj se zdi zelo logično. Toda vsi dosedanji poskusi, da bi celjska moška košarka predstavljala vsaj približno toliko, kot je v sedemdesetih in osemdesetih letih prejšnjega stoletja, so
Člansko moštvo KK Celje
spodleteli. Bo vam uspelo?
Zadnje dogajanje je posledica dolgoletnih želja ljubiteljev košarke v Celju. Nekdanji košarkarji smo določili smernice, združili moči in zavihali rokave. Verjamem, da nam bo čez čas uspelo in bo Celje znova regijski košarkarski center.
Člansko moštvo KK Celje - branilci: Iztok Kočevar, Marko Dmitrašinovič, Anže Skaza, Alen Kahvedžič, Domen Ambrož, Aleksander Andjušič, Vid Pirš, branilec - krilo: Enis Kahvedžič, Rožle Penca, krila: Rok Bregar, Tadej Jug, Rok Mavrin, Jan Matic, Matija Jošt, krilo - center: Sebastijan Germek, Robi Gobec, centri: Boštijan Zorko, Qendrim Hajdaraj.
Vse izhaja iz članskega moštva; če je uspešno, potem pritegne mlade, da se pridružijo vadbi.
Šele lani se je vnovič formirala članska ekipa in osvojila drugo mesto v 4. ligi in se uvrstila v 3. ligo. Želimo, da prvo ekipo sestavljajo domačini oziroma fantje, vzgojeni v naši košarkarski šoli. Tako bo tudi letos. Fantje so doma iz Celja in okolice. Želimo se vključiti v boj za prvo mesto in s tem za napredovanje v 2. ligo.
Sestavili ste moštvo znanih imen.
Priznati je treba, da je Celjski vitez v zadnjem obdobju edini skrbel, da se je celjska moška košarka sploh še pojavljala v tekmovalnem smislu v članski kategoriji. Združeno košarkarsko Celje je zdaj nadgradnja vsega.
Kateri trenerji delujejo v vašem klubu?
Odločili smo se, da člansko moštvo še naprej vodi Husein Kahvedžič, dolgoletni trener pri Celjskem vitezu. Za strokovni del bosta poleg mene skrbela še bivša košarkarja Celja in člana mnogih prvoli-
gašev, Peter Jovanovič in Bojan Sušin. Torej, od meseca oktobra vabim ljubitelje košarke, naj si tekme ogledujejo v Celju, v dvorani Gimnazije Celje - Center.
Težko je sestaviti kvalitetno člansko ekipo, še težje pa privabiti talentirane fante, ko je konkurenca v Celju zaradi nogometa, rokometa, atletike, tudi hokeja in še nekaterih športov vse hujša. Vam uspeva?
Naša košarkarska šola je odprla vrata za fante od sedmega leta starosti. Vpisov je vse več. Načrtujemo ponuditi tako kakovostno vadbo, kot je bila nekoč. Na tak način bi lahko iz lastnih vrst črpali kader za člansko moštvo.
Kako se spominjate začetka konca celjske moške košarke?
Tudi sam sem košarkarsko vzgojen v Celju. Klub je slovel pod imenom Libela, bil močan klub v 1. B jugoslovanski ligi. Po osamosvojitvi se je še povezoval s prvoligaškim dogajanjem, kmalu pa je zaradi organizacijskih in finančnih težav sledil močan padec. Tega se spomnim kot mlad igralec. Opazoval sem, kako Celje zapuščajo najboljši košarkarji. Klub je bil vse bolj
Igor Pučko
siromašen in načrtno delo z mladimi je zato prenehalo. O konkretnih razlogih težko govorim. Bil sem premlad, da bi vedel. V konkurenci rokometa in nogometa je bilo vse manj možnosti za financiranje košarke. Tudi infrastruktura ni dopuščala nadaljnjega razvoja in v regiji so se pojavili novi centri, ki so medtem ojačali. Mnogi igralci in trenerji smo iskali poti prav v te, bližnje kraje. Celje je zato životarilo dve desetletji. Naša ideja je, da to končno zaustavimo. Izkoristiti želimo tudi dobro voljo, ki jo prinaša organizacija evropskega prvenstva prihodnje leto v mestu ob Savinji.
DEAN ŠUSTER
Smola se nadaljuje
Tadej Kotnik, ko je še nosil celjski dres z devetico.
Pevnikovi Konjičani do senzacije
Znanih je sedem četrtfi-nalistov pokala Nogometne zveze Slovenije. To so Celje, Dravinja, Olimpija, Gorica, Aluminij, Triglav in Koper.
Celjani v Vipolžah niso dopustili presenečenja, za kar ne moremo označiti poraza Rudarja v Kidričevem. Velenj-čani so dolgo časa zaostajali, da bi na 1:1 v 85. minuti izenačil Elvis Bratanovič. V podaljšku golov ni bilo, pri izvajanju enajstmetrovk pa sta zatajila izkušena in preverjena strelca: Rošer je zadel prečko, Radujku pa je strel obranil Murko.
Za pravo senzacijo je poskrbela Dravinja. V Slovenskih Konjicah je z 2:1 izločila Domžale. Za gostitelje je oba gola dosegel Tadej Kotnik, ki so se mu v Celju odrekli, v 17. in 57. minuti. Konjiško moštvo, ki je v 2. ligi na zadnjem mestu, je edini gol prejelo v 71. minuti. Trenerju Robertu Pevniku, ki je lani pol sezone vodil skopski Ra-botnički (tudi do finala pokala), seveda še ni odleglo, kajti pomembnejše so prvenstvene tekme. Vsekakor pa je lepo premagati zmagovalca pokala NZS iz leta 2011.
Kaj pa
prvenstvena zmaga?
»Porazi v 2. slovenski ligi nas niso psihološko obremenili. Verjeli smo vase, pozitivno vzdušje v ekipi ni bilo
Robert Pevnik večkrat na ekshi-bicijskih tekmah pokaže svoje nogometno znanje.
porušeno. Gradimo namreč novo moštvo, kjer je poudarek na mladih, ki prihajajo iz naše nogometne šole ali iz bližnje okolice. Bilo je le vprašanje časa, kdaj se bodo trdi treningi obrestovali. Zmaga nad lanskim pokalnim prvakom je pokazatelj dobrega dela,« trdi Pevnik. Na dvojno registracijo Dravi-nji pomagata Andraž Žurej, ki je v sredo igral za Celje, in Tadej Gaber. »Tadej Kotnik pa je zdaj popolnoma naš. Dosegel je evrogol, za
Pokalne tekme so tako kot nogometaši igrali tudi roko-metaši. V šestnajstini finala so Celjani zmago v Sežani s 33:15 proti drugoligašu Mito-lu posvetili težje poškodovanemu Gregorju Potočniku.
Na torkovem treningu si je strgal kolenske vezi. To je za celjsko ekipo hud udarec, saj je nesrečni Potočnik postal eden izmed stebrov obrambe. Izpustil je praktično celotno prejšnjo sezono, ko je utrpel
hudo poškodbo očesa. Tudi letošnja je zanj žal izgubljena.
Bolj zanimivo je bilo v Ribnici, kjer se je pripetilo nekaj podobnega kot Celjanom leta 2000 v Barceloni.
Ribničani in Velenjčani so bili po prvem delu izenačeni, drugi polčas pa je Gorenje dobilo z - reci in piši - 14 goli razlike.
DŠ
CINKARNA
Prve brez Urškine
v ■
pomoči
drugi zadetek je reagiral ru-tinirano. Imeli smo več priložnosti. Domžale so imele pobudo, a nas niso konkretno ogrožale, razen zadnjih 15 minut, pa še to le z visokimi podajami.« Pevnikova ekipa v prvenstvu še ni zmagala, ob dveh remijih je kar petkrat izgubila. Je ponudil odstop? »Ne, sem se pa želel pogovoriti z vodilnimi možmi kluba, da preverim, če še enako razmišljamo. Naše smernice so jasne, obstanek si bomo skušali priboriti z mladimi igralci. Sicer pa čakam na ponudbo iz tujine. Toda vse opravljam na vso moč, brez kalkulacij. Zato me porazi zelo bolijo.« Jutri bodo Konjičani gostovali v Areni Petrol. Je optimizem zdaj večji? »Vsekakor, uvrstili smo se med najboljšo osmerico v slovenskem pokalnem tekmovanju. Moje fante bo motiviral že objekt, vsekakor pa tudi pomembnost lokalnega derbija. Šampion ima mlado in poletno ekipo, toda zmožni smo ga presenetiti,« je zaključil Robert Pevnik.
Dravinja bo tekmo pokala MNZ Celje v Šmarju pri Jelšah odigrala v sredo. Šampion je povedel v Šmartnem ob Paki, nato pa klonil, Krško in Zreče pa sta s 3:2 bila boljša od Šoštanja in Mons Claudiusa.
DEAN ŠUSTER Foto: SHERPA
Na močnem ekipnem judo turnirju v Algheru na Sardiniji so zmagale tekmovalke celjskega kluba Z dežele Sankaku, ki so nastopale kot slovenska reprezentanca.
V polfinalu so ugnale italijansko izbrano vrsto s 5:0, z istim izidom pa so v finalu premagale še francosko selekcijo. V vrsti Marjana Fabjana so bile Petra Nareks, Vesna Džukič, Nina Miloševič, Tina Trstenjak, Anka Pogačnik, Ana Velenšek in Lucija Polavder. Po dvakrat so zmagale Nareksova, Džukičeva in Trstenjakova. Celjanke so nato ostale na Sardiniji na pripravah. Z njimi je tudi olimpijska zmagovalka Urška Žolnir, a je Fabjan ni uvrstil na tekmo. Očitno se želi Urška po številnih obveznostih in pomanjkanju treninga popolnoma pripravljena vrniti na blazine.
DŠ, foto: SHERPA
Črnolasa Petra Nareks je na Sardiniji priborila ekipi dve zmagi.
PANORAMA
NOGOMET
Pokal NZS, osmina finala: Brda - Celje 0:3 (0:1); Močič (37), Močivnik (48), Žurej (66), Aluminij - Rudar 5:4 (po enajstmetrovkah, 1:1, 0:0); Topolovec (51), Bratanovič (85), Dravinja - Domžale 2:1 (1:0): Kotnik (17, 56), Knezovič (70).
Pokal MNZ, MČL Celje, 2. krog: Krško - Šoštanj 3:2 (2:1); Koca (34), Cel-cer (67), Šmartno 1928 - Šampion 2:1 (0:1); Topič
Kaj lahko storijo Kompole?
Po 14 krogih 1. celjske lige malega nogometa v ŠRC Hatrick na Skalni kleti še vedno vodi Tristar, ki se bo v ponedeljek pomeril s četrtouvrščenimi Kompolami.
Izidi: Hudinja - Etol 2:6, Bolnica - Maček tisk 1:1, Metropol - Tristar 1:4, Šargi - Engrotuš 2:1, Kompole - Smrkci 6:3, Nova vas - Casablanca 1:8 in Škorjanec - Novem 9:2.
Vrstni red: Tristar 37 točk, Šargi 34, Casablanca 32, Kompole 28 ... Pari 15. kroga v ponedeljek so Smrkci - Šargi (18.00), Maček - Hudinja (18.50) in Tristar - Kompole (19.40), v torek pa Engrotuš - Bolnica (18), Casablanca
-	Škorjanec (18.50), Amaterji - Nova vas (19.40) in Novem
-	Metropol (20.30).
(74, 75); Bečiri (40), Zreče
-	Mons Claudius 3:2 (1:1); Flis (33), Trunkl (73-11 m), Lipičnik (88); Krivec (25), Kos (76).
ROKOMET
Pokal RZS, šestnajstina finala: Sežana - Celje Pivovarna Laško 15:33 (8:18), Čebokli, Svetina 3; Janc, Razgor 8, Ranevski, Žuran 4, Zelenović 3, Žabič 2, Mlakar 1, Ribnica - Gorenje 27:41 (19:19); Bašič, Ja-mnik 6; Bezjak 10, Melić 5, Dolenec, Cehte 4, Medved, Gaber 3, Dobelšek, Bajram, Nosan, Dujmovič 2, Pucelj, Rutar, Miklavčič, Golčar 1. (MiK)
ŠPORTNI KOLEDAR
Petek, 21. 9.
ROKOMET
1. SL (ž), 2. krog: Žalec
-	Ptuj (18).
MALI NOGOMET
1. SL, 2. krog: Nazarje
-	Slovenske Gorice (19), Rogatec: Dobovec - Vuko
Ljubljana (20). Sobota, 22. 9.
NOGOMET
1.	SL, 10. krog, Velenje: Rudar - Gorica (19).
2.	SL, 8. krog: Šampion
-	Dravinja, Novo mesto: Krka
-	Šmartno 1928 (16).
3.	SL - vzhod, 5. krog: Ma-lečnik - Kovinar Štore, Mar-tjanci: Čarda - Šmarje, Zreče
-	Dravograd (16.30). Štajerska liga, 5. krog:
Šentjur - Pesnica, Radlje
-	Žalec, Lenart - Šoštanj (16.30).
MČL, MNZ Celje, 5. krog: Radeče - Pivovar Laško, Krško B - Kozje, Vojnik - Rogaška (16).
MALI NOGOMET
2. SL, 1. krog: Velenje
-	Sevnica (16.30).
ROKOMET
1. SL, 3. krog: Celje Pivovarna Laško - Sevnica, Izola
-	Gorenje (19).
1. SL (ž), 2. krog: Velenje
-	Ajdovščina (19).
Nedelja, 23. 9.
NOGOMET
1. SL, 10. krog, Kranj: Triglav - Celje (16).
»Naših sto v rokah mladih«
21. september so si dijaki Gimnazije Celje - Center in učenci II. osnovne šole Celje izbrali za dan osrednjega praznovanja 100-letnice šolske stavbe na Kosovelovi ulici 1. Vajeni smo visokih jubilejev šol, a le redko se v kakšni sredini odločijo za praznovanje obletnice šolske stavbe. Za današnjo Gimnazijo Celje - Center pa je na nek način to kar prav, saj si je v preteklih desetletjih učilnice v njej delilo toliko različnih programov, da bi težko izdvojili tistega, ki bi bil nosilec praznovanja. Zato praznuje kar šolska stavba in z njo vred vsi njeni današnji dijaki ter množica tistih, ki so doslej nabirali znanje v njej.
»Današnje dogajanje bo prva pika na i našemu praznovanju. Že vse leto namreč pripravljamo prireditve ob 100-letnici in te smo zastavili tako, da pomenijo res praznovanje vseh nas, ki smo bili kdaj koli povezani s to stavbo,« pravi ravnatelj Igor Majerle in dodaja, da je Dan odprtih vrat namenjen prav vsem, ki so kdajkoli spoznavali šolo tudi od znotraj.
Obletnica je svojstvena prav zato, ker ne praznujete jubileja šole, ampak šolske stavbe ...
Zato smo pripravili zgodovinski zbornik o dogajanju v šoli, ki je bilo res pestro. Sega namreč v čas pred I. svetovno šolo, ko so bili potem v vojnih letih v šoli v oskrbi ranjenci, se nadaljuje v šolska leta do II. svetovne vojne in čas povojne gradnje učiteljišča, ko so imeli bodoči učitelji prakso kar v »vadnicah« v domači šolski zgradbi, saj so si prostore delili z osnovnošolci. Za praznovanje so dijaki izbrali slogan Naših sto, in v njihovih rokah je tudi izvedba celotnega praznovanja. Za našo gimnazijo morda velja, da smo učitelji prezahtevni in res veliko zahtevamo od dijakov, a tokrat smo zgodbo obrnili. Predali smo jim vajeti v roke in povsem po svoje so zastavili praznovanje in ga bodo tudi izpeljali do konca.
Kot ravnatelj šolo vodite od leta 1992. Skoraj čez noč ste se morali odločiti, ali boste sprejeli to funkcijo ...
V	slabem tednu sem se moral odločiti, saj se je takratni ravnatelj Ivan Kapš skupaj s še tremi celjskimi srednješolskimi ravnatelji odločil, da se upokoji. Ker je ponudba sovpadala z mojimi razmišljanji, kako naprej, odločitev ni bila tako težka. Nisem si znal predstavljati, da bi v šoli za katedrom do svojega 60., 65. leta predaval moderno fiziko ali računalništvo. Kot fizik sem se nameraval preusmeriti iz šolstva in sem zato ob delu tudi študiral na tretji stopnji. Odločil sem se šolo prevzeti za en mandat, zdaj pa kar ne morem verjeti, da je za mano že 20 let ...
V	kakšni kondiciji ste prevzeli šolo?
V	70. in 80. letih je bila stavba v celoti obnovljena, ves učiteljski zbor se je moral v pripravah na usmerjeno izobraževanje ogromno dodatno izobraževati in kot pedagoška šola smo bili tudi izjemno dobro opremljeni s sodobnimi učili. Pomembno je bilo še to, da me je učiteljski zbor soglasno podprl in da smo bili v zbornici resnično enotni, stremeli smo k skupnim ciljem in tako smo bili sposobni dobro delovati v šoli. To zdaj pogrešam in mislim, da bo imel novi ravnatelj kar težko delo.
Kaj so bili potem vaši izzivi?
Z lastnim denarjem, ki ga je šola takrat še imela, smo skušali stvari še nadgraditi. Tako smo že leta 1992 odprli baletno dvorano, ki je bila res sodobno urejena. Sledila je obnova podstrešja in ureditev knjižnice. Tega smo se lotili tako, da so povsem od začetka gradbinci sodelovali s knjižničarji in uspelo nam je, da smo z lastnim denarjem zgradili knjižnico, na katero smo lahko ponosni še
danes. Hkrati pa je tudi dijaški kotiček, kamor mladi ne prihajajo zgolj zaradi izposoje, ampak tudi zaradi druženja.
Šole se še vedno drži ime pedagoška ...
To me ne moti, čeprav nekateri sodelavci želijo, da se to ime pozabi. Sam v njem vidim nekaj dobrega, saj je pri nas poudarek tudi na vzgojnih predmetih. Sicer smo v Celju tri splošne gimnazije, mi imamo že nekaj let tudi umetniško gimnazijo likovne smeri, tradicionalno pa je naš tudi program predšolske vzgoje. Ponosen sem, da se je v osmih letih umetniška gimnazija likovne smeri izkazala kot prava gimnazija in ne le nadgradnja srednje šole za oblikovanje, iz katere je zrasla. Dijaki vsakega od teh treh programov imajo svojo specifiko, svoje prednosti in prav preplet teh daje šoli pravo bogastvo, ki se navzven kaže skozi naše prireditve. Učitelji v zbornici smo rasli ob učiteljih, ki so se izšolali na našem učiteljišču, in še vedno se trudimo, da pozitivne vrednote, ki smo jih prevzeli od njih, ohranjamo in v ospredje postavljamo vzgojno plat šole, čeprav sodobni časi želijo, da bi ta izginila iz šol. To dijaki čutijo.
Danes ste vključeni v več različnih projektov, kajne?
Po eni strani gre za posodobitve, ki jih želimo vpeljati, saj se zavedamo, da je gimnazijski predmetnik že malo zastarel. Uvajamo ni-vojskost pouka pri matematiki, fiziki in tujih jezikih, po drugi strani želimo skozi različne projekte in projektne dneve posodobiti pouk in ga naredi bolj privlačnega mladim. Tu so še standardni projekti, saj smo že skoraj 20 let Unesco šola, zadnje desetletje tudi eko šola in že leta sodelujemo s številnimi šolami iz Evrope v mednarodnih projektih.
To sodelovanje je dvosmerno, enkrat ste v vlogi gostitelja, drugič so vaši dijaki gostje v tujini.
Letos vračamo obisk gimnazijcem v Kru-ševcu, ki veljajo za eno vodilnih šol v Srbiji s področja naravoslovja, na glasbenem področju pa imamo izmenjavi z Avstrijo in Hrvaško.
Prav kulturno življenje je na vaši šoli zelo pestro - sega vse od likovne na eni strani do izjemno razvite glasbene dejavnosti na drugi strani.
Vse te dejavnosti izjemno dobro delujejo zaradi entuzijazma mentorjev. Pred poldrugim desetletjem smo morda imeli le dekliški pevski zbor, a je potem kot protiutež nastal fantovski Oktet 9. Ker v njem pojejo naši
Stavba današnje Gimnazije Celje - Center je bila leta 1912 zgrajena po načrtih Richarda Klossa in velja za najbolj markantno secesijsko stavbo v Celju ter eno najlepši v tem delu Evrope. Sprva je bila v poslopju osnovna šola, v času I. in II. svetovne vojne celo vojaška bolnišnica. Po II. svetovni vojni je šola postala pedagoška akademija in pedagoška gimnazija. Nekaj časa je poslopje nudilo streho tudi visokošolskemu pedagoškemu središču regije, do leta 1974 pa je bil v njej tudi sedež II. OŠ Celje.
nekdanji dijaki, so tudi aktualni hoteli svoj sestav in tako je nastala fantovska vokalna skupina Fa-Vo-Za. Ti trije sestavi dosegajo uspehe v tujini, seveda pa glasba živi tudi zgolj znotraj šole.
Vendar ne ostajate le znotraj šole. Tu je še 3-Kons, ki je povezal tri sosednje šole, kajne?
Ta ima zelo pomembno vlogo tudi zaradi tega, ker se dijaki skozi pripravo prireditev resnično dobro spoznajo. Pokaže se, v čem je katera šola boljša od druge, zato je to projekt, ki ga je tudi kljub vsem finančnih težavam treba nadaljevati.
Šola je stara sto let, vi imate za seboj 20 let ravnateljskega staža. Pred kratkim je bil objavljen nov razpis za ravnatelja. Se torej poslavljate?
Ne bom več kandidiral, saj menim, da je bilo 20 let res dovolj. Čas je, da pride nova metla. Morda sem sam res človek preteklosti in ne morem sprejeti, da v šolstvu prihaja v ospredje vse več administracije in upravnih postopkov, vse manj pa je jasnih usmeritev, kakšna naj bi šola bila danes in kakšna v prihodnosti. Spremembe so, a žal vse na hitro in po mojem premalo premišljene. Če se zakonodaja ne bo spremenila, se bom s 1. januarjem upokojil, sicer pa bom delo iskal izven šole.
Ko ste postali ravnatelj, vam je bilo, kot pravite, mehko postlano, odhajate pa zdaj, ko so šolstvo močno prizadeli zadnji varčevalni ukrepi.
Ti se najbolj čutijo, ker šola ne dobiva več denarja za investicijsko vzdrževanje. Nujno je menjati še drugo polovico oken na šolski stavbi, posodobiti sanitarije ter električno in vodovodno napeljavo ter kanalizacijo. To so najbrž projekti, ki jih bo ministrstvo v naslednjem desetletju le dalo na prednostno listo. Ravnatelj ne more več nagraditi učitelja, ki dela boljše od kolegov. A v naši šoli je pozitivno to, da imamo stabilen vpis, saj se število dijakov pri nas se že nekaj let vrti med 950 in tisoč in naših učiteljev ni treba biti strah za službo. To bi moral novi ravnatelj izkoristiti kot motivacijo za še boljše delo v šoli. Najbolj boleče pa je, da se padanje standarda pozna tudi pri dijakih. Število tistih, ki dnevno pojedo topel obrok, se je letos glede na lani prepolovilo, kar dobra polovica od teh 450 pa je upravičena do brezplačnega obroka. Pozna se tudi pri izvajanju obveznih izbirnih vsebin in ekskurzij. Zadnja leta smo imeli pet takšnih, za katere je bilo doplačilo od 30 do 50 evrov, a letos glede na prijave kaže, da bomo lahko izvedli le eno. Že nekaj let socialno šibkim dijakom iz šolskega sklada delno krijemo stroške maturantske ekskurzije in letos sem imel solze v očeh, ko sem prebral, da imajo v družini ene od naših dijakinj zgolj 25 evrov mesečnega dohodka na družinskega člana. Ni mi jasno, kako sploh preživijo. Če je bilo doslej v povprečju po 20 vlog za pomoč, smo jih letos uspešno rešili kar 50. To je tisto, kar res boli.
IVANA STAMEJČIČ Foto: SHERPA
Celodnevno prireditev Naših sto bodo sooblikovali učenci II. osnovne šole Celje ter zdajšnji in nekdanji dijaki Gimnazije Celje - Center. Sicer pa so celo leto 2012 na Gimnaziji Celje - Center posvetili 100. obletnici svoje šole. Danes, v petek, opoldne bodo najprej na šolskem dvorišču posadili drevo ob svetovnem dnevu miru, zatem pa nadaljevali z različnimi delavnicami za osnovnošolce in dijake. Ob 19. uri bo sledilo
veliko druženje nekdanjih in sedanjih dijakov, ki bodo sooblikovali program. Pod nazivom Pusti svoj pečat bodo posebno učilnico namenili vtisom, zapisom misli, likovnim utrinkom in prstnim odtisom v glini, ki jih bodo dijaki umetniške gimnazije preoblikovali v medgeneracijski kolaž. Ob 21. uri bo praznični vrvež zaključil veliki koncert nekdanjih in sedanjih glasbenih skupin ter medgeneracijskega zbora.
Kraj mnogih imen
Ob prazniku Mestne občine Velenje na potepu po Vinski Gori, nekdanjem Šentjanžu, Št. Joštu ...
Območje Krajevne skupnosti Vinska Gora se razprostira na prehodu iz Spodnje Savinjske v Šaleško dolino. Domačije so poseljene po razgibanem pobočju pod Paškim Kozjakom, Ramšakovim vrhom, Vinsko Goro in Radojčem. Na jugu meji na Ponikvansko planoto v občini Žalec.
Pod okrilje Vinske Gore sodi V bližini so skromna trgovi-
več vasi, osrednja pa je seveda istoimenska, ki se razprostira na pobočju nad cestno povezavo med Celjem in Velenjem. V središču kraja so 5-razredna podružnična šola, dva oddelka vrtca in večnamenski dom.
nica, vzorno urejen gasilski dom, nekaj obrtnikov in tudi gostilna. Imena, kot so Prel-ska, Janškovo selo, Lopatnik, Lipje, Pirešica in Črnova, nosijo pomembna sporočila iz preteklosti. Po popisu prebi-
valstva je v KS približno 1.600 ljudi.
Vino za menihe
Korenine Vinske Gore, z njo pa tudi ljudi, segajo v davno leto 1261. Pisni viri poročajo, da je bila v tem obdobju na pečini postavljena krstilnica, ki je služila za krst otrok iz bližnje in širše okolice. V začetku naslednjega stoletja se prvič v pisnih virih omenjajo posame-
Praznični utrip
V Mestni občini Velenje so priznanja letošnjim nagrajencem podelili v sredo na osrednji slovesnosti ob občinskem prazniku.
S priznanjem je župan Bojan Kontič nagradil Plastiko Skaza, Aleksandro Žuber, Antona Pečovnika, Majdo Ga-beršek in Metko Čas. Plaketo Mestne občine Velenje so prejeli Namiznoteniški klub Tempo Velenje, Kulturno društvo Škale in Drago Kolar. Grb so podelili Rokometnemu klubu Gorenje, Kulturnemu društvu Gledališče Velenje in Kristini Kovač.
Pred 25 leti so v središču kraja zgradili večnamenski dom, to pa je bil tudi povod, da so ustanovili svoje turistično društvo. To je prav s prireditvami v večnamenskem domu poneslo ime kraja po vsej Sloveniji. Srebrni jubilej doma in društva bodo obeležili v petek, 12. oktobra. Med drugim bodo pripravili zanimiv koncert, na katerem bodo obudili spomine na najodmevnejša dogajanja v minulih letih. Vsi nastopajoči so se odpovedali honorarju, čisti izkupiček s koncerta pa bodo namenili za nakup opreme v večnamenskem domu.
zne hiše in vasi. V poznejših obdobjih so kapelico dozidali v cerkev in jo še večkrat dopolnjevali.
Prisotnost burnega življenja v srednjem veku potrjujejo najdbe turških podkev. Verodostojen je tudi zapis v Krških bukvah, da so za gornjegrajske menihe leta 1553 z Vinske Gore vozili kvalitetno vinsko kapljico. O vinogradništvu pričajo še
danes ohranjene manjše vi-ničarije. Vinska Gora je skozi obdobja v preteklosti nosila različna imena: do leta 1954 se je uradno imenovala Št. Janž na Vinski Gori. Še starejša so bila imena: Št. Janž na Peči, Št. Janž pri Velenju, po ljudsko kar Šentjanž.
Po Žalcu spet del Velenja
Kraj je bil zaradi svoje lege in pomembne prehodne poti iz Spodnje Savinjske v Šaleško dolino zelo zanimiv po svojih upravnih ureditvah. Leta 1849 - v dobi pomladi narodov - se prvič omenja v sestavi okrajnega glavarstva Slovenj Gradec in okraja Šo-
štanj. Pred prvo svetovno vojno je bila krajevna občina Št. Janž na Peči, ob koncu stare Jugoslavije pa občina Št. Janž na Vinski Gori. Leta 1933 so kraj priključili občini Velenje, leto kasneje se je spet osamosvojil, po burnih polemikah v letih 1950-1954 so ga priključili občini Žalec. Od leta 1995 je Vinska Gora spet sestavni del MO Velenje.
»Odlika kraja smo ljudje,« pravi predsednik TD Franc Špegel, »seveda pa imamo marsikaj za pokazati. Predvsem so dejavna društva, v kraju pa se lahko pohvalimo tudi z zglednim sodelovanjem.«
URŠKA SELIŠNIK
Krajevna skupnost Vinska Gora bo letošnji krajevni praznik zaznamovala z več dogodki, osrednjo slovesnost pa bodo pripravili v soboto ob 13. uri, ko bodo pri Lamperčku, na meji med zaselkoma Prelska in Meje, namenu predali nov vodovod in obnovljene ceste. Tam bo tudi slavnostna seja sveta KS Vinska Gora, na njej pa bodo med drugim namenu predali defibrilator.
Na potep po turističnih točkah
Vinska Gora je s svojim sedanjim utripom življenja in s pomembnimi prelomnicami v preteklosti resnično zanimiv kraj.
Po njem smo se odpravili s predsednikom turističnega društva Francem Špeglom, saj večina prireditev nastaja pod okriljem TD,
Tudi na tem območju se vrti le še malo mlinskih koles.
ki je tudi skrbnik mnogih naravnih in kulturnih znamenitosti v kraju. Pot se začne v središču Vinske Gore, ob tamkajšnji šoli, ki so ji leta 1973 priključili vrtec. Pred desetimi leti so šolsko poslopje bistveno polepšali. Ustaviti se je treba v obori divjadi pri Lamperčku. Obora zavzema 14 hektarjev površin. Pred vhodom stoji 500-letna lipa, ki jo je v enem od neurij strela nekoliko poškodovala. Pred leti so imeli v obori tri jelene, medtem ko danes na-štejejo tudi po 120 glav jelenjadi, lopatarjev in muflonov. Posebna zanimivost je lovska soba z mnogimi trofejami različnih divjih živali, seveda pa pri Lamperčku ne manjka domačih dobrot.
Posebna znamenitost so tudi mlini. Na Šentjanškem potoku je nekoč mlelo sedem mlinov, na Temnjaškem potoku se je vrtelo 13 in potem 7 mlinov. Posebej izpostavljalo Vovkov mlin, ki je v srednjem veku mlel za potrebe Kačjega gradu, mlinska kolesa pa so nehala ropotati leta 1990. Leta 2007 je bil mlin popolnoma obnovljen. Danes obiskovalce - ti so tudi letos prvo nedeljo v septembru uživali na Mlinarski nedelji - očarajo šumenje potoka, klopotanje mlinskega kolesa.
Od peči do perišča
Vinsko Goro pred vsem hudim varuje Gonžarjeva peč, naravna skalna lepotica s 575 metri nadmorske višine. Po njenem obrobku vodi planinska pot. Z vrha je čudovit razgled na Savinjsko in Šaleško dolino, Celjsko kotlino, Kamniško pogorje ... Vznožje skale skriva v sebi tudi legende o Romih. Člani PD Vinska Gora so na peči uredili plezalno steno. Pod pečjo je domačija Najgolčan, kjer
zbirajo stara kmečka orodja, gojijo posebne sorte koz in radi razveseljujejo s harmoniko in z drugimi doma narejenimi glasbili.
Na Šentjanškem potoku so imeli že v daljni preteklosti zgrajeno vaško perišče, kamor so Šentjanžanke hodile prat perilo in prenašat vaške čveke. Požarni bazen je vseboval zalogo vode za prirmer požara. Napajalno korito je služilo za napajanje živine, voda v kapelici pa je odžejala mimoidoče. Nad periščem je bila stara zgradba, v kateri je bila že leta 1830 nedeljska šola. Zgradbo so podrli. Druga šola ob pokopališču je potrebna obnove.
Ustaviti se velja tudi na turistični kmetiji Tuševo, kjer gospodari mlada petčlanska družina, ki večino hrane za goste pridela doma. Dostop do kmetije je možen iz velenjske in vinskogorske smeri po asfaltnih poteh.
Ekomuzej Grilova domačija obsega s slamo krito hišo in gospodarsko poslopje.
Hiša je vrhkletna, delno lesena in delno zidana. Kletnemu delu je namenjen velik prostor. Strop kleti je lesen. Podpira ga 500 let stara hrastova lega. Nad kletjo je bivalni del hiše z vežo, s črno kuhinjo, »hišo« in »štiblcem«. Poleg hiše je vodnjak, ob hiši je manjši zelenjavni vrt. V sklop domačije sodi vinograd, urejen na star način. V njem rastejo peček, avtohtona sorta trte, nekaj drugih sadik in tudi francoska sadika, ki so jo prinesli študentje.
Ob vinogradu raste 400 let star pušpan. Nižje je vzorno urejen zeliščni vrt z okoli 110 primerki zelišč. Urejajo ga člani Društva zeliščarjev Velenje. Tudi v sadovnjaku rastejo le stare sorte jablan. Na Giilovi domačiji bodo proti koncu meseca pripravili kar nekaj prireditev, saj jeseni vedno odprejo vrata obiskovalcem, ki želijo spoznati jesenska kmečka opravila.
Območje ob cerkvi sv. Janeza Krstnika velja za staro vaško središče. Cerkev je bila leta 1261 romanska krstilnica škalske prafare.
Danes je cerkev sodobno obnovljena, v njeni okolici so uredili park. V bližini je Krstnikov dom, ki so ga dogradili pred desetimi leti. Ima dve dvorani (ena šteje celo 250 sedežev) in druge spremljajoče prostore za razne prireditve, v njem je oprema iz slovenskega parlamenta. Skala pod cerkvijo in župniščem je iz lehnjaka, v njej pa so mnoge kraške zanimivosti.
Ali bi lahko preprečili smrt 24-letnega Sebastiana?
Težave zaradi zapletov pri zdravljenju ledvičnega bolnika - Kmalu ovadbe zdravnikov
Sebastian Ojsteršek
	
	
	
1	k ^^^ML jêF / ^
' t \ i	Bf~ \\ '
Damjan Ojsteršek: »Vso moč in voljo bom usmeril v preiskavo okoliščin zdravljenja sina in okoliščin njegove smrti.«
»Prvega aprila je bilo. Stal sem pri sinu ob bolniški postelji. Dvakrat sem medicinsko sestro opozoril, naj mu očistijo dihalne poti - dan prej je enako storila tudi žena, da je lahko lažje dihal. Uro zatem, ko sem odšel, je sin umrl,« nam je razlagal Damjan Ojsteršek iz Zidanega Mosta. 24-letni Sebastian je bil dolgoletni ledvični bolnik, a se je zdravljenje nenadoma zapletlo in oče še danes ne ve, zakaj je moral sin umreti. Na obdukcijskem zapisniku je med diagnozo zapisana zadušitev s sluzjo. »Kako je mogoče, da se nekdo v bolnišnici, kjer naj bi bil urejen nadzor nad bolniki, zaduši s sluzjo,« je obupan oče. Napoveduje tudi ovadbe zoper medicinsko osebje.
V Splošni bolnišnici Celje je namreč zgodba dobila - žal tragično - piko na i pri 24-letnikovem zdravljenju, pred tem je do zapletov prišlo v UKC Ljubljana, celotna zgodba pa se je začela že v Sebastianovem otroštvu.
Zaradi izjemno redke ledvične bolezni je moral več let redno hoditi na dializo, nato mu je kot otroku ledvico darovala babica. »Že med prvo transplantacijo (opravili so jo v UKC Ljubljana) se je zgodila napaka, saj naj bi se med transportom ledvice poškodovala krvna žile v organu, zato je bil sin pol leta v bolnišnici po operaciji. Kljub temu je darovana ledvica delovala nekaj časa, nakar so se spet pojavile težave,« razlaga njegov oče. Sledila je druga transplantacija, tokrat so ledvico pripeljali iz Belgije, toda telo je organ kmalu zavr-
nilo in tudi to ledvico je bilo treba odstraniti. In tu je bil zadnji začetek konca.
Privezan si je iztaknil cev?
Tudi drugo ledvico naj bi odstranili v UKC Ljubljana. Takšen je bil načrt. Sebastian se je tja odpravil 2. decembra lani. Že nekako navajen takšnega zdravljenja in vseh pregledov niti v sanjah ni pri-
čakoval kakršnih koli zapletov, opisuje oče. »Ves teden je bil v kliničnem centru v Ljubljani. Najprej na preiskavah, vmes je prišel domov in že takrat je prvič omenil pekočo bolečino v grlu, toda zdravnik mu je ob vrnitvi v klinični center, kjer je ostal do operacije, dejal, da ni >nič tako resnega<,« razlaga oče. 13. decembra so ga operirali in po operaciji je Sebastian vedno pogosteje omenjal tež-
ko izkašljevanje. »Nato je kot strela z jasnega udarila novica, da je dobil še pljučnico in to tako hudo, da so ga zaradi bolečin ob izkašljevanju glede na rane po operaciji ledvice morali na kliniki za infekcijske bolezni in vročinska stanja v kliničnem centru umetno uspavati,« pojasnjuje oče.
Njegovo zdravstveno stanje se je iz dneva v dan nato slabšalo, ko so ga zbudili iz
umetne kome, so se dihalne težave nadaljevale, zaradi nemirnosti so ga morali celo privezati. Ker naj bi si sam potegnil dihalno cev iz sapnika - čeprav očetu ni jasno, kako je lahko to storil, saj je imel roki privezani ob posteljo - so ga morali oživljati. »Imel je pogrizen jezik, majave zobe, polomljene nohte. Vem, da je imel hude krče, a vendar - ali bi to lahko preprečili? Verjel
sem, da ima v bolnišnici stalno nego ...« razočarano razlaga Ojsteršek.
»Dar« za rojstni dan: možganska okvara
Na Sebastianov rojstni dan, 11. januarja, so mu diagnosti-cirali tudi hudo možgansko poškodbo. »Ko sem vprašal, kako je do poškodbe možganov prišlo, mi je nevrolog dejal, da naj mi to pojasnijo na infekcijski kliniki, kjer je Sebastian bil pred tem ...« dodaja oče. Zdravniki so ga seznanili še z dejstvom, da bo njegov sin ostal v vegetativnem stanju. »Si predstavljate ta preobrat? On pa je v Ljubljano od doma odšel nasmejan .« govori oče s solznimi očmi. Za sinovo nego je bilo treba poskrbeti, saj je bila ne glede na stanje, v katerem je bil, potrebna dializa. Dokler ne bi uredili ustrezne nastanitve, so ga iz UKC Ljubljana premestili na Oddelek za bolezni ledvic in dializo Splošne bolnišnice Celje. Tako je bil vsaj bližje domu. Toda težave pri zdravljenju in z dihanjem so se stopnjevale tudi tu. Dokler 1. aprila niso dosegle zloveščega epiloga - smrti. »Veste, ob vsej tej tragediji imam vsega dovolj. Menim, da so bili pri zdravljenju mojega otroka malomarni in naj za to odgovarjajo.« Ojsteršek se je zato obrnil na mariborskega odvetnika Andreja Pitaka, ki že sestavlja ovadbe ne le za celjsko medicinsko osebje, ampak tudi za ljubljanske zdravnike.
SIMONA ŠOLINIČ
Foto: osebni arhiv, GrupA
Odvetnik Pitako:
»Vedeli so, da je težek bolnik!«
Odvetnik Andrej Pitako iz Maribora te dni zbira vso medicinsko dokumentacijo, na podlagi katere bo spisal kazensko ovadbo zoper odgovorne v Splošni bolnišnici Celje in UKC Ljubljana.
»V Celju so vedeli, da so iz Ljubljane pripeljali na zdravljenje težkega bolnika, ki je bil torej v težjem zdravstvenem stanju in bi moral biti v intenzivni negi. Da gre za hudo stanje pacienta, so kazali tudi vsi medicinski izvidi, torej so morali pričakovati morebitne zaplete. Primarni vzrok smrti je zagotovo zadušitev s sluzjo, saj le-ta privede do srčnega zastoja in ni res, da bolnik na dan smrti ni imel težav z dihali oziroma dihalne stiske, saj je vendar razvidno, da je te težave imel ves čas tudi v Ljubljani in so ga takšnega prepeljali v Celje,« pravi odvetnik.
Kazenske ovadbe naj bi na celjsko in ljubljansko okrožno državno tožilstvo vložil v prihodnjih dneh. Zdravnikom v celjski bolnišnici, ki so bili zadolženi za bolnika, naj bi očital povzročitev smrti iz malomarnosti, pristojnim zdravnikom v ljubljanskem kliničnem centru pa verjetno malomarno zdravljenje.
Bolnišnica obžaluje vsak takšen
izhod zdravljenja Staršev odgovor ni zadovoljil
V Splošni bolnišnici Celje, kamor je bil Sebastian Ojsteršek premeščen iz Ljubljane, pravijo, da je bil vzrok njegove smrti »najverjetneje sekundarni srčni zastoj zaradi pomanjkanja preskrbe s kisikom v tkivih kot posledica vsaj delno zamašenih dihalnih poti s sluzjo«. Do okvare možganov naj bi prišlo, tako še dodajajo v celjski bolnišnici, zaradi »zapletov pri zdravljenju v Ljubljani«.
Toda o tem, kakšni naj bi bili zapleti pri zdravljenju v Ljubljani, ne govorijo. Ampak zapletov v Ljubljani naj ne bi bilo. Vsaj tako je pokazal nadzor, ki so ga zaradi
tega primera opravili v UKC Ljubljana. »Seveda, saj skoraj nikoli v takšnih primerih ne najdejo nobenih nepravilnosti,« je komentar Sebastiano-vega očeta.
Sum, da nekaj le ni bilo tako, kot je treba, niti s Se-bastianovim zdravljenjem v Celju, je bil očitno sprva prisoten tudi med medicinci. »V bolnišnici smo po smrti Sebastiana Ojsterška izvedli tako interni strokovni nadzor zdravstvene nege kot tudi izredni notranji strokovni nadzor. Oba sta pokazala, da je bil bolnik glede na svoje stanje in bolezni ustrezno obravnavan. Žal je prišlo do zapleta, ki ga glede na znake nismo mogli
predvideti. V bolnišnici obžalujemo vsak takšen izhod zdravljenja, saj je naše poslanstvo ohranitev življenja in izboljšanje zdravja bolnikov, ki pri nas poiščejo pomoč,« so nam sporočili iz celjske bolnišnice. Na naše vprašanje, ali je takšen vzrok smrti pogost pri pacientih, ki imajo podobna bolezenska stanja, kot jih je imel Sebastian, pa so odgovorili »da« .
Oče trdi, da je bil popolnoma prepričan, da je za bolnika, kot je bil njegov sin, v bolnišnici poskrbljeno 24 ur na dan, še posebej zato, ker naj bi z ženo dan pred smrtjo in na dan smrti zaposlene na oddelku večkrat opozorila, da
Sebastian težko diha. Toda v celjski bolnišnici, kjer je odgovore za Novi tednik posredoval strokovni direktor SBC asist. Franc Vindišar, dr. med., pravijo: »Redno so bili izvajani postopki čiščenja dihalnih poti. Prav tako so bili redno kontrolirani vsi vitalni znaki, ki so bili ves čas v mejah normale. Na dan smrti bolnik ni imel dihalne stiske, ni bilo znakov za okužbo dihal, bil je respiratorno in hemodi-namsko stabilen, količina izsrkane sluzi pa je bila zelo majhna. Ker ni imel znakov, ki bi napovedovali kasnejši zaplet, nad bolnikom ni bilo 24-urnega nadzora.«
Obtoženim ravno ni bilo do fotografiranja. (foto: SHERPA)
Priznanje: vlom v čolnarno da, požig ne!
Za požig se bo sojenje začelo konec tega meseca
Po šestih letih od enega najodmevnejših požarov v Celju se bo sodni postopek zoper domnevnega požigalca vendarle začel. Sedemkrat se namreč ni uspel začeti v preteklih letih. Med drugim tudi zaradi vmesne odsotnosti enega od obtoženih. Medtem ko sta v sredo Kristjan Hribar in Dalibor Jozič krivdo za vlom in tatvino priznala, pa Luka Grabar ne prizna krivde za požig čolnarne, v kateri je bilo junija 2006 uničenih 50 kajakov, od ka-
terih je bil vsak vreden vsaj 1400 evrov.
Skupina naj bi takrat najprej vlomila in okradla čolnarno, nato pa naj bi eden, to očitajo Grabarju, prostore požgal. Hribar in Jozič sta na podlagi priznanja krivde dobila nekoliko milejšo kazen. Hribar leto in tri mesece zapora s preizkusno dobo štirih let, Jozič pa osem mesecev zapora s preizkusno dobo enega leta. Postopek zoper Grabarja se bo še nadaljeval. Njegov zagovornik zato predlaga, da na sodišču zaslišijo sedem celjskih
Če ne skozi vrata, pa skozi okno
V	Lesičnem je v torek neznanec vlomil v gostinski lokal. Najprej je to poskušal storiti skozi vrata, kar mu ni uspelo, zato se je lotil okna. Odnesel je prenosni računalnik, menjalni denar in večjo količino cigaret.
V	Zidanem Mostu je nekdo vlomil v skladišče Slovenskih železnic. Pogrešajo okoli 2 toni drobnega tirnega materiala in dobrih 150 kilogramov vodil za tire ter več starega odpadnega železa. Medtem ko so vlomilci »šarili« po dveh stanovanjskih hišah na območju Šentjurja, je bila tarča vlomilcev tudi hiša ob Voglajni, kjer je storilec razbil pritlično okno, vstopil v hišo in odnesel nekaj gotovine in zlatnine. Tatvino iz hiše so prijavili še lastniki hiše v Zlatečah. Tam je izginil kotel za žganjekuho, ob tem pa še več starin, med njimi dve starinski ročni bakreni škropilnici in več starejših zbirateljskih razglednic z znamkami.
Umrl kolesar
V	Radečah, na Ulici OF, se je v ponedeljek pripetila tragična prometna nesreča.
V	nesreči sta bila udeležena 65-letni kolesar in 36-letni voznik tovornega vozila za odvoz smeti. Slednji je z dovozne ulice pripeljal na glavno cesto in tam trčil v kolesarja, ki je nenadno zavil levo, in sicer tako, da ga voznik tovornega vozila ni mogel videti in ga je zbil s prednjim delom vozila. Kolesar je umrl na kraju nesreče. Letos je na Celjskem v prometnih nesrečah umrlo petnajst ljudi. Lani v enakem obdobju deset.
Na streho
Nekaj minut pred 21. uro v torek se je v Javorniku v občini Štore zgodila prometna nesreča. Voznica osebnega vozila je zapeljala na rob cestišča, nakar se je avtomobil prevrnil na streho. Zaradi poškodb voznice so morali posredovati tudi reševalci celjske nujne medicinske pomoči.
policistov, ki so sodelovali pri preiskavi požara, med drugim tudi izvedence gradbene in požarne stroke ter oškodovance v tem primeru. Sojenje zanj se bo začelo 26. septembra in nadaljevalo dva dni kasneje. V postopku je tudi do zdaj prihajalo ves čas do zapletov predvsem zaradi tega, ker je sodišče v tej zadevi združilo postopek zaradi požiga in vloma v čolnarno še s tatvino skladišča na drugi lokaciji, pri kateri naj bi se pojavljala vsaj dva obtožena za požig Špice.
SŠol
V nesreči se je poškodovala voznica. (Foto: PGE Celje)
POPRAVEK
V skladu z Zakonom o medijih objavljamo popravek glede članka Zagovor zaradi bolnega psa - drugič; s podnaslovom Prvič je primer zastaral, ki je bil objavljen v NT dne 14. 9. 2012 na straneh Kronike.
Predsednik Okrajnega sodišča v Celju, okrožni sodnik-svetnik Darko Belak piše, da je bilo v omenjenem članku neobjektivno in nepravilno nekajkrat poudarjeno, da je »podoben primer, ki ga je naše sodišče obravnavalo pred dvema letoma zoper istega obtoženca, zastaral. Slednje ni točno.«
»Zoper istega obdolženega za katerega ste podali potek glavne obravnave, ki je trenutno v teku, je Okrajno sodišče v Celju 23. avgusta 2010 prejelo obtožni predlog, da naj bi storil kaznivo dejanje goljufije po V. ods. 211. člena Kazenskega zakonika (KZ-1) v zvezi s I. ods. istega člena
na škodo oškodovanke, kateri naj bi prodal bolnega psa s prikazovanjem, da je ta zdrav, kar pa ni držalo in je oškodovanki zamolčal bolezni katere je imel pes in jo s tem oškodoval.
Okrajno sodišče v Celju je po več glavnih obravnavah 6. januarja 2011 v zadevi razsodilo tako, da je v skladu s 4. točko 357. člena Zakona o kazenskem postopku zavrnilo obtožbo zoper obdolženega, da je storil kaznivo dejanje, ki se mu je očitalo. Ugotovilo je namreč, da se kaznivo dejanje, ki je bilo očitano obdolženemu, preganja na predlog oškodovanca, ki mora biti pravočasen. Takšen predlog mora upravičenec podati v treh mesecih od dneva, ko je izvedel za kaznivo dejanje in storilca. Če tega ne stori, je to okoliščina, ki izključuje kazenski pregon domnevnega storilca kaznivega dejanja. Sodišče je ugoto-
vilo, da oškodovanka tega predloga ni podala pravočasno (v postopku jo je kot oškodovanko sicer zastopala odvetniška družba) in je v zadevi izdalo zavrnilno sodbo. Zoper takšno odločitev je Okrožno državno tožilstvo v Celju vložilo pritožbo, vendar je Višje sodišče v Celju s sodno z dne 28. 6. 2011 pritožbo tožilstva zavrnilo kot neutemeljeno in potrdilo sodbo Okrajnega sodišča v Celju.
Iz navedenega je jasno razvidno, da v zadevi ni prišlo do nobenega zastaranja, ampak je o obtožbi, ki je bila na sodišče vložena 23. avgusta 2010 Okrajno sodišče v Celju razsodilo po dobrih treh mesecih, skupaj z dokončno potrditvijo o pravilnosti odločitve Okrajnega sodišča v Celju, pa je s sodbo Višjega sodišča v Celju postopek v zadevi trajal manj kot leto dni, saj je prvostopna sodba postala pravnomočna 4. julija 2011«
Gasili kar enajst ur
V torek zgodaj zjutraj je izbruhnil požar v naselju Breg pri Slovenskih Konjicah. Zagorelo je gospodarsko poslopje, veliko 140 kvadratnih metrov. Ogenj, ki je v celoti uničil poslopje, so pogasili prostovoljni gasilci iz Slovenskih Konjic, Žič in Tepanja.
Škoda še ni natančno znana, bo pa zagotovo velika. (Foto: PGD Slovenske Konjice)
V trgovino le po osnovna živila
Darja Pompe iz Ledine pri Sevnici prva novorojenka leta 1974
Darja Pompe skupaj z družino živi na ekološki kmetiji v Ledini pri Sevnici. Za ekološki način pridelovanja sta se s partnerjem Marjanom odločila takoj, ko sta leta 2000 kupila staro kmetijo slab kilometer od Darjine rojstne domačije in se preselila iz Ljubljane. Darja je zaposlena kot medicinska sestra, Marjan pa je veterinar, ki se je pred leti popolnoma posvetil ekološkemu kmetovanju in konjereji. Zupančičevi tako doma pridelajo popolnoma vse, zato v trgovini kupujejo le osnovna živila, kot so moka, sladkor in sol.
Darja in Marjan sta nasprotnika škropil in umetnih gnojil, zato sledita načelu, da tudi če na ekološki način pridelata manj, imata od tega veliko več, saj njuna družina je zdravo hrano. Skupaj s sinovoma Tilnom in Lukom so še pred kratkim obdelovali kar 36 hektarjev kmetijskih površin, obseg pa so letos zaradi racionalizacije razpolovili. Trenutno imajo 35 glav živine, 12 konj in prašiče pasme mangulica, ki so v primerjavi z ostalimi
domačimi prašiči veliko bolj kosmati. Govedo so še pred kratkim pasli tudi na Lisci, kamor so jih iz Ledine gnali kar peš. Pred časom so imeli še ovce, med njimi tudi bovške, vzrejali so avtohtono cikasto govedo, na Nizozemsko pa so se celo odpravili po mini pasmo govedi dexter. »Naši proizvodi niso plačani, kolikor so vredni. Vse, kar zaslužimo od prodaje, vložimo nazaj v kmetijo. Če ne bi hodila v službo, bi težko plačali položnice, kar včasih na takšni kmetiji, kot jo imamo mi, ni bil problem,« odgovarja Darja na vprašanje, če lahko dandanes družina preživi z ekološkim kmetovanjem.
Melone, šetraj, bazilika ...
Zupančičevi oziroma Kmetki iz Črete, kakor so sami sebe poimenovali, si trg ustvarjajo povsem spontano med znanci iz vse Slovenije, saj proizvodov nikjer ne oglašujejo. Zanašajo se namreč na reklamo od ust do ust. Prodajajo le meso, čeprav ekološko pridelujejo tudi zelenjavo in zelišča.
Darja se lahko pohvali s timijanom, meto, drobnja-kom, origanom, baziliko, šetrajem. Njihov čaj je še posebno okusen, ne le zaradi ekološko pridelanih kamilic, ameriškega slamnika in lipe, temveč tudi zaradi medu, za katerega skrbi Darjin oče. Svojo gredico ima tudi šest-
najstletni Tilen, na njej pa je imel letos posajene lubenice in melone. Čar njihove kmetije ni le njihov sonaravni način kmetovanja, temveč tudi to, da ji je prav vsa družina predana z dušo in telesom. Kadar jim le čas dopušča, se vsi štirje podajo na ježo po okoliških gozdovih, kjer
Pri njih še čivave simpatične
Če čivave večina ljudi pozna kot majhne, nadležne pse, njihove podirajo vse stereotipe, saj so namreč prikupne kepice, ki se jim človek preprosto ne more upreti. »Če ima lastnik čivave oblečene, takoj vem, da z njim ni vse tako, kot bi moralo biti. Psov se namreč ne oblači,« je jasen mož novorojenke. Pri Kmet-kih so čivave v naravnem okolju, kamor psi tudi spadajo. Glede na to, da se ukvarjajo z njihovo vzrejo, so deležne prave profesionalne oskrbe. Najverjetneje pa jim najbolj prija, ko lahko prenočijo pri Luku in Tilnu v postelji.
ŠPELA OŽIR Foto: GrupA
Zupančičevi, ki jih nekateri poznajo tudi pod vzdevkom Kmetki iz Črete, so kupili staro kmetijo, na kateri kmetujejo ekološko.
je redni obiskovalec tudi Ti-len, ko kolesari po brezpotjih. Kljub temu, da delajo od jutra do večera, si privoščijo tudi večdnevni oddih. Takrat za kmetijo skrbijo prijatelji, eni za goveda in konje, drugi za zalivanje rož in čivave, ki so pri Kmetkih iz Črete prava posebnost.
POPRAVEK
V prispevku Življenje s cistično fibrozo polno rekreacije, ki smo ga v petkovi številki Novega tednika objavili 14. 9. 2012 v sklopu akcije Iščemo naše novorojenčke, je avtorica prispevka napačno zapisala priimek družine, ki ni Jambrovič, kakor je otroški priimek mame no-vorojenke Anje, ampak se vsa družina piše Čepelnik. Prav tako se avtorica opravičuje za napako pri zapisu imena brata, ki ni Matevž, ampak je Matic.
ZVESTI NAROČNIKI
Po dvajsetih letih še kar na avtobusu
Na obisku pri Jožici in Ediju Poličniku v Juvanju pri Ljubnem ob Savinji
Ediju ne manjka kritičnih besed tudi o političnem in gospodarskem dogajanju, toda dogovorili smo se, da bomo to pustili za naslednjo priložnost. To bo čez dve leti, ko bosta Poličnikova praznovala zlato poroko. Glede na pogovor se mi zdi, da smo že povabljeni in da se bo lahko tudi Novi tednik z veseljem pridružil čestitkam ob prazniku naših zvestih naročnikov.
»Ko me že tako dolgo imaš, pa še na fotografiji bodi zraven,« je Edi, uradni naslovnik Novega tednika, pred fotoaparat povabil tudi ženo Jožico.
Priznamo: včasih je kakšne minute res treba loviti za rep. Zato velja opravičilo našimi zvestima naročnikoma Jožici in Ediju Poličniku iz Juvanja, ki sta gostoljubno odprla vrata svojega doma v večernih urah. Ampak Polič-nikovima, kjer je Novi tednik doma že dolga leta, večerni obisk očitno ni bil odveč.
Tudi pri preračunavanju naročniških let se je izkazalo, kako hitro beži čas. Z veliko smeha sta se s skupnimi močmi le spomnila, da je bil naročnik Novega tednika pred zagotovo več kot pol stoletja že Edijev oče, »ta mlada dva« pa sta časopis ohranila. Ime je tako in tako ostalo
nespremenjeno, oba pa naš časopis z veseljem prelistata in prebereta, kar ju zanima. Poroke, reportaže, poročila iz domačih krajev ali kakšno drugo zanimivost.
Trideset let za volanom
Še posebej z veseljem je Edi obujal spomine na nedavno odprtje nove ceste pri Kakro-vih, kjer je bilo »luštno« kot še nikdar. »Le da žal >Celjskega< ni bilo zraven - a bi moral biti,« je nekoliko strogo pogledal nekdanji šofer avtobusa, ki ima na najboljše podjetje, celjski Izletnik, nepozabne spomine. »Še danes, po 20 letih, odkar je upokojen, se mu sanja, da
vozi avtobus,« je soproga podražila Jožica. Tri desetletja je Edi preživel za volanom, menda je za njim ostalo 1,6 milijona kilometrov po Zgornji Savinjski in Šaleški dolini, tudi do Ljubljane in Maribora. »Včasih je bilo kar naporno: ob pol petih zjutraj od doma in do enajstih zvečer, sami smo pobirali denar ... Ampak ko si mlad in če rad delaš, ni nič pretežko,« je omenil Edi in se s hvaležnostjo spomnil sodelavcev, s katerimi ima še vedno stike. Tudi zato je še enkrat zatrdil, da je bilo to solidno podjetje, za katerega je s ponosom delal.
Sicer ima tri poklice, saj se je naprej izučil za kovača,
nato naredil prometno šolo v Štorah in še strojno v Mariboru. Tudi z nekdanjimi sošolci še ni pretrgal vseh niti. Najbolj je vesel, ker mu pri 74 letih kljub drži za volanom zdravje služi: »Zdravnika še ni bilo.« Tudi štiri leta mlajša Jožica se ni veliko pritoževala, le kolena jo nekoliko dajejo, kar ni čudno, saj je dolga leta preživela kot krojačica v El-kroju. »Včasih sem stala tudi po 16 ur na dan. Potem pride ta napor za človekom.«
Prerojen zaradi not
Naša bralca sta ponedeljkov dan preživela pri luščenju fižola. Pridelek je rastel ob 140 fižolovkah, pri čemer je toča veliko stolkla. »Še sreča, da je sploh kaj obrodilo,« sta stoično zmignila z rameni. Vendar ob pogledu na njun bogat vrt in njivo je videti, da veliko hrane vendarle pridelata na domači zemlji. Da si tako najbolj odpočijeta, navržeta Poličnikova, ki sta med tistimi, ki so v življenju veliko delali. S pridnostjo, tudi skromnostjo sta sebi in svojim omogočila dokaj lepo življenje. »Nikoli nama še ni bilo tako dobro, kot nama je zdaj. Veliko bere-va, tudi televizija je prižgana, sploh med poročili,« je povedal Edi in dodal, da sta najbolj srečna, ko prideta domov otroka z družinama.
Ne ravno daleč, saj sinovi živijo v neposredni bližini
oziroma so sosedje, hči pa je poročena na bližnjem Ljubnem. Iz vsake besede je bilo slišati ponos zaradi treh vnukov, ki sta jih, kot sta bila sama vajena, učila tudi delati. »Če jim tega ne bo treba, pač ne bodo,« je pribil Edi, ki so mu zažarele oči, ko je opisoval novo dogodivščino, ki druži nekaj prijateljev iz bližnje okolice.
»Na starost smo si umislili pevski zbor. Pet mesecev smo skupaj in mogoče bomo lahko že nastopili. Vodi nas neumorna, 17-letna Bernarda Štiglic in vaje so res nekaj enkratnega. Jasno, smeha ne manjka, saj moramo na stara leta peti po notah. Se mi zdi, da pridem domov kot prerojen.«
URŠKA SELIŠNIK
Ker smo bili v Novem tedniku 2. junija 2012 stari 67 let in smo tako vstopili v 68. leto druženja z bralci, smo se odločili za akcijo Obisk pri zvestih naročnikih. Novi tednik »pokriva« dogajanja v 33 občinah in v sleherni smo med tremi najstarejšimi naročniki izžrebali po enega. Vse do sredine septembra bodo izžrebance obiskovali naši novinarji, jih skromno obdarili ter z njimi poklepetali. Urška Selišnik je med najbolj zvestimi bralci, ki smo jih izžrebali v Novem tedniku, tokrat obiskala zakonca Poličnik iz Juvanja pri Ljubnem.
K vinu spada dobra družba
Z uradne Naznanitve trgatve v Slovenskih Konjicah - »Znamo pridelati dobro kapljico, ki jo je vredno okušati,« pravi strokovnj akinja
»Vino brez dobre družbe ni, kar mora biti,« je zbranim na letošnji prireditvi Naznanitev trgatve v Slovenskih Konjicah med drugim povedala slovenska vinska kraljica Martina Baškovič iz Brežic. »Krona se v teh krajih odlično počuti,« je dodalo njeno veličanstvo ter naštelo konkretne razloge ter ljudi, ki so za takšno počutje zaslužni.
Dobra družba, ki ceni odlično konjiško vino, se je zbrala v soboto popoldne na Mestnem trgu v Slovenskih Konjicah, kjer so za udeležence prire-
Na prireditvi Naznanitev trgatve so poleg slovenske vinske kraljice predstavili še neko čisto domače lepo in pametno dekle, ki se bo novembra potegovalo za naslov nove slovenske vinske kraljice. »Sem Neža iz Dobrneža,« se je v rimi predstavila kandidatka Neža Pavlič iz občine Slovenske Konjice. »Večina se vas velikokrat vozi mimo naše domačije na ovinku,« je med drugim poenostavila svojo predstavitev.
ditve, željne vsestranskega dobrega počutja, postavili številne klopi in mize. Na njih dobrega vina, ki ga imajo v teh krajih, ni ravno manjkalo, občina je udeležence poleg tega počastila s štiristo porci-jami čevapčičev in pohorskega lonca. »Danes se bo pilo, jedlo
Med spremljevalnim dogajanjem letošnje Naznanitve trgatve je bila obeležitev 80-letnice ustanovitve Turističnega društva Slovenske Konjice. »Planinci so mu botrovali in ga Tujskoprometni odsek imenovali. Lepa narava in skrbni ljudje so pomagali, da so turisti Slovenske Konjice radi obiskovali,« je v verzih opisala zgodovino društva domačinka Slavica Kokot. Ob tej priložnosti so Jožeta Fiderška, ki je bil na čelu društva do letos, vsega skupaj kar 27 let, imenovali za častnega predsednika društva. Slovenske Konjice so med drugim devetkrat prejele najvišje slovensko priznanje za urejenost kraja, pred desetletjem celo najvišje evropsko priznanje. »Konjice imajo srečo, da so lepe že same po sebi, in če ljudje stopijo skupaj ter kraj očistijo in okrasijo s cvetjem, je potem to pač to,« pravi častni predsednik.
in pelo, da bo veselo,« je na začetku prireditve napovedala povezovalka Tjaša Kangler.
Ko sta na Mestni trg pripeljali dve kočiji z vinogradniki, njenim veličanstvom in ostalim spremstvom, se je začelo zares. Na odru je bila postavljena brajda z obilnim grozdjem, ki ga je bilo treba potrgati. »Letos je sušno leto, visoke temperature so pripomogle, da je vse skupaj malo bolj zgodaj,« je zbranim povedal predsednik konjiških vinogradnikov Jože Kotnik, ki ne dvomi, da bo letošnji letnik kakovosten, čeprav z malo manj pridelka. »Najprej na zdravje, nato na juriš,« je zbranim trgačem na odru predlagala predsednica konjiškega medobčinskega društva kmetic Stanka Ma-cuh, ki ji smisla za šalo nikoli ne zmanjka.
»Upam, da podžupana ne bo zgrabilo v križu,« je prizor s slovensko vinsko kraljico Martino Baškovič in z močnim podžupanom Bojanom Podkrajškom komentirala šaljiva predsednica društva kmetic.
»Prvi pokazatelji so tako visoki, da se trgatev lahko začne,« je kmalu presodila vinska strokovnjakinja Ivica Podkrajšek. Trgači so začeli delati, v brento so naložili grozdje iz različnih krajev Dravinjske doline, nato so ga odložili v vinsko stiskalnico,
»Le poglejte, kako se bodo fantje zakadili, da bodo zali kraljici lahko umivali noge,« je podražila moške trgače šaljiva povezovalka prireditve. Po starem običaju je nato vinski kraljici pripadla čast, da je lahko kot nekoč mlada
dekleta grozdje stiskala z nogami. »Bojim se, da bo podžupana zgrabilo v križu,« si je Bojana Podkrajška, ki je moral kraljico dvigniti ter jo posaditi v nabrano grozdje, privoščila predsednica kmetic. »Jaz pravim, naj bodo noge lepe ali ne, še vedno iz riti rastejo,« je kraljico z dvignjenim kraljevskim krilom med delom zmotila Macuhova. Nato je do odločilne besede prišla še vinska strokovnjakinja, ki je stisnjeno grozdje prej strokovno preverila: »Naznanjam začetek trgatve za vse sorte, boj za prvaka letnika 2012 je odprt!« Podkrajškova je še povedala, da podatek o izmeri kaže, da nas je mati narava letos dobro obdarila. »Znamo pridelati čudovito kapljico, ki jo je vredno okušati,« je še poudarila vinska strokovnjakinja. Za njo so na široko raztegnili meh harmonike.
v »prešo«.
BRANE JERANKO Foto: GrupA
Med Naznanitvijo trgatve so prav tako obeležili 80-letnico ustanovitve Turističnega društva Slovenske Konjice. Jožeta Fiderška, ki je društvo uspešno vodil 27 let, so imenovali za častnega predsednika.
Viktorija Javornik iz Loč:
»Trgatev bo dobra, če bo tudi vreme zdržalo. Na prvi letošnji trgatvi sem že bila pri sorodnikih, imamo še dvojne družinske prijatelje, pri katerih trgamo grozdje vsako leto. Trgatev je zame pomemben dogodek tudi zato, ker sem zaposlena v vinogradniškem podjetju Zlati grič v Slovenskih Konjicah.«
Ana Furman s Prežigala pri Slovenskih Konjicah:
»Doma imamo 1800 trsov, trgatev bomo imeli v prihodnjih dneh. Naša traja tri dni, nanjo povabimo sorodnike in prijatelje, na koncu pa se še pove-selimo. V mojih otroških letih smo se trgatve posebej veselili zaradi potice, ki je bila takrat na mizi, saj je bila tam redkeje kot je dandanes. Zame trgatev ostaja praznik, saj lahko, potem ko se vse leto trudiš, uživaš sadove svojega dela. Z družino odhajamo na trgatev še k sorodnikom, sosedom in prijateljem.«
Natakar z Mestnega trga, ki vina še ne pije.
»Sem Neža iz Dobrneža,« se je v rimi predstavila kandidatka za novo slovensko vinsko kraljico,« Neža Pavlič iz Slovenskih Konjic. Predlagali so jo vinogradniki.
Milan Primožič iz Bezine pri Slovenskih Konjicah:
»Trgatev zgodnjih sort bomo opravili pred prvim večjim deževjem. V vinogradu imamo beli pinot, sauvi-gnon, laški rizling in modro frankinjo. Pričakovanja glede letošnje letine so dobra, boljša kot lani, le po količini bo pridelek manjši. Letos sem bil že na dveh trgatvah pri sorodnikih in prijateljih. Na današnji prireditvi, Naznanitvi trgatve, sodelujem, ker sem član konjiškega vinogradniškega društva.«
Dušan Zidar iz Slovenskih Konjic:
»Včasih sem bil vinogradnik, vendar sem vinogradništvo zaradi šibkejšega zdravja opustil. Živimo v bloku, zato sem, dokler je bilo mogoče, rad delal na zemlji. Odkar imam težave z zdravjem, sem se posvetil čebelarjenju, za kar potrebujem veliko časa, vendar delo fizično ni zahtevno. Na trgatev pa še vedno grem k sosedu, ki ima vinograd v Obsotelju.«
PISMA BRALCEV
Uredništvo objavlja pisma bralcev po svoji presoji v skladu z uredniško politiko, razen ko gre za odgovore in popravke v skladu z Zakonom o medijih. Dolžina naj ne presega 40 vrstic, daljše prispevke krajšamo v uredništvu oziroma jih avtomatično zavrnemo. Da bi se izognili nesporazumom, morajo biti pisma podpisana in opremljena s celotnim imenom, naslovom ter s telefonsko številko avtorja, na katero lahko preverimo njegovo identiteto. V časopisu pismo podpišemo z imenom in s priimkom avtorja ter krajem, od koder je doma.
UREDNIŠTVO
PREJELI SMO
Razprodaja slovenskih biserov
Dosedanje in nove, že napovedane prodaje slovenskih naravnih biserov lahko označimo kot razprodajo. Menim, da pri prodaji niso upoštevane bodoče vrednosti in njihov pomen za razvoj ter vložen človeški in intelektualni kapital. Je res pomembno samo dejstvo, da se ne glede na ceno dopolni državni primanjkljaj? Kako bi sicer Mariborske in Ptujske terme bile aprila letos prodane po razvrednoteni ceni? Podobno se sedaj obeta Rimskim termam. Novembra 2011 objavljena cena ob stečaju znaša samo okrog 12 milijonov in to za več kot 230.000 m2 čudovitega parka, njiv in senožeti s cca 34.000 m2 stavb, ki so obnovljene z denarjem RS in EU. Tudi za kredite je baje dala garancijo vlada.
Nobena dosedanja vlada pa se ni odzvala na pobude o možnostih, ki jih omogoča ta kompleks. Zanikana so dejstva o dejanski vrednosti in pomenu celotnega kompleksa zdravilišča Rimske Toplice in njegovem pomenu za Slovenijo. To izjemno naravno bogastvo se dejansko razprostira na več kot 570.000 m2 zemljišč. Tu so zdravilni vrelci termalne vode s 5.000.000 litri dnevno in še bogat izvir pitne vode. Celoten kompleks je prava oaza zdravja in miru, z izjemnimi
možnostmi gospodarskega razvoja na področju ohranjanja in razvoja zdravja.
Žal že 20 let trajajo manipulacije privilegiranih, ki tu vidijo svojo enklavo in bi jo pozidali z zasebnimi hišami, preostali del pa naj bi baje kupili Rusi. Bo to postal ruski Monte Carlo? »Naredite mi iz Rimskih Toplic Monte Carlo,« je za Novi tednik 1. 6. 2007 izjavil najvplivnejši krajan Rimskih Toplic. Je to potreba Slovenije? Zato ni bilo škoda opustošenja zdraviliških stavb, kjer bi se še v začetku letu 2000 nadaljevala medicinska rehabilitacija, če bi bila dana možnost ponudniku, ki je izpolnjeval vse pogoje. A ker je bil Barsos kot ponudnik v pri-viligiranem položaju, je sledilo opustošenje zdraviliških stavb, ki sta ga poslanca DZ leta 2005 označila z izjavo: »Objekti so uničeni, večina opreme pa je pokradene.«
Tako danes tu ne bi bila potrebna prisilna uprava niti stečaj niti prodaja po ceni brez vrednosti. Kajti predvidena cena stečaja Rimskih term je sramotno nizka. Je zaradi interesov privilegiranih potrebno razprodati slovenske naravne bisere? Ko se zgledujemo po Nemčiji, naj povem, da ta država ni prodala zdravilišč, so skupno dobro. Zdraviliški kompleks v Rimskih Toplicah je namreč še zadnji največji kompleks, ki naj bi se »olastninil« podobno, kot so razprodani že številni biseri Slovenije. Smo izgubili kompas, da to ogromno bogastvo prodajamo? Smo res rojeni samo za hlapce?
»
M«

Imamo še čas za razmislek? Skrb za celostno zdravje vključuje številne gospodarske panoge. Zakaj ne bi ta biser postal osrednja institucija uresničevanja naše skupne vizije Slovenija - oaza zdravja? Hkrati bi se tu proučevale možnosti uvajanja centrov zdravja širom Slovenije. Zdravje potrebujemo vsi in ne samo zdravljenja bolezni. Zakaj ne bi »zdravje za vse« postal slovenski New Deal z osrednjo ustanovo delovanja v zdravilišču Rimske Toplice.
MARJAN GREŠAK, Laško
Neizglasovan predlog za priznanje
Spoštovani gospod župan Branimir Strojanšek! Spodaj navedeni člani Občinskega sveta Občine Braslovče z ogorčenjem zavračamo odgovornost, ko le-ta ni potrdil sklepa Komisije za volitve, imenovanja in administrativne zadeve za podelitev priznanja Rudiju Sedovšku.
Doslej se še ni zgodilo, da bi občinski svet s tako lahkoto in zaničevanjem prezrl predlagatelje in ne bi podelil priznanja občanu, še posebej, če si tako priznanje nedvomno najbolj zasluži. Sprašujemo se, ali ne gre v tem primeru za nizkotno politično igro?
Rudi Sedovšek ni nikdar postavljal v ospredje svoje politične opredelitve, vedno mu je bila na prvem mestu dobrobit lokalne skupnosti. Velja za priljubljenega in predanega sodelavca v vseh okoljih, saj je vključen v delo vseh najbolj uspešnih in spoštovanih društev in združenj v občini Braslovče. O njegovi priljubljenosti govori tudi podatek, da je bil vselej, ko je kandidiral, to pa je bilo trikrat, v občinski svet z veliko podporo volivcev neposredno izvoljen.
V zadnjem odstavku obrazložitve za priznanje smo zapisali: »Njegova dejanja so in morajo ostati svetel zgled
V SPOMIN
Branko Goropevšek
(18. 10. 1966-14. 9. 2012)
Zavedanje, da je človeško življenje minljivo, nam ne olajša slovesa od ljudi, ki smo jih imeli radi. In Branka Goropevška, ki smo ga v sredo pospremili na njegovi zadnji poti v rojstnem Preboldu, smo imeli celjski zgodovinarji zares radi. Cenili smo ga zaradi neizmerne energije
in delavnosti, ljubili zaradi iskrenosti, notranje pristnosti, skromnosti in človeške širine.
Od leta 1991, ko je po diplomi na mariborski Pedagoški fakulteti kot mlad zgodovinar prevzel vodenje domoznanskega oddelka v Osrednji knjižnici Celje, je sodeloval pri vseh odmevnih projektih celjskega Zgodovinskega društva. V času njegovega predsedovanja (1992-1996) je društvo začelo izdajati revijo Zgodovina za vse in organiziralo več domačih in mednarodnih znanstvenih simpozijev. Zaradi izjemne energije in organizacijskih sposobnosti so ga slovenski zgodovinarji leta 2002 izvolili za predsednika Zveze zgodovinskih društev Slovenije, ki jo je uspešno vodil do leta 2004. Ob vsem tem se je ves čas ukvarjal z raziskovalnim delom. Brskanje po globinah pre-
teklosti je bila njegova prva ljubezen. Zavedal se je, da brez pogledovanja v ogledalo preteklosti ne moremo razumeti sedanjosti. S številnimi razpravami in šestimi monografijami, gesli za Enciklopedijo Slovenije in Slovensko kroniko XIX. in XX. stoletja, pa serijami člankov v časopisju je sistematično odstiral tančice s celjske in slovenske zgodovine 19. in 20. stoletja. Svoje raziskave političnih razmer na Štajerskem pred prvo svetovno vojno je strnil v magistrski nalogi, ki jo je leta 2000 uspešno zagovarjal na Filozofski fakulteti v Ljubljani. Delo je nameraval nadgraditi v doktorski disertaciji, ki je žal ostala nedokončana.
Njegova druga ljubezen je bilo bibliotekarstvo. Tudi na tem področju je v zadnjih petnajstih letih opravil izjemno delo. V letih 1997-2001 je bil predsednik sekcije za domo-znanstvo pri Zvezi bibliote-
karskih društev Slovenije, od leta 2002 član upravnega odbora Inštituta za informacijske znanosti (IZUM), v letih2007-2009 predsednik Zveze splošnih knjižnic Slovenije, pa član strokovnih svetov več slovenskih knjižnic (Kranj, Ptuj, NUKLjubljana). Njegov prispevek k razvoju slovenskega knjižničarstva je neprecenljiv. A za nas Celjane je največ naredil kot ravnatelj Osrednje knjižnice Celje (2001), ki jo je na široko odprl uporabnikom in spremenil v hrbtenico celjske kulture in znanosti. Nova celjska knjižnica, na katero smo Celjani tako ponosni, je njegovo dete. In bo kot taka za vedno ostala.
A Brane je pustil pečat tudi na številnih drugih področjih javnega življenja. Med drugim je bil aktiven član celjskega rotary kluba, pa član upravnega odbora in nekaj časa tudi predsednik Nogometnega kluba Celje. Številnih nalog in nehvaležnih funkcij ni sprejemal iz pretirane ambicioznosti ali težnje po materialnih koristih (pred leti je mirne duše zavrnil ponujeno mu mesto ravnatelja NUK), ampak iz iskrene želje, da po svojih močeh prispeva k uresničitvi projektov, ki so se mu zdeli pomembni za Celje.
Pogrešali te bomo, dragi Branči! In ne bomo te pozabili. Za vedno boš ostal v naših srcih in spominu. Kar je neskončno dragocenega, ne more nikoli umreti.
JANEZ CVIRN
mladim v občini Braslovče, da v življenju lahko uspeš samo, če si pripravljen veliko delati, se učiti in sodelovati z ljudmi«. Za tem stojimo in v to

verjamemo, sprašujemo pa se, kakšen signal je bil občanom, še posebej mladim, poslan s tem neprimernim dejanjem.
Globoko prizadeti vam sporočamo, da se v znak protesta
letošnje slavnostne seje ne nameravamo udeležiti. Svetniki MARKO BALANT, FILIP BELOGLAVC, DRAGO TURNŠEK in RUDI ŽOHAR
I * lizing
Finančni
ATKA
Z nami vedno nekaj prihranite!
Atka Prima d.0.0.
Stanetova ulica 5, Celje Tel.: 03 49018 05 www.atka-prima.si
Bli&Hjiavdo dobregacmrtomobticu
NOVI TEDNIK
RADIO, Ki GA BERETE
21
TEDENSKI SPORED RADIA CELJE
SOBOTA, 22. september
5.00 Začetek jutranjega programa, 5.20 Ena po domače, 5.30 Horoskop, 6.00 Novice in poročilo OKC, 6.15 Časo-plov, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 8.00 Poročila, 8.45 Skladbi tedna (domača, tuja), 9.15 Otroški radio, 10.00 Novice, 11.00 Kulturni mozaik, 12.00 Novice, 12.15 Tedenski osir, 14.00 Regijske novice, 14.15 Gostimo gostoljubnega glasbenega gurmana, ponovitev, 15.00 Šport danes, 15.30 Dogodki in odmevi RaSlo, 17.00 Kronika, 18.00 Lestvica - 20 vročih Radia Celje, 19.00 Novice, 24.00 SNOP (Radio Murski val)
NEDELJA, 23. september
5.00 Začetek jutranjega programa, 5.20 Ena po domače, 5.30 Horoskop, 6.00 Novice in poročilo OKC, 6.15 Časoplov, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 8.00 Poročila, 8.45 Skladbi tedna (domača, tuja), 9.10 Luč sveti v temi, 10.00 Novice, 10.10 Znanci pred mikrofonom: Igor Majerle, 11.15 Tedenski osir - ponovitev, 12.00 Novice, 12.10 Pesem slovenske dežele, 13.00 Čestitke in pozdravi, 20.00 Katrca, 24.00 SNOP (Radio Murski val)
PONEDELJEK, 24. september
5.00 Začetek jutranjega programa, 5.20 Ena po domače, 5.30 Horoskop, 6.00 Novice in poročilo OKC, 6.15 Časoplov, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 8.00 Poročila, 8.45 Skladbi tedna (domača, tuja), 9.15 Predstavitev skladb za domačo in tujo pesem tedna, 10.00 Novice, 12.00 Novice, 12.15 Z gibanjem do boljšega počutja, 13.00 Kulturni mozaik, 13.15 Izbiramo skladbi tedna, 14.00 Regijske novice, 15.00 Šport danes, 15.30 Dogodki in odmevi RaSlo, 17.00 Kronika, 17.45 Skladbi tedna (domača, tuja), 18.00 Znanci pred mikrofonom, ponovitev, 19.00 Novice, 19.15 Vrtiljak polk in valčkov s Tonetom Vrablom, 24.00 SNOP (Radio Ptuj)
TOREK, 25. september
5.00 Začetek jutranjega programa, 5.20 Ena po domače, 5.30 Horoskop, 6.00 Novice in poročilo OKC, 6.15 Časoplov, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 8.00 Poročila, 8.30 Poročilo PU Celje, 8.45 Skladbi tedna (domača, tuja), 9.15 Stetoskop, 10.00 Novice, 12.00 Novice, 12.15 Male živali, velike ljubezni, 13.00 Kulturni mozaik, 14.00 Regijske novice, 15.00 Šport danes, 15.30 Dogodki in odmevi RaSlo, 17.00 Kronika, 17.45 Skladbi tedna (domača, tuja), 18.00 Strokovnjak svetuje, 19.00 Novice, 19.15 Zadnji rok z Boštjanom Dermolom, 24.00 SNOP (Radio Ptuj)
SREDA, 26. september
Jutranja nostalgija na Radiu Celje, 5.20 Ena po domače, 5.30 Horoskop, 6.00 Novice in poročilo OKC, 6.10 Nagradna igra, 6.15 Časoplov, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 8.00 Poročila, 8.45 Skladbi tedna (domača, tuja), 10.00 Novice, 10.15 Kuhajmo skupaj, 11.15 Zeleni val, 12.00 Novice, 13.00 Kulturni mozaik, 13.20 Mali O - pošta, 13.30 Mali O - klici, 14.00 Regijske novice, 15.00 Šport danes, 15.30 Dogodki in odmevi RaSlo, 16.20 Filmsko platno, 17.00 Kronika, 17.45 Skladbi tedna (domača, tuja), 18.00 Pop čvek, 19.00 Novice, 19.15 Saute surmadi z Boštjanom Lebnom, 24.00 SNOP (Radio Ptuj)
ČETRTEK, 27. september
5.00 Začetek jutranjega programa, 5.20 Ena po domače, 5.30 Horoskop, 6.00 Novice in poročilo OKC, 6.15 Časoplov, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 8.00 Poročila, 8.30 Poročilo PU Celje, 8.45 Skladbi tedna (domača, tuja), 10.00 Novice, 12.00 Novice, 12.15 Odmev, 14.00 Regijske novice, 14.10 Kalejdoskop, 15.00 Šport danes, 15.30 Dogodki in odmevi RaSlo, 17.00 Kronika, 17.45 Skladbi tedna (domača, tuja), 18.00 Odmev - ponovitev, 19.00 Novice, 19.15 Kalejdoskop - ponovitev, 24.00 SNOP (Radio Univox)
PETEK, 28. september
5.00 Začetek jutranjega programa, 5.20 Ena po domače, 5.30 Horoskop, 6.00 Novice in poročilo OKC, 6.15 Časoplov, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 8.00 Poročila, 8.30 Poročilo PU Celje, 8.45 Skladbi tedna (domača, tuja), 10.00 Novice, 11.15 Radi ste jih poslušali, 12.00 Novice, 12.15 Od petka do petka, 13.00 Kulturni mozaik, 14.00 Regijske novice, 14.10 Hit lista Radia Celje - s hiti prežeto popoldne (do 19.15), 15.00 Šport danes, 15.30 Dogodki in odmevi RaSlo, 17.00 Kronika, 17.45 Skladbi tedna (domača, tuja), 18.00 Poglejte v zvezde z Gordano in Dolores, 19.00 Novice, 19.15 Gostimo gostoljubnega glasbenega gurmana, 24.00 SNOP (Radio Univox)
www.radiocelje.com
Ob rojstnem dnevu Radia Celje smo se v uredništvu posladkali s torto in radiu zaželeli, da bi še dolgo razveseljeval svoje zveste poslušalce. V torto sta zarezala direktor NT&RC Srečko Šrot in odgovorna urednica radia Bojana Avguštinčič.
Vse najboljše, Radio Celje!
Radio Celje je v sredo, 19. septembra, obeležil 58 let neprekinjenega oddajanja, kar je za radijsko postajo zavidanja vredna obletnica.
Prav to, da gradimo na 58-letni tradiciji, nalaga vsem ustvarjalcem programa veliko odgovornost. Tako kot naši predhodniki v minulih desetletjih se tudi mi zavedamo, kako pomembna je informacija za vsak kraj našega območja in za celotno regijo. Steber radia je že vsa leta informativni program s poudarkom na lokalni oziroma regionalni informaciji. Radio Celje vestno izpolnjuje svoje poslanstvo pri pravočasnem, rednem in objektivnem obveščanju javnosti o dogajanju na celjskem območju (in širše). Kako pomembna je hitra in pravočasna radijska informacija, se je pokazalo ob katastrofalnih poplavah, osamosvojitveni vojni in drugih izrednih razmerah. Za objektivno obveščanje je bil Radio Celje pred osmimi leti nagrajen
tudi s srebrnim grbom Mestne občine Celje. Sicer ob informativnih ustvarjamo tudi izobraževalne, zabavne, športne, otroške, kulturne, verske in druge vsebine.
S ponosom lahko poudarimo, da je Radiu Celje kljub težkim časom, hudi konkurenci komercialnih radiev in nasičenosti medijskega trga uspelo ne le obstati na površju, ampak še utrditi svoj položaj in povečati po-slušanost. V zadnjem letu se je število poslušalcev povečalo za 5 tisoč dnevno. Zdaj nas vsak dan posluša 27 tisoč ljudi, s čimer je Radio Celje spet postal najbolj poslušana regionalna oziroma lokalna radijska postaja na Celjskem. To je dokaz, da smo na pravi poti in da delamo dobro. Pri čemer se zavedamo, da Radia Celje ne bi bilo brez vas, zvestih poslušalcev, ki nam zaupate in vztrajate z nami. Že 58 let!
BA
Foto: SHERPA
Evropska unija smo mi
Kaj je Evropski parlament, kakšno delo opravlja in kako živijo evropski poslanci? Kaj so plenarna zasedanja, kaj evropski poslanci počnejo v Strassbourgu, ali se glas Slovenije sliši tudi v Bruslju? Je Evropska unija danes sploh še potrebna? O vsem tem bomo enkrat mesečno govorili z evropsko poslanko dr. Romano Jordan, poslanko Evropske ljudske stranke, v novi oddaji Evropska unija smo mi. Prvič na sporedu v soboto, 22. septembra, ob 10.15 samo na Radiu Celje.
20 VROČIH RADIA CELJE
TUJA LESTVICA
1.	RUNAWAYS-KILLERS (5)
2.	CELEBRATE - WHITNEY HOUSTON & JORDIN SPARKS (6)
3.	BAD - JACKSON MICHAEL FEAT. PITBULL
4.	WHAT CAN WE DO (DEEPER LOVE) - ANASTACIA
5.	WE ARE NEVER EVER GETTING BACK TOGETHER -TAYLOR SWIFT
6.	HALL OF FAME - SCRIPT FEAT. WILL. I. AM
7.	I WAS HERE - BEYONCE
8.	WHITE LIGHT - GEORGE MICHAEL
9.	BOM BOM - SAM AND THE WOMP
10.	FINALLY FOUND YOU -ENRIQUE IGLESIAS FEAT. SAMMY ADAMS
(3) (5)
(2)
(1) (4)
(3)
(2)
(1)
(6)
DOMAČA LESTVICA
1.	TE ČAKAM - IN&OUT
2.	ČOKOLADA IN VANILIJA -DARE KAURIČ & MARTINA MAJERLE	(3)
3.	ŽIVETI SPET - VICTORY (4)
4.	MAŽI, MAŽI - KARAKTERJI (3)
5.	ZA SREČO ZA SANJE - OMAR (6)
6.	DRAGI - NANA MILČINSKI (1)
7.	LINO - PANDA & LARA BARUCA(1)
8.	TI SE LJUBIŠ - TINKARA KOVAČ(2)
9.	NA SPEČEM ČELU LJUBLJANE - VESNA	(2)
10.	UŽITEK NA REPLAY - BIG
FOOT MAMA	(4)
PREDLOGA ZA TUJO LESTVICO ZA SPREMEMBO - PETER LOVŠIN & ŠPANSKI BORCI LJUBEZENSKA PUŠČICA
-	MANCA ŠPIK PREDLOGA ZA DOMAČO LESTVICO
SETTLE DOWN - NO DOUBT WHAT COULD HAVE BEEN LOVE?
-	AEROSMITH
Lestvico 20 vročih lahko poslušate vsako soboto ob 18. uri. Za svoje najljubše skladbe lahko glasujete na spletni strani www.radiocelje.com.
VRTILJAK POLK IN VALČKOV 2011
CELJSKIH 5 PLUS
POMIGAJ MALO - MODRIJANI (5) (4) (3)
(2)
(1)
DO POROKE - ZAKA PA NE SRČNI MUZIKANT - PETKA NAVIHANI IN MLADI -NAVIHANI MUZIKANTI HOTEL POLICIJA -SLOVENSKIH 6 PREDLOG ZA LESTVICO MAMA, RAD TE IMAM - ZUM
SLOVENSKIH 5 PLUS
DOLGE SO NOČI - ANS. SAŠA AVSENIKA ABRAHAMKA - RUDI ŠANTL & ZLATA Z MUZIKANTI PREJ IN POTEM - DEŽUR SAMOTAR - NEMIR ČE KDO VE - GADI PREDLOG ZA LESTVICO SREČA OPOTEČA - NAVEZA
(5)
(4) (3) (2) (1)
Lestvico Celjskih 5 lahko poslušate vsak ponedeljek ob 22.15, lestvico Slovenskih 5 pa ob 23.15. Za svoje najljubše skladbe lahko glasujete na spletni strani www.radiocelje.com.
INFORMACIJE
LA
Brezskrbni poletni dnevi so mimo, vstopamo počasi
v jesensko in zimsko obdobje, ponovno bo treba razmišljati o vzdrževanju naših nepremičnin. Treba se bo pripraviti na novo kurilno sezono. Tisti, ki se
ogrevamo na klasičen način z energenti, kot so kurilno olje, drva, peleti itd., bomo morali postoriti
še vsakoletna vzdrževalna dela na sistemih ogrevanja in za to bomo potrebovali mojstre, ki nam bodo nudili svoie storitve, potrebujemo pa jih tudi za vzdrževalna deb ter za nepredvidene okvare Da bomo lažje ponudili pomoč našim bralcem, vas vljudno vabimo, da nam svojo storitev m dejavnost predstavite tudi na naših straneh.
Potrudili se bomo, da bomo skupaj oblikovali ponudbo, s pomočjo katere boste še bolj prepoznavni s svojem okolju in širši okolici, sai Novi tednik berejo na širšem celjskem območju.
Za oglaševanje na straneh VSI NAŠI MOJSTRI pokličite 031 692-860.
j U°9'asni rubriki pokličite"
d o m o f S n
DOMO Fl WAL
Ivin ROS AC ER i.p, Ul. Brstov Jančarjev 11 a 3212 Voj ni k
GSM: 041 756 66S
telefon/tac 03 781 II 72 e-polta: domofinal^it-1 .î i
Zm Va s in Vaš dom vrši mo:
a I -tesarstvo ■ kioKrtvo
-	stavbno kleparstvo
-	montais Velu* oken
-	Izdelava nsdffleftov
-	izdelava ravnih In zelenih streh
Pooblaščeni krovec za kritine:
CERARD, CRE ATQN,TONDACH, BAAMAC, LINDAS, HOSEKRA.TEGOLA, S-METAL ES AL ..
««i! mumm
/û^lL miBtt TOWVODNIH IN CENTlAiMIH lDDnal NAKUAV m SANACUA KOPALNIC
niWJOÏ ÏEHïïmrtîI LU. Pioiinslu Mt 34/d, ÉlOte. gim: (M l ESZ 907
INSTALACIJE JÜKL
ogrevanje in vodovod, alternativni vif i ogrevanja, toplotne črpalke, talna ogrevanja
Zadobrova 34/a 3211 Skolja vas
GSM: 031-329-702, E-mail: blisk.instalaclje@igmarl.com

SALON KERAMIKE V CEUU
ww «h . t p pro- g roxi st. si
Kidričeva cesta Celje Tel.: Đ3 491 22 11.041 659 547
1 Velika izbiro KOPALNIŠKE in ZUNANJE KERAMIKE IZ ZALOGE ■ înrttfm^ ARMATURE • KOPALNIŠKO pohtitvo
Pridobivamo kamnite agregate TAMPON 1 DRENAŽA KAMEN 1 GROBI NASIPI	JIMMY KAMNOLOM HRASTJE
testa na BfiJoS, 3230 Senijur asm: 031 300 950 em ji' le ja, skobiei megjîiif ji ft	
INŠTALACIJE IN ZAKLJUČNA DELA V GRADBENIŠTVU Branko Vrečar s.p. Gsm: 041 452 889
«driewnfe oqrpwliiih sr.ieiimv wriiutnu ixpEvrijc. uho nçrcViiiij uoduïLid. tinätadji, unacIM k<M«ini(. [ranjava radijitmjpi i itnnjmnjtm SuhO 12đ. 3224 Dobje pri flan iti i, E-m*ll: vfPtjrbrjnk^^maH-Com
IBBJBPLH9TIHH1
HITIO, IIMiiïfn I« l)SOo*oi
PRAŠNO BARVANJE WS£H VRST KÜUIH
) TiEMOINSTALACIJE I 1,1.; »/7« «	H1/6J0 W,f«: « 7(9 ÎS (I
. g, 313 o i^rijur I urt bfrtfaHmfrj ■ www.kob-koi«! |.. i |
Ce^đfoMiislmBOAetb8 3230Senliur	™ÎNI1	lpwtnMFla'J'«"P**™^
. r	?„, „ 11	nCPl HI h-Mattatfm), jtrfe ru «mi nunriala.
telefon: 09 S740Î U hi« 03 571 0311	^ jkJkbmu
741	IBStfH* iählsvp l rummtl riprillirl fUftttM
e-IF1dil:man0.kuhffVk#U0l.nCt	bmJml: Bilibikrtiijskr. Sifliftimlift, än'i giafoi.
spiet http^WW.tfrajepljitilU.Si	ttmiû-^tilillfttj. Wölfl«! lidilartMüttffldflHu!
==
enostojni S trostojni ^
*******
www, wrfcnjr h m	^
PROIZVODNJA - MONTAŽA - SANACIJE f Tel.: 068172 094 E-maikdimnikiffivtjIkario.si M
INFORMACIJE	23
				
dimnim	imn	11111	11111	1 ! ! 1 1 1 1 1 l 1 1 1 i il 1 1 1 1 ! 1
Preberite!
Strelovod
Strela je naravni pojav, katerega del sta blisk in grom, Nevarna je tako za ljudi kot tudi za naprave, saj se ob njej sprosti velika količina energije, napetost pri streli lahko doseže več deset tisoč voltov. Tokovi, ki nastanejo pri udarcu strele, lahko stalijo kovinske žice ali segrejejo materiale do temperature, pri kateri se vnamejo ali eksplodirajo. Vsak objekt mora biti zato zaščiten s strelovodom, ki zmanjša učinek strele oz. odvede tok v zemljo. S tem prepreči požar, ki bi ga lahko strela zanetila, in druge poškodbe objekta, ki bi pri udaru strele lahko nastale.
Strela lahko udari kamorkoli, najbolj izpostavljena področja pa so: kozolci in gospodarska poslopja, v katerih shranjujemo krmo. višje in osamljene stavbe, večja ali osamljena drevesa, vrhovi gora.
V zgradbah, opremljenih s strelovodom, ki je izdelan v skladu s sodobnimi standardi za izdelavo strelovodov, ni nevarnosti, da bi prišlo do udara strele v objekt.
Delovanje in postavitev
Dele strelovoda tvorijo kovinski vodniki, ki so navadno železni (pocinkani valjanec) ali bakreni (žica). Ti materiali so dobri prevodniki, zato morebitni udar strele manj segreje strelovod, kar zmanjša možnosti za njegovo poškod bo. Kovinski vodniki, nameščeni po strehi, tvorijo lovilni sistem, ki lavi strelo in jo vodi do odvodov. Odvodi odvajajo strelo v ozemljilni sistem. Sestavljajo jih navpični vodniki, ki potekajo od strehe do tal. Ozemljilo poskrbi za odvod in razpršitev električnega loka, ki ga sprošča strela, v zemljo v okolici objekta. Upornost posameznega ozemljila mora biti čim manjša, vrednost največje dovoljene upornosti pa je odvisna od specifične upornosti tal.
Po postavitvi strelovoda je potrebno tudi njegovo redno vzdrževanje. Redne, periodične meritve delovanja strelovodov naj bi potekale v razmaku treh do petih let, dodatne meritve strelovodov pa so potrebne: ob namestitvi strelovodov, njihovem popravilu ali predelavi, v primeru, ko je prišlo do udara strele.
Spoj s tre lovo d ne inštalacije z zemljo lahko izvedemo na dva načina: z va-Ijancem, položenim v zemljo in z uporabo paličnih ozemljit veni h sond. Pri slednjem so potrebni zgolj minimalni izkopi, zato je priporočljiv takrat, kadar nam okolica objekta ne omogoča izvedbe izkopa za polaganje valj an ca.
Pravzaprav popolne zaščite, ki bi odvrnila strelo, ni. Strelovodi na objektih samo zmanjšajo škodo, ki jo strela povzroči, na najmanjšo možno mero. Na manjših poslopjih v mestih, hišah v bližini daljnovodov in hišah, ki stojijo v zavetju visokih hribov, strelovod ni potreben, saj ni neposredne nevarnosti udara strele. Če strela zadnjih deset let ni udarila v neposredno okolico zgradbe, Ludi ni velike verjetnosti, da bo v prihodnjih letih. Drugače pa je s poslopji, ki so izpostavljena po vrhovih gričev in po slemenih. Priporočljivo je postaviti strelovod ludi v primeru, če je v zadnjih letih v neposredno okolico že udarila strela.
Od strelovoda zahtevamo električno zanesljivost glede odvajanja toka strele v zemljo, mehansko čvrstost, pri čemer mora zdržati udar strele, sneg in veter brez deformacije, odpornost proti koroziji, termično vzdržljivost (dovolj velik presek, da se vodniki ne stopijo pri udaru strele), arhitektonsko usklajenost šn ekonomičnost. Vse te lastnosti mora strelovod zadržati dalj časa. Izvedbo strelovoda praviloma prepuščamo usposobljenim podjetjem, ki s svojimi ekipami poskrbijo za material, montažo in meritve.
}sm;Ml*U531.gsfii;OSieMS79 ti0S677H5$,fislÛ/SÏ71«9 e-mjit IjngiBlnKWrniHiel
RKiiiABuiARip, l/se2ü streho?
fträvwlnjä in montaä krank»-MepsiskBiiiilellim m ihti« krita»; Miniki «i 5-7,3230 STORE *
www.strehametalko.si
ZA IZMERQ IN IZDELAVO PREDRAČUNA NA KLJUi POKLlCltE NAGEGA STR0K0VUÎAKA JA S1REHI NA GSM: 04) 611 385
<PTIKK
MARJAN TERŽAN ,
Mariborska 54
p,p, 1013, 3103 CEU E
Tal.:{)3/491-38-00. Fan: 03J491
auiMflMtmi * OPTIKI T1R±A» VAM HUHMOi
« STTKJKÛVNiPHEat.EDYÏDAilOeAL» . KUUJTFntA STTJOAIN OKVIFUE
i* ittjnùoeuïKA£)£Am - STROKOVNI FPtĐLEDZUJlEHTMfTUE LEÈE . KVALITETNE KOMHjtTHE LECE . Usnu i* KONijuirije L^će
- lastîn mbk«ni mœrofi w wuhke optiki -38-01
	
	HITRI SERVIS (n OPTIKA JD
[m§L	03/74917 10 MULE J DEJAN s.p. Ul, Točke Cečeve 17 3230 ŠENTJUR m u lej, dej an@siol - nt t
	
NOVOE POPRAVILO VETR08RANSKIH STEKEL IN PVC ODBIJAČEV
SERVIS VSEH ZNAMK VOZIL ^jPOHll
U VSE STORITVE 10% popust ZA VSE UPOKOJENCE KIA MOTORS avt(l)hiša škorjariec
The Powtf to Surprit*"
Mariborska 115, Celje. 0326 Ofl 84,031 609416
CVETLIČARNA IN DARILNI BUTIK
MTAŠA
Nat asa Kribcmtk i.p. Poslovne enot«;
kabbje-Semjur-Celje
Kontakt: 031-363-S06 in 031-302-666 Spletna stran; www.cvetlicarna-natasa.com
DELOVNI CAS. delavniki od S.ÛÛ-lâ.ou. sobota od 8,0012,00
S^^TMLj^ÊR^TrLflçCA I
- bcf*.hna pofwiLA	Tel:. 0312W Oil I
-	kMJÏANjF, MENJAVA (awtç,
-	OŽfNje fltjENje, tudi UÏNjA I
-	l^teLA/A in PRODAJA UTNJENIH üßLAdtL
KRAJŠANJE HLAČ
odSFURJjdjriS + lCRATIS
MïTJJAVd ZADRG v HLAČAH žezifiEVBOV

Za sodelovanje v oglasni rubriki
VSI NAŠI MOJSTRI
pokličite: E3E3ÏSD
GKÊÎ]	V naslednji številki bomo predstavili CVETLIČARNO in DARILNI BUTIK NATAŠA iz Šentjurja!
- Št. 75-21. september 2012 -——
P	W
INFORMACIJE
KRALJESTVO DOBREGA OKUSA
JUTRO SE PO ZAJTRKU POZNA
Z izpuščanjem prvega jutranjega obroka si ne delamo usluge. Brez zajtrka ne moremo dobro začeti dneva, saj nimamo energije, je v kuharski oddaji na Radiu Celje poudarila Brigita Fižuleto. Še vedno zaljubljena v atletiko svoj dan razdeli med delo na medicini dela, prometa in športa, kjer je zaposlena kot kineziologinja, in družino. S kuhanjem jih med tednom razvaja mama, Brigita Fižuleto si za to veselje vzame čas konec tedna, ob praznovanjih in druženju s prijatelji. Je zagovornica domače in sezonske hrane, na domačem vrtu ravno zato raste marsikaj, kar popestri obroke. Olivno olje, brez katerega v kuhinji ne gre, je pri njih domače, iz dalmatinskih oljčnikov njene svakinje. Čokolada, domače torte ali jabolčni zavite zanjo sploh niso pregrehe, ki bi se jim bilo treba odpovedati. Z užitkom poje kaj takšnega in potem še z večjim užitkom to »pokori« z gibanjem. Brez tega si ne zna predstavljati življenja in za nordijsko hojo, ki jo uči, je navdušila že mnoge. Za kuharski izziv je pripravila rezance in sladico. Slednjo je pripravila kot snežne kepice, a vendar drugače. Uživajte v pripravi in končnem izdelku!
ece/iu
ŠIROKI REZANCI Z GAMBERI
Sestavine:
500 g širokih rezancev, 500 g gamberov (zamrznjenih, očiščenih), Vi dl olivnega olja, 6-7 strokov česna, večji šop peteršilja, smetana za kuhanje, parmezan
Priprava:
V ponvi na olivnem olju popražimo drobno narezan česen, a le toliko, da zadiši. Takoj dodamo še zamrznjene gambere in mešamo, da izpari večina vode. Primešamo sesekljan peteršilj in zalijemo po okusu s smetano za kuhanje. Vmes damo kuhati široke rezance. Kuhane odcedimo, prelijemo s smetanovo omako in ob serviranju na mizo damo posodo z naribanim parmezanom, ki si ga vsak sam posuje po rezancih.
Sestavine:
11 mleka, 4 jajca, 1 čokoladni puding, 3 žlice sladkorja, 5 albert keksov, čokolada v prahu
Priprava:
V večjo posodo nadrobimo kekse. Iz beljakov stepemo sneg in nato v vrelem mleku zakuhamo beljakove žličnike, da zakrknejo. Poberemo jih iz mleka in jih položimo na nadrobljene kekse. Rumenjake, tri do štiri žlice mleka, čokoladni puding in sladkor zmešamo in umešamo v toplo mleko. Kuhamo vsaj dve minuti, vmes mešamo in potem prelijemo po snežnih kepicah. Potresemo s čokolado v prahu ali z naribano temno čokolado.
NL
ETRk
RESTAVRACIJA - PIZZERIJA
Za Vas smo pripravili malice od 9. do 15. ure
24. 9. - 28. 9. 2012
MALICA 1:4,20 € MALICA 2:4 € MALICA 3:4,20 €
PONEDELJEK	TOREK	SREDA	ČETRTEK	PETEK
MALICA 1:	MALICA 1:	MALICA 1:	MALICA 1:	MALICA 1:
Pečen piščanec,	Sesekljan zrezek,	Pleskavica v lepinji	Mesni kanaloni,	Svinjska pečenka s kožic
mlinci, solata	pire krompir, solata	z oblogo	francoska solata	pečen krompir, solata
MALICA 2:	MALICA 2:	MALICA 2:	MALICA 2:	MALICA 2:
Zelenjavna mineštra,	Ciganski golaž	Želodčki s krompirjem,	Pasulj s prekajenim	Bograč
sladica		sladica	mesom,	
MALICA 3:	MALICA 3:	MALICA 3:	MALICA 3:	MALICA 3:
Spargljeva rižota	Marelični cmoki,	Testenine s tuno	Njoki z gobicam, solata	Ocvrti lignji, pommes
z mandlji, solata	kompot	v smetanovi omaki, solata		frites, solata
Vedno na voljo: I. Dunajski zrezek, priloga, II. Pleskavica, priloga, III. Pečene hrenovke, priloga
Novo v ponudbi:
I. Malice in pice za s sabo e.mail: restavracija@>etra.si, II. Kava za s sabo tel: 03 / 828 02 81
KRALJESTVO DOBREGA POČUTJA
PAPAJA
Je sladek, aromatičen južni sadež, ki vsebuje encim papain. Tako kot bromelain v ananasu tudi papain v papaji razgrajuje beljakovine v telesu. Papajini encimi nastajajo v mlečnem soku in v nezrelih plodovih in so mešanica več encimov: papaina, himopapaina in papajalizocijna. Papaja, ki ima tanko lupino, se s temi encimi v obdobju zorenja brani pred žuželkami. Papaja je izredno bogata
■	s provitaminom A (varuje sluznice, izboljšuje vid in celično vitalnost),
■	s pantotensko kislino (vitamin B5 za celično energijo in zdravo barvo las) in
■	z vitaminom C (za imunski sistem ter dobro duševno počutje).
Papajini encimi so pravo naravno zdravilo. Papain cepi beljakovine iz hrane v aminokisline (najmanjši gradniki beljakovin). Genetske raziskave so osrednji pomen beljakovinske presnove odkrile na novo: vse, kar se v telesu dogaja in pogojuje telesno in duševno zdravje, se dogaja
s posredovanjem beljakovin oziroma aminokislin. Vse druge hranilne snovi, kot so maščobne kisline, vitamini, minerali, mikroelementi in podobno, namreč le sodelujejo v beljakovinski presnovi. Vendar pa je žal pri številnih ljudeh beljakovinsko stanje katastrofalno: pomanjkanje želodčne kisline (pomembne za začetno prebavo beljakovin) in proteolitičnih (beljakovine razgrajujočih) encimov trebušne slinavke že od 35. leta naprej povzroča izredno slabo izrabo beljakovin. Posledica: neprebavljene beljakovine gnijejo v črevesju, beljakovinski odpadki povzročajo prebavne motnje, težave s kožo in alergije ter druge bolj ali manj hude bolezenske težave (tudi raka, predvsem na debelem črevesu). In prav pri tem pomagajo encimi iz papaje in ananasa.
Zdravljenje s papajo izboljšuje beljakovinske razmere v vseh telesnih celicah, deluje poživljajoče, zvišuje kondicijo in daje moč, zdravi bolezni pomanjkanja beljakovin, pospešuje nastajanje mišičja, krepi srce in ožilje, skrbi za hormone, krepi imunski sistem in sluznice.
tradicionalni dnevi grške kuhinje
stopče 31,3231 Grobelno,Tel.: 03/ 746 66 40, E-mail: gostilna@ahac.si

AHACU ________
Bohorč 11
domača kuhinja, malice, pizze, kosila, au card CETERJMGî Sprejemamo nwogjg ta yeijt zaključene družbe Bohorč Marjan s.p., Duâarm Kvedra 44, 3S30 Šentjur pri Celju, Tel.: ++386 (0)3 746 14 30, Mobile; ++3S6 (0)41 666 7S6
RESTAVRACIJA ETRK
em d.0.4., BuImutak, soon Olje
Delovni ćas:
POM-PET: od 5:30 do 22:30 SOB: od 8:00 do 23:00 NED. od 8:00 do 22:00
Dnevne malice Sobotna in nedeljska kosila Jetfj po naročilu - a la carte Posebna ponudba Pizzerija, slaščice in bar Prostor za zaključene družbe Veliko parkirišče
T: 03 /,82a;02:ei|FÊ: 031[630:ai'l Bfl: restavracij Etra «I
m'
m
ZDRAVILIŠČE LAŠKO
TIW» inVTOUfMf**
THERMANA
MANUALNA TERAPIJA
Izvaja: Dr. A. VERŠ1NIN ortoped revmatolog
F1TEX d.o.o.., Dunajska 120 a, 1000 Ljubljana m.: 03 /734-57-00,031 566 262; splet: www.Frrex.si; e-pošta: fitc*@t-2.n
S KUPONOM do 20% popusta
(samo v mesecu septemhru)
B
TERRA KRENC
DEŽELA SPROSTITVE
Viktor Cepelnik s.p. Kontakt: 040-385-017 spletna stran: uuwuu.terrakrenc si NUDIMO:
MASAŽE, DEPILACIJE, ULTRAZVOČNE TERAPIJE, WELLNESS SOBE,
PRESOTERAPIJA (strojna limfna drenaža). KAVITflCI JA (odprava celuiita in oblikovanje telesa).
NOVOSTI:
MALI OGLASI / INFORMACIJE
Vstopnice po le 19 € so na voljo samo na oglasnem oddelku Novega tednika in Radia Celje!
VLADO KRESLIN f.™™
Poj mi pesem...
Petek, 19.10., ob 19.30 v Dvorani Golovec Celje
VOZILA
PRODAM
Z GOTOVINO kupim osebna vozila od letnika 1990 do 2012; cela, poškodovana, slabše ohranjena. Odvoz, prepis in gotovina takoj. Telefon 031 783-047, Boris.	3654
OSEBNI avto VW lupo 1,0, letnik 2002, prva registracija 2003, moder, mala poraba, prodam. Cena po dogovoru. Telefon 041 325-930.
3323
KUPIM
Z GOTOVINO kupim vse vrste vozil, od letnika 1998 naprej. Lahko poškodovana ali v okvari. Prepis na moje stroške. Telefon 041 795-652. 3476 RABLJENO vozilo v kakršnem koli stanju, od letnika 2000 naprej, kupim. Telefon 041 708-497.	3508
Mediafin pro d.0.0. Dunajska 21, Ljubljana
Celle: 031508 326
delovni čas: vsakdan non-stop NOVO! UGODNEJŠI POGOJI
-	možnost izbire višine obroka
-	možnost odloga odplačevanja
SAMONAKLADALKO, 10 m3, za hriboviti teren in manjši traktor za 1.200 EUR ter molzni stroj, še v garanciji, prodam zaradi bolezni za 850 EUR. Telefon 031 727-606.	3661
SAMONAKLADALKO Sip 16, plug Slavonec, krožne brane in puhalnik Tajfun na traktorski pogon, prodam. Telefon 041 261-676.
3672
POSEST
ENODRUŽINSKO stanovanjsko hišo z zemljiščem, v Rimskih Toplicah, sončna lega, asfaltni dostop, prodamo. Telefon 031 519-146.	3552
TRAVNIK, 1.207 m2, v Slatini blizu jezera, prodam. Telefon 051 792-696. 3632 ŠKOFJA vas. Zraven konjeniškega kluba prodam kmetijsko zemljišče, veliko 14.000 m2, z urejenim dovozom. Možen nakup tudi manjših parcel, 700 m2. Telefon 041 725-092. 3656
HIŠO z zemljiščem (2 ha) ali brez prodam v bližini Podplata. Telefon 031 340695.	3641 3642 VIKEND za bivanje na relaciji Celje-Laško prodam. Telefon (03) 5488-081, 041 514-722. 3680
ODDAM
PRODAM
ODKUP

STROJI
zlata-srebra
GOTOVINA TAKOJ!!! ZLATARNA ADAMAS
Trg celjskih knezov 4, 3000 Celje
03/5442-180
Mitja Udovč, s.p., Celje
PRODAM
DVE motorni kosilnici in eno na laks, dobro ohranjene, prodam po zelo ugodni ceni. Telefon 031 640-415. 3604
SMER Šempeter-Polzela prodam manjšo hišo, celo obnovljeno, kot nova, z manjšo parcelo, vsi priključki. Cena pri ogledu. Resni kupci naj pokličejo po telefonu 031 493-944. 2367 SVETINA, Javornik. Vseljiv, opremljen vikend v naravi, nizki stroški, prodam za 59.000 EUR. Telefon 041 847-093.
3520
HIŠO v Štorah, na parceli 1.100 m2, na
lepi, sončni legi, prodam. Telefon (03) 5771-276.	3609
J1TMÏÏ8H
astrologinjć :
0906430
MANJŠO hišo v Šentjurju, novo, primerno za 2 do 3 osebe, opremljeno do podrobnosti, oddam za daljše obdobje ali prodam na obroke. Telefon 041 620-597.	3293
DEL stanovanjske hiše v Arclinu oddam.
Telefon 041 726-516. 3655 POSLOVNI prostor dajemo v najem ob Mariborski cesti v Celju. Telefon 040 626-815.	3684
STANOVANJE
Do36meseceviaosnori 0D,pokojnine §
PE CELJE, Ul. XIV. dhlbdje 14,
03/4257000	* PE MARIBOR, Partizanska 3-5, §
02/2341000	g
Staneta Rozmana 16,02/521-3000
BONAFIN PLUS d.o.o.
Slovenska 27,1000 Ljubljana
KUPIM
rKmm
lastrologinjai
PRODAM
IBIOTEBAPIÏEMÏÏFMI
LAŠKO. Štirisobno stanovanje, 82 m2, s pomožnimi prostori, 45 m2 in zemljiščem, v dvostanovanjski hiši, zelo ugodno prodam. Telefon 051 658-500. p
V CELJU kupim enoinpolsobno stanovanje, lahko je v slabšem stanju. Plačam takoj. Telefon 041 866-822. 3453
Ali iščete ugodni kredit?
Gotovinski in hipotekami do 20 let, krediti na osnovi vašega vozila na položnice, ter ugodni le-asingi za nakup vozil. Posredujemo tudi za več dajalcev kreditov. NUMERO UNO, Robert Kukovec, s.p., Mlinska 22, 2000 Maribor,
02/252-48-26, 041/750-560
www.radiocelje.com

živite ceneje!
Naročniki časopisa ste deležni številnih ugodnosti, ki jih lahko izkoristite s kartico ugodnosti kluba naročnikov Novega tednika. Ne samo, da lahko s kartico izkoristite možnost objave štirih brezplačnih malih oglasov v časopisu in ene čestitke na Radiu Celje. Ker ste član kluba naročnikov, lahko s kartico izkoristiti tudi številne popuste v trgovinah in lokalih, ki jih najdete na spodnjem seznamu.
plaz&Ua/
^Vetana/
POPUSTI IZ POSEBNIH AKCIJ SE NE SEŠTEVAJO S POPUSTOM NA KARTICI
-	PIZZERIA VERONA. Mercator center Celje - 10% popust pri nakupu hrane - kartico predložite ob naročilu!
-	PROTECT SERVIS. Ul. Leona Dobrotinška 27, 3230 Šentjur, Rogaška cesta 19, 3240 Šmarje pri Jelšah - 10% popusta na optično nastavitev podvozja in do 30% popusta ob nakupu zimskih pnevmatik
-	CASINO FARAON CELJE. Ljubljanska cesta 39, 3000 Celje - ob nakupu 100 žetonov 10 gratis
-	VINSKA KLET GORIŠKA BRDA Z.O.O., Ul. Frankolovskih žrtev 17, 3000 Celje, Telefon: 03 425 16 80,10 % popust na naše lastne proizvode.
-	FOTO RIZMAL, Mariborska c. 1, 3000 Celje - 10% popust velja za storitve
-	THERMANA. D. D.. Zdraviliška cesta 6, 3270 Laško, www.thermana.si, 080 81 19. nudi 10% popust za bazen, savno + bazen, fitnes, solarij ter masaže, kopeli in druge wellness storitve, mesečne in letne vstopnice
-	CELJSKA MOHORJEVA DRUŽBA - MOHORJEVA KNJIGARNA. Prešernova ulica 23, 3000 Celje, telefon: 03 490 14 20, e-pošta: knjigarna-ce@celjska-mohorjeva.si, 5% popust na knjižne izdaje celjske Mohorjeve družbe
-	GOLTE - 5% popusta za nakup vozovnice za nihalko
-	SKINAUT STORITVE. SIMON JEZERNIK. S.P.. Vrunčeva 10, Celje -10% popust
-LESNINAD.D., Leveč 18-3% popust na oblazinjeno pohištvo (sedežne grt., trosedi, počivalniki...)
-	MRAVLJICA ART d.o.o.. Lilekova 1, Celje, trgovina za ustvarjalne -10% popust za vse izdelke
-	CVETLICARNA SUZANA. Suzana Moškotelec s.p.,Ulica Frankolovskih žrtev 44, Hudinja, Celje. Telefon: 03 5410 476 - 10 % popust
-	SLADA. D.O.O.. Plinarniška 4, 3000 Celje, vse za ogrevanje in vodovod, tel.: 03 490 47 70, GSM 051 626 793 - 10% popust.
-TOP-FIT D.O.O.. Ipavčeva ulica 22, Celje - 10% popust
-	THERMANA. D. D.. WELLNESS PARK LAŠKO nudi 10% popust za bazen, savno + bazen, solarij
-	HRUSTLJAVA SKUŠNJAVA - prodajalna Žalec, Savinjska cesta 77, prodajalna v EK centru v Celju, Mariborska cesta 88, Celje -10% popust na vse vrste kruha
-	ZLATARSTVO GAJŠEK MILAN S.P., Drofenikova 16, 3230 Šentjur -10% popust na veljavne maloprodajne cene
-	TEPS - Center inovativnega podjetništva d.o.o. Ul. XIV. divizije 14, 3ooo Celje, telefon: 041 653 378, 03 492 61 68
5 % popust za storitve posredovanja pri prometu nepremičnin in pri prvem računu za računovodske storitve Telefon: 041 653 378, 03 492 61 68
-	Lai Thai. Tajska masaža Kenika Sripanha. s.p. Zagata 6, 3000 Celje.Večvrstrazličnih masaž,
20% popust na vse. Tel: 051 611 078
-	Optika TERŽAN, Marjan Teržan s.p.. Mariborska cesta 54, 3000 Celje, P. P. 1013, 3102 Celje. Telefon: 03 491 38 00, delovni čas: od ponedeljka do petka od 8.00 - 18.00, sobota: 8.00 -12.00
5% popusta na storitve!
-	Lesoteka (bivši Lesni center Štajerles), Leveč 18, 3301 Petrov-če, 8% popust na letve, deske, trame in plohe ob predložitvi kartice.
-	FLIKCA MAGDALENA ZUPAN s.p., - Zg. Rečica 7, 3270 Laško. Telefon 031 843-029. - 10% popusta na storitve.
-	Avtohiša ŠKORJANEC: Mariborska 115, 3000 Celje. Telefon: 03/426 08 84, 031 609 416. - 20% popust za vse upokojence na njihove storitve.
26	MALI OGLASI / INFORMACIJE
ODDAM
ENOSOBNO opremljeno stanovanje na relaciji izvoz Dramlje-Šentjur ugodno oddam. Telefon 040 590-111. 3634 ŽALEC. V najem oddam opremljeno eno-sobno stanovanje. Telefon 070 862214.	3663
PRODAM
MALO rabljeno pisarniško pohištvo Ikea: pisalna in konferenčna miza ter tri omarice prodam za 400 EUR. Telefon 041 753-815.	3657
ZELO lepo dnevno sobo, velikost 315 * 260, dvobarvno, lep, visok sijaj, prodam za simbolično ceno 200 EUR. Telefon 031 612-828, Silva. 3662 RABLJENO kombinirano peč na drva, še ni bila priključena (Gominšek) prodam za 60 EUR. Telefon 5772-359, zvečer in 031 655-379.	3644
SUŠILNI stroj, kombiniran hladilnik, pralni stroj, štedilnik in oljno peč prodam. Telefon 040 869-481. 3673
AKUSTIKA
PRODAM
HARMONIKO Melodija, klavirsko, 96-ba-sno, 12 registrov, lepo ohranjeno, malo rabljeno, ugodno prodam. Telefon 070 263-987.
3687
PRODAM
NESNICE, rjave, grahaste, črne, pred ne-snostjo. Brezplačna dostava na dom. Vzreja nesnic Tibaot, telefon (02) 5821401.	p BURSKE kozliče za klanje prodam. Telefon 041 649-414. Š 194 MINI kozlička in kozico, zelo priljubljena in udomačena, prodam. Telefon 031 535-047. 3608 BIKA simentalca, težkega 200 kg, prodam. Cena po dogovoru. Telefon 041 263-074. 3619 ŽREBEC, šetlanski poni, velik 105 cm, deloven in ujahan, primeren za »pripuste«, star 5 let, prodam. Telefon (03) 5740-172. Š 235 NESNICE, mlade, rjave, prodamo. Kmetija Winter, Lopata 55 Celje, Telefon (03) 5471-244, (03) 5472-070, 041 763800, 031 461-798. p KRAVO simentalko, s teletom, kravo simentalko, brejo 4 mesece, teličko simentalko, težko 300 kg prodam ali menjam za pašno živino. V račun vzamem tudi bikca simentalca. Telefon 031 376-395. 3513 TELICO simentalko, brejo 5 mesecev, prodam ali menjam za teličko ali bikca. Telefon 5773-272. 3646 MOLZNO kravo simentalko, prvega teleta, prodamo. Telefon 5716-414. 3647 BIKCA, sivega, 7 dni, prodam. Telefon 041 322-232. 3651
NA farmi Roje pri Šempetru prodajamo vsak delavnik bele lahke (leghorn) in rjave nesnice na začetku nesnosti. Sprejemamo naročila za enodnevne in piščance za dopitanje, Telefon 7001446.	3643 BIKCA, težkega 160 do 170 kg, prodam. Telefon 041 763-893 , 041 941-195.
3652
TELE, črno belo, približno 100 kg, prodam za 260 EUR. Telefon 031 727-606.
3661
KOZO mlekarico in prašiča, 130 kg, kr-mljenega z domačo hrano, prodam. Cena po dogovoru. Telefon 070 431180.	3660 PONI kobilo, »pripuščeno«, poni žrebico, staro 18 mesecev, poni žrebca in osla, prodam. Telefon 041 736-248. l 222 BIKA, starega 20 mesecev, težkega 600 kg, prodam. Cena po dogovoru. Telefon 041 763-755. 3675 BIKCA, sivega, težkega 85 kg, prodam.
Telefon (03) 5739-289. 3676 DVE kozi, srnasti, prodam. Telefon 041 228-420.	3677
TELIČKI simentalki, stari 12 in 11 tednov, težki 120 kg, prodam. Telefon 031 837-492.	p
KRAVO s teličko prodam ali menjam za bika. Telefon 070 902-601. l 225
KUPIM
Kogar imaš rad, nikoli ne umre, samo daleč, daleč je .
V SPOMIN
janez stanislav ana gajšek grobin gajšek
(15. 5. 1912 - 14. 9. 1997) (20. 7. 1964 - 26. 9. 1997)
iz Šentvida pri Grobelnem
(7. 2. 1914 - 30. 1. 1998)
Mineva 15 let, kar vas ni več med nami. Hvala vsem, ki se jih spominjate, postojite ob njihovem grobu in jim prižigate svečke.
Vaši najdražji
DEBELE krave in telice za zakol in suhe za dopitanje, plačilo takoj, kupim. Telefon 070 405-700.	Š 142
DEBELE in suhe krave in telice, plačilo takoj, kupim. Telefon 041 653-286.
Š 83
BREJO telico ali kravo ter telico ali kravo za zakol kupim. Telefon 041 928-010.
3693
PRODAM
GROZDJE belih sort: chardonnay, sauvi-gnon, renski in laški rizling, mešano belo in grozdje rdečih sort žametna črnina in modra frankinja, prodam. Telefon 031 575-777. 3183 3184 CIPRESE, navadne ter smaragd in pušpan za žive meje, prodam. Telefon 041 573-863.	3410
NA Tinskem prodamo kakovostno, sortno, mešano belo in rdeče grozdje. Cena po dogovoru. Telefon (03) 5795-535, 070 897-014.	3447
GROZDJE: muškat, chardonnay, sauvi-gnon, laški rizling, renski rizling, prodam. Telefon 041 836-745 . 3 5 6 7 JABOLKA, kmečka, lepa, različnih sort, obrana ali za prešanje, prodam. Telefon 041 920-949.	3596 BELO in rdeče grozdje kakovostnih sort ugodno prodamo. Telefon 031 237193, 031 538-012. 3490 JABOLČNI in vinski kis in vino cepljenih sort, vse bio, cena 1 EUR/l, prodam. Telefon 070 400-536, zvečer. 4645
VEČJO količino komposta prodam. Telefon 041 649-414.	Š 240
JABOLKA, neškropljena, 800 kg, prodam. Pokličite v večernih urah, telefon (03) 5793-453.	3648
GROZDJE ali mošt izpod preše, priznanih novejših sort, možna menjava in dostava na dom, prodamo. Telefon 031 744-163.	3685
KAKOVOSTNO domače vino prodamo.
Telefon 031 744-163. 3685 RDEČE grozdje prodam, možnost dostave.
Telefon 041 476-176.	p
GROZDJE na brajdi kvinton, jurka in izabela prodam. Cena po dogovoru. Telefon 041 827-518.	3694
JURKO v brajdah, neškropljeno, 800 kg, prodam. Kličite v večernih urah, telefon (03) 5793-453.	3648
OSTALO
PRODAM
TELIČKO simentalko, staro 3 tedne in 400 l mošta jurka, prodam. Telefon 031 840-282.	3671
BUKOVA drva, hlodovina, metrska ali kratko nažagana, na paletah, z dostavo, (na zalogi briketi in peleti), ugodno prodam. Telefon 051 359-555; www. drva.info.	p
CEPANA in razrezana slovenska bukova drva na paleti, cena za paleto je 105 EUR, 2 paleti sta za eno klaftro, prodam. Telefon 040 860-200. p REZERVNE dele za ford c max, stare 1 leto in nove gume na platiščih za vw passat, 16 col, zimske, prodam. Telefon 041 610-409.	3601
SUHA bukova drva prodam. Telefon 041 763-860.	3623
HIŠNI računalnik, v kompletu, v zelo dobrem stanju, vreden nakupa, prodam. Telefon 040 807-371, 041 945-589.
3649
SUHA jesenova drva prodamo. Telefon 031 298-697.	l 221
NOVA, samo za preizkušnjo uporabljena oljni gorilec in PVC-cisterno za olje, 2.000 l, ugodno prodam. Telefon 5772-359, zvečer in 031 655-379.
3644
NAROČITE
NAROČILNICO pošljite na naslov: Novi tednik, Prešernova 19,3000 Celje
Ugodnosti za naročnike: brezplačno prejemajo vse posebne izdaje Novega tednika, imajo pravico do štirih brezplačnih malih oglasov in ene čestitke na Radiu Celje, življenje pa si lahko pocenijo z našo kartico ugodnih nakupov.
Novi tednik izhaja dvakrat na teden ob torkih in petkih. Piše o življenju in delu prebivalcev z območja 33 občin na Celjskem.
OB TORKIH -IZ VAŠEGA KRAJA - OB PETKIH - ZGODBE S CELJSKEGA
NAROČILNICA | NAROČILNICA | NAROČILNICA
IME IN PRIIMEK: ULICA: ^^^^
KRAJ:
Novi tednik vam dostavimo na dom. V prosti prodaji stane torkova izdaja 1,30 EUR, petkova 1,50 EUR. Naročniki plačajo za obe izdaji na mesec 9,50 EUR, kar pomeni, da prihranijo, saj v poprečju izide devet številk na mesec.
DATUM ROJSTVA:
Naročam Novi tednik za najmanj 6 mesecev
I/
Dodatni popusti pri plačilu naročnine vnaprej: 7 % pri plačilu za eno leto, 3,5 % pri plačilu za pol leta, 2 % pri plačilu za tri mesece.
PODPIS:
NT&RC d.o.o. bo podatke uporabljal samo za potrebe naročniške službe Novega tednika.
PRILOGA TV-OKNO prinaša vsak petek 48 barvnih strani televizijskega sporeda in zanimivosti iz sveta glasbe in zabave.
MALI OGLASI / INFORMACIJE
Ko bolečina je prevelika, se tudi solza posuši, le srce nemo kliče, zakaj tebe več med nami ni.
ZAHVALA
V 85. letu nas je tiho in za vedno zapustila naša draga žena, mama, oma, prababica, sestra, teta in botra
ana kopitar
z Ljubečne, Leskovec 28 a (6. 6. 1928 - 11. 9. 2012)
Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom in znancem, ki ste nam v težkih trenutkih stali ob strani, izrazili ustna in pisna sožalja, darovali cvetje, sveče in sv. maše ter jo pospremili na njeni zadnji poti. Prav posebna zahvala sosedu Nejcu Pušniku za pomoč, Ani Petran za molitev, g. župniku Kostanjšku za obred, pevcem z Ljubečne, organistu za peto mašo, g. Ofentavšku za besede slovesa in gostilni Kolar. Hvala tudi DU Ljubečna, PGD Ljubečna, KS Ljubečna, ŠRD Začret in pogrebni službi Primožič.
Vsem, ki žalujete z nami, še enkrat hvala.
Žalujoči vsi njeni
TELICO simentalko, brejo devet mesecev in pol in molzni stroj Virovitica, prodam. Informacije po telefonu 041 793-717.
3679
DOMAČE sveže očiščene piščance in domače bučno olje prodamo. Telefon 051 790-036.	p
KUPIM
VSE vrste lesa na panju kupim. Plačilo takoj. Telefon 041 506-958. 3212
EMEN
ŽELIM te spoznati. Gospod, če si star približno 70 let ali več in si sam kakor jaz, pokliči po telefonu 031 419-234, zvečer.	3650

Ženitna posredovalnica
ZAUPANJE
za vse generacije, brezplačno za ženske do 48 let.
Tel.: 031/836-378 03/5726319
Leopold Orešnik, p.p. 40, Prebold
ifugtiF d.00 O.MOO.Sr
' m\ fa
vedeževanje, astrologija, feng shui
gcitvilka JASNA
w	AitrûSog DAMI EL .iitfüiüqtjii femj shu-	
	L- 'vedeTevalka LEA angelske KJMfcu cigansku karse i	
jB	vede zeval ka KARINA cigansku karee	sa
vvdôiêVđlkj
EMA
tarai ciganâèkartB
vedeževalka ANA
Ciganske karte
ULA
çirpiukf kaite
Pokličite nas ceneje!
U
Skromno in pošteno si živel, v življenju le skrb in delo si imel. Skozi vse življenje le boriti si se znal,
v poletnem večeru tiho si zaspal, a v naših srcih za vedno boš ostal.
ZAHVALA
Ob boleči izgubi dragega moža, očeta, dedija, tasta, brata in strica
jozefa forštnerja
iz Gorice 16 a, Šmartno v Rožni dolini
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom in znancem za izražena sožalja ter darovano cvetje, sveče in svete maše. Posebno se zahvaljujemo gospodu župniku Ignacu Magdiču za opravljen obred, cerkvenemu pevskemu zboru za odpete pesmi slovesa, marini Srebočan za poslovilne besede, Cvetki Kovač za opravljene molitve in pogrebni službi Ropotar. Vsem in vsakemu posebej še enkrat hvala.
Žalujoči: žena Majda ter hčerki Marjana in Sonja z družinama
SEM iskren, delaven, uspešen in pošten, prijazno dekle ob sebi bi rad imel. Telefon 041 510-457.
3603
ZAPOSLITEV
KOVINOSTRUGAR, z več leti delovnih izkušenj, išče redno zaposlitev. Pokličite po telefonu 031 256-412.	p
VOZNIK s C- in E-kategorijo in licenco išče delo voznika ali voznika kombija. Telefon 030 266-268. 3654 IŠČEM delo: čiščenje prostorov, likanje, pomoč starejšim, na relaciji Celje, Štore, Šentjur, Šmarje pri Jelšah. Telefon 031 568-562.	p
t POGREBNA SLUŽBA
PRIMOŽIČ
24 UR OBISK NA DOMU
PE VOJNIK PE CELJE
051 649 780
PLAČILO NA OBROKE
www.primozic.si
IZPOSOJA strojev in naprav Sam, Ervin Drgajner, s. p., Ul. bratov Dobrotinškov 13, Celje, telefon 041 629-644. n HIPKO vam nudi selitveni servis, dostave blaga, pohištva, kombi prevoze po celi Sloveniji, odvoze odpadnega materiala. Hitro, zanesljivo in ugodno, vse dni v letu, 24 ur na dan. Pokličite 031 732381. Paskal Iseinoski, s. p., Zagorje 3, 3261 Lesično.	3581
PREMOG, zelo ugodno, z dostavo. Telefon 041 279-187. Prevozništvo Vladimir Pernek, s. p., Sedlašek 91, Podlehnik.
n
NUDIMO inštrukcije angleščine in matematike ter postavljanje spletnih strani. Telefon 031 793-430; www.barvejezi-ka.org.	3487
GRADITELJI, pozor! Po konkurenčnih cenah izdelujem peči in bojlerje za centralno ogrevanje. Peči so zelo primerne za kurjenje na drva. Garancija za peči je 5 let. Tone Aplenc, s. p., Prekorje 29 a, telefon 541-5011, 041 531-976.
3670
IŠČEM gospo bolj resnih let, ki bi pomagala ženi v gospodinjstvu. Telefon 041 636-614.	3684
BAKTA, Damjana Hojnik, s. p., Celjska cesta 6, Vojnik: svetovanje v mladostniških kriznih situacijah, družinsko svetovanje, občasno varstvo otrok ter
ostarelih oseb. Telefon 031 651-483.
p
www.iovTteàiik^oii
Celje
Poročila sta se: Eva SA-
LECL in Janez BOŽIČ, oba iz Ljubljane. Laško
Poročili so se: Vesna GRADIŠNIK iz Celja in Matjaž KOŽELJ iz Leskovca, Doris KUDER iz Zadobrove in marko POLAK iz Turja, Vida ALIČ iz Murave in Domen LAPORNIK iz globokega,
Ines JAMšEK in Aleš SKALE, oba iz Trbovelj, Kristina SENICA iz Senožet in Tomaž SELIČ iz Leskovca, Brigita mULEJ in Simon KOVAČ, oba iz Harja.
Šentjur pri Celju
Poročila sta se: Nataša GRMEK iz Hotunj in Branko KRAŠOVEC s Ponikve.
Žalec
Poročili so se: Melita ESIH iz Levca in Goran DRLJIĆ iz Celja, Suzana HRASTNIK in
Roman malis, oba iz Žalca, Nevenka POTOČNIK in Drago PEČNIK, oba iz Žalca, Manuela GOROPEVšEK iz Prebolda in Miha FONDA iz Latkove vasi, Monika RAKUN in Tomaž TURNŠEK, oba iz Podvrha.
Velenje
Poročili so se: Kristina OBU in Ivan VAZNER, oba iz Velenja, Uršula ZDOLŠEK in Aleš HOHEGER, oba iz
Celje
Umrli so: Ivana GRDINA iz Štor, 80 let, Stanislav ŠTUS iz Podloga pod Bohorjem, 84 let, Ana PRAZNIK iz Doble-tine, 81 let, Ivanka PILKO iz Tabora, 83 let, Friderik KRAJNC iz Rifnika, 68 let, Franc GERČER iz Arje vasi, 69 let, Vincenc KRAJNC iz Stopč, 77 let, Silvestra BANO-VŠEK AUBERŠEK iz Paškega Kozjaka, 77 let, Bronislava JANČIČ iz Laškega, 83 let.
Laško:
Umrli so: Marija KOŠIR iz Celja, 80 let, Marija KOLAR iz Vojnika, 84 let, Henrik ŽGEČ iz Celja, 83 let, Vilko SEMEC iz Radeč, 60 let.
Šmarje pri Jelšah
Umrli so: Franc KOME-RIČKI iz Rogaške Slatine, 86 let, Davor JUS iz Cerovca pod Bočem, 23 let, Marja KRIŽAN iz Dobovca pri Rogatcu, 83 let, Martin HROVATIČ iz Šmarja pri Jelšah, 70 let, Jakob VODUŠEK iz Sv. Jurija, 53 let.
Žalec
Umrli so: Jožica VIPAVC iz Galicije, 61 let, Anton KO-KOVNIK iz Polzele, 83 let, Jožefa KOROŠEC iz Mozirja, 84 let, Vinko JELEN iz Ponikve pri Žalcu, 72 let.
Velenje
Umrli so: Jožefa GREGORČIČ iz Migojnic, 74 let, Vida OBREZA iz Velenja, 87 let, Veronika MAVRER iz Šmar-tnega ob Paki, 83 let, Alojzija PEČEČNIK iz Velenja, 87 let, Stanislav PLEMENITAŠ iz Rogaške Slatine, 81 let, Stanislava SLATINŠEK iz Velenja, 78 let, Zvonimir HOHNJEC iz Celja, 66 let.
Velenja.
- Št. 75 - 21. september 2012
V SPOMIN
moji
ZVJEZDANI
(21. 9. 2009)
Ponedjeljak crni najcrnji dan života moga, dan kad sam ostao bez Tebe, bez duše Tvoje i tijela Tvoga, dan kad sam ostao bez života svoga.
Ja urlam i plačem ja molim i proklinjem Boga, al' nema ništa od toga, ostadoh bez Tebe, ostadoh bez života svoga.
Ponedeljek črni, najbolj črni dan življenja mojega, dan, ko sem ostal brez Tebe, brez duše Tvoje in telesa Tvojega, dan, ko sem ostal brez življenja svojega. Jaz kričim in jokam, jaz molim in preklinjam Boga,
vendar ni nič od tega, ostal sem brez Tebe, ostal sem brez življenja svojega.
Jovica
Bila si ljubezniva in dobrosrčna, bila si živahna in vesela, tvoj nasmeh in tvoj glas sta nasmejala tudi žalosten obraz.
Močno si se borila, a prekmalu nas zapustila, sedaj v nebesa si odšla, za vekomaj v naših srcih boš ostala.
ZAHVALA
Zapustila nas je
bronislava jančič - brona
roj. Klinar 6. 7. 1929, s Ceste na Lahomšek 1, Laško
Ne moremo še dojeti, da naše dobre mame, ome in prababice ne bo več med nami. Dolžni smo zahvalo njenemu osebnemu zdravniku dr. Petru Ivačiču iz ZD Laško, patronažni sestri Darji Arzenšek iz ZD Radeče. Hvala tudi zdravnikom bolnišnice Celje, dr. Haryju Strokolu iz hemato-onkološkega oddelka, dr. Nataši Bašič Uroševič iz nefrološkega oddelka. Na njeni zadnji poti pa še hvala Komunali Laško, kolektivu Mercator Polule, sindikatu delavcev Mercator KS 90, klubu KZA Celje, gospodu dekanu Roku Metličarju, pevcem, trobentaču, sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za besede tolažbe, sveče in svete maše. Na koncu pa še hvala našim družinam za vso pomoč, razumevanje in potrpežljivost. Mi vsi skupaj pa se bomo tolažili z mislijo, da smo naši mami nudili vse, kar smo vedeli, zmogli in znali.
Za njo žalujemo: hčerki Sonja z možem Andrejem in Milena z možem Edijem, vnukinji Urška z možem Francijem in Špela z Matejem ter pravnuka Nik Tian in Ferenc
L 223
3659
L 219
28
ZA AVTOMOBILISTE
NOVI TEDNIK
Z mopedi drn
in strn
Moped klub Krištof Pernovo organiziral vseslovensko srečanje starodobnih mopedov
Člani Moped kluba Krištof Pernovo se radi spominjajo časov, ko so se ponosno vozili s »štirjaki« in z ostalimi motorji, narejenimi v slovenski tovarni Tomos, tisti nekoliko starejši pa celo, kako so bili na vasi glavni »frajerji«, ko so se med dekleta pripeljali z motorji znamke Puch, ki so bili predhodniki tomosov. Da ne bi pozabili na brezskrbne vožnje, so se lani odločili povezati v moped klub.
Moped klub Krištof Pernovo so ustanovili pred letom dni ljubitelji mopedov znamke Tomos - Puch, pred tem pa so bili že pet let povezani v skupino ljubiteljev »štirjakov« v sklopu etno zasedbe Veseli Pruhovčani. Danes je klub ena izmed treh sekcij Turističnega društva Galicija, ki ima 130 članov. Predsednik moped kluba Ivo Gjuras ocenjuje, da je ena tretjina teh ljubiteljev mopedov. Njihov član je lahko vsak, priporočljivo pa je, da je lastnik motorja Tomos oziroma Puch. Do zdaj so pod streho spravili že dve vseslovenski srečanji starodobnih motorjev. Zadnjega, ki so ga pripravili v sodelovanju z Avto moto klubom Savinjska dolina, prav minulo nedeljo.
Preizkusi v kvizu in spretnostni vožnji
Zbor nedeljskega vseslovenskega srečanja Tomosovih motorjev je bil pred POŠ Trje, od koder so mopedisti pot nadaljevali do Vrbja, kjer so se pomerili v kvizu. Vprašanja so bila na temo Tomosovih in Pu-chovih motorjev, pripravil pa jih je Avto moto klub Savinj-
ska dolina. 50 udeležencev iz vse Slovenije, med njimi tudi ena ženska, je pot nadaljevalo skozi Šempeter mimo jame Pekel, Ponikve in do Zavrha, kjer so se pomerili v spretnostni vožnji. Tako kot v kvizu je tudi v tej preizkušnji slavil eden izmed Koprčanov, kar ni nič čudnega, saj v Kopru že dolga leta izdelujejo Tomoso-ve motorje, čeprav v zadnjem času v manjšem obsegu. Mopedisti so pot sklenili v Trju, kjer je sledilo tudi družabno srečanje. Največ, kar polovica, jih je bilo s Celjskega, bili pa so tudi iz Sežane in Slovenj Gradca. Najstarejši motor, iz leta 1954, je vozil Emil Gro-belnik.
Pozimi sezona popravil
Na popoldanskem delu srečanja je udeležencem spregovoril generalni sekretar Slovenske veteranske avto-moto zveze Petja Grom z Vranskega, ki je lastnik največje muzejske zbirke starodobnih motorjev v Sloveniji. Seznanil jih je s postopki registracije starodobnikov in pridobitve licence zanje. Nekateri lastniki se namreč srečujejo s problemom predložitve ustreznih dokumentov, saj je namreč veliko motorjev zapuščenih ležalo po več desetletij, nakar so jih ljubitelji obnovili.
V mrzli polovici leta se mopedisti svojim motorjem posvetijo na drugačen način. Namesto da jih vozijo, jih vzdržujejo in popravljajo, da jih pripravijo na nove podvige v naslednji sezoni.
ŠO
Foto: SHERPA
Mopedisti so v soboto prevozili dobršen del občine Žalec.
Predsednik Moped kluba Krištof Pernovo je Ivo Gjuras. Klub je ena izmed treh sekcij Turističnega društva Galicija.
PRIMERNO ZA VSE STAROSTI •HITROST URAVNAVATE SAMI
■ONO
			
1 p	LAN	ET TUS	
Spored od 21. 9 - 24. 9. Kinematografi si pridržujejo pravico do spremembe programa.
Ted - komedija 21.25, 23.45
Madagaskar 3 - animirana pustolovščina 3D, sinh. 10.50, 15.15
Madagaskar 3 - animirana pustolovščina, sinh.
11.40, 13.50, 16.05, 18.15
Odpleši svoje sanje 4 - plesno-glasbeni
film 3D
19.35
Bournova zapuščina - akcijski 20.25, 23.20
ParaNorman - animirana pustolovščina 3D 18.40
Kako začiniti zakon - komedija 20.45, 23.00
Loti - animirani film, sinh. 11.10, 13.15, 15.05, 16.55 Rimu z ljubeznijo - komedija 18.45
Nevidno zlo: Maščevanje - akcijsko znanstveno-fantastična grozljivka 12.20, 16.40, 18.50, 20.50, 21.00, 21.45,
22.50, 23.10, 23.55 Straža - komedija
12.40, 14.50, 17.00, 19.10, 21.20, 23.30 Pogum - animirana pustolovščina 12.05, 14.15, 16.25, 18.35 Divjaki - 13.10, 15.50, 18.30, 21.10,
23.50
Pogum - animirana pustolovščina, 3D 11.50, 13.05, 14.00, 16.10, 17.25 LEGENDA:
-	vsak dan
-	sobota, nedelja
-	petek, sobota
IIICTI1l|Hll
PETEK in NEDELJA
18.00 in 21.00 Torinski konj - drama
ROGAŠKA SLATINA
PETEK
20.00 Izgubljeni princ - romantična
melodrama
NEDELJA
19.00 Izgubljeni princ - romantična melodrama
PETEK
18.00 Madagaskar 3 - animirana družinska pustolovščina, sinh. 20.00 Bournova zapuščina - akcijski triler
20.30 Umetnik - romantična drama SOBOTA
18.00 Madagaskar 3 - animirana družinska pustolovščina, sinh. 19.30 Umetnik - romantična drama 20.00 Bournova zapuščina - akcijski triler NEDELJA
10.30 Zrcalce, zrcalce - animirana pravljica, sinh.
16.00 Madagaskar 3 - animirana družinska pustolovščina, sinh. 18.00 Bournova zapuščina - akcijski triler
20.30 Umetnik - romantična drama PONEDELJEK
20.00 Nujno ubijanje - vojni triler
PRIREDITVE
16.00 Mestna knjižnica Velenje
Igralne urice 19.00 Gimnazija Celje - Center Naših sto
srečanje generacij in družabna prireditev ob 100-letnici zgradbe
19.00 Galerija Niko Ignjatič Celje
Trije tedni v poletju
odprtje razstave likovnih del 11 avtorjev in večer poezije in šansona
19.00 Ekomuzej Žalec
Fotografije dr. Borisa Skalina
odprtje razstave
19.30 SLG Celje_
Matjaž Zupančič: Shocking Shopping
abonma Premiera in izven
B. Orožen: Anton Martin Slomšek
premiera gledališkega recitala ob 150. obletnici Slomškove smrti
21.00 eMCe plac Velenje
Klubski večer
SOBOTA, 22. 9.
18.00 Hiša generacij Laško
Babičina roka za prihodnost otroka
odprtje razstave ročnih del naših babic z besedo, glasbo, pesmijo in plesom
PETEK, 21. 9.
16.00 Ribnik Vrbje
Jezdenje ponijev
10.30 Mestno središče Celja Pozdrav ptic miru
s kulturnim in ustvarjalnim programom učencev OŠ Lava
12.00 Pokrajinski muzej Celje Kelti na Celjskem
javno vodstvo po razstavi
16.00 Ribnik Vrbje_
Jesensko Vrbje
Ponirkove otroške ustvarjalne delavnice in jezdenje ponijev
17.00 Okrepčevalnica Z grede Šentjur Večer španskega melosa z Ines in Ivo
18.00 Dom svobode Zidani Most
Od Drave do Save
koncert MePZ Spev Zidani Most
19.00 Mestni kino Metropol Vokalne igre
mednarodni festival vocal play in a cappella glasbe
19.00 Dom sv. Jožefa Celje
Pihalni orkester slovenske policije
koncert ob 160-letnici lazaristov v Celju
19.00 Krčma TamKoUčiri Celje_
Skozi kosmate oči
pesniški večer Žige Stopinška, gost Dani Bedrač
19.00 Kulturni center Rogaška Slatina Etno večer
nastopajo: Ljudske pevke Deteljice, Pevci izpod Boča, Otroška folklorna skupina Spominčice...
19.30 SLG Celje_
Matjaž Zupančič: Shocking Shopping
abonma Sobota večerni in izven
21.00 eMCe plac Velenje_
Klubski večer
NEDELJA, 23. 9.
11.30 Knjižnica Šentrupert pri Laškem
Spomini Fanike Zajc v šentrupertskem narečju
16.00 Ribnik Vrbje_
Jesensko vrbje
Ponirkove otroške ustvarjalne delavnice
PONEDELJEK, 24. 9.
10.00 Knjižnica Šentjur Knjižna čajanka
gostja novinarka in pisateljica Milena Miklavčič
16.00 Mladinski center Velenje
Mladi v popoldanskem centru Inkubus
17.30 Osrednja knjižnica Celje
PIKIN FESTIVAL
PETEK, 21. 9.
18.00 TRC Jezero - Zeleni oder_
Glasbene čarovnije z Damjano
nastopa Damjana Golavšek
SOBOTA, 22. 9.
10.00 do 18.00 TRC Jezero_
Pikin dan
najbolj živahen dan festivala
17.00 TRC Jezero_
Zaključna slovesnost Pikinega festivala
PETEK, 21. 9., SOBOTA, 22. 9.
Pikin oder v Domu kulture Velenje,
vsak dan gledališke uspešnice Aničin oder v Glasbeni šoli Velenje:
vsak dan glasbeno-plesne predstave Tomažev oder: domača produkcija TRC Jezero - vsak dan ustvarjalne delavnice od 9.00 do 18.00
PETEK, 21. 9.
8.00 Središče Velenja
Kramarski sejem
SOBOTA, 22. 9.
8.00 Ploščad centra Nova Velenje
Kmečka tržnica
RAZSTAVE
Pokrajinski muzej Celje: Alma M. Karlin: Poti; Celeia mesto pod mestom, Kelti na celjskem; Utrip svetlobe, do 13. 12. ; Recte illuminas - dobro svetim, do
preklica.
Otroški muzej Hermanov brlog: razstava Moj rojstni dan, do 31. 12.
Muzej novejše zgodovine Celje:
Obrazi operete; do 31. 10.
Likovni salon Celje: razstava HR-Stamenova: Water, Suppositions and Urbanism, do 14.10.
Galerija sodobne umetnosti Celje: Kiparstvo danes: Nova renesansa in transhumanizem, do 28. 10.
Galerija Volk Celje: razstava Celjske poletne vedute 2012, do 28. 9.
Kvartirna hiša Celje: Arhitektura Celja - razstava grafik iz zbirke Mihaila Lišanina, do 3. 10.
Grad Podsreda: Naturalis - razstava likovnih del Alojza Konca, do 31.10.
Mestna galerija Šoštanj: Zaprti prostori, razstava tematskih fotografij šestih avtorjev iz partnerskih mest EPK
Savinov razstavni salon Žalec: Sožitje idej, dela članov likovne sekcije KUD Žalec, do 30. 9.
Ekomuzej Žalec: fotografije dr. Borisa Skalina, do 31. 12.
Grad Velenje: Tris razstav, Nataša Tajnik Stupar, do 26. 9.
Muzej premogovništva Velenje: Laibach kunst, do 15. 11.
Anina galerija Rogaška Slatina: razstava Dražena Pavlovića, varaždin-skega likovnega umetnika - slikarja, do 30. 9.
Pokrajinski muzej Celje: Kulturno in umetnostnozgodovinska razstava, Lapidarij in Celeia - mesto pod mestom, Knežji dvorec (ogled po dogovoru).
Pokrajinski muzej Celje, Planina pri Sevnici: Etnološka zbirka Šmid.
Zgornji trg Šentjur: Rifnik in njegovi zakladi, Pesem južne železnice
Ipavčeva hiša Šentjur: Ipavca - življenje in delo Gustava in Benjamina Ipavca.
Pri železniški postaji Šentjur: Muzej južne železnice
Planina pri Sevnici: Kozjansko žari Ponikva, Uniše: Slomškova rojstna hiša
Cerkev sv. Leopolda Loka pri Žu-smu: Glažute na območju Žusma
Muzej Laško: Laško - potovanje skozi čas; Geologija okolice Laškega; Pivo-varstvo in zdraviliški turizem.
Muzej novejše zgodovine Celje: Živeti v Celju, Zobozdravstvena zbirka.
Otroški muzej Hermanov brlog: Kraški ovčar pri Hermanu Lisjaku.
Fotografski atelje Josipa Pelikana: stalna postavitev.
Dvorec Strmol: Kuharca (Pokrajinski muzej Celje); Hetiške tkanine in vezenine (Pokrajinski muzej M. Sobota); Mednarodna zbirka likovne umetnosti
Galerija Vlada Geršaka Celje, razstavni prostor Salona pohištva Tripex Celje, gostišče Hochkraut Tremerje, restavracija na celjski železniški postaji, Celeiapark in pošta Celje: likovna dela Vlada Geršaka.
Knjižnica Gimnazije Celje - Center: likovna dela dijakov umetniške Gimnazije Celje - Center.
www.radiocelje.com
DRUŠTVO REGIONALNA VARNA HIŠA
Telefon 492-63-56 KRIZNI CENTER ZA MLADE
Telefon 493-05-30
ŠENT - Slovensko združenje za duševno zdravje
(dnevni center in stanovanjske skupine) Gregorčičeva 6 - pisarna, 3000 Celje, tel. št. 03/ 428 88 90 MATERINSKI DOM
Telefon 492-10-14
DRUŠTVO SOS TELEFON ZA ŽENSKE IN OTROKE - ŽRTVE NASILJA
080-11-55, vsak delavnik od 12.00 do 22.00, ob sobotah, nedeljah in praznikih pa od 18.00 do 22.00. Faks za gluhoneme 01-524-19-93, e-mail: društvo-sos@ drustvo-sos.si
Inštitut VIR - socialna rehabilitacija, raziskovanje in razvoj
Vrunčeva 9, 3000 Celje Telefon: 03 490 00 24, GSM: 031 288 827, e-pošta: vir@institut-vir.si, Spletna stran: www.institut-vir.si Pomoč mladostnikom in staršem pri spoprijemanju s problematiko drog in z vzgojnimi težavami SLOVENSKO DRUŠTVO HOSPIC OBMOČNI ODBOR CELJE Dodajati življenje dnem in ne dneve življenju; Kocenova 4 - 8, Celje tel.: 03/548 60 11 ali 051/ 418 446
DRUŽINSKI INŠTITUT BLIŽINA,
telefon: 03/492-55-80 Skupine: za starše, za razvezane,
za ženske, žrtve psihičnega ali fizičnega nasilja, za moške storilce nasilja ali žrtve psihičnega nasilja
CENTER ZA POMOČ NA DOMU
Telefon 03 427-95-26 ali 03 427-95-28
DRUŠTVO OZARA CELJE Pomoč ljudem s težavami v duševnem zdravju, Kocenova ul. 4, 3000 Celje
Pisarna za svetovanje in stanovanjska skupina: ponedeljek-petek od 8.-16. ure;
telefon: 03 492 57 50 ali 492 57 51 Uradne ure: ponedeljek in sreda od 9.-13. ure.
DRUŠTVO ZAKONSKI IN DRUŽINSKI INŠTITUT ETEOS
031 555 844, www.eteos.si, info@eteos.si, Gosposka ulica 2, Celje. Svetovanja in pomoč pri dojenju, prehrani in vzgoji najstnikov. Srečanja za starše z otroki do 6 leta starosti.
AL-ANON - skupnost svojcev alkoholikov vam pomaga v primeru alkoholizma v družini. Pokličite tel. 01/251 30 00, 041/590 789, spletna stran: ww.al-anon.si
KLIC UPANJA CELJE za vse, ki imajo težave Brezplačni telefon: 116-123
TOM telefon za otroke in mladostnike Informacije, spodbuda, podpora, svetovanje in pomoč v obliki svetovalnega pogovora, telefon 116 111, vsak dan od 12. do 20. ure, tudi ob sobotah in nedeljah.
Podjetje NT&RC, d.o.o. Direktor: Srečko Šrot
Podjetje opravlja časopisno-založniško, radijsko in agencijsko-tržno dejavnost
Naslov: Prešernova 19, 3000 Celje, telefon (03) 42 25 190, fax: (03) 54 41 032, Novi tednik izhaja vsak torek in petek, cena torkovega izvoda je 1,30 EUR petkovega pa 1,50 EUR. Naročnine: Vera Gmajner. Mesečna naročnina je 9,50 EUR. Za tujino je letna naročnina 228 EUR. Številka transakcijskega računa: 06000 0026781320. Nenaročenih rokopisov in fotografij nevračamo.
Tisk: Delo, d.d., Tiskarsko središče, Dunajska 5, direktor: Bogdan Romih. Novi tednik sodi med proizvode, za katere se plačuje 8,5% davek na dodano vrednost.
NOVI TEDNIK
Odgovorna urednica: Biserka Povše Tašič
Namestnica odg. ur.: Tatjana Cvirn
Oblikovanje: Minja Bajagič
Računalniški prelom: Igor Šarlah, Andreja Balja
Fotografija: Sherpa, GrupA
E-mail uredništva: tednik@nt-rc.si
E-mail tehničnega uredništva: tehnika.tednik@nt-rc.si
RADIO CELJE
Odgovorna urednica: Bojana Avguštinčič
E-mail: radio@nt-rc.si.
E-mail v studiu: info@radiocelje.com
UREDNIŠTVO
Anja Deučman, Janja Intihar, Brane Jeranko, Špela Kuralt, Urška Selišnik, Saška T. Ocvirk, Špela Ožir, Branko Stamejčič, Ivana Stamejčič, Simona Šolinič, Dean Šuster
Tajnica uredništva: Tea Podpečan Veler Lektorica: Tanja Drolec
AGENCIJA
Opravlja trženje oglasnega prostora v Novem tedniku in Radiu Celje ter nudi ostale agencijske storitve.
Pomočnica direktorja in vodja Agencije: Vesna Lejic Mlakar Marketing: Zlatko Bobinac, Simona Brglez, Vojko Grabar, Viktor Klenovšek, Nina Pader, Marjan Brečko
Telefon: (03)42 25 190
Fax: (03)54 41 032, (03)54 43 511
Sprejem oglasov po elekt. pošti: agencija@nt-rc.si
Vprašali smo vas: »Skupina naših hujšarjev se je po poletnem premoru spet srečala. Za koliko je čez poletje shujšala zmagovalka akcije? Pravilen odgovor se glasi: 2 kilograma Nagrado, knjigo Celjske Mohorjeve družbe, bo za pravilen odgovor prejel Ivan Gračnar, Šentvid 42, Planina pri Sevnici.
NAGRADNO VPRA7ANJE
Katera celjska šola slavi danes 100-letnico svoje stavbe?
Ime in priimek
Naslov
Kontaktna telefonska številka
Odgovor
Obkrožite: a) sem naročnik b) občasni bralec Novega tednika
MODROSTI
Če imate smolo, si iz nje naredite zdravilno mast. (Neznan avtor)
Kopirni stroj
Direktor stoji pred uničevalcem dokumentov s šopom papirjev v rokah. Mimo pride uslužbenka in vpraša: »Lahko kaj pomagam?«
Direktor: »Moja tajnica je na bolniški, pa ne vem, kako to deluje.«
»Preprosto,« pravi uslužbenka, »vtaknete papirje v režo in poženete stroj.«
Ko je stroj končal, direktor reče: »Pa je res preprosto. In kje so zdaj kopije?«
»Znucana« roba
Srečata se bivši in sedanji mož. Pa bivši pikro vpraša sedanjega: »Kako je pa kaj znucana roba?«
Drugi mož reče: »Prvih 5 cm tako, tako ... pol naprej je pa kot nova!«
Pridne delavke
»Mravlje delajo brez odmora več kot pol dneva, in to vsak dan,« razlaga profesorica biologije. »Kaj nam to pove?«
»Da imajo slabo organiziran sindikat,« se oglasi Miha.
Bralka Betka Belcer iz Velikih Roden pri Rogaški Slatini je poslala tole šalo.
Atomska bomba
Slovenci so želeli imeti atomsko bombo. Ker je niso znali sami narediti, so pozvali Američane, naj jim eno prodajo. Ti so rekli: »Mi bi vam jo že prodali, toda vi nimate denarja, da bi jo plačali.«
»V zameno za atomsko bombo vam damo tri direktorje,« so odvrnili Slovenci.
»Kakšna protivrednost pa je to?« so se začudili Američani in dobili odgovor: »Dobra, en sam direktor lahko naredi več škode kot tri atomske bombe skupaj.«
Ste slišali kako dobro šalo? Pošljite nam jo na Novi tednik, Prešernova 19, 3000 Celje in če se bo tudi nam zdela smešna, jo bomo objavili.
Na Mosovi okrogli mizi o kreditnem krču smo slišali, da obstajajo pravzaprav tri Slovenije. Prva je tista, ki se ukvarja z zimzelenimi politično-ekonomskimi temami in se nikamor ne premakne, v drugi so majhna in srednja podjetja, ki se krizi navkljub trudijo ustvarjati dodano vrednost in so uspešna, tretjo Slovenijo pa tvorijo mladi, stari 20 let in več. Slednji imajo v domovini socialne vezi, posle pa ustvarjajo na tujih trgih, na Kitajskem, v Indiji. Ne ukvarjajo se s kreditnim krčem, s političnimi floskulami in krizo. Stremijo k uresničitvi svojih ciljev in ustvarjanju profita. Ne zanima jih preteklost. In katera od teh Slovenij je naša prihodnost?
ANEKDOTE
Napoleon I. Bonaparte (1769-1821) je pogosto zastavljal nepričakovana vprašanja svojim častnikom in zahteval nanje bliskovite odgovore. Nekoč je nagovoril polkovnika in ga vprašal: »Koliko mož imate v regimentu?« »Tisoč dvesto,« je odgovoril polkovnik. »In koliko je bolnih?« »Tisoč tristo.« »Izvrstno,« je dejal Bonaparte, ne da bi bil opazil neskladnost, ker ga je navdušil bliskoviti odgovor.
Vir: Superanekdote. Izbral in uredil Slavko Krušnik, samozaložba, Ljubljana, 1971.
SUSUA SE
Čez Arjo vas
Po izjavi ministra za infrastrukturo in okolje Zvonka Černača, da je predvidena trasa hitre ceste Šentrupert-Velenje okoljsko nesprejemljiva, bo zagotovo na okopih pol Šaleške doline in cela Zgornja Savinjska dolina. Čer-nač je še navrgel, da sedaj ministrstvo preučuje preostali dve varianti trase za hitro cesto, srednjo in severno, obe s priključkom v Arji vasi.
Glede na trenutne razmere seveda ne moremo presli-šati šušljanja, da bo za gradnjo hitre ceste od avtoceste do Velenja zagotovo izbrana srednja trasa. Menda je najbližje Šentilju.
Kupone z odgovorom pošljite najkasneje do srede, 26. septembra, na naslov Novi tednik, Prešernova 19, 3000 Celje. Izžrebanemu nagrajencu bomo podarili knjigo Celjske Mohorjeve družbe.
	5			1			9	8
	9				4		7	
				8	9		1	
4				6		2		
		5	8	3	7			
9		1				7		
			3		8			9
			4					5
2	4	3						
Z RESETA RAZSVETLJENIH NOVINARJEV ,
Okus po srninem golažu
»Buuuum,« se začuje od vetrobranskega stekla avtomobila, ki ga k sreči šofiram v skladu z vsemi prometnimi predpisi. Pogled skozi prednje steklo mi v hipu zamegli telo velike srne, ki se - nesrečnica - znajde na sprednjem delu avtomobila v vsej svoji dolžini in višini. Če ne bi vozil po predpisih, bi se verjetno slišal le kratek »bum« in nato še »tresk« in nesrečnica bi mi pristala v naročju, skupaj z drobci stekla seveda. Srno, ki je hitela z njive proti cesti, sem k sreči opazil že nekaj trenutkov prej in hitrost znižal, kolikor se je pač dalo. Za mano je kolona kakšnih petdesetih avtomobilov in sama sreča je, da ne pride še do verižnega trčenja.
Nesrečna srna, ki najhujših poškodb očitno ni doživela, se uspe skobacati s pokrova ter odhiti nazaj v smer, od koder je prišla. Ostanem sam, s počenim steklom. Kaj storiti? Po hudem presenečenju začnem razmišljati, ukrepati. Najprej si ogledam pločevino avta in vidim prvo močnejšo poškodbo, ko se spet močno skoncentriram, še drugo in tretjo ... Nato pokličem policijo. »Nismo pristojni, to je na območju sosednje policijske postaje,« slišim odgovor. Saj res, a ni tu nekje medobčinska meja, začnem razmišljati trezneje. »V redu, sami bomo obvestili sosednjo policijsko postajo, počakajte, kjer ste, poslali bodo policista,« slišim odrešujoč glas. Zunaj, na svežem zraku, se spomnim, da bo treba poiskati listine, ki jih bo policist potreboval za preverjanje med uradnim postopkom. Skušam odpreti stranska vrata, vendar ne gre in ne gre. Ugotovim, da mi je nesrečna srna, ki je poškodovala pločevino, to storila med drugim v bližini vrat, zato ta ostanejo trdno zaprta. Le kaj vse bom na avtomobilu še našel naknadno, ko bom bolj zbran?
In kaj se zdaj dogaja s srno, ki je na njivi ni videti? Na cesti je huda petkova po-
poldanska gneča, zato bodo policisti potrebovali kar nekaj časa, preden si bomo gledali iz oči v oči. Odločim se, da bom pogledal na njivi, če je srna kje obležala, vendar o njej ni niti duha in ne sluha. Ob njivi je potok, kot izgleda, ji ga je uspelo preskočiti. Doslej sem mislil le nase, treba je poskrbeti še za srno, ki mi je povzročila toliko skrbi in stresa. Kam to javiti? Baterija prenosnega telefona k sreči vzdrži še vsaj en klic, na telefonsko številko 112, kjer že nevemkolikokrat že znova opišem celotno štorijo. Nato pridejo policisti ter opravijo postopek.
Kaj zdaj? Na službeni poti sem, s službenim avtomobilom, kljub vsemu temu stresu me čakajo službene dolžnosti na vsaj dveh različnih oddaljenih lokacijah. In to s poškodovanim vetro-branskim steklom, zato že iščem izgovore, kaj se zlagati, če me bodo policisti kje ustavili med redno policijsko kontrolo. Pa še celo v obmejni pas potujem, ob dolgi šengenski meji, kjer je verjetnost bližnjega srečanja z varuhi reda verjetnejša kot drugod po državi. In še petek je, dan, ko marsikdo pogleda v kozarec nekoliko globlje in so varuhi še temeljitejši. Domov se srečno vrnem precej po 22. uri, ob domačem računalniku moram opraviti še nekaj opravil za službo in okoli polnoči ležem k zasluženem počitku.
Ne vem, kaj se mi je ponoči sanjalo, skoraj nemogoče je, da ne kaj o srnah ali srnjadi. Naslednji dan se oglasim v knjigarni in med policami naletim, ne boste verjeli, na knjigo Felixa Saltna z naslovom Bambi. Nato grem z nekom v slaščičarno, kjer imajo celo slaščico po imenu srnin hrbet. Kar zagnusi se mi ob pogledu na čokoladni preliv srninega hrbta, vedno prej so se mi ob pogledu nanj cedile sline. In če opoldne nadaljujem pot v restavracijo, bo tam čisto mogoče - ob nepravem času na pravem mestu - kakšen srnin golaž. Niti radia si ne upam več prižgati, zato da se ne bo iz njega slišal glas Fredyja Milerja, ki z milim glasom opeva svojo Srnico, na dveh nogah seveda. Do-voooooooooooolj!
SRNJAK
www.radiocelje.com
RAZVEDRILO
Nagradna križanka
KrižamKe &
uqamKe
BLAŽJA KAZEN ZA KRŠITEV
KROV LAUE
PLUG (STAR.)
JANEZ 1RDINA
KOS SUKANCA
IZVESEK (REDKO)
RAZČLENJEVANJE
RAČJI SAMEC HRVAŠKA IGRAUU 1V1C
13
HANSSON JEVAZBIRKA __ČRTIC
IT. MOŠKO IME
PRVI DEL BIBUJE
KRAJNA BRAČU
EGIPČ. BOG SONCA IN PLODNOSTI
LUTKAR MAJARON
10
PODZEMNA
ŽIVAL ZAPLETEN POLOŽAJ
ZLATA OGNJA-NOVIČ
POTEK CESTE
ČEŠKI DIRIGENT (STANISLAV)
18
JUŽNOAFRIŠKI POLITIK NELSON
PRVA ŽENSKA INFEKCUSKA BOLEZEN
RAZLOG, DOKAZ
ARGENTINSKA POUTl-ČARKA PERON
ŽUPAN V ILIRSKIH PROVINCAH
ZIDNA OBLOGA
NEZNANKA V MATEMATIKI
RAZSODNIK VNESODNIH SPORIH
POMLADNI MESEC
RAZPAD SNOVI
TKAN IZDELEK
KNJIŽEVNIK TÄUFER
14
SPRIMEK SNEGA
SKLADIŠČE OROŽJA IN VOJAŠKE OPREME
POMEMBNA OSEBA (ANG.)
MNOZ.ZBO-ROVANJE
PODEŽELSKO NASELJE PISEC KEMAUNER
Povsod z vami
OSIER, VIŠJI GLAS
VREDNOST (KNJIŽ.)
RIBEŽEN BANJA
6
BELEŽNICA
SLOVENSKI SLIKAR (FERDO)
KRASTAČA (EKSPR.)
17
RIMSKA 1000
KOVINSKI SPOJ
FRANCOSKI PISATELJ (EMILE)
NADGLA-VlSČE
BREZALKOHOLNA PIIAČA
15
AMERIŠKA IGRALKA SPELUNG PRITOK IRTIŠA
MAJHNO OKO
JED IZ JAJC,
VINA IN SLADKORJA
KANTAVTOR SMOLAR
UJAK (KNJIŽ.)
JAPONSKO
MESTO POŽEL£N!E, SLA
POTEG Z NOŽEM
STAR CITROENOV
AVTO OSNOVNA ŠOLA
NATANČEN IZDELEK O DOLOČENEM VPRAŠANJU
KOZMETIČNO SREDSTVO
KOTNI PLUG
SLOVENSKI ČASOPIS
PRIVRŽENEC ELmZMA
TELOVADNA PRVINA
NEKDANII SLOVENSKI SMUČAR (BOJAN)
ŽENSKA, KISEIE
TVEGANJE, NEVARNOST
Nagradni razpis
1.	nagrada: darilni bon za tajsko masažo
2.	nagrada: knjiga Celjske Mohorjeve družbe Laurent Ga-ude Eldorado
3.	nagrada: knjiga Celjske Mohorjeve družbe Uroš Ahčan Orel s Škrlatnega vrha
Pri žrebanju bomo upoštevali pravilno geslo, ki ga dobite iz oštevilčenih polj. Rešitve nam pošljite na dopisnicah na naslov: NT&RC, Prešernova 19, 3000 Celje, do četrtka, 27. septembra.
Rešitev nagradne križanke iz št. 73
Vodoravno: VOJVODINA, OPLODITEV, KRAS, ŠIPA, LA, NA, AR, POSPRAVIL, BA, KLESAR, TELEŠOV, OSA, AGA, ANONIM, ODVADA, RL, TOČ, VZKRIK, PRAM, ALAN, ANANAS, NENA, MONOKSID, RJAZAN, IG, TRENER, KORITA, SAAB, ELAN, MAH, OKO, POVRAZ, AVE, BRKI, JUDD, OTO, PM, MIRKO, ZE, NIAGARA, EMA, ŽVEČKA, NERED, SIT,
1	2	3	4	5	6	7	8
9	10	11	12	13	14	15	16
17	18	19					
Ona: Še najbolje, da ta konec tedna preživite v naravi, saj je vaše zdravstveno stanje precej nestabilno. Za delo bo čas tudi drugič, zato nikar ne skrbite, da vam bo zaradi malo počitka šlo v prihodnosti vse narobe.
On: Ponovno se boste sestali s poslovnim partnerjem, ki je pred časom zavrnil vašo ponudbo, sedaj pa si bo premislil. Tako bodo aduti povsem v vaših rokah in prav pretkano jih boste tudi izkoristili.
Ona: Ljubezenske zadeve se bodo popolnoma zasukale, tako da je pred vami ponovno pozitivno obdobje, ki ga boste pošteno izkoristili. Prepustite se uživanju, skrbi pa prepustite tistim, ki so se vam še pred kratkim smejali.
On: Poiščite si družbo in se zabavajte, pa boste videli, kako se bo svet naenkrat spremenil in vse bo lepše in manj mučno. Nova znanka se vam bo dobesedno prilepila, vendar pa ne boste imeli prav nič proti!
TEHTNICA fl
Ona: Besede vašega partnerja vam bodo znova dokazale, da ima z vami povsem poštene namene, zato nikar ne verjemite opravljivcem okoli vas. Pred vami je čudovit vikend v dvoje, ko bosta naredila marsikateri načrt za prihodnje dni.
On: Naporno delo vas bo precej izčrpalo, zato si privoščite krajši oddih. Posvetite se svojim najbližjim, ki že dalj časa pogrešajo vašo pozornost. To se vam bo vsekakor prijetno obrestovalo na marsikaterem področju.
EEZZ
Ona: Ne smete se več navezovati na osebo, ki vam je že dalj časa všeč, saj vas želi le izkoristiti in zavreči. Raje se obrnite na tisto stran, od koder lahko pričakujete kakšne konkretne koristi. Vsekakor imate prav lepe možnosti.
On: Videli boste več ovir, kot pa poti, kako priti do cilja. Nikar ne bodite tako pesimistični, saj ljudje okoli vas samo čakajo, kako bi vam pomagali. Izkoristite njihovo pripravljenost in videli boste, da bo vse enostavno.
DVOJČKA 3ft ■ STRELEC #
Ona: Še vedno se ne boste uspeli otresti večnih sumničenj do vašega partnerja, kar vas lahko še drago stane. Pazite se, saj se lahko vaše poizvedovanje o njegovih opravkih sprevrže v pravo nočno moro.
On: Nihče vam noče nič hudega, zato so vaši strahovi povsem odveč. Raje vložite svojo energijo v kakšno bolj donosno stvar in si s tem zagotovite nekaj brezskrbnih dni, tako s finančne kot tudi kakšne drugačne plati.
Ona: Prijeten nasmeh in vroč pogled vam bo dodobra pospešil srčni utrip. Privoščili si boste avanturo, ki vam bo ponovno pognala zaspano kri po žilah. Morda pa se bo iz tega kasneje razvilo tudi kaj resnejšega!
On: Prizadevali si boste pridobiti naklonjenost prijateljice, za katero si odkrito želite, da bi postala tudi kaj več. Toda nikar preveč ne prehitevajte dogodkov, ampak imejte malo več potrpljenja.
BANKET, LEGO, TN, JOLIE, UHAN, LN, JAHALEC, KRONIČEN, ELEKTRA, BARAKUDA.
Geslo: Počistite za svojim psom
Izid žrebanja
1.	nagrado, komplet kozmetike, prejme: Katja Krajnc, Cesta v Šmartno 15a, Vojnik.
2.	nagrado, knjigo Celjske Mohorjeve družbe Alojz Rebula Zvonovi Nilandije, prejme: Slava Karlatec, Lepa ulica 5, Šempeter.
3.	nagrado, knjigo Celjske Mohorjeve družbe Uroš Ahčan Orel s Škrlatnega vrha, prejme: Tomaž Čede, Ponikva pri Žalcu 36, Žalec.
Nagrajencem čestitamo. Prvo in drugo nagrado dobite na oglasnem oddelku NT&RC (čaka vas mesec dni), tretjo bomo poslali po pošti.
Ona: Če boste poskušali na vsak način ugoditi prijateljičini želji, se bo vse skupaj končalo slabo. Vedno znova se spuščate v stvari, ki se vas sploh ne tičejo in kjer lahko ustvarite le še večjo zmedo, kot je že.
On: Nekdo, ki ga prav dobro poznate, se bo vrinil v vaše življenje in storil marsikaj, da bi ga opazili in ohranili v spominu. Bodite previdni, vse skupaj bo precej neprijetno! Toda nikar ne bodite prevelik pesimist!
DEVICA
Ona: Prejeli boste novico, ki vas bo več kot razveselila, saj se vam bodo odprle možnosti, o katerih ste lahko do sedaj samo sanjali. Novico boste delili tudi s svojim partnerjem, kar vam bo le še polepšalo teden.
On: S partnerko se bosta uspela dogovoriti o določenih podrobnostih, ki so vaju do sedaj vse prevečkrat ločevale. Seveda pa bo zato potrebno narediti neke vrste kompromis, ne pa vztrajati le na svojih trditvah.
Ona: Deležni boste malce več pozornosti in prijaznih besed prijatelja, vendar pa bo za kaj konkretnega potrebno še kaj več tudi z vaše strani. Na vsak način imate več kot dobro priložnost za precej resno zvezo.
On: Spraševali vas bodo za konkreten nasvet, zato raje pozabite na svojo običajno plahost in se poskušaj uveljaviti. V ljubezni vam sicer ne bo šlo ravno najbolje, vendar pa se vam bo v kratkem zgodilo nekaj prav lepega...
KOZOROG
Ona: Preživeli boste enkraten teden, ki vam bo še dolgo ostal v spominu. Toda nikar vse sreče ne zadržite le zase, ampak jo poskušajte deliti s tistimi, ki so k temu pripomogli. Končno je tudi vam začelo sijati sonce.
On: Odlašanje pri pomembni odločitvi vam vsekakor ne bo koristili, zato naredite odločilen korak in sklenite zavezništvo z osebo, ki vam je to pred kratkim že ponujala. Pomoč vam bo več kot dobrodošla.
Ona: Pozabite na preteklost, saj vam le-ta nenehno obuja stare rane. Živite raje za sedaj, namesto da se utapljate v spominih. Še bolje pa bo, če boste na nek način poskrbeli tudi za prihodnost, še posebej v poslovnih sferah življenja.
On: Iskali boste nekoga iz preteklosti, našli pa svojo bodočo ljubezen. Nikar se ne obirajte ampak zagrabite priložnost z obema rokama, da se vam po pomoti slučajno ne izmuzne. Brez skrbi - uspelo vam bo tudi tisto, česar ne boste pričakovali.
Ona: Na poslovnem področju se vam bo nenadoma ponudila priložnost, da si pridobite zaveznika, ki vam bo lahko v prihodnje še precej pomagal. Konec koncev je že čas, da tudi vi uresničite svoje dolgoletne načrte.
On: Z nekom se boste spo-rekli zaradi zadeve, za katero ste mislili, da je že zdavnaj pozabljena. Nikar se preveč ne razburjajte. Vendar dobro premislite, preden boste storili naslednji korak, da vam kasneje ne bo žal.

2
5
3
4
7
9
8
11
12
16
19
ÇtXiLK
RUMENA STRAN
ÇtXlLlV.
Vojska premagala Celjane
V Areni Petrol sta se že devetič na prijateljski nogometni tekmi pomerili ekipa Mestne občine Celje ter kombinirana ekipa Ministrstva za obrambo RS in Slovenske vojske. Gostje so zmagali z golom Maria Filipoviča iz bataljona za nadzor zračnega prometa. Mogoče je
pomagalo to, da je zanje igral minister Aleš Hojs, medtem ko je Celjane župan Bojan Šrot bodril s tribune. Do te tekme sta ekipi zabeležili dva remija in 3:3 v zmagah.
ND, foto: MOC
Skupna tema
Zdrav(stveni) krožek
Lorena Hus je učiteljica orientalskih plesov v Top-fitu, njen mož Dušan (na sredini), znani celjski lekarnar, pa jo pri tem podpira in tudi sam se večkrat odloči za nabiranje moči v fitnesu. Da je to pri stresnih poklicih nujno, se strinja tudi zobozdravnik Bojan Smajila iz Šempetra, ki je na eno od septembrskih druženj v Top-fit pripeljal tudi ženo Sašo (levo).
NC, foto: SHERPA
Na Mosu so se skupaj znašli zlata olimpijka Urška Žolnir, njen trener Marjan Fabjan in šef celjskih poklicnih gasilcev Janko Požežnik. Slednji je Urško gotovo izprašal, kako je zdaj v Slovenski vojski, kjer je zaposlena v športni enoti. Sam je namreč do leta 2003 vodil športno šolo vojske, ki je omogočala vrhunskim športnikom služenje vojaškega roka in nemoteno treniranje in tekmovanje. Po nasmehih sodeč, ji nič ne manjka, Fabi pa je tudi tokrat modro molčal.
NC, foto: SHERPA
Vsi za promocijo
Če že večkrat govorimo o tem, da v zadnjem času padajo občinski plotovi, lahko predlagamo, da bi se spodnjesavinjski župani dogovorili za novo obliko sodelovanja: vsi bi lahko promovirali »štumfe« Tovarne nogavic Polzela. Sodeč po posnetku navdušenih županov, polzelskega Jožeta Kužnika in vranskega Franca Sušnika, bi se ideja dobro prijela. Samo nismo prepričani, da gledata moško kolekcijo.
US, foto: TT
Se sreča, da je fitnes blizu ...
Veseli september so poimenovali v celjskem Top-fitu serijo brezplačnih aktivnosti, degustacij in zabavnih prireditev za svoje člane. In imajo se česa veseliti, saj že 20 let skrbijo za boljšo telesno pripravljenost tako navadnih občanov kot uspešnih športnikov. Tudi našo akcijo huj-šanja si brez njihove pomoči težko zamislimo. Lastnika Daša in Mišo Toplak sta zato ponosno zarezala v torto in jo razdelila zvestim članom. Še sreča, da je fitnes blizu ...
NC, foto: SHERPA
www.radiocelje.coni