mesečnih Leto XI /5. številka/15. maj 2002/Brezplačno! elektronska pošta: glasilo-obcanov@trebnje.si KLUB ŠTUDENTOV OBČINE TREBNJE KŠOT Vse kolesarje obveščamo, da bomo organizirali več kolesarskih izletov, zato prosimo vse tiste ki vas zanima, da nam sporočite na spodnji e-mail ali na tel.: 041 384 765 - Domen Maraž 0 vsem dogajanju, ki ga organizira KŠOT. lahko prejemate na mobilni telefon tako, da pošljete kratko sporočilce: KSOT na tel. Št.: 031 445 444. Sredi junija je v planu še študentski večer z DJ, drugače pa želimo našim študentom veliko sreče na izpitih. Spremljajte spletne strani občine Trebnje na naslovu: www.trebnje.si 1 ______E-MAIL: kiotcagkliib-kior tl____________ IZ TREBANJSKEGA KOŠA URA [PRIREDITEV [ORGANIZATOR 11. in 12. maj Drugo odprto državno prvenstvo Javni sklad RS za kulturne Športna dvorana 2002 Mažoretne zveze Slovenije dejavnosti - Območna izpostava Trebnje in Občinski pihalni orkester s Trebanjskimi mažoretami Trebnje 30. maj 2002 19.00 Koncert Glasbene šole Glasbena šola Trebnje Kulturni dom Trebnje 31. maj 2002 18.00 Dan piva in večer z Občinskim pihalnim orkestrom Trebnje ter narodno zabavnimi ansambli Gostilna Meglič Gostilna Meglič 1. junij 2002 18.00 Dan piva in zabavno glasbeni večer Gostilna Meglič Gostilna Meglič 1. junij 2002 20.00 Zabavno glasbeni večer Gostilna Cugelj Gostilna Cugelj 2. junij 2002 10.00 21. tradicionalni pohod na Vrhtrebnje Planinsko društvo Trebnje Start izpred trebanjskega gradu 7. junij 2002 20.00 Zabavno glasbeni večer Gostilna Cugelj Gostilna Cugelj 9. junij 2002 15.00 Dan odprtih voda za najmlajše obiskovalce in njihove starše Tekmovanje “Car voda” Ribiška družina Novo mesto, Ribiški pododbor Trebnje Ribnik Blato 9. junij 2002 12. junij 2002 15.00 18.00 Dan odprtih vrat kmetije Marn Petdesetletnica Vzgojno varstvenega zavoda Trebnje svečana prireditev: “Skupaj na poti” Kmetija Marn Vzgojno varstveni zavod Trebnje Ribnik Blato Športna dvorana Trebnje 14. junij 2002 21.00 Večer podoknic s Trebanjskim oktetom Gostilna Cugelj Gostilna Cugelj 15. junij 2002 9.00 Dan odprtih sedel -Šola jahanja Viktorija Šola jahanja Viktorija Slepšek 10, Mokronog 15. junij 2002 19.00 Tridesetletnica gostinstva družine Šeligo v Trebnjem in ekskluzivne prodaje izdelkov pivovarne Laško Zabavno glasbeni večer z Zlobko big band in Trebanjskim oktetom Gostilna Šeligo Gostilna Šeligo 15. junij 2002 10.00 Prikaz izdelovanja lončarskih izdelkov Gostilna Cugelj Gostilna Cugelj 16. junij 2002 9.00 Dan odprtih sedel -Šola jahanja Viktorija Šola jahanja Viktorija Slepšek 10, Mokronog 21. junij 2002 9.00 Krajevni praznik in desetletnica mesta Trebnje Zabavno glasbeno dopoldne Krajevna skupnost Trebnje in Osnovna šola Trebnje Športno igrišče osnovne šole Trebnje 21. junij 2002 20.00 Svečana akademija Krajevna skupnost Trebnje 22. junij 2002 11.00 Propagandni tabor Društvo tabornikov -Rod sivih jelš Na zelenici pred CIK Trebnje 22. junij 2002 18.00 Otvoritev 35. tabora likovnih samorastnikov Center za izobraževanje in ke'turo Trebnje Galerija likovnih samorastnikov 22. junij 2002 19.00 Večer s petjem, plesom in glasbo s kulturno umetniškimi skupinami in narodno zabavnim ansamblom Turistično društvo Trebnje in gostilna Opara Pred občinsko stavbo na Golievem trgu 23. junij 2002 13.00 Vožnja z zapravljivčkom - Šola jahanja Viktorija in kmetija Marn Turistično društvo Trebnje Pred občinsko stavbo na Golievem trgu 23. junij 2002 14.00 Kolesarski izlet Klub študentov občine Trebnje Start na parkirišču pred CIK Trebnje 23. junij 2002 21.00 Kres v vasi Breza Skavtska skupina Trebnje vas Breza 24. junij 2002 19.30 Koncert Občinskega pihalnega orkestra Trebnje Občinski pihalni orkester Trebnje Park v Trebnjem 29. junij 2002 10.00 Razstava in prikaz izdelave dražgoških kruhkov Gostilna Cugelj Gostilna Cugelj 29. junij 2002 20.00 Zabavno glasbeni večer s Trebanjskim instrumentalnim ansamblom Gostilna Pavlin Gostilna Pavlin 22. in 23. junija 2002 bodo v parku v Trebnjem postavljene stojnice, na katerih se bodo s svojimi izdelki predstavila domača aktivna društva iz naše občine. Informacije: Turistično informacijski center Trebnje, Baragov trg 1, Trebnje, tel. 3044-717 Med prostranstvom časa ujemite droben utrinek, v katerem so prijaznost, nasmeh, veselje in prijateljstvo. Srečanja in druženja z ljudmi so tisto, zaradi česar je življenje lepo in kar nas bogati. Prijazno vabljeni! Pesem nas druži Veliki Gaber - 25. in 26. maja ste lepo vabljeni na tradicionalno 9. prireditev Pesem nas druži, ki bo v soboto, 25. maja, v Osnovni šoli Veliki Gaber. V nedeljo, 26. maja, bo ob 12. uri slavnostna povorka od gasilskega doma skozi Veliki Gaber. Sledil bo pri gasilskem domu nastop mladih talentov in kmečke igre. Ob 15. uri bo na pokopališču slovesna otvoritev mrliške vežice. Praznično dvodnevje se bo ob 17. uri nadaljevalo z veselico pri gasilskem domu, kjer vas bo zabaval znani ansambel Vrisk. Luliorek - 28. aprila na žegnanju je bilo slovesno, domačini so se zelo potrudili, pa še vreme je bilo naklonjeno. Žegnanje konj so v Lukovim uvedli 1993. leta in vsako leto so rejvi konj pripeljali reč teh plemenitih živali. konjerejsko društvo Trebnje Delavskega srečanja na De-bencu se je letošnjega prvega maja udeležilo več kot tri tisoč ljudi. Območna organizacija ZSSS Dolenjske in Bele krajine s sedanjim sekretarjem Jožetom Mikličem na čelu je tovrstno srečanje organiziralo že enain-dvajsetič. Na teh srečanjih se je zadnja leta zvrstilo že kar precej slavnostnih govornikov najvidnejših slovenskih politikov in funkcionarjev sindikata. Letos je to vlogo prevzel Sandi Bartol, sekretar sindikata delavcev trgovine Slovenije in eden od šestih letošnjih dobitnikov plakete ZSSS. Prvomajskega srečanja se je udeležil tudi predsednik države Milan Kučan s soprogo Štefko. V pozdravnem nagovoru je omenil potrebo po solidarnosti, saj brez tega ne bomo kos vsem izzivom, ki so pred nami. Dobro opravljeno delo vseh delavcev, delodajalcev in države je temelj sodobnega socialnega partnerstva, je še dodal predsednik. V kulturnem programu so sodelovali pevci Vinogradniškega društva Šentrupert, mladi z recitacijo, s svojim, sicer kratkem nastopom pa je navdušila tudi prva dama Slovenske glasbene scene Nuša Derenda. Seveda pa je že pred tem za pravo prvomajsko razpoloženje poskrbel Trebanjski pihalni orkester. Sekretar OO ZSSS Dolenjske in Bele krajine, Jože Miklič je tudi letos podelil priznanja najzaslužnejšim sindikalnim delavcem. Iz Trebnjega ga je dobil Anton Gole, delavec Trele-sa iz Trebnjega. D.Z. Lojze Peterle - predstavnik v predsedstvu konvencije o prihodnosti EU Predstavniki držav kandidatk za članstvo v EU so 15.4.2002 z absolutno večino glasov izvolili Lojzeta Peterleta za svojega predstavnika v predsedstvu konvencije o prihodnosti Evropske unije, njegovo imenovanje pa so potem soglasno potrdili še predstavniki nacionalnih parlamentov članic konvencije. Dejstvo je, da je Lojze Peterle usodno povezan s ključnimi odločitvami slovenske zgodovine. Ob koncu osemdesetih let je ustanovil Slovensko krščansko -demokratsko stranko, sodeloval v Demosu in na prvih demokratičnih volitvah leta 1990 postal predsednik prve demokratične slovenske vlade. (Nadaljevanje na 3. strani) Baragov dan -spominski dan občine Trebnje V petek, 28.6., vas ob 20. uri vabimo na slavnostno akademijo, ki bo na Centru za izobraževanje in kulturo Trebnje. V soboto, 29.6., pa bo pohod po Baragovi poti, ki se bo pričel ob 8. uri izpred župnijske cerkve v Trebnjem. V nedeljo, 30.6., pa bo ob 10. uri maša v Knežji vasi, ki jo bo vodil slovenski nadškof in metropolit dr. Franc Rode. TOM z dvema certifikatoma Direktor podjetja TOM Alojz Gliha ob prisotnosti Jožka Čuka in Jožeta Zadela, vodja programa Oblazinjenega pohištva TOM, predaja predsedniku Sveta KS Mokronog Antonu Mavru listino o uporabi ekološkega otoka. 19. aprila je bila v podjetju TOM svečana podelitev certifikatov po standardih ISO, ki sta se je udeležila tudi predsednik gospodarske zbornice Jožko ČUK in direktor certi-fikacijske hiše BVQI Zoran LEKIČ. V sklopu slovesnosti je podjetje TOM Oblazinjeno pohištvo d.o.o. predalo v uporabo KS Mokronog tudi ekološki otok za ločeno zbiranje sekundarnih surovin papirja, plastike in stekla V letu 2001 je podjetje TOM vzpostavilo sistem vodenja kakovosti po novem standardu ISO 9001: 2000 in postavilo temelje za nadaljnji razvoj in poslovanje. V nadaljevanju se je podjetje odločilo za presojo odnosa do okolja po zahtevah standarda ISO 14 001. Gre za pregled okoljskih vplivov, ki jih povzroča podjetje s svojo dejavnostjo in katerih vplivi se lahko odražajo neposredno ali posredno na življenjski prostor, v katerem delamo in živimo. Pomemben segment standarda je tudi spoštovanje vseh zakonskih predpisov, ki določajo mejne dovoljene vrednosti vplivov na okolje. Podjetje je v fazi vzpostavitve sistema ravnanja z okoljem pregledalo vse vplive, jih ocenilo in izdelalo program ravnanja z okoljem. Sistem ravnanja z okoljem ISO 14001:1996 je bil vzpostavljen marca letos. Pridobljena standarda sta mednarodna - nastala sta na podlagi izkustev gospodarstva in služita kot neke vrste “orodje”. Potrditev pravilnosti in skladnosti dela v podjetju z zahtevami standarda je izvedla cer-tifikacijska hiša BVQI. Na slovesnosti v Mokronogu je predsednik GZS Jožko ČUK predal certifikat sistema vodenja kakovosti direktorju podjetja Alojzu GLIHI, direktor BVQI Zoran LEKIČ pa cer- tifikat sistema ravnanja z okoljem Damjanu BURGERJU, vodji projektov za kakovost in ekologijo v podjetju TOM. Pred podjetjem je nov izziv - uspešno zaključiti projekt ČISTA PROIZVODNJA, ki se vodi pod okriljem GZS, podjetja Liveo in Kemijskega instituta iz Ljubljane. Vesela gora 8. junija, ob 19.30 vabljeni na Veselo goro, kjer bo potekalo medobmočno srečanje folklornih skupin. Neizvedena seja OS V sredo, 17.4., bi morala biti 26. redna seja OS, vendar jo je ■ župan Ciril Metod Pungartnik prekinil, ko svetniki niso sprejeli s strani župana predlaganega dnevnega reda. Na začetku seje je bila predlagana razširitev dnevnega reda s sprejemom zapisnika zadnje 6. izredne seje OS z dne 8.2. ter obravnava odgovornosti in dela župana občine do občinskega sveta. Župan tudi po večkratnih intervencijah in predlogih SDS, N.Si, SLS in DeSUS za razširitev dnevnega reda OS ni hotel omenjenega predloga dati na glasovanje. Njegov argument je bil, da zadnja izredna seja ni bila sklicana v skladu s predpisi, čeprav ga je Ministrstvo za notranje zadeve obvestilo, da pri sklicu omenjene seje ni bilo nič narobe. S tem ko župan ni želel dati na glasovanje tako razširjenega dnevnega reda, je kršil tako poslovnik, statut in zakon o lokalni samoupravi in tudi vzel svetnikom pravico, da se o njihovih predlogih na seji glasuje, če to zahtevajo. Med samo sejo se je sestala komisija za pripravo statuta in poslovnika OS, ki je ugotovila, da je obravnava in sprejem zapisnika 6. izredne seje z dne 8.2.2002 utemeljen in v skladu s 33. členom ZLS, saj župan ne more preprečiti predloga svetnika, ki želi razširiti dnevni red. Za 2. predlagano točko obravnava odgovornosti in dela župana občine do občinskega sveta je komisija predlagala, da v kolikor župan smatra, da je potrebno gradivo dopolniti, naj se gradivo uvrsti na 1. naslednjo sejo. Vendar župan tudi predlogov komisije ni upošteval in je kljub nasprotovanju večine svetnikov dal na glasovanje dnevni red, ki ga je on predlagal, ki pa ga večina svetnikov ni podprla (15), zato seje praktično ni bilo. IV Odvoz nevarnih odpadkov? V prejšnji številki Glasila občanov sem prebral članek o odvozu nevarnih odpadkov in pomislil: "Končno." Saj je že čas, da se tudi pri nas začne delovati v tej smeri in skrbeti za okolje, ker drugače bo okolje poskrbelo za nas. Izkazalo se je, da je to res šele začetek. Navdušenje ob prebranem članku Ponavadi je na kraju zbiranja prisoten tudi kemik, ki sortira odpadke. Tu ga seveda ni bilo. Če na Komunali Trebnje nimajo ustrezno usposobljenega kadra ali mehanizacije za izvedbo takega zbiranja in odvoza nevarnih odpadkov, bi se lahko obrnili na podjetja, ki se s tem ukvarjajo. Njihove podatke lahko na- kov sprejemala nesortirane odpadke. Upam, da se to ni zgodilo, saj to potem ni samo neodgovornost, ampak je hud prekršek, za katerega so predvidene visoke denarne kazni. Odgovornim na Komunali Trebnje svetujem, da si preberejo Pravilnik o ravnanju z odpadki (Uradni list RS, št. 84/98) ter Zakon o prevozu Glavno je, da ima znanje in čut za okolje in menim, da je to tudi v interesu vseh občanov in občank občine Trebnje, saj živimo v tem okolju. Upam, da se boste ob tem članku zamislili in ugotovili, da je to, kar se dogaja, narobe in da so spremembe nujno potrebne. Tisti, v katerih je moč to spremeniti, pa naj to tudi naredijo. ks Način zbiranja nevarnih odpadkov v Trebnjem. Primer ustreznega zbiranja nevarnih odpadkov. se je spremenilo v razočaranje, nezadovoljstvo, lahko bi rekel celo jezo, ko sem nevarne odpadke dostavil na zbirno mesto. Pričakoval sem več profesionalnosti od ljudi, ki naj bi skrbeli za naše okolje. Takšno zbiranje, kot so ga izvedli, bi bilo primerno samo za TV sprejemnike, osebne računalnike, tiskalnike in radijske aparate, ne pa tudi za vse ostale nevarne odpadke. V obvestilu je tudi pisalo, da je treba nevarne odpadke dostaviti v ustrezni embalaži. Kaj je ustrezna embalaža? Menda ne pričakujejo od ljudi, da bodo prelivali ali pretresali nevarne snovi (npr. kisline, luge, škropiva) iz steklene v plastično embalažo, saj za način zbiranja odpadkov, ki so ga izvajali, steklo ni primerno (takšna embalaža se namreč lahko razbije). Niso imeli primernih zabojnikov za sortiranje različnih odpadkov, imeli so le dva stara zelena soda, kot se to vidi na fotografiji. jdejo na internetnih straneh (http://www.letnik-saubermacher.si, http:// www.vigrad.si,http://www.eko-les.si). Upam, da se niso zavestno odločili za takšen način zbiranja samo zaradi tega, ker je to cenejše, saj se mi zdi, da je to v naši občini praksa in se vse gleda skozi denar, posledice pa nikogar ne zanimajo. Če je temu botrovalo neznanje, je to tudi zaskrbljujoče. Kajti kako naj navaden občan ve, kaj je prav in kaj narobe, če še ljudje, ki naj bi skrbeli za okolje, ne vedo. Ljudje se ne zavedajo nevarnosti teh odpadkov (izgleda da se tudi na Komunali ne). Upam, da bodo pristojni na Komunali Trebnje naslednje zbiranje odpadkov izvedli bolj strokovno in v skladu z zakoni. Skrbi me tudi, da bodo najbolj strupeni odpadki končali na neustrezni deponiji. Kajti ne verjamem, da bi podjetja, ki skrbijo za ustrezno odstranjevanje nevarnih odpad- nevarnega blaga (Uradni list RS, št. 79/99), v katerih so pravila za ravnanje in prevoz nevarnih odpadkov, pa tudi sankcije, ki sledijo ob nepravilnem ravnanju.' Čas bi že bil, da se konča boj za direktorski stolček in prerekanje zaradi financ in naj raje poskrbijo za strokovno izvedbo zbiranja odpadkov, ki jih očitno ne zanima, ali pa sploh ne vedo, da je kaj narobe, kajti če se vseh stvari lotevajo tako, kot so se te, potem je tam nekaj hudo narobe. Gospod Jože Povšič bi lahko namesto Društva za pravno urejeno občino Trebnje ustanovil Društvo za okolju prijazno občino Trebnje in opozarjal na probleme okolja, namesto da opozarja na pravice, pristojnosti in dolžnosti občinskega sveta in s tem dokazal svojo strokovno usposobljenost na tem področju. Osebno mislim, da ni pomembno, iz katere stranke je oseba, ki vodi tako javno podjetje. Kaj je recikliranje in kakšni so učinki reciklaže? • Za 1 tono papirja je potrebno uničiti 17 dreves. • 1 drevo lahko prečisti 25 kilogramov onesnaženega zraka v enem letu. • 1 tona recikliranega papirja porabi 64% manj energije, 50% manj vode, za 74% zniža emisije nevarnih snovi v zrak, reši 17 dreves ter ustvari 5-krat toliko delovnih mest kot 1 tona papirja, narejenega iz lesa. Z racionalno rabo primarnih in sekundarnih surovin bomo za naše zanamce ohranili rezerve, ki nam jih daje okolje. Odvoz kosovnih in nevarnih odpadkov Po programu smo izvedli odvoz kosovnih odpadkov iz gospodinjstev v času od 18. 03. do 16. 04. 2002. Občani so bili o akciji obveščeni preko krajevnih skupnosti in v Glasilu občanov. Tudi letos je bil odziv pri gospodinjstvih izredno velik. Občani namreč sami ugotavljajo, da se je potrebno iztrošenih predmetov v gospodinjstvih rešiti, saj so jim v napoto. Akcija je potekala po sistemu od vrat do vrat, kar je tudi najprimernejši način izvedbe teh storitev. Skupna odlagališča so se v preteklosti sprevrgla v neprimerne črne deponije, s katerimi so bile izredno velike težave. Na teh odlagališčih so namreč odlagali odpadke tudi obrtniki iz svoje dejavnosti pa tudi fizične in pravne osebe iz drugih občin. V akciji smo zbrali skupaj dobrih 1000 m3 odpadkov, ki smo jih deponirali na deponiji komunalnih odpadkov. Največje količine odpadkov smo zbrali v KS Šentrupert 171 m3, na Mirni 130 m3, v Mokronogu 110 m3, na Trebelnem 108 m3 in v Velikem Gabru 97 m3, v ostalih krajevnih skupnostih pa so bile količine pod 90 m3. Celotni stroški izvedene akcije znašajo skupaj dobrih 6,5 mio SIT in gredo v breme izvajalca javne službe v celoti. Po programu in na podlagi obvestil smo akcijo zbiranja nevarnih odpadkov letos izvedli prvič v času od 22. do 24. aprila. Ugotavljamo, da je bil odziv za začetek primeren, saj smo zbrali precejšnje količine pesticidov, odpadnih olj, akumulatorjev in drugih nevarnih snovi, ki smo jih oddali v predelavo oziroma uničenje gospodarskim družbam, ki imajo licenco za ravnanje z nevarnimi odpadki. Tudi ti stroški gredo v celoti v breme izvajalca gospodarske javne službe ravnanja s komunalnimi odpadki in so znašali skupaj približno 650.000.00 SIT. V akcijo čiščenja okolja se je letos vključilo manj društev kot v preteklih letih. Izredno dobro so organizirali čistilno akcijo v KS Dolenja Nemška vas, kar se nam, ki skrbimo za čisto in prijazno okolje, zdi izredno pohvalno. Upamo, da zgledi še vedno vlečejo. KOMUNALA TREBNJE Direktor:Pavel JARC, inž. str. Pričetki ločenega zbiranja komunalnih odpadkov Vlada Republike Slovenije je na podlagi Zakona o varstvu okolja lani sprejela Odredbo o ravnanju z ločeno zbranimi frakcijami pri opravljanju javne službe ravnanja s komunalnimi odpadki. S to odredbo je pred lokalne skupnosti postavila izredno zahtevno nalogo, ki je povezana tudi z velikimi finančnimi sredstvi. Gre za postavitev zbiralnic -ekoloških otokov, na katerih bodo po trije kontejnerji, vanje pa bodo uporabniki odlagali ločene frakcije in sicer: • papir in drobno lepenko, vključno z drobno odpadno embalažo iz papirja ali lepenke, • drobno odpadno embalažo iz stekla in . • drobno odpadno embalažo iz plastike ali sestavljenih materialov. Zbiralnica (ekološki otok) mora biti na območju mesta po ena na vsakih 500 prebivalcev, po vaseh pa v skladu s programom, katerega smo za nekatere KS v naši občini pripravili kot izvajalec te gospo- darske javne službe v Komunali Trebnje. Predvidevamo, da bo potrebno v občini Trebnje postaviti ca. 55 ekoloških otokov. Gre samo za nabavo 165 posod in za minimalno ureditev ekoloških otokov, kar predstavlja skupaj strošek približno 13 mio SIT, ki ga bo morala zagotoviti lokalna skupnost. V izgradnjo -oziroma postavitev ekoloških otokov se je najprej vključila KS Mirna. Uredili so 7 ekoloških otokov, in sicer: 3 na Mirni, po enega pa na Selu, Sevnici, Gomili in v Zabrdju. Občani so ekološke otoke sprejeli z navdušenjem, pri izvajanju službe pa ugotavljamo, da odlagajo na ekoloških otokih predvsem papir, manj pa ostale frakcije. Zgledu KS Mirna je sledila tudi KS Trebnje. Sprejet je bil sklep o postavitvi 11 ekoloških otokov, in sicer: v Trebnjem-pri KZ, pri trafo postaji na Obrtniški ulici, pri trafo postaji na Glavarjevi ulici, pri blokih na Cankarjevi ulici, na Kidričevi pri CIK-u, pri Gasilnem domu, pri gostilni Pavlin, ostali ekološki otoki pa bodo locirani na Vrh-trebnjem, na Repčah, na Grmadi in na Primštalu. Z minimalno ureditvijo ekoloških otokov smo pričeli že v aprilu, akcija ureditve pa bo predvidoma zaključena v maju. KS Trebnje za nekaj lokacij ekoloških otokov še vodi razgovore o služnostni pravici. Po ureditvi bodo na ekološke otoke postavljeni po trije kontejnerji, ki bodo primerno označeni, da bodo občani vanje odlagali ustrezne frakcije. i Stroški ravnanja z ločeno zbranimi frakcijami gredo v breme izvajalca te gospodarske javne službe in morali bi se pokrivati iz cene storitve, delno pa iz iztržka od eventu-elne prodaje zbranih frakcij. In v čem bo prihranek ločenega zbiranja komunalnih odpadkov? Predvsem v tem, da bomo naše okolje z odpadki obremenjevali v manjši meri in da bomo s tem pokazali svojo prijaznost do okolja. KOMUNALA TREBNJE Direktor: Pavel JARC, inž. str. Uresničevanje programa KS Trebnje Komunalno področje: - zaključek izgradnje 1. faze kanalizacije Pristava; - pričetek gradnje 1. faze kanalizacije Cviblje; - pridobivanje projektne dokumentacije za sekundarno kanalizacijo Praproče; - pridobivanje projektne dokumentacije za naselje Studenec. Cestno področje: - asfaltiranje ceste na Repčah; - popravila udarnih jam na ulicah in cestah; - asfaltiranje ekoloških otokov; - ureditev vodnega prepusta pod železniško progo v Starem trgu. Končuje se obnova javne razsvetljave, in sicer ureditev odjemnih mest in menjava poškodovanih ter dotrajanih obuličnih svetilk z varčnejšimi. Trenutno pridobivamo lokacijsko dovoljenje za obnovo mrliške vežice v Trebnjem. Načrtujemo pa še pridobitev gradbenega dovoljenja in izbiro izvajalca gradbenih del. Krajevni praznik in desetletnico mesta Trebnje bomo praznovali 21. junija. Na svečani prireditvi bodo podeljena priznanja KS Trebnje. Mesto Trebnje bo sodelovalo tudi v razvedrilnem programu poletnih oddaj Televizije Slovenija. V poznavanju krajev se bomo 28. julija srečali s Kamnikom. Svet krajevne skupnosti Trebnje SLS iSKD Slovenska ljudska stranka Občinski odbor Trebnje VABIMO VAS NA OKROGLO MIZO, ki bo v ponedeljek, 20. maja, ob 20. uri v veliki predavalnici CIK Trebnje (Kidričeva ulica) Teme okrogle mize: • informacije o predlaganih kvotah za kmetijske pridelke, • subvencije v kmetijstvu v letu 2002, • problematika živilskih pregledov za molznike, • problematika cen veterinarskih storitev (VURS), • izvajanje denacionalizacije. Okrogle mize se bosta udeležila Ciril Smrkolj, direktor Agencije za kmetijske trge in razvoj podeželja, in Franc Potočnik, dipl. ing., sekretar na Ministrstvu za kmetijstvo, prehrano in gozdarstvo! Vljudno vabljeni! Obvestilo Zbiram in odkupujem stare razglednice. Drago Nahtigal, Slakova ulica 36, Trebnje, tel. 30 44607 USTANOVITELJ: Občina Trebnje, Goliev trg 5, Trebnje/IZDAJATELJ: Občina Trebnje, Goiiev trg 5, Trebnje/UREDNIŠKI ODBOR: prof. Ivanka Višček (glavna in odgovorna urednica), Franc Hribar, dipl. ing. Ana Moder, Štefan Pepelnak, Dušan Zakrajšek, ing.Anton Zaletel in prof. Marjan Zupančič/IZDAJATELJSKI SVET: dr. Marjan Pavlin (predsednik), mag. Janez Slak in ing. Alojzij Metelko/Lektorica: prof. Ivanka Višček/Oblikovanje in prelom: Tomograf, Tomo Cesar s.p., Novo mesto/ Tisk: Tiskarstvo Opara, Novo mesto / Naklada: 6000 izvodov, ki se razdelijo brezplačno vsem gospodinjstvom in podjetjem v občini Trebnje. Na podlagi Zakona o DDV (Ur. list št. 89/98) sodi časopis med proizvode, za katere se obračunava DDV po 8,5% stopnji. Lojze Peterle (Nadaljevanje s 1. strani Do 22. aprila 1992 je imel odločilno vlogo pri ustanovitvi samostojne in neodvisne slovenske države. Nekaj časa je bil podpredsednik in zunanji minister v vladi, ki je bila izvoljena leta 1994, nato je zaradi načelnih vzrokov to vlado zapustil. Kljub zahrbtnim napadom iz leve in desne je ostal v politiki, odigral odločilno vlogo pri združitvi SKD in SLS. Zaradi nenačelnosti nove združene stranke jo je zapustil in pristopil k Novi Sloveniji, kjer je bil podpredsednik, sedaj je predsednik sveta stranke. Na vseh dosedanjih volitvah v parlament je bil v volilnem okraju Trebnje izvoljen za poslanca, kar je tudi danes. Vodi tudi odbor DZ za evropske zadeve. 1. Kakšen organ je konvencija o prihodnosti EU, kako je sestavljena in kakšne pristojnosti ima? Konvencijo o prihodnosti Evrope sestavljajo po trije predstavniki držav članic in držav kandidatk (eden po vladni in dva po parlamentarni strani), predstavniki institucij Evropske zveze in trojke predsedujočih držav -skupaj 105 in k temu še 105 namestnikov. Med njimi je več bivših predsednikov vlad, sedanjih ali nekdanjih ministrov - skratka ljudje z močnimi političnimi izkušnjami. Take možganske vaje v Evropi še ni bilo. Konvencija pripravlja podlago za odločanje na naslednji medvladni konferenci, ki bo odločala o bodoči ureditvi Evropske zveze. 2. Kakšne dileme obravnava konvencija? Glavno vprašanje je, kako razdeliti pristojnosti med institucijami Evropske zveze, potem ko bo razširjena. Pogledi na to so še precej različni. Nekateri želijo veliko več skupne (komunitarne) politike, nekateri več medvladnega sodelovanja. Zlasti je veliko predlogov, naj se okrepi skupna zunanja in varnostna politika. Govori se, da morajo imeti večjo vlogo evropski parlament in nacionalni parlamenti. Odločanje naj bo za državljane bolj pregledno in naj imajo pri tem več besede, zato je v razpravi o prihodnosti Evrope državljan tako poudarjen. Nobenega dvoma pa ni, da ostajajo države temelj Evrope in da mora biti ta še naprej posebej pozorna do kulturne in nacionalne različnosti svojih članic. Sicer pa v prvi fazi konvencija “posluša” različna mnenja, potem pa bo skušala priti do soglasja glede končnega predloga. 3. Kako boste zastopali interese kandidakt za vstop v EU? Konvencija se ne ukvarja z vprašanji vstopanja kandidatk v EZ, ampak z vprašanji od vstopa naprej. Tu slovenskim in drugim predstavnikom ne gre za to, da bi se pogajali o pogojih za vstop, ampak želijo uveljaviti svoje poglede, kako naj izgleda v bodoče celotna Evropa in Slovenija oziroma druge države, kandidatke v njej. Mi se moramo v konvenciji obnašati, kot da smo že člani EZ. 4. Kdo je največ pripomogel k Vaši izvolitvi v konvencijo? Največ so pripomogli člani konvencije, ki so vključeni v Evropsko ljudsko stranko, katere članica je Nova Slovenija, pred njo pa je bila že SKD. Najprej me je predlagal slovaški državni sekretar Figi, zatem še češki senator Zieleniec in madžarski poslanec Szajer. Ob Evropski ljudski stranki so me podprli tudi nekateri člani konvencije iz drugih političnih skupin, s katerimi se politično že nekaj časa poznam. Lahko bi rekel, da je k izvolitvi pripomoglo moje minulo delo, predvsem iz prvih let slovenske demokratizacije, ko je bila Slovenija prepoznavna predvsem po krščanki demokraciji, ki je že takrat postavila jasno proevropsko linijo. Kot neznanec v tej kar zahtevni tekmi ne bi imel nobenih možnosti. 5. Kako bo konvencija delovala v Sloveniji? Načeloma člani konvencije niso zavezani vnaprej pripravljenim skupnim stališčem, vendar pri nekaterih vprašanjih že sedaj poskušamo priti do skupnih pogledov in pri tem doslej nismo imeli kakšnih težav. Proti koncu bo seveda potrebno več soglasja. Zelo pomembno pa se mi zdi, da smo v'Sloveniji med prvimi ustanovili civilni forum, ki se ukvarja z istimi vprašanji kot konvencija. Želimo, da bi se teh razprav čim bolj na široko udeležila civilna družba in da bi iz teh razprav lahko črpali ideje, ki jih bomo lahko zastopali v Bruslju. Prvič v zgodovini imajo državljani tako možnost, prvič nas je kdo vprašal, kakšno bodočo Evropo si želimo. 6. Ocenite reakcije na Vašo izvolitev v Sloveniji in v tujini! Velika večina odzivov doma, tudi z leve strani, je bila naklonjena. V mojem uspehu so videli tudi priznanje in možnost za Slovenijo. Nekaj pa je bilo značilne, jedke drže tistih političnih sil, ki še deset let po osamosvojitvi ne prenašajo drugih in drugačnih. To sem vzel bolj za folkloro. V politiki moraš na nizke udarce računati. Iz Evrope in tudi od drugod sem prejel veliko čestitk, začenši od predsednika Evropske komisije Romana Prodija, ki ga nagovarjam, da bi šla malo s kolesom po Dolenjskem. 7. Kot poslanca iz našega volilnega okraja Vas prosimo, da ocenite trenutna politična in druga dogajanja v Sloveniji, saj vemo, da so volitve za predsednika države in lokalne organe pred vrati! V Sloveniji prihaja čas spremembe. Velik del ljudi misli skozi žepe in tam vse bolj zmanjkuje. To pot bodo ljudje gotovo drugače premislili, koga in kaj bodo volili. Jasno je, da se je liberalna politika izpela in marsikje tudi izdivjala. Vlada nas vse bolj zadolžuje, javne blagajne pokajo, inflacija raste, naraščajo nepravične socialne razlike, v državni blagajni je po letu 1996 vsako leto večji primanjkljaj. Ob tem ozka skupina hitro bogati, vse večje število ljudi pa išče socialno pomoč. Grobi liberalizem je šel predaleč. Zgodba o uspehu ne velja za vse, kot ne veljajo za vse enako isti zakoni. Govorim na podlagi uradnih številk in tega, kar mi povedo ljudje v poslanski pisarni v Trebnjem ali v Novem mestu. Demokratičnih reform, ki jih je zaradi gospodarskega, socialnega in političnega zdravja hotela izpeljati Demosova vlada, se ne da več odlašati. Tako danes pišejo strokovnjaki, ki jih ne štejem ravno na desno; Prišlo bo do sprememb, ne zato, ker hočemo v Evropsko zvezo, ampak zato, ker na tak način ne bo šlo več naprej. 8. Kako je z izgradnjo avtoceste na Dolenjskem, predvsem mimo Trebnjega, tudi v luči zadnjih izjav predsednika države in vlade? Zadnjega avtocestnega programa v Državnem zboru nisem podprl. Projekt se zmanjšuje in ustavlja. Ceno še posebej plačuje Dolenjska. S strani pristojnih poslušam že nekaj let iste razlage. Bencinski tolar se poljubno namenja itd. Vladi se nikamor ne mudi s poskusom koncesijskega pridobivanja denarja. To mečkanje Dolenjski, posebej njenim izvoznikom, škoduje (da o zapletanju v občini Trebnje ne govorim). Tudi to vprašanje je povezano z volitvami. Včasih smo že gradili hitreje. Če ne bomo osvežili slovenske politike, bomo šli tudi z infrastrukturo počasi naprej. M. Zupančič Mlada‘^ Slovenija MLADA SLOVENIJA, podmladek Nove Slovenije, je 21. aprila praznoval svoj prvi rojstni dan. Začeli smo drzno, ambiciozno in z jasno vizijo. Ob 10. obletnici slovenske države smo na poseben način obeležili našo samostojnost in tako poudarili, da naša državnost temelji na plebiscitarni odločitvi slovenskega naroda. Aktivno smo se vključili v referendumsko kampanjo o noveli Zakona o zdravljenju neplodnosti in postopkih oploditve z biomedicinsko pomočjo in zmagali ter zahtevali odstop ministra za zdravstvo dr. Kebra. Smo za vključitev Slovenije v Evropsko unijo in zvezo NATO. Podpiramo ukinitev obveznega služenja vojaškega roka in smo za poklicno slovensko vojsko. Od 16. marca 2002 smo zbirali podpise za poklicno vojsko in jih do konca marca zbrali več kot 6.500. Tudi naši podpisi so pripomogli, da je slovenska vlada sprejela sklep, da se 30. junija 2004 ukine splošna vojaška obveznost. Na prvi pomladni dan smo s Socialdemokratsko mladino in Novo Generacijo SLS podpisali dogovor o sodelovanju, ki predvideva projektno sodelovanje pri kampanji za NATO in mladinskih strukturah. Prepričani smo, da smo podpisali zelo dober dogovor, ki bo že v krat- Aktivnosti ZLS v štiriletnem mandatu OS Razvitost družbeno politične skupnosti - občine - sodimo po BDP v celoti na prebivalca ob primerjavi z drugimi DPS, obstoju in razvoju industrije, podjetništva in obrti, kmetijstva, trgovine ter storitvenih dejavnosti. Nadalje moramo [ pri tem upoštevati še i vse družbeno-javne de-' javnosti s področja izo- i braževanja, zdravstva j in socialnega varstva, j komunalnih storitev ter I predvsem zaradi industrije. Na smemo prezreti, kaj o tem menijo v podjetju REVOZ oziroma Centrali Renault. Ne moremo biti zadovoljni z razvojem posameznih območij občine. V prihodnje bo treba skrbeti za bolj skladen razvoj! To naše mnenje potrjuje tendenca za samostojno občino v KS Šentrupert in Mokronog! Omenimo še različen odnos do ekologije. Zakaj naj bi bil občan na Mirni izločen v pravici do subvencije za stroške čiščenja odplak! Če cena ne pokriva dejanskih stroškov, infrastrukture cest, že- ZDRUŽENA USTA morajo biti kriteriji za nadomestilo pri-ii__t-i.i_____________, socialnih demokrtitfn- .__________i ■_______L -____ leznic in telekomuni- manjkljaja enaki za vse občane na Mir- kacij. Danes pa upoštevamo tudi število zaposlenih za delo sposobnih prebivalcev, oziroma število nezaposlenih. Mislimo, da smo vse stranke v svojih programih opredelile razvoj na vseh področjih družbenih in gospodarskih gibanj! Vpliv strank se pretežno odraža v delu občinskega sveta in njegovih organov - komisij in odborov. V primerjavi s pričakovanji, ki so realna, je naš vpliv skromen, vendar aktiven s primernimi rezultati. Vsa dejavnost občine je razvidna iz vsakoletnega ovrednotenega programa preko občinskega proračuna, ki obsega in zajema tudi program dohodkov in odhodkov javnega podjetja Komunala Trebnje in vse proračune krajevnih skupnosti. Kar se tiče gospodarstva - industrije, podjetništva in obrti smo že zadovoljni, da se ohranjajo delovna mesta. V preteklem letu se je to porušilo z ukinitvijo obrata LABOD v Trebnjem. Žal družbenopolitična skupnost nima pristojnosti, da bi vplivala na te procese! Kapital ima pač “svoje” zakonitosti in v prvi vrsti upošteva finančne rezultate in stabilnost s čim večjim dobičkom! Industrija se seli na območja tudi izven države, kjer je delovna sila cenejša. Z nacionalnega stališča verjetno to ni najboljše. Za dobre rezultate dela je potrebna dobra moderna tehnologija. Če te ni mogoče vgraditi, se šele odločimo za premestitev v smeri cenejše delovne sile. V družbenih dejavnostih pa omenimo osnovne šole s prehodom na devetletno šolanje. Čakajo nas investicije v zagotavljanju pogojev za normalen potek pouka! Izven programa bo še nekaj časa ostala in čakala Galerija likovnih samorastnikov. Nič bolje se ne godi Glasbeni šoli! V letu 2001 pa nas je kar dobro zmotila ujma s točo, ki je naredila veliko škode na objektih in kmetijstvu. Zajela je kar precejšnje območje občine. Zelo prizadetih je bilo precej krajevnih skupnosti. Najbolj pa je bila prizadeta osnovna šola na Mirni. Neuporabne so učilnice za razredni pouk. Ponovno bo treba preusmeriti sredstva za obnovo oziroma novogradnjo potrebnih objektov na področju izobraževanja. Omenimo še cestno infrastrukturo. Zelo pomanjkljivo se vzdržuje regionalna cesta Trebnje-Mokronog na odsekih Zvijavnica in Mirna-Mokronog. Tudi cesta Trebnje-Ivančna Gorica je preveč obremenjena, ker se nekateri tovornjakarji izogibajo cestninske postaje DOB. Čimprej je treba definitivno odločati traso avtoceste mimo Trebnjega. Ni mogoče trditi, da je za Trebnje najugodnejša varianta v pobočju. Si znamo predstavljati, kakšen bo ta poseg v pobočje dvakrat po okoli 12 metrov široke avtoceste. Dolenjska pa tudi Bela krajina morata dobiti avtocestno povezavo čimprej, ni, v Trebnjem ali Mokronogu. Sliši se, da se bo izguba pokrivala, ker ni več subvencij iz občinskega proračuna. Če se bo, mora veljati za vse enako. Tudi z delom in razmerami v občinskem svetu ne moremo biti zadovoljni. Vse preveč je proceduralnih zapletov. V štirih letih jih ni bilo mogoče spraviti na minimum. Menimo, da so za tako stanje razlogi na strani skupin svetnikov . posameznih političnih strank, kakor na strani župana. Najbolj pa so se nesoglasja zaostrila ob imenovanju direktorja javnega podjetja Komunala Trebnje! Menimo, da so imeli zadosti časa za razrešitev spora o pristojnosti, kdo imenuje direktorja JP Komunala Trebnje, predno so objavili razpis. Ta vprašanja niso bila pravočasno razrešena. Županov sklep o imenovanju direktorja JP Komunala 9.10.2000 s katerim je določil, da imenovani direktor začne opravljati poslovodno funkcijo že 16.10.2000, ko sklep še ni bil pravnomočen. Kandidati so imeli rok za pritožbo trideset dni. Zapletu bi se dalo izogniti, če bi organ ustanovitelja, tj. Občinski svet imenoval vršilca dolžnosti direktorja, do ureditve vseh spornih vprašanj. Devet članov sveta občine Trebnje je 6.11.2000 predlagalo ministrstvu za notranje zadeve kot pristojnemu organu, da odloči o pristojnosti, kdo imenuje direktorja JP Komunale, OS kot ustanovitelj ali župan. Vlogo je reševal državni sekretar dr. Gregor Virant. Ker je ugotovil, da je vloga pomanjkljiva, je 14.11.2000 z dopisom pozval svetnike, da vlogo dopolnijo v 20 dneh in priložijo sklep OS o predlogu za odločanje, sicer bodo vlogo zavrnili! Dopis je bil naslovljen na Občino Trebnje - člani občinskega sveta, 8210 Trebnje, Goliev trg 5. Ta dopis je obležal v uradu župana, zato ga člani sveta niso dobili in vloge niso mogli dopolniti! Kasneje, 18.12.2000, je državni sekretar poslal urgenco, da dopolnijo vlogo, najkasneje v sedmih dneh. Po preteku tega roka bodo na podlagi drugega odstavka 67. člena Zakona o splošnem upravnem postopku vlogo s sklepom zavrnili. Tudi ta dopis je obležal v uradu župana. Zaradi tega je ministrstvo za notranje zadeve izdalo sklep 0103-3-038-01-102/00-5 dne 171.2001, s katerim je zahtevo članov občinskega sveta občine Trebnje zavrglo. S tem sklepom so bili člani občinskega sveta seznanjeni na seji 31.januarja 2001. Ta dejstva dajejo misliti, zakaj so nesoglasja med nekaterimi skupinami svetnikov političnih strank in županom nadaljujejo.Vsa ta razmerja vsekakor negativno vplivajo na delo in zmanjšujejo kredibilnost OS ter medsebojno zaupanje znotraj sveta. Občani kot volivci pa stvari vidijo po svoje. Njihovo mnenje se bo vsekakor odrazilo na jesenskih volitvah. ZLSD Območna organizacija Trebnje DeSUS Občinski odbor Trebnje v mandatu OS I. Uresničevanje programa DeSUS Trebnje 1998-2002 Glavne usmeritve razvoja občine Trebnje po programu DeSUS so in bodo tudi v bodoče: ohranjanje in razvoj obstoječe industrije, pospeševanje razvoja obrti in podjetništva, hitrejši razvoj kmetijstva in ohranjanje podeželja ter vidnejši razvoj turizma, trgovine in storitev. izpostavili smo nekatere pomembnejše razvojne potrebe v različnili dejavnostih (prehod na devetletno osnovno izobraževanje, obnovo in oživitev kulturnih domov in knjižnic, “Pavlinov hrib”, kritične točke na cesti od Mokronoga do Velikega Gabra-Zvijavnica, železniški prehodi, most preko železnice v Trebnjem; trasa avtoceste, kanalizacijski sistemi, čistilne naprave, pitna voda v vsa gospodinjstva, deponija Globoko, Dom starejših občanov, položaj upokojencev in zdravstvenih zavarovancev ...)" Stranka DeSUS je program uresničevala tako, da se je povezovala z drugimi strankami, na levi ali desni, glede na predstavljeni program do volivcev. Ocenjujemo, da je zaenkrat kljub zapletom na nekaterih področjih smer delovanja Občine Trebnje pravilna. Namreč letni proračuni in aktivnosti občine podpirajo zgoraj omenjene osnovne razvojne usmeritve. Večino programa in danih pobud je stranka uspela uveljaviti in smo glede na dva svetnika z doseženim relativno zadovoljni. II. Izvajanje zastavljenih ciljev po dejavnostih Za področje gospodarstva je bilo sprejetih ali je v pripravi več pomembnih prostorskih aktov, brez katerih se v prostoru ne more ničesar dogajati (industrijska cona, obrtna cona, infrastruktura, stanovanjska gradnja...). Vsako leto so bila v proračunu namenjena sredstva in aktivnosti za obrt in podjetništvo, kmetijstvo in ohranjanje podeželja, turizem ...). Na področju družbenih dejavnosti najbolj izstopa vzpostavljanje prostorskih pogojev za devetletno osnovno šolo z izgradnjo OS VELIKI GABER in pričetkom del na OŠ MIRNA (tudi zaradi naravnih nesreč). Zaradi tega so izpadle potrebe OŠ Trebnje, OŠ Šentrupert in Glasbene šole Trebnje. DeSUS se zavzema za čimprejšnjo ureditev celotnega področja izobraževanja. Kulturni domovi in knjižnice se obnavljajo s sodelovanjem občine in krajevnih skupnosti. Razrešila se je prostorska problematika za godbo, ne pa tudi prostori za Galerijo likovnih samorastnikov. Svetla točka je dokončanje Doma starejših občanov v Trebnjem in že načrtovana njegova razširitev. Zelo pomembno interesno področje stranke DeSUS je zdravstvo. Podpiramo vsa prizadevanja za izboljšanje prostorskih pogojev za bolnike in zaposlene, nabavo sodobne opreme in se zavedamo zelo perečega problema parkirnih prostorov. “Pavlinov hrib” se “fizično” ni premaknil, so se pa uredila pravna razmerja med občino in GPG Grosuplje. Upamo na nadaljevanje gradnje z drugim investitorjem. Sprejet ni bil zazidalni načrt za center Trebnjega, čeprav bi se s popravki lahko. S tem je bil zavrt hitrejši razvoj centra mesta. Cestno in komunalno področje je izjemno široko in zahtevno in posebej tu ne gre brez sodelovanja krajevnih skupnosti. V “Zvijavnici” so bile “pokrpane" luknje in izdeluje se načrt za ureditev trase (bile so predstavljene variante), prenovljen je bil most preko železnice v.Trebnjem, žal v enakih merah kot stari. Stranka DESUS je nad tem izrazila veliko nezadovoljstvo. Veseli smo bili ureditve prehoda preko železnice v Šentlovrencu ... Eden pomembnejših dosežkov je bila asfaltna ureditev ceste Petra Pavla Glavarja od Gomile do Rodin. Problematika avtoceste je rešena delno. Sprejet je bil lokacijski načrt za avtocesto Bič-Korenitka, nismo pa razrešili poteka avtoceste mimo Trebnjega. V občini smo enotni, da se mora avtocesta speljati po pobočju. Na komunalnem področju je bilo načrtovanih več pomembnih nalog po posameznih krajih občine. Kanalizacijski sistemi in čistilne naprave se gradijo postopno zaradi finančne zahtevnosti. Za zelo velik dosežek lahko štejemo večletni projekt Deponije Globoko, ki je v zaključni fazi izgradnje. Tu izpostavljamo tudi izgradnjo zahtevnih projektov oskrbe z vodo kot vodovod Grm-Rihpovec, Zaloka, Hom, bazen Mirna je dobil vodo iz reke Mirne ... Posebej na vodovodu Grm-Rihpovec so naši člani vložili veliko operativnega in organizacijskega dela. V cenovni politiki in delovanju Komunale Trebnje ni bilo doseženo soglasje. Zaradi različnih dogodkov se je povečalo nezaupanje večine svetnikov do Komunale. III. Delovanje lokalne samouprave Delovanje lokalne samouprave še ni dokončano, manjkajo pokrajine. Težnje po novih občinah kažejo na relativno neurejenost področja. Večinoma je občinam naloženih več obveznosti kot virov zanje. Poudarimo naj, da so občine v zelo različnih izhodiščnih razvojnih položajih. Za občino Trebnje je najbolj očiten primer zagotavljanje prostorskih pogojev za devetletko. Zelo potrebna investicijska sredstva za cestno, komunalno in drugo infrastrukturo so se morala usmeriti v izgradnjo osnovnih šol zaradi sprememb v izobraževanju, ki jih je uvedla država ... Trebanjske izkušnje z zapleti pri delovanju občinskega sveta, župana in drugih organov Občine Trebnje so pokazale, da imajo največjo moč proceduralne pristojnosti, namesto da bi se ukvarjali z vsebinskimi problemi, katerih ni malo. Stranka DeSUS podpira vsebinsko utemeljena in zakonita delovanja pristojnih organov Občine Trebnje. DeSUS Občinski odbor Trebnje Oglasi v Glasilu občanov 041/779 197, elektronska pošta: tomograf@siol.net N.Si Nova Slovenija Krščanska ljudska stranka Na zadnjih volitvah v občinski svet so volivci v veliki meri podprli program takratnih slovenskih krščanskih demokratov. V OS je bilo tako izvoljenih 5 svetnikov iz vrst SKD. Zaradi znanih dogodkov leta 2000 smo vsi svetniki prestopili v NOVO SLOVENIJO. Kljub temu smo ostali zvesti svojim volivcem in po svojih najboljših močeh poskušali uresničevati program, s katerim smo nastopili na volitvah pred štirimi leti. Svetniška skupina je aktivno sodelovala na vseh sejah OS, v številnih odborih in komisijah, dajala koristne predloge in zavračala škodljive in nekoristne. Veliko naših kem obrodil prve pozitivne rezultate in uravnotežil trenutno precej v levo nagnjen mladinski politični prostor. Vseskozi si prizadevamo za enakomeren regionalni razvoj in opozarjamo na preveliko centralizacijo. Prav zato ima Mlada Slovenija po vsej Sloveniji številne regijske odbore, ki se vključujejo v delo na lokalnem nivoju. Regijski odbor Vzhodne Dolenjske (vzhodrHdotenjska@mladasloveraja.org) pokriva občine Novo mesto, Trebnje, Dolenjske Toplice, Šentjernej, Škocjan Mirno Peč in Žužemberk. Vse, ki vas zanima delo v mladinski politični organizaciji, lepo vabimo, da se nam pridružite. REGIJSKI ODBOR VZHODNA DOLENJSKA dobrih predlogov žal ni bilo realiziranih, ker za to pri županu in vodstvu občinske uprave ni bilo posluha. Pri svojem delovanju si že vrsto let prizadevamo za enakomeren razvoj občine: To nam je uspelo predvsem tako, da smo si prizadevali za pravičnejšo razporeditev sredstev med krajevne skupnosti ter jim z našo podporo v občinskem proračunu zagotovili dodatna sredstva za njihove razvojne projekte. Podpirali in predlagali ali se zanje zavzemali v OS smo vrsto projektov s področja izgradnje vodovodnega sistema - Rihpovec in rekonstrukcije osnovnih cestnih povezav v občini ter izboljšanje cestne infrastrukture na območjih, kjer je bila v slabem stanju, oziroma je ni bilo. Tako so bili na naš predlog ali z našo pomočjo dograjeni cestni odseki med Dobrničem in Mirno Pečjo, od Rodin mimo Lanšpreža, v letošnjem letu pa bo asfaltiran odsek ceste med Žužemberkom in Bičem. Podpirali smo spremembe prostorskih aktov za pripravo obrtnih in industrijskih con ter zazidalnih načrtov, tako da bi s tem omogočili hitrejši in lažji razvoj te panoge v naši občini. Dokazali smo, da je dom starejših občanov možno zgraditi z državnimi sredstvi, brez samoprispevka. Že v mandatnem obdobju 1994-1998 smo zastavili projekt izgradnje mrliških vežic v občini in ga bomo končali v letošnjem letu, z izjemo trebanjske vežice, ki jo bodo začeli, tudi z našo podporo, graditi že v letu 2002. Svetniška skupina je ostro nasprotovala trošenju denarja za nepotrebne zadeve, za t.i. “promocijo" občine, bogato reprezentanco in nepotrebne investicije občinske uprave. Na področju družbenih dejavnosti smo si prizadeva- li za sprejem meril za razdelitev sredstev na področju kulture, športa, sociale in uspeli. Podprli smo obnovo in izgradnjo šol v Velikem Gabru in na Mirni. Še posebej smo se zavzemali za obnovo kulturnih domov v Šentrupertu in Šentlovrencu ter nadaljevali s podporo projektom obnove objektov kulturne dediščine ter ohranitve.ljudskih običajev. Iz nam nerazumljivih razlogov se je ustavil načrt izgradnje objekta glasbene šole, galerije in prostorov za godbo. Na kmetijskem področju se nikoli nismo in se nikoli ne bomo strinjali z delitvijo sredstev samo peščici kmetom, ampak vsem, predvsem pa malim kmetom. V okviru pospeševanja kmetijstva smo podpirali direktno sofinanciranje programov, v katere je vključena večina kmetov, in za sofinanciranje veterinarskih storitev. Nismo uspeli s spremembo pravilnika in meril za razdelitev sredstev na področju kmetijstva v naši občini. Vseskozi si prizadevamo za ureditev razmer v Komunali Trebnje, njeno posodobitev, tako da bi postala bolj prijazna do občanov. Mislimo, da bi v vodstvu Komunale moralo priti do sprememb, saj sedanje vodstvo Komunale ne sprejema sodobnih načinov razmišljanja urejanja komunalnih storitev. Naši svetniki so odločno nasprotovali zahtevam vodstva Komunale in občinske uprave po velikih povečanjih cen komunalnih storitev, tudi za več kot 50 %. Pri izračunu cene odvoza smeti smo si prizadevali, da bi se cena obračunavala po dejanski količini odpadkov, ki nastanejo v določenem gospodinjstvu. To se trenutno še ne izvaja, vendar upamo, da bo v bodoče Komunala pri odvozu tehtala odpadke. S tem bi dosegli manjšo obremenitev okolja pa tudi množičnejše ločeno zbiranje odpadkov. Le to se v občini Trebnje uvaja prepočasi. Najbolj smo razočarani nad izgradnjo stanovanjskih objektov, saj v zadnjih desetih letih v naši občini niso zgradili niti enega stanovanjskega bloka. Programa v celoti nismo mogli uresničiti. Glavni razlog za to je nenehno spreminjanje zakonodaje o lokalni samoupravi, kar omogoča samovoljo in blokade sveta s strani župana in občinske uprave, kar se še zmeraj dogaja v Trebnjem. Za odnos med OS in županom velja značilna, skoraj popolna nekooperativnost. Kljub temu da župan nima večine v občinskem svetu, bi moral najti skupni jezik s svetom, vendar do tega še nikoli ni prišlo. Na eni strani zaradi osebnostnih lastnosti župana, na drugi strani pa zaradi pomanjkanja politične kulture. Župan številne predloge občinskih svetnikov, ki so drugačni od politike župana in njegove stranke, sploh noče dati na glasovanje. Seje OS, ki jih sklicuje župan, so neredne. Menimo, da bi seje OS morale biti vsak mesec. Tako ne bi prihajalo do časovnih stisk in bi se določenim problemom lahko bolje posvetili. Pogrešamo modernejše videnje občine, ki naj bi omogočalo hitro in strokovno reševanje vlog občanov in pravnih oseb. Nova Slovenija Svetniška skupina in občinski odbor Trebnje Dopisujte v Glasilo občanov Ocena o delovanju župana, stranke, oziroma občinskega sveta Z ozirom na program stranke lahko rečemo, da so uspehi v tem obdobju relativno majhni. Vzrokov za neučinkovito delovanje je več: od različnih interesov svetnikov, nesoglasij z županom in velikim vplivom države na določena področja delovanja. Naša stranka se je v svojem programu zavzemala za stabilno gospodarsko rast, za pravno državo in varnost državljanov na vseh področjih, za višjo kakovost življenja, zlasti za tiste skupine občanov, ki so nezaposleni, invalide in starostnike. Naš cilj je bil izboljšanje položaja delavcev in mladih za njihovo izobraževanje, možnost zaposlovanja in ustvarjanje samostojnega življenja. Še posebno smo se zavzemali za razvoj kmetijstva, za ohranjenost poseljenosti podeželja in skladnejši regionalni razvoj, s ciljem, da bo naše kmetijstvo pred vstopom v evropske integracije čim bolj pripravljeno in enakopravno.Pri predlogih za občinske proračune smo vedno zahtevali, da so sredstva za kmetijstvo bistveno večja, ker se zavedamo, da naše kmetijstvo ni pripravljeno na vstop v Evropsko unijo. Naši zahtevki so bili nekajkrat višji, kakor so bili sprejeti na občinski ravni. Opozarjali smo, da so v sosednjih občinah procentualno namenjali bistveno več sredstev za razvoj in obstoj kmetijstva, kot naša občina, kljub temu da je kmetijstvo pomembna panoga v občini. V programu smo predstavili reformo državne uprave, predvsem poenostavitev nekaterih upravnih postopkov, za odločanje na enem mestu (gradbene zadeve), za znižanje upravnih taks, za zadeve, ki so pomembne za ljudi. V tem obdobju je bilo končanih relativno malo programov, še največ je bilo narejeno na komunalnem področju: izgradnja vodovoda Rihpovec in v zvezi s tem obnova primarnega voda Trebnje - Lukovek, izgradnja mrliških vežic, posodobitev in rekonstrukcija lokalnih cest in krajevnih poti. Izgradnja mosta preko železniške proge v Trebnjem je po našem mnenju zgrešena investicija, ker ni odpravila ozkega grla v cestnem prometu. Za izboljšanje voznih razmer se je. zavzemal celotni občinski svet z županom, vendar na državni ravni brezuspešno. Rekonstrukcija državne ceste Trebnje - Mirna Peč mimo tovarne Trimo je slaba (preozka). Na to rekonstrukcijo občinski svetniki niso imeli nobenega vpliva. Najpomembnejši objekt, ki pa še ni v izvajanju, je dokončanje trase avtoceste mimo Trebnjega. Pri tem objektu bomo morali biti vsi svetniki enotni pri uveljavitvi naših zahtevkov, da nam bo avtocesta v korist in da ne bo vplivala na kvaliteto bivanja občanov. Izredno smo podpirali rekonstrukcijo Osnovne šole Veliki Gaber in obnovo osnovne šole v Mirni. Na nepravilnosti so svetniki naše stranke večkrat opozarjali s svetniškimi pobudami in vprašanji. Po mnenju stranke je potrebno spremeniti zakon o lokalni samoupravi, tako, da župana izvoli svet občine. V obstoječem zakonu je župan izvoljen neposredno. V občini Trebnje je župan iz stranke, ki nima večine v občinskem svetu, zaradi takšne strukture je delo občinskega sveta kot župana otež-kočeno. Najbolj očiten primer neusklajenega delovanja med občinskim svetom in županom je imenovanje direktorja Komunale Trebnje. Dejanja ob imenovanju direktorja niso v čast županu. Prepričani smo, da si takšnega početja naši volilci niso zaslužili, oziroma želeli. Svetniki ljudske stranke opozarjamo, da je zakon o lokalni samoupravi, glede na delitve finančnih sredstev nepravilen. Vsa občinska sredstva se zbirajo na ravni države, samo del teh sredstev dobi občina za svoje potrebe. Za spremembe bi bilo potrebno vložiti veliko naporov poslancev vseh strank našega območja. Zavedamo se, da bo spremembe težko doseči, kajti v parlamentu smo slabo zastopani. Kljub temu smo prepričani, da bi se z dobro voljo vseh občinskih svetnikov in župana dalo uskladiti interese za razvoj občine Trebnje in skupaj delati za dobrobit vseh občanov. Predsednik in vodja svetniške skupine Alojzij Metelko, univ. dipl.ing. SLS -SKD Slovenska ljudska stranka Javni poziv za oddajo vlog za sofinanciranje vzdrževanja turističnih poti v občini Trebnje Skladno s sprejetim Pravilnikom o sofinanciranju vzdrževanja turističnih poti v občini Trebnje (Ur. 1. RS, št. 31/01), občina Trebnje poziva vse uprav-ljalce turističnih poti, da v tridesetih dneh po tej objavi oddajo vlogo na občinsko upravo Občine Trebnje, Goliev trg 5. Vloga naj zajema naslednje podatke: - kratko predstavitev upravljalca turistične poti - poročilo o vzdrževanju turistične poti v preteklem letu - predvideno vzdrževanje v tekočem letu - število oseb, ki bodo pri vzdrževanju sodelovale - finančno konstrukcijo vzdrževanja v tekočem letu, ki je skladna z vsebinsko konstrukcijo. Glede na razpoložljiva proračunska sredstva za ta namen in na podlagi prejetih vlog bo predlog o višini dodeljenih, sredstev pripravila tričlanska komisija, imenovana s strani župana občine Trebnje. Občinska uprava Občine Trebnje Oddelek za gospodarstvo 11. tradicionalnega srečanja gasilcev ob praznovanju sv. Florijana se je na Račjem selu 5. maja udeležilo 21 prostovoljnih gasilskih društev naše občine. Praznični marec pri gasilkah V Prostovoljnem gasilskem društvu Vrhtrebnje je letos gasilska mladina tega društva z mentorico Slavko Cesar pripravila že tretje leto zapored kulturni program v tamkajšnjem gasilskem domu, ki mu prisluhnejo mamice, babice, tete, nekateri gasilci pa poskrbijo, da niso prazne mize v drugem delu srečanja, da se še vse skupaj nekaj časa zadržijo v prijetnem klepetu in prazničnem vzdušju. Tudi v Prostovoljnem gasilskem društvu Lukovek se je mladina odločila, da pripravi za svoje mame, babice in tete praznovanje z bogatim kul- turnim programom in tudi s pogostitvijo, da niso takoj odšle domov. Pri Gasilski zvezi Trebnje deluje Komisija za članice gasilke, ki je v svoj delovni program vključila tudi marčevske praznike s prazničnim srečanjem, ki je potekalo v soboto zvečer, 23. marca, v dvorani trebanjskega gasilskega doma, kjer so se zbrale gasilke prostovoljnih gasilskih društev Gasilske zveze Trebnje z namenom, da prisluhnejo kulturnemu programu in se v nadaljevanju večera še malo razvedrijo v družbi stanovskih prijateljic. Hladi člani PGD Vrhtrebnje z mentorico Slavko Cesar. 90 - letnica Antonije Mali 23. aprila je v raztreseni vasici Vrh pri Trebelnem praznovala svoj 90. rojstni dan Antonija MALI, ki je najstarejša krajanka na območju KORK Trebelno. Ob tej priložnosti smo jo obiskale s čestitko in lepimi željami sekretarka OZRK Trebnje Majda Miklič, predsednica KORK Trebelno Breda Mervar in aktivistka KORK Cvetka Mejak. Slavljenki smo izročile šopek in darilo. V prijetnem klepetu smo izvedele marsikaj lepega, pa tudi bridkega iz njenega življenja. B. Mervar Kristina Kovačič - 97 let Ob praznovanju 97. rojstnega dne smo obiskali najstarejšo krajanko v Mokronogu - Kristino KOVAČIČ, roj. Vrščaj iz Martinje vasi. Njen delavnik je bil razpet med delom na kmetiji, gospodinjskimi opravili in skrbi za moža ter 3 sinove. Že 20 let je vdova. Z dobroto, ljubeznijo in skromnostjo ter lepim zgledom ni nikoli skoparila. Zato danes njeni sinovi lepo skrbijo, da njihova mama ni nikoli sama in ji lepšajo dneve. V spominih se rada vrača v mladostna leta. Tople čestitke in veliko zdravja smo ji izrekle predstavnice KORK Mokronog in OZRK Trebnje ter DU Mokronog. C. Dvornik Pa je bila ohcet v Dečji vasi pri Trebnjem. Pred 50 leti sta se vzela Ivanka Bartolj iz Dečje vasi in Jože Bevec iz Brezovice pri Trebelnem in se naselila na Dolenji Dobravi. Petdeset let je dolga doba. V tem času sta veliko dosegla in naredila za družino, sorodnike, prijatelje, za vaško in tudi za vso skupnost. Predvsem pa za svoje tri otroke in vnuke. Oče Jože ni skrbel le za dom, prek trideset let je skrbel za podružnično cerkev sv. Ane na Gradišču. Pri tem mu je pomagala tudi Ivanka, in to tako, kot znajo le žene. Pomagati sočloveku, staremu in osamljenemu sta imela za nekaj samoumevnega. In zdaj so jima ob jubileju ganjeno vračali vsi, ki ju imajo radi. Ne samo najbližji, tudi vaščani so nanju ponosni. Iz njune hiše je pogosto zadonela pesem. Kamor je Jože prišel, tam so se kmalu oglasili ubrani glasovi. Marsikatera gospodinja pa si je oddahnila, ko je zvedela, da je Ivana prevzela kuhanje za ohcet. Pravzaprav sta velikokrat delala kot ekipa: Ivana je kuhala, Jože pa je skrbel za zabavo na ohceti in držal družbo pokonci. Trije otroci so dobili lepo doto -ljubezen, njuno skromnost in potrpežljivost pa kalijo naprej in jo prenašajo na svoje otroke. Pravzaprav smo ponosni nanju vsi: tisti, ki ju le bežno poznajo, predvsem pa tisti, ki ju imamo zelo radi - in teh je res veliko. To smo videli v župnijski cerkvi v Trebnjem 16. februarja, ko sta v krogu domačih, sorodnikov in prijateljev potrdila svojo odločitev za skupno življenje. Bog vaju živi! IM. Podobnih jubilejev je v naši občini najbrž precej. Zato vas ob tej priložnosti uredništvo vabi, da o vaših jubilantih napišete kratek zapis, ki ga bomo objavili v našem glasilu. Tekmovanje gasilske mladine v Mokronogu V soboto, na Florijanovo (zavetnik gasilcev), je v organizaciji Gasilske zveze Trebnje potekalo mladinsko občinsko gasilsko tekmovanje, katerega gostitelj je bilo PGD Mokronog, ki letos beleži 120 let delovanja.Tekmovanja se je udeležilo kar 39 ekip iz dvajsetih prostovoljnih gasilskih društev naše zveze, ki so ga z budnim oče- som spremljali gasilski sodniki domače zveze in iz Gasilske zveze Ivančna Gorica. V kategoriji pionirjev je tekmovalo 17 ekip, od katerih so se na_prva tri mesta uvrstili PGD Štatenberk, Občine in Velika Loka, pri pionirkah PGD Štatenberk, Občine in Trebelno. Pri mladincih je sodelovalo 16 ekip, pokale za prva tri mesta so odnesli v društvene vitrine PGD Velika Strmica, Mokronog I. in Štatenberk, pri mladinkah pa Štatenberk, Lukovek in Dobrnič. Člansko gasilsko tekmovanje V nedeljo, 2. junija, bo Gasilska zveza Trebnje organizirala še občinsko tekmovanje članov, članic in veteranov. Za člane in članice bo tekmovanje potekalo v obliki avtoreliya z začetno točko v Šentrupertu, v PGD Sveti Križ in Sveti Rok z zaključkom v PGD Mokronog, kjer bodo tekmovalne točke izvajali tudi gasilski veterani. Gasilke na obisku pri gasilkah v Sečovljah Na posvetih gasilk v Dobrni, ki jih vsako leto organizira Gasilska zveza Slovenije, so se stkali prijateljski odnosi in naveze, ki so bila tudi povod za obisk pri sečoveljskih gasilkah v soboto, 27. aprila. Srečanja so se udeležile članice komisije in še nekatere referentke iz prostovoljnih gasilskih društev naše zveze. Za naše srečanje so pripravile zelo pester program, ki pa ga je deževno vreme nekoliko okrnilo. Kljub temu smo se imele lepo, uživale smo v njihovem gostoljubju, ki ga jim bomo skušale vrniti v septembru, ko jim bomo pokazale lepote in zanimivosti naših krajev. V Domu starejših občanov Trebnje živimo z našimi stanovalci Dom starejših občanov Trebnje je dom s kapaciteto 136 postelj in z veseljem povzemamo trditev večine naših stanovalcev, da se resnično počutijo “doma”, saj je to pogosta izjava, ko se vračajo iz bolnišnic. Vsi zaposleni se trudimo razumeti posameznika, poskušamo biti naravnani k dobremu. Trudimo se zadovoljevati tako fizične kot psihične in socialne potrebe, skušamo slediti željam in si prizadevamo, da bi se stanovalci počutili sprejete, spoštovane. Dobra fizioterapija, aktivnosti delovne terapije prav gotovo pripomorejo k boljši kvaliteti bivanja v našem zavodu in zadovoljni smo, kadar je zadovoljstvo izraženo s strani naših uporabnikov, morda celo svojcev in se pozitiven rezultat odraža tudi v psihofizičnem stanju oskrbovanca. Delo v hiši popestrijo fantje, ki služijo civilno vojsko, njihovo delo je zelo raznoliko, imamo jih pravzaprav povsod: na recepciji, v kuhinji, v domskem bifeju, na oddelku zdravstvene nege. Ravno v tem času smo pričeli z uvajanjem druženja stanovalcev v manjših skupinah, na kar smo še posebej ponosni in hkrati hvaležni vsem sodelavcem, tako zunanjim kot zaposlenim, da so se bili pripravljeni izobraziti in s tem prevzeti dodatne naloge in odgovornost v zvezi z vodenjem skupin, kar prinaša novo zadovoljstvo med naše stanovalce in omogoča nek nov - drugačen način druženja. Tudi notranjo podobo doma počasi, a vztrajno spreminjamo, vse z namenom, da dosežemo čimbolj udobno namestitev in dobro počutje stanovalcev. Z delno preureditvijo ene od enot prvega nadstropja (ki še ni v celoti dobila prave podobe) in z reorganizacijo dela smo sledili sodobnim dognanjem gerontopsi- hiatrije in tako poskrbeli za nekatere naše stanovalce z drugačnimi - specifičnimi potrebami oz. drugačno obravnavo; imamo t.i. oddelek za dementne stanovalce s poudarkom, da to ni zaklenjen prostor - ravno nasprotno; na tem oddelku je zelo živahno v smislu odvijanja različnih aktivnosti. Stanovalci se v te aktivnosti vključujejo glede na svoje sposobnosti, osebje je večji del dneva stalno prisotno - z njimi. Povpraševanje po nastanitvi v našem domu je veliko, na kar kaže tudi veliko število vlog. Narašča zanimanje za sprejem med domačini, kar je še posebej razveseljivo, saj je to potrditev, da se je predstava o življenju v domu spremenila. Z obiskom pri nas lahko sami spoznate utrip življenja znotraj naših zidov - vrata doma so vam odprta. Dom starejših občanov Trebnje poleg svoje redne dejavnosti, nudi zunanjim uporabnikom še nekatere druge storitve: dostava kosil na dom (tudi dietnih), storitve kuhinje (peka peciva, tort, priprava narezkov, raznih plošč), dnevno varstvo, začasne namestitve. Načrtujete dopust ali kakšno drugo daljšo odsotnost? Planiranega ne morete izpeljati, ker ste se obvezali skrbeti za svojega bližnjega (mamo,očeta-). Morda vam lahko pomagamo mi, da poskrbimo za vašega bližnjega tako, da ga sprejmemo v oskrbo za čas vaše odsotnosti ali zagotovimo pomoč v njegovem domačem okolju. Za vse informacije smo vam na voljo na telefonski številki 07 3462 100. Dom starejših občanov Trebnje Od kraja do kraja 11. aprila v Trebnjem in 6. maja v Šentrupertu so se nas dotikale pesmi Ivana Gregorčiča. Njegov rokopis sanj, izpisan v zbirki Si slišal pesem? so poleg pesnika prvič razbirali dr. Matjaž Kmecl, Bariča Smole in Polona Tratar (ob Ravelu v izvedbi pianista Zoltana Petra), drugič pa Tone Pavček, Jože Zupan in Janja Jerovšek (ob flavti Kristine Gregorčič, ki jo je spremljala pianistka Damjana Zupan). Svet je lahko zgoščen v piki (ali pesniški zbirki), pa se nam skozi pesniško govorico kaže kot brezbrežen, ob vsakem branju nov, poln teže, a breztežen, zato je vsaka od predstavitev bila drugačna in svojska. Da je žlahtno ustvarjanje doma tudi pri nas, je dokazal predvsem pesnik s svojim delom, oba osrednja gosta z osvetlitvijo njegovega dela, pa tudi številno občinstvo. Ko so bile pesmi brane v Šentrupertu, je pesnik Tone Pavček v prvi vrsti v brado polglasno mrmral: “Ta je dobra!” Ko mojster da tako priznanje drugemu mojstru, povsem zagotovo vemo, da se ob prebiranju Gregorčičevih pesmi nismo motili, ko se nam je zazdelo, da je na nas kapnilo nekaj daljav z lastovičjih kril. Na to naše kratko polje Bariča Smole, Janez Gregorčič in Matjaž Kmecl (Foto M. Kapus ) od kraja do kraja je bila posajena Pesem. Morda velja podčrtati, kar je posebej poudaril tudi dr. Kmecl, da je tej setvi bilo priča mnogo ljudi. To kaže, da v tem razsutem času v naših krajih ne vlada le mrtvica, pa tudi, da njihovega utripa ne narekuje zgolj tisto, kar se ima za veliko in pomembno. Da so tu tudi ljudje, ki iztegnejo dlan, ko jim je podarjeno zrelo poletje, bogastvo za drobiž ali zgolj za dobronameren korak po nasipu iz školjčnih blestivk. Bariča Smole 8. maja, na svetovni dan Rdečega križa se tudi v Sloveniji pričenja TEDEN RK, ki traja vse do 15. maja. V naši občini v 17 krajevnih organizacijah, na šolah in na občinskem sedežu potekajo različne aktivnosti prostovoljcev in prostovoljk RKS z namenom, da naše delo občani čim bolje spoznajo. Dogodki, kisov preteklih mesecih pretresli naše nacionalno društvo, so vse, ki sodelujemo pri uresničevanju humanitarnega poslanstva, postavili pred do sedaj najtežjo preizkušnjo in najzahtevnejšo nalogo: povrniti ugled naši organizaciji, povrniti zaupanje prostovoljcev, krvodajalcev in naših donatorjev in seveda, povrniti zaupanje ljudi. Upamo, da se bodo napake vodstva RKS odpravile in da bomo lahko nadaljevali po poti humanitarnega poslanstva, zaradi česar smo nastali in na Slovenskem delujemo že 136 let. Ob tej priložnosti se iskreno zahvaljujemo številnim prostovoljkam in prostovoljcem, ki namenjajo svoj prosti čas in znanje za uresničevanje naših programov, krvodajalkam in krvodajalcem, darovalcem denarne ali materialne pomoči in drugim, ki predano pomagajo in so tudi v prihodnje pripravljeni sodelovati pri realizaciji naših ciljev. Hvala tudi vam, ki verjamete v naše delo, ki zaupate vodstvu v občini in prostovoljcem na terenu. Majda Miklič Sekretarka OZRK Prebujanje lepotice V Društvu Speča lepotica je včlanjenih že okrog 400 članov, ki se zanima za nadaljnjo obnovo speče lepotice. Aprila je dr. Marin povabil na grad vse, ki so kakorkoli pripomogli k obnovi gradu. Na sprejemu je ga. Ljuba Jenče zapela nekaj starodavnih kolednic, gostje pa so si lahko ogledali grad in prisluhnili nadaljnjim načrtom obnove gradu. D.Z. Ali vaše vozniško dovoljenje še velja? Precejšnjemu številu voznikov, ki so v prvih letih po osamosvojitvi Slovenije zamenjali vozniška dovoljenja, se izteka veljavnost listine. V skladu z Zakonom o varnosti cestnega prometa pa vožnja z neveljavnim vozniškim dovoljenjem pomeni prekršek, za katerega je predpisana denarna kazen najmanj 90.000,00 tolarjev in 3 do 5 kazenskih točk ali zaporna kazen in 3 do 5 kazenskih točk. Zato Upravna enota Trebnje poziva vse imetnike slovenskih vozniških dovoljenj, da pri upravni enoti, kjer imajo prijavljeno stalno prebivališče, pravočasno vložijo zahtevek za podaljšanje njegove veljavnosti. Vozniki lahko vložijo zahtevek pred potekom veljavnosti, vendar ne več kot 30 dni prej, lahko pa tudi po poteku veljavnosti, vendar je do podaljšanja listina neveljavna in ne dovoljuje vožnje motornega vozila. Upravna enota Trebnje Praznovanje sv. Jurija. V nedeljo, 21. aprila, je v Dobrniču potekalo praznovanje praznika sv. Jurija, ki je bil vojak, poznan po tem, da je na konju s sulico premagal zmaja in iz njegovih krempljev rešil deklico. V povorki je sodelovalo preko trideset kon-jerejcev iz Dobrniča, Trebnjega, Hudej, Mirne Peči, Žužemberka in ostalih krajev. Vse prisotne je pozdravil predsednik Konjerejskega društva Trebnje, ki v letošnjem letu stopa v peto leto svojega delovanja, g. župnik pa je blagoslovil živali. Za prijetnejše praznovanje so poskrbele članice Društva podeželskih žena iz Dobrniča, ki so ob tej priložnosti pripravile razstavo dobrot iz domačih peči, s katerimi so pogostile prisotne. Ker imamo v trebanjski občini dve cerkvi sv. Jurija, so se dogovorili, da je žegnanje z enotedenskim zamikom, oz. da se konjerejci eno leto dobijo v Lukovku, drugo pa v Dobrniču. Tako je bilo teden kasneje, 28. aprila, žegnanje pa v Lukovku. Konjerejsko društvo Trebnje Območni pevski reviji Območni pevski reviji v organizaciji Mešani pevski zbor Kres Čatež in zboro- li reviji in predlagali tudi zbore, ki pre-Javnega sklada RS za kulturne dejavnos- vodka Katja Jarm, Mešani pevski zbor segajo območno stopnjo kvalitete, da ti Območne izpostave Trebnje sta izz- upokojencev KUD Svoboda Mirna pod sodelujejo na koncertu medobmočne veneli 18. in 19. maja. vodstvom Valerije Rančigaj, Mešani pe- revije. Otroški pevski zbor OŠ dr. Pavla Lunačka Šentrupert pod vodstvom zborovodke Nataše Brcar (Foto: M. Kapus) f* ■ 1 1 M te i BIjiHhHk W.' ■ mSŠmlM iHM r l Otroški pevski zbor OŠ Trebnje z zborovodko Jožico Stanič (Foto: M. Kapus) Četrtkovo popoldne 18. aprila je bilo zelo lepo popoldne ob pesmi otroških in mladinskih pevskih zborov v telovadnici OŠ dr. Pavla Lunačka Šentrupert ob številnih poslušalcih, kjer se je predstavilo 8 zborov od najmlajših pevcev -vrtčevskih do osnovnošolcev in celo srednješolcev. V petek zvečer je v trebanjskem kulturnem domu prav tako številna množica poslušalcev prisluhnila odraslim zborom iz občine Trebnje, ki jih je nagovoril tudi g. Igor Teršar, v.d. direktorja Javnega sklada RS za kulturne dejavnosti. Na reviji je sodelovalo kar enajst zborov in sicer: moški pevski zbor Zagriški fantje KUD Marija Kmetova Šentlovrenc z vodjo Ladom Stoparjem, Mešani pevski zbor KUD Zlata jesen Trebnje z zborovodko Katarino Makor, Vinogradniško turistično društvo Trebelno vabi na praznik Sv. Urbana, zavetnika vinogradnikov, vinske trte in vina, s kratkim kulturnim programom, na Urbanovo, v soboto, 25. maja, ob 13. uri pri kapelici Sv. Urbana v Vinskem Vrhu, v krajevni skupnosti Trebelno. Program praznika: - posaditev potomke najstarejše trte na svetu - blagoslov obnove 300 let stare kapelice Sv. Urbana - otvoritev Urbanove pohodne poti Pričakujemo cvičkovo princeso, kralja cvička in Valvasorjevo konjenico! Vabimo vinogradniška in konjerejska društva, vinogradnike, konjenike, pohodnike, romarje. Vljudno vabljeni! vski zbor Strune KUD Marija Kmetova Šentlovrenc z zborovodko Katjo Jarm (letos prvič na reviji), moški pevski zbor Vinogradniki Šentrupert pod vodstvom zborovodje Venčeslava Zadravca, Moški pevski zbor Emil Adamič Mokronog pod vodstvom Staneta Pečka, ženski pevski zbor Nov korak KUD Marija Kmetova Šentlovrenc z zborovodko Klementino Zupančič, ki so se letos prvič udeležile pevske revije, ženski pevski zbor KUD Svoboda Mirna z zborovodjem Stanetom Pečkom, Trebanjski oktet z umetniškim vodjem Janezom Gostišo in Oktet Lipa Trebnje z umetniškim vodjem Tonetom Strmoletom. ’ Strokovni spremljevalci so spremlja- Od otroških zborov bosta na me-dobomočni otroški reviji v Novem mestu 15. maja našo občino zastopala otroški pevski zbor OŠ dr. Pavla Lunačka Šentrupert pod vodstvom zborovodke Nataše Brcar in otroški pevski zbor OŠ Trebnje z zborovodko Jožico Stanič. Mladinski pevski zbor OŠ Trebnje se je z zborovodko Tatjano Mihelčič Gregorčič predstavil na medobmočni reviji mladinskih pevskih zborov 9. maja v Črnomlju, na koncertih medobmočne revije odraslih pevskih zborov Dolenjske, Bele krajine in Posavja 17. in 18. maja pa bodo iz naše občine sodelovali Oktet Lipa Trebnje, Ženski pevski zbor Svoboda z Mirne in Trebanjski oktet. Glasbena šola Trebnje obvešča starše in učence, da bo PREIZKUS GLASBENIH SPOSOBNOSTI za vpis v Glasbeno šolo Trebnje za šolsko leto 2002/2003 v petek, 31. maja 2002, od 16. do 18. ure v prostorih glasbene šole (Kidričeva 11). Vse podrobnejše informacije dobite v tajništvu Glasbene šole - telefon: 07 / 30 - 44 - 162. Kino Trebnje PETEK 17/5-02 20.00 MARLENE NEDELJA 19/5-02 17.00 (biografska drama) PETEK 24/5-02 20.00 IZVIRNI GREH NEDELJA 26/5-02 17.00 (erotični triler) PETEK 31/5-02 20.00 ŠELESTENJE NEDELJA 2/6-02 17.00 (drama) PETEK 31/5-02 20.00 VARUH MEJE NEDELJA 2/6-02 17.00 (kriminalka) PETEK 7/6-02 20.00 VSILJIVCI NEDELJA 9/6-02 17.00 /srhljivka/ PETEK 14/6-02 20.00 MISIJA KLEOPATARA NEDELJA 16/6-02 17.00 (družinska komedija) Otroški abonma ČETRTEK, 13. junija 2002, ob 17. uri v kulturnem domu Trebnje ČAROBNA HIŠICA (Gledališče JOL1 MOLI Ljubljana) NOVO!!! NOVO!!! NOVO!!! 07/ 33 71 420 in 041/ 514 233 POGREBNA SLUŽBA NOVAK, Sonja NOVAK s.p. Gubčeva cesta, 8230 Mokronog, pr.: Novo mesto, Aškerčeva 7 Kmetijska zadruga Trebnje ™ o Prodajalne repromaterlala: PC Stari trg Trebnje - tel. 3481 526, PC Mokronog - tel. 3498 163, Mirna - tel. 3435 120, Šentrupert - tel. 3435 139, Dobrnič - tel. 3482 170, Velika Loka -tel. 3488 150, Veliki Gaber - tel 3488 140. Žužemberk - tel. 3087 039, Vrtni center - tel. 3481 525, Tekstil-tel. 3481 515. Skladišče krompirja Šentlovrenc - 3048 611. Ponudba vetja Jv 3088 445, SP Hinje - tel. 3043902. nje - tel. 3481 528, PC Mokronog-tel. 3498 ntrupert - tel. 3435 13( 429, SP Žužemberk - tel. 3087 007, SP Ajdj MATERIAL ZA ., SILIRANJE! pP Folija SILOTTTE (Belgija) TIP 500 Folija SILOTTTE (Belgija) TIP 500 zelena Folija SILOTTTE (Belgija) TIP 750 bela Mreža POLYWRAP (Belgija) 2000 /123 Pollpropllenako vezivo tip 700 SP Velika Loka^tel. 07, SP Ajdovec/tel. O' kos 11.690.00 11.790.00 14.490.00 24.170.00 kos kos kos Barvni televizor 51 cm VSE IZDELKE GORENJE PRODAJAMO NA KREDIT V poslovalnici Stari trg velika Izbira koles: VVHEELER, MERIDA, TREK, FUJI... Pečena puranja šunka V VRTNEM CENTRU: - v torek 14.05.2002 od 12.00 do 14.00 ure, - v sredo 29.05.2002 od 9.00 do 11.00 ure -Inv sredo 12.06.2002 od 9.00 do 11.00 ure, bo v Vrinem centru, v zvezi z vzgojo rastlin, svetoval c_ SLAVKO ZGONC c o \ Akcijske cene veljajo Jo razprodaje zalog. Nekatere slike so simbolne. Pridržujemo si pravico do napaI 'V* o do napiikpt^Uhi vlaknine, ker predstavlja prebava surove vlaknine dodaten napor za živali. Molznicam moramo v obroku zagotoviti dovolj kakovostnih beljakovin. V poletnem obroku za govedo je običajno dovolj beljakovin, vendar so te v vampu močno razgradljive, torej manj kakovostne. Zato priporočamo, da je v obroku vsaj nekaj beljakovin, ki so v vampu manj razgradljive in imajo ugoden vpliv na vsebnost beljakovin v mleku. Take beljakovine so v sojinih tropinah. V poletnem obdobju dajemo kravam molznicam mineralno vitaminske mešanice, kajti potrebe po mineralih so povečane. Mineralne mešanice naj bi vsebovale več kali- Majice s kratkimi rokavi in POSEBEN KOTIČEK SAMO ZA MLADE kjer je... ...POSEBNA PONUDBA: Majice brez rokavov od 1.200 SIT naprej, majice s kratkimi rokavi od 1.500 SIT naprej... Tanki poletni puloverji in majice brez rokavov znamke Nexo. Izdelki so v različnih barvah, najboljše kakovosti ter seveda ugodni - za ceno enega dobite dva izdelka. Poleg tega lahko izbirate še med puloverji po 2.500 SIT, kozmetiko, raznimi darili... Odprto vsak delavnik od 8 ure do 19 ure in ob sobotah od 8 ure do 13 ure. Vljudno vabljeni! ja' in natrija. Del natrija lahko nudimo kravam v obliki natrijevega bikarbonata, ki nam v tem obdobju preprečuje tudi zakisanje vampa. Zakisanje vampa pri kravah molznicah je pogost pojav. Z večjo količino koncentratov v obroku se nevarnost zakisanja vampa še poveča. To se pogosteje dogaja pri kravah z višjo mlečnostjo. Glede vitaminov je potrebno omeniti niacin. Za krmljenje krav z visoko mlečnostjo uporabljajmo vsaj v poletnem obdobju mineralno vitaminske mešanice, ki vsebujejo niacin. Molznici z visoko mlečnostjo dajemo do 6 g niacina na dan. Stane Bevc, dipl.ing. KSS Novo mesto Ob jubileju 25- letnici podjetja nudimo za vse izpušne sisteme 10% popust Delovni čas servisa: od ponedeljka do petka od 8.00 do 12.00 ure in od 13.00 do 17.00 ure sobota od 8.00 do 12.00 ure Avto Ob potoku 10, 8000 Novo mesto tel.: 07/33 46 111,33 46 112, fax: 07/33 46 113 e-mail: avtogalant@sint.net Krmljenje krav v poletnem obdobju V poletnih mesecih se govedo slabo počuti zaradi visokih temperatur. Kmetijska Najugodnejše tem-svptnva I na perature za govedo svetova maso med 0 in 2o"c. služba Večja odstopanja Slovenije od te temperature --------------so za živali neugodne in imajo velik vpliv na njihovo prirejo. Na splošno imamo v hlevih premalo oken in večina rejcev drži hleve čez vse leto preveč zaprte. Mnogi hlevi nimajo urejenega zračenja, zato je v hlevih vedno previsoka temperatura, slab zrak, nevzdržen smrad in prah. V poletnih mesecih se vse to še poslabša in poleg vsega tega dobimo v hlev še mrčes. Posledice takega stanja se pri govedu kažejo najprej v zmanjšani ješčnosti in povečani potrebi po pitju vode. Krave se slinijo, pospešeno dihajo in imajo povečano telesno temperaturo. Mleka je manj, povečano je število somatskih celic v mleku, znižana je vsebnost lakto- ze in vsebnost beljakovin v mleku. Pogosto se javljajo tudi plodnostne motnje. Slabša kakovost mleka nam niža ceno mleka, zato moramo storiti vse, da te pojave vsaj omilimo, če jih že ne moremo popolnoma preprečiti. V hlevu naj bo vedno obešen toplomer, kajti naša čutila glede temperature nas pogosto varajo. Poleti si prizadevamo, da je hlev čim hladnejši in čim bolj zračen. Pomembno je, da se hlev ohladi vsaj v nočnih urah. Zato priporočamo, da v hlevu odprete vsa okna in vsa vrata. V hlevu naj se izmenja čim več zraka. Svež zrak vstopa tako skozi okna in vrata in izstopa skozi zračnike ali reže v strehi. Če je v govejih hlevih urejen sistem zračenja, ventilatorjev ni treba. V hlevu mora biti vedno tako dober zrak, da ne čutite, da ste v hlevu. Podnevi lahko hlev hladimo le v primeru, če imamo dovolj vode. Vodne razpršilce lahko namestimo na strehe pri hlevih brez betonskih plošč in občasno pršimo po strehi. Lahko pa uredimo tuširanje krav na krmilnem hodniku tako, da odpira- mo vodo ročno ali s pomočjo časovnega releja. V poletnem obdobju skušamo tudi s prehrano omiliti učinke visokih temperatur. Če govedo pasemo, potem poskrbimo, da je na pašniku vedno dovolj pitne vode in vsaj nekaj sence. Za živali, ki jih držimo v hlevu in spuščamo na pašo, je primerna nočna paša in paša ob večernih in jutranjih urah. Ob največji vročini naj bodo živali v hlevu. Če nimamo urejene paše, pri-■ poročamo, da govedu omogočite izpust. Prostor naj bo obdan z listavci, tako da nudi poleti senco, pozimi pa kljub temu omogoča ogrevanje na soncu. Za krmo v poletnem času so primernejše manj suhe silaže. Bolj suhe silaže se ob visokih temperaturah segrevajo in kvarijo. Uživanje kakor koli pokvarjene silaže povzroča najmanj povečano število somatskih celic v mleku, ali pa še kaj hujšega. Živali morajo imeti vedno na voljo pitno vodo. Napajalniki morajo biti čisti in delovati brezhibno. Če krmimo v hlevu svežo travo je priporočljivo, da kosimo dvakrat dnevno. Sveže trave ne smemo imeti na kupih, ker se nam zelo hitro segreje. Tudi silaža naj bo vedno sveža. Govedu nudimo krmo v več obrokih in to krmo najboljše kakovosti. Krmimo več koncentratov in manj krme, ki vsebuje veliko surove V zaselku Slevec v severovzhodnem delu raztresenega naselja Hom, na valovitem ozkem razglednem grebenu, ki se dviga nad Leskovo, Sladičevo in Artovš-ko dolino in s katerega je lep pogled na bližnjo srednjeveško cerkev sv. Duha na Obvestilo nosilcem kmetijskih gospodarstev Vse nosilce kmetijskih na čitljivo in ima vse po- gospodarstev obveščamo, da je zadnji rok za oddajo zbirnih vlog (za pridobitev subvencij) 24. maj 2002. (do 31. maja 2002, sredstva se zmanjšajo za 5%). Zbirne vloge je potrebno prinesti na sedež Kmetijske svetovalne službe, kjer pristojni kmetijski svetovalec podpiše kontrolni list in s tem potrdi, da je vloga izpolnje- trebne priloge, pomagali pa vam bomo tudi pri izpolnjevanju potrebnih obrazcev. Ker je v zadnjih dneh pred iztekom roka pričakovati gnečo, vas pozivamo, da zgoraj omenjeno kontrolo opravite čimprej. Delovni čas: od 7.30 do 15. ure, vsak delovni dan v tednu! Kmetijska svetovalna služba - izpostava Trebnje Strojni krožek - Temenica Mirna, Temeniška pot Trebnje tel. 30 44 512 (od 19. do 21. ure), GSM 041 795 974 Cenik nekaterih del, ki jih izvajajo člani SK: - baliranje okroglih bal: - 2.100 SIT za 1,36 m3 - 2.300 SIT za 1,5 m3 - 1.000 SIT za baliranje slame - obrezovanje parkljev: - od 1.400 do 1.500SIT/ glavo - baliranje kvadratne bale: 50 SIT/ kos za balo s prostornino cca 0,2 m3 -siliranje trave s samohodnim silokombajnom: do2 ha površine 13.000 SIT/ha; nad 2 ha površine 11.000 SIT/ha Vihru, stoji stara Livkova domačija. Na podlagi doslej znanih arhivskih virov je domačija stala že v drugi polovici 18. stoletja, sedanjo zasnovo pa je dobila po letu 1826. Tedaj se kot lastnik domačije omenja Anton Livk. Za njim so se na domačiji zamenjale štiri generacije Livkovih. Domačijo, ki obsega približno 26 hektarjev, od leta 1971 uspešno vodi in z njo gospodari Janez Livk. Sedanjo domačijo sestavljajo delno podkletena pritlična, iz kamna zgrajena kmečka hiša, delno leseno, delno zidano vrh-hlevno gospodarsko poslopje, toplar in zidanica. V okviru domačije obiskovalca najbolj pritegne zidanica. Zasnovana je kot pritlična dvoprostorna stavba, ki je z zahodno in severno stranico delno vkopana v breg. Zgrajena je iz kamna in je ometana. Njeno pritličje sestavljata dva prostora: lopa (prešnica) in klet. Dostop v lopo je iz južne strani, kjer zidanica nima stene. Iz nje pa je vhod v vinsko klet. Zidanica ima simetrično dvokapnico, ki je krita s salonitkami. Do okoli 1975 je imela zidanica še dvokapno slamnato streho s slemenom, ki je bil na obeh koncih zaključen na čop. V lopi sta se do danes ohranili dve preši na kamen. Starejša ob zahodni steni je bila izdelana leta 1908. Mlajša, ki stoji ob vzhodni steni pa je bila izdelana 1950. V kleti je v celoti ohranjena vinogradniška oprema. Na podstrešju, do katerega je dostop po klančini z opornim zi- ' Spoštovani svojci umrlih! Človek v svojem življenju ne sme biti nikoli sam. Se posebno ne, ob tako težki preizkušnji kot je smrt bližnjega. Ker se zavedamo pomena zadnjega slovesa, vam želimo glede na dolgoletne izkušnje ponuditi profesionalno uslugo. Na voljo smo vam, ne glede na dan ali uro. dom, ima lastnik shranjeno staro kmečko orodje in različne naprave, ki so jih Livkovi v preteklosti uporabljali na svoji domačiji. Kdaj natančno je bila zidanica zgrajena, do sedaj ni bilo možno ugotoviti. Na podlagi primerjalnih analiz, dokumentov iz družinskega arhiva Livkovih in ustnega izročila lahko sklepamo, da je bila zgrajena v prvi ali drugi polovici 19. stoletja, vsekakor pa po letu 1826, saj ni vrisana v fran-ciscejskem katastru. Glede na različne načine gradnje domnevamo. da je prvotna zidanica obsegala samo vinsko klet in je bila ob koncu_19. stoletja dozidana v obsegu današnje lope. V začetku je bil v eno od sten lope vgrajen prislonjen kozolec. Posamezni deli omenjenega kozolca so še danes vidni, saj so vzidani v enem izmed obodnih zidov lope. Livkovi so prislonjen kozolec odstranili in na njegovem mestu do konca pozidali lopo, potem ko so v njeni neposredni bližini postavili leta 1911 toplar. To domnevo potrjuje tudi v lopi ohranjena preša z letnico 1908, ki so jo dali izdelati za tedaj novo lopo. Sedanjo podobo s salonitno kritino je zidanica dobila-okoli 1975, ko ji je sedanji gospodar zamenjal staro slamnato streho. Livkova zidanica predstavlja tip pritlične, dvoprostorne zidanice s kletjo in prešnico, ki je zelo razširjen na šen-truperških vinogradniških goricah. Dvoprostorna zasnova zidanic v tem delu Dolenjske je povezana z uporabo lesenih preš na kamen, ki so jih na obravnavanem območju začeli v večji meri uporabljati od okoli 1850 dalje. Po času nastanka sodi med najstarejše še ohranjene zidanice na goricah okrog Šentruperta. V njeni notranjščini je v veliki meri še ohranjena stara vinogradniška oprema (staro leseno vinogradniško posodje, naprave in orodja), ki pričajo o nekdanjem načinu predelave grozdja v mošt in o tradicionalnem načinu kletarjenja. Gradbeno razvojno predstavlja pomemben člen v razvoju zidanic na Dolenjskem. Gre za poseben tip zidanice, katere zasnova odkriva, kako se je zidanica kot gospodarska stavba razvijala od preproste enoprostorne vinske kleti do dvoprostorne zidanice z vinsko kletjo in prešnico in je kot taka nepogrešljiv člen v razumevanju razvoja in tipologije vinskih kleti v tem delu Dolenjske. Zaradi omenjenih spomeniško varstvenih lastnosti je bila zidanica pred kratkim razglašena za etnološki spomenik lokalnega pomena. Lastnik želi v sodelovanju s strokovnjaki Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije Območna enota Novo mesto zidanico obnoviti in jo še naprej uporabljati v vinogradniške namene. V njenem podstrešju namerava urediti zbirko starega kmečkega in vinogradniškega orodja, ki se je do danes ohranilo na domačiji. Obnovljeno zidanico bi bilo smiselno uvrstiti v program, ki bi se skladal s turistično in gostinsko ponudbo Šentruperta z okolico. Ker vodi mimo Livkove domačije pohodniška Steklasova pot, bi jo bilo potrebno vključiti tudi v njen program kot dodatno turistično zanimivost. Konservator ZVKDS Območna enota Novomesto Dušan Štepec, univ. dipl. etnolog in kult. antropolog ter prof. umet. zgod. Trgovina »SLONČEK« koricfr Triletna Sonja Jaki, ki obiskuje vrtec Čebelica v Šentrupertu, je narisala pomladne cvetice, ki se skrivajo med zelenimi travami (mentorica Elizabeta Koračin). Naš sponzor Štefan Pepelnak pa bo risbico okviril, zato se Sonja lahko skupaj s starši oglasi na Obrtniški 39 vsak delovni dan od (8. do 12. ure in od 14. do 18. ure, ob sobotah pa od 9. do 12. ure), ali ga pokličite na GSM 041/040 725 948. A agradna križanka Izmed 237 prispelih križank, na katerih je bilo zapisano geslo VSE ZA ŠOLO IN PISARNO V KNJIGARNI PINGO, so dobitniki vrednostnega bona: 1. Dragica Bobnar, Šmaver 41, 8211 Dobrnič 2. Dejana Erjavec, Dol. Nemška vas 8, 8210 Trebnje 3. Pavel Papež, Jelševec 15, 8231 Trebelno Nagrajencem čestitamo! Po pošti bodo prejeli bogat vrednostni bon, enako tudi sestavljalec križanke, ki ga bodo lahko vnovčili v trebanjski papirnici Pingo, kjer so na voljo vse šolske in pisarniške potrebščine, pa tudi pester darilni program. Za reševalce tokratne križanke pa je pripravilo prijetno presenečenje Vrtnarstvo Cvelbar, ki se ponaša z dolgoletnimi izkušnjami in zadovoljnimi strankami. Pri njih lahko dobite okenske in balkonske rastline, sadike trajnic in drugih okrasnih rastlin, torej bodo tudi izžrebani gotovo našli kaj zase ali pa za bližnje. Geslo majske križanke pošljite do 3. junija na naš naslov: Glasilo občanov, Goliev trg 5, 8210 Trebnje iV« vzorno urejeni kmetiji Pust na Hudejah so učence tudi pogostili. Ekološki dan V soboto, 6. aprila, je na OŠ Trebnje potekal dan malo drugače kot običajno. Izvedli smo ekološki dan. Na predmetni stopnji je delo potekalo v 26 delavnicah. Rdeča nit vseh delavnic je bilo spoznavanje, ustvarjanje in raziskovanje s poudarkom na ekološki tematiki. Skupna tema delavnic za učence 5. razreda je bila PREHRANA. Učenci so obiskali sodob- no kmetijo na Blatu in ekološko kmetijo na Kozjaku. V kuharski delavnici so pripravili več vrst zdravega kruha in peciva, v angleški delavnici so “napolnili” hladilnik zdrave prehrane. Spoznali so zanimivosti iz življenja čebel in njihov pomen v okolju. Ena skupina je obiskala ribnik na Blatu, kjer so jih ribiči med drugim seznanili tudi s svojimi prizadevanjem za čistejše okolje. Učenci 6. razreda so izdelali zanimive izdelke iz odpadnih materialov, spoznali pomen rekreacije v zdravem okolju in poskrbeli za rastline , ki krasijo prostore šole. O VODI tako in drugače se je govorilo v delavnicah za učence 7. razreda: vodni ekosistemi v občini in njihova izraba, o vodi po angleško, izraba vodne energije, izdelava košev za dežnike, vodni detektiv, življenje v vodi in poraba vode v gospodinjstvu. Učenci 8. razreda so se pomerili v kvizu z ekološko vsebino, polepšali okolico šole, iskali urejene in neurejene kotičke našega mesta, obiskali podjetje Surovina. Učenci-novinarji so utrip šole zabeležili na papir in filmski trak. Namen tega dneva je bil, da vsi skupaj začutimo, da smo tudi mi del narave in lahko s svojim obnašanjem poskrbimo za prijetno okolje. T.N. OBIŠČITE VRTNARSTVO CVELBAR URESNIČE- VANJE NEČESA ŽELEZOVA RUDA STROKOV- NJAK DOLOČEN ODMEREK MAMILA ŽENSKO IME VISOKOKA- LORIČNI PREMOG INSTRUMEN- TALNA SKLADBA TONE ŽELJKO ELEMENT OKRAJŠAVA ROMAN URBAJS ROMAN LESJAK ŠPANSKA LETALSKA DRUŽBA IZDELOVA- LEC KALUPOV OBLIKOVA- LEC OKRASKOV AVSTRALSKI PEVEC JASON ALOJZ ROGEU POSVETNI UČENJAK V ARABIJI AVSTRALSKA PALMA RAČUNALNI- ŠKI PROGRAM SLAST JAPONSKI PISATEU HARUO RADIO- AKTIVEN ELEMENT MOŠTVO OJSTRŠEK TOMAŽ IVAN PIRNAT ŠPANIJI POŠTNA TISKOVINA ZA PISANJE ZRNATA POUŠČINA OMLAČEN ZIDNA OBLOGA DALMATIN. Ž. IME 21.ČRKA JANEZ ZAJC EDO TOMIČ ANTON TRSTENJAK TELEVIZIJA SKUPINA ŠTIRIH OTOČKOV V PACIFIKU TERITORI- LNA OBRAMBA ŠVICARSKI PISATEU ZVIŠAN TON E PLOŠČINSKA MERA CELOVŠKI KLUB VRSZA ŽITA OLGA TOMIČ OGLAŠUJTE V GLASILU TENIŠKI LOPAR BRAZILSKI PESNIK TOVARNA NA MIRNI OTOK V JADRANU ŽVEPLO KRILO RIMSKE KONJENICE VRSTA ŽITA CESTNI ...NEK ZMAGA PRI ŠAHU MIKRO ELEMENT RTV ŠPANIJI SLOVENŠČINA V TUJEM JEZIKU IZDELOVA- LEC PREPROG NEKOVINA SELEN Geslo križanke Na vrtu smo že postorili, zato tokrat predstavljamo dve sobni rastlini. Kalanhoja je cvetoča lončnica, ki spada v družino debelolistovk. Domovina kalanhoje je Madagaskar, cveti pa v kratkih dneh, kar pomeni, da jo lahko pripravimo k cvetenju z umetnim podaljševanjem noči. Tako tudi vzgajajo kalanhoje, da jih lahko kupimo skozi celo leto. Imeti mora rahlo vlažno zemljo, preveč mokrote pa lahko povzroči gnilobo. Redno jo dognojujemo. Zahteva svetlo mesto in pozimi vsaj 15°C. Stare rastline pomladimo tako, da vzgojimo mlade rastline z vršnimi ali listnimi potaknjenci. Guzmanija spada v družino ananasovk. Potrebuje toploto in veliko svetlobe, vendar ne žgočega sonca (npr. vzhodna okna), Zalivati jo moramo z mehko in mlačno vodo. Redno jo tudi dognojujemo. Po cvetenju se oblikujejo obrastki, ki jih pri dolžini 15cm odrežemo z delom korenin matične rastline in jih posadimo v zemljo. Tako vzgojimo mlado rastlino. Stane Cvelbar Dejavnost Centra za socialno delo Trebnje (Nadaljevanje iz prejšnje številke) NEMATERIALNE OBLIKE DELOVANJA Centra za socialno delo so povezane z družinskimi razmerji in pomenijo predvsem zaščito najbolj ranljivih članov družin, za usmerjanje otrok s posebnimi potrebami, delo z mladostniki, obravnavanimi v kazenskem postopku in v zvezi z izvrševanjem kazenskih sankcij in drugimi. Od nematerialnih oblik javnih pooblastil naj navedemo predvsem naslednje: - sodelovanje V POSTOPKU RAZVEZE zakonske zveze ali izvenzakonske skupnosti (svetovalni razgovor pred razvezo, oblikovanje mnenja o zaupanju otrok, urejanje stikov po razvezi zakonske zveze ali prenehanju izvenzakonske skupnosti), - ZAŠČITA OTROK, ki so v družini ogroženi (spremljanje njihovega življenja v družinah), - izvajanje ukrepov v primeru ugotovitve zlorab in nasilja do otrok z ODVZEMOM otrok in namestitvi v REJNIŠTVO, - namestitvi v ustanovo zaradi urejanja vedenja in osebnosti, - SKRBNIŠTVO nad otroki, ki so brez staršev, oz. za katere starši ne skrbijo, ter za odrasle, ki jim je odvzeta opravilna sposobnost, oz. so postavljeni pod skrbništvo iz drugačnih razlogov, - POSVOJITVE otrok, - USMERJANJE otrok s posebnimi potrebami, - izvajanje POMOČI MLADOSTNIKU v okviru kazenskega postopka ter izvajanje vzgojnih ukrepov, - sodelovanje v procesu predkazenske, kazenske in pokazenske OBRAVNAVE ODRASLIH OSEB Na tem področju je bilo stalnih oblik varstva (stalno skrbništvo otrok in mladostnikov, rejništvo, izvajanje vzgojnih ukrepov strožjega nadzorstva in preživnin) v lanskem letu deležnih nekaj manj kot 500 posameznikov in družin ter skoraj prav toliko zaradi enkratnih obravnav (svetovalni razgovori, urejanje stikov, skrbništva za poseben primer, začasna skrbništva, obravnava mladostnikov pred sodiščem, sodelovanje pri izvajanju drugih vzgojnih ukrepov in obravnavi odraslih oseb pred sodiščem itd.) Direktorica Centra za socialno delo Trebnje __________________________________Anica Miklič, dipl, soc, delavka 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 n 12 13 14 15 16 17 18 19 20 21 I-------------------- I Ime in priimek: Naslov:.............. i____________________ n J Med najboljšimi v državi Sezona zimskih smučarskih športov je pri kraju. Sedaj se računa in ocenjuje uspešnost klubov in posameznih tekmovalcev v pretekli sezoni. Zato so v Mengšu organizirali prisrčno slovesnost, na kateri so razglasili najboljše posameznike in klube v točkovanju za slovenski pokal 2001/02 v smučarskih skokih in nordijski kombinaciji. V imenu bronaste olimpijske ekipe so se skakalnemu naraščaju predstavili zvezni trener Matjaž Zupan ter uspešna skakalca Primož Peterka in Peter Žonta, ki so mladim navdušencem položili na srce, naj vztrajajo v skokih, obenem pa naj ne pozabijo na šolo. Med velikimi klubi se je pojavilo tudi majhno, vendar uspešno, Smučarsko društvo Zabrdje, največ po zaslugi štirinajstletne Maje Vtič in enajstletne Eve Logar, ki sta v svojih kategorijah dosegli odličen uspeh. Maja Vtič je bila v absolutni kategoriji najboljša (torej prva!), med mladinkami do 16 let pa je zasedla 3. mesto.V kategoriji deklic do 14 let je bila Maja Vtič druga, Eva Logar pa tretja. V kategoriji deklic do 12 let je Eva na drugem mestu v državi, Smučarsko društvo Zabrdje je v kategoriji tekmovalk zasedlo 2. mesto. Jakob Agnlč s.p. Majcnova ulica 1, Trebnje Tel. In faks: 07/ 34-61-680 Tel.: 07/34-61-681 Odprto: od 7 do 18: ure Sobota: od 7 do 12. ure Nudimo vam ves fasadni material: Jub, Rofix, Baumit, i kot tudi material za pleskarje, avtoličarje in parketarje V mešalnici avtobarv pa vam pripravimo in napolnimo barvni spray. Na zalogi ostalo blago po konkurenčnih cenah. Pridite in se prepričajte! Le barvanje s pravo barvo je prava r# Naši mladi tekmovalci, levo Maja, desno Eva, v dražbi »bronastega« smučarskega skakalca Petra Žonte. V pokalnem absolutnem prvenstvu Slovenje se je SD Zabrdje uvrstilo na visoko 13. mesto. Delavci SD in vsi tekmovalci zaslužijo veliko pohvalo. D.Z. lik Trimo Trebnje osvojil 4. mesto V zadnjem krogu je članska ekipa gostovala v Ljubljani in izgubila z novim državnim prvakom RD PRULE 67 s 25:18. Ekipa je tako po slabšem prvem delu sezone na koncu zasedla odlično 4. mesto in si s tem verjetno zagotovila nastop v Evropskem pokalu EHF. Vrstni red po končanem prvenstvu: 1. Prule 67 41 točk, 2.Pivo-varna Laško 41, 3. Gorenje 29,4. Trimo 26,5. Pevent 26 ... Omenimo še, da je trener članske ekipe Niko Markovič postal tudi selektor državne reprezentance, kar je posebno priznanje tudi za naš klub. Čestitamo in mu želimo veliko uspeha pri delu v klubu in v reprezentanci. Končano je tudi tekmovanje v 1. državni ligi za mladince, kjer je RK TRIMO TREBNJE četrtič zapored osvojil 3. mesto. Končuje se tudi redni del prvenstva kadetske ekipe, ki si je krog pred koncem z zmago proti Pivovarni Laško že zagotovila 1. mesto v polfinalni skupini “B” in se uvrstila na finalni turnir, kjer se bodo borili za naslov državnega prvaka. Turnir bo 18. in 19. maja, najverjetneje v Škofji Loki. Alojz Radelj Na prvenstvu regije so Trebanjke osvojile drugo, tretje in peto mesto. Na sliki (z leve proti desni); Alenka Miklavčič/Milena Veber (2), Cvetka Lamut/Martina Žvab (1) in Alojzija Kožar/Anica Barbo (3). Prva dva para bosta nastopila na državnem prvenstvu. Foto: N.G. Izlet na Kum V soboto, 23.03.2002, smo šli s planinskim krožkom na Kum. Iz Trebnjega smo se z avtobusom odpeljali do vasi Podkum. Pot nas je vodila po asfaltni cesti in nato po gozdni poti. Videli smo zvončke, kronce in še veliko drugih rastlin. Med potjo nas je presenetil sneg in mraz. Končno smo prišli na vrh Kuma. Videli smo oddajnik. V koči smo pojedli svoje sendviče in popili sok. Otroci smo se šli ven igrat. Najbolj nam je bila všeč gugalnica. Z dobro voljo smo se vrnili do avtobusa, čeprav je padal sneg. Pohod na Kum nam bo ostal v lepem spominu. Žiga Falkner Moto Hub KAMERAD Moto klub KAMERAD je bil ustanovljen na ustanovnem zboru v začetku februarja 2002. Tako smo ekipa motoristov iz tega dela Dolenjske udejanili željo in ustanovili svoj klub motoristov, tekmovalcev in ljubiteljev moto športa. Klub je osnovan na trdnih temeljih demokracije, kjer vsak član predstavlja točno določen del celote. Naloge in cilji, ki smo si jih zadali, so v prvi vrsti druženje in razvijanje prijateljstva, kameradstva, z enako skrbnostjo pa tudi razvijanje moto športa. Povezuje nas ljubezen do motorjev in veselje do svojevrstnega načina preživljanja časa ter svobode življenja. Znak, ki ga nosimo člani moto kluba KAMERAD, je enostaven in zgovoren, enodelen in predstavlja bit kluba. Sedež kluba je v Trebnjem, člani izhajamo predvsem iz okolice Trebnjega, nekaj pa nas je tudi od drugod. Prostorsko nismo omejeni in smo odprti za vse predloge. Struktura motorjev je raznolika, tako imamo v naših vrstah od chopperjev do šport, sport-tour-ing in naked motociklov. Letošnji program kluba je usmerjen predvsem v organiziranje in izvedbe skupnih voženj v obliki turističnih voženj po Sloveniji in tujini. Vožnje bodo imele cilj ogleda raznih avto-moto prireditev in tekmovanj ter oglede naravnih, kulturnih in zgodovinskih znamenitosti. Tudi varna vožnja na jeklenih konjičkih nam ni tuja in jo želimo z izkušnjami prenašati na začetnike in nove člane. V prihodnje želimo tako organizirati in izvesti razna srečanja z namenom povezovanja ter izmenjav izkušenj med motoristi ter hkrati predstaviti moto šport širši populaciji. Več informacij dobite, če pokličete predsednika kluba Mirka Jarca na tel.št. 031 380721 /e-mail: mirko.jarc@telekom.si 1UK.N0 NOVO V TREBNJEM trgovina ST0F mm: * saof • metražno blago •blago za kostime ‘ ‘pozametrija -'^Il ‘blago na kilograme Bogata spomladanska kolekcija. Velika izbira in najugodnejše cene modnih tkanin! Gubčeva 7 (pri gostilni Pavlin) Telefon: 07/304 454 26 Pridite in se prepričajte o naši bogati ponudbi! Državno prvenstvo v streljanju z zračnim orožjem V Leskovcu pri Krškem je bilo 13. 4. 2002 državno prvenstvo v streljanju s serijsko zračno puško za člane, mlajše mladince in pionirje. Pri članih je zopet posegel po srebrni medalji Franc Cugelj s 368 nastreljanimi krogi, tako je za prvim zaostal le dva kroga. Na 12. mestu s 355 krogi je bil Franc Progar, na 24. s 343 krogi Aleksander Vrščaj in na 32. mestu s 329 krogi Andrej Bobnar. Skupaj je nastopilo 79 tekmovalcev. Ekipa pionirjev se je uvrstila na 20. mesto, posamezno pa so se uvrstili: Rok Judež 162 krogov na 60. mesto, Matic Vojnovič 157 krogov na 74. mesto, Evgen Lunder 156 krogov na 80. mesto, Gašper Grm 153 krogov na 86. mesto in Urban Hren 137 krogov na 99. mesto. Pri pionirjih je nas- topilo 124 tekmovalcev. Ekipa mlajših mladincev s standardno zračno puško se je uvrstila na 9. mesto, med posamezniki pa Matej Glivar 352 krogov na 31. mesto, Andrej Judež 345 krogov na 42. mesto in Miha Pajk 326 krogov na 50. mesto. V tej kategoriji je nastopilo 64 tekmovalcev. Štiri Trebanjke v finalu odprtega prvenstva Novo mesto - Na kegljišču Vodnjak se je s finalnim nastopom končalo 19. odprto prvenstvo Trebnjega v kegljanju. Med petdesetimi tekmovalkami iz desetih slovenskih klubov je zmagala Črno-maljka Cvetka Lamut in dosegla nov rekord kegljišča, ki znaša 449 podrtih kegljev. Drugo mesto je osvojila Tre-banjka Milena Veber in tretje Nataša Nepužlan, članica tržiškega Ljubelja. Trebanjke pa so se uvrstile še na: 5. mesto Alenka Miklavčič, 7. Alojzija Kožar in 11. mesto Anica Barbo.