Štev. 15• , l>eio lil.V£T^Sl4l Nedelja:; i^i^anriia-;cX9^B. c v' . ■ rpfcjj.lLiiil.''. !l —Jhh > n ... p .. - . L ,. , -. — J .,, ' . i .. , . « * ■■* >• ■, , ' ■ j'- : ^ . o ... M ...i... .i ;V~ štm ”ij o. 600 , , . . *. L,1904 ge" na' Bavarskem umrl .duhovnik -Dominij£ : 'Pihj§b;isen. Pmenorali.v: so ga šmbški Don;Boške. '.'Bavarski r/-- ..nan.čn^ministef Cje ' jbkal, 'ko ja "zvedel-f v 'j'', ' da .jetiUmrl/ V pkrlamentu so imalilv -nje« i , v '. .gbvi ■sp omin p o sobno'- : ža liter sv e ča nos t. Pa . . v ' ' * ni bil to kak v kaxdina : lfj '-aivsko.fr, ali : P ~-kak učenjak." Cisto- 'navaden, preprost , , duhovnik je., bil.In kaj je' tako' velike« ga storii? Nar.Qd.il .Je^np^erjetn^ sjtvari ••"tj', za. ubpgo .dfcrpeče’: ČiQv|b'št5v'6, Tak.4jyep.iko -4- j,e stop-i^, da. se. zdr-sicdro hemo^ocfe. Ustanavljal je zavode za slepce, gluho«- . neme, božjastne, pohabljene, izhirane in izČ-rpane ljudi.. -Kot bi čaral, so rasli iz tal zavodi in' zjgradbe p p, vseh krajih,- In .-vhhdar mož" ni ; ihei nikakega .premo« .rv\e že n ja. Nekoč je knez - Fugger. obiskal njegove, zavode zfk : ' s i-eboumne 'VlUršbergu. • Nazadnje je -rekels tt ; l ‘Ei'l©""lep6' jp vse ..-irn.«- ’ to,,Sedaj mi»ph'itbiate pokazati.';še‘ svp jb-’ &. zlato jamo, 'Bingeisen ga je peljal pred kip. sv.Jozefa* ki stoji še Sedaj tam in^mu je rekel* "Tu je maša zlata" jhma ; .‘‘"Za vse se mopamo zahvaliti, sv.Jo*žefu, za vsak vinar, za vsak kamen, za vsako srce, ki za nas bije. To kar nam pomaga, je le globoko zaupanje v 'Boga in priprošnja sv. Jožefa. Sto in stokrat nam-je že'-pomagal v stiski in to prav na. čudežen način. 1 * " .... r . Bil je Bingeisen nekoč v silmi : -'deharhi' stiski, Kaj je-.. storil?- -Naročil. .je,...haj' velijo molijo k sv, Jožefu.Potem je kar na lepem na cesti srečal moža,. ; ki. mu je v' roko- stisnil veliko, denar ja in mu refeeli V Vi rabite,,.denar* kajne?**' - - 3 '*■•'. ; * - '"Seveda pa je Bingeisen porabil vsako pr iliko,' da je ' ljudem dopovedal, da je pravo čpšcenje sv, J-ažefa" samo posnemaj© • njegovih čednosti, • ' . :. ■- r ' • . * ' Zares velik" in mogočen je ta svetnik. 'Zlasti velik v svojem iftodrem in'"skrbnem varstvu. Kako ‘ je noč in dan 'moral' v.ar©vati. in'čuvati božje_Dete, da ga-je rešil izvsmrtnih nevarnosti.,,Kot svetnik-v'nebesih, gotovo nima manjše moči, kot jo^je ifliel kot Je~ zusov rednik in varuh na zemlji. Sv,Cerkev je izročena njemu v varstvo. Tudi vsak.del sv,Cerkve je njemu'v varstvo izročen. Tak« skrbi, varuje in vodi sv, Jožef.-tudi nas begunce. Skrbe.l in vodil je begunsko sv .Družino'"in jo obvaroval. Skrbel in vadil bo tudi našo 'begunsko slo-Vensko družino. Saj. je' del Cerkve, katero on varuje. ' h J/ .. _ ?! Tudi vse slovenske dežele so se' že pre d s't«l t' t ji- » ,po naših vernih prednikih njegovesiu varstvu posvetil« in izročile. Koliko pa je v nas-zaupan, j a v varstvo sv, Jožefa? Kako ' ga ča-stim«? Oprav= - ljamo tridnevnice, razne druge melib>e... itd. Ali ni. vse t« samo na Štev« 15,, Leto lil. 11, aprila 194-8, - c - ustih« ‘hudi mi se moramo zavedati, da je pravo češčenje sv .Jožefa le posnemanje njegovega zgleda, Zgleda čistega, neoskrunjenega družinskega življenja* zgleda vestnega, natančnega dela. Gaj naj = hrže tudi cn ni vedno delal tistega dela, ki ga je bil izučen,.za katerega je imel veselje* najbrže je tudi on v Egiptu delal pri tujcih in za tujce, kar so mu ukazali. Pa je sprejel delo udano, ga natančno, z ljubeznijo izvršil, ker je vedel, da z delom časti Boga, Zgled nam daje v pravičnosti do soljudi in v pravi krščanski , ljubezni, ki ne vidi le sebe, ampak skuša povsod lajšati življenje drugim. Ali ga častimo na ta način, da ga v tem posnemamo? 6e ga •- samo z ustnicami prosimo, živimo pa drugače, se ne čudimo, če nismo deležni njegovega varstva v polni meri. Veliko in mogočno je njegovo varstvo, iz največjih n«= varnosti nas more rešiti, tudi kjer se po človeško zdi nemogoče, Od naši strani se zahteva dvoje: neomajno zaupanje v njegovo varstvo in pomoč in neprestano češčenje, pa ne tako, da bi ga časti li samo z usti, ampak tako, de ga častimo s posnemanjem njegovih velikih svetlih čednosti. Sv. Jožef zaščitnik sv.Cerkve l prosi za nas J Sv.Jožef, varuh slovenskih dežel, prosi za naši NkI POQUD Hk §VET 4. Naše stališče. Sedaj nam je znano, da je možno vsemirje opazovati s prostim očesom ali pa z daljnogledom, Vemo tudi kakšna razlika je med enim ali drugim opazovanjem, človek se lahko odloči za Boga ali proti Njemu* lahko veruje ali pa je tudi brezverec* Pravijo, da Bog nikogar ne vleče za lase v nebesa. Od te. odločitve je odvisno naše življenje na tem in onem svetu. Življenje človeka brez vere. Olevek brez vere je materijalist. Priznava samo materijo, to je samo to, kar lahko do žene s svojimi peterimi čutili! Zaradi tega hoče na tem svetu uživati to, kar mu nudita svet in njegeve zmožnosti* Je uživanj a že Ujiež. Hoče uživati vse in v največji meri. Ne gleda na to, ali pride do teh užitkov po pravični ali krivični poti, glavno mu je, da sploh pride do njih* Hoče čim več materijalnih dobrin: bogastva, uživanja je= di in pijače, naslade, časti, oblasti e Je napuhnjon, ohol, sebičen, častižel j.en, surov, nasilen krivičen, neprijazen. Življenje otroka božjega« Tudi veren človek, ki hoče čim popolneje služiti Bogu na tem svetu, uporablja materijalne dobrine, toda samo v toliko, ko= likar jih rabi ^a svoje življenje, Bog je človeka ustvaril in ga postavil v materijalni svet Zato mora človek uporabljati vse, da si svoje življenje ohrani in da more izvrševati od Boga.dano nalogo. - 3 - Štev*15», Leto III. 11. aprila 194-0» Toda veren človek uporablja vse pod vidikom večnosti. Rabiti v-se le kot sredstvo, ki vodi k^cilju: časti božji in večni sreči. Pod' vidikom' večnosti se potem človek svob od no odlo či, kaj bo od vsega, kar ima da razpolago, sprejel in kaT~zavrnil. Ne odlo= ča se pa pq_ prijetnosti, kaj mu ugaja. Cim bolj človek hrepeni po Bogu, tem bolj je popoln.Ven=* dar ima .ta popolnost neke stopnje:, , Prva stopnja:; nič' proti -Bogu - vedno;, brez' smrtnega gre=- ■ ■ -• ha $ ' ; - ‘ druga st o pnja : nič mimo Boga - vedno brez malega greha} vTsje atopnne: čim bolj kdo zavrača vse posvetno in rabe •: a -£ : - 'posvetnih dobrin, tem višja je njegova popolnost, , • , M nogi Zapuste vse■posvetno in gredo v samostan* Tam imajo in uživajo samo toliko posvetnega, kolikor ra= bijo dejansko za vsakdanje življenje. Ves. čas darujejo Bogu z.: molitvijo in dobrimi deli. Vsi ljudje pa ne dosežejo- enake popolnosti,! to je od= vdano od narav nih darov ,' vsak ni za vse} odvisno je pa tudi »d mi= losti, Dolžnost vsakega človeka pa jei vedno .bo 1. jPhrepene ti po Bo= gu in vedno skrbeti za čim večjo slavo božjo. To je krščanski idealizem. Seveda pa še. tako popoln človek ne. bo dosegel vse pcpfl- nosti na tem 'Svetu, To: bo mogoče. šele : v večnosti, kjer bomo nepre= nehoma, nemoteno peli slavo Bogu svojemu Stvarniku. Kakor se materijalist boji smrti, ker bo z njo zgubil vse svoje zemske zaklade in užitke, tako praVi kristjan gleda v smrti samo prehod - četudi iz službe Bogu, vendar iz doline solz v srečno večnost, kjer bo lahko brez; ovir dosegel v najvišji meri smoter,ki mu ga je določil Bog - in ga bo labko častil in slavil na vekov veke. • ■ j : ■ v. v * - In v tem- se "razlikuje krščanski idealizem od ž.i.vljenske= ga materijalizma. ; / ' -/ . 1- V pozni spomladi in v.začetku poletja so travniki' haj= . krasnejši. Nešteto raznih cvetov se je odprlo. Vse barve se preli= ■ vajo iz cveta v cvet, omamne dišave kar plavajo nad dobravami.Tak cvetoč travnik, vrt, je vrt krščanskih kreposti. Skoro nešteto jih je, vse so po svoje lepe in mikavne. Vendar so nekatere, ki so zlasti pomenljive, ki so nekak vir, iz katerih potekajo vse druge,ali Če hočete,tudi neBak_živ= ljenski sok, ki še mora-pretakati v vseh drugih. Tem krepostim pra= vimo glavne - kreposti. Razumnost, pravičnost, srčnost in zmernost so te glavne kreposti. Kakor so v glavnih grehih nekako v zametku obseženi vsi drugi grehi, take so v teh glavnih krepostih obsežene v jedru dru= ge kreposti, ki iz njih dobivajo rast in moč. Da so vsa naša dela uravnana po pameti, je delo kreposti razumnosti, da so na voe plati pravična,jo - delo pravičnosti,' Krepost radodarnosti n,pr.ne bi bila krepost, če ne bi v sebi obsegala kreposti zmernosti, ampak bi se lahko izrodila v lahkomiselno razsipnost. Kreposti.čistosti pa n,pr. pomaga srčnost, ki zna premagati tudi največje težave, . Zato je prav, da poznamo in razumemo vlogo, katero imajo v našem življenju te glavne kreposti, da se potem s toliko_večjo vnemo zavzamemo, da si jih poskušamo pridobiti. Te kreposti bodo namreč potem v- naš.em--žlAAlj.enju .spravile-v jpraoi^pjmj^lri . Te & tek Štev, 15,, Leto III'. - 4 - 11. aprila 1948« vse drpge kreposti^ da bodo zares prave kreposti, ki bodo koristi- le nam’ in tudi drugim. Saj krepost, ki ni pravilna lahko škoduje človeku, ki -jo goji,' lahko tudi odbija druge* namesto da bi privla- čil# in pridobivala. Seveda so nekaka duša vseh teh kreposti tri božje kre- posti, brez ha ter ih so vse druge mrtve, zato je važno, da te ne«= prestano gojimo in krenimo.Obratno- je pa tudi res, da glavne kre- posti razumnost, pravičnost, srčnost in zmernost po pravi poti in v pravih mejah vodijo tudi božje kreposti, da se ne izrode v napa- ke, v bolezen, v kateri potem lahko zamro. Saj vemo* kako neobhodno ‘sta-potrebni veri srčnost in razumnost, prav tako'tudi upanju in ljubezni* V isti meri pa morata vse tri prevevati tudi pravičnost in zmernost. Razmišljajmo o teh krepostih in prosimo, da nam jih Bog podeli, da jih bomo pravilno nrjipli in tudi v življenju prav vršili. '•’;.VV‘OV K R l'S /1\U S V CERKVI, ; A pojdimo..še dalje, V svoji okrožnici ■ je zapisal Pij XII.: “Ven¬ dar pa ns smemo misliti, da Glava; Kristus, ker je tako visoko postavljaj na ne potrebuje pomoči in sodelovanja telesa, Budi tega se je treba trdno držati - čeprav ob. tem po pravici str mimo - da namreč Kristus potrebuje sodelovanja svojih udov, Kristus hoče, da ga udje njegovega mističnega tele¬ sa podpirajo pri izvrševanju odrešeil nega dela, To pa ne more biti zaradi njegove potrebe, in slabosti, ampak zato, ker je sam tako ukrenil v večjo čast svoje neomadeževane.neveste. Na križu umirajoč je neizmerni zaklad ' sicer godaril svoji Cerkvi, ki ni pri tem nič sodelovala. Kjer pa gre za razdeljevanje tega zaklada, pa hoče, da ima.pri.tem posvečevalcem delu njegova čista nevesta nek le delež, marveč, da to.delo nekako izhaja iz njene dejavnosti. Zares strašna skriv¬ nost in nikoli dovolj premišljevanal" Kristusu ni bilo dovolj,da skrivnostno živi v svojih udih, jih posvečuje in po njih deli svetu svo¬ jo milost in resnico« On sam hoče,da mi sami v sveti Cerkvi pomagamo njego= vemu odrešeniškemu poslanstvu in v. polnem pomenu besede postanemo njego¬ vi soodrešeniki in somisijonarji. Potemtakem Cerkev ni druge¬ ga, kakoor-dalje živeči Kristus^ In izven nje ni. zveličanja, ker je le v. NADALJEVANJE PISMA MISIJONARJA G._P*_ RUDOLFA jPIEKA. _ Lepo se je, peljati čez ta 'ogromna ameriška mesta,.. Pol treh me je od¬ peljal neki gospod s taksi¬ jem v mesto na naslov, ki sem mu ga pokazal. Vprašal me je, če sem katoliški du¬ hovnik. Povedal sem mu vse, Malo sva še pokramljala in v tričetrt ure sva že stala pred - vhodom katoliške 'cerkve, Tu je slovenska ' župnija; župnik je frančiš¬ kan, Krasen sprejem. On me' je že pričakoval. Vozač ni hotel ničesar računati in vzeti. Saj sem frančiškan in iz starega kraja ter misi¬ jonar...« Drugi dan po sv« daritvi sem prišel k zajtrku Za eno samo osebo je bila polna miza neštetih* dobrot. Kar si je srce poželelo,vse sem takoj dobil« PoVem vam, da sem šele na tej misi= jonski poti iz Avstrije ,naprej, neizbrisno čutil in občutil, kaj se pravi: biti Frančiškov sin; vse zaphsti- ti, mater, očeta, brafe in sestre... zato pa prejeti že na tem svetu-tisaČev bratov in toFira,.- mater in očetov, Štev« 15.. Leto III. 11» aprila 1948, njej Kristus in izven Kristusa ni od= rešenja. Svoji nevesti je zaupal na= daljevanje svojega odrešeniškega po= slanstva, S tem je pa dana Cerkvi dvojna naloga .To skrivnostno telo Kristusovo mora živeti in se raz= vijati po moči Kristusove milo= sti in po našem pri nadevanju,Ka= kor mora naravno človekovo telo ali katerega ko= li živega bitja dovajati vedno svežih moči v ceJ lice, ki jih že• ima, obenem pa skrbeti, da se razraste in do= polni z novimi celicami do na* ravni velikosti, da zraste od o= troka do moža,ta ko mora tudi nad= naravni organi= zem ? Kristusovo skrivnostno telo NOV MI S IJONSKI- ŽIVLJENJEPISI V kratkem bo izšel kratek življenjepis PRVEGA. MISIJONARJA OSREDNJE AERIKE - DR*IGNACI JA ■ KNOBLEHARJA, - sina našega nahod4 ki je bil v letih 1850.-1860. splošno poznana osebnost in kate rega ime so s spoštovanjem izgo= varjali v Egiptu in Sudanu, ~v Ev={ ropi in tudi v Ameriki, Zato so bili tedaj živeči njegovi rojaki zelo ponosni nanj, Zal, je pa da=J ne s sporni^ nanj m vednost o njenj toliko bolj oslabela} Slovenci smo ga skoraj pozabili, kot smo že več velikanov slovenskega na= roda.-S to majhno knjižico hočemo torej osvetliti zdaj že skoraj čisto nevidno, v 19 «stoletju pa tako žarečo zvezdo našega neba,ki jo prav lahko primerjamo z drugo, največjo misijonsko zvezdo, - s Eriderikcm Baragom, . Knjižica bo imela okusno zu= nanjo obliko in bo vredna branja, čisto poceni, tako da ti ne pre« ©stane drugega kot to, da si jo kupiš. ki te sprejemajo z božjo ljubeznijo in zate Skrbe kot za lastnega sinčka, kot za lastnega brata, Z enim samim kovčkom sem odhajal v misi= jene, Ze v Boznu sem,dobil dva in vse, potrebno.Iz Amerike iz De- monta pa sem odha« jal obložen tako, da sem se skoraj sramoval kot Pran= čiškov ubožec. Pa saj nisem na no= beno stvar nave« zal srca. Vse bi dal še to uro. - Ko sem prišel v New York, smo se drugi dan že do*= bili z ostalimi tovariši misijonar ji, ki so isti živeti in vršiti to dvojno nalogo. Vedno znova mera oživljati celice svojega telesa, obenem pa se širiti in rasti do svoje cd Boga določeno mu ve= ličine ali, kakor pravi sv,Pavel,"do mere polne starosti Kristusove," (Ev 4 , 13 .) . , . S tem o e označena dvoona na= loga Cerkve: Prvič, širiti se po sve tu, to iz pol rm.je z misijonskim delom; | dali. Kako to, da Rim po« J- - ~ — _- J -! 4-4 1 J •! Ir* 4 n \ rr ti t X n' 1 ti 4-,-. vr. X«-, mi mi nn «-» -M “1 drugič, pa voditi ljudi, ki so ze v Cerkvi, jih vedno znova^živijati z dotoki milosti in posvečevati, to pa • izpolnjuje z dušnopastirskim delom. Morda nam bogastvo misli in božjih načrtov, ni jasno razvidno.To= liko pa lahko spoznamo in moramo spo= znati, da razumemo veličino Cerkve in nje poslanstvo. ( Nadaljevanje.; = = -s =: = =: = = = = = =:==:=: = ts = ==== =3 = « = = = = ==: = = := = = := «=» *= «■ NAD STO ameriških protestantskih pii= sijonskih družb je v finančnem letu 1946,/47. nabralo za svoje misijone 38,829,804 dolarjev. - Ko bi imeli mi vsaj polovico njihove■radodarnosti in misijonske zavestiJ dan prišli z ladjo Strašno pot so. imeli... Pri dni, smo ostali še v New Yorku...19» smo se popoldne odpeljali proti Ohicagi z brzo= vlakom... 6,mar= ca vam šele na¬ daljujem pismo. JLEn obenem so to prvi pozdravi iz -nove domo = vino. Sedim namreč Shanghaju, Tako sem na cilju, 3. marca smo se izkrcali. Na kontroli prtljage so bili izredno strogi... Tukaj so nas. ne= kateri z občudovanjem .,gle= | šilja v tem času misijonarje, j ko toliki odhajajo iz po= J stojank,,ker jim je delo za=> radi rdečih onemogočeno. Pravijo, da gremo resnične« mu mučeništvu naproti,- Mi se pa smejemo in veselimo. Šele sedaj vidimo,, koliko je življenja v Cerkvi Kri« stusoviA Eni odhajajo, da. se odmore. Drugi prihajajo, da pomore jo. in zavzamejo nove postojanke. Tu se za« res vidi življenje . mistične« ga .telesa Kristusovega, ■ -CDalje prihodnjič. ) 11, aprila 19 ^ 8 , Ste~v« 13., Leto III - 6 JSTG Fred nedavnim sem govorila z dekletom o bodočnosti v tu* dini. Oči so se Ji zazrle v daljavo, ko d© izpregovorila j "Res me skrbi kako bo z menod. Po pravici ti povem, ne čutim dovold moči v sebi, za življenje in preizkušnje, ki me čakajo. Toliko navar* nosti vidim, da me je strah." Že v očeh sem ji brala vso tesnobo srca. Razumem te, dra= go dekle! Saj sama doživljam isto. Pa poglejva, ali res ni v tuji* ni nobene pomoči, katere se bova oprijeli, da bova mogli preko te* žav* 0, da, dekle, veliko oporo, veliko, pomoč imamo tudi v tujiniJ Ta opora je sveta mati Cerkev. Cerkev nama bo v tujini nadnaravna mati. Ob njeni roki in pomoči bova varno hodili tudi skozi naj* hujše viharje življenja, Samo po naravi smo ljudje res tako zelo slabotni, da sa* mi od sebe nič ne moremo storiti. Brez božje milosti bi brez greha nc mogli obstati, kaj šele v duhovnem življenju. Da je to res nam Jezus sam zatrjuje? "Kakor mladika sama od sebe ne more roditi' sadu, če ne ostane na trti, tako tudi vi ne, če ne ostanete v me* ni," Kje bomo dobivali milosti za življenje brez greha? Kristus sam nam jih deli po svoji nevesti sv.Cerkvi. Tu je vir, pri kate* rem črpajmo tudi v tujini. Večina deklet v taborišču zajema pri tem viru. V tujini bomo zajemali moč tudi tu, saj nam Kristus de* li svoje milosti prav tako v tujini, kakor v domovini. Zato moramo biti prav tako trdno povezane s Cerkvijo v tujini kot doma'ali tu* kaj, Cerkev bo z isto ljubeznijo in skrbjo kot . doma, neprestano zajemala in črpala milosti iz Jezusovih zasluženj in nam jih dobro* srčno dolila. Da se bo pa vse to' zgodilo, zato moramo ostati v tesni. povezanosti z njo. Že sedaj bomo sklenile, da ne bomo za* mudilo prav nobene prilike, ki nam jih bo Cerkev v tujini nudila za prejemanje milosti, Skoro gotovo je, da se zaradi različnih ovir, službe, oddaljenosti od cerkve ne bomo mogle sv. maše in sv.zakramentov tako pogosto‘Udeleževati kakor tukaj. Toda, dekleta nobena ovira pa no^smo biti nikdar tako velika, da se ne bi udeležila nedeljske sv »mašo. To je naša stroga dolžnost in ne! j nas stane kolikor hoče, te dolžnosti ne smemo nikdar zanemariti. Zelo se bojim, če bi ka= tora to opustila. Zakaj, čim bi v tem popustila, bi začela pot,ki nujno vodi navzdol. S tem bi postale nezveste vsem svojim visokim in svetlim idealom^ za katere smo se in se še borimo. Zastonj bi bila potem naša težka begunska pot, zastonj vse trpljenje, zastonj vse solze! Bolje bi bilo, da bi ostale doma in morda umrle že ta* • krat za svoje ideale. Tisočkrat bolje! Sklenimo, da se bomo v tujini z vso ljubeznijo oklenile sv. matere Cerkve, naše nadnaravne matere, Ta zavest in ta sklep naj te tolaži, drago dekle, in v očeh naj zasije zopet sreča in zaupanje. Bodite Bona zano K sv. Filipu Rerijskomu je prišla neka žena in se je pritožila nad svojim možem, češ, da je napram njej neprijazen in surov, in vprašala svetnika s "Kaj menite, duhovni oče, kaj naj storim?" Svetnik je odgovoril? "Mislim, da je najpamatnej-šet poj* dite domov in bodite boljša . guna/lapreumjajnmir, potem bo tudi on tam boljši, mož." Štev, 15., Leto III - 7 - 11, aprila 194-8. Cerkveno vrhovno sodišče. Cerkveno vrhovno sodišče "Rota" v Rimu, ki razsoja o ne= veljavnosti zakonov, je v 10 Istih, razpravljalo o 833 vloženih tožbah,rodi.razvaljava zakona in je 355 zakonov izreklo po temelji= ti preiskavi za neveljavne. V raznih državah so pa civilna sodišča v enem letu izrekla po deset, da celo petdeset tisoč zakonov za ločene. Svetost zakona, kje si? Nekdo je potrkal. Gospod župnik je hitro otresel svojo pipico ob rob šte= dilnika in jo še hitreje vtaknil v žep, nato pa z močnim glasom zaklical« "Le naprej, čast Bogu!" Vrata so se počasi odprla in je stopila Cvelbarjeva Cil= ka* Gospod'župnik je ogledoval neznano gospodično v dežnem plašču in nato vprašal« "Kaj bo dobrega, čast Bogu"? "Gospod župnik, ali me nič več ne poznate”, je dejala Cilka, ki je videla, kako jo motri gospod župnik. "Glejte, glejte", st je zavzel gospod župnik, ki je.spo= znal Cilko po glasu, "Ti si, Cilka? Le naprej, čast Bogu! Le na¬ prej I" Stopil je naprej in odprl vrata v župnijsko pisarno. Ko sta vstopila, ji je ponudil stol in tudi sam je sede]. Povedala je, da je pred tednom naredila zadnje- izpite in s tem končala svoje študije. "Kaj boš pa sedaj, Cilka?" "Do jeseni bom doma, potom bom pa, še Bog da, stopila v red Šolskih sester." "Zolo sem.vesel tc tvoje, odločitvo," je dejal gospod župnik. . "Odkrito Vam povem, gospod župnik, da še nisem popolnoma trdno odločena. Res je, da sem že vse dobro premislila, toda ne čutim še pravega navdušenja, pravega ognja. Zato Vas lahko še raz= .. očaram."' " Za vsak poklic je treba nekega navdušenja in.©gnja,da človek z vsem srcem in vso dušo zahrepeni po svojem poklicu. Nobe¬ na prisiljena stva.r ni dobra in zato ne bom niti razobaran niti žalosten, če si boš izbrala drugo pot'v življenje.” _ ' "Sedaj sem se odločila, da do jeseni ostanem pri materi in očetu. Medetom pa upam, da mi bosta Marija in moja zavetnica. sv.Cecilija izprosili pravo odločitev. In tudi Vam, gospod župnik,- se priporočam v .molitev, Prav ro.di tega sem tudi prišla, da Vas pozdravim in Vam .priporočim svojo zadevo." "Lepo je to od tebe, čast Bogu!” je dejal gospod' župnik. "Od danes dalje se bom pri vsaki sveti maši spomnil na te, da se boš laže prav odločila," "Bog Vam povrni, gospod župnik", se je zahvalila Cilka in vstala, da bi odšla. "Ali So ti že mudi? Tudi jaz imam prošnjo do tebe.’ "Ali-res?" se je^začudila Olika. "Ali naj tudi jaz molim- za Vas? To‘delamo že-dolgočas a 0 " Štev. 15 , Leto Ul 8 II. aprila 1946. ”lli res, čast Bogu?" se je vidno vzradoščen nasmehnil ' gospod župnik. "To je lepo od tete, toda danes imam še drugo prašs n j o. " "To sem pa radovedna". "S tvojim očetom sva že govorila o tem. Kakor veš, je fa= ra kres organista, kar nam je umrl stari Blaž, Bog mu daj'dobro, čast Bogu. S starim Blažem so onemele tudi orgle, Prav 'bi 9 11 o, če • ki se zopet^oglasile, Bliža se mesec maj in rad ki, da ki tudi le=- tos lepo počastili Marijo, našo farno patrono! Kaj praviš ti k te= mu? Bi hotela prevzeti delo organista?" "Za petje sem navdušena. Drugače pa je s pevci, težko jih je krotiti in prav voditi." "Imam že mal načrt, katerega ki ti .lahko izvedla, 6e pristaneš, Hfjfr Sedanji -pevski zber razpustil--ih povabil k petju zlasti mlade pevske moči iz vse fare. Vaje -ki 'se morda vršile dvakrat' v tednu$ en dan za teorijo, drugi pa ža petje." "Kaj komo pa s starimi pevci? Bojim se, da ko velika za= mera." "Saj lahko tudi oni pristopijo k novemu pevskemu zbiru* Stari zkor kom razpustil zato, da ko moral vsak, ki ko pristopil, pristati na pogoje, ki jih kova določila," "To ki pa morda šlo", je premišljevala Cilka, "Kdor od starih pevcev ne hi pristal na naše predloge*je pa kolje, da ne pristopi," Cilka se je zamislila. Cds ko imela in ki ji kile vaje samo za kratek čas. Poleg tega ki pa tudi praktični poskusila svoje zmožnosti v petju in v vzgoji. In končno bi tudi gospodu župniku zelo nerada odrekla. Gospod župnik je brskal po svojih spisih na pisalni-nizi in končna našel polo papirja, ki j® je iskal, ©»mil se .je k 6 liki in dejali . ' .1 . "Se ne moreš odločiti lahko tudi počakamo nekaj dni." Cilka? 'Mo,- tako z^lo se ne mudi, - ' (Dalje prihodnjič.) im MED ffiUNSLP DUU0VNE1 Iz Merana na Južnem Tirolskem je prišla žalostna vest, da se je na veliki četrtek, dne 25 ,marca, smrtno ponesrečil preč, gospod Anten Skubic, ki je pastireval pri pedružni cerkvi Jarsch v Vinschgau od oktobra 1946. Pokojni se je redil v župniji Šmarje na Dolenjskem dne 7 , aprila 1892, in kil v našnika posvečen ~dne 24. junija ±916.’ Bil je veliko let kaplan v Žireh, nazadnje pa od leta 1929« župnik v Gorenjem Logatcu, V maju 1945* j-- bežal z drugimi begunci v Italijo, on s svojo materjo, ki jo 'sedaj stara .84 let, in s sestro. Na svoji mali sedanji "župniji" je kil zelo priljubljen, kar je pokazal tudi pogreb na velikonočni ponedeljek. Pri pogrebu je sodelovalo vse ljudstvo in 50 duhovnikov, med njimi 8 duhovnikov rojakov iz Slovenije. Naj počiva v^miru v tuji zemlji! To je že četrti duhovnik ljubljanske škofije, ki je umrl kot begunec izven domovine. Izdaja pisarna narodnega delegata, papeške misije v -ristachu pri Lienzu, • ■