@©IM!MMMGLAS Leto XLVI - št.32 - CENA 50 SIT Kranj, petek, 23.aprila 1993 2j §?rgantovem memorialu četrta zmaga Živka - Na osmem memorialnem teku po uli-an Tržiča se je v torek popoldne pomerilo več kot stopetdeset tekačev in tekačic, v abso-"tni članski kategoriji pa je bil že četrtič najboljši Romeo Živko. Prireditev je spremljaje tudi veliko gledalcev, ki so spodbujali tako najmlajše kot najstarejše tekmovalce. V-S., foto: G.Šinik Danes v Gorenjskem glasu stran 8 Parlament naj obsodi zločinski sistem stran 9 ERO je rešljiv z odprtimi kartami stran 21 Denar in dosje izginila v neznano Svet je poslušal njegove pesmi kakšna bo usoda objektov opuščenega rudnika urana Remontne delavnice za vojsko? ^ofja Loka, 22. aprila - Občinski izvršni svet je posebno občutljiv, ko gre za vprašanje usode opuščenega rudnika urana v Žirovskem vrhu. , Kljub temu pa je po april-kem sestanku na tem ministr-yVu< kjer so poleg predstavni-* Podjetja Rudnik Žirovski vrh |j,"ln lupine SLPO sodelova-io Ločani, v zvezi s sanaci-rudniskih objektov in spre-embe namembnosti nekate- rih objektov že nekaj več znanega. Predvideno je, da bodo razstavili in dekontaminirali opremo v predelovalnih obratih, v silosih, ki jih bodo porušili, v solventni ekstrakciji ter v zača- SEJEM * SEJEM * SEJEM Malo gospodarstvo KRANJ, 4.-7. 5.'93 ponudba obrtnikov preko Obrtnih zbornic * razstava domače in umetne obrti » ..kooperacije * bančništvo * podjetniška borza .^Jjdaktične iQrace * posebna ponudba avtomobilov PROST VSTOP !!! sni deponiji hidtometalurške jalovine. V servisnih objektih bodo opravljali le vzdrževalna dela in povečali garderobe, objektom tehničnih služb, rudarskim garderobam in remontnim delavnicam pa nameravajo spremeniti namembnost. Jalovišče Boršt je trenutno najbolj nevarna odprta deponija, ki jo bo potrebno čimprej sanirati. Projekt sanacije izdeluje Elektroprojekt. Kot smo slišali na torkovi seji škofjeloškega izvršnega sveta, je krajevna skupnost Gorenja vas za sanacijo Boršta že dala soglasje. Ukinjajo tudi drugi dve deponiji. Del jalovine bodo spravili nazaj v jamo, del pa na deponijo Jazbec, ki jo bodo predvidoma sanirali zadnjo. Kakšne nadomestne dejavnosti bodo v opuščenem rudniku urana opravljali, še ni znano. Dokler projekt zapiranja rudnika ne bo uresničen (izvedbenih projektov še ni) in izdelana presoja vplivov na okolje, je bržčas zelo težko tudi kaj konkretnega načrtovati. Sliši se, da so v Todražu trenutno najdlje z remontnim programom za potrebe vojske, ki naj bi bil ekološko sprejemljiv. Nekaj delavcev naj bi za to dejavnost že usposabljali. V Skofji Loki se upirajo vsakršnim programom, ki bi na novo obremenjevali okolje rudnika, zlasti še zamisli o shranjevanju nevarnih odpadkov v rudniških rovih. • H. Jelovčan - Plačilna kartica ACTIVA DENAR ZA AKTIVNE /O ljubljanska banka Gorenjska banka d.d., Kranj LAt Dan upora Ko je slovenski parlament uzakonjat praznike države Slovenije, je bilo veliko dvomov in tudi dvignjene politične temperature, ali naj nova oblast z vsem, kar je dišalo po starem sistemu, pomete tudi s prazniki, med drugim tudi s 27. aprilom, dnevom Osvobodilne fronte slovenskega naroda. Ob določenem političnem kompromisu in obojestranskem popuščanju takrame skupščinske pozicije in opozicije je bil praznični 27. april ohranjen kot Dan upora. S tem smo priznali Osvobodilni fronti njen vse-narodni uporniški pomen, pridružili pa smo se tistim državam, ki skušajo jasno razločevati, kaj je bilo v polpretekli zgodovini osvobodilnega in demokratičnega in so na teh osnovah zgradile svojo državnost, in katere sile so bile v drugi svetovni vojni poražene. Mnoge od teh držav imajo to zapisano v svojih ustavah in niso bili redki povojni evropski politiki, zgodovinarji in voditelji, ki so iskati in našli temelje povojne Evrope v protifašističnem odporu. Dan upora mora med Slovenci vzdrževati narodno zavest in samozavest, da nismo ravno rojeni za hiapčevanje komurkoli. Razmišljanje o 27. aprilu mora pripeljati do spoznanja, da je vsaj 80 odstotkov Slovencev, ki so pod zastavo fronte prijeti za orožje in se uprli okupatorjem, storilo to pošteno in iskreno z edinim namenom obvarovati Slovence in slovenstvo. To je tista čista, neomadeževana vsebina fronte. Takšnemu pojmovanju fronte večina Slovencev ne nasprotuje Vse, kar se je v fronti dogajalo že med vojno in v njenem imenu in pod njeno zastavo v letih po vojni, pa je hudo izmaUčenie plemenitega namena in izročila dneva, ki ga bomo praznovati v torek. Postavitev stroge ločnice med tistim, kar je bilo v osvobodilnem boju narodnega, upornega in plemenitega v imenu svobode, in onim, kar je bilo grdega, krvavega in sramovanja vrednega, je dolg do mnogih, tudi že pokojnih Slovencev, ki so verovali, da bo njihova država že po koncu vojne svobodna in demokratična, brez nasilja, ki ga je bilo ie med vojno dovolj. Sedaj imamo svojo državo, ki želi imeti in ohraniti demokratično dušo. Čas bi že bil. da izrečemo nujno priznanje in vsaj moralno {če ne že materialno) zadoščenje vsem tistim pogumnim ljudem, ki so imeli pogum in srce za odpor zoper okupacijo med vojno in agresijo ene in edino zveličavne ideologije nad svobodo ljudi. Slovenski pisatelj in družbeni kritik, predvojni naprednjak in soustanovitelj Slovenskega kluba na ljubljanski univerzi, dachauski zapornik in povojni politični obsojenec Igor Torkar se je v torek s tem v zvezi vprašat: ali je slovenska oblast privila vse varovalke, da se kaj takega ne bo več dogajalo. % J. Košnjek V torek je državni praznik Želimo vam lep dan in prijetno počutje. Prihodnji teden bo Gorenjski glas izšel le enkrat ■ v četrtek v dvojnem obsegu. Uredništvo oooo o o o o oooo o Dan MERKURJA v Radovljici in Lescah PONEDELJEK, 26. aprila 1993 O o o o o o o o ^ooooooooooo \yiNOTEK/V GORENJSKA 19, RADOVLJICA danes in jutri v Kranju pri cerkvi največja ponudba: kruha, slaščic, testen -^moke, peciva 14 i is d. <. c. Kra Dan zemlje - Ob včerajšnjem svetovnem Dnevu zemlje je Turistično društvo Kranj na mestnih ulicah postavilo stojnice, na katerih so zastonj delili plastična korita za rože. Zraven so cvetličarke ponudile tudi sadike rož. Vsekakor hvalevredna akcija, ki se je je Turistično društvo tokrat lotilo prvič. Morda bo na ta način tudi na oknih starega dela mesta več cvetja kot doslej. L.M., foto: Gorazd Šinik Jeseniški pismi državi Kaj bo z letoviščem in cesto Predsednica jeseniškega izvršnega sveta Rina Kli-nar je pismi naslovila ministrstvu za zunanje zadeve, vladi in poslancem državnega zbora. Jesenice, 20. aprila - Vladi Republike Slovenije in ministrstvu za zunanje zadeve izraža jeseniški izvršni svet zgroženost zaradi namere hrvaških oblasti, da začasno prevzamejo v lastništvo in upravljanje 11 slovenskih počitniških domov v Istri, med njimi tudi edino letovišče Zveze prijateljev mladine Jesenice v Pineti pri Novigradu. S tem bi jeseniški otroci zgubili edino možnost nekaj dni preživeti na morju. Letno preživi na letovanju in v šolah v naravi do 1400 otrok. Razumemo stisko pregnanih ljudi. Tudi v jeseniški občini so dobili svoje zatočišče, zato težje razumemo, da bodo sedaj prizadeti še naši otroci, pravijo Jeseničani in pričakujejo, da bo slovenska država zaščitila lastnino in interese, v tem primeru otrok. Drugo pismo pa je naslovljeno na poslance državnega zbora. Dve leti bo minilo od otvoritve predora pod Karavankami in takrat je bilo rečeno, da bo sočasno zgrajen tudi cestni odsek Hruška - Vrba. Jesenice so pomagale s svojim denarjem pri urejevanju platoja. Če leta 1991 obljube ni bilo mogoče uresničiti, pa je nerazumljivo, da lani in tudi letos s tem odsekom ne bo nič. Morda prihodnje leto, če bo sreča mila, so zapisali Jeseničani. Sprašujejo se, ali smo res tako bogati, da nekateri zgrajeni deli že propadajo. Ali bomo dali sedaj najprej denar za obnovitev, potem pa za dograditev. Skozi Jesenice gre ves promet in varnost se poslabšuje. Mar nam je res vseeno, da v tem letu turizma ne storimo ničesar. Republiška uprava za ceste je lani pisno obvestila investitorje na počivališču Jesenice (Kompas, Petrol, Živila), da bo cesta dograjena do 1. septembra 1993. To je dovolj za odločitev poslancev, da v letošnjem proračunu namenijo 2 milijardi tolarjev za dokončanje te ceste, prihodnja leta pa bi zato lahko pospešeno gradili pomembne odseke cest in avtocest v Sloveniji. • J. K. V nedeljo v Dražgošah Okrogla miza o bitki Dražgoše, 23. aprila - Novembra lani so krajani Dražgoš na sestanku odločili, da bodo zaradi nepopolnega poznavanja dra-žgoške bitke in usode vaščanov po njej organizirali okroglo mizo. Okrogla miza bo v nedeljo, 25. aprila, ob pol desetih dopoldne v osnovni šoli v Dražgošah. Krajevna skupnost, krajevna borčevska organizacija in domicilni odbor Cankarjevega bataljona vabijo na pogovor vaščane, borce Cankarjevega bataljona in vse, ki jih ta problematika zanima. # J. K. STRANKARSKE NOVICE Socialdemokratska prenova Slovenije Danes konferenca stranke Ljubljana, 23. aprila - Danes ob 13. uri bo v Ljubljani na Tomšičevi 5 6. seja konference Socialno demokratske prenove Slovenije. Na njei se bodo odločali 0 združitvi SDP v novo stranko. Združeno listo socialnih demokratov (ZLS), katere ustanovni kongres Ho src di maja. V novo stranko, kandidat za predsednika je Janez Kocjan-čič, vstopajo, razen SDP, še Delavska stranka. Socialdemokratska unija, del Socialistične stranke Slovenije in del Demokratične stranke upokojencev. Nova stranka bo odprta še za druge socialdemokratsko usmerjene stranke, pa tudi za krščanske socialiste. Narodna demokratska stranka Sami ali del krščanske demokracije Ljubljana, 23. aprila - Jutri, 24 aprila, bo v Celju 4. kongres Narodne demokratske stranke. Najpomembnejša bo kongresna odločitev, ali se bo stranka združila s Slovenskimi krščanskimi demokrati m postala eno od njenih kril Glede tega so v stranki razhajanja. Za ohranitev njene samobitnosti in neodvisnosti so razen dela stranke še Slovenska ljudska stranka. Liberalna stranka in Samostojna poslanska skupina Slovenske nacionalne stranke. • J. K. ZLRP in Slovenska gospodarska stranka Počasna denacionalizacija Kranj, 23. aprila Predstavniki /druženja lastnikov razlaščenega premoŽenja in Slovenske gospodarske stranke so sredi aprila obiskali predsednika kranjske občine inž. Vitomirja Grosa. Kljub jat-ntm obljubam posameznih predstavnikov občine Kranj, da bodo pospešili postopke denacionalizacije, se rešujejo zahtevki počasi na vseh področjih, predvsem pa pri kmetijskih zemljiščih in gozdovih Razlogi so v veliki meri subjektivne narave Pojavljajo se ek cesne metode, ki jih skušajo uporabiti nekateri zavezanci zato, da bo otežili oziroma onemogočili vračanje odvzetega premoženja: od nepripravljenosti na korekten dialog do poskusov prikrivanja podatkov, osebnih diskvalifikacij in celo uporabe nepravnih sredstev ZatO je pomembna vloga upravnega organa v postopku. Opozorili so tudi na divje privatizacije in škandale Družbeno premoženje je oškodovano za več milijard mark, še večja pa je škoda na ugledu v tu|ini V postopkih revizije se morajo ta dejanja odpraviti, nad privatizacijami pa vzpostaviti ustrezen nadzor. • B. P. Slovenska ljudska stranka Nujna parlamentarna preiskava Ljubljana, 22. aprila Slovenska ljudska Stranka, ki j« / zbiranjem podpisov zagotovila, da gre ustanovitev preiskovalne komisiie državnega zbora za nadzor primerov oškodovanja družbene lastnine na dnevni red državnega zbora, vztraja, da mora biti odlok o usta novitvi te komisije že na tej seji državnega zbora sprejet. Predsed nik stranke Marjan Podobnik jc izrazil začudenie nad mnenjem predsednika vlade dr Janeza Drnovška, da ustanovitev take komisije ni potrebna Pometanje afer runi preprogo vladnim strankam ne gre v čast Vlada poročila o I lanu še ni dala, nova preiskovalna komisi|.i pa naj bi raziskala primere Hita, Hana, slovenskih želez iiK. bank v sanaci|skem postopku ter podeljevanja koncesii za UVOZ Sladkorja za državne rezerve Stranka s proračunom ni zadovoljna, vlada predlogov odbora za kmetijstvo in gozd.nstvo ni upo-,u \ il.i stranka pa ima tudi predlog za spremembo zakona o drža vlianstvtl, ki bi preprečil dvojno državljanstvo prebivalcem repu blik nekdanje Jugoslavije # J. K. Dr. Janez Drnovšek govoril o gospodarstvu, politiki, aferah Najprej stabilnost, potem razvoj Čeprav 100 dni vladavine sedanje vlade še ni minilo, se je lov nanjo že začel. Po stotih dneh bom ocenil delo in, če bo potrebno, predlagal tudi zamenjave, je dejal v torek novinarjem predsednik vlade dr. Janez Drnovšek. Ljubljana, 20. aprila - Na vladi sem od pristojnih ministrov zahteval, da čimprej pripravijo zakon o financiranju političnih strank. Če bi imeli glede tega jasna pravila, bi bile možnosti za zlorabe manjše. Zakon že pripravljamo. Na novinarsko vprašanje, kje vidi premier največjo nevarnost za stabilnost našega sistema, je odgovoril, da v slabem delovanju pravne države in v izvensistem-skem reševanju problemov. To je tudi nevarnost za kredibil-nost države in njenega gospodarskega sistema. Ker je domači trg premajhen, v trenutku pa smo zgubili jugoslovanski trg, moramo izvažati. Vendar imamo med državami, ki so na prehodu v tržni sistem gospodarjenja, še najmanjši padec družbenega proizvoda. Pri nas je dosegel 6,5 odstotka, v nekaterih drugih državah pa tudi 15 odstotkov. Glede odnosa vlade do sistema lastninjenja po Marko-viču je dr. Drnovšek dejal, da je za revizijo, čeprav je že prejšnji sistem preko institucij zagotavljal nadzor nad lastninjenjem. Vlada tehta, ali naj postopke revizije določi v podzakonskem aktu ali pa s posebnim zakonom. Tečajna politika brez večjih sprememb Vlada intenzivno spremlja gospodarska dogajanja. Položaj je težak, ker gospodarska recesija ogroža tudi nekatere razvite države, naše tradicionalne trgovinske partnerje, ki zaostrujejo svoj odnos do drugih držav in preklicujejo razne ugodnosti. Pretekli teden smo skupaj z Banko Slovenije ocenjevali monetarno in tečajno politiko in zahteve po spremembi. Ugotovili smo, da večjih korekcij tečaja ne more biti. Banka Slovenije pa bo s finančnimi Nisem vpleten v afero Predsednik dr. Janez Drnovšek je odločno zanikal svojo i» vpletenost njegove Liberalno-demokratske stranke ter direktorja Varnostno-informativne službe Janeza Siršeta v afero HIT. Menil je, da je namigovanje na to znak splošne gonje proti politikom. Predlagal je, naj stranke položijo na mizo račune in s tem dokažejo, kdo je vpleten v te stvari in kdo ne-Če pa bi se obtožbe pokazale kot resnične, naj se primerno ukrepa. Dr. Janez Drnovšek napoveduje okrepljeno delovanje državnih organov v primerih kriminala in afer. Preiskava se ne sme spremeniti v splošen lov na čarovnice. - Slika G. Šinik instrumenti na tržen način skušala uravnavati tečaj in s tem pomagati izvoznikom, je povedal dr. Drnovšek. Inflacija naj bi bila približno taka kot doslej, vlada pa namerava postopoma sproščati cene v javnem sektorju, vendar postopoma, brez večjih vplivov na rast inflacije. Premier je dejal, da zahteve po razvoju nimajo osnove, ampak je treba najprej zagotoviti stabilnost sistema. Večina podjetij nima denarja za naložbe, niti za prestrukturiranje. Lastninjenje še ni končano. Vlada je ocenila, da bi sproščanje monetarne politike povzročilo zviševanje plač in inflacije. Pogovor s sindikati V sredo se je predsednik Drnovšek skupaj z nekaterimi ministri, tako kot je napovedal Dvom o nevtralnosti poslancev Na vprašanje, kaj misli o predlogu za ustanovitev posebne preiskovalne parlamentarne komisije, jc dr. Drnovšek odgovoril, naj se take stvari raziskujejo v okviru pravosodnega sistema. Zato preiskovalna komisija s pristojnostmi pravosodnih organov ne bi bila primerna, ampak celo dvomljiva. Za take stvari imamo organe pravne države, katere del je tudi neodvisno sodstvo. Premier je tudi podvomil o strokovnosti in politični nepristranskosti poslancev pri raziskovanju teh zadev. Sprožil bi se lov na čarovnice. Zato bo država okrepila delovanje pravosodja, ki mora te primere reševati prednostno. Varnostno informativna služba pa ne sme posegati v notranjo politiko in zasebnost ter svobodo posameznika. Vendar mora biti služba podrejena normalnemu nadzoru. v torek, sestal s predstavniki * sindikatov. V imenu vlade je predlagal spremembo lastninskega zakona, ki ga bo vlada kmalu vložila v parlamentarni postopek. V lastninski delež naj bi se štel tudi neizplačani del osebnih dohodkov od dejansko izplačane vsote do višine v kolektivni pogodbi, pri internem odkupu pa naj bi se popust zvišal s 25 na 50 odstotkov. Tako se bo možnost internega odkupa povečala. Upam, da bodo sindikati ravnali odgovorno in da bomo sklenili sporazum o socialnem miru, kar je pogoj za stabilnost in kasnejši gospodarski razvoj, je povedal dr. Janez Drnovšek. Pri osebnih dohodkih je prišlo do rahlega umirjanja, učinki pa se bodo pokazali v naslednjih dveh mesecih. Cilj vlade je umiritev plač ob stabilnih cenah, v takih razmerah pa bi lahko speljali gospodarsko prestrukturiranje in lastninjenje. Državni organi so zaspali Predsednik vlade dr. Jane/ Drnovšek je obširno govoril o raznih aferah, ki burijo slovensko politiko in javnost. "Vlada o teh stvareh ni razsojala, ker ni sodišče. Skušali smo ugotoviti, kako so delovale institucije države in pravnega sistema Od notranjega ministrstva in Varnostno-informativne službe sem terjal natančno poročilo o zadevi HIT, vse druge stvari pa so dolžni raziskati policija, pra-vosodje in Služba družbenega knjigovodstva. Vse kaže, da v preteklosti institucije sistema niso delale dobro, sicer ne bi dobili že 1600 zahtevkov za revizijo privatizacij. Marsikaj bi lahko preprečili. V pravnem sistemu imamo praznine. Na hitro i i H skušamo krpati in po te kočem traku pošiljamo v parla ment predloge manjkajočih ali dopolnitve slabih zakonov. Vendar je tudi dosedanja zakonodaja dajala več možnosti SDK, tožilstvom, sodiščem, da bi lahko hitreje in učinkoviteje ukrepali. Ministrstvi za prav0 dol- sodje in zakonodajo sta za ženi za sprejem potrebni ukrepov, vlada pa bo, če bod° take zahteve, zagotovila tuCl dodatna sredstva in ka dr^ Med zadnjim vikendom seff ponovno proučil lastninski za kon in skušal ugotoviti, kaj s še da popraviti pri lastninjenj in postopkih revizij," je p°vej dal na časnikarski konferen1 dr. Janez Drnovšek. Vlada »° med drugim predlagala Pa, mentu spremembo položaja 'n vesticijskih družb, ki naj jih bi več ustanavljala država, saj pak bi rasle od spodaj navzg0 ' Pokazalo se je, da so sedanj družbe družbe najbolj sprejern ljive za povezovanje gospod3 skega kriminala s politiko. Razsoja naj država, ne ulica Državi in njenim organ?^ moramo zaupati oziroma Jj vrniti zaupanje, je menil dr }' nez Drnovšek. Zagotoviti m ramo korektne postopke i preprečiti nadaljnja škodlj' dejanja. Mislim, da je za i° čas in da so oblike organizira ga gospodarskega kriminalu ■» nas še obvladljive, čeprav ne ^ smeli podcenjevati opozori' drugih držav, predvsem u n* t v katerih se je pojavila poli" ^ kriza. Vstaviti moramo var°\j. ke, da se takšni pojavi PrcPr^c). jo, je dejal predsednik vlade- • očili se bomo z. vsemi obli*'L. kriminala. Stvari so scdaJ obvladljive. Premier je P[e-0i gal, da se naši organi pove /fJ% nek«'*! ustreznimi službami drugih držav, predvsem '* 9 nih. Nepravilnosti m23 sankcionirati, ne pa org"11 yj ti splošnega lova na čarov" I /lasti na menedž.mcnt. ' ^ nam lahko maščuje i'1 SJ ^\ datno poslabša gospo da • položaj. Treba je najti P . mero. Ti pojavi ne smejo P zročiti zlomov podjetij ^° mo* pa lahko pride, če bomo Wg zevali vsepovprek. • »' njek Z SLOVENSKEGA PARLAMENTA Včeraj se je začelo nadaljevanje prekinjene seje državnega /bora Na vrsti je glasovalni maraton Dopolnil k predlogu proračuna je 240. Državnozborski poslanci se morajo opredeliti do vsakega posebej. < c bodo samo pritiskali na gumbe, bo trajalo glasova nje 14 ur. llsoda proračuna pa bo kljub temu še negotova. V sredo mora / njim soglašati še državni svet, ki pa lahko izreče odlo/ni veto. Ljubljana, 23. aprila 1'ieiekli četrtek prekinjeni seja drlavns ga zbora, na kateri jc bilo danih 240 pripomb k predlogu lelošnie ga državnega proračuna (napisa ne so na H4 straneh'), se jc nadaljevala včeraj irajala bo toliko časa, dokler državni /bor proračuna ne ho sprejel. Začasno finami ranje se konec aprila konča. Ce prav bo državni /bor proračun spreiel (ia/niei ie glasov \ držav nem /boru kaže na to), ta še ne bo Veljal, ker ga mora potrditi se dftav m svet. Ta pa je že na predhodni obravnavi izrekel toliko kritike na n|cgo\o \ isim m ileli \t\ denarja da odložni veto ne hi bil nobeno presenečenje. V tem primeru bi moral proračun ponovno na glasovanje v državni /boi Več za ceste, zdravstvo, občine, izvoz Vlada in odboi Zl linance in kieditnomonctarin sistem zavračata zahtevo nekaterih poslancev, da bi državni /bor glasoval tudi o proračunskem memorandumu Memoianduni |e nainiei spiein l|.i|oči dokument proračuna, v katerem jc zapisana politika \ la de, (a pa daje prednost (in naivci' sredstev) gospodarstvu i'1 «7 Vlado s., zadolžili, večins" ^ glasje jc bilo dose/eno >c '\t.,|,' kmjcni se|i. da mora do l ^ jeseni pripraviti predlog P' $pPje^j n-1! pi i obsegu prorai unn '",1,1.1'' h, se v njen, /bralo 2*1 ™% « tolarjev, od katerih l1'1 \\ .., f obliki javnega dolga l'^V nekatere notranie Prcra,;cij< ! mili Skrčila |e "1VI ,, « denai ia Mm na ic ..... w državni upravi in name n # denai 1.1 cestam, Imam ir«» ||t.,ii' či m zdravstvu gradnji 1 ^ kega doma in Slovenski, ji znanosti in umetno* 'ggflj Na dnevnim redu (F JaUevaaaja seje držav«**,,,.* je tudi ustanovitev Vrl'ts ^t'0 mi|i znanosti in umen" Na dnevnem redu « nad ra je runi ustanovim r- ^jfi*- , komisije /a ra/iskav«« J*jfaJ'J oškodovanja družben« I"* /rr«-«rd.,k ,>.„.■*,»,«. »rta Ivan Hi/j..k Dlrtklor Ia alatni artSaik: ^•"t"',^rl /„■ Oilaiiiaa arifallf 1 r r " ' " 1 ' j Novinar)! In MrHaiki: H> i>m, m..^.,u Jot, Kntnjck I «•.. M,-.., .,„•«•. s.,.,.,,, s.,,c Darinki) Stdt Vilma Stanovnik \i......v.....,,k t ve"./..ploimk l»-......^J,«,:0',- mrAmlrci Zular. Sjetan žurai Ufiwttwa>» Murjcla Vozil«1 r-olo«rafi)a: ( „.,,aI S.n.k Priprava /. lUk: Ivtftll U \fl Kranj I tok: V......... ...... I« H tisk Časopisov m rev i| I lubli.in.i t "*"'* !,,-"'', hjadeju I Kranj Itleloti mim.ii }l|.«05 kttofu« »I.VI6J Naročala«, »prava, aiMSajaaia, SBjHMrii Hk-.vvi-.v.v., k. Kranj irlefon .'is im iclclav mr.-ti -i- (w. Mali oglati: irlrfon ? i ' '"^.....a> l»n-ku»|in.i .M in ilncMi.Mi.i ,iMoni.iiski-m ««tl/iwni,ii ih.kIihuk svak dan Od UU ur« ( i/h.11.1 uh mikih in petkih Naročnina irimevccm ohraCun individualni n.invcniki imajo M (•dvii"0 ^/ /., lulilUi letn« naročnina |4f> DfcM QylaklW«l.....V« |WJ ».«■'">"' i'o""omi I'" -mpnii s odsi..ikov ^ ioni «. ,is..|.is.i (mm-me UMI M :7s».'| ^^T- Z GORENJSKIH PARLAMENTOV sPešna seja skupščine občine Kranj Proračun sprejet Rajski občinski proračun je bil sprejet brez težav. Največ razprav o delu senjskih inšpektorjev. Kr»nj, 22. aprila - Ločena zasedanja zborov kranjske občinske skuPŠčine so v sredo učinkovito uspela, saj so poslanci sprejeli vse Prfrdlagane sklepe vključno z najvažnejšim v letu: sprejet je bil ob-cjaislti proračun. Največ razprave je bilo o poročilu inspekcijskih Juzb Gorenjske, ki so po mnenju večine delegatov še premalo učinite. Sprejet je bil tudi zazidalni načrt Nova Mlaka - Grič. Zagotovo je bila osnovna ^"ačilnost sredinih zasedanj j?0rov občinske skupščine ranj kar precejšnja učinkovi-0st dela, s katero se ta skupšči-Slc«r ne more pohvaliti. predlog proračuna vrsta pripomb in celo amandmajev, vendar je bil predlog proračuna na koncu sprejet brez sprememb. Naj ponovimo: letošnji proračun v vrednosti milijarde 0r združenega dela, ki je za-s sejo pred ostalima zboro- na lb eei "ia i PreV naJPreJ dokončal še prjJsnje prekinjeno zasedanje, da en^er je zlasti pomembno, dela • sPreJeti tudi program stavK1" r,nanćni nacrt Sklada Roč i "lh zemlJišč, kar bo omo-se 1,0 ludi začetek naložb, saj fjrjčezc>na teh del že začenja. Prav Vane 'n najavljene raz-ga e 0 osrednji točki dnevne-Pr0re a tokratnega zasednja - o drij^KJ5tu '.. vsaJ kar zadeva Popravek V članku z naslovom "To vodstvo je brez programa in idej", ki smo ga v torek objavili pred zasedanjem kranjske občinske skupščine, je prišlo pri omembi nadaljevanja prekinjene zadnje seje do neljube pomote: "stare dolgove" tokrat ni imel družbenopolitični zbor, pač pa zbor združenega dela. Delegatom prvega zbora, ki smo jih na tak način po nepotrebnem vznemirili, se za napako vljudno opravičujemo. SS^popolitični zbor. ni bilo. bi| inin} Proračunski račun je čr,ernPre^et v družbenopoliti-*bor Z^0ru Drez pripomb, v u združenega dela in zboru krajevnih skupnosti pa so poslanci zahtevali le nekaj pojasnil. Podobno je bilo tudi s predlogom letošnjega: v družbenopolitičnem zboru, kot da so stranke utrujene od preteklih tovrstnih prepirov, saj so bili skoraj brez razprave proti sprejetju le delegati SDP, medtem ko je bilo zlasti v zboru krajevnih skupnosti ob tem več vprašanj. Ker je šlo za denar, tega pa je v krajevnih skupnostih, kjer se z njim naredi največ, vedno premalo, je bila na in 726 milijonov tolarjev je s sredstvi za poračun še lanskih obveznosti po svoji stvarni vrednosti približno enak lanskemu, kot lani pa v jeseni pričakujejo popravke, s katerimi naj bi se prilagodili inflaciji. Če bo akcija 49 občin v slovenskem parlamentu uspešna - te občine namreč zahtevajo, da naj ne bi nobena občina s svojim proračunom odstopala od slovenskega proračunskega povprečja izračunanega na enega prebivalca za več kot 3 odstotke, občina Kranj pa odstopa (navzdol) za 8,5 odstotka - bi se proračun še lahko povečal. Predlagatelji so poudarili, da so v večini upoštevali pripombe na osnutek in da so zlasti družbenim dejavnostim primaknili vsa možna sredstva. Poleg proračuna je bil v vseh treh zborih sprejet tudi zazidalni načrt Nova Mlaka -Grič ter poročila državnih organov: Izvršnega sveta ter upravih organov, Uprave inšpekcijskih služb za Gorenjsko, Sodišča združenega dela, Občinskega sodnika za prekrške ter Javnega pravobranilca. Težko bi rekli, da so bili poslanci z delom kateregakoli od naštetih organov zadovoljni, saj se nikjer ne uspe delati sproti, vendar je bilo ob pripombi, da bi morali v občinski upravi napraviti več na postopkih denacionalizacije, največ govora o inšpekcijah. Na sejo družbenopolitičnega zbora je namreč poleg dveh vodilnih prišlo kar 18 inšpektorjev, ki so lahko neposredno odgovarjali. Osnovna ugotovitev je bila, da je inšpekcijska služba ob 11 manjkajočih inšpektorjih premalo učinkovita, da zakonodaja še vedno ni dovolj jasna in rigoro-zna in da so tudi predvidene kazni včasih prava spodbuda kršiteljem. Za slednje smo slišali, da se postopoma ureja. • Š. Žargi en-ovna vojna v avto šolah zmanjšala kvaliteto pouka Več avto šol za manj kandidatov •2- aprila - Komisija za vozniške izpite Izpitnega centra Kranj ugotavlja, da je pojav številnih zasebnih avto šol povzročil med avto Bk Pravo cenovno vojno, zaradi katere je padla cena na polovico povprečne cene v Sloveniji. Ker se je število kandidatov občutno »V\',njSa'°< je raven pouka bodočih voznikov v avto šolah, ki so se borile za preživetje, močno trpela. Cene za izpit bodo od L maja za skomino višje. Mr njaj0n°Ki se še verjetno spomi-Zadreg, prepirov in priti- ^o so bile še pred nekaj Pol av{\*0'e predvsem mono-lrCk^ društev, in je bilo po- predpisov in še bolj ,rt»n0 k, Pljeni' Precej sreče in potr-Pfom Za VP'S v tečaje cestno- v nih praktične vožnje, kar e'na dob» se je približala Prjp em" letu in opravljanje Posta|Ve na vozniški izpit, ki je ,r«ba lA mnoge vsakdanja po-^'Jlkit Potrebno kar do-f4sno n° ln predvsem pravo-načrtovati. S sprostitvijo Uspeh na izpitih ostaja nespremenjen Po podatkih komisje za vozniške izpite je v letu /992 uspešno opravilo izpit 62 odstotkov kandidatov, kar je za 5 odstotkov več kot leto poprej. Pri kandidatih za voznike osebnih avtomobilov (kategorija B), ki jih je največ, je uspeh še nekoliko boljši: uspešnih je bilo 66 odstotkov, pri teoretičnem izpitu iz cestnoprometnih predpisov pa je opravilo le 41 odstotkov kandidatov. h 'e rL , pa so začele avto šo- jVkiS d > gohc po dcz'u; aru$tvom so se / avto šo- ,aytor PoriVlh zaseb"'b avto Sol. Trit komis'Je za vozni-I e v Kranju ugotavljajo, ki 0^c na njihovem področ- ji avtPridruzile Zveze šoferjev S G07,?unikov. največ pa je a Pod Ju t&YWa, Skofja Loke in Ti set0*1 k n (k^*f8ax9bmočje ti "'»nih. ,s avto sol (nekdaj atenh jih je kar 10 V letu 1992 pa je število kandidatov, ki so si želeli pridobiti vozniško dovoljenje, /manjšalo za tretjino: od več kot 6.700 v letu 1991 na manj kot 4.500 v lanskem letu. To je po ocenah komisije za izpite v avto šolah povzročilo pravi boj za preživetje, ki se je odražal predvsem pri cenah. Te so kar 10 mesecev lani ostale nespremenjene - mnogim avto šolam se je dogajalo, da na razpisan začetek usposabljanja za bodo če šoferje niso dobile niti ene-g| kandidata - raven cen pa se je glede na povprečje zmanis.t Ia na polovico. Vse to pa je vplivalo na kvaliteto priprave na vozniški izpit: skrajševal se jc pouk cestnoprometnih predpisov, na katerem so se namesto temeljitega pouka pripravljali le na pravilno izpolnjevanje (starih in znanih) testnih pol za teoretični del izpita, podobna pa je tudi ocena praktičnih voženj, ko so kandidati obvladali "vožnjo na pamet" in "za izpit". Da bi preprečili nadaljnje posledice take cenovne vojne, je komisija v sodelovanjem z. referatom za prometne zadeve Sekretariata za notranje zadeve (ki spremlja delo avto šol) sprožila dogovor, po katerem naj bi minimalna cena ure praktične vožnje ne bila več pod slovenskim povprečjem. S poostrenim nadzorom bodo preprečevali nadaljnjo nazadovanje pouka bodočih voznikov, inštruktorjem pa priporočajo tudi več lastnega usposabljanja. Komisija za vozniške izpite pa je kranjski vladi predlagala tudi dvig lastne ene, ki je prav tako zaostajala za cenami v Sloveniji, zato bodo od 1. maja izpiti dražji v povprečju za dobrih 30 odstotkov. Za teoretični in praktični del izpita za osebni avto bo po tej podražitvi potrebno odšteti skupaj 1.850 tolarjev. • §. 1. Loška vlada odklonila program Revit Več potegniti iz Phare Škojja Loka, 22. aprila - Slovenija, ki se nespretno kobaca v porodnih krčih tržnega gospodarstva, je zanimiva tarča takšnih in drugačnih tujih strokovnjakov in institucij, ki nam ponujajo znanje, da bi se lažje postavili na noge. Kajpak ne zastonj. Tako je škofjeloški izvršni svet v torek obravnaval ponudbo za vključitev občine v program Revit Ponudbo je tako rekoč gladko zavrnit Program Revit je nastal v sodelovanja med Ministrstvom za znanost in tehnologijo, bavarsko vlado in Ekonomsko-po-slovno fakulteto v Mariboru. Cena projekta, ki ima prvenstveni namen prek na novo usposobljenih strokovnjakov aktivirati občinske notranje rezerve, znaša za občino 18.500 mark. Razen tega občine financirajo tudi stroške domačih strokovnjakov, njihovo potovanje in bivanje v Nemčiji, bivanje tujih strokovnjakov v občini, materialne stroške za projekt, prevajanje tekstov. V razpravi, ki je botrovala odklonitvi programa Revit, so člani škofjeloškega izvršnega sveta, kot omejitev videli pred seboj predvsem predvideno reorganizacijo občin in državne uprave, nezmožnost zagotoviti primerno sodelovanje gospodarstva in drugih nosilcev razvoja občine v projektu (približno 25 ljudi je nemogoče prisiliti, da bi poleg rednega dela popoldne delali še ljubiteljsko v programu Revit) ter denar, ki ga v občinski blagajni nimajo. Menili so, da bi se bilo pametneje več ukvarjati s programom Phare, ki je plačan. Sicer pa nosilcu programa Revit dr. Antonu Havcu prepuščajo, da zanj navduši gospodarstvenike. Ce mu bo to seveda uspelo... • H. Jelovčan Predlog tržiškega proračuna sprejet V občinski blagajni naj bi se letos nabralo nekaj več kot 400 milijonov tolarjev. Tržič, 23. aprila - Na včerajšnji seji tržiškega izvršnega sveta so med drugim potrdili predlog odloka o letošnjem proračunu. Z njim so predvideli, da bodo imeli 404,3 milijona tolarjev prihodkov. Kot je člane seznanil predsednik izvršnega sveta Frančišek Meglic, si skupaj z drugimi gorenjskimi in še nekaterimi občinami prizadevajo za uravnovešenje javne porabe med slovenskimi občinami. Tržiška občina namreč dosega le 87 odstotkov povprečne porabe na prebivalca v Sloveniji. Po dosedanjih republiških izračunih so javno porabo v tržiški občini omejili na dobrih 337 milijonov tolarjev, morebitno povečanje pa bodo upoštevali v renominaciji letošnjega proračuna. Razpravljala so med drugim opozorili, daje nesmiselno limitiranje prihodkov javne porabe v občinah s strani republike. Ocenili so, daje za občine najbolj nestimulativno manjšanje prilivov iz republike, če sami poberejo več davkov in taks. Ugotovili so še, da ob spremenjenem sistemu financiranja lahko največ težav nastane v zdravstvu, saj v občinah ni več potrebnega denarja za obnove, republika pa se teh obveznosti ne zaveda dovolj. • S. Saje PREMIŠLJUJETE O NAKUPU POHIŠTVA ALI BELE TEHNIKE Pokličite aOT 064/403-871 STRANKARSKE NOVICE STRANKARSKE Po ustanovitvi socialnega krila SKD Tudi "krst" bo kmalu Vsem občanom vesele praznike želi SKUPŠČINA OBČINE KRANJ l\ IZVRSNI SVET SO KRANJ Kranj, 22. aprila - Po formalni objavi ustanovitve socialnega krila Slovenskih krščanskih demokratov pretekli teden v Ljubljani, smo o tem povprašali Janeza Poštraka iz Kranja, ki si je za to precej prizadeval. \ eč kot osem mesecev je minilo, odkar ste pn-ič javno spregovorili o tako imenovanih levo usmerjenih pogledih znotraj SKD in najavili pogojno rečeno ustanovitev levega krila, kar se je sedaj tudi zgodilo. Ali je ime krila dovolj zgovorno? »V resnici so že pred lanskim BVgUttom potekali "zasebni pogovori'1 med Viktorjem Blažičem, Irancem Mi-klavčičem in menoj o političnih pogledih /lasti znotraj stranke in bilo že povsem vidno, da imamo - tedaj sem bil še s ivetu skd - precej podobna (pogosto preglasovana) gledanja. To je bil čas razdvojenosti v SKD, predvolilni čas, nap-han s kompromisi in prevlado "notranje desnice", ki je izsiljevala podpis dogovora znotraj desnice, ki je bila tedaj v opo/i-Cijjj Rečem lahko, da smo se prav mi trije /ačeli pogovarjati o. ne levem, pač pa socialnem krilu kot protiuteži vse bolj pragmatične, a neidentificirane politike stranke. Povolilni čas je poka/al, in to spoznanje je dozorelo tudi v vodstvu stranke SKD. da se je potrebno odtegniti od tradicionalne desnice. Morda smo levica, zaradi socialnega poudarka, vendar smo v program tudi zapisali: "Ker je SKD pluralistična stranka, se njeno socialno krilo šteje kot skupina sredine in ne desnice." Ime pa ne pove vsega: na svetu stranke sem spoznal, tla nas nekateri člani razumejo bolj v smislu nekakšne socialne zveze - mehke variante karitativnosti in socialnega dela, kar seveda ni naš namen.« katera stališča vas še razlikujejo od znanega programa SKD? »Rekli smo, da je naš cilj pritegniti v stranko ljudi, ki se imajo, tako v sociološkem, kot tudi kulturološkom smislu za kristjane, pa i skd rte najdejo svoje identitete prav zaradi prepričanja, da je stranka preveč "cerkvena". Na odpor je naletela zlasti naša zahteva po dekleralizaciji stranke in naša želja po povsem laični stranki. Morda smo bili pri nekaterih formulacijah nerodni, vendar je dejstvo, da smo odnose do drugih verskih skupnosti - zlasti krščanskih, povsem zanemarili. Vse skupaj pa je le uvod k neki drugi še pomembnejši točki in bistvenemu ugovoru: v odnosu do preteklosti obsojamo predvojne stranke pa tudi cerkev sodelovanja z okupatorji, obsojamo pa tudi VOS in OZNO. In: "priznavamo NOB kot osvobodilni boj v času okupacije." SKD v programu ne opredeljuje medvojnih dogajanj, zato naša opredelitev ni v nasprotju s programom stranke, kar je pogoj za ustanovitev kril v stranki Dejstvo je, kot je bilo v torek ilustrativno zapisano v Gorenjskem glasu, da smo "rojeni in ne krščeni", saj naš program v stranki še ni bil dokončno preverjen, vendar pa pričakujemo, da tudi na "krst" ne bo potrebno dolgo čakati« • š. Zargi Samo davkoplačevalci in... Razburjenje med krajani Breznice in Gabrovega v krajevni skupnosti Zminec v škofjeloški občini je prav gotovo upravičeno, glede na prakso na tem in še katerem vsebinskem področju, pa pravzaprav niti ne tako nenavadno. Gre preprosto za ugotovitev, da so danes davkoplačevalci pač izključno in predvsem davkoplačevalci, če pa se sami, zaradi potrebe po ureje-nejšem življenju, ki bo vsaj malo bolj primerljivo s tistim, ki ga živijo krajani v dolini ali v mestu, odločijo za dodatno delo in prispevek, pa seveda ne občina, ne država nimata nič proti. Njihova stvar je tako, da na primer denar, ki ga dobijo za vzdrževanje lokalne ceste, namenijo raje za postopno dodajanje novega asfalta na cesti, pri čemer pa makadam na tej cesti vzdržujejo sami in brezplačno. Takšna praksa na njihovem območju ni edini primer po gorenjskih krajih in krajevnih skupnostih. Tako kot ni edini primer, da se na primer v trenutku, ko to terjajo predpisi ali pravila, prav v zvezi s cestami, hitro pokaže "pravi" upravljalec oziroma odgovorni za to; posebno še, če je njegov nastop povezan z denarjem. Ko so namreč prireditelji 2. Mazda rallvja na njihovi cesti prosili za soglasje za pridobitev zapore cedste v času tekmovanja krajevno skupnost, so organizatorju pojasnili, da nimajo nič proti, seveda ob primerni odškodnini za makadam in dogajanje ob cesti in za to, da bodo cesto po tekmovanju spet uredili; saj jo tako ali tako sami redno vzdržujejo. Zanimivo pa je. da do srečanja in dogovora potem s prirediteljem ralhja ni prišlo (ker je bil menda odpovedan). Pa vendar se je nazadnje izkazalo, da se prireditelju pravzaprav sploh ni bilo treba obračati na KS za njihovo soglasje. Dovoljenje za zaporo ceste je namreč izdal občinski upravni organ, soglasje za primerno odškodnino pa Cestno podjetje (najbrž kot zakonsko opredeljen upravljalec). Takšen "mimohod", kot so ga pred dnevi "odkrili", pa je krajane Breznice in Gabrovega tako razjezil, da so se odločili, da bodo ob morebitnem rallvju pač sami (pa ne kot davkoplačevalci, marveč kot resnično pravi upravljalci oziroma vzdrževalci) naredili zaporo in s tem ne le preprečili tekmovanje, marveč tudi ves promet po njihovi cesti za en dan. 0 A. Zalar Jurjev semenj v Gorjah Kdor se bo na Jurjevem semnju v Gorjah naročil na Gorenjski glas, bo dobil za nagrado kaseto Alpskega kvinteta. Gorje - Jutri, 24. aprila, in v nedeljo bo v Gorjah Jurjev semenj. Prireditev, ki sojo lani v krajevni skupnosti Gorje prvič obnovili, ker je Sveti Jurij farni zavetnik v Gorjah, je tako uspela in navdušila številne domačine in tuje obiskovalce, da so se v krajevni skupnosti odločili, da bo Jurjev semenj poslej tradicionalen. Lani so semenj s številnimi stojnicami obogatili s kulturnim programom, letos pa so se prireditelji odločili za razstavo Gorje skozi čas. Zbrali so bogat slikovni material. Dodali bodo nekaj zanimivih zgodovinskih listin, ki so v preteklosti vplivale na dogajanja v Gorjah in okolici. Prikazali bodo tudi, kakšne so bile Gorje nekdaj, gorjanska društva, naravne znamenitosti nekoč in danes, k razstavi pa bo svoj prispevek dodal tudi Triglavski narodni park, saj danes velik del Gorij spada pod območje Triglavnega parka. Jurjev semenj se bo začel jutri, 24. aprila, ob 14. uri pri Domu v Gorjah in z otvoritvijo razstave v avli osnovne šole. Kulturni program bodo ob 15. uri pripravili otroci, ob IS. uri pa m,-bo začela zabava s plesom ob Gorjanskem domu V nedcho pa bodo semenj odprli ob 9. uri po maši. Ob 10. uri bo potem praznična maša, po njej pa ob II. uri koncert domače godbe na pihala. Popoldne ob 16. uri pa se bo začela zabava s plesom in srečclovom. Prireditelji vabijo na semenj, kjer ne bo manjkalo lepih starih fotografij, prijetne zabave in domačnosti. Na prireditvi pa bo sodeloval tudi Gorenjski glas. Kdor se bo prireditvi naročil na Gorenjski glas, bo za darilo prejel kaseto Alpskega kvinteta. • A. Z. Nova imena Kranj, 22. aprila Na dnevnem redu skupščinskega zasedanja v sredo je bil tudi predlog odloka o novih imenih ulic in naselij. Krajevna skupnost Kranj (enter je že konec decembra predlagala, da se Titov trg preimenuje v Glavni trg, krajevna skupnost Vodovodni stolp pa je novembra lani soglašala, da se Ulica Moše Pijadeja preimenuje v Zoisovo ulico. Večina krajanov ulice Veljka Vlahoviča v KS Planina pa je soglašala, da se ta ulica preimenuje v Gogalovo ulico Predloge je obravnavala komisija za imenovanje in preimenovanje naselij in ulic v občini, I njimi pa se je strinjal tudi izvršni svet. Medtem ko je ime barona Žige Zoisa, po katerem naj bi se imenovala v prihodnje sedanja Ulica Moše Pijadeja, po/na no, je treba pojasniti, da je bil dr Stanko Gogala rojen v Ki a nju na začetku tega sotelja. Študiral je na filozofski fakulteti in je tudi doktoriral iz filozofi ie. Od 1964, do 1966. leta pa je bil tudi dekan filozofske fakultete. V predlogu odloka je tudi, da se v naselju Naklo spremeni sedanja Cesta 26. juli|a v Glavno cesto. Pot Mihe Fistra v Turistično ulico in Ulica Jožeta Poličarja v Kranjsko cesto Predlog odloka je bil sprejet. Stroški za zamenjavo tablic s hišnimi številkami in za ulične table pa bodo pokriti iz občinskega proračuna. • A. Z. KARTICE PODARIM- DOBIM TUDI V TURISTIČNEM DRUŠTVU SKOPJA LOKA. TURISTIČNEM DRUŠTVU CERKUE. V MALOOGLASNI SLUŽBI GORENJSKEGA GLASA IN V POSLOVALNICAH MEGGI TOURS I Komunalna infrastruktura v škofjeloški občini Letos težje kot lani Največji problem v občini so usadi in plazovi, dela pa so se že začela na vodovodih in vodohramih. metrov krajevnih in lokal"1 cest oziroma blizu 20 kilometri po dolžini. "Bistvenih odstopanj od ajfl ne vidimo, tudi, če bi kraje*1* skupnosti lahko zbrale od MH nov več denarja, kot dve tretjini^ krajevne oziroma polovico za lo- kalne. Edina manjša, bolj lep«"' Škofja Loka, 22. aprila - Ce bi skušali v škofjeloški občini letos nadaljevati z lansko dinamiko na področju tako imenovane komunalne infrastrukture, bi za ceste, vodovode, plazove in ostala dela po krajevnih skupnostih morali imeti v proračunu najmanj še enkrat toliko denarja, kot ga bodo imeli. Letošnji proračun je sicer nekaj večji od lanskega, vendar pa je realno precej manjši, sta ob oceni stanja in možnosti poudarila pred dnevi podpredsednik izvršnega sveta Franc Mohorič in svetovalec za gospodarsko infrastrukturo Miha Bizjak. Poseben problem bodo v obči- ke še enkrat preverili, so pokazani letos usadi in plazovi. Ocene, le, da bi za sanacijo vseh potrebo-ki so jih prav zaradi velike števil- vali najmanj 110 milijonov tolar- Z denarjem iz proračuna so do zdaj uspeli sanirati le plaz na cesti za Prtovč nad Železniki (na sliki), v programu pa je tudi sanacija plazu pri domačiji Štodlar v Zgornji Sorici. Pred 8. uro za tri tisoč Kranj, 22. aprila - Krajevna skupnost Vodovodni stolp, ki je bila lani na primer med petimi najaktivnejšimi krajevnimi skupnostmi v kranjski občini, je pred koncem minulega leta postavila več delegatskih vprašanj in med njimi tudi vprašanje, kako je z nadzorom o izvajanju odloka, da se pred 8. uro zjutraj v gostinskih lokalih ne sme točiti alkoholnih pijač. Uprava inšpekcijskih služb za Gorenjsko je v začetku tega meseca poslala odgovor, v katerem pojasnjuje, da je tržna inšpekcija v sodelovanju s sanitarno opravila kontrolo glede izvajanja odloka o poslovnem času in pri tem ugotovila, da gostinski obrati tega predpisa ne upoštevajo. V glavnem v vseh gostinskih obratih pred 8. uro zjutraj točijo alkoholne pijače; ponekod prikrito v kavi ali čaju, drugod pa kar "javno". Tržna inšpekcija zato predlaga izvršnemu svetu, da se odlok spremeni tako, da morajo biti gostinski obrati do 8. ure /jutra] zaprti, predpišejo pa naj se tudi primerne kazni, ki jih sedaj v odloku ni /daj se namreč dogaja, da sodnik za prekrške, ki dobi prijavo za tovrstno kršitev odloka, kaznuje kršitelja za tak prekršek s tri tisoč tolarji. • A. Ž. Visok jubilej Gasilskega društva Tržič Tudi praznovanje ne mine brez dela Tržič, 23. aprila - Od danes do K. maja bo v tržiški A banki na ogled razstava gasilskih odlikovanj in značk, s katero se začenjajo slovesnosti ob 110-letnici CD Tržič. Praznovanje prinaša članstvu samo dodatne naloge, pojasnjuje predsednik Jelko Hladnik. Zaradi velikih požarov v Tržiču so 4. aprila 1883 ustanovili prvo gasilsko društvo v tem mestu. Do danes se je v gasilstvu marsikaj spremenilo, saj imajo v tržiški občini kar 9 prostovoljnih in 5 industrijskih gasilskih društev. »Naše društvo združuje 50 članov,« našteva predsednik (il) TlilČ Jelko Hladnik, ki v društvu sodeluje že od 1947. leta, in opiatlje: »Tri desetine so pripravljene /.a gašenje požarov in reševanje. Teh akcij se vsako leto nabere od 20 do 25, sicer pa je delo dokaj pestro. Gasilce v Tržiču pokličejo, če se zamaši kanalizacija, če obtiči padalec na drevesu, če je vode preveč ali premalo in podobno. To je tudi razumljivo, saj smo najboljc opremljeni od vseh društev v občini. Kljub vsemu se še zdaleč ne moremo primerjati z našimi sosedi iz Borovelj, s katerimi veliko sodelujemo, ludi zato namenjamo veliko skrbi vzdrževanju opreme in gasilskega doma. I « tos smo veliko ur prostovoljnega dela vložili v dom, ki bo za praznik dobil novo fasado in lepšo notranjost. Gasilci smo vajeni sodelovanja na rednih vajah in raznih tekmovanjih ter prireditvah, vseeno pa nam priprava praznovanja društvene obletnice nalaga le dodatno delo. To pomeni tudi večje finančno breme, čeprav *> sedaj ne vemo, na kakšno podporo iz občinskega proračuna lahko računamo. Avstrijci nam namreč ponujajo rabljeno terensko vozilo, ki ga nujno potrebu- jemo, vendar bi ga morali še obnoviti in opremiti. Dolgo tudi ne bo šlo več brez manjšega vozila s cisterno za hitre posege v hribovitem svetu. Seveda nas ob posodabljanju opreme čakajo nujne naloge pri pridobivanju in usposabljanju novega članstva.« Tržiški gasilci bodo letOinjl jubilej označili / r.t/si.ivo gasil skih odlikovani v tržiški A ban ki, ki jo bodo odprli 23 aprila Ob 17. uri, s slavnostno tejo društva Ob kratkem kulturnem iporedu 1 maja \ trtilkem ki nu m uiiiiiskim tekmovanjem tatlllklh enot tr/iskc občine Julija načrtujejo ta vajo v teh ničnem reševanju skupaj z gasilci i/ Borovelj Slovesnosti bodo iklenili 24 julija, ko bo ob prireditvi za otroke tudi ve tena parada po Prticu In gasil ska veselica • S. Saje jev. Trenutno pa so s 5 milijoni uspeli sanirati plaz na cesti za Prtovč nad Železniki in uredili bodo plaz pri domačiji Stodlar na Zgornji Sorici. "Izvršni svet si bo prizadeval za pridobitev dodatnih republiških sredstev, vendar na primer ta trenutek je stanje takšno, da ni niti denarja za nujno sanacijo plazu Bobk v KS Selca. Ne vidimo rešitve. Ce nam bo uspelo letos sanirati 20 odstotkov vseh plazov, nas skrbi, kaj bo po pomladanski od-jugi in jeseni." Dinamika bo letos upočasnjena tudi na cestah, čeprav po programih KS in opredelitvi možnosti na podlagi meril 50 : 50 za lokalne ceste in 33 : 66 za krajevne ceste, kaže. da bodo obnovili z asfaltom skoraj 80.000 kvadratnih do iz programa izpadli načrtov««1 pločniki. Sicer pa so se prve aMr po vseh krajevnih skupnostih, "J imajno v programih preskrbo1j do, že začele. Takšnih del bo I«' v občini za 40 milijonov toUUr' pri čemer bo delež iz občinske! proračuna znašal 8 odstotkov, krajevne skupnosti so za v°a'0V\L denar že dobile, marsikje pa že* lajo in hitijo, da bi gradbena &* končali še pred ozelenitvijo oZ'r ma delih na polju." K ugotovitvi, da se v k raje*"'!1 , skupnostih vse bolj lotevajo rea nega načrtovanja in da so mi vse manj seštevek želja in 1,1 rebitnih pričakovanih upanj- °, bodo uspeli narediti še kaj pa bodo v občini letos še Pose^ poostrili nadzor na primer vzdrževanju cest. Zaostriti ^ meravajo tudi pravilnik o vzdr vanju vodovodov • A. Ž»'*r Kmečka ohcet pod Storžičem Dva gorenjska para Kranj - Na Kmečki ohceti pod Storžičem, ki bo od 24. do 2/-junija na območju krajevnih skupnosti Bela in Preddvor, Prl' rejata pa jo Turistični društvi Bela - Bašelj in Preddvor v** delovanju z Gorenjskim glasom in pod pokroviteljstvom J"' ristične zveze Slovenije, se bosta ob dveh slovenskih parih P° izboru Dnevnika in Nedeljskega poročila tudi dva gorenji'' para izbrana na podlagi razpisa v Gorenjskem glasu. Odbo za pripravo Kmečke ohceti je v začetku tedna sklenil. da . 22. maja v kinu Center v Kranju izbor parov za ohcet P? Storžičem. Takrat se bo na podlagi izbora oziroma akcij Dnevnika in Nedeljskega predstavilo 8 parov, izbrana pa sta na prireditvi dva za ohcet v Preddvoru. Za gorenjska p3/ na Kmečki ohceti pod Storžičem, izbrana na podlagi razplS v Gorenjskem glasu, pa boste izvedeli v prihodnji številki G0' renjskega glasa, ki bo i/šla v četrtek, 29. aprila. • A. Ž. KRATKE GORENJSKE seb"1 Praznik v Šenčurju - Šenčur Že lani jeseni je 30 krajanov dalo pobudo za spremembo krajevnega praznika oziroma praznovanja v krajevni skupnosti Šenčur Svet krajevne skupn1^ potem ocenil, da naj pobudo temeljito prouči posebna komisija- i jc pri proučevanju gradiva in iskanju pomembnih dogodkov na ^ na listino i/ leta 1221. v kateri jc prvič omenjen kraj Šenčur (>/j rij). Originalna listina je shranjena v Koroškem deželnem ^"^ff Celovcu' vendar ob letnici nima ločnega datuma izdaje. Ker pa ■ ^ naša na ime Sv. Jurij, je prišlo do predloga, da bi krajevno pra/ nje predlagali krajanom ob Jurjevem (24. aprila) ..^ Na zboru krajanov, ki je bila 14. aprila, in se ga je udc'L Lj/ kot 100 krajanov . je bil predlog / veliko večino spre|Cl in tako ^ ^ jutri, 24 aprila, v K S Šenčur /o prvič praznovali na novo *'bt» ^ jevni praznik. Praznovanje sc je začelo že včeraj (četrtek) s ■>"f ( p nm) balinarskim turnirjem v Športnem parku \ Šenčurju JLI' tp aprila, OO 20 uri pa bo V Domu krajanov v Šćućuriti slavnostn^. demija s kulturnim programom, v katerem bodo nastopil'p pfi pevski /nor, učenci Osnovne šole in ansambel Štirje kovači. uf gramu bodo ob zvokih ansambla na družabnem večeru posk postrežbo člani Turističnega društva Šenčur. • (A. Z.) Pokroviteljstvo nad Šolo - Cerklje - Danes (petek) ob \l>. um bO^ prireditvi / naslovom Pomlad direktor Aerodroma LjubljaO* 0p Može m ravnatelj cerkljanske šole Jernej /aji podpisala l«:sl1 delovanju. Ob tej priložnosti se bodo s Športnim in kulturnim K. ty mom predstavili učenci z različnimi dejavnostmi na matični Ijjj kije m na podružnični šoli Zalog V šolski dvorani bodo na jtfl prikazali tudi likovno in fotografsko dejav nosi, tehniko in i:^S/j,Kir ItVO Izlio pa bo tudi šolsko glasilo Odmevi izpod Krvavca • har) (»radnja vežic - Velesovo - Jutri, 24 aprila, ob 20 uri bo v v Y^ v Adergasu v krajevni skupnosti Velesovo v kiaii|ski oln 111''gc t janov Obravnavah bodo potek izgradnje mrliških vežic in d blomC v krajevni skupnosti # (A. Z.) ^ Drugi del akcije - Duplje, Podbrezje v kiajcv.iiii skui,"a]ccijfJ pije m Podbrezje bo jutri, 24 aprila, dmgi del o« Kčevaine^ ^ij so |o /ačeli minulo soboto kraiani s ćiščcnicni obiežij ' r'IS ,urSf\jl ce lok rut vodstvi obeh krajevnih skupnosti vabita šolarji' s. j, M rodnike da očistijo naselja in obronke gozdov v l'*,ill'K r poskrbeli tudi za zabojnik pri šoli za žele/ne odpadke, sin' ostale odpadke odpeljali s traktorji, • (A. Z.) I spela očiščevalna akcija Železniki v začetku tega ""^y^! okrog S00 lolai jev. učiteljev in ribičev ia/v rsulo ob bregov i ^ njenih pritokov v krajevni skupnosti /clc/niki Med lH'l''|'||,,i^'i zlične nesnage je bilo največ polivinilu, krp m podobni'1 1 ■ ,/f* ^ I ivili so. da sr je po prvih tovrstnih akciju h stanje P1 lVBbjJ]j lato k vedno pa je precej divjih odlagališč Nn akcijo s0fj,e|jil'2 di itark vendai |ih jc prišlo le sesi lak., so učenci in uc ribičev ter redkih posameznikov edini "krajevni smetar) jamo mlade i svojimi tgkdi, mar ne" • (it) ^ Nagradili lažnivce in pirhe krauj v Društvu uP°koJCpCrV,i '' u 111 so in OCC irCI m aprila pripi.tvili dve /animivi priieditvi. u p'l rnjevanje lažnivcev, drugu pa velikonočnih pirhov ti ^ gn^ komisija za družubnu srečanja kutere predsednica jc iti^d Naslcdnia prireditev pa bo v torek, 27, aprila, ob dnevu up* t« skega naroda Na 10 prireditev vabijo svoje člane na vr I omšičev i ulici to v Kranju • Op) / Savčan predsednik - Kranj /a Štiri letu jc vodstvo ^^Jo^f zveie Kram prevzel Man,m Ccfcrin ki sc je kot vi1,,cn. i', elektricat šl v 0 Sav a šibki tok svoj Kranju Bil )a uidi več lei predsednik vključil v Industrijsko ^' !, J'1^ ,V lei nr.-dscdmk Gan^r^ffi v Savi in p>xl megov im.vodstvom so v Savi nabavili vt'^iri|l,) orodja ca gatanje polt nov Oasilci v občim mu želimo- o* ćinsko gasilsko /ve/o s 46 diusivi uspešno vodil • VW* Drago Minov se s podjetjem pravda že tretje leto Kljub pravnomočni razsodbi zanj ni pravice Sodišče je ugotovilo, da je pravica na strani delavca, podjetje pa se na vse sodne odločitve vztrajno pritožuje. 'ti sHšati nočejo, da bi delavcu povrnili dolg za čas, ko je bil po njihovi zaslugi brez zavarovanja in sredstev *a Preživljanje. lavanVPr'la " T° ^ z8°dba Draga Minova, do 12. aprila 1991 de-njj.Ca Ustnega podjetja v Kranju. Tedaj so namreč v podjetju skle-slV 'zP°injuje pogoje za predčasno upokojitev in mu izdali prenehanju delovnega razmerja. Toda Minov se žal ni mo- upokojiti, ker so mu napak izračunali delovno dobo in mu je za „a °J "manjkalo še nekaj let. Računal je, da ga bo podjetje vzelo nič i-«Sa'' ^e "aposled za njihovo napako, toda o tem niso hoteli s,Isati, zato je ubral sodna pota. Ne *ič ne miš vll°dna ka'varija pa se še kar čeprav so sodne odločile v prid Minova že pravno-močne in čeprav je Cestnemu Podjetju z izvršbo naloženo, da m°ra bivšemu delavcu plačati odškodnino. Toda začnimo od Očetka. Ko je Drago Minov pred £Vema letoma na lepem ostal brez zaposlitve, brez upokoji-in celo brez statusa brezpo-s?'.nega, ni vedel, kaj mu je sto-rUl- Ostal je brez vira preživljali pa tudi brez zavarovanja. !n to hudo bolan, zaradi česar }e b'l zadnje leto-in pol v pod-]etJu večinoma na bolniški in s . za Firmo nekoristen. Ponuja se mu je sicer možnost in-v^'dske upokojitve, vendar je dela še trajalo e, zato zdravnik še ni ?J °dpust'u z dravljenie ta leža zak,.Jučit' bolniškega stara? ' !nva''dska komisija pa ne . s°jati o njegovi nadaljnji okP^ožnosti. Obupan se je kra- na Pravno službo pri Poii! sind'lto^eV <*°'' aprila " aprila sta v krogu svojih najdražjih slavila *liiVo P0r°čenca Veronika in Vinko Kavčič, po domače Sivkarjeva z kiDe Jevcga dola pri Sovodnju. Še vedno zdrava in pri močeh vodita ttiejj^ ^,ufizem na 850 metrih nadmorske višine, na i vetrovni »tro- v$e sltrb^ *"orenis'to' Notranjsko in Primorsko, kjer veter odpihne V'zel'i Pa < SC marca pred pol stoletja v Kranju, takoj v nede-stor>o <^ v žirovski cerkvi, kjer sta si ljubeče obljubila večno zve-^n0 |v V°J° prihodnost sta gradila na trdnih temeljih, je bilo re-*t*titlii 8 Pnem kosilu pri Aleksu na Dobračevem. kjer seje ob °!rok I4™ '"bileju sešel ožji družinski krog: jubilanta, teti, pet [>ja jjj vnukov in dva pravnuka. O vtisih s prazničnega sreča-st(, '"V.ri "ki'Mio pnpravljene |edi se danes postavlja na li|,r'|s^'ga ?' ,l,R'ćkcga turizma, ki širši okolici ZirOVlk« kotline, pl^ivahUjT ( erk'j«n»kega nudi zatočišče v kmečki "hiši". Tja J'iiM, L Prav* domača sunka, sir, pa seveda vljudna, čepiav l Na (| ' potrežba.« Dokazovanje moči Nesocialen in nehuman odnos do delavca sicer vlada tudi v mnogih drugih podjetjih, toda dogajanja okoli delovne dobe in pripadajočih pravic za Draga Minova so naravnost šokantna. Julija 1992 je sodišče združenega dela v Kranju ugotovilo, daje sklep "direktorja, s katerim je Dragu Minovi prenehalo delovno razmerje, ničen in da mu morajo za to obdobje zagotoviti vse pravice in dati materialno zadoščenje. Na odločbo se je direktor pritožil. Še več, podjetje je zahtevalo celo, da Minov povrne podjetju okoli 48 tisočakov, češ da je prejemal previsok osebni dohodek iz naslova delovne dobe, ki je je imel v resnici nekaj let manj, kot so imeli zapisano v evidenci Cestnega podjetja. Toda to so že ironične podrobnosti. Oktobra 1992 je republiško sodišče združenega dela zavrnilo pritožbo cestnega podjetja in potrdilo odločbo prvostopenjskega sodišča. Novembra 1992 je imel torej Minov pravnomočno odločbo sodišča, pra- vici bi bilo lahko zadoščeno. Toda podjetju ni bilo do tega. Zato je sindikalni odvetnik vložil predlog za izvršbo na Temeljnem sodišču v Kranju, ki je marca letos sprejelo sklep o izvršbi. Pa s tem zgodba še ni končala, saj se je direktor spet pritožil. Ves postopek bo Cestno podjetje stal veliko več, kot bi ga sporazumna ureditev zadev 1991, ko se je vsa stvar začela, nedvomno pa tudi veliko več, kot je za leto dni dolžno Dragu Minovu. Gre namreč za 105 tisoč tolarjev. Malenkost za podjetje, celo če se sklicuje na varčevanje, veliko za človeka, ki mora poravnati kopico dolgov, nastalih prav po krivdi podjetja. Vendar podjetju očitno ne gre za denar, pač pa za dokazovanje moči. Drago Minov, ki ima po dveh letih neuspešnega pravdanja že vsega dovolj, pravi : »Zdaj mi gre samo še za pravico, nič več za denar. Ko ne bi bil tako hud na direktorja in podjetje, bi jim ta denar kar pustil. Tako pa ga bom raje namenil v korist boja proti raku, če ga vendarle kdaj izterjam!» • D. Z. Žlebir Višja nadomestila za invalidnost Ljubljana, aprila - Slovenska vlada je na zadnji seji sklenila povečati nadomestila za invalidnost. Od 1. aprila dalje tako znašajo 35 odstotkov povprečne plače v minulem letu, to je 10.800 tolarjev. Dodatek za tujo nego in pomoč pa znaša petino lanske povprečne plače, in sicer višji 6.200, nižji pa 3.100 tolarjev. Vlada je tako na predlog ministrstva za delo, družino in socialne zadeve nadomestijo in dodatka z uskladitvijo povečala za skoraj četrtino. Slavje v Domu oskrbovancev v Potočah V čast slovenstvu in Josipini Potoče, 21. aprila - V domu starejših občanov v Potočah pri Preddvoru so pripravili slavje ob dvestoletnici slovenskega gospodstva nad gradom luni, počastili pa so tudi spomin slovenske pisateljice .losipine Turnograjske. 0Q -Lipiila /brala v ledinski cerkvi, k tci so na slo r*du tlate poroke nastopili otroci Invnuki • i> / 21. aprila 1793 je prvi slovenski graščak Martin Urban-čič kupil grad Turn od Vincen-ca pl. Gandinija in tako je grad po štirih stoletjih nemškega gospostva prišel v slovenske roke. Za rodbino Urbančič, v kateri se je rodila (danes ne dovolj priznana) pisateljica Josi-pina Turnograjska, je grad v začetku tega stoletja kupil Oto pl. Detela. Današnji »grašča ki«. Dom oskrbovancev, so se na Turnu naselili po vojni leta 1948, 1975 pa so gradu prizida h sodobno depandanso. V obeh stavbah danes prebiva 184 oskrbovancev. Na slovesnosti v spomin obletnice slovenskega gospod stva in Josipme Turnograjske so med drugimi nastopili igra lec Polde Hibič, citrarka Vida Učakar, glasbeniki Glasbene sok- i/ Kranja, učenci pred- dvorske šole, o zgodovini 1 ut nograjaka gospode pa jc pripo* vedovala njena poznavalka lic lena Križai Ob tej priložnosti so obiskovalcem pokazali tudi ia/stavo ročnih del oskrbovan cev in učencev osnovne šole Si mona Jenka •/ Kranja, • i). /. FotOi G. Šinik Krpanov boj z Brdavsom je slikovito pričaral igralec Polde Bibič. Javna dela na Gorenjskem Dela za 480 brezposelnih Kranj, aprila - Sodeč po programu javnih del, sprejetem marca na upravnem odboru Republiškega zavoda za zaposlovanje, bo na Gorenjskem letos v 84 programih dela za 480 ljudi. Največ programov je predvidenih za škofjeloško občino. V tej občini so načrtovali 25 programov, kar je skoraj 30 odstotkov vseh gorenjskih, v njih naj bi delalo 135 brezposelnih. V jeseniški občini so predvideli 16 programov s 83 udeleženci, v kranjski 15 z 82 brezposelnimi, v Radovljici 19 programov, v katerih bo delalo 149 ljudi, Tržič pa namerava v 9 programih zaposliti 31 ljudi. Na Zavodu za zaposlovanje v Kranju so statistično izračunali, da vse to pomeni 3168 mesecev dela ali teoretično 264 delovnih mest za eno leto. Kar 90 (namišljenih) delovnih mest ali tretjina na Gorenjskem jih odpade na škofjeloško občino, ki je letos pri javnih delih res radodarna. To potrjuje tudi število udeležencev javnih del v primerjavi s številom brezposelnih, ki je za škofjeloško občino 13,93 odstotka, za vso Gorenjsko pa samo dobre 4 odstotke, ali denimo za kranjsko občino zgolj 1,45 odstotka. Nič čudnega, da škofjeloška občina na Gorenjskem velja za pravo oazo zaposlenosti: tu je brez dela 969 ljudi, na vsem Gorenjskem pa kar blizu 12 tisoč. V Sloveniji je za 62 občin potrjenih 698 programov javnih del s 5188 udeleženci, v povprečju pa javna dela trajajo 6,7 meseca. Na Gorenjskem pa javna dela trajajo manj, v povprečju 3,7 meseca. V primerjavi z množično brezposelnostjo je ta kratek čas trajajoče delo za manj kot 500 ljudi sicer kaplja v morje, toda v aktivni politiki zaposlovanja se oklepajo vsake rešilne bilke. Za kratek čas to pomeni nekaj manj socialnih problemov in ohranitev delovne kondicije brezposelnim, ki sicer težko najdejo trajnejšo zaposlitev. • D.Ž. Življenjski stroški v marcu Sodeč po vrednosti košaric nas je večina socialno ogroženih Ljubljana, aprila - Koliko so še verodostojni podatki o košaricah življenjskih stroškov, ki nam jih na podlagi statističnih izračunov vsak mesec sproti ocenjuje strokovna služba Zveze svobodnih sindikatov Slovenije? Marca naj bi tričlanska delavska družina za pokritje povprečnih življenjskih stroškov potrebovala kar 144.076 tolarjev, za minimalne stroške bi ji zadoščalo 81.811 tolarjev in za mesečno preživetje 51.730 tolarjev. Pri štiričlanski delavski družini pa povprečni stroški znašajo 173.914 tolarjev, minimalni 98.347 in nujni mesečni 61.017 tolarjev. S katero od teh košaric pa je prisiljena preživeti večina naših družin, lahko izračuna vsakdo sam, ko ob plačilnem dnevu prešteva eno ali dve plači v družini. Najnižja neto zajamčena plača znaša od 1. marca dalje 15.802 tolarja. Za družine, ki morajo živeti od tako nizkih zneskov, so zgoraj izračunane košarice pravcata ironija. Verjetno pa tudi za domala dve tretjini slovenskega prebivalstva, ki prejema manj kot povprečno plačo. Gornji podatki o življenjskih stroških, ki so za naše današnje razmere tako rekoč fikcija, nas domala večino uvrščajo med socialno ogrožene. Zanesemo pa se lahko na številke, ki nam govorijo o mesečni rasti življenjskih stroškov. Marca je inflacija znašala 1,4 odstotka, življenjski stroški pa so se povečali za 1,6 odstotka. Od novembra 1992 so se stroški povečali za 8,2 odstotka. V primerjavi s februarjem se je marca hrana podražila za 0,7 odstotka, pijača za odstotek, obleka za 2,7 odstotka, stanovanje za 3,9, ogrevanje in razsvetljava za 0,7, pohištvo za 1,5, higiena in nega zdravja za 1,4 izobraževanje, kultura in razvedrilo za 6 (RTV naročnina za 21,7 odstotka) in promet za 0,7 odstotka. V primerjavi s februarskima sta marčni povprečni košarici za 2,1 odstotka višji, minimalni za 2 odstotka in minimalni mesečni za 1,4 odstotka. • D.Ž. Upokojenih delavcev večidel ne nadomeščajo z novimi Kranj, aprila - Za leto 1993 je na Gorenjskem predvidenih 546 upokojitev, pravijo na območni enoti Republiškega zavoda za zaposlovanje v Kranju. Na izpraznjena delovna mesta pa bodo podjetja zaposlila le 118 novih ljudi, torej samo petino. Od gorenjskih občin bodo največji delež upokojitev nadomestili v tržiški občini, skoraj 30 odstotkov, najmanjši pa v Radovljici, samo 15 odstotkov. Med delavci, ki se bodo upokojili, je največ takih s V., IV. in I. stopnjo izobrazbe, pa tudi med tistimi, ki bodo upokojitve nadomestili, je največji delež onih s srednješolsko izobrazbo (28 odstotkov), pa tudi s IV. in VI. izobrazbeno stopnjo, po 22 odstotkov. • D.Z. 1/u na, enem mettul BEGRAD vam sredi Kranja (pri tovarni Planika) ponuja gramoz, beton, ki vam ga TAKOJ pripeljemo, kamor želite. Beton vam pripravimo v SOBOTO, NEDELJO. VtU&u 221-391 fadmtdt! NIK0TRANS opravlja vse vrste prevozov različnih tovorov, špedicijo in ostale storitve. IJJLLITJ VIAIU UllIIlMJVJl-J L) uLl_JUVlA_.Ju LILIJ UIX'J UTJJ %wx aduta: ki$6a cena ut odlična &a&mmt! EW GORENJSKI GLAS • 6. STRAN KULTURA UREJA: LEA MENCINGER KULTURNI KOLEDAR KRANJ - V galeriji Prešernove hiše razstavljata slike in grafike akad. slikarki Petra Vari - Simončič in Zora Stančić\z Ljubljane. V galeriji Mestne hiše razstavlja akad. slikarka Maja Dolores Šubic. V Mali galeriji (prenovljena galerija Lipa) je na ogled reprezentativna razstava članov Društva slovenskih likovnih umetnikov Kranj. V galeriji Dom Stražišče razstavlja Tomaž Kunst fotografije na temo Trenutki v gorah. JESENICE - V galeriji Kosove graščine je na ogled razstava Revitalizacija industrijskih objektov. V razstavnem salonu Dolik je na ogled razstava slik Lojzeta Ferenca. RADOVLJICA - V galeriji Sivčeve hiše je na ogled retrospektivna razstava Fojža A. Zormana, v pasaži graščine pa razstavlja fotografije Joco Balant, član Foto kino kluba Anton Ažbe Sk. Loka. BLED - V Vili Prešeren razstavlja slikar Bojan Abaza. V hotelu Astoria je na ogled razstava slik akad. slikarja Klavdija Tutte. KROPA - V Kovaškem muzeju je odprta prenovljena in razširjena razstavna zbirka o nekdanjem žebljarstvuv Lipniški dolini. ŠKOFJA LOKA - V okroglem stolpu Loškega gradu je do 2. maja vsak dan, razen ponedeljka, na ogled razstava Velikonočni utrinki. Ob razstavi je na ogled tudi video kaseta Velikonočne šege na Loškem. Zbirke Loškega muzeja so odprte vsak dan od 9. do 17. ure, razen ob ponedeljkih. V galeriji Fara razstavlja fotografije Boštjan Gunčar. V galeriji ZKO-Knjižnica so na ogled ilustracije akad. slikarke Rože Piščanec. TRŽlC - V Vili Bistrica razstavlja slike akad. slikar Dušan Premrl. KAMNIK - V razstavišču Veronika razstavlja slike Goran Horvat. PRIREDITVE TEGA TEDNA KRANJ: GLASBENO LITERARNI VEČER - V dvoranici Glasbene šole bo danes, v petek, ob 18.30 glasbeno literarni večer, na katerem bo uvodno besedo povedala prof. Berta Golob, pesmi Pavleta Zidarja pa bo recitiral Janez Dolinar. V glasbenem delu bodo nastopili učenci Glasbene šole Kranj. KRANJ: JAZZ - V Ragtime jazz club bo danes, v petek, ob 21. uri nastopil Jazz kvartet Braca Doblekarja. JESENICE: LUTKE - V Lutkovnem gledališču v Kulturnem domu na Hrušici bo jutri, v soboto, ob 17. uri v uri pravljic na sporedu glasbena pravljica Potoček in lutkovna igrica Kdo je Vidku napravil srajčico. BLED: URA PRAVLJIC - V gradu Grimšče bo danes, v petek, ob 16.30 ura pravljic za najmlajše: po glasbeni pravljici bo na sporedu še lutkovna igrica Kdo je Vidku napravil srajčico. Jutri, v soboto, ob 20. uri pa bo v Gradu Grimšče nastopil dramski igralec Bojan Maroševič kot Tolkačov v Tragiku po sili Antona Pavloviča Cehova. Njegovega prijatelja Muraškina pa bo v tej šali v enem dejanju zaigral Rado Mužan. Bojan Maroševič bo nastopil še kot Njuhin v Cehovi šali O škodljivosti tobaka. LJUBNO: KONCERT - Jutri, v soboto, ob 18.30 pripravljata Glasbena šola Radovljica in Moški pevski zbor Podnart koncert, na katerem bodo nastopili učenci Glasbene šole in pa Moški zbor Podnart ob spremljavi tria. ŠKOFJA LOKA: RAZSTAVA - V galeriji Loškega gradu bodo danes, v petek, ob 19. uri odprli slikarsko razstavo arhitekta Fedorja Zigona iz Ljubljane. ŠKOFJA LOKA: STELLA MARIS - V nedeljo, 25. aprila, ob 19. uri bo pri maši v cerkvi sv. Jurija v koncert Mešanega pevskega zbora loka ob spremljavi simfoničnega orkestra, na orgle bo igral prof. Tone Potočnik. Izvedli bodo Griesbacherjevo Stel-lo Maris. RETNJE: SLIKARSKA DELAVNICA V gostišču Smuk v Retnjah pri Tržiču bo danes, v petek, ob 18. uri otvoritev Slovenske likovne sobe, kot so poimenovali tridnevno slikarsko delavnico, ki se je udeležujejo slikarji Marijan Tršar, Zdenko Huzjan, Klementina Golija, Dušan Kirbiš in Klavdij Tutta. Razstavo bo odprl Jože Hudeček. SKOFJA LOKA: PEVSKA REVIJA - Zveza kulturnih organizacij Škofja Loka vabi na 19. občinsko pevsko srečanje, ki bo danes, v petek, ob 20. uri v kapeli Loškega gradu. Nastopila bosta Moški pevski zbor Alpina Ziri in Dekliški komorni pevski /bor Kresnice Ziri. GORFNJA VAS: MLADI PEVCI - V avli Osnovne šole Ivana Tavčarja bo danes, v petek, b 17. uri revija otroških in mladinskih pevskih /borov občine Škofje Loka. TRZIC: RAZSTAVA - V Kurnikovi hiši bodo danes, v petek, ob 18. uri odprli razstavo Hotaveljc skozi čas avtorja prof. dr. Antona Ramovša. O uporabi kamna v ljudskem stavbarstvu bo govoril dr. Cene Avguštin. Na otvoritvi sodeluje Pihalni orkester Tržič. KAMNIK: KONCERT - V veliki dvorani kina Dom Kamnik bo danes, v petek, ob 20. uri zaključni koncert prvega slovenskega pevskega društva Lira Kamnik ob tridesetletnem obdobju pod vodstvom Sama Vremšaka. JAVORNIK: GLEDALIŠČE - V Kulturnem domu gostuje jutri, v soboto, ob 19.30 Šentjakobsko gledališče Ljubljana s predstavo M AR 11 \ KRPAN v priredbi I) Jovanoviča in I Partljiča Pihalni orkester občine Kranj JUBILEJ KRANJSKIH GODBENIKOV Kranj - Kranjskemu pihalnemu orkestru je kot kaže v vsej njegovi dolgi zgodovini usojeno, da bo vedno nosil izredno dolgo ime. Ko so leta 1898 v Kranju ustanovili godbo Prostovoljne požarne obrambe, seveda niso mislili, da bo ta glasbena skupina, ki je smela vaditi I sirotišnici na Pungartu (danes je tam Glasbena šola), imela kasneje toliko naslednikov. Kadar se piše tako visoka obletnica, potem so že skoraj vsi načrti naravnani na visoki jubilej - stoletnico kranjske godbe, ki pa jo bo seveda treba proslaviti čez kratkih pet let. Dotlej pa bo ta kranjski orkester, ki skrbno hrani arhiv za ves svoj dolgi vek delovanja, še naprej zavzeto vadil in se pripravljal na nastope, ki jih v eni sezoni našteje tudi sto. "Letošnjo 95-letnico bomo proslavili tako kot pritiče, to je z jutrišnjim koncertom v kranjskem kinu Center," je povedal sedanji predsednik Pihalnega orkestra občine Kranj Stane Je-ler. Skupaj z dirigentom Brankom Markičem, ki kranjskim godbenikom dirigira že štirinajst let, so pripravili zanimiv program, v katerem bodo občinstvu (vstop bo prost, zaželen pa je skromen prispevek za stroške) prvikrat predstavili tudi dve novi skladbi. Prva je Hummelov koncert za trobento s solistom odličnim trobentačem Stankom Praprotnikom, sicer članom Simfoničnega orkestra RTV Slovenije, druga pa je Cajkovskega Italijanski ca-priecio. Ostali del programa -Gossecovo simfonijo in tri Brahmsove Madžarske plese pa so za to priložnost iz svojega obsežnega že poprej naštu-diranega programa, le obnovili. Kranjski godbeniki se bodo ob tej priložnosti vsekakor hoteli predstaviti kar najbolje. Vse doslej so vsako leto največ truda vložili v pripravo novoletnega koncerta, ki si je v de- rad* uresničila kaj prej kot pa za na šo stoletnico." Zadnja leta ima Pihalni ot; kester občine Kranj nekaj maj-težav z glasbenim naraščaje _ Ko je bilo pred leti pomanj»f/ nje pihalcev že več kot kn. čno, se so namreč dogovoril) _ kranjsko Glasbeno šolo, da J1 bo ta pomagala pomladiti kester. Dogovor je bil usPeS^al tako da vsako leto nekaj ^ dih začne najprej "praktid. J ti", nato pa tudi redno >gratlH. setih letih prav gotovo pridobil obsežen krog občinstva še posebej zato, ker so godbeniki znali vedno pripraviti pester izbor glasbe. Za dober program in tudi dobro izveden pa se je vredno potruditi. Kranjska godba pač slovi po pestrem programu, skupaj z dirigentom imajo vedno pripravljenega "gradiva" za štiri do pet koncertov. Zato tudi niso v zadregi, kadar je treba nastopiti na različnih prireditvah - od promenadnih koncertov na Bledu ali v drugih slovenskih turističnih krajih, na gostovanjih kot to v Huminu v Italiji ali pa na prireditvi v okviru sodelovanja Alpe Jadran, katerega letošnji gostitelj je mesto Kranj. "Zelo radi bi se že na jutrišnjem koncertu predstavili ne le z zanimivim glasbenim programom, pač pa tudi z novimi kroji in še raje z novimi inštrumenti," razlaga predsednik Jeler. "Pred desetimi, enajstimi leti smo zadnjikrat menjali inštrumente, potem pa nikakor nismo mogli zbrati toliko denarja. Inštrumenti se kvarijo, treba jih je popravljati, obnavljati, enkrat pa povsem odpovedo. 2e nekaj časa tudi trkamo na vrata kranjskega župana, da bi dobili nove uniforme. Kroji so že narisani, kreatorka se je v precejšnji meri zgledovala po kroju značilnem za zgodovino kranjske mestne noše. Godbeniki, med nami je zadnji čas tudi kar veliko mladih, bi namreč tudi na zunaj radi izgledali kot godbe iz nekaterih drugih naših krajev, vsekakor pa manj strogo in pusto kot v sedanjih krojih. Upam, da se bo želja orkestru. Pri tem namreč m več spet povedati, da je veci^j glasbenikov, med njimi fj| najbolj znana glasbena imena. slovenskih glasbenih skuP"\t,j' začela prav pri kranjski g°. Zato se ob posebnih pril°z stih tudi radi vračajo, da bi . stope obogatili s solistici1' točkami ali pa enakovrw"| kot člani orkestra. To se je 9 kajkrat zgodilo na novojetn koncertih in tudi jutrišnji ju . lejni koncert ne bo brez s?'lSra. čnega nastopa. Sicer pa Je zumljivo, da so pihalne &° t tudi drugod odskočna deska_ vstop v poklicne orkestre-pihalni godbi se vedno zpefe;j. glasbeniki, ki jim glasba nari večkrat ni poklic, pač pa vC J Ije. Da pa to veselje lahko trg zelo dolgo, vedo tudi neka člani pri kranjskem pihal*1 ^a orkestru. Pred kratkim so vedno izgubili Franca Mj]et, ki je igral v orkestru kar 6W medtem kot je Anton ( vel b ^ orkestru še dlje. Nekaj pa Je ^ di članov, ki igrajo že 40 1^ več.# l,ea Mencinger, ' Gorazd Šini k RADOLSKO POLETJE Radovljica - Zveza kulturnih organizacij Radovljica tudi za to poletje pripravlja ni/ kulturnih prireditev, ki se bodo na različnih prizoriščih v radovljiški občini razvrstila od srede junija pa do sredine septembra. Že nekaj let doslej se je organizatorjem posrečilo poleg že uveljavljenih prizorišč, poiskati tudi nekatera privlačna mesta, ki so prav tako primerna za prireditve. Radovljiška ZKO te dni že zbira prijave radovljiških društev, ki bodo tako kot doslej predstavila najuspešnejše iz svojih kulturnih programov. Za sedaj še ne vedo, koliko bo takih prireditev, saj se prijave zbirajo še do 30. aprila, /ve/a organizacij radovljica bo vsem nastopajočim povrnila potne stroške, poskrbela pa bo tudi /a prijavo in propagando o prireditvi. KONCERT VIOLINISTKE Jesenice - V dvorani Glasbene šole Jesenice bo danes, v petek, ob 19. uri koncert violinistke Maje Cerar, pri klavirju jo bo spremljal llinko Haas. Koncert, ki ga prireja Glasbena mladina Jesenice, sodi v okvir šestih koncertnih nastopov, ki jih pripravlja ta čas mlada dvajsetletna violinistka. Cerarjevo, ki živi in se šola v Zilrichu, slovensko glasbeno občinstvo že pozna, saj je lani nastopila z. orkestrom Slovenske filharmonije v Cankarjevem domu Violinist ka nastopa veliko na samostojnih koncertih, med pomembnejše nastope pa je šteti tudi koncert pred dvema letoma v znameniti Tonhalle s Zuriškim simfoničnim orkestrom. Na jeseniškem koncertu bosta s pianistom Hinkom liaasom izvajala Iranckovo so nato /a violino in klavu v a duru, Ys.iv|evo ? sonato /a solo vio lino, Golobovo I sonato /a violino in klavir, Vigoroso Uroša Kreka (napisan /a Majo (erar) in T/iganc Mauricea Ravela "NAŠA PESEM" V UUBLJANJ/ Ljubljana, 20.aprila - Naša pesem, nacionalno zborovsko te^!^ri' nje odraslih zborov, ki so ga od leta 1970 bienalno prirejali * JTjjJj boru, bo letos v Ljubljani. Potekalo bo 23. in 24. aprila > ^^Ij Slovenske filharmonije, na prireditvi pa bodo predstavljeni "*J ši letošnji dosežki slovenskega zborovstva. t* Lani je mariborska Naša pesem postala mednaroun^vi rovako tekmovanje, ki se bo odslej v istem bienalnem ritmu jjjl jaJo vsako sodo leto. Ljubljana pa bo vsako liho leto P^,1,^ nacionalnega izbora najboljših zborovskih dosežkov na ^ skem in v zamejstvu. h0rOr Na tekmovanju v Ljubljani bo nastopilo 22 pevskih 1 in skupin. Med njimi /bon vseh zasedb v treh k alegorijah .,t komorni /bori in kot letošnja novost komorne pevske jt, i-Zbori bodo tokrat nastopili le enkrat, med drugim pfl 'fjVf vedli tudi tu slovenske novitete, žirijo tekmovanja vodi .„j1 ra. Pri organizacijski izvedbi letos sodeluje koncertna J? pff Gallus ( amiolus. Na tekmovanju sodeluje tudi AP/ ' ra,1k0|H šeren iz Kranja z novim zborovodjem Damjanom Močni j Zaključni koncert "Naše pesmi", na katerem se ,1(H'l\() ii' stavili najboljši slovenski /bon, bo v soboto, 24 aprila, od -v dvorani Slovenske filharmonije. • M. Peternelj RECITAL POD KAKI IM ZOBOM Boh. Bela - V nedeljo, 25. aprila, ob 10 M) bo v Jami P"d."' zobom recital ob srečanju pesnikov in pisateljev začet" Gorenjske I V ^ -:___rsT^ Na prireditvi, ki jo pripravijo /KO Radovl|ua, '\\ teniske m krajevne organizacije Boh Bele, bodo so('1 ' ,ri'i recitatori! Poloni Soklic, Dominika Majdič, Lojze Marko Sokhč, glasbeni del sta pripravila Klariaa W Ki'1 janjji MOP A PONIOVMO 7 A I7VFM Veno»Dolenci režija je \ rokah I udvika Knaflia in Matu1' (|u,,r Kranj - V Prešernovem gledališču Kranj bodo v iredo, 28 aprila, ob ll> )0 ponovno upn/onli znamenito NORO Henrika Ihscna, ki je bila že doslej deležna izjemne pozornosti občinstva m kun kc. France Vurnik je zapisal "Ibsenova lekcija z Noto \ kran|ski uprizoritvi je tudi v historični avtentičnosti enkratna m izzival na." Kritik Krištof Dovjak "Celoten gledališki ansambel zalite vno nalogo bližania resničnosti in oblikovanja vzdušja i/polnju|c na zavidljivi ravni. " Slavko Pezdir: "V naslovni vlogi je Judita /idar odigrala siiok razpon razpoloženj. " dKrati|ska upri/on lev Nore |c prav gotovo vrhunska, kat je doka/ala pied kratkim tudi nabito polna dvorana ljubi|anske Drame in navdušen spre ii-in občinstva. • »r pa |c i/Oral rsjiko I ii(>< prireditev v Kulturnem domu na Boh Bell PETJE VOKALNIH SKUPIN DoaataU - Gostitelj letoinjega srečanja malih v0*a'^pd'|i Gorenjske |c /vr/a kulturnih organizacii Domžale ' jgl* : tvi. ki DO danes, v petek, ob 20 un na Osnovni Soli D°. flPu »pilo |H-i vokalnih skupni Kvintet biatov Zupan s^,K Dekliški septel Izvii iz Radovljice, Mešani oktet Dri ^ K,.r I rance Prešeren Žirovnica .kupina pevk Bodeče in Stohljanski oktet iz I )omzal ■ msofiMUo so - Izdelki Škofja Loka cenjenim strankam in poslovnim partnerjem želimo prijetne praznike! agrotehnika Ljubljana, Tržaška 132 PE KRANJ IH II H mm VELEBLAGOVNICA ŠKOFJA LOKA d . o . o . KDOR IŠČE, TA NAJDE ___ V NAME __ PJ$>1A TELEGRAF TELEFON s lesna tadusMjoŠkoifa loka Kldrlčevaj&e - "i i: > ',' j:_i -' *_i, „. TOVARNA OBUTVE ŽIR ^jr y SPLOŠNO GRADBENO PODJELE l- Stara cesta 2. 64220 Škofja loka KOVINARSKO PODJETJE Ž E LE Z N I K I ELEKTROTEHNIŠKO PODJETJE Kranj, Mirka Vadnava 11 SKUPŠČINA OBČINE TRŽIČ Zeli vsem občanom prijetno praznovanje dneva napora un praznika dela ! ? o Sni s1 1 c o Ao-joAVoD » ZB od tega ne distanciralo tisti, ki bi se lahko C e hi to storili, hi ploskal, pa tudi še enkrat hi šel l peresom v boj zoper vsakega okupatorja. Tak sem. čeprav so se različne polni je trudile za mo/o duševno higieno Sicer sem pa barv sit'" /Va televiziji str predlagali posebno izjavo parla menta. — TORKAR: "lako še danes mislim Ja/ pra vim: eni so bili bolj krivi za zločine, drugi manj Eni so bili hoi| krvavi rabtyi, drugi nanj i m i>.i sploh niso bili kiv.iM Vendar, Sef OZN! /.t SlovenUo, kdorkoli jc * obdobju od leta l'Ms do leta na primei to >c bil, s.mi Od srhe m BlOgel nič Sel |e na (K. kjei so, kot vemo, doloOall Uldi višino k.i/m / vsem. k.it JC sklenil slovenski (K, |e morala soglašali se h tov,i grupica s Kardeljem. Kreačičem, Ranko vičem Posameznik m mogel nič. Kvečjemu to, da |c več m huje topel, če |e hil boli patološki tip /ato na) bi na|viš|a slovenska oblast, p.ul.i ment, sprejel resolucijo, s katero bi obsodil vse. ki so bili v tem obdobju člani slovenskega cekaja, sodelavci Tita, šefi OZNE in njihov1 najožji sodelavci. Vsi ti so krivi. S tem bi obsodili zločinski režim in njegovo ideologijo. Nj' sem za postavljanje posameznikov pred sodi*; če. Parlament naj obsodi te ljudi in sistem. N važno, če je Sentjurčeva takrat sedela v pisarn1 na cekaju in ni pretepala. Bila je v tem orga"11 in je zato sokriva. To bi bila tudi neka pamet"2 pot k spravi." Posamezniki predvsem v Polajnarjevi skupti**' ski komisiji za raziskavo povojnih pobojev in cesov, predlagajo, da bi krivim in sokrivim odftfl premoženje. TORKAR: "To bi bilo prav. Sem proti pro<*' som na sodniji. Ker pa bi bili na osnovi resolu cije parlamenta krivi vsi glavni iz takratnega sistema, jim je treba vzeti izjemne pokojnine "JJ dati navadne, preklicati druge privilegije iflJJr dati stanovanja, kakršna potrebujejo. Saj bi W lo tudi to velika kazen." Za zakon o popravi krivic niste preveč navd«*' ni TORKAR: "Sem za, vendar je treba biti realist. Po moje je neizvedljiv." Viktor Blažič je na pogovoru v Cankarje** domu novi oblasti očital, da je popravo krivic * veliko obljubljala, sedaj pa je pozabila na obljf* in podlegla primežu in skušnjavi oblasti Sogl"3" Z njim TORKAR: "Govoril sem s pravosodnim m1' nistrom Mihom Kozincem. Predlagal sem J" simbolično vsoto vsem, kar bi država zmog'ar Govorim o pol milijona, vsem enako. M'n's,?(i pa je povedal, da so zahteve za 10, 20, 30, • milijonov. Rekel je, da tega denarja preprog ni in da ne ve, kako to rešiti. Drži pa očitek. & oblast ni naredila skoraj nič za popravo t*" krivic. Vsaj od Nemčije bi lahko zahtevali od škodnino za ljudi, ki so bili v taboriščih." Vsaka oblast je neodporna Ste sredi življenja. S peresom se odzivate 0 tualne dogodke. Se vam ob aferi HIT motaj" r glavi zle slutnje? TORKAR: "Posebej za najin danajšnji P°8 vor za Gorenjski glas, za časopis, ki ga i&Z rad, sem nekaj napisal. Prebral vam bofli'J? grehe je neodporna sleherna oblast rudi a našnja, večstrankarska. Za zdaj jo le spra> jem, ali ima privito varovalko, da ne bo &*r[ šila enakih zločinov, kot jih je zagrešila P1, šnja monološka oblast. Moj dvom in boj**\| budijo prastara dejstva. Vsaka revolucija ll^L sebi klice tistega, kar je sama smrtno pok°sl Te klice se razrastejo in tako se iz vsake iC^rf cije rodi novo cesarstvo. VFCNA OBLAj\|. Francoska revolucija jc zastrupila svet / 'a,0. nimi pojmi enakosti in bratstva, z rdečin*1 šarami sanj, reko krvi, morjem okrutnosti. ^ taljoni himer. Konec: Napoleon Bonapa^T^ cesarstvo Ruska revolucija. Nove rdeče ko^p sanj, nova reka krvi, morje okrutnosti, cj. Rezultat: carstvo Stalina, zločinska morK ja Nova Amerika. Polikracija i/umi sU*,je. stvo, ko človeško meso prodajajo kot l?0.^ Pomor Indijancev, sprememba polovic« I'1' p ta v kolonijo Monopol krvavega dolarj«! potem le zahrbtne likvidacije med s.im"111 dilelji. Revolvei v Parizu za brate Rosell"- .. divo v Mehiki za Trockega, ostrostrelci v r, (,j riki za Kennedvja. In pri nas. Sodni lin"5: ^ stalinističnih procesih in udbovski un",rl * Golem otoku Sedim pred vami m skušamf klicati zgodovinski spomin. Pred 'c. f Erazem Rotcrdamski zapisal: pravično>>j edina ideja /ak.i| Ali si lahko pravičen, ,(P si etičen Ali si lahko pravičen, če nisi m01"^ j| Ali si lahko praviCen, če niso socialen moj pogled na življenje." Svarite s tem tudi našo oblast? flf TORKAR. "Dobro ste vpraiali Slu«f1 y varnost. Samo poglejte Hitovski ikafld* rem časopise Novinaru ste spretni. cn' ^n1 drugi manj, vendar danes novinarjem ' )lt-ii1' Ste advokati javnega ninenia I o |C drag« In če naenkrat dokumenti VIS izginejo. » ^ v smei. o kateri govorimo in pred kal«- V rim listi, ki se bori|o /ase m za svoje *c\^(tV bili verjetno pripravljeni narediti tudi y^f i.ui prOCei, /a pai malih giešmli kt)/'('|l)|i|i'( dai sem se danes /|ulr.i| (torek) smejal > j,„|l' karikaturi na |>ivi stiaui Dela, na kate -jo lanski politiki v aiestantskih oblekah P.^fi' pobegiiuno MIho v Slovenijo lam ^ ']^/ bo nič /godilo Čuden humor, vendai |l najboljše zdravilo " ^ l pate. da boste dočakali uresničili predlogov? , ' TORkiR Rm\ b. dočakal .e nekaj "'^ f> I" napisal se kakšen roman Svoj« ' ' (',;iiF bom le naprej javno branil " • J*** GOSPODARSTVO UREJA: MARIJA VOLČJAK Se Iskri ERO z novim vodstvom naposled le obeta rešitev ERO je rešljiv z odprtimi kartami Novi direktor Milan Bajželj pravi, da jim bo v prihodnjih dneh uspelo deblokirati račun podjetja. Kranj, 19. aprila - Iskra ERO v Kranju boleha že nekaj let, stečaju se je izognila s pomočjo državnega sklada za razvoj, ' Je zdaj njen skoraj 100-odstotni lastnik. Po zamenjavi vodstva je aprila v Iskri ERO zapihal nov veter, novi direk-0r Milan Bajželj sicer ne deli obljub, vendar je po prvih ZRakih moč sklepati, da se tovarni nemara naposled le obe-rešitev. "Vaš prihod v Kranj je bil Medijsko zelo odmeven?" "Mislim, da zaradi dveh stvari. Po eni strani zaradi dokaj zahtevnega projekta na Dolenjskem, koncem sestavlja 15 Proizvodnih podjetij. Ko smo se tega projekta lotili, nihče ni ^rjel, da je Novoles moč rešiti. *si so napovedovali, da bo No-v°'es januarja letos doživel pogreb, saj je po prisilni poravna-% ki je bila sklenjena januarja "I, tedaj zapadlo približno !.4 milijonov mark starih posojil« Vendar smo tudi to rešili, k° je bilo tekoče poslovanje Pozitivno, so se upniki začeli P°gajati in odplačevanje poso-Jn smo odložili na naslednja lete- Tako je bilo treba januarja °d te velike vsote plačati le 135 1'soč mark. Po drugi strani pa Je bil ob mojem odhodu projekt dosti odmeven zaradi pisala Mije Repovževe, kjer gre za dv°jen problem, saj so bile na uskovni konferenci problema-lline izjave podpredsednika "ovomeškega izvršnega sveta, kl verjetno ni vedel, kaj razlaga." Izjave je kasneje demontiral?" Vendar ni demantiral najpomembnejše stvari, odgovoril Je mimo. Na tiskovni konferen-Cl Je bi|0'omenjene 40 milijo-?0V mark izgube, gre za pro-^m podpredsednika, ki ne gledati in brati bilance, in Novinarke, ki ne pomisli, da je 0 "emogoče. Novoles bi moral ?latl celo leto da bi naredil to-,k° izgube." številke so bile res osuplji- ga st ° ^ Sploh nemogoče. Drobu ar Pa Je seveda, čemu tak . "lave." Ml. izjave. ^Uub temu mislim, da je Us° \ ^ranJu pozornost metjena predvsem vašemu 2"»'*«. ljudje las Vs J, L ,'je ed:|P,,v«io na tekoče &*!•.*<) i" Prihodnost lahko govorim le o stvareh, ki so napisane v pogodbah. Mi skušamo v podjetju čimprej doseči čimbolj čiste pozicije, v odnosu do delavcev, do banke, do drugih upnikov, do poslovnih partnerjev. Račun podjetja, ki je blokiran več kot leto dni, zato hočemo takoj deblokirati in vse kaže, da nam bo v prihodnjih dneh to tudi uspelo in bomo lahko celotno finančno poslovanje prek svojega računa." "To vendarle potrjuje tezo, da so se prej dogajale čudne stvari?" "Ne bi rekel, zaupanje in volja bank in upnikov je takšna, da smo se z nekaterimi zdaj pogodili in ne vztrajajo, da jim stara posojila vrnemo takoj. Dogovorili smo se za odloge, kar nam daje možnost, da tekoče kolikor toliko uspešno deloma in torej lahko deblokiramo račun." "Je to predvsem volja Gorenjske banke?" "Gre za vse glavne upnike, med njimi je tudi banka, ki lahko takoj ustavi vse, če se tako odloči." "Direktor Gorenjske banke je že pred Vašim prihodom dejal, da čaka novo vodstvo, torej je njen vpliv zelo pomemben?" "Odločilen. Poleg nje pa seveda lahko o vsem kot lastnik odloča sklad za razvoj. Vsekakor pa sedaj zunanja volja za rešitev Iskre ERO obstaja." "Kaj pa notranja?' "Začel sem na svoj klasični način, nikoli ne pripeljem kopico novih ljudi, temveč nekaj novih kombiniram z izkušnjami ljudi v podjetju. Gradimo •torej na stari ekipi, spremenil pa se je način vodenja. Po prvih notranjih odzivih lahko rečem, da se ljudje zavedajo razmer, da so pripravljeni ponovno zagristi v rešitev Iskre PRO in upam, da bo tako tudi naprej. Seveda pa se znotraj to lahko hitro podre, saj so ljudje nezadovoljni zaradi nizkih plač, nihče pa jih ne more siliti, da zaupaio, sa| smo v zadnjih treh, štirih letih ne vem katera ekipa ze in ne morejo kar takoi verjeti, da bomo res kaj storiti Vsekakor hi štrajk v tem trenutku marsikaj podrl. Za ta mesec sem najbolj za dovoljen, da smo lahko U>. iz plačali plače, da smo jih sploh lahko zagotovili. Januarja in februarja je namreč proizvod nja padla na manj kot polovico potrebne, ta plačila |>a prihaja jo zdaj. Najbolj pa sem seveda vesel, da smo se uspeli pogodi ti / upniki m da bomo \ ki.il kem deblokirati račun." "Za slab mesec je to kar dosti, saj vodstvo prevzeli s I. aprilom?" "Več kot sem mislil na začetku, moram reči, da sem kai za dovoljen. Sicei pa smo si za letošnje le to postaviti m cilje Prvi je obramba pred tem, da bi karkoli podrlo Iskro I RO, v mislih imam s(i.i|k. vol|o banki, glavnin upnikov itd. Drugi je čimprej doseči pozitivni meset v tekočem poslovanju Iret|i pa brez izgube zakl|iičiti pošlo vno leto. v tekočem poslov .m|u seveda, torci brez upoštev anja starih dolgov oziroms stroškov financiranja. To moramo dose či, dl se bomo / upniki lahko pogodili za daljši rok odplačevanja posojil " Milan Bajželj, novi direktor Iskre ERO v Kranju "Kakšno vlogo naj bi pri tem odigral sklad za razvoj?" "Sklad je 99-odstotni lastnik, tekoče nam pomaga, tudi pri navezovanju raznih stikov, ki so potrebni za urejanje stvari. S skladom se pogajamo, da bi nam omogočili nujno investicijo v informacijski sistem. Lahko rečem, da sklad v primeru Iskre ERO odigrava pozitivno vlogo, nima interesa, da bi podjetje dolgo imel v svojem okrilju, vendar ga tudi prodal ne bo kar tako, dokler so možnosti, da se reši. Ce se ne bo, je seveda jasno, da ga bo sklad prodal." "Pritiskov v tem pogledu ni?" "Ne, sklad nam je dal možnost, sicer se ne bi pogodili." "Koliko časa so Vam dali?" "V pogodbi so nekatere stvari tudi rokovno določene, vendar imam dokaj proste roke pri pripravi načrta za upravni odbor, ki bo postavil tudi termine. Upravni odbor se sestaja enkrat mesečno, kontrola je stalna, tudi v dnevnih stikih stvari sproti preverjajo." "Več strokovnjakov je iz Iskre ERO odšlo, prejšnja direktorica jih je odslovila tako rekoč čez noč, se je zdaj kdo vrnil?" "Je in prepričan sem, da bomo poklicali še koga, povabili bomo vse, ki lahko koristijo Iskri ERO. Rekel sem že, da nisem pristaš hitrih zamenjav, najprej je treba spremeniti način vodenja, nato se počasi vidi, kaj je treba spremeniti." "Iz Iskre Holdinga iz Ljubljane prihajajo glasovi o ponovnem združevanju Iskre, direktor Šešok ponuja zlasti model lastninjenja?" "Lastnik Iskre ERO je sklad. Iskra (ommerce je manj kot I-odstotni. Kar zadeva poslovno povezovanje znotraj sistema Iskre, bo Iskra ERO izkoristila vse možnosti, ki jih vsebuje ponudba holdinga ah kateregakoli drugega subiekta Iskre." "Lastninjenje torej pri Iskri ERO ne pride v pošta?" "lahko bi tudi pfiUo, pod določenimi pogoji bi sklad lah ko premožen|c Iskre I RO pre nesel na iskio Holding,obstaja samo dogovor znotrai sklada, da to narede v soglasju s podjetjem." "Kako ocenjujete zamisel o ponovnem združevanju Iskre, v Kranju se je razletela, v Ljubljani tudi?" "Mislim, da bo do ponovnega povezovanja prišlo, na no v ili osnov ah, glede na nov e tr žnc možnosti, seveda lo ne bo Stan, temveč nova Iskra." "Je blagovna znamka dovolj vabljiva, da ponovno poveže Iskro?" "Blagovna znamka ima svoj pomen, morda je to še največ, kar je od Iskre ostalo." "Nameravate proizvodni program Iskre ERO kaj spremeniti?" "Glavna naloga je izboljšati sestavo obstoječega proizvodnega programa tako, da dobe prednost tisti deli, kjer dosegamo boljše tržne pogoje." "Bistvo torej ostaja?" "Bistvo Iskre ERO in nekatere prednosti, ki jih ima, so prav v najbolj kvalitetnem delu proizvodnje teh aparatov, v motorju in v njegovem razvoju. Čeprav je bil razvoj nekaj let zapostavljen, je tega še vedno toliko, da se je treba ozreti nazaj." "Trg zanje imate?" "Trg zaenkrat imamo, problem ni v tem, da ne bi mogli prodati, problem v tem trenutku je, kako narediti vse tisto, kar je treba, da nekateri najpomembnejši kupci ne bodo postali resno nezadovoljni. Sledi pa seveda vprašanje stroškov, tega pa ni moč spremeniti takoj, temveč v nekaj mesecih, enem letu. Zdaj je najpomembnejša ugotovitev, da je lahko tekoči mesec pozitiven, če obstoječo proizvodnjo dvignemo na 3,3 milijone mark mesečne realizacije in najprej je treba narediti to." "Koliko je to v primerjavi z letošnjim januarjem oziroma februarjem?" "Dvakrat toliko." "Kar pomeni, da bodo imeli vsi delo?" "Vsi. ki zdaj delajo v Iskri ERO zanesljivo, trenutno jih je približno 450. Seveda pa ne govorim 0 posameznikih, temveč 0 skupnem številu, te dni kličemo ljudi, ki so na čakanju in po prvih informacijah je kar nekaj problemov, nekateri se izogibajo, kar je razumljivo, sai so plače slabe, bruto povprečje znaša približno 45 tisoč tolarjev. Toda ne gre drugače, kogar ne bo, bo moral med trajne presežke in zaposlili bomo druge " "Kako se odziva sindikat, kije bil v Iskri ERO vedno prodoren?" "Sindikat predlaga socialni pakt, pogajanja tečejo. Zelo smo zainteresirani, da bi prišlo do sporazuma. Upam, da ga bomo dosegli čimprej. Ina ključnih stvari je tudi spora zum z delavci, brez ljudi ni moč nič narediti." "Igrate torej z odprtimi kartami?" "Drugače ne gre. Iskra ERO je rešljiva le z odprtimi karta mi • M. Vnlčjak Vrnitev v depresijo? Kranj, 22. aprila - Februarja je industrijska proizvodnja spet močno zanihala navzdol. Izvoz in uvoz je zaradi drugačnega zajemanja podatkov težko primerjati, po začasnih podatkih je bil izvoz v prvih dveh mesecih za petino manjši, uvoz pa nekoliko večji kot lani. Eksplodirale pa so plače, saj so bile realno za skoraj polovico večje kot lani. Ljudje pa spet množično kupujejo devize, kar pomeni, da tolarju kljub ostri denarni politiki spet manj zaupajo. Tako lahko na kratko povzamemo ugotovitve Bajtovega inštituta, ki so v marčevski številki Gospodarskih gibanj naslovljene "Vrnitev v depresijo?" Februarja je industrijska proizvodnja padla za 1,34 odstotka, kar je največje zanihanje navzdol po lanskem juniju in v celoti je bila izničena rast med lanskim junijem in letošnjim januarjem. Februarja je bila ra-ve*n industrijske proizvodnje za skoraj 14 odstotkov pod že tako nizko lansko ravnjo in za kar 42 odstotkov pod največjim februarskim obsegom leta 1987. Pri blagovni menjavi s tujino so zadrege nastale zaradi drugačnega zajemanja podatkov, zato je potrebno z nekaj rezerve jemati podatek, da je bil v letošnjih prvih treh mesecih izvoz manjši za petino, predvsem zaradi manjše prodaje na območje bivše Jugoslavije. Uvoz pa je bil nekaj večji kot lani. Kakor je bilo zaradi zapletov pri zamrznitvi plač moč pričakovati, so februarja plače eksplodirale. Februarska masa plač je zaradi poplačil poskočila za 17,4 odstotka, v primerjavi z lanskim letom pa so bile realno večje že skoraj za polovico. Ljudje pa spet vse bolj množično kupujejo devize, lani so bili v prvih mesecih nakupi za 15 milijonov dolarjev manjši od prodaj, letos pa so za dobrih 50 milijonov dolarjev večji. • M. V. Za preživetje 70-odstotni izvoz Kranj, 22. aprila - Preživelo bo le tisto tekstilno podjetje, ki bo na tuje trge prodalo vsaj 70 odstotkov proizvodnje, ocenjuje Združenje tekstilne industrije Slovenije. Zaradi izgube jugoslovanskega trga slovenska tekstilna industrija pospešeno išče nove trge, ozira se tudi na Češko, Madžarsko, Poljsko in Slovaško, kamor je doslej šlo le 2,9 odstotka slovenskega izvoza. Tekstilci računajo, da se bo slovenska vlada uspela dogovoriti s temi državami glede postopne odprave carinskih in drugih ovir (kontingenti, dovoljenja), saj prav tekstilna industrija sodi na prednostni seznam panog, pri katerih naj bi se čimbolj približali svobodni trgovini. Madžarski podjetniki investirajo na Vzhodu Kranj, 22. aprila (STA) - Madžarski podjetniki so lani sklenili 400 pogodb o skupnem vlaganju s tujimi podjetji in vložili skoraj 25 milijonov dolarjev. Doslej pa so investirala že v tisoč projektov, ki so vredni 115 milijonov dolarjev. Večina madžarskih investitorjev je svoj kapital najprej usmerila v Nemčijo in Avstrijo, sedaj pa vse bolj zanimiva postaja vzhodna evropa, lani so tja investirali že približno 70 odstotkov kapitala, vloženega v tujino. Pri tem se madžarski poslovneži zanašajo predvsem na znanje, ki so si ga v preteklosti pridobili na socialističnih trgih. Lani so kar 10 milijonov dolarjev investirali v projekte Skupnosti neodvisnih držav, veliko tudi v Romunijo in Ukrajino, kar 6 milijonov dolarjev je odteklo v nekatera velika litovska podjetja, nekaj tudi v 52 čeških in 8 poljskih podjetij. Madžarska je v razvitih državah vključena v posle 36 nemških podjetij z 1,5 milijona dolarjev in 20 avstrijskih podjetij z 1,2 milijona dolarjev. Še vedno pa tuja podjetja več investirajo na Madžarskem, lani so 1,5 milijona dolarjev, doslej pa že skoraj 5 milijonov dolarjev. Dovoljenja za izvoz kapitala na Madžarskem izdaja ministrstvo za mednarodne ekonomske odnose, podjetje dovolilnico dobi, če prej položi forintski depoziti v vrednosti investicije in predloži bančno zagotovilo o tujem podjetju. Na priporočilo ministrstva nato Nacionalna banka Madžarske podjetju da na razpolago tujo valuto. INFORMACIJE OBMOČNE GOSPODARSKE ZBORNICE KRANJ SPIM - Slovenska podjetniško inovacijska mreža organizira predstavitev novih izdelkov, tehnologij in storitev slovenskega gospodarstva v letu 1993. V okviru mednarodnega programa promocije inovacij lahko interesenti na sejmih BREZPLAČNO predstavijo SVOJE INOVACIJE, ki še niso bile javno predstavljene in so bile razvite v letu 1992/93 Zato vabimo vse interesente, da se udeležijo sejma podjetništva v Kranju od 4. 5 do 7. 5 1993 in izkoristijo to brezplačno priložnost Novosti, ki jih želijo predstaviti, morajo prijaviti Informacijski pisarni CIS - GZS Slovenska 41, Ljubljana Prijava mora vsebovati: - ime in priimek, naslov in starost inovatorjev ali skupine - naziv rešitve v slovenskem in enem od evropskih jezikov - obliko zaščite (patent, model, avtorske pravice) - kratek opis novosti in uporabnosti Vsi interesenti se udeležijo sejma v svoji regiji in sejma inovacij IDEJA v Celju Najboljše inovacije iz regionalnih sejmov bo komisija po kriterijih mednarodnega programa izbrala za brezplačno razstavljanje na Mednarodnem obrtnem sejmu v Celju m na mednarodnih sejmih v Budimpešti (NOVA), Nurnbergu (IE-NA) ter Brusl|u (EUREKA) Novosti, ki ne bodo prijavljene in predstavljene na regijskem sejmu, ne morejo sodelovati na mednarodnih prireditvah Zato vabimo vse podjetnike, inovatorje in inovativne skupine, da izkoristijo brezplačno priložnost na Mednarodnem sejmu podjetništva v Kranju POSLI IN FINANCE UREJA: MARIJA VOLČJAK Na cesti Opel Corsa Pred enajstimi leti so v nemškem Ruesselheimu zasnovali avto, ki bi mu po nemško še najlažje rekli kleinvvagen. Pri Oplu so ga poimenovali corsa, ob uspešni prodaji pa so letos pripravili temeljito prenovo od nog do glave. Koncept avtomobila je ostal enak: tudi prenovljena corsa je kljub malenkostno povečanim dimenzijam ostala majhen avto s povsem oplovskim karakterjem. Osnovne karoserijske poteze so po novem moderno zaobljene, notranje prostornosti in udobja je zdaj več. Očem ostaja skrita nova zasnova podvozja in trdnejša karoserija, kar je dokaz, da je corsa postala zrelejša. Ampak avto je po svojem videzu in lastnostih mladosten in mladim po srcu je tudi namenjen. Na voljo je šest različnih izvedenk, od osnovne z imenom city do paketa GLS, Joy in sport, ter najzmogljivejše GSi 16V, tako kot je to v navadi pri večji astri. Motorjev je zdaj sedem: po dva 1.2 in 1.4-litrska ter 1.6-litrski s 16 ventili, 1.5-litrski dizel in prav tak turbodizel. Corsa bo v kratkem na voljo tudi pri slovenskih prodajalcih. Cena v Avstriji je za najcenejšo Corso 127.900 šilingov, za najdražjo pa 214.700 šilingov. • M.G. Po mučnih zapletih Odpovedana sejem in rally Kranj, 23. aprila - Danes bi morali na Gorenjskem sejmu v Kranju odpreti 1. sejem Avto in šport, ki ga je skupaj s PPC Gorenjski sejem pripravljalo podjetje Mazda V.C.C., vendar so se organizatorji zaradi zapletov pri organizaciji 2. Mazda V.C.C. rallvja odločili, da sejma ne bo. Sejem je bil z rallvjem zasnovan kot celota, ki ga je glavni sponzor podjetje Mazda Y.C.C. letos želel pripraviti na Gorenjskem, s čimer bi ta atraktivni avtomobilski šport približali tudi Gorenjcem in popestrili turistično ponudbo Kranja in okolice. Ker pa organizator kljub velikim naporom ni mogel pravočasno zagotoviti vseh dovoljenj (predvsem za hitrostne preizkušnje, za katere cestarji zahtevajo astronomsko visoke odškodnine), sta rally in I. sejem Avto in šport za napovedani termin žal odpovedana. Organizatorjem za zdaj ostaja v tolažbo precejšnje zanimanje razstavljalcev in udeležencev rallvja, hkrati pa si bodo prizadevali, da bi morda izpeljali sejem in rally v enem od jesenskih mesecev. • M. G. Informatika in Robotika 93 Ljubljana, 20. aprila - V novi kongresni dvorani v hali B2 so danes slovesno odprli dva sejma: sejem Informatike in sejem Robotike. Minister za znanost in tehnologijo Rado Bohinc je ob tej priložnosti spregovoril o zgodovini obeh sejmov in se pomudil ob težavah informatizacije in robotizacije v Sloveniji. Ministrstvo za znanost in tehnologijo vlaga sredstva v infrastrukturno opremo, kot sta npr. akademsko-raziskovalna telekomunikacijska mreža in superračunalnik CONVEX. Vsa ta vrhunska in temu primerno draga oprema po besedah ministra Bohinca še vedno ni poslovno izkoriščena, saj ni prave povezave med njimi in gospodarstvom. V Sloveniji trenutno deluje 120 robotov, za srednjo razvitost pa bi jih moralo obratovati med 500 in 1000. Trenutno v svetu deluje 300.000 robotov. V Sloveniji imamo več vrhunskih skupin, ki raziskujejo in razvijajo robotiko v industriji, za načrtno spodbujanje robotizacije pa potrebujemo slovenski tehnološki center za robotizacijo. • M.P. Zbor delničarjev Ljubljanske borze Ljubljana, 22. aprila - Ljubljanska borza d.d. Ljubljana je za petek, 23. aprila, sklicala šesti zbor delničarjev, ki obravnavajo poslovanje borze v lanskem letu in predlog letošnjega. Poročilu za lansko leto je dodano poročilo revizorja Coopers & Lybrand. Ljubljanska borza lani ni dosegla vseh zastavljenih ciljev, ustvarila pa je trdne temelje za njihovo dosego v letošnjem letu. Pričakovali smo, da bomo v letu 1992 razrešili mnoge borzne dileme in pomanjkljivosti, ki so posledica neurejenih razmer v okolju, vendar do tega v glavnem zaradi zunanjih razlogov ni prišlo, je v poročilu zapisal direktor Ljubljanske borze Draško Vese-linovič. Posebej je omenil zavlačevanje s sprejemom borzne zakonodaje, zakona o gospodarskih družbah, računovodstvu oziroma reviziji, vrednostnih papirjih in ne nazadnje privatizacije in tujih vlaganj. Kljub temu se lahko Ljubljanska borza pohvali - kar jim priznava tudi revizor Coopers & Lybrand - z vzpostavitvijo borznega depoja, s čimer so dematerializirali vse borzne transakcije. Hkrati pa so oblikovali rizični sklad v višini 350 tisoč mark, s katerim so borzne transakcije zavarovane do te višine. Predvideno je bilo, da borza uredi prostorsko problematiko in elektronski sistem poslovanja, kar bo uresničeno letos. Odločili so se že, da za daljši čas najamejo prostore na Slovenski 56, in za elektronski sistem SEMS, ki ga je izdelala in ga uporablja The Alberta Stock Exchange iz Kanade. Ljubljanska borza je imela lani 106 borznih sestankov, na njih je bilo 435 milijonov mark prometa (dvojno štetje). Na borzi je kotiralo 24 dolgoročnih vrednostnih papirjev, štirje več kot leto poprej, število obveznic se je povečalo s 16 na 17, število delnic pa s pet na osem. Število državnih vrednostnih papirjev je ostalo enako. Kar 96,75 odstotka prometa je bilo z obveznicami, z delnicami le 3,25 odstotka. Ob koncu lanskega leta je imela borza 56 članov, štiri več kot leto poprej. Na trgu plemenitih kovin pa je delovalo 11 članov, članarino so jim s 5 tisoč znižali na 2.500 mark. • M. V. Trgovina AGROIZBIRA, Smledniška c. 17, Kranj, tel., fax.: 324-802 Cene rezervnih delov za kmetijsko mehanizacijo: Akumulator 12 V 40 Ah 3.380 Akumulator 12 V 75 Ah 5.900 Akumulator 12 V 100 Ah 7.850 Olje Super3, 10 11.800 Guma 10.75.15 10.300 Guma 750 x 16 7.900 Guma 14.9.13.28 29.700 Možnost plačila z dvema čekoma. Akumulator 12 V 50 Ah 4.700 Akumulator 12 V 97 Ah 7.30U Destilirana voda, 10 132" Olje Super5, 1012.10" Guma 600 x 16 5.30" Guma 12.4.1 1.28 22.000 Guma 18.4.15.30 42.00" Živina še po starem Čeprav se je odkupna cena mleka 1. aprila povečala z 2\P na 23,50 tolarja za liter, pa cena živina vsaj v gorenjskih klavn1' cah ostaja takšna, kot je sicer že od lanskega 12. oktobra dalj*-Mlado pitano govedo extra kakovostnega razreda plačujejo P 148,40 tolarja za kilogram (meso 265,00 SIT/kg), govedo prveg3 razreda po 133,28 tolarja (238,00), drugega razreda po 122,64 tolarjev (219,00) itd., krave prvega razreda po 92,56 tolarja za ki*0' gram (178,00), drugega razreda po 83,20 tolarja (160,00) itd. Enake ali podobne cene kot na Gorenjskem so tudi v večini večji klavnic v Sloveniji, je pa tudi nekaj izjem. V MIR Gornja Radg0 na plačujejo od 13. aprila dalje najboljše meso mladega pitaneg goveda po 270 tolarjev za kilogram, v kmetijski zadrugi Idriji p od 18. januarja dalje po 290 tolarjev (živa teža - 162,40 SIT/kg)- Cene na gorenjskih kmetijah Na kmetiji v okolici Kranja prodajajo mleko po 32 tolarjev liter, krompir po 28 tolarjev za kilogram, domače žganje po 450 tolarjev za liter, jajca po 12 tolarjev, meso doma zaklanega bika pa po 330 tolarjev za kilogram. Slovensko oblikovanje v Londonu Ljubljana, 22. aprila - V ugledni trgovski hiši Liberty v Londonu & danes odprli prodajno razstavo slovenskega obrtnega in industrij' skega oblikovanja. Odprta bo mesec dni, sodeluje 25 slovenskih podjetij in ob'1' kovalcev. Hkrati bodo predstavili turistično ponudbo Sloveniji slovenski vinarji pa degustacijo vin. Razstavo je slovesno odpr,a njena pokroviteljica Štefka Kučan, spregovoril je slovenski z.unf nji minister Lojze Peterle. Gospodarska zbornica Slovenije paJe dan pred otvoritvijo razstave pripravila poslovno konferenco. UGLAS Vinoteka z žlahtno kapljico Naključje ali ne, v letu turizma in hkrati Valvasorjevem letu - letos mineva 300 let od njegove smrti - je bila v Radovljici odprta vinoteka Valvasor, lanez Vajkard Valva-$or, baron, stotnik in vseved je znal ceniti dobro vinsko kapljico. Tudi zato je skupina Radovljičanov izbrala njegovo ime za novo vinoteko. Vinoteko Valvasor boste našli v kleti pod radovljiško kinodvorano, na Gorenjski cesti 19 Vinoteka ima še drugi vhod s Prešernove ulice Lokal je zasnoval arhitekt Marko Smrekar, notranjo opremo Vino-teke Valvasor sestavljajo tradicionalni vinogradniški elementi (stare preše, vinski sodi), rustikalno obdelani elementi iz masivnega lesa in umetno kovanega kroparskega železa Radovljiški slikar Boni teh \e izdelal vitraže na temo vina in vinske trte Zgodovinar iure Slnobad je po vzoru J V Valvasorja in njegovega sodelavca J Ramschussla izdelal štiri slike, ki celotnemu prostoru vdihujejo zgodovinski Valvasorjev pečat Slike so izdelane v gvaš tehniki in perorisbi, tematsko pa se v baročnem duhu navezujejo na J V Valvasoria in staro mesto Radovl|ica DVse strokovne sodelavce sta v skupnem projektu združila lastnika Vmoteke Valvasor. MIlan Batageli in Jani Cerar Vino tečna trgovina vam ponuja širok izbor butel|čnth vin (več kot petdeset različnih vrst) in lončene i/delke Bo ntja Čeha Gostinci vam bodo poleg različnih buteljčnih vin ponudili tudi arhivska in odprla vina priznanih za sebnikov Stanka Curina. Butana KristančICa. Stojana Ščurka in Borisa Lesjaka K dobremu vinu seveda sodi prigri/ek kraški pršut, razni siri in lelenp narezek In če se boste odločili za obisk vinote ke, to lahko storite vsak dan med 8 in 24 uro, ob nedeliah pa med 17 in 24 uro Sprejemajo tudi rezerva cije za zaključene družbe IEHMMM SPLOŠNO GRADBENO PODJETJE Stara cesta 2, 64220 Škofja Loka Telefon: 064-620-371, 620-375 Telefax: 064-620-375 temne simrni NUDIMO VAM NAKUP PO UGODNIH POGOJIH! • Lokacija je v neposredni bližini centra. • Odločite se pravočasno in tloris stanovanja bomo lahko priredili vašim željam- • Stanovanja bodo vseljiva 1.8.1993. • Ob takojšnjem plačilu - ugodni popusti! V Škof ji Loki se v bližnji prihodnosti ne načrtuje gradnja novih stanovanj* iato: N£ 2fiHUW£ PRJlĐŽNOiTI -POKLIČITE TEL.: 064/620-371 , falim mm mdt U fviiftiM fiMftUiti 23. aprila 1993 ^ l, o Vit: ll.STRAN • GORENJSKI GLAS POLETJE. SONCE in JEZERO KLAGENFURT DOBRO POČUTJE NA VSAKEM KORAKD uel PONUDBE ASTRA ■ Satelitna naprava ogledalo 60 cm s SAT- receiver.........neto ATS 2.490.- SEGA ■ mastersvstem z 2 controll - pad in tremi igrami.........neto ATS 1.242.- MOULINEX ■ Plattengriller ploščni žar s ponvijo za prepečenje 1800 VV...............................neto ATS 748.- MOULINEK " kuhinjski strojček 400 W, z bogato dodatno opremo namesto neto ATS 1.498.- sedaj samo......neto ATS 1.082.- Za vse naprave 1 leto polne GARANCIJE L--- HtT Heiliqenqeist Platc 4 v Celovcu Jri nakupu preko ATS 500.- je era parkiranja JJiail podzemeljski garaži brezplačna. Jorsche Klagenfurt w°]0 Celovec, ^ v'lacherStrasse 213,(^) e|- 9943/463-21521 W >--s CELOVEC Dobro počutje, sprostitev, mesto, dežela, jezero. To je Celovec - najjužnejše glavno mesto v Avstriji. Vabljive zelenice v samem mestu. Kulturni potep v staro mesto, ki je ogledalo pomembnih obdobij. Dragocene baročne fasade navdušujejo prav tako kakor enostavne meščanske hiše. In okrog venec gradov. Nekaj minut od središča leži modra oaza - Vrbsko jezero s privlačnimi programi za prosti čas. Celovec je mesto, s katerim človek rad sklene prijateljstvo. DENZEL KLAGENFURT CELOVEC, ST. VEITER STRASSE 209, tel. 9943-463-43200-0 VOLVO NAJVEČJI KOROŠKI ZASTOPNIK ZA MITSUBISHI IN VOLVO VELIKO SKLADIŠČE NADOMESTNIH DELOV VELIKA IZBIRA DODATNE OPREME MEHANIČNA IN KAR0SERIJSKA DELAVNICA Z LAKIRNICO EKSKLUZIVNI ASES0AREN MITSUBISHI bfother ct SINGER OI šivalni stroj z 20 programi pletilni stroj ovverlock likalni stroj s paro RPFAFF ŠIVALNI, PLETILNI IN OWERLOCJ^3?ROJI ZA GOSPODINJSTVO IN INDUSTRIJO neto DEM 48o'" CEL0VEC' ^ neto dem 650 - 10. - Oktoberstrasse 24, neto dem 550, tel.:9943-463-513648, ndustrijski stroj z mizo in motorjem, rabljen neto DEM 1.290.- fax: 5061115 CELOVEC-CENTER, ALTER PLATZ 25, tel. 9943-463-512176 (m LACOSTE IRGGboh JUST DO IT. VERKAUF - VERLEIH - SERVICE A 9020 KLAGENFURT VILLACHER RING §0 TEL (0463) 56 8 «6 HAVEKOST AVTOMATI CELOVEC VILLACHER RING 59 Tel. 9943-463-56895 BILJARD DART VIDEO FLIPPER DOD.OPREMA Največje skladišče *AD. DELOV NA KOROŠKEM J ugodne cene avtomobilov J SERVIS - POPRAVILA - LAKIRNICA sLrw- Vf ' IKA "ZBIRA DODATNE OPREMf INFORMACIJE: <^Ll IN AV°2IL - gospod VVUT TI. KLAPA 17 ^^^S^RVIS - gospod ZAHIRAGIC, KLAPA 32 LANCIA ZENTRUM številka i NA KOROŠKEM • PRODAJA NOVIH VOZU • ORIGINALNI NADOMESTNI DELI IN DODA1NA ORPtMA • SPOMINA OPHIMA • SERVISNA Dl I AVNI' A • KAR ..I H ISKA HI 1 AVNU A Z I AKIRNK 1 I • 1? MESECEV GARANCIJE NA NADOMESTNE DELE IN STORI-!VI • GOVORIMO SLOVENSKO CELOVEC, tel,: 9943-463-281670 (Ob glavni cesti Ljubelj-Celovec, no desni strani, tik za prvim semaforjem;) ODPRTO: pon.-pet, 1 O.OO-1 2.00 In 15.00- 18.00, sob. 9.00- 1 2.30 VAS SPECIALIST ZA: • SHIMANO - z velikim skladiščem delov • GORSKA KOLESA - najnovejši modeli (nimamo nobenih koles iz kamene dobe) 'TRACKING - kolesa vseh velikosti in barv ZA HM NUDIMO Ik V5E AfllflE • 10% POrVSlA in 20% roma lo Koumm dma Vsa kolesa so perfektno montirana in takoj uporabna. bautllax DOBRO JE VEDETI, ZATE JE VEDNO NEKDO TU. 40000 različnih izdelkov pod eno streho • orodje § sanitarna oprema • električni proizvodi • gradbeni material • ploščice • tapete t barve • vrata in okna • les • vrtno pohištvo BAUMAX - CELOVEC Gerbervveg 45 - Sudring Veselimo se vašega obiska! KAKO JE V CELOVCU S PARKIRANJEM Kot v vseh večjih krajih in mestih, je tudi v Celovcu težko najti prosti parkirni prostor. Mestne oblasti na več načinov skušajo obvladovati red na območju ožjega središča mesta, kjer je pomanjkanje prostorov največje. Posebej vas opozarjamo na površine in zasebne parkirne prostore, kjer je znak z narisanim "pajkom". S teh površin in seveda, kjer je s parkiranjem oviran promet, vozilo zelo hitro odpe-liejo. še posebno hitro od nedavnega, odkar je odvoz vozil zaupan zasebni firmi. Verjemite nam, da to ni poceni, zato dvakrat premislite, kje boste parkirali V ožjem središču mesta ste verjetno že kdaj parkirali na parkirnih prostorih, zaznamovanih z modro črto in z označbo na tabli "gebuhrenpflich- ting" - zavezano pristojbini. Za parkiranje na teh prostorih je mestna uprava uvedla tako imenovane "parkschei-ne" - parkirne lističe. Parkirne lističe dobite v vsaki tratiki in v posebnih avtomatih. Na voljo so vam trije različni, in sicer za 30, 60 in 90 minut, po 5, 10 oziroma 15 šilingov. Kazen za parkiranje brez parkirnih lističev na površinah z modro črto je od 100 do 300 šilingov, prav toliko pa je tudi na površinah za belo črto, ki so namenjena samo za dostavo blaga. Na voljo so vam tudi urejena parkirišča, kjer seveda pobirajo parkirnino, in pa parkirni prostori pod Novim trgom in veleblagovnicami (npr. Ouelle. kjer vam parkirnino ob nakupu nad 500 ATS povrnejo) PARKSCHEIN rur Benutzung g«btihrenpflichtiger Kurzparkzonen MAGISTRAT DER LANDESHAUPTSTADT KLAGENFURT 00895 PARKDAUER 1 STUNDE S10 - Monat Jann«r F*braar April Junl Oktober Donmbar h na m [2] [12] |22l H EH [23] H 05 m B SH [25] E BS [26] 51 fT51 |28| 9 19 29 10] [20] [30] 31 JAHR 19 . . Stunde tu m lu s SLU lu m s m m m 8l [20] 9 21 10 22 11 23 15 30 i Takole /gleda parkirni listič, na katerem ob začetku parkiranja o/načite datum in čas ob začetku parkiranja in ga pustite na vidnem mestu na polici nad armaturno ploščo Lističi so naprodaj v vseh trafikah in veljajo na vseh parkirnih površinah označenih z modro črto in napisom GebUhrenpfllchting za čas, označen na lističu. CELOVEC Zmaj, simbol najjužnejšega avstrijskega deželnega glavnega mesta, je znamenitost. Na kraju, kjer je bil premagan, je zraslo mesto. Tako pripoveduje legenda. Danes je zmaj miroljuben, fotogeničen spomenik. Zmajev, ki bi bruhali ogenj, ni več, zato pa je mesto očarljivo. Njegovi prebivalci so znali na prijeten način vtkati tradicijo v svoj življenjski slog. Že cesar Franc Jožef je rad obiskoval Celovec, navdušen je bil tudi nad njegovimi muzeji. Zlasti mu je bil pri srcu Deželni muzej. Ne samo zaradi številnih umetniških zakladov, njegov lju- bljenec je bil nagačeni vojaški pes z imenom Prohaska, spremljevalec slavnega maršala Radetzkyja, po katerem ima ime svetovno znana Radetz-kyieva koračnica. V Celovcu je več kot dovolj zanimivosti. Na primer razkošne zgodovinske zgradbe v mestnem središču. Srečali se boste z redkimi oblikami stavbarstva iz konca srednjega in začetka novega veka: z arhitekturo manierizma in historizma. Razen tega je v Celovcu približno petdeset romantičnih arkadnih in cel kup cerkva in samostanov. Brez skrbi si privoščite raziskovanje, to mesto si velja bliže ogledati. Tudi podnebje je Celovcu naklonjeno. Ne boste se naužili samo kulture, ampak tudi sonca in svežega, dražljivega in predvsem čistega zraka Vrbsko jezero ob vhodu v mesto f kraj za počitek. Je eno najbolj čistih i" najbolj toplih, za kopanje primernih jezer v Alpah, s široko počitniško P"' nudbo. Poseben položaj v Celovcu ima kulturno življenje: koncerti v romantičnih notranjih dvoriščih, v pote' tnih mesecih operete. V dolini evropski literarni natečaj za nagrado "Inge-borg - Bachmann" ima mednarodno udeležbo. Celovec: to je srečanje s kulM0 in z umetnostjo, s tradicijo J sedanjostjo. Z ubranostjo if> *'' vljenjsko silo. In predvsem s mim seboj. ScUuUUaus PMtec NUDIMO VAM IZREDNO IZBIRO ČEVLJEV, KOT STARI ZNANCI DOBRIH MODELOV ČEVLJEV POSKRBIMO ZA VSAK OKUS IN ŽELJO PO ŽE ZNANIH UGODNIH CENAH. POSTR€Ž5A JM SV£tOVAN3& ODLIČNE JUBILEJNE PONUDBE! hermann fritz CELOVEC. ROSENTALERSTR 232, tel 9943-463-282710 NAJMODERNEJŠA KAROSERIJSKA STROKOVNA DELAVNICA Z LAKIRNICO VELIKA IZBIRA ŠIROKIH GUM VSEH ZNAMK NAJEKSKLUZIVNEJŠA ALUMINIJASTA PLATIŠČA SONČNE STREHE Z MONTAŽO ZA VSA VOZILA i. i" #* Kje VOLKERMARKTER STR GRADEC V CENTER V CENTER CELOVEC/KLAGENFURT, VOLKERMARKTER STRASSE 165 Tel - 9943-463-32182 ^ Hofer ALIOMAT COMPACT pralni prašek brez fosfatov, 3kg TANDIL COMPACT pralni prašek brez fosfatov, 2 kg...........Al?,m.T.-.».v OSCAMA DELIKATESNA MARGARINA O 250 g v kocki.......................................ATS 0,90 NA MARGARINA A c, 500 g................................ATS 7,90 delikatesna margarina, 500 g ATs9,90 KAVA HOFER GOLD EXTRA O O 500 g vakumsko zaprta, zmleta.........ATS JrX*,90 Ais4,90 ATS I 4,90 z lešniki, 300g ATS 17 .90 ATS 24,90 AJs6,90 ats 69,90 4 x Celovec 59 BELLASANA MARGARINA iz sončni FRISA BELLA MLEČNA ČOKOLADA 100g................................. BELLA JEDILNA ČOKOLADA 400g................................. BELLA MLEČNA ČOKOLADA GOLDLAND CEBEUI MED naravni, 1 kg 10. - Oktoberstr 25 Lodeng 22 St Veiterstr 70 Steing 209 3 x Beljak Ossiacherzeile 56b Italienerstr 14 Mana - Gailerstr 30 Velikovec Umfahrungsstr 6 VVolfsberg Packerstr 2 x Špital Obardorfaatr 4 - 6 Vlllacharatr. 106 29'« 6 zavojčkov............................................ATS BELINO VANILIJEV SLADKOR 9 o0 10 zavojčkov............................................ATSV<*V K...............................................»M Aivl9.90 ATS 4.90 LOMEE PARADIŽNIKOV KETCHUP blag, 1,4 kg.......................................ATS BELINO PECILNI PRAŠEK CLIVIA SPRAV ZA LASE brez plina, 200 ml CLIVIA FEE MILO 150 g............... DENTOFIT ZOBNA PASTA 90 ml tuba...................... KOPEL IZ SMREKOVIH IGLIC I liter............................ KAKAO 125g Upoštevajte, prosimo, da so trije artikli samo prehodno v našem sortimentu. Cene vsebujejo vse davke. VSEBINA: Intervju z ministrom za kulturo: NE LE SANACIJA BANK, TUDI SANACIJA DUHA Gost Glasove preje - Ladko Korošec: SVET JE PLOSKAL NJEGOVEMU PETJU LIKOVNA SNOVANJA, GLASBA Besede urednice Tokratno prilogo o kulturi uvaja pogovor s slovenskim ministrom za kulturo Sergijem Pelhanom o problemih, ki se slovenske kulture drze zadnja tri leta in kot kaže postajajo celo hujši iz leta v leto. Pa to ne drži zgolj za denarne probleme, sistemski, ki se jih ministrstvo loteva Prav zdaj nadvse resno, so morda še večji Gost Glasove preje, prvak l)ubljanske Opere, svetovno znani basist, nastopa na odrih že več kot **st desetletij- svež, veder in "pri glasu<( je poslušalce razveselil s celo trn arij in samospevov. MAJA DOLORES ŠUBIC: TERRA NOSTRA, linorez, 1993; z razstave v galeriji Lea Mencinger kranjske Mestne hiše ^£Q_Mencinger Int ni?rvju s Sergijem Pelhanom, ministrom za kulturo Republike Slovenije Ne le sanacija bank, tudi sanacija duha P Vsem, kar Se Zadnje Čase dogaja, bi le težko Verjeli, da mlada bi se znašel v izredno težki pa so ozko usmerjeni, nekateri - orli, medvedi, polži in drugi, genska država naklonjeno odmerja skrb vsem področjem - tudi vlo«i' saJ se Je tre5a ^ programe,drugi za zakono- poravnava kulturni proračun. kult,,-; i/ i • i v 1 \ . . ,. spoznati na vse - od filma do dajo. Novo zakonodajo pa lah- Zdaj je tudi pomoč pn izhaja - Vsak je razumel, če so se zaradi osamosvajanja kulturi vzeli ^ arjiy kultura pa se je zato prebijala zadnji dve leti v pričakovanju, da t?i*e Jctos drugače, tudi zaradi vseh novih obveznosti, ki so bila ituri naložena. O tem, ali bo za kulturo odmerjenega nekaj več ohr?ria' ^° znano že v ten dneh. Ker pa se nekako hkrati izteka tudi kui^e stot*h d™, odkar je bil Sergij Pelhan imenovan za ministra za ltliro, je bil zaprošen, da v pogovoru za Gorenjski glas razložil svoj 8led na razreševanje nakopičenih težav v kulturi. p ^zpV V kulturi s° vtHM In d<>dat ^nanc"f narave. Bi "»Ji „ ° miHjarda h kulturne-kfaZi°raiunu lahko ublažila položaj v kulturi jc b0 t P°tn<-*ga pomena. To leto ^n„v ,zrab«i za delo pn like v Jazv0ja kulturne poli-nirn , eClna držav na zahodu Utilce ?P'ede,J«ne kulturne po- P1 inta ?tm.a JC IranciJa)' Pać JC r;i/v i Zak«nodajo, iz katere PplitiJ. n°- kakSna JC kulturna Kiti in fc 1 država posebej l<>r)Crn **1 K prepuščeno dona ln Se posebej tržišču... Ko h() . H bo J c[ni Proračun iprejet, f^ko,,... kl'l'un treba lotiti W iti ■„ ,)c Skuša,i b<»»<> izd !* v RlfW° ku'«"rncga ra/v lUiij V. falnih opredelitvah i/vo in krovni naj bi **konalv ,menovani PHjel >(v pari a me nt »Prej.*5 linija kot osnutek. Hkriltl PJl naj bi bil jesen, »eih... U-in n;, st. nrkilU.M pelini , TM pa 16 nck l^C '.n kl »o izve< kultur Pri Ibeni ni m naravni ■S** •p,;',lh!v'»'-»'«i/c|Mvu). S- / ''V ^veda temelj . r « n m i ovrednotiti ud to. 5 l&IKft v 20 letih in kar P^fačun.. uh v Polemikah ob r„ ,a<-Unn »*"iemiKan oh fc velia SL,l?° kulturo ^'"oskrbela za študij še preosta-ih treh sinov, prva dva je že oče poslal v vojaške šole, pa sta potem pristala v glasbi. Mama nam je želela boljše življenje, kot ga je imel oče rudar, zato nikakor ni želela, da bi šli delat v jamo." Kdaj ste 'zaslišali' muzika? "Ko sem bil star sedem let, sem slišal peti pevski zbor Laški glas, še zdaj sem podpredsednik tega odličnega zbora. Peli so Mihelčičevo Nebo žari. Takrat me jc ta glasba, še posebej pa verzi, pretresla, tudi zato, ker sem malo pred tem izgubil očeta. Od takrat naprej sem cenil petje, dobil tudi sam veselje, pa čeprav sem v osnovni šoli vedno imel oceno tri za petje, nekateri sošolci pa odlično - pa nobeden od njih m postal pevec." Na začetku kariere Je Ladko Korošec s kolegi nastopal vsepovsod po Sloveniji. Ko so se nekoč vračali iz Šempetra, je njihov kombi zapeljal s ceste in se prevrnil. Ladko Korošec se je z drugimi nekako uspel vrniti nazaj v Šempeter in ko so se premraieni spet prikazali v gostilni, kjer od koder so malo pred odpeljali, je bil tam vedno še Fran Mllčinski-Jetek. Ko le zagledal, v kakšnen stanlu je Korošec, je takoj naročil: "Deci šnopsa, oštirka, aa se Ladko ne prehladi!" In ga, ko ga je prinesla, iz solidarnosti takoj zlil v svoje grlo. Korošec je ie nastopal v Operi, ko je z ljubljansko dramo prišel gostovat v Kranj. Ne spominja se več katera predstava je to bila, prvo dejanje pa se je kot običajno začelo z zelo tihim govorjenjem. Občinstvo je napenjalo ušesa, potem pa se v prednjih vrstah dvigne možakar in glasno v najčistejši gorenjšČini opozori igralce: "Kenede, u p'ru vrst glasno!" in spet sede. Za vašo kasnejšo umetniško pot so bili odločilni tudi drugi vaši talenti. Zelo zgodaj ste odkrili, kaj vam pomeni muzika, kaj gledališče... "Že pri treh letih sem pri Zagorski rudarski godbi igral na bobenček, imel sem svojo rudarsko uniformo narejeno po meri, imenitno je bilo nastopati skupaj z očetom glasbenikom. Da pa sem zašel med igralce, jc bila 'kriva' šolska predstava Pavla Golic z naslovom Pc -trčkovc poslednje sanje. V igri me je navdušila igralka Blei-vveisova, ki jc igrala Pctrčka. Leta kasneje sem so spet srečal in se ji zahvalil, da mc je navdušila za gledališče." Ko ste leta 1930 prišli v Ljubljano, ste najprej stopili na deske takratnega Rokodelskega odra v Komenskega ulici. Menda se je to zgodilo povsem po naključju? "Res je, prišel sem gledat generalko, na odru so bili vojaki, /«i zaveso pa ie nekdo strašansko slabo dajal ritem z igranjem na bobenček. Pa sem malo pokazal, kako se igra na boben in sem tako odigral vse ponovitve te predstave. To gledališče, iz katerega sem kasneje prešel v Dramo, je bilo usodno zame I udi svojo bodo čo /eno sem tu srečal." Med igralce ljubljanske Drame pa ni bilo lahko priti, mar ne? "Po dramski šoli je bilo treba opraviti zahteven sprejemni Izpit Potem sem igral v družbi tako sijajnih igralcev, kot so bih "Ko sem bil star trinajst let, sem ie drugi bas pel. Pa so me domači fantje povabili naj bi basiral, ko so v lep mesečni noči peli podoknico neki Zori. Peli smo in staU na eni nogi, vsak hip pripravljeni, da pobegnemo, če se oča zbudijo. Po prvi pesmi se vrata odpro, pa oča niso nit zagrmeli, ampak so rekli - dajte, fantje, lepo pojete, kar še eno zapojte. Pa smo zapeli, potem pa so meni dejalh no, Ladko, ti pa zdaj kar lepo domov, nisi še sedemnajst let star, da bi lahko ponočeval. Za petje sem jim bil p" dober..." Bleščeč bas - posebej še v komičnih vlogah. Stane Sever, pa Ivan Levar, Emil Kralj, Josip Danež, sama velika imena. Zato me danes boli, kaj vse se piše o Severju..." Iz gledališča ste bili sprejeti kot pevec v ljubljansko Opero tudi po nekem naključju, vskočili ste namesto manjkajočega pevca. Toda za operni oder ste se poprej ie dolgo pripravljali prt profesorju Juliju Betettu, ki je spodbujal tudi vaše gledališko šolanje. Bil je tudi član Dunajske državne opere, v ljubljanski Operi pa je pel širok basovski repertoar. "Profesor Betetto je bil sijajen pedagog, odličen pevec, ogromno me je naučil, predvsem pa dobre izgovarjave. Razločno -je vedno govoril. Midva sva se zelo dobro razumela, rad me je imel, še kot dijaka ljubljanske realke in kasneje kot uslužbenca Glasbene matice me je popeljal v svet opere. Bil sem že angažiran v Drami, dopoldne sem bil v službi na Glasbeni matici, da sem zaslužil denar za šolnino za popoldanske pevske ure. V nekem intervjuju sem dejal, da jc Betetto naredil iz mene opernega pevca in res jc tako. Bil je silno ljubezniv človek, ničkolikokrat mi je kupil note. S prvim honorarjem i/, gledališča sem ga povabil na cviček. Z menoj jc imel velike načrte. V treh letih moraš biti v operi, jc vedno govoril. Zato pusti punce pri miru. Pa je bil vseeno moja poročna priča, ko sem mu povedal, da se ženim. Takrat je še pel v Operi. Neko nedeljo mc je povabil na kosilo k Novaku na Vič. Dobila sva se točno ob 11. uri dopolnc in že jo misliva mahniti, ko sluga prinese nove plakate za večerno predstavo Aide. šc malo prej je v omarici visel plakat za La Bohcme. Zdajle ti bom nekaj povedal, je rekel - samo natakarji, fijakerji, tcatrski ljudje, pa kurbe imajo v nede -ljo'dinst' - in sva šla kar domov. S kosilom ni bilo nič, saj se jc Betetto Šel pripravljat na večerni nastop, takrat je namreč pel v Aidi." Kot operni pevec ste zablesteli predvsem s komičnimi vlogami. Ves svet vam je ploskal od Pariza do ZDA, ko ste nastopali s kolegom Čangalovtčem kot Don Kihot in Sančo Pansa. Kaj pa resne vloge? "Pel sem celo vrsto resnih vlog v Fideliu, Ekvinokciju, v La Boheme je resna basovska vloga, pel sem tudi VVagner-jeve opere v Večnem mornarju, pa Tannhauser. VVagnerjeve muzike seveda nimam tako rad kot Mozartovo, Verdijevo, Gluckovo in podobno. V operni hiši so kmalu spoznali, da uspevam v komičnih vlogah. Te so le veliko težje. V resnih operah se pevec drži za meč ali naslanja na steno in poje, v komični operi pa je treba pokazati več igre, da občinstvo prepričaš, da ga pripraviš do Kravega smeha, to je zelo težko, fo, prav s svojimi komičnimi opernimi vlogami sem prepotoval ves svet." Kaj pa mislite o sodobni 9f£* je še slovenska ali je drugoftf kot je bila v časih, ko ste* redno nastopali? Ste vide'1 Golobovo Krpanovo kobilo- Tudi šport in ne le urnetno*j visoko cenite. Vendar v* ■ nekaj pomeni le nogomet, * j košarka, kaj vse drugo, to nič, le nogomet nekaj velja, m ne? Znano je, da navijate ljubljanski klub AM Cosm0 Ljubljana. Drži? "Zakaj na primer radi pos'u^ mo Gorenjskega slavčka? ker je v tej glasbi melodija', nekaterih operah pa melonTK ni, in to zame ni opera modernih operah sploh ni m lodij, to ni nič. Saj je lan* opera tudi moderna, mU|l ritmično težja, toda brez me' dije... Vrsto slovenskih op zelo cenim: prvovrsten je M3^ jana Kozine Ekvinokcij. P Mozart, Rossinni... to je najlepša Tudi šport in ne le umetnost visoko cenite. Vendar vam nekaj pomeni le nogomet, kaj košarka, kaj vse drugih to ni nič, le nogomet nekaj velja, mar ne? Znano Je, da navijate za ljubljanski klub A M Cos-mos Ljubljana. Drii? "Seveda drži, da mi je pri srcu nogomet in pa ljubljanski klub Nogomet sem včasih celo igral. Ko smo igralci ljubljanske Drame igrali z ekipo novinarjev, jc bil stadion Ljubljane nabito poln kot nikoli prej. Poličcv Deseti brat. Vero"1 Dcscniška Danila švarc. T opero Prešeren bi morah )■ gosteje izvajati, tudi Simon, jevo Partizanko Ano. Tud« ^ Golob jc s to zadnjo t,Pcr0(,jl: v redu. Ne maram pa KOI ^ vih Črnih mask, te mtt»»* r res nc..." V opernih predstavah se manj poje slovensko bf*ea "To pa jc že kar tragejjjj Operna hiša ima kopJCO Jjjj pevcev, ki se lim ni trCy%d»l slovenskega besedila smo vedno peli v slovcO ^ besedilu Prodano nevesto (, pel 416-krat, v Ljubljani v , slovensko, le na gost»'vaJJ P tujini v češkem |e/i» ^ izgovarjava, kakšna Jc- i0er\ vas prosim Ko sem še n»> v ljubljanski Drami. *m0t na Župančiča, ki jc P^JJjJ f vajah v prvi vrsti. ^ pokonci ob vsakem nap'1 (>ji' akcentu Danes pa se li f sliši vse mogoče, nekan-^flV vonjo, kot bi imeli vr<>^ , P pn v ustih Da ne (.'.<*", HJ Več kot štiritisoč predstuv dolge in uspešne Korošcev«- karlt-rr. Slike • (.oru/.l š i u i k vsem drugem dogaja' I |P odru Včasih se na od' p sploh ni smelo sesti, sedijo na tleh, se |"tkv'' |t*j*J zaletavajo v zid m v(.'||Iij^,li vse Pa govoijenje' l'rcK cetfl, in ropotanja je že "a ,c*t dovolj, kaj bi s tem šc yjptJ m open lani bi človek ' f nni/iko poslušal, nič t,ruf 4f Vremenoslovci nam za konec ledna" naprej obetajo razmeroma visoke dnevne temperature in sončno vreme. LUMIM^ SPR€M€MB€ V četrtek, 29. aprila, bo ob 13.40 uri uri PRVI krajec Ker se luna spremeni popoldne, naj bi bilo po Herschlovem vremenskem ključu veliko dežja. RKD10 KRANJ Na sestanku s tržiškimi porabniki proračunskega denarja, ki jim občinski proračun seveda namenja veliko manj, kot bi Potrebovali vsi po vrsti in vsak posebej, je predsednik občinske vlade Frančišek Meglic zaradiprepičlega občinskega ža-klja zavzdihnil: "Gotovo pa nas bodo rešile kakšne naravne nesreče, kot so poplave, požari, vetrolom ali kaj podobnega!" NAGRADNO VPRAŠANJE Bržčas največja prireditev (glede na 21 nastopajočih ansamblov vsekakor) v mesecu ljubezni bo natanko 8. maja na Bledu. Sprašujemo: KATERA PRILJUBLJENA PRIREDITEV BO 8. MAJA /zvečer/ NA BLEDU V ŠPORTNI UVORANI? Če je vprašanje pretežko, počakajte na naslednji Gorenjski glas v četrtek, 29. aprila, in boste odgovor našli. Pravilni odgovor na nagradno vprašanje napišite na dopisnico ter ga pošljite na uredništvo Gorenjskega 9|asa. 64000 Kranj - najkasneje do 5. maja 1993. Izmed Vaših dopisnic l|fi bomo 10 izžrebali in jim polepšali osmomajski večer - ki ne bo navaden večer! sreda: 28. aprila ob 17. uri oddajo pripravlja in vodi Nataša Bešter Sponzor oddaje: NAMA Šk. Loka LESTVICA: 1. Faraoni - Kako si lepa nocoj 2. Big ben in Miša Molk - Poljub 3. R.I.M. - Man in the moon 4. Whitney Houston -1 will always love you 5. Tomaž Domicelj - Loški grad 6. Depeche Mode -1 feel you 7. Don Mentoni bend - N'kol si nam odpustu 8. Peter Gabriel - Steam 9. Agropop - Ne zapusti me nocoj 10. Expose - Tli never get over you Nova predloga RIKO: Kakšen dan, BOY GEORGE: The crying game Nagrajenci: Jana Šturm, Železniki, Peter Vrhunc, Selca, Marija Martinčič, Gorenja vas GLASUJEM ZA: MOJ NASLOV: KUPONE POŠLJITE NA RADIO KRANJ, 64000 KRANJ. CM)1I31J1 131 GLAS Zdaj, ko nekam čudno diši P<> mega političnem škandalu v *noji deželi, ki šele bo pravi hit, s* ne morem kaj, da mi spomini ne bi odplesali v ne tako davne čase, ko je bil senzacija begunski Elan. Tedaj me je. človečka malega, najbolj pretreslo to, da so nekateri dobivali tostonjkarske pufe za hiše. Ko je bilo že jasno, da afera ni vredna piškavega oreha, saj se Protagonistom ni nič zgodilo, so mi trudne misli večkrat uhajale k tistemu Elanovemu neposrednemu proizvajalcu, ki je ze pred afero porinil par smuči čez plot m bil zaradi nagnusne tatvine družbene imovine krepko kaznovan - odsedel je nekaj mesecev. To ni bila nobena izmišljotina, kajti sodbo v imenu ljudstva mi je bilo dano videli nu lastne oči! Ali ne bi bilo fino danes slišati njegovega komentarja, a'' Danes, ko vsenaokrog miga od silne evforije. kje bi se dalo za-V(' "i -•<; svoje otročke in pO Možnosti še za vnučke kaj pri-'ustniniti ' Od vseh tistih silnih rtVl-il sploh nn ne ho - kar /c dano. je že zdavnaj :nk<> pano! . Neposrednega proizvajalca 12 liana, ki je nekaj mesecev '"ozno m samotno risal kn << '" krogce, je dohitela roka pra '"'<' Pravna država /e loko ve-enieritno zavihtela svoj pravi-•Hiški mer. da v llanovih de avflicah delavcem niti na krat POmtti m padlo, da bi sunili kakšen obroček za smučarsko palico. Oni zgoraj pa - puf na puf, marka za marko, dokler ni vse izpuhtelo. Potem seje pa pravna država zaradi lepšega malo še smukala okoli kakšnega Elanovca z belim ovratnikom, nato pa vse tiho je bilo. Meni. ki svetovljansko in ra-zumniško razmišljam, je bilo pri priči jasno, da kriminalisti niso zašli. Kapnilo mi je tudi, h komu so se izvolili v goste povabiti. Streslo me pa le je: ob minuli aferi so se pa res »zakurblale« mašine! TEMA TEDNA ZDAJ SE PA TINTA PIJE Alije res tako strahovita rabota iz zahodnih zakonodaj prepisati dobre zakone: dve pravnici za dva dni zapreš v eno sobo, pa je! Kaj muči nekatere bivše poslance, da so si kljub poslanski plači omislili lastne firme? Vse to mi je drvelo po glavi oni dan. ko se peljem skori eno majhno slovensko vasico, bolj bogu za hrbtom kot ne. Tja zagvišno pripelje kakšna polt' niska patrola enkrat na pet let. pa še tedaj najbrž pomoloma In gle/ ga zlomka' V tej pozabljeni vasici mi naproti pripelje en joh z napisom. TEMELJNO SODIŠČE v Kra- nju Mejdun' Pa jih ne bi bilo treba prav nič »kurblati«, če bi kdaj najvišji funkcionarski vrhovi za resno vzeli ubogih in vse bolj revnih Slovencev tožbe, da so ukradeni m da naj za božjo voljo parlament že sprejme kakšne pametne zakone. Nič' Zakonodaja se je kvačkala na način kot dela pletil/a Klara: podnevi plete, ponoči pa para' Kot da bi bila ne vem kako strahovita rabota, če iz zahod- nih zakonodaj prepišeš kakšen dober zakon: dve pravnici za dva dni zapreš v eno sobo, pa je! Pa ni, a ne! Ker se je špekuliralo, nase gledalo, delovnega ljudstva pa kot da ni! Zdaj se pa pije tinta na »tri šihte!« Malo morgen, da se bo to ena, dva. tri vse skupaj pošlih-talo! Če se danes tresejo od skrbi veliki »mahnerji«, jih druga polovica vriska od veselja, ker jih organi pregona fizično ne zmorejo doseči, saj so s prvimi noč in dan iz oči v oči! Ta nenadni izbruh in silna skrb za pravno državo se opazi tudi v drugih rečeh: kar naenkrat so v Ljubljani pogruntali, da imajo nekateri bivši poslanci, ki še vedno prejemajo plače, zraven lepo fletno svoje firme. Zdaj se bodo z vsakim posebej na štiri oči pogovorili, kaj jih muči. Nekatere poslance tudi njihove bivše delovne organizacije nočejo vzeti nazaj? Če jih nočejo, potem se jih bo vprašalo, zakaj jih nočejo, če jih pa morajo. In tako dalje... A da se tudi to ne da urediti z zakonom, če je že morala tako na psu? Seveda se da. vse se da. če se le hoče. Pa se noče in ker se pač noče, ni daleč dan, ko bo treba ubrati edino pot: referendum' Naj ljudstvo odloči, za kakšno privatizacijo je! Za zakon pa potem res ni treba več kot to. da dva pravnika za dva dni zapreš v eno sobo... • I). Sedej ZADETEK V PETEK Danes od 17 do 19 ure poslušajte RADIO ŽIRI na sporedu je numroi pnl|«ibl|Otii /Al)( 11 K V CM l K C.v sto v tOrtk pii.vilim odgovorih na vprašanji LOKACOM Skofja Loka in ANIMfORT Medvode m torkovega Gorenjskega glasa, potem bo Vaša do pisnica sodelovala v žrebanju obe podjetji pa bosta zastavili nagradni vprašanji tudi v oddaji Vprašanje za poslušalke in po slušalce bo zastavil tudi GORENJSKI GLAS1 Škofja Loka Mestni trg 20 Tel.:064/622-171 Podjetje za obnavljanje avtoplaščev Kidnceva 8, Skofja Loka W./064/63ll8l, fax/064/632 806 (^nJmport; \H\v.h BX!RBtC~KOi ' '.gornjn Sonica 5 t\?\\, MKUVODB .olofon 061/613 135 okacom Računalniški Inženiring Mestni trg 22, Škofja Loka M /ta*064/621 617 064/691-214 O 064/620-093 Vrf TRŽIŠKI KLUB DIREKTORJEV Ker je naš direktor (Gorenjsekga glasa namreč) Tržičan in ker na sestanke tržiškega Kluba direktorjev vabijo tudi Tržičanke in Tržičane, ki delajo v firmah izven občine na vodilnih položajih, so ga svojčas vabili na sestanke. Zaradi zanimivih tem, ki jih na takih razgovorih premlevajo direktorji, je naš šef povabil s seboj tudi sodelavko novinarko, Potem smo o izrečenem na tržiškem Klubu direktorjev pisali v Gorenjskem glasu. Odtistihmal pa našega direktorja ne povabijo več na sestanke v Tržič... TUJI DEL: 1. Paul McCartney - Hope of deliverance 2. Lisa Stansfield - Someday 3. Depeche Mode -1 feel you 4. Def Lepard - Stand up 5. Madonna - Deeper and deeper DOMAČI DEL: 1. Čudežna polja - Nekdo igra klavir 2. Videoseks - Ljubi in sovraži 3. Big ben - Soča 4. Milan Petrovič - Vino in luči 5. Sokoli - Greva punca v južne kraje PREDLOG Pidži - Greva v hribe Bon Jovi - Bad of roses Živio! Pa naj začnem enkrat za spremembo z nagradami: ta teden jo je prejela Olga Tomažin, Sukljetova 13, 68000 Novo mesto. Čestitamo! Vaše kupončke tudi tokrat pričakujem na naslovu Radio Žiri, Trg osvoboditve 1, 64226 Žiri. V gosteh pa smo tokrat imeli člane primorske skupine Malibu in priljubljene Don Juane. Še naprej ostaja povabilo vam, dragi bralci in naši prijatelji, da, če se želite s kom seznaniti ali z njim poklepetati, pišite mi. Zaenkrat vas pa kar najlepše pozdravljam. Vaša Saša. Domači predlog Tuji predlog _ Ob klepetu s _ Naslov KUPON KUPONČKE POŠLJITE (na dopisnici) NA RADIO ŽIRI. 64226 ŽIRI. fiTooKCiJA 1992 26. NfiDRUeVRNJe PIŠ€: DRRGO PRPL6R OBLETNICA POROKE DRVARIČA Vse raznovrstne jubileje si zmislijo tile glasbeniki, samo da se o njih veliko piše in govori. Pravi medijski boom je z menedžerko Marijo Medved dosegel prekmurski glasbenik Brane Drvarič (ob izidu kasete Adijo mare), glasbo pa v lastni režiji in ob pomoči Vvolfa ukrojil in zapel v zabavnem in, presenetljivo, tudi v narodnem melosu. Menda, da je na večini slovenskih lokalnih radijskih postaj njegova viža Obletnica poroke dosegla vrhove lestvic. Pri tem mi ni jasno samo to, o čigavi Obletnici poroke prepeva, ko pa je še ledik? JA, JA, JA... Pri Založbi Helidon je izdal kaseto ansambel Darka Atelška z desetimi vižami, ki je naslovljena po zadnji viži Ja, ja, ja..., za katero je več kot polovico melodij zložil vodja ansambla sam, izdvojim pa naj pevske Polko za muzikanta, Sredi doline, Pomladna noč, Pri Cuježu, Peter iz Žalca in Očetov praznik. PODKRAJSKI FANTJE Podkraiski fantje so pri Založbi kaset in plošč RTV Slovenija izdali gfasbeno kaseto s preprostim naslovom po imenu sestava. Zvokovno so tiro s frajtonarico in štiriglasnim fantovskim prepevanjem, pod producentskim vodstvom Tomaža Tozona pa so posneli dvanajst melodije avtorjev Franca Flereta, Francija Zemeta, Borisa Roškerja in F. Venedika, teksti pa so delo Ivana Malavašiča, motivno pa opevajo: Sam hodil sem skozi življenje, Tebi mama, Kdo smo mi, Večno je mlada, Rudarska polka, Koline... IŠČEM TE V tretje desetletje svojega veselega delovanja so zakoračili Zasavci iz Zagorja ob Savi. Iz svojega imena so sicer črtali vzdevek "veseli", veselje in vedrost pa sta ostala še naprej Ob novi kaseti z naslovom Iščem te, je sledila tudi CD plošča, na kateri so tudi tri že dobro znane popevke s prve "srebrne" kasete v Revirjih je lepo, izpred treh let z uspešnicami Otožna Kalifornija, Revir-ski miks in Bela snežinka. Kot v preteklosti so tudi na novem projektu, eno stran namenih popevkam, tudi s priredbami znanih tujih skladb, drugo stran pa narodnozaba-vni glasbi izpod peresa komponista Milana Kudra, besedila je zložil Nande Razboršek, Igor Podpečan iz Zlatih zvokov pa je poskrbel za glasbeno produkcijo. Na kaseti so tri polke: Naša pesem, Prijetni dež, Ena za Janeza ter trije valčki: Pot domov, Iščem te in Pri tebi doma SOBOTA, 24. aprila 1993 9.30 9.30 9.50 10.20 10.40 11.25 13.00 13.05 1345 13.45 14.15 15.20 16.50 17.00 17.10 18.00 18.45 19.00 19.12 19.30 19.55 20.05 20.30 21.35 22.25 22.49 23.10 23.10 0.30 Tedenski izbor Radovedni Taček Koš Tudi to je Amerika, 3. oddaja Oscar junior, tuja nanizanka Tok, tok, ponovitev Neizprosno ameriški film Poročila Tednik, ponovitev Filmsko popoldne Popolna tujca, ponovitev Tassilo, primer zase, ponovitev Ciklus filmov F. capa: Trenutki odločitve, slovenski film (čb) Poslovne informacije TV Dnevnik Svet odkritij, ameriška poljudnoznanstvena serija Regionalni program - Ljubljana TV mernik Risanka Žrebanje 3x3 TV Dnevnik, Vreme Šport Utrip TVariete Glavni osumljenec II, angleška nadaljevanka 1/4 TV dnevnik 3, Vreme Šport Sobotna noč Boš videl, kaj dela Dolenc Pesmi Elvisa Preslevja 10.10 Pet prijateljev 10.35 Klub klo buk 12.05 Zgodbe iz školjke 13.00 Poročila 13.05 Veliki koreografi 14.20 športna sobota 17.50 Moški, ženske, ponovitev 18.50 Divji svet živali, angleška po ljudnoznanstvena serija 19.30 TV dnevnik 19.56 Šport 20.05 Blaznost, angleška dokumentarna serija 21.36 Poglej in zadeni 22.35 Sova Alo alo, angleška nanizanka; Tassilo, primer zase, nemška nanizanka, Policaj brez milosti, ameriški Mm 8 00 Koledar 8.15 Slika na sliko 9.00 Dobro jutro. Hrvaška 10.30 Edukon 11.30 Hiša opic. ponovitev 12.00 Poročila 12.06 Preživeti v divjini 12.35 Addamsovi, ponovitev 13.06 Me je kdo iskal? 13.50 Pozdravi iz domovine 14.20 Glasba 14.25 Poro čila 14.30 Prizma 15.26 Prisrčno va ši 16.00 Poročila 16.10 Risanka 16.15 Televizija o televiziji 16.46 Turbo limach shovv 18.00 Poročila 18.06 TV razstava 18.20 Santa Bar bara. ameriška nadaljevanka 19.06 Na začetku je bila beseda 19.15 Ri sanka 19.30 TV dnevnik 20.00 TV tednik 20.30 Nekaj skupnega, ame riški barvni film 22.00 Preteklost v sedanjosti 22.36 TV dnevnik 23.06 Slika na sliko 23.46 Poročila v nem ščim 23 50 Poročila 0.00 Sanje brez meja 12.00 TV koledar 12.10 Cro pop ročk 12.56 Tenis Polfinale turnirja (m), prenos iz Monte Carla 18.00 Vaterpolo Mladost Avtohrvatska, prenos 19.30 Dnevnik 20.06 črno na belem v barvah Feather o jaz zu, Svet sredi dvajsetega stoletja, V avtobusu, britanska humoristi čna nanizanka, Flash Gordon, ame riški barvni film 2.30 Horoskop 9.00 MCM 940 RIS. risanke 9 40 Astrološka napoved 9.56 Moja in štruktorka. ponovitev filma 11.30 Ročk starine, ponovitev 12.00 A Shop 12 15 MCM 18 06 MCM 18.30 Jazzbma 19.00 Srečni Luka 19.30 Kako nastaja risanka 20.00 Risanka 20.15 Dnevno informativni program 20 30 Avtotimes 2100 Matlock 22.00 Dnevno informativni program 22.15 Poročila v angleščini Deutsc he VVelle 22.40 Videogrom 0.26 Astrološka napoved 0.36 Erotična uspavanka 900 čas v sliki 9.06 Zahodno od Santa Feja 9.30 Moja najljubša pe sem 10 15 Raje ima romantiko, po novitev filma 12.00 Papua brez po vratka 12 30 Hello Austna, Hello Vi enna 13.00 čas v sliki 13.10 Mi 13.36 Kardinal Theodor Innitzer, av strijski film 15.06 Molitve iz božje ga vrta 15.30 Jaz in ti 15.30 Blun derjevi 15.36 Duck Tales 16.00 Otroški vvurlitzer 17.00 Mini čas v sliki 17.10 X - large 18.00 Čas v sliki 18.05 Slika Avstrije 18.30 Bavvvatch 19.30 čas v sliki/Vreme 20.00 Šport 20.15 Musikantenstadl 22.00 Zlata dekleta 22.35 Lesketajoči se asfalt, ameriška psihološka kriminalka 0.10 Čas v sliki 0.15 Strašni gospod X, ameriška grozljivka 1.40 Poročila^ libris 1.50 1000 mojstrovin TiAVSTRIJ 8.00 Vremenska panorama 14.15 1000 mojstrovin 14.25 Šport SP v hokeju, Rusija - Švedska 17.00 Ljuba družina 17.45 Kdo me hoče 18.00 Nogomet 19.00 Avstrija da nes 19.30 Čas v sliki/Vreme 20.00 Kultura 20.15 Oče ameriški TV film 22.10 Čas v sliki/šport 22.20 Šport 22.50 Vas ob meji 0.50 Manekenka in vohljač, serija 1.40 Poročila/Ex li-bris/1000 mojstrovin NEDELJA, 25. aprila 1993 HRVAŠKA 1 NEKAJ SKUPNEGA ameriški barvni film, 1986; Privlačna vdova (Ellen Bursrvn) srednjih let je uspešna v pokli cu, razgledana in razumevajoča. Pa vendar se ji, ko ugotovi, da ima njen štirindvajsetletni sin razmerje z dvajset let starejšo žensko, skoraj" sesuje svet 12.00 Napoved programa 12.15 EPP 12.30 - Morda ste preslišali 13.00 - Danes do 13 00 13.40 - Naš zgodovinski spomin 14.00 - Loka v časopisku 14.40 - Minute za družino 15.00 Dogodki danes jutri 15.30 - Prenos dnevno-informati-vne oddaje Radia Slovenija 16.00 Razvedrilno popoldne 17.00 -Športni utrinki novice obvestila 19.00 - Odpoved programa - 8.00 - Napoved, telegraf, horoskop 9.30 - Novice, aktualno, naše stranke so stranke 11.30 - Novice, duhovni razgledi, glasba je življenje, danes do 13 ih 14.15 - Obve stila, popoldanski telegraf, lekcija angleščine 15.30 Dogodki in od mevi 16.15 - Obvestila, novice, moja je lepša kot tvoja - sobotni klepet z vami klepeta Simona Vo dopivec 18.00 Voščila, prenos Radia Slovenija KARTICE PODfiRIM-DOBIM TUDI V TURISTIČNEM DRUŠTVU ŠKOFJA LOKA, TURISTIČNEM DRUŠTVU CERKUE, V MAL00GLASNI SLUŽBI GORENJSKEGA GLASA IN V POSLOVALNICAH MEGGITOURSI Danes: SOKOLI V PRIMADONI Aprilski del glasbene lestvice DISKOTEKE PRIMADONA TREBUA, RADIA KRANJ in GORENJSKEGA GLASA, ki jo pripravlja in vodi Nataša Bešter, bo nocoi zaključen z nastopom glasbene skupine - aprilskega zmagovalca SOKOLI in Peter Lovšin. Pridite nocoj od 21 ure naprej v Diskoteko Primadona rezervacije 064/68-571! PRIMADONA? PRIMA' KINO 24. aprila CENTER amer ljub thrill V POSTEUI S SOVRAŽNIKOM ob 17 uri, 95 LET PIHALNEGA ORKESTRA OBČINE KRANJ ob 20 15 uri STOR ŽIC amer kom SAM DOMA ob 18 uri. amer ljub thrill V POSTELJI S SOVRAŽNIKOM ob 20 uri ŽELEZAR amer kom SMRT JI LEPO PRI STOJI ob 17, 19 in 21 uri DUPLICA prem amer akcij film POD KRINKO ob 18 in 20 uri TRŽIČ amer črna kom NOČ NA ZEMLJI ob 20 uri RADOVLJICA amer kom SPOMINI NEVIDNEGA ČLOVEKA ob 18 in 20 uri ŠKOFJA LOKA amer parod NAPIHNJENCI ob 18 in 20 uri 8.5E 8.55 10.20 10.45 11.10 11.30 12.00 12.30 13.00 13.05 14.30 14.30 14.50 16.00 16.50 17.00 17.10 18.50 19.05 19.17 19.30 19.55 20.05 20.25 21.30 22.00 22.25 23.25 Program za otroke, ponovitev Živ, žav, ponovitev Huckleberrv Finn in prijatelji, ponovitev nadaljevanke Divji svet živali, ponovitev angleške poljudnoznanstve ne serije Slovenska ljudska glasbila in godci: Cimbalist Obzorja duha Ljudje in zemlja Videomeh Poročila Tvariete Filmsko popoldne Alo, alo, ponovitev angleške nanizanke Tassilo, primer zase, ponovitev Velika pričakovanja, ponovitev Poslovne informacije TV Dnevnik Vlak, francoski film Baletna suita, glasbena pravljica Risanka Slovenski loto TV Dnevnik, Vreme Šport Zrcalo tedna Nedeljskih 60 Potovanja z dr Miloslavom Stinglom, nemška dokumen tarna serija TV dnevnik. Vreme, Šport športni pregled Posnetki športnih prireditev 9.15 Tedenski izbor 9.15 Poglej in zadeni 10.15 Vrnitev na Otok zakladov, angleška nadaljevanka 11.05 Alpe Donava Jadran 11.35 Zgod ba o psu in dečku, japonski film 13.00 Poročila 13.06 športna nede tja 13.06 NBA liga 13.50 Imola, formula 1, prenos 15.50 SP v hokeju, Finska CSR, posnetek 17.56 Finale slovenskega rokometnega pokala (ž), prenos 19.30 TV dnevnik 19.56 Sport 20.06 A Adam Giselle, balet 22.10 Sova Hal Roach predstavlja: Kar naj se smejijo, ameriška burle ska; Tassilo, primer zase, nemška nanizanka; Jute Citv. angleška nadaljevanka 8.30 Poročila 8.36 TV koledar 8.45 Slika na sliko, ponovitev 9.30 Mini kins, kanadska mladinska nanizan ka 9.56 Risanka 10.00 Poročila 10 00 Hišni ljubljenčki 10.30 Sezamova ulica 11.36 Narodna glasba 12.00 Poročila 12.06 Plodovi zemlje, kme tijska oddaja 13.00 Mir in dobrota 13.30 Pustolovščine gozdne drušči ne, risana serija 13.56 Kam je izgi nila šola št 55, ameriški mladinski film 15.10 Operne ari|e 15.40 Poro čila 15.46 Družinski zabavnik 17.20 Na drevesu, film 18.50 Zajčje zgod be. risana serija 19.15 TV fortuna 19.30 TV dnevnik 20.06 Lorelei, bri tanska drama 21.20 Sedma noč 22.50 Dnevnik II 23.15 Slika na sliko 23 46Poročila v angleščini 23.50 Po ročila 0.00 Sanje brez meja 11.30 TV Koledar 11.40 Flash Gor don, ponovitev ameriškega filma 1325 Brez toka, ponovitev 1356 športna nedelja. Formula 1 16.66 Rokomet Polfinale pokala evrop skih prvakov Vaniseux Badel 1862 Zagreb, prenos 17.10 Tenis, ATP turnir 17.30 Tenis Turnir v Monte Carlu. posnetek 19.30 TV dnevnik 20.06 Z jadri okoli sveta, dokumentarna serija 20.36 Mačke 21.20 Dokler se ne snideva spet, angleška nadaljevanka 22.15 šport 2236 Hrvaška nogometna liga 23 46 Jazz 0.15 Horoskop DC AN Al A 7 46 Nedeljski nagovor Pater Be nedikt Lavrih 8 00 Astrološka napo ved 8.26 Kako nastaja risanka, po novitev 8 40 Srečni Luka 9 10 Male živali 9.30 čudoviti cirkus pod mor jem, ponovitev 10.00 Matlock, ame ritka nanizanka 11.00 Dance testi on 11.30 Kult ura 12 00 Nedeljski nagovor Pater Benedikt Lavrih 12 16 Kulinarični kotiček 12.30 He lena, gledalci čestitajo in pozdra vljajo 13.40 Videogrom 18.05 MCM 18.30 Live 8! Kickin 19.30 MCM 20.00 Risanka 20.15 Marlboro mu-sic shovv 20.45 Astrološka napoved 20.55 Zaupamo v zlato, ameriški barvni film 22.20 MCM 9.00 Jutranji program 9.05 Zahodno od Santa Feja 9.05 Filmski forum 9.30 Kultura za zajtrk 10.15 Univerzum 11.00 Tiskovna konferenca 12.00 Tednik 12.30 Orientacija 13.00 Čas v sliki 13.10 Češki gradovi in dvorci 13.40 Rapsodija, ameriška melodrama 15.30 Jaz in ti 15.55 Jaz in ti 16.10 Tinv Toon, risana serija 16.35 Nadaljevanja ne bo!, TV knjižna polica 17.00 Mini čas v sliki 17.10 Beverfv Hills, 90210 18.00 Čas v sliki 18.05 X-large 18.30 Bavvvatch - kopališki mojstri iz Malibuja 19.30 Čas v sliki 20.15 Levja jama 21.15 Jedi z zgodovino 21.45 Budovi na uki 21.50 Talisman, komedija 0.20 Joseph Havden koncert 0.45 Poročila/1000 mojstrovin 1RIJA2 8.00 Vremenska panorama 9.00 Čas v sliki 9.05 Čebelica Maja 9.30 Simpsonoi 10.00 Pan optikum 10.15 Dvojni agent, ameriška komedija 11.45 Revija popevk 12.30 Pogledi od strani 13.30 Dober dan, Koroška 15.00 Športno popoldne 16.30 Tatanka - v deželi bivolov 17.15 Klub za seniorje 18.00 Čas v sliki 18.05 Harrv in Hendersonovi 18.30 Slika Avstrije 18.55 Kristjan v času 19.00 Avstrija danes 19.30 čas v sliki 19.48 Sporni primeri 20.16 Kraj dejanja 21.56 Čas v sliki/Šport 22.00 Šport SP v hokeju, Rusija Kanada 23.00 Hennessv. ameriška politična srhljivka 0.40 Manekenka in vohljač 1.25 Poročila/1000 mojstrovin CELOVEC IHcmdll Bahnhotstr 20 iei 9943-463 511566^ PISARNIŠKA TEHNIKA l£ir KOMUNIKACIJI VAŠA STROKOVNA TRGOVINA Z OSEBNIM SVETOVANJIM IN S f R V I S O M ihuhavje 8.00 Napoved. Mirin vrtiljak 9.30 - Godba na pihala, horoskop, zgod be drugače tokrat po domače -11.00 - Radijski sejem, voščila 1300 Nedeljski klepet, voščila, dogodki in odmevi 17.00 Nedelj ski klepet, minute za ljubitelje re tne glasbe 19.00 Prenos Radia Slovenija SLOVENIJA 1 VLAK francotki barvni film. 1973, glavna vloga Romv Schnei der. Leta 1940 Nemci osvajajo Evropo Julien z vlakom beži iz severu.' f r .i i m i|C V sosednjem vagonu potujeta njegova note ča žena in hči Zgodi pa se. da vagon z Julienovo družino na eni od postaj odklopijo Juh en spozna mlado Židinjo Ano in se vanjo zaljubi Da bi |0 za ščitil, jo prijavi kot svoio ženo Kljub temu pa |ima ljubezen m usojena in kmalu morata vtak tvojo pot R 900 Napoved programa radijski koledar EPP 10.00 Kmetijtka oddaja 11.00 Novice in dogodki osmrtnice obvestila mali ogla ti 11.40 Sprehod po kinodvora nah 12.00 Nedel|tka duhovna mitel 12.16 EPP 12.30 čettit ke in pozdravi naših poslušalcev 13.30 Nedelisko popoldne Radia Žiri vmes vreme prometna var nott kulturni kažipot Loka v ča topitju glaabena lettvica 3x3 športni utrinki 15.30 Odpoved programa KINO 25. aprila CENTER amer ljub thrill V POSTELJI S SOVRAŽNIKOM <>!> 1 / In 19 uri, amer črna kom NOČ NA ZEMLJI ob 21 uri STORŽIČ amer trda erot NEBEŠKE LISICE ob 18 m 20 uri ŽELEZAR amer kom SMRT JI LEPO PRISTOJI ob 17 . 19 in 21 uri DUPLICA amer akcij film POD KRINKO ob 18 in 20 uri TRŽIČ amer kom SAM DOMA ob 18 uri, amer puat drama POPOTNIK ob 20 uri RADOVLJICA amer kom SPOMINI NI VIDNI GA ČLOVEKA ob 20 uri ŠKOFJA LOKA amer pa rod NAPIHNJENCI ob 18 m 20 un ŽELEZNIKI amer drama OCVRTI ZELENI PARADIŽNIKI ob 19 uri PONEDELJEK, 26. aprila 1993 Pravljice iz mavrice: Luna gre na pot 9.20 Risanka 9.30 Batman, 1. epizoda ameriške nanizanke 9.55 Risanka 10.05 Skrivnostni otok, angleška nadaljevanka 11.00 Tedenski izbor 11.00 Forum 11.15 TV mernik 11.30 Nedeljskih 60 12.30 Videomeh 13.00 Poročila 13.05 Blaznost, ponovitev 14.05 Filmsko popoldne: Hal Roach predstavlja Kar naj se smejijo 14.25 Tassilo, primer zase, ponovitev 15.25 Moški, ki ga ljubim, ameriški film 16.50 Poslovne informacije 17.00 TV Dnevnik 17.15 Radovedni Taček Telefon 17.25 Pet prijateljev, angleška nanizanka 18.00 Regionalni program Mari bor 18.50 Pari, TV igrica 19.15 Risanka 19.30 TV Dnevnik, Vreme 19.55 Šport <"20.05 Sedma steza 20.30 Bobenček 21.30 Mednarodna obzorja Italija 22.15 TV Dnevnik, Vreme 22.38 Šport 22.45 Gospodarska oddaja 11.20 Tedenski izbor 11.20 Znanje za znanje, učite se z nami, ponovi tev 10.50 Slovenska glasbila in godci Cimbalist 11.15 Športni pregled 13.00 Poročila 16.00 Utrip 16.15 Zrcalo tedna 17.00 Ljudje in zemlja 17.30 Obzorja duha 18.00 V službi rocknrolla 18.50 TV avtoma gazin 19.30 TV dnevnik, Vreme 19.55 Šport 20.06 Zelena ura 21 05 črna orhideja, TV film 22.06 Sova Samci in samke, angleška nanizan ka, Tassilo. primer zase, nemška nanizanka 7.45 Pregled sporeda 7.50 TV Kole dar 8.00 Dobro |Utro. Hrvaška/Po ročila/Zgodbe iz Monticella 10.00 Poročila 10.06 TV šola 11.30 Ali ste vedeli? 11.46 Mala kinoteka 12 00 Točno opoldne/Poročila/Ko se svet vrti, ameriška nadaljevanka 13.30 Monofon 14.00 Poročila 14.06 Slika na sliko, ponovitev 14.46 Dokler se ne snideva spet. angleška nadalje vanka 15.46 Afternoon report 16.00 Poročila 16.06 Učimo se o Hrvaški 16.35 Malavizija Minikins, kanad ska mladinska nanizanka 17.30 Hr vaška država in ljudje 18.00 Poroči la 18.06 Besede 18.36 Santa Barba ra, ameriika nadaljevanka 19 18 Ri tanka 19.30 Dnevnik 20.05 Hrvaška m svet 20.50 Utrip srca, ameriški čb film 22.36 TV dnevnik 23.00 Slika na sliko 23.46 Poročila v angleščini 23 50Poročila 0.00 Sanje brez meja 19 30 Dnevnik 20.06 Korak za kora kom. ameriška humoristična nani zanka 20.35 Hitreje, višje, močneje, oddata o športu 21.30 Goli pod juž nim soncem, avstralsko/ameriška nadaljevanka 22.20 Maruličevi dne vi, kronika 22.60 Smisel življenja, dokumentarna serija 23.20 Horo skop IkMki A 10 00 Rit, risanke 10.10 Helena, po novitev 10.50 Astrološka napoved 1100 Drugačen svet, ponovitev ameriške nadaljevanke 11.50 Do ber nakup 12.00 A Shop 12 15 MCM 18 20 Dober nakup 18 30 Upravljanje, dokumentarna tenja 20 16 Dnevno informativni program 20 30 Drugačen tvet. ameriška na diil|nviinknM STRA JESENIŠKIH ŽtLEŽARJEV ob 19 30 uri TRŽIČ prem amer m« lodr VONJ PO ŽINSKI ob 19 ur. ^ — ^ isjMS/ U CaUU lici' u am 8.15 Pravlji ce iz mavrice Zvonček z rožnatega grička 8.45 Risanka 8.55 Kroki, veliki krokodil 935 Skrivnostni otok, angleška nadaljevanka 10.25 Tedenski izbor 10.25 V službi rocknrolla 1110 Svet odkritij 12.00 Zelena ura 13.00 Poročila 13.05 Mednarodna obzorja: Italija, ponovitev 15.25 Filmsko popoldne 15.30 Samci in samke, ponovitev angleške nanizanke 15.50 Tassilo, primer zase, ponovitev 16.50 Poslovne informacije 17.00 TV dnevnik 1 17.15 Otroški program 18.00 Regionalni studio Koper 18.50 Pari.TV igrica 19-15 Risanka 19.30 TV dnevnik 2, Vreme 19.55 Šport 20.10 Dan upora proti okupatorju, prenos iz CD 22.15 TV dnevnik 3, Vreme 22.43 Poslovna borza 22.55 Omizje 1015 Tedenski izbor 1015 TV avto Magazin 10.45 Sedma steza 11.05 Crna orhideja TV film 12.00 Boben č«>k 13.00 Poročila 16.20 Sobotna n°č 16.25 Boš videl, kaj dela Do '•"c, ponovitev 17.45 Pesmi Elvisa P'eslevja, 2 del 18.45 Iz življenja za ^ljenje: Prisluhnimo tišini 1930 J» dnevnik. Vreme. Šport 20.05 Clanssa 20.55 skrinja 12.15 V žarišču: Do zadnje ribe, ponovitev 13.00 Čas v sliki 13.10 Mi 13.35 Sinha Moča 14.00 Magnum 14.45 Mojstri jutrišnjega dne 15.00 Jaz in ti 15.05 Heathcliff in Riffraff 15.30 Am, dam, des 15.50 Sanjski kamen 16.15 Naravovarstveni detektivi 16.30 Igra 17.00 Mi ni čas v sliki 17.10 VVurlitzer 18.00 Čas v sliki 18.05 Mi 18.30 Bavvvatch - kopališki mojstri iz Malibuja 19.22 Znanost 19.30 Čas v sliki 19.53 Vreme 20.00 Šport 20.15 Univerzum 21.00 Naredi si sam 21.07 Pogledi od strani 21.20 Drugi dom, 3 del 23.15 Čas v sliki 23.20 Dvojna iden titeta, ameriška kriminalka 1.00 Poročila/1000 mojstrovin angleška nadaljevanka Osmi dan 21.45 Novosti za g« 21.55 Svet poroča 22.35 Sova { avtobusu 'assilo *anka angleška nanizanka, primer zase, nemška nam Pregled sporeda 7.50 TV kole aar 8.00 Dobro jutro, Hrvaška/Po r°čil8/Zgodbe iz Monticella 10.00 K°'Očila 10.05 TV šola 11.30 Mali *vet 12.00 Poročila 12.10 Ko se svet ^ ameriška nadaljevanka 13.30 Mor>ofon 14.00 Poročila 14.06 Slika ns Sliko, ponovitev 14.50 Goli pod Al/n'm soncem, ponovitev 15.40 ^'ternoon Report 16.00 Poročila '•05 Učimo o Hrvaški 16.36 Mala 17.30 Hrvaška država in l|udje '"00 Poročila 18 05 Hrvaška kultur dediščina 18 35 Santa Barbara. :meriška nadaljevanka 19.18 Ri »«nka 19 30 Dnevnik 20.06 Teror. v«!*1, dokumentarna serija 21.00 V Sli m P'anu 22.35 Dnevnik 23.00 . 'ka nB sliko 23 45 Poročila v nem cin, 23 50 Poro6|8 o oo Sanie brez meia TV 15X cD du skupina A v hokeju na le-Prenos 19.30 Dnevnik 20.06 hi,r ' J°hn nan'*anka 20.35 Peta CernV 20 Goli pod južnim ton ^ 22.10 Ob 100 obletnici rojstva H r°*lava Krleže 23.15 Radar 23.46 0r°skop T¥AVSTI 8.30 Vremenska panorama 16.35 1000 mojstrovin 16.45 The Queen's comrade 17.30 Orientacija 18.00 Harrv in Hendersonovi 18.30 Tista stvar je, kviz 19.00 Regionalni program 19.30 Čas v sliki/Vreme 20.00 Kultura 20.15 Kdor se najbolj smeji, zmaga, igra 21.00 Naredi si sam 21.15 Reportaže iz tujine 22.00 Čas v sliki 22.30 Klub 2 23.50 Šport: SP v hokeju, četrtfinale: A2 - B3, B2 -A3 9 rjQ - - —-- 956 '*CM 945 R'*' r'»"nk* '" »P0" rne , ako nastaja risanka, doku j, ,8rr" Mm 10.10 Jazzbma, odda 10so,8/'u 10.40 Teden na borzi Drun A»"oloika napoved 11.00 riadaV ,ve'. ponovitev ameriške 12 0o",AVanke H SO Dober nakup ^CM m stu»(» 12 16 MCM 18.06 Cm l '-25 A Shop 18 46 Kulinan SW°i«BK Ponovitev 19 00 A 10IS D 15 MCM 20 00 R,,anka 20 3o r%n*vno '"formativni program đ«liev.L°ać,n »*•<• ameriška na 0« fl|"nka 21.20 Ciklus slovenske rtu M''ena Zupančič Iska ^•rlbo ,kl b8rvni ,,,m 2300 Vn».nf^° mu,,c ,h°P 23.30 Dne r°*'la v ma,,v"' program 23 46 Po 0.10 a *.na,e,ć'"' Deutsche VVelle v«(l0it 1°" °25 Astrološka napo e** v illir« * Jutranji program e|« 9 3CiiI, 06 Za"°dno od Santa °Ptikim .'Ji' s""">ne 10 15 Pan ""'•"»k, rikn 12 06 G SLOVENIJA 2 CLARISSA 1 del angleške nadaljevanke; Nihče ne pričakuje, da bo Cla rissa, najmlajša hčerka premožne družine Harlovve, podedo vala dedovo premoženje, zato je to veliko presenečenje za njeno družino Zavist spremeni Jamesa in Bello v zlobna pre pirljivca. ki spletkanta proti mlajši sestri Očeta in strica v brezvestna pohlepneža. ki ho četa Clansso poročiti s pre možnim, a odurnim posestni kom Rogerjem Solmesom Clanssa se upre raje bi bila ži va pokopana v družinski grob mci Zato družina poskusi z okrutnostjo zlomiti njenega duha Zdaj stopi na plan plemič Lovelace. ki je še pred časom opazil Clansso in misli sa mo na to, kako bi jo zapeljal Obljubi ji, da jo bo rešil iz rok njene hudobne družine RI 8.00 Napoved, telegraf, horoskop, obvestila 9.30 Novice, aktualno, naše stranke so stranke 11.30 Novice, danes do 13 ih 13.30 Napoved popoldanskega progra ma pod geslom "zabava vas Braco Koren" 14.16 - Obvestila, popol danski telegraf, rezervirano za stranke 15.30 - Dogodki in odmevi 16.15 Obvestila, novice, Bracov klepet 18.00 - Voščila, novice 19.46 Dogodki jutri, prenos Radio Slovenija 9.10 9.30 9.40 10.05 10.15 11.10 12.00 12.10 13.00 13.05 13.05 Pravljice iz mavrice: Veter Peter potepuh Risanka Batman, ameriška nanizanka Risanka Skrivnostni otok Clarissa, angleška nadaljevanka Novosti založb Osmi dan Poročila Poslovna borza Potovanja z dr. Miloslavom Stingom, ponovitev nemške dokumentarne serije 15.25 Filmsko popoldne 15.25 V avtobusu, ponovitev 15.50 Tassilo, primer zase, ponovitev 16.50 Poslovne informacije 17.00 TV dnevnik 1 17.15 Otroška oddaja 18.50 Pari, TV igrica 19.15 Risanka 19.30 TV dnevnik 2, Vreme 19.55 šport 20.05 Žarišče 20.35 Filmi študentov AGRFT 22.15 TV dnevnik 3, Vreme 22.39 Šport 22.45 Oči kritike SREDA, 28. aprila 1993 1 KlNo TV 11.45 Iz življenja za življenje: Prisluhnimo tišini 12.15 SA91Glasbe ni večer, ponovitev 13.00 Poročila 16.20 Omizje, ponovitev 18.25 Be verlv H i I Is 90210, ponovitev ameriške nanizanke 19.10 Sanjska potovanja Vancouver, velemesto ob Tihem oceanu, nemška dokumentarna serija 19.30 TV dnevnik 2, Vreme 19.55 Šport 20.05 Športna sreda 20.05 Košarka Ali Starš ali 5. tekma finala Play-Off v košarki 22.20 Glas beni utrinek 22.35 Sova: V športnem duhu, ameriška nanizanka; Tassilo, primer zase, nemška nanizanka 9.05 Zahodno od Santa Feja, nanizanka 9.30 Zaharov, portret sovjet skega fizika 10.30 Pašnikova ulica, št. 10, francoski film 12.00 Povabilo k mizi 12.10 Reportaže iz tujine, ponovitev 13.00 Čas v sliki 13.10 Mi, ponovitev 13.35 Sinha Moča 14.00 Magnum 14.45 Družina Meier 15.00 Jaz in ti 15.05 Evvoki 15.30 Cirkus Kinderoni, lutke 15.50 Superbabica 16.20 Nekoč je bilo 16.30 Ding dong 17.00 Mini čas v sliki 17.10 VVurlitzer 18.00 Čas v sliki 18.05 Mi 18.30 Bavvvatch 1922 Znanost 19.30 Čas v sliki/Vreme 20.00 Šport 20.15 Na ostrini noža, italijanska nadaljevanka 21.55 Pogledi od strani 22.05 Tekmeca 22.56 Norma Rae, ameriški film 0.45 Poročila/1000 mojstrovin 16.50 Tisoč mojstrovin 17.00 Poklicne slike 17.30 Zemlja in ljudje 18.00 Harrv in Hendersonovi 18.30 To ni mogoče 19.00 Regionalna poročila 19.30 Čas v sliki/Vreme 20.00 Kultura 20.15 Argumenti 21.30 Črno na belem 22.00 Čas v sliki/Šport 0.30 Round Midnight 1.10 Poročila/ 1000 mojstrovin 10.40 Ris. risanke in spoti 10.50 Astrološka napoved 11.00 Drugačen svet, ponovitev ameriške nadaljevanke 11.50 Dober nakup 12.00 A shop 18.30 Dober nakup 18.40 Male živali 19.25 A Shop 19.40 MCM 20.00 Risanke 20.15 Dnevno informativni program 20.30 Drugačen svet 21.20 Kultura 22.10 Čudoviti cirkus pod morjem, dokumentarna serija 22.50 Dnevno informativni program 23.05 Poročila v angleščini: Deutsche vvelle 23.30 A shop 23.45 Astrološka napoved 23.55 MCM 1 8.00 Dobro jutro, Hrvaška/Zgodbe iz Monticella 10.00 Poročila 10.05 TV šola 11.30 Tom in Jerry kot otroka 12.00 Točno opoldne/Poročila/ Ko se svet vrti, ameriška nadaljevanka 13.30 Monofon 14.00 Poroči .a 14.05 Slika na sliko, ponovitev 14.50 Goli pod južnim soncem, ponovitev 16.40 Popoldanska poročila 16.00 Poročila 16.05 Učimo o Hrva ški 16.35 Malavizija Vsi za enega, serija 17.30 Hrvaška država in ljudje 18.00 Poročila 18.05 Danes v saboru 18.30 Loto 18.35 Santa Barba ra, ameriška nadaljevanka 19.18 Ri sanka 19.30 Dnevnik 20.00 Loto 20.05 Zbogom, lažni paradiž, nemški barvni film 21.40 Znanstveni pogovori 22.35 Dnevnik 23.00 Slika na sliko 2345 Poročila v angleščini 23.50 Poročila 0.00 Sanje brez meja SLOVENIJA 2 V ŠPORTNEM DUHU Gayle in Bobbv govorita v športni oddaji o najbolj nepo zabnih trenutkih v športu. Ko si Bobby izbere za športni vrhu nec boksarski dvoboj v Tokiu, ko je nepremagljivi Tvson klonil proti Čisto neznanemu Dou-glasu, in se na zaslonu pokaže slika dvoboja, je to najrazburlji-vejši trenutek za Gavle Na sliki med gledalci odkrije svojega fanta Nicka, ki objema smejo če se dekle, vendar to ni ona, Bobb.y pa ime druge skrbi Odklopili so mu elektriko Njegov slab glas je prišel tudi do elek trogospodarstva, ki zahteva 1800 dolarjev pologa, drugače ne bo nič z lučjo 9 00 Zasedanje hrvaškega sabora 18.00 Finale prvenstva Hrvaške v vaterpolu, 2 tekma 19.30 Dnevnik 20.05 Duhpiti dvorec, humoristična nanizanka 20.40 National geograp hic, dokumentarna serija 21.38 Goli pod južnim soncem, ameriška mini nadaljevanka 22.25 SP v hokeju na ledu, posnetek 23.25 Glasbeni večer 23.66 Horoskop 8.00 - Napoved, telegraf, horoskop obvestila 9.30 - Novice, aktualno naše stranke so stranke - 11.30 Novice, novice iz NZ glasbe, danes do 13-ih - 13.30 - Napoved popol danskega programa 14.15 - Obve stila, popoldanski telegraf, nasvet iz zdravnikove torbe 15.30 - Do godk. m odmevi 16.15 - Obvestila, novice, minutke za svobodni sind. kat Železarne Jesenice, osrednja tema 18.00 - Voščila, novice 18.46 Dogodki jutri, prenos Radia Slovenija ČETRTEK, 29. aprila 1993 1 Pravljice iz mavrice: 0 bo-benčku in paličkah Risanka Zgodbe iz školjke Skrivnostni otok, angleška nadaljevanka Filmi študentov AGRFT, ponovitev Poročila Filmsko popoldne V športnem duhu, ponovitev ameriške nanizanke Tassilo, primer zase, ponovitev Morala bi umreti, ameriški film Poslovne informacije TV dnevnik Otroški program: Živ žav Regionalni studio Maribor Pari, TV igrica Risanka TV dnevnik 2, Vreme Šport Žarišče C A. Cueni: Iskanje Salome, švicarska nadaljevanka, zadnji del 21.30 Tednik 22.15 TV dnevnik 3, Vreme 22.38 Šport 22.43 Poslovna borza 9.25 9.40 9.50 10.35 11.30 13.00 13.45 13.45 14.15 15.20 16.50 17.00 17.15 18.00 18.50 19.15 19.30 19.55 20.05 20.40 SLOVENIJA 2 IZTREBLJEVALEC ameriški barvni film; igrajo: Harrison Ford, Rutger Hauer, Sean Young, New York leta 2019. Tyrellova korporacija, ki obvladuje genetično industrijo, proizvede nov, izpopolnjen tip replikantov. Nimajo čustev in nobene preteklosti, njihov čas je omejen na nekaj let. Štirje med njimi se uprejo, razorožijo posadko vesoljske ladje in se vrnejo v New York. R JA R 12 00 Napoved programa 12 16 EPP 12 30 Morda ste preslišali 13 00 Danes do 13 00 13 40 Naš zgodovinski spomin 14 00 Loka v časopisku 14.30 Devizni tečaj 14 40 Minute za sindikat 15 00 Dogodki danes juti. 15 30 Pre not dnevno informativne oddaje R Slovneija 16 00 Napoved progra ma 16 15 Od trca do lonca 16 30 FPP 17 00 Novice tpor tni utrinki obvestila 17.30 Vpra sanja in pobude 1800 Aktualna temii 19 00 Odpoved programa That's the Life Ja, tak je živlen'e. In d' se ne boste čudili, zakaj se je Jodl-gator tokrat zmanjšal na teh nekaj vrstic Priznati boste morali, da si je pisec teh vrstic po dolgem času zaslužil en mi ni dopust Ampak vraga, to je le fasada. Razlog je drugje Ker je drug teden "kao" en praznik in zato ne bo torkove ItoVllke cajtnga, so se televizijski in radio sporedi razširili kot tarnala kugica In ker so tovrstne bolezni full, full ne varne je prišla v poštev le taklika rep med noge in zvizzzz Seveda mi je bilo hudo, solze so tekle, rožice so ovenele..., ampak naslednji teden se ziher slišm'o. Kar se tiče nagradnega vprašanja, poglejte v petkov glas iz 16 aprila (vprašanje 91), saj je rok za oddajo dopisnicpodalj san iid torek, 27 aprila Faj'n ga žurejte na praznik OF - Off Limiti, Cav. . 27. aprila film POSl t DNJI MOHIKANEC ob 16 18 m HAHn a , ,nt na n h . ob II In N url » LE?AR *,C s,(,v IIAHKAI.HI NA lui.m. 10 ... <""■'" S 20 P?"i am»' liub thrill V POSTELJI S SOVRAŽNIKOM ob II unW',C »»"<" am.r kom SMR1 JI 11 PO PRISTOJI ob 18 m ikop ,SAKPFJA LOKA f ilmtko gledališče VONJ PO ŽENSKI ob 20 ur. "~^--->^_l^Aiimer film VONJ PO ŽENSKI ob 20 ur. KINO 28. aprila CENTER amer rom putt film POSLFDNJI MOHIKANEC ob 16 18 in 20 ur. STORŽIĆ tlov kom BABICA GRE NA JUG ob 18 uri amer tr da erot NEBEŠKE LISICE ob 20 ur. ŽELEZAR prem amer melodr VONJ PO ŽENSKI ob 17 in 20 ur. ŠKOFJA LOKA amer avant film ZADNJI DNEVI RAJA ob 18 m 20 uri 9.00 MCM 10.50 Astrološka napo ved 11.00 Drugačen svet, ponovitev ameriške nadaljevanke 11.50 Dober nakup 12.00 A Shop 12.15 MCM 18.30 Elizije - Vatikan in nova doba, oddaja o duhovnosti 19.00 A Shop 19.40 MCM 20.00 Risanka 20.15 Dnevno informativni program 20.30 Drugačen svet, ameriška nadaljevanka 21.20 Kulinarični kotiček 21.35 Dance session, oddaja o plesu 22.05 Avstralni faktor, ameriški barvni film 23.35 Dnevno informativni program 23.50 Poročila v angleščini: Deutsche vvelle 0.20 A shop 0.35 Astrološka napoved 10.35 Sanjska potovanja, nemška dokumentarna serija 10.40 Športna sreda 13.00 Poročila 16.25 Oči kritike 17.25 Svet poroča, ponovitev 18.00 Videošpon 18.45 Že vestu, svetovalno namenski program 19.30 TV dnevnik 2, Vreme 19.55 Šport 20.05 Povečava 22.10 Glasbeni utrinek 22.35 Sova; On in ona, ameriSka nanizanka; Psihiatri, an gleška nadaljevanka, 1/7 8.00 Dobro jutro, Hrvaška/Zgodbe iz Monticella 10.00 Poročila 10.05 TV Šola 11.30 Povejte mi, kaj naj počnem? 12.00 Točno opoldne/Po ročila/Ko se svet vrti, ameriška nadaljevanka 13.30 Monofon 14.00 Poročila 14.06 Slika na sliko, ponovitev 14.50 Goli pod južnim soncem, ponovitev 15.46 Afternoon report 16.00 Poročila 16.05 Učimo se o Hrvaški 16.35 Malavizija 17.30 Hr vaška država in ljudje 18.00 Poroči la 18.05 Danes v saboru 18.36 San ta Barbara, ameriška nanizanka 19.18 Risanka 19.30 TV dnevnik 20.05 Spekter 20.50 Hrvaški televi zijski festival 21.36 Ekran brez okvirja 22.35 TV dnevnik 23.00 Slika na sliko 23.46 Poročila v angleščini 23.50 Poročila 0.00 Sanje brez meja 9.00 Zasedanje hrvaškega sabora 18.00 Turbo limach shovv 19.30 TV dnevnik 20.00 Detektiv Buntz, ame riška humoristična risanka 20.35 Goli pod južnim soncem, mini na daljevanka 21.30 Ognjena čarovni ja, dokumentarni film 22.00 Modne skice poletja 22.30 Pepsi DJ mag 23.30 Horoskop 9.00 Jutranji program; Čas v sliki 9.05 Zahodno od Santa Feja 9.30 Zemlja in ljudje 10.00 Slika Avstrije 10.30 Argumenti 11.45 Črno na be lem 12.15 Univerzum 13.00 Čas v sliki 13.10 Mi 13.35 Sinha Moča 14.00 Magnum 14.45 Antični bogo vi in junaki 15.00 Jaz in ti, otroški program 15.05 Tao tao 15.30 Am, dam, des 15.50 Alfred J Kvvak 16.15 Artefix, otroški kulturni klub 16.30 Curiosity shovv 17.00 Mini čas v sliki 17.10 VVurlitzer 18.00 Čas v sliki 18.05 Mi 18.30 Bavvvatch 19.22 Znanost danes 19.30 čas v sliki/ Vreme 20.00 Šport 20.15 Opojnost planin in pršič 21.15 Ambo terno 21.20 Pogledi od strani 21.30 Štiri deset vozov na zahod, ameriški vestem 23.50 Čas v sliki 23.55 Mese čevi sledovi, francoski film 1.30 Po ročila 17.00 Tisoč mojstrovin 17.15 Nepal, 2 del 18.00 Harry in Hendersonovi 18.30 Made in Austria 19.00 Regio nalna poročila 19.30 Čas v sliki/Vre me 20.00 Kultura 20.15 Domače re portaže 21.00 Trailer 21.30 Pozor, kultura 22.00 čas v sliki 22.30 Puščavska znamenja 23.15 Disputatio nes 0.40 Hello Austria, Hello Vien-na 1.15 Poročila/1000 mojstrovin 8.00 - Napoved, telegraf, horoskop, obvestila 9.30 - Novice, aktualno, Naše stranke so stranke 11.30 -Novice, zimzelene melodije, danes do 13-ih 13.30 - Napoved popol danskega programa, novinar na obisku - 14.15 - Obvestila, popol danski telegraf, rezervirano za stranke, dogodki in odmevi 16.15 - Obvestila, novice, spoznajmo se -18.00 Voščila, novice 18.45 - Dogodki jutri, prenos Radia Slovenija NACE IN HELENA - OHCET DESETLETJA? Osnovni moto naše oddaje Glasba je življenje je Smeh nam dela dobro kri in Pesem vas reši vseh skrbi. Na tehtni osnovi pa bi lahko dodali še Pesem druži ljudi! Ne vem, ali vas bo ta novica spravila v smeh, ali vam bo povzročila skrb. Helena Blagne in Nace Junkar sta najprej zapela skladbo Vrniva se na najino obalo, pravkar pa sta izdala skupno kaseto PRIJATELJA ZA VEDNO!? To je sicer naslov kasete, vendar se šušlja, da se bosta menda - vzela. To bo zagotovo ohcet desetletja! Najbrž vas zanima, kateri ansambel bo igral na njuni ohceti, koliko otrok bosta imela in še marsikaj. Potrpeti boste morali do sobote, ko bo na vaši radijski postaji na programu moja oddaja Glasba je življenje. Tedaj bom razkrila vse. Tudi skrivnost, kaj je Tomo Česen zabrundal na vrhu Lotseja, zakaj Greentovvn jazz band ne bi spremljal Helene Blagne in še kaj. V sobotni oddaji bomo poravnali še en dolg, žrebanje med pevci v akciji Telefonsko petje. Končno nam je uspelo zbrati komisijo, naslove vseh telefonskih pevcev smo vrgli v boben sreče in v soboto bomo razkrili ime lastnika Petrolovega glasbenega stolpa. Kot vidite, z nami in za nas se splača peti. Petrol odpira verigo svojih črpalk širom po Sloveniji, otvoritve pa s svojimi nastopi popestri ekipa Boutique Moped shovv. Sama vam natočim tudi bencin, ki vam ga ni treba plačati z denarjem, ampak s petjem Nekatera tovrstna plačila bodo objavljena tudi v oddaji Glas-baje življenje Torej, ča vas karkoli v zvezi z vsebino oddaje zanima, na slišanje vas vabimo v soboto točno opoldne, na Radiu Triglav, Jesenice! KINO 29. aprila CENTER amer rom pust film POSLEDNJI MOHIKANEC ob 16 tn 18 ur. amer melodrama VONJ PO ŽENSKI ob 20 uri STORŽIČ amer tr da erot NEBEŠKE LISICE ob 18 in 20 uri ŽELEZAR amer ljub thrill V POSTEUI S SOVRAŽNIKOM ob 18 in 20 ur. RADOVLJICA amer kr.m film PATRIOTSKE IGRE ob 20 uri ŠKOFJA LOKA amer avant film ZADNJI DNEVI RAJA ob 18 in 20 uri ŽELEZNIKI amer črna kom KRVAVA MARIE ob 19 uri _ P- 49 Tokrat smo veliko nagradno križanko pripravili skupaj s Trgovskim podjetjem KOKRA Kranj in njegovo veleblagovnico GLOBUS v Kranju. Z reševanjem križanke boste iz črk na oštevilčenih poljih sestavili nagradno geslo pokrovitelja - vpišete ga v kupon in nalepite na dopisnico, pripišite svoj naslov, pošljite na uredništvo Gorenjskega glasa, 64000 Kranj in vključeni boste v žrebanje nagrad: 1. 5.000,00 SIT, 2. 3.000,00 SIT, 4. - 7. po 1.000,00 SIT. Rešitve bomo sprejemali do 5. maja 1993 do 8. ure - brez znamke pa lahko izpolnjeni kupon oddate v maloo-glasni službi Gorenjskega glasa, v pisarni TD Cerklje ali TD Skofja Loka ali v naš nabiralnik v veži poslovne stavbe Moše Pijadeja 1. Očitno naša velikonočna križanka z nekoliko spremenjenimi pogoji pošiljanja rešitev ni bila pretežka naloga. Včeraj ob 8. uri zjutraj je komisija bralcev Gorenjskega glasa zavrtela boben z rešitvami, v katerem se je tokrat vrtelo 906 prispelih rešitev v kuvertah in na opisnicah. Kljub temu da smo Vas ugankarje kar dvakrat posebej obvestili, da pridejo v poštev le celotne rešitve križanke na izrezku iz časopisa ali pa vse prepisane vodoravne rešitve + nagradni kupon št. 28, smo prejeli 37 rešitev, ki jih je komisija pri žrebanju izločila. Na prispelih dopisnicah ste zapisali le geslo "VESELE VELIKONOČNE PRAZ NIKE VAM ŽELI GORENJSKI GLAS"; takšna rešitev nagradne križanke je bila nepopolna Pravilne vodoravne rešitve: OTKA, AS, PREPELICA, RAN. ŽIGON, OST, MAO, VODA, BASRA, AMI, MEKA, LOV, ETE. MANTISA, VILE, NOS, BUTALE, RAKEK, JM, ANE, ILIADA, IA' SI, ARAMEJCI, NIKKO, AL, LEV, MRAZ, IAN, NOE, TEN, SLANG, KAŠTELAN, KRILOV, MARINI, ZAPLATA, AM, -KO; NOČNE, SOL. Križanka s povprečno 4,4 črke dolgimi besedami ni bila pretežka za 869 ugankarjev, bralcev Gorenjskega glasa' izmed katerih je Klavdija Stroj izžrebala: - po 5.000,00 tolarjev prejmejo: Karolina Hobič, Pot v Bitnje 53, Kranj; Božena Markizeti, Titova 4/a, Jesenice; Vesna ( + Stojan + Matej + Grega - je bilo napisano na rešitvi!) Baj" želj, Cegelnica 31, Naklo; - po 1.000,00 tolarjev pa prejmejo: Olga Škarabot, StrahinJ 111/a; Ema Rozman, Srednja vas 8, Golnik; Bernard Lakota J. Puharja 1, Kranj; Marjan Grajzar, Sajovčevo nas 9, Sej1' čur, Edvard Drobnak, Titova 62, Jesenice; Slavi Rovan, M«''' jadeja 48, Kranj; Tine Toman, Ul. XXXI. divizije 3/a, Kranj. 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 13"*" 1S 16 17 id 19 20 21 R 23 24 25 26 27 28 n \ .i 30 SR 32 33 34 35 36 37 petek, 23. aprila 1993 SNOVANJA 19.STRAN • GORENJSKI GLAS LIKOVNA SNOVANJA Neklasičnost grafik in slik Y Galeriji v Prešernovi hiši v Kranju se na skupni razstavi predstavljata grafičarki in slikarki Zora Stančič in Petra Vari - Simončič iz Ljubljane. Če bi za prva povojna desetletja lahko rekli, da so bila grafični ustvarjalnosti, zaradi za-slombe,ki jo ie le-ta našla pod okriljem Mednarodnega grafičnega bienala, mnogo bolj naklonjena, se je po krajšem, a tudi opaznem predahu ob koncu osemdesetih let znova pojavila yrsta mlajših avtorjev, ki so se intenzivno posvetili grafiki. Čeprav so ti umetniki, med katere lahko prištevamo tudi akad. slikarki Zoro Stančič in Petro varl - Simončič, ob njej obvezno ukvarjajo še s slikarstvom, risbo ali ilustracijo, se prav za grafiko zdi, da lahko naitipič-neje in najdosledneje predstav -l)a njihove izrazne načine in odseva njihove avtorske poe- tike. Neke skupne točke dela Zore Stančič in Petre Vari -Simončič tako rekoč ne morejo imeti, čeprav so slikarski prav sorodnosti v njuni ustvarjalnosti tudi napotile k skupnemu razstavljanju. Slikarki si namreč ob skupnih predstavitvah, ki niso ne izjema in niti pravilo, zastavljata tudi nalogo preverjanja in primerjanja lastnin dosežkov. Pred nami so torej združena dela z največjo mero individualnosti, ki jih pravzaprav lahko povezuje zgolj grafična tehnika sama po sebi kot osnova, kot tudi umetnici sami druži samo pripadnost "mladi slovenski grafiki", kakršno je skupno ime za generacijo mladih, kot že rečeno, tudi izredno prodor- nih in kvalitetnih ustvarjalcev. Pri obeh avtoricah pa gre tudi za ustvarjalni način, pri kate - rem ni nikakršne gostobesednos-ti, kajti narativnost je, kljub temu da so zanju značilne pravzaprav tudi povsem figu - ralne kompozicije, namreč povsem opuščena. Ce so na prvi pogled njune grafike resda manj subtilne in pretanjene, kot so bili npr. grafični listi mnogih starejših avtorjev, pa je včasih ravno v to smer, prav po zaslugi zelo osebnih odzivanj na zastavljeno problematiko, na - ravnana njihova vsebina. Praviloma grafične tehnike od ustvarjalca zahtevajo najmanj natančnost, potrpežljivost in tudi jasno predstavo o končnem izgledu grafičnega lista, a pri Zon Stančič se včasih lahko zazdi, da je prav te zahteve pri svojih grafikah namerno obšla. Zatajena "klasičnost" grafike ter v največji meri ekspresivno naravnana vsebina zaznamujeta njene litografije. Na njih predstavljeni motivi (predvsem gre za simbolne, znakovne forme, saj so za razstavo izbrani grafični listi z izrazito nefigural-nim, vendar ne tudi nemimetičnim značajem) so praviloma izvedeni s širokimi, neposrednimi, na videz bežnimi in naključnimi potezami, ki pa so kljub svojemu tovrstnemu učinkovanju lahko tudi skrbno premišljene. Umetnica pušča vidne sledove pripravljalnega dela, sledove potegov s čopičem, vrsto drobnih, a integriranih nepravilnosti, ki pa so lahko nastale tudi povsem namerno. Dinamičnost, gestualnost in predvsem značilno črno-belo učinkovanje grafik je Zora Stančič nadgradila še z naknad- nimi barvnimi posegi. Skorajda agresivno delujejo takšni grafični listi tudi takrat, ko so na njih predstavljeni zlahka prepoznavni motivi, ki so zanesljivo ujeti v značilen, marsikdaj polkrožno potekajoč likovni ritem in vtisnjeni v sredino lista. Tudi pri slikah in grafikah Petre Vari - Simončič smo največkrat povsem prepuščeni lastni imaginaciji, vendar nas umetnica z vrsto vsakdanjih, marsikdaj tudi namerno ironičnih motivnih poudarkov napoti k branju in iskanju njihovega sporočila. Tudi njena dela obvladuje namreč samosvoja simbolna govo -rica. Grafike so nasploh - in ne samo v primeru predstavljenih grafičnih listov, pri katerih je njihovo podlago ustvarila s pomočjo šablone (navadnega sobopleskarskega valjčka) - poudarek, ki je soroden vključevanju mestnih grafitov v lastno slikarstvo in grafiko nadrobno organizirane. Vodilni motivi imajo povsem ploskoven učinek in učinkujejo izrazito neslikarsko, za razliko od ciklusa slik, naslovljenega "Bon-bonjere", pri katerem gre za lucidno domislico združevanja gestualnega in marsikdaj nemarno infantilno učinkujočega slikarskega zapisa, ter plastične folije, s katero so slike prekrite in tako spremenjenega v nič kaj galerijsko učinkujoč predmet. V resnici gre kot pri prejšnjih delih tudi tokrat za umetničin dialog s klasično sliko, za vključevanje utripa in identitete sodobnega časa vanjo. Reminiscence slikarskega dela, ki je zastopno z nekaj potezami, ki tvorijo cvetje, skaterim so okrašene "Bonbonjere", na klasično sliko, namreč povsem preglasi "civilizacijski dodatek" - folija, kot duhovita izposoja iz sveta potrošništva, s katero se slike morajo dobesedno kosati in s pomočjo katere pridobijo nov pomen. Damir Globočnik Zormanove ilustracije po več kot desetih letih intenzivnega delovanja na najrazličnejših področjih oblikovanja se domačin ALOJZ ZORMAN ■ Foji predstavlja s samostojno retrospektivno razstavo v Galeriji Šivčeva hiša. ^di se, da sta na avtorjevo Ustvarjalnost bistveno vplivali Sola za oblikovanje v Ljubljani 'n Akademija lepin umetnosti v varšavi. Tomaž Kržišnik je kot Profesor na Šoli za oblikovanje £nal dijake navdušiti za delo s Konkretnimi oblikovalskimi na-'ogami, ki so vključevale tudi razčiščevanje teoretičnih likovah vprašanj. Kot slikar in četnik s samosvojim likovnim izrazom in človeško širino Je znal ceniti različnost likovnih darov pri svojih učencih in jih sPodbujal k odkrivanju in raz-^janju osebnega likovnega izraza. Del pedagoških izkušenj Ve Tomaž Kržišnik prenesel na V/nI — Spominar -Znameniti Slovenci SKD Forum 1990 olo za oblikovanje prav iz ! . rsavske akademije, kjer je pUdl sam študiral. Zato jc bil 3« za študij na oblikovalskem . pclku varšavske akademije UObro pripravljen. Na c • rj . SVoJo izrazito individualno ohrl! mvcnuvnosl grafičnega tak VanJa jc Foiž opozoril ki J Po končani Soli za ob-. »ovanjc kot tehnični urednik ].1 "Ustrator Tribune (1975). n,"slrac'je v Tribuni že kažejo tel* 0 notcno "nelepo", po-Bo stnP°vsko zasnovano ris-(j ' s številnimi provokativnimi Cla^lsl'cami in miselnimi aso-diloJam'' nau"grajujejo besc-Avt man-r'°Va odprtost pri spicje- jJJSJJ oblikovalskih nalog se °snutk<;K)d vsc&a zacc,ka- nPr v ali 7 u za Usm(-"rjevalnc table ?eie ko m značke za Mu-rnuJa^ov|J'Skc občine. Prav za -cJsko zgibanko jc avtor žc 1979 prejel posebno pohvalo na 1. mednarodnem sejmu turizma, športa in navtike v Beogradu, v čas pred študijem na Poljskem sodi tudi vrsta uspelih knjižnih oprem (npr. Rafael Pcrhauc: Upor mornarjev, Partizanska knjiga 1976). Po akademiji in deloma že prej se pojavijo naročila za ilustri -ranjc otroških in mladinskih knjig. Njegova prva ilustrirana knjiga Urške so brez napake Polonce Kovač (MK 1980) z desetimi črnobclimi celostranskimi ilustracijami bistveno dopolnjuje vesele in smešne zgodbe najstnikov in najstnic. Inventivno dograjevanje zgodb v spremnih podobah, kar lahko zasledujemo v celotnem Fojžc-vem iluslratorskem opusu, se v Urškah kaže v izjemni svežini idej, v privlačni kombinaciji peronsbe in fotografije, s katero se jc avtor dolgo intenzivno ukvarjal, v igri z različnimi prostorskimi perspektivami. filmskim kadriranjem in drznem rezanju prizorov. Fojževe ilustracije kljub poglobljeni vezanosti na besedilo in kljub jasnemu upoštevanju starostnih stopenj bralcev, ki so jim knjige z njegovimi ilustracijami namenjene, nosijo izrazi-toosebno spoznavno risbo, ki jo poznamo žc iz Tribune. Čeprav sam trdi, da njegov ustvarjalni vzgib ni pretirano odvisen od literarnih predlog, se vendar zdit da bolj poetična ali bolj duhovita besedila samodejno pogojujejo fantazijsko bogatejše likovne spremljave (Pisatelj, povej mi, Otroci iz naše ulice, Čircn čaj in juha hokos pokos kvak kvak ita.), medtem ko sc v bolj vzgojno naravnanih tekstih izzivi kot iznajdljiv oblikovalec in opisovalec dogaja -nja (npr. Tik in tak). Izjemno mesto pripada umetniku za njegove avtorske didaktične igrače in ilustracije v izobraževalnih priročnikih za otroke. Fojž je mojster v izmišljanju iger, ki že majhnemu otroku omogočajo nabirati znanje in osvajati nove pojme. Igralne karte, puzzli in druge sestavljenke so intelektualno domišljene, otrokovi dojemljivosti prirejene družabne igrice z živobarvnimi risbami. Ob intuitivnem dojemanju likovnosti in razumskem urjenju pomagajo te igrače poleg nabiranja znanja razvijati tudi otrokov socialni čut. V izobraževalnih priročnikih je v značilnih, h karikaturi nagnjenih duhovitih risbah, polnih provokacij in aluzij, ki odražajo poglobljeno poznavanje snovi, dal tem knjigam izjemno pomemben (Kreativno pisanje, Bits and Bobs) ali celo nenadomestljiv delež (Od glasu do besed in govora Irene Kogov-šek, Zgod(b)ice za matematiko Majde Koren). Fojž pa lahko preseneti tudi z izrazito natančno opisno risbo (Moč medu), s privlačno koloriranimi ali starinsko obarvanimi risbami (Prezrte stročnice, Jedi iz žitaric), kjer ni sledu humorja ali ironije. Če je za priročnike in didaktične igrače značilen Fojžev izrazit intelektualni pristop k reševanju nalog, predstavlja njegovo soustvarjanje lutkovnih predstav prevladovanje emocionalnih pobud s spomini na lastno otroštvo. Za številne predstave je izdelal osnutke za lutke in scene in pogosto sodeloval tudi pri njihov izvedbi. Kljub zelo osebnemu pristopu k zasnovi lutk pa njihova izvedba zahteva studiozno poglobljenost v zgodbo. Poezija in čarovnija lutkovnih predstav je rezultat vseh sodelujočih, nenazadnje otrok, ki v svoji fantaziji dopolnjujejo zgodbo in njen domišljijski svet, ki mu je dal bistveno podobo Fojž. Avtor pri izdelavi lutk uporablja z velikim uspehom tudi nove materiale, kot so stiropor, penasta guma, plastične cevi itd. Za jutranje zgod(b)e je npr. ustvaril mimične lutke krompir-jastih oblik iz penaste gume v mehkem akvarelnem zeleno-rdeče-modrem koloritu s smešnimi izrazi in dolgimi, tankimi, gibljivimi okončninami iz plastične cevi. To so bitja, polna humorja in poezije. Milan Dek-leva jih je v oceni predstave v Dnevniku (22. 5. 1991) imenoval slovenske Muppetke. Gledališki listi - zgibanke so pogosto kar male oderske scene (Kužek in muca, Čudežni prstan) ali posegajo v prostor podobno kot ilustracije v knji- {;ah, v katerih se prizori ob istanju sestavijo v tridimenzionalne prizore (Cantervillski duh) ali se zložijo v kocko (Jutranje zgod(b)e. Vrsta plakatov za koncerte v Cankarjevem domu, za druge f>rireditve v Ljubljani in za utkovne predstave kaže avtorjevo nagnjenost do razmeščanja različnih simbolov po plakatni ploskvi, ki ponazarjajo vsebino dogodka, dalje do razporejanja različnih tipov in velikosti črk go površini in rabo živih barv. arvna učinkovitost, jasnost sporočila in z likovno govorico zaobsežena vsebina, ki jo plakat najavlja, govore za Fojževo visoko kulturo oblikovanja plakatov, s katero se je srečal ob svojem študiju na Poljskem. Kljub številnim barvnim ilustracijam in barvitim didaktičnim igračam prevladuje pri Fojžu črnobela risba. Uporablja pe -rorisbo, svičnik in flomastre. Čeprav so barvne ilustracije v tisku pogosto pogojene predvsem s finančnimi možnostmi založb, se avtor pogosto sam odloča za črnobelo risbo. Od barvnih tehnik uporablja mešano tehniko, redkeje čisti akvar el, pa voščenke, barvne svinčnike, tuše in flomaster ter akrilne barve. Nikoli ne uporablja olja. Fojž ni slikar v običajnem smislu. Njegova moč je v črnobeli ali barvni risbi. Vendar se mu lahko zgodi, da napravi pravo miniaturno sliko, ko ilustrira izobraževalni priročnik (Polž: Pridem takoj, Kreativno pisanje) ali ko se ilustracija Jesenskih pesmi Bine Štampe - Žmavc spremeni v malo barvito jesensko krajino (Kekec, 2. oktober 1992). Avtorjeva v humor in provokacijo usmerjena risba se ustvar-jalno izzivi v številnih ilustracijah in karikaturah v periodičnem tisku za mladino in odrasle. Izjemno duhovite so miniaturne risbe smešnih "avtorskih izumov", ki spremljajo izume slovenskih znanstvenikov v Veseli šoli (PIL, 14. 2. 1992). Preobsežen in preveč raznolik je Fojžev opus, da bi ga mogli na koncu strniti v en sam stavek. Če se omejimo le na njegovo likovno ustvarjalno delo za otroke, moramo najprej poudariti, da izžareva odprt in optimističen odnos do življenja. S svojo razgibano ustvarjalnostjo spodbuja tudi otrokovo ustvarjalnost. Bližji so mu "poredni Mihci", kot "pridni Janezki", ker se zaveda, da prevelika discipliniranost in ubogljivost duši ustvarjalnost. Navidezna antivzgojnost nekaterih njegovih ilustracij kaže še posebej dobro poznavanje in upoštevanje otrokove narave. Zato je Fojževo likovno delo za otroke vzgojno na način, kot je vzgojna Pika Nogavička, ki pri vseh vragoli-jah nazadnje opravi vse tisto, kar je potrebno opraviti, na način, da je njej in njenim v veselje. To poskuša in pri tem uspeva tudi Fojž. Maruša Avguštin Orgelska glasba Oro^ . kem pogledu to ni prvenec Tomaničeve, le na laserski plošči sc tokrat pojavlja prvič. Spored, skladatelji in pa orgel - C',""*""' zborovodkinja kranjske i. <■. Svetega *' msirumcni,. k. j.h ..rf 9109) so različni Tako kot Tomaničeva obvlada prenekalen o!^clski instrument, literaturo /anj lei ra/.lična slogovna področja v orgelski glasbi, tako --- >uruil,l( , /1/11/1,1 lasersko (CD) ploščo: >J"";> in i "' ''*l"«cga is.,in ' ^AN|("i l'.1.''v ANGELE v "lovensk cm m cvrop skrin glasbenem prostoru že več kot ?0 let tako po številnih solističnih recitalih, igranju v ra/nih komornih sestavih, kot pedagoginja. /boro\ odkinja, Cicvajalka lei avtorica prene aleie ladijske oddaje (na pri met Orgelska glasba na Radiu Slovenija) Pa tudi v diskograls je sestavljen tudi njen tokratni spoied l,i |e nastal na orgel skih inštrumentih ž. c. Svetega Kancijana in tovarišev v Kranju (Bach), I c sv < inia m Metoda M Skofljid (pri Ljubljani; Pa-chelbel, Kindermann in Za- chau), ž. c. sv. Jakoba v Škofji Loki (Jobst) in Cankarjevega doma v Ljubljani (Tome, Premrl, Ukmar in Trošt). Orga-nistka Angela Tomaničeva se na plošči predstavlja poleg solistke - organistke še tudi kot avtorica spremnega besedila o skladateljih in njihovem glasbenem delu ter kot produ-centka, delo pri izdaji CD plošče pa so ji pomagali opraviti Sc urednik in oblikovalec Milko Bizjak (ta je prispeval tudi solistkmo biografijo in bibliografijo), zvok je s posnetkov digitalno obdehll Silvester /nidaršič, digitalno montažo CD plošče (ADD) je opravila firma S-DIGITAL, prevod tek- sta v nemščino je oskrbela Doris Debenjak, fotografijo na naslovnici je prispeval Marjan Smerke, tiskarske priprave je opravila firma REPAR, knjižico k CD plošči pa je izdelala MS grafika. Posnetki orgelske glasbe An- fele Tomanič so nastali v letih 9K8-92 in tako predstavljajo neke vrste zaokroženo podobo različnih skladateljev, njih del, orgelskih inštrumentov ter same igre solistke. Eno in drugo pa predstavlja pisani konglomerat bolj znane in popularne orgelske glasbe, do tiste redke, ki jc komaj kdaj. ali pa sploh doslej še ni bila predstavljena v taki (diskografski) obliki. Mednje prav gotovo sodi Anton Jobst, pa tudi orgelska inštrumenta v Kranju in Škofji Loki z diskografskim dosežkom orgelske glasbe in organistke Angele Tomaničeve na CD (laserski) plošči doživljajo svoj krst. Pri projektu so prav zato in upravičeno sodelovali še gorenjski sponzorji, med katerimi smo na ovitku plošče lahko razbrali Občini Skofjo Loko in Krani. F. K. (nadaljevanje s 13 strani) Kot da državi ni dosti mar kulture? "Prej, v vojnem času so bile poudarjene druge potrebe, 'vojna' pa je zdaj na gospodar -skem področju. Pozornost je namenjena sanaciji bank, pozablja pa se na kulturo, kot da NISMO POTREBNI SANACIJE DUHA. Včasih je Slo kulturi slabo, ker so o vsem odločali v Beogradu. Kulturi bo bolje, ko bomo samostojni, smo govorili. Toda kulturi tudi zdaj ne gre dobro, celo slabo se ji godi. Država pa tudi ni cenejša, pač pa dražja, očitno več stane, čim manjša je." Slišijo se očitki, da je institucij v kulturi še preveč. Kako naj bi te preživele: z životarjenjem in brez programov? "Država vsekakor mora zagotoviti denar za plače zaposlenih v kulturnih institucijah, ali pa ga bo morala dati ministrica Puharjeva iz sredstev socialnega varstva. To pa bi bil prav tako strošek brez učinkov na ustvarjalnem področju. Zaposleni v kulturnih institucijah prav tako ustvarjajo programe." Kaj pa pravite na bojazen, da ob skrbi za institucionalno kulturo, pozabljamo na nein-stitucionalno. Če ne preživi tega leta? "No, ravno tako hudo ne bo. V sedanjem zmanjšanem programu smo ji skušali obdržati enak status kot lani. Na primer Gledališče Glej bo lahko imelo dve premieri in še dodatno iz lanskega leta. Program bo torej enak. Pri revijah, ki so, mislim, prav vse neodvisne, ne bo ukinjanja. Če ne bo denarja za vse, potem bo veljajo, da bodo vsi enkrat manj izšli, nobene pa ne bo treba ukiniti, da bi druge preživele. Država tudi še naprej omogoča neodvisnim kulturnim delavcem socialno zavarovanje, tudi pokojninsko in omogoča njihov obstoj. Mislim, da ne bodo bistveno prizadeti. Njihovo vlogo v novem konceptu kulture pa bo seveda treba natančneje opredeliti." Kmalu po imenovanju za mi -n istra ste obljubili povečanje odstotka za kulturo, ukinitev davka na knjigo? Bo te obljube zdaj težko izpolniti? "Problem pri sredstvih za kulturo in pri sistemu, ki ga bo treba spremeniti, je ravno v tem, da bo treba za kulturo poskrbeti z dvema viroma; eden je proračunski, ki bo moral v naslednjih letih rasti. Država pa bo sprejela tudi zakone, s katerimi bodo v kulturo dotekala sredstva še na druge načine, podobno kot imajo v zahodnih državah: z zakonom o davčnih olajšavah pri sponzoriranju kulture. Davek na knjigo naj bi se vračal nazaj v sklad za živo kulturo - za nove knjige. Že letošnji predlog proračuna predvideva takšno ureditev zakonodaje - del sredstev naj kultura pridobiva še izven proračuna. Do konca leta oziroma do junija 1994 naj bi bila zakonodaja izdelana. V tem primeru bo lahko ta drugi vir naraščal z rastjo družbenega proizvoda. Vendar pa kaj več kot deset odstotkov k proračunu ne bo prinesel. Tudi v Franciji, ki ima 10.000 dolarjev narodnega dohodka na prebivalca ne prinaša kaj več, pa jc več možnosti za sponzoriranje. Dokler pa je pri nas manj kot 8.000 dolarjev dohodka na prebivalca, pa sploh ni mogoče pričakovati kaj posebnega od virov sponzoriranja." Kako pa se bo letos država Slovenija v tujini promovirala ob pomoči kulture? "Leto 1993 je glede tega dobesedno bela lisa. Gre za paradoks. Vsekakor bi morali izrabiti priložnost, ko je Slovenija še poznana zaradi vojne, osamosvojitve in balkanske vojne. Utrditi mora svoje ime v svetu s pomočjo določenih simbolov, z dosežki v kulturi, na primer gledališkimi, na likovnem področju morda z grafiko. Lani je država imela posebna sredstva za promocijo na mi -nistrstvu za informiranje namenjenih tudi za kulturo. Iskali smo ta sredstva, lani naj bi jih bilo okoli 60 milijonov tolarjev, pa jih ni na tem ministrstvu niti niso bila nakazana našemu ministrtvu. Skratka tega denarja letos ni in promocij ne bo. Vlada bo očitno o posameznih akcijah sklepala sproti in jih financirala iz proračunske rezerve. V vseh doslej sklenjenih meddržavnih pogodbah se na primer kultura pojavlja na vidnem mestu, kako pa to izpeljati brez denarja, pa je seveda drug problem. Naslednje leto je dogovorjena Plečnikova razstava v Pragi, vsaj tako velika in pomembna bo, kot je bila pariška. Priprave bi morale teči že letos, pa zanje ni niti tolarja. Kaže, da si bo morala kultura za vsako stvar vsak tolar posebej izboriti." Vso srečo pri tem. KOMENTAR Dosjeji in denar na stranpoteh čeprav so praktično vsi komentatorji ie po izbruhu afere Hit v njej opazili tudi močno politično dimenzijo, je najbrž bolj malo tistih, ki so pričakovali, da lahko igralniški denar in z njim povezani Spekulativni posli tako hitro umaiejo sam vrh slovenske politike Afere zdaj ie ni več mogoče ustaviti, čeprav so nekateri to poskušali storiti na vse moine načine, če smo ie prejšnji teden ugotavljali, da gre pri njej predvsem za povezavo politike in gospodar -skega kriminala pa so stvari v zadnjem tednu dobile popolnoma novo dimenzijo. Vse bolj je namreč očitno, da je s Hitom močno povezana slovenska obveščevalna sluiba, poleg tega pa so se za našo igralnico začele zanimati tudi italijanske obveščevalne sluibe Simbolika, ki jo je mogoče videti iz te sicer nesrečne kom binactje, je več kot očitna. Slovenija se je na začetku svoje demokracije naslonila na model politike in gospodarstva, ki vlada pn sosednji Italiji, naša tragika pa je predvsem v tem, da se na italijansko prakso naslaja mo v trenutku, ko se pred vsem svetom razkriva kriza itali lanske druibe V tem smislu je torej Slovenija podobna tistim driavam iz tretjega sveta, ki jim razvili zahod prodaja svojo ie zdavnaj zastarelo in odsluieno tehnologijo. Namesto da bi naša politika torej vzornike iskala v evrop -skth driavah s trdno pravno demokracijo se raje spogleduje Z mafijskimi mogotci, pa čeprav se ji pred očmi odvija njihov popoln razkroj. Posledice Hi-tove in vseh drugih afer bodo dolgoročne, saj je od ljudi, ki se soočajo s socialno krizo teiko Marko Jenšterte pričakovati poštenje, če pa jim mediji vsak dan znova poročajo o koruptivnosti političnega vrha. O tem, da Hitova afera nikakor ni nedolina, nas prepričujejo takšne stvari, kot tO misteriozna izginotja ključnih dokumentov in sprenevedanja ljudi, ki očitno o ozadju vsega skupaj kar dovolj vedo. Če k vsemu temu dodamo še dejstvo, da jc' afera Hit močno povezana s slovensko obveščevalno sluibo, potem je toliko jasneje, da tu čistih računov ni Obveščevalne sluibe še posebej vsebujejo splošno človeško domišljijo, saj navadno delujejo na meji med legalnim in ilegalnim sistemom, oziroma bolje rečeno - se iz enega v drugega enostavno sprehajajo, pač kolikor jim to V danem trenutku ustreza Mnogi \o bili prepričam, da /e v projnutom Jugoslavije konec doživela tudi zloglasna lldba. zdaj je očitno, da /o je več kot dobro nadomestil V/v, ki se je najprej polastil virov Udbaške ga financiranju Kavno to pa je bila ena najpomembnejših me -dij.skth ugotovitev, povezanih v Hitom, v zadnjih dneh Kot so poročali v Dnevniku, naj bt vse skupaj v javnosti izbruhnilo preprosto zato, ker Hit varnostno informativni službi ni več plačeval davka v višini 30 odstotkov od posojilne provizije. Gre za davek, ki ga seveda ni na nikakršnem papirju, ampak je sodil na področje nenapisanih igralniških pravil. Ta davek naj bi v konkurenčnem Casinoju iz Portoroia plačevali še naprej, vendar, kot poroča časopisje, se je izgubljal nekje na poti med igralnico m obveščevalno sluibo. Če k vsemu skupaj dodamo še podatek o tem, da je le Hit hotel kupiti portoroški hotelski kompleks Bernardin in v tem torej poseči na teritorij konkurenčnega pod jetja, potem je najnovejša slovenska jtolittčno gospodarska kriminalka več kot napeta /a javnost pa /e od vsega skupaj najbolj skrb vzbujajoče predvsem to, da se vsak dan znova pojavljajo novi slovenski politi ki, ki javno zanikajo svojo vpletenost in odgovornost pre našajo na druge Prisluškovalna afera je bila več kot očiten pt>litičen obračun med našimi glavnimi političnimi akterji m njihovimi strankami, toda v primerjavi s Hitom je bila zelo nedolžna, če odmislimo tisti del, s katerim srno v naše obručune vedno boli namakali tudi so sednjo Italijo /da/ te Italne neposredne \u er ne izkoriščamo več za svoje notranje zadeve, vendar se ji vse bolj približujemo Katastro fa je pred\ sem v tem, da se to dogOpt le nekaj dni pred tem, ko bi morali bili tudi formalno sprejeti v Svet i vtepe, v kate -rem pa seveda vladajo povsem drugačni zakoni Takšni, kakršni so v Sloveniji zaenkrat še čista utopijii Je res treba vedno znova? Vse kaie, da Slovenci v tem stoletju že tretjič začenjamo znova. Najprej se nam je to primerilo po prvi svetovni vojni. Območje današnje Slovenije je bilo namreč do takrat stoletja del (obrobja sicer) Avstro-Ogrske. Za položaj naših ljudi, krajev in (zgodovinskih) pokrajin je bilo odločilno, da so preko našega ozemlja vodile za takratno državo vitalne poti k toplemu morju. Zato je država vlagala v prometno infrastrukturo in tudi v splošen gospodarski razvoj. Slovenija je bila v tistem času gospodarsko odprta in duhovno prevetrena - bili nismo ne le geografsko, ampak tudi gospodarsko in duhovno del srednje Evrope. Po vojni smo postali (nezaželeni) del prve Jugoslavije, ki so jo Srbi vedno razumeli le kot razširjeno Srbijo. V to versajsko tvorbo smo vstopili brez tretjine nacionalnega ozemlja - brez Trsta in Celovca, ki sta bila stoletja soiarišča Slovenstva; gospodarsko in duhovno pa smo se morali z osišča Ljubljana - Dunaj preko noči preo -rientirati na Ljubljana - Beograd. S tem smo začeli naglo izgubljati stik s svojim naravnim okoljem - Srednjo Evropo - in začeli postajati del Balkana. Toda sčasoma smo se (Slovenci smo prilagodljiv narod) le za silo ujeli in ob koncu tridesetih let ie spet imeli relativno ustrezno gospodarsko strukturo s prvimi večjimi industrijskimi sistemi, prisoten je bil tuj kapital, imeli pa smo tudi zaaovolji-vo gospodarsko in druibeno infrastrukturo. Bilo je to, v celoti gledano, dobra osnova Za nadaljnji gospodarski in druibeni razvoj. Potem je prišla vojna, ki je bila (nujno) osvobodilna in revolucija hkrati, in ker so ob koncu vojne prevladali elementi prole-tarske revolucionarnosti, smo spet začeli vse znova. Namesto da bi nadaljevali na predvojno doseienem, torej naprej razvo-jali trino gospodarstvo, druibo kot celoto pa socialdemokrati-zirali, tako kot je ravnala razvita Evropa (skupaj z vojaško poraieno Nemčijo), pa smo prevzeli sovjetski gospodarski in druibeni sistem. Namesto kontinuitete je prevladala disko-niiteta, ki je bila posebej ostra tudi zato, ker smo po letu 1948 hoteli biti še bolj papeški od moskovskega papeia In potem nekaj vmesnega. Sredi šestdesetih let smo namreč kot druiba ponovno dozoreli za normalizacijo druibenoekonomskih odnosov. Takrat je prišlo do steka cele vrste mednarodnih in domačih faktorjev. Neuradno se pozablja in zato poudarjem, da je tedaj prvič po vojni v največjem obsegu vstopila v gospodarstvo in politiko po vojni šolana, z dogmatizmom relativno neobremenjena nova gene -racija (Petrič, Dolenc, Kučan, vrsta direktorjev). Če bi tedaj dopustili, da druibena lastnina v podjetjih postane "grupna lastnina" kolektivov, omogočili delavsko delničarstvo, sprostili zasebno iniciativo, podprli nastajajoče menedierstvo itd., bi se (slovenska) druiba postopoma prekvasila v moderno postin-dustrijsko druibo. Kot je znano, je partizanska generacija s kardeljanskim samoupravnim fundamentalizmom (celo fakultete so postale tozdi) zavrla ta razvoj - tedaj smo bili v prvi vrsti irtve vključenosti v Titovo Jugoslavijo, ki kot celota za kaj takega seveda ni bila zrela. Po okroglo desetletnem političnem prerivanju pa so se (po Kardeljevi zaslugi) z ustavo iz leta 1974 odprla vrata za postopno formiranje nacionalnih driav, kar je postalo realnost devetdesetih let. In tu smo pred tem, da izhajajoč iz načela diskontinuitete ie tretjič začnemo znova ali pa da zvezno preidemo v učinkovito trino gospodarstvo ter formiramo druibo in državo na univerzalnih človekovih pravicah. Z mehkim prehodom iz političnega monizma v strankarski pluralizem ter z relativno nekr- vavo ločitvijo od nekdanje Jugoslavije smo ustvarili potreben pogoj za ta prehod. Sedaj smo pred tem, da to opravimo še na gospodarskem in socialnem področju. Tu se nam očitno zatika, saj ie skoraj dve leti ubiramo stranpoti, oziroma mencamo na mestu Temeljno razhajanje je v oceni po vojni (ne)doseienega. Nekateri menijo, da je bil čas po 194^ čas absolutnega nerazvoja in so zato za radikalne reze, & nezvezen prehod. Ti so "krivi , da smo kljub nespremenjenim lastninskim odnosom ukinil1 delavske svete v druibenih pod' jetjih, devalvirali SDK, oslabili ali celo odpravili nekatere drug* nadzorne in pravosodne ustanove, ki so varovale druibeno lastnino, itd. Sedaj taisti zganjajo vik in krik, ko se druibeno lastnino nekontrolirano lastnini, ali pa, najbolj zasluini ia ukinjanje druibenih posesten (farm) sedaj, ko hlevi samevajo, ko ni mleka in mesa (npr-. Koroška) postajajo kriti*1. (ne)sistema, ki so ga samt vzpostavili, in tako naprej. Zato je ne le akademski, ampak ključno eksistenčno vprašanji slovenske druibe tega trenutka-ali bomo (hočemo, znamo ali celo moremo) doseieno nagraditi ali pa bomo spet enkrat začeli znova. Če z nadgrajevanjem iz takih ali drugačnih razlogov ne bomo uspeli, bo splavljeno delo mnogih generacij, slovenska druiba pa se bo neustrezno socialno strukturira-la, kar zna v kratkem povzročit' novo "revolucijo". To pot ne v imenu neke nove (stare) komunistične ideologije, ampak v imenu kruha. Kako prav ima moj prijatelj Brane, ki pravi, da zna biti sedanje lastninjenje (razumih širše) največja nacionalizacij za delavce Marmorja Zgodovina se ni začela z natj1^ in se z nami tudi ne bo končala Zato ni treba začeti vedn° znova. Viktor I ODMEVI Odgovor na odprto pismo Spoštovani, gospod Peter Čolnar! Strinjam se, da "z javnim izpos tavljanjem dejstev škodujete Hranilna i Začudena sem, saj kot delničar pljuvate v lastno skledo Hkrati pa zahtevate, da z odgo vori na javno postavljena vpra sanja kršim Poslovnik o delu upravnega odbora, ki ga je sprejel Upravni odbor, ko ste bili še njegov član Seje uprav nega odbora namreč niso /a \ ne. kot tudi ne se/e skupščine 1'reko srciistcs javnega obveš čanja Vam zato ne dajem po dr obnesli, kot vsak delničar pa se lahko osebno obrnete na kateregakoli člana upravnega odbora m zahtevate pojasnila, lahko pa daste v skladu s Statutom Hranilna e joedlog za sklu skupščine Zal se na VššO .V//<> dosltj pogovarjava le preko javnih občil, saj na moj telefonski klu niste odgovorili Morda /> gurnih. sa/ beseda kol :nano, nt kori/, /a: pa tudi ne Če pa boste vztrajali na pogo voru prek javnih občil, žal ne morem biti več vaš pogovorni partner, ker mi to prepoveduje poslovnik Moja naloga je, da skupaj z drugimi člani upravnega odbora poskrbim za to, aa se bo Hranilnica LON razvijala na prej, zato ne bom blatila njene ga imena v č a s o p isu . Odpravljenje napak, ki so bde storjene v čiisu bivšega upravnega odbora, moram opravljati na posloven način, kar terja mnogo truda in časa. V prihodnje Vas prosim, da naslavljate Vaše j>rij>ornbe in Vprašanja na Upravni odbor, saj boste s tem dosegli več dobrega :a Hranilnico, kot s pranjem urna.anega perila po časopisu Mimogrede Vse ohve:no\ti podjetja (dobili in i fonda do Hranilna e ION d d Kranj so v eeloti poravnane, pogodbe o štipendiranju prekinjene, se tle? podjetja (H.()BAL d 0.0 ru \eč na Koroški 27, direktor Hrarulnu e LON pa od I aprila 1993 rte ojoavlja />o\lo vodnih tanku/ v drugih potl/et jih. O sklepih m o dela Hranilna e pa boste vsi delni čarii enkrat mesečno jusrneno obveščeni s tpoštovonfcm f NiiIush Lm« m Jot uomski dipl. ot-i. I'n dsiumi .1 t pruviii-gu odboru GAULOISES BLONDES Vlada nam lott nenadomestljivih V članku "Vlada nam 1°^ nenadomestljivih", objavlja i, 16 aprila 1993, jt omenjen tU" Komite za 1 O in D S. Po prvih demokratičnih vah je v okviru Skup*''(l občine Jesena e deloval lf ' . (. Za ljudsko obrambo m ^r,i^y no samozaščito V tem ma"1' j je svet imel pel sej in sicer <" 6. mO do 16 V 1991, ko L prenehal tlelo vati na ),i novega zakona o obratno zaščiti Svet tako v skoraj dve l''1' j, obstaja več Med točkami, k'l ie v letih /VW m /Vv/ i''"'"',,,, val - to pa \ta bili leti Pr'Pr kjft osamosvojitev Slovenije s° r tiste, ki w bile povez^1*^ tprejemom obrambne}:'' ""r.,tii občine, naborom tri VOJV zadevami Komite :a splošno obrambo in družbeno sttff1 d čilo, k i je V članku je prenehal delovati '^i zadnjimi občinskimi vt>h!u r je bil In .? IW<> uki"1' (K Sil/ /f Oll It) ' f J7V 'L Zakonom o sprerntrril"'^,,,. dopolnitvah zakona o ljudski obrambi m drU1 samozaščiti Anton KoffOlak, dipl- *at' Sekretar [odmevi Na HIT-ovi (lastninski) ruleti " rubriki Odmevi, Prejeli 5"io objavljamo pisma bral-Zwv po presoji in izboru uredništva. Vse. ki nam pišejo, prosimo, da pisma niso daljšo od 60 tipkanih vrstic. Dalj ša pisma smo prisiljeni krajšati, ne glede na vsebino. Vabimo k sodelovanju! Pisne na naslov: Gorenjski glas, Moie Pijadeja l, 64000 Reonj, za rubriko Odmevi Čisti studenec, kako dolgo še? Voda je vir življenja, voda je vir zdravja, vse na tem ljubem svetu lf povezano z vodo, brez vodeni Zlvljenja. Tudi naša vas je relativno bogata z vodnim virom. To le Papirnica. Papirnica je majhno podeželske'mirno naselje. Pol ure hoda n ko0e Loke. minut od Sv. Duha in 25 minut od Crngroba. * vasi je 15 hiš raztresenih po °bronkih. Nekaj hiš je praznih, ker so stari ljudje pomrli. Mladi Pa so morali oditi iz vasi in dru-I°b kupovati zemljo, da so lah-*° zidali hiše in si ustvarili družine. Nekaj jih je sprejela tudi ,ujina. Občinski upravni organi niso po vsem povojnem času dovoljevali novih stanovanjskih objektov tako, da bi otroci lahko 0s'ali v domači vasi. Kdor pa je e ostal, je počasi popravljal sta-r° Poslopje, da je bilo življenjsko Primerno. Tako je vas ostala še z v*cmoma starimi hišami in pa z MRZLIM STUDENCEM. Edi-**. kar je vas držalo skupaj je bl1 studenec. Mimoidoči sprehajalci iz me-s,a nam govorijo, v kako lepem Mirnem kraju živimo, oddaljeni le streljaj od mesta. V čistem **Qku in brez vsakega ropota; kako dolgo še"? V Papirnici izvira studenec, ki J imenuje MRZLI STUDE-Na dan priteče izpod veli- f tkale v gozdičku sredi vasi, V 'Ucleneu plavajo 3 ribice, odkar ^najstarejši ljudje pomnijo. Žc pred IX. stoletjem je bilo tu ekaj kajž pod imenom Stara j*Wta. Nato nekaj časa Virlog. .er Pa so v 18. stoletju tu začeli a,i papir se /c naselje preime-novalo v vas Papirnica. „• tO prenehali z obratovalni papirja, je vodno kolo, kije l„ . Poganjalo stope za papir v'"iAu kajžc zopet poganjalo Vaf' 2a n'1'""'" "' proso. Izdelo-P" /<• tudi laneno olje. r<'hivalei vasi so studence Jy"r"nljali za pilje, za pranje m tHenl*' ki,r "' iivIJenJsk*8<* po-vi-dr' v°d°- P" v°d° u> hodili v kuh prinašali v hiše za rii,,11"11 umivanje in pranje. /V-nh.i N° fCspodin/e ali perice iz- vln'alt'.na Potoku. i,,.S( v iz studenca, da so \e V»Wa! ^''M "a ,n,vniku in v''/' " odžejal '" poti- j. "je kot « urobni studence 1%' "' bilo vse dO S oktobra d(, V(k<> sna, vaščani sklenili. ""m,"/,' ""i'e,)l''{'"'' w' danes pojemo bo V'"- Studenec je /' '" :,v'l„, '" minirati podnevi in Uh" da v vasi n, bilo m, ru celo poletje 1992. Pokalo in ropotalo je kot ob najhujši bitki. V hlevih je živina divjala ob močnem miniranju, tako. da je bilo nevarno za ljudi, ker črnogradi-telji niso obveščali pred miniranjem. Kljub opozorilu vaščanov in predstavnikov občine se ni umirilo do mraza. Kar pa je še bolj čudno, da so vsi delali na nezazidljivih parcelah. Vsi črnograditelji so govorili, da bo zazidljivo. Toda kako'* "Kdo bo jim dal dovoljenje zidati nad studencem pitne vode!" Ni treba biti strokovnjak, da ne bi vedel, da nad izvirom studenca pitne vode ne smejo stati stanovanjski objekti. Kar pa je v Papirnici še večji problem, ker je tu kraški skalnat svet, ki se vleče od Kamnitnika proti Planici. Tu spodaj je polno lukenj in nasutih brezen. Občasno se še pojavljajo udrtine ali luknje, kjer jih zasipamo. Po ustnem izročilu starih ljudi je tu spodaj veliko podzemno jezero in hodniki obogateni s kapniki. Natančnih raziskav se še ni naredilo. Jamarji pa so poskušali pred leti vstopati v notranjost enega teh hodnikov, ki ima vhod iz "brezna". Zaradi nasutega dostopa z raznimi odpadki vstop ni bil mogoč. Morda bodo še poskušali. Zato...! Kdo tu stoji za črnograditelji, ali občina, ali krajevna skupnost Stara Loka - Podlubnik. Kaj je tu pomembno, ali poznanstvo ali kdo kaj je. Ze v maju 1992 se je na nekem sestanku podala beseda s strani krajevnih predstavnikov o problematiki kanalizacije o no-vograditeljih, oziroma črnogra-diteljih. Toda kako se lahko že to rešuje, če pa parcele še sploh niso zazidljive. No, če vseeno naredijo kanalizacijo za fekalne vode. Kdo nam jamči, da bo čez nekaj let voda še primerna za pitje'! Kam bodo šle razne druge odplake; "pranje avtomobilov, razna odpadna avtomobilska olja m vse kar pronica skozi skalne odprtine v podtalnico. Kaj pa če se ob miniranju za kanalizacijo vodni vir preusmeri' Vemo. da nam že sedaj grozi onesnaženost studenca ob velikem deževju, kar se je že zgodilo lansko letO. Toda ob poplavah so vse vode več ali manj onesnažene, da bi preprečili vpliv okolja in zatekanja površinskih vod v zajetje prt izviru, samo začeli s sanacijo in zaščito pri izviru MRZLEGA STUDENCA s pomočjo strokovnjakov Ker vsa dela opravljamo sami uporabniki vodovoda, so stroški veliko manjši Od predračuna, ki je bil podan na sestanku 3, 2. 1993, tako da zmoremo to sami. Občini Škofja Loka in krajevni skupnosti Stara Loka - Podlubnik sc za ponujena sredstva za $anac\jo toplo zah valjujemo. Obenem pa predlagamo, da se ta sredstva uporabijo za preprečitev tekalnih voda v izvir že obstoječih objektov po hidrogeolo-sketn mnenju, podan /V 10 luu2. Zakaj glede odgovornih m bilo storjenega sc nič konkret nega. od takrat pa do danes ' Zakaj' * uporabniki studi-nca Kozla za vrtnarja Gorenjski gloi, petek, V. aprila /VVJ Zgodba objavl/ena pod leni naslovom, /e tako polna nen s mi. potvarjanja, zlonamernih natolcevanj in tudi povsem oseb nih :alilev tla bi v vsaki demokratični državi na sveta avtorja, pa verjetno tudi časopis, ki bi beti preverjanja to objavil, to stalo kar tijeten kup tlernuia ta odškodnine ker taenkrat pri ruis temu w ni tako. na/ avlor /a /t'rri I priporočimo v hrana bonton ce ze do urtulnega lista in tha^ili itn rnli informacij ne .-nato (ali nočejo) priti, uredni ftVU pa kotlek s novinar ske etike širjenje neresnic, laži in obtožb le seveda lahko posledica slaln obveščenosti Zato sern še istega dne ko je (roren/ski glas ob/avil pisan/e proj ( irilti ( ud- na iz Ljubljane, poskušal stopiti z njim osebno v stik in mu z resnico popolniti manjkajoče kamenčke za zgodbo, ki jo je sestavil za objavo v Gorenjskem glasu. Žal ga ni bilo moč najti na njegovem naslovu v Ljubljani, na Jamovi 46. Na drugi strani telefonske žice (061/262-992) so mi pojasnili, da je profesor Čuden že nekaj let v Braziliji in da se za njegov tamkajšnji naslov lahko obrnem na gospo Marjeto Kokalj. To sicer pojasnjuje, zakaj je v zgodbi gospoda Čudna toliko popačenih dejstev, netočnosti in neresnic, saj v Sloveniji verjetno ni veliko tistih (če izvzamemo še urednika rubrike v Gorenjskem glasu), ki ne bi vedeli: - da je Gea College, Podjetniško izobraževalni center nastal po volji in s skromnim začetnim kapitalom 43 ustanoviteljev (med njimi slovenske vlade, gospodarske zbornice, ekonomskih fakultet, svetovalnih organizacij ter predavateljev in podjetnikov) februarja 1990 in začel redno poslovati jeseni 1990 - da ima Gea College sedež v Bohinju in je s predavalnicami najemnik pri družbenem podjetju MIC, p.o. Bohinj, v Ljubljani pa ima poslovni sedež na Institutu za ekonomska raziskovanja (naslov je sicer res isti kot naslov Ekonomske fakultete), prav tako kot najemnik prostorov - da Gea College od ustanovitve dalje izvaja podjetniška usposabljanja za nove in že uveljavljene podjetnike na osnovi javnih razpisov in na osnovi naročil posameznih podjetij in drugih institucij (med njimi je bilo bivše Ministrstvo za malo gospodarstvo kot eno od štirih ministrstev naročnik usposabljanja za svetovalce za podjetništvo) in da je v treh letih usposabljal več kot 5500 podjetnikov, v zadnjem letu dni pa tudi štiri skupine podjetniških svetovalcev in pospeševalcev, med njimi tudi skupino iz Obrtne zbornice Slovenije - daje Gea College edini tovrstni izobraževalni center v Sloveniji, ki ne prejema nobene subvencije ali podpore ustanoviteljev in da se zaenkrat v celoti financira na osnovi tržne ponudbe svojih storitev, lastniki pa so po vseh treh dosedanjih zaključnih računih ustvarjeni dobiček reinvestirali v razvoj novih podjetniških projektov in programov. Za leto 1993 so bila prvič za posamezna usposabljanja dodeljena podjetnikom - tečajnikom državna podporna sredstva iz naslova pospeševanja podjetništva m sicer v simbolični višini od 200 do 2000 SIT po osebi, - daje Gea CDIlege vključen kot podizvajalec SLED, S.p.a. Trsi v projektu Phare Tehnična pomoč malemu gospodarstvu Slovenije" na osnovi javnega razpisa, ki ga jc objavila Evropska skupnost, o čemer je Ciorcnjski glas tu tli podrobneje pisal in poročal, - da je Gea C Ollege prvi pri nas začel organizirati mednarodna usposabljanja z vzpostavljanjem poslovnih stikov (v ZDA. Nemčiji in Italiji i. vendar nobeden od teh programov doslej s sirani nase države m bil sponzoriran. - da Cica College uspešno sodeluje z nekaterimi podjetniško usmerjenimi šolami in institucijami v ZDA. na Škotskem (Velika Britanija . v Nemčiji in Italiji, in ne nazadnje: da ima Gea ( ollege > skladu z zakonom in vol/o ustanoviteljev poleg skupščine delničarjev sc devetčlanski upravni odbor, deseti lanski programski svel ter tričlanski mul zorni svet. V nave- tlcnih organih debjjejo voljeni ah imenovani predstavniki uslano vucljcv m drugih kivnih instituti/, ki odločajo o programski na ra\ritinosti j>retlavateljskern ka tira in drugih strateških usmerit vah šole /a podrobnejša pojasnila smo vedno nO ki \polagO vsem. ki Želijo s širjenjem preverjenih in to čmh informacij prispevati tudi k uspeha predlaga nega vseslovenskega protekla v postavitve šole oz podjetniškega centra, ki bo svote storitve hihko konkureru no prodajal tudi HO trgih sredme m vzhodne i vrope vtijvm PitaJgay Denar in dosje izginila v neznano Ko je novi direktor Varnostno-informativne službe mag. Janez Širše zahteval od podrejenih, da naj mu pripravijo zapisnike o izsledkih enoinpoletnega spremljanja HIT-a, so mu lahko povedali le to, da jih ni nikjer. HIT-ova (lastninska) ruleta se nezadržno vrti naprej. Na dan prihajajo nova odkritja, spoznanja, mnenja in ocene, veliko je tudi še ugibanj, domnev in sumničenj. Če je še pred enim tednom kazalo, da gre le za sporno lastninjenje, pa dogodki zadnjih dni vse bolj očitno kažejo na to, da je lastninjenje le uvod v politično afero, morda celo pravi škandal. Bistvo afere naj ne bi bilo v zapisniku službe družbenega knjigovodstva, ampak v dosjeju Varnostno-informativne službe (VIS), ki je že od konca novembra predlani spremljala novogoriško podjetje, še posebej pa generalnega direktorja Danila Kovačiča. Čeprav so bili z izsledki te službe seznanjeni številni slovenski politiki, pa je novi direktor VIS-a mag. Janez Širše prejšnji četrtek presenečeno seznanil vlado, da je "dosje HIT" izginil. Vlada je sklenila, da naj izvedenci varnostno-informativne službe in ministrstva za notranje zadeve poskušajo dosje čimprej najti, v javnosti pa se že pojavljajo ugibanja o tem, kdo vse bi ga lahko odnesel. Prejšnji direktor VIS-a dr. Miha Brejc je vse, kar ve o zadevi HIT in o dokumentih, pripravljen povedati le preiskovalni komisiji državnega zbora. Kriminalisti ovadili enajst vodilnih Če je o HIT-u še veliko domnev in ugibanj, pa kot pribito drži, da so kriminalisti doslej v "zadevi HIT" ovadili enajst oseb. Kot navaja Božo Truden, vodja službe za stike z javnostjo pri ministrstvu za notranje zadeve, v posebnem sporočilu za javnost, so delavci organov za notranje zadeve že od lanskega aprila dalje spremljali dogajanje in zbirali informacije o HIT-u. Ker so utemeljeno posumili, da so bila pri brezplačnem prenosu poslovnega sklada na HIT Invest d.o.o. Nova Gorica storjena kazniva dejanja zlorabe pooblastil oz. zlorabe položaja in pravic odgovorne osebe, so od 29. oktobra lani do 6. aprila letos podali kazenske ovadbe zoper enajst ljudi v podjetjih Zdravilišče Moravske Toplice, Kompas hoteli Bled, GP Hoteli Bled, HTP Gorenjka Kranjska Gora, Hotel Alpinum Bohinj, Univit, HIT Invest d.o.o., HIT d.o.o. in HIT Consulting d.o.o. Preiskava je pokazala utemeljen sum, da so nekateri med njimi brezplačno prenesli poslovne sklade svojih podjetij v višini od 48 do 83 milijonov tolarjev na novoustanovljeno podjetje HIT Invest. To podjetje je v enakih zneskih dalo zelo ugodna dolgoročna posojila mešanemu podjetju H iT d.o.o., k i pa jih je preneslo nazaj na "darovalce" poslovnih skladov s klavzulo, da se ob lastninskem preoblikovanju dolgoročna posojila spremenijo v trajne vloge HIT-a d.o.o. V treh primerih je poslovne sklade v obliki dolgoročnih posojil preneslo nazaj na podjetja zasebno podjetje HIT Consulting d.o.o., ki je v kreditne pogodbe prav tako navedlo klavzulo, da se posojila ob lastninjenju spremenijo v lastninske deleže di, da naj SDK v osmih dneh popravi informacijo, ki je po njegovem mnenju netočna in enostranska. Romana Logar, direktorica službe družbenega knjigovodstva, je še isti dan po- Igralnice so financirale SDV To, kar se je nekdaj le ugibalo in sumničilo, se zdaj tudi potrjuje: igralniški dobiček je zaradi "liberalne" zakonodaje odtekal na različne zainteresirane naslove, med drugim tudi na nekdanjo SDV oz. službo državne varnosti, ki ji je igralniški denar predstavljal najpomembnejši finančni vir. Po nekaterih podatkih naj bi HIT-ova igralnica Casino v Novi Gorici za delovanje SDV plačevala približno pet odstotkov skupnega prometa, davek, ki ga je morala plačevati in nad katerim je bedel takratni vodja SDV za Slovenijo Ivan Eržen, pa ni bil nikjer evidentiran. Prejšnji minister za notranje zadeve Igor Bavčarje na nekatere trditve, da se je nezakonito financiranje obveščevalne službe nadaljevalo tudi v času, ko jo je vodil dr. Miha Brejc, dejal: "Od tistega trenutka, ko sem kot pristojni minister prevzel tudi nadzor nad VIS-om, se ta ni več financirala iz igralniškega denarja." Še več: VIS je začela spremljati HIT kmalu potem, ko je nehal plačevati neevidentirane in molče dogovorjene davke. . HIT Consultinga d.o.o. S takšno transakcijo naj bi posamezniki izpeljali škodljivo lastninsko preoblikovanje, ker se takrat veljavni 145/b člen zakona o podjetjih ne nanaša na takšne brezplačne prenose poslovnih skladov. Kot navaja Božo Truden, preiskava še ni končana, delavci organov za notranje zadeve pa so za vse sporne primere poslali na SDK zahtevo za revizijo dosedanjih lastninskih postopkov. Zapisnik je pravnomočen, informacije ne bodo popravljali Vodstvo HIT-a je prejšnji teden na novinarski konferenci v Ljubljani zatrjevalo, da naj bi bili za vse, kar se piše in govori o HIT-u, kriva služba družbenega knjigovodstva, ki je informacijo o HIT-u pripravila na podlagi nedokončanega in torej nepravnomočnega zapisnika, in pa seveda tisti, ki so tajne, zaupne informacije spravili v javnost. Direktor Danilo Ko-vačič je tedaj tudi povedal, da informacije SDK o HIT-u doslej uradno sploh še niso prejeli in da so zanjo izvedeli šele iz medijev oz. takrat, ko jo je poslanec Marjan Podobnik razdelil novinarjem. Zahteval je tu-jasnila, da je zapisnik SDK pravnomočen, saj je rok za pri- Proti podržavljenju igralnic Ko sc je zavrtela" HIT-ova lastninska afera, je tudi postalo bolj jasno, zakaj je v parlamentarnih predalih obležala prva inačica predlaganega zakona o igrah na srečo. Zakon je namreč po avstrijskem vzoru predvideval podržavljenje igralnic, medtem ko je HIT-ovo vodstvo (s svojimi političnimi pomočniki) vztrajno trdilo, da bi bilo podržavljenje igralništva škodljivo in da bi bil ustreznejši ameriški zasebniški model tipa I as Vegai Dobro poučeni pravijo, da tedaj sploh ni šlo za argumentirano razpraVO, ampak ca metodo, ki ji v političnem largonu pravijo (obiranje. Zanimivo je, da je tudi zakon o lastninskem preoblikovanju podjetij i/ procesa lastninjenja izvzcl podjetja, ki se ukvarjajo s prirejanjem iger na srečo, in da niti malo m /nano, kako bo v prihodnje ta dejavnost urejena. pombe nanj že zdavnaj potekel. Vodstvo HIT-a je sicer posredovalo nekatere pripombe, vendar je bila tehtna le tista, ki se je nanašala na delitev dobička, vse ostale pa ne. Več je bilo ugotovitev, da je zapisnik poln subjektivnih ocen, namigovanj in podobnega. Na očitek, da HIT uradno od SDK še vedno ni prejel sporne informacije, je Logarjeva odgovorila, da je SDK ni dolžna posredovati HIT-u in da je bil njen namen samo ta, da bi držav-nozborsko komisijo za lastninsko preoblikovanje podjetij obvestili o modelih lastninjenja v HIT-u. SDK tudi ne namerava spreminjati informacije, kot je uradno zahtevalo vodstvo HIT-a. Kam so izginile velike vsote Ob "prerekanju", ali je informacija o HIT-u nastala na podlagi nepravnomočnega ali pravnomočnega zapisnika SDK, pa prihajajo na dan številne "podrobnosti", med drugim tudi to, da so neznano kam izginjale velike vsote denarja. HIT je namreč hazarderjem, ki so ostali brez denarja, a so želeli igrati naprej, posojal velike denarje in jim omogočal nadaljnje zapravljanje, izterjevalci pa naj bi potem poskrbeli, da bi se denar vrnil v HIT. Kot je ugotovila služba družbenega knjigovodstva, so med posojenimi in vrnjenimi zneski "nastale" velike razlike. Samo predlani in v lanskem prvem polletju naj bi iz HIT-ovega C asinoja neznano kam izginilo 8,679 milijarde lir oz. 581 milijonov tolarjev. Kučan zanika povezave s HIT-om Namigovanja, da naj bi HIT prek Studia Marketing financiral tudi volilno kampanjo tedanjega predsedniškega kandidata in sedanjega predsednika države Milana Kučana, je najprej med obiskom v Mariboru zanikal sam predsednik Kučan, kasneje pa še Jernej Repovš, direktor Studia Marketing, ki v pojasnilu z naslovom "HIT -nekaterih slovenskih novinarjev nočna mora" navaja, da začetki sodelovanja med HIT-om in Studiom Marketing segajo v marec 1992, torej v čas, ko datum in akterji volitev še niso bili znani. Studio Marketing je za HIT na podlagi pogodbe izoblikoval poslovno strategijo in identitetni sistem. Delo je bilo v celoti končano 23. februarja in kasneje tudi plačano. "To je resnica, laži prepuščamo lažnivcem," je končal odgovor Jernej Repovš. • C. Zaplotnik 2IVI1A ŽIVILA Kranj trgovina in gostinstvo DEŽURNE TRGOVINE V ČASU PRAZNIKOV: V PONEDELJEK, 26. 4. 1993 so vse trgovine odprte po normalnem delovnem času V TOREK, 27. 4. 1993 so vse prodajalne odprte od 8. do 12. ure, razen specializiranih prodajaln in diskontov Vse dni, poleg bogate ponudbe prehrambenega blaga tudi SVEZ KRUH. Želimo vam prijetne praznike! Osnovna šola prof. dr. Josipa Piemija Bled Svet sole Razpisna komisija razpisuje v skladu z 22. in 23. členom statuta delovno mesto RAVNATELJA Pogoji, ki jih mora izpolnjevati kandidat: - imeti mora pedagoško izobrazbo - imeti mora najmanj 5 (pet) let delovnih izkušenj - opravljen mora imeti strokovni izpit Ravnatelj bo imenovan za štiri leta. Nastop dela je 1. julija 1993. Prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev pošljite v osmih dneh po objavi razpisa na zgornji naslov s pripisom (Razpisni komisiji -prijava na razpis). O izidu razpisa boste obveščeni v 15 dneh po končanem postopku. A • S • I • S • T • A /AVOR Z A O« < . A fsl I / A < lic) IN l/VAJANir V/ Alf MM l POMO<*l <*lANOM P O t> I OOO UUBUAMA KI RSNIKOVA 3 objavlja prosto delovno mesto referenta za poslovanje z občani v svoph orgonizoci|skih enotah v Kranju. Pogo|i • srednja strokovna izobrazba ustrezne smeri • poznavanj osnov delo z osebnim računalnikom Z izbranim kandidatom bomo sklenili delovno razmer|e za nedoločen čos s trimesečnim poskusnim delom Prijave z dokazili o izpoln|evan|u pogoiev poslnte na nas naslov v 8 dneh od ob|ave v časopisu Informacije po telefonu 061 110 098 ali 110 063 SREDNJA TEKSTILNA, OBUTVENA IN GUMARSKA ŠOLA KRANJ 64001 Kranj, Cesta Staneta Žagarja 33 Odbor za delovna razmerja in varstvo pri delu Srednje tekstilne, obutvene in gumarske šole Kran| razpisuje za šolsko leto 1993/94 - za nedoločen čas . dveh učiteljev matematike učitela angleškega jezika devetih učiteljev praktičnega pouka za konfekcijske poklice - za določen čas učitelja praktičnega pouka za pletilske poklice Nastop dela 1 9 1993. Kandidati naj prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev pošljejo v 15 dneh na naslov šole OBČINA TRŽIČ Oddelek za splošne zadeve in finance objavlja prosto delovno mesto SVETOVALCA ZA PRAVNE ZADEVE Od kandidata pričakujemo, da izpolnjuje naslednje pogoje: - visoka izobrazba pravne smeri - najmanj 2 leti delovnih izkušenj Pisne prijave sprejemamo 8 dni po objavi na naslov Občina Tržič, Oddelek za splošne zadeve in finance, Trg svobode 18, 64290 Tržič. O izbiri bodo kandidati obveščeni v 30 dneh po končanem objavnem roku. B A A BANKA d.d. Ljubljana vabi k sodelovanju za agencijo Abanke d.d. v Tržiču sodelavca: POSREDOVALCA STORITEV - 1 izvajalec (za določen čas - 6 mesecev) Od kandidatov pričakujemo: - V. stopnja strokovne izobrazbe ekonomske smeri - 1 leto delovnih izkušenj na enakem ali podobnem delovnem mestu - pasivno znanje nemškega ali angleškega jezika - kandidat, ki nima delovnih izkušenj, bo sklenil delovno razmerje kot pripravnik Delo poteka v deljenem delovnem času in se opravlja ob bančnem okencu. Vaše pisne prijave pošljite na naslov: Organizacijsko kadrovska služba Abanke d.d. Ljubljana, Slovenska 58, 61000 Ljubljana, v 8 dneh po objavi. O izidu izbire bomo kandidate obvestili pisno v 8 dneh po sprejemu sklepa. Na podlagi 13. člena Odloka o priznanjih občine Radovljica (Uradni list RS, št. 4/91) in sklepa 35. seje komisije z dne 14/4-1993 Komisija za kadrovske zadeve, odlikovanja in priznanja Skupščine občine Radovljica objavlja RAZPIS ZA PODELITEV PLAKET OBČINE RADOVLJICA IN PLAKET A. T. LINHARTA Velika plaketa in Plakete občine Radovljica se podeljujejo posameznikom, podjetjem, organizacijam in skupnostim ter društvom za izjemne uspehe na posameznih področjih življenja in dela ob visokih jubilejih oziroma za dolgoletno izredno uspešno delo na področju gospodarstva, družbenih in drugih dejavnosti v občini, ki je prispevalo k napredku in ugledu občine, ter za aktivno udeležbo v humanitarnih akcijah, zlasti pri reševanju življenj ali preprečevanju škode na premoženju. Plakete A. T. Linharta se podeljujejo za izredne dosežke pn spodbujanju, organiziranju in širjenju kulturne dejavnosti mea prebivalstvom, v organizacijah, v občini in v širšem družbenem prostoru, za posebne uspehe pri kulturni in umetniški vzgoji mladine, za dolgoletno uspešno in ustvarjalno delo na kulturnem in umetniškem področju ter za dolgoletno delo in izredne uspehe na področju vzgoje in izobraževanja, dosežene z delom v vzgojnoizobraževalnih in drugih organizacijah, z organiziranjem vzgojnoizobraževalne dejavnosti, s strokovnimi in raziskovalnimi deli in pri oblikovanju učnih sredstev. Predlogi za podelitev priznanj občine Radovljica i vsemi podatki o kandidatih in z obrazložitvami morajo biti predloženi Komisiji za kadrovske zadeve, odlikovanja in priznanja Skupščine občino Radovljica najkasneje do 20. maja 1993 Nepopolne predloge in predloge, ki bodo poslani po izteku roka, komisija ne bo upoštevala SKUPŠČINA OBČINE RADOVLJICA Komisija za kadrovske zadeve odlikovanja In priznanja Integral Jesenice p.o. nudi možnost za delo po pogodbi o delu za voznike "D" kategorije s kvalifikacijo poklicnega voznika - za druga dela v prevozni in turistični dejavnosti Delo je primerno za mlajše ženske - in za nedoločen čas - mojstra za delo v mehanični delavnici Intonvaci/e dobite v kadrovski službi podjetja Integral Jesenice, Titova 67 OBČINA RADOVLJICA Sekretariat za upravnopravne in splošne zadeve objavlja prosto delovno mesto STROKOVNEGA SODELAVCA - GEODETA v Geodetski upravi Pogoji: - višja izobrazba (VI/1) smer geodezija - preizkus znanja iz upravnih postopkov - znanje računalništva - 3 leta delovnih izkušenj Preizkus znanja bo mogoče opravljati tudi po sklenitvi delovnega razmerja. Poskusno delo je določeno v trajanju treh mesecev. Poleg navedenih pogojev mora biti kandidat državljan Republike Slovenije in aktivno obvladati slovenski jezik, izpolnjevati pa mora tudi druge pogoje, določene v 4. členu zakona o delavcih v državnih organih. Z izbranim kandidatom bomo sklenili delovno razmerje za nedoločen čas s polnim delovnim časom. Pisne prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev naj kandidati pošljejo v roku 8 dni po objavi na naslov: OBČINA RADOVLJICA - Sekretariat za upravnopravne in splošne zadeve, Radovljica, Gorenjska 18. AVTO MOTO DRUŠTVO KRANJ vabi člane društva na letno skupščino v sredo, 28.4.1993, ob 19. url, v prostorih društva. Pogovorili se bomo o sedanjem In prihodnjem delu. Petek, 23. aprila, ob 16.30 URA PRAVLJIC za najmlajše: Glasbena pravljica Janeza Bitenca Potoček in lutkoma igrica Kdo je Vidku napravil srajčico. Sobota, 24. aprila, ob 20.uri: nastop dramskega igralca Bojana MaroŠeviČa: dve monodrami O škodljivosti tobaka in ^Tragik po sili. Vabljeni\J MEGAMILK - MEGAMILK - MEGAMILK j POMLADNO j NAGRADNO i PRESENEČENJE! B V GORENJSKI MLEKARNI DELAMO IZDELEK, kije EDINSTVEN pri nas KATERI ? ODGOVOR POŠLJITE NA NASLOV: GORENJSKA MLEKARNA -MARKETING- SMLEDNIŠKA 12, 64000 KRANJ, DO 1.5.1993 l IZŽREBALI BOMO: NAGRADNO PRESENEČENJE (K JREN1SKA Ml I K AKNA, petek, 23. aprila 1993 POSLI IN FINANCE UREJA: MARIJA VOLČJAK 23.STRAN • GORENJSKI GLAS Nižje obresti za potrošniška posojila Ljubljana, 2. aprila - Ljubljanska banka d.d. iz Ljubljane je znižala realne obrestne mere za potrošniška posojila, maja pa bo začela z*racunavati za vodenje tekočega in deviznega računa. Za gotovinska posojila so z aprilom obresti z 20 oz. 22 odstotkov glede na dobo najema posojila zmanjšali na 15, 16 in 17,5 odstotka, kar velja za komitente LB d.d., medtem ko so obresti za °stale za 2 odstotni točki višje. Obrestne mere za namenska poso-J'la za osebna in druga vlaganja so z 18 in 20 odstotkov zmanjšali "a '3,5 in 14,5 odstotka. Pri stanovanjskih posojilih so za komitente banke obrestne mere 14,5- do 17,5- odstotne, za ostale posojilojemalce so za odstotno točko višje. Dovoljeni minus na tekočem računu se zdaj obrestuje 15-od-stotno (prej 20-odstotno), nedovoljeni pa 25-odstotno (prej "-odstotno). Do 40 dni odloženo plačilo, ki ga omogoča plačilna kartica LB, je sicer brezobrestno, le v primeru, če bo inflacija v|sja od 8 odstotkov, bodo obračunavali veliki R, vendar le polo-, ni. Obnavljajoča posojila, ki jih prav tako omogoča plačilna artica LB, pa so obrestovana 13,5-odstotno. Pri posojilih na Podlagi mladinskega varčevanja in posojilih za izobraževanje domaiin v tujini je obrestna mera 12-odstotna. , Manj razveseljivo za varčevalce pa bo zaračuvanje stroškov, ar bodo uvedli s 1. majem, reči pa je treba, da tako ravnajo tudi anke v svetu nas jjn denimo že zaračunava SKB banka. Lju-janska banka d.d. Ljubljana bo še naprej brezplačno vodila ranilne vloge, za vodenje tekočega računa pa bo zaračunavala j tolarjev mesečno, za vodenje deviznega računa pa 200 tolar-1 v Mesečno, medtem ko bo vodenje devizne varčevalne knjižice rezplačno. Vodenje stare tolarske hranilne knjižice, "rdeče" Dižice, n " '" — 200 toli Bayer Pharma 22 let v Sloveniji Ljubljana, 22. aprila (STA) - Podjetje Baver Pharma Ljubljana je bilo pred 22 leti ustanovljeno kot prvo samostojno skupno podjetje domačega Leka in nemškega Baverja iz Leverkusna. Kljub izgubi dobre polovice trga v bivši Jugoslaviji je podjetje lani uspešno poslovalo, trdno je zasidrano v Sloveniji, manj na Hrvšakem in v Makedoniji. Pri sodelovanju s Hrvaško pogrešajo gospodarski sporazum med državama. Zaradi izgube južnih trgov so svoj delež na trgu zdravil in kozmetike v Sloveniji s 2,5 povečali na 9 odstotkov. Zato so vse bolj resna konkurenca Krki, ki obvlada 31 odstotkov slovenskega trga z zdravili in Leka, ki obvlada 29 odstotkov. Pri poslovanju podjetja Baver Pharma imajo 70-odstotni delež zdravila, ostalo pa so izdelki široke porabe in kozmetika. Menjave denarja v Sloveniji Ljubljana, 22. aprila - V Muzeju novejše zgodovine v Ljubljani (Cekinov grad) so danes odprli razstavo "Menjave denarja v 20. stoletju v Sloveniji". Predstavljajo kovance in bankovce rednega obtoka, plakate, razglase in uradne liste, ki so urejali zamenjavo plačilnih sredstev v letih 1918/20, 1941/45, 1945 in 1991/93. Razstava je vsekakor zelo zanimiva, odprtaje vsak dan od 10. do 18. ure, vstop pa je prost. Nižice, na katere nekateri dobivajo plače, pokojnine itd. bo sta-5 2°0 tolarjev mesečno, pri tem pa bodo izvzeti upokojenci, študenti " -Jtje in mladina. Nove tolarske varčevalne knjižice pa bo LB dd- vodila brezplačno. Steklarski sejem Kr n *nJ' 22. aprila - Iz Salzburga v Avstriji je prišlo obvestilo, da bo tamkajšnjem sejmišču od 13. do 15. maja odprt strokovni sejem jStroGlas 93", ki je namenjen zlasti steklarjem, arhitektom in gradbenikom. Pr rtS,avlJalci iz številnih evropskih država ter iz ZDA bodo de? 'zde" Alt \ I »»•700^00 |)oimisI;i sit MFC * P» »0% o v brrz obroNll polog/ J* KREDIT - LEASING: 25 obrokom: »»rok 71 hi m m, ii>inni.Li Uffflnosti 1*1?* 71 MM v tolarski protivred *uŠtINSLATERNA €r*ka c. 54/b,KRANJ, TEL.: 064 242 651 Pooblaščena prodajalna gorenje i >ill<- "ir«•* 3*3|)<« :i VREDNOSTNI PAPIRJI K & K INVESTMENT d.o.o.. KRANJ, J. Platiše 17, tel. 331-045 KOLIKO JE VREDEN TOLAR N«UPNW*0DAJN1 MENJALNICA DEM ATS LIT A banka KranjfTržič. Jesenice) 67,35 68.15 AVAL Bled, Kranjska gora 67,70 68,00 CORA Kranj 67,60 68.10 CREDITANSTALT N. banka Lj.___ 67,20 68,10 EROS (Stari Mayr),Kranj 67,80 GE0SS Medvode 67,70 68,30 HRANI.NICALON, d. d. Kranj 67,70 68,10 HIDA-tržnica Ljubljana 67,90 68,20 HIPOTEKARNA BANKA, Jesenice 67.50 68,40 INVEST Škofja Loka 67,40 68,40 LB-Gorenjska banka Kranj 66,35 68,40 MERKUR-Partner Kranj 67,55 67,65 MERKUR-Železraška postaja Kranj 67,55 67,65 MIKEL Stražišče 67,75 67,95 OTOK Bled 67,67 68,14 POŠTNA BANKA.d. d. (na poštah) 66,80 67,91 SHP-Slov. hran. in pos. Kranj 67,80 68,00 SKB Kranj (Radovljica, Šk. Loka) 67,55 67,65 SLOGA Kranj 67,50 68,10 SLOVENIJATURIST Boh. Bistrica 66,10 SLOVENUATURIST Jesenice 67,50 68,10 /VILFAN Kranj 67,80 68,10 Wfl.FAN Radovljica, Grajski dvor 67.60 68,05 F-AIR d. o. o. Tržič 67,80 68.15 POVPREČNI TEČAJ 67.46 68.07 9.48 9,50 9.50 9.45 9,60 9,45 9,60 9,57 9.45 9,55 9,24 9,60 9,60 9,53 9,58 9,30 9,50 9,60 9.40 9,21 9.48 9,60 9.50 9,46 9.49 9,65 9,70 9.70 9,65 9,75 9,70 9,69 9,67 9.70 9,72 9,72 9,61 9.61 9,63 9,67 9,61 9,60 9,61 9.65 9.60 9,70 9,65 9,63 9.66 6,95 6,80 6,85 6,75 6.95 6,65 6,85 6,96 6.90 6,80 660 6,90 6,90 6,75 6,82 6,45 6,90 6,90 6,75 6,45 6,95 7,02 6,90 6,95 6.83 7,12 7,10 7,00 7,05 7.10 7,10 7,05 7.10 7,30 7,20 7,15 7,05 7,05 7,10 7,02 6,96 7,00 7,05 7,10 7,10 7,20 7,15 7,10 7,09 Pri nakapu in prodaji SKB in MERKUR zaračunavata 1% provizije, pri prodaji DEM 5000 ah več pa 1^%. Pri Šporovtu v Avstriji je ATS ob nakupu blaga po 9,40 tolarjev. POSOJILNICA - BANK - BOROVUE tel. 9943-4227-3225 VAŠ ZANESUM PRIJATELJ V VSEH BANČNIH ZADEVAH! mrnuacEm^ poslovna enota KRANJ /Delavski dom-vhod nasproti Globusa/ tel.: 064/211 387 poslovna enota RADOVLJICA, HOTEL GRAJSKI DVOR tel.: 064/714 013 MEGAMILK KAM NA KOSILO, VEČERJO? r&U d.o.o. Cankarjev trg 6,64220 Škofja Loka Tel.: 0641623-303 Telefoni, tajnice, centrale Panasonic+montaža, popravilo štedilnikov, pralnih strojev, orodja, vseh vrst rezervnih delov za gosp. aparate numnrm 1 IME GOSTINSKEGA OBJEKTA j KRAJ 1 | SPECIAUTETE, IMENU .......................•........... j CENA ; ODPRTO 1 GOSTILNA 1 Pr' Prlmožk j Prislova i pri Tržiču 1 vsak dan kosile ie malice i vse vrste jedi po naročilu i kosilo > 400-SIT j malico I 200.-SIT I vsak dan 9 - 23 [ tel.57-585 1 PIZZERIJA I POD GRADOM Tržic-t«Bl«r 200 m naprej o4 cerkve i 16 vrst pizz 1 iz krušne peči I od 260 SIT I NAPREJ mm | vsak dan 12 - 22 š razen ponedeljka | tel. 52-055 1 KAM A ■■MHMMHnnni 12 ■■■li hiiim ■ ||H i JLET? ( CILJ, ČAS POTOVANJA,11 j PRIJAVE DATUM ODHODA CENA I PREVOZ GOSTINSKE STORITVE 1,.,....,.......... OPIS POTOVANJA RIM - SORRFNTO 4 DNI 1 KOMPAS KRANJ Tel.:211-022 ŠKOFJA LOKA Tel,620-960 1 1 13.5. j 345 DEM bus pol. ; penzion JRIAA - NE APELI CAPRI - POMPEJI ■ 1 RABAC 7 dni KOMPAS KRANJ Tel.:211-022 § ŠKOFJA LOKA Tel 620-960 I 15.5. j 181 DEM bus 1 pol. | penzion POČITNICE Lesce Alpska 98 Veleprodaja - Maloprodaja ANITARNA KERAMIKA SIT delna wr garnitura 20.641,50 enoročne mešalne baterije 6.237, - S IT/kom električni bojlerji 80 11 7.542,80 SIT žarnice OSRAM samo 63,50 SI T/kos senzorske luči 6.859. -SIT/kos fluo luči /120 cm 1.500,-SIT/kos diti cement, maltit APNO vreča 377f70 SIT /po naTočilu'tudi i/ uvo/a/ VELIKA IZBIRA Keramičnih ploščic talne 587,40 SIT/m2 NA ZALOGI: robniki, tlakovci, vrtne plošče, vrtne ograje in cvetlična korita Stenske obloge Pluta PVC 3.783,80 SIT/m2 klasifni in lamelni parket _ 934,60*1^2 XV ^ OKNA IN VUATA il@%lP®lPM <> JELOVICA NFORMACIJE tel.: 064/714-163 In 715-194 1 RADIATORJI JUGOTERM R E N AU LT-VW-AU Dl NOVA VOZILA PO UGODNIH CENAH: RCUO 1,2RT3V . RCUO 1,4 S 3V ... R19 1,4/KUMA . R ŠAFRANE V6 RXE GOLF 1,4 GL5V ... G0LF1,8GL5V .. _AUDI 80 90KS . .14.000 DEM TOV. CENA 14.520 DEM TOV. CENA . 18.100 DEM TOV. CENA ...45.750 TOV. CENA 17.700 DEM TOV. CENA 19.900 DEM TOV. CENA 24.260 DEM TOV. CENA »X« j : F:i l:tff TIL: 061 117-344 INT. 204, OD 9. DO 12. IN OP 13. DO 15. URE PRODAJA VOZIL PARMOVA 53, LJUBLJANA m DAš DOBIŠ d.o.o. Janka Puclja 9 64000 Kranj tel./fax: 325-981 Mark Mobil MARK MOBIL d.o.o. Sučeva 17 64000 Kranj tel.:242-300 fax:242-600 AVTOSALON Stalna ponudba avtomobilov: OPEL, FORD, VOLVO, MITSUBISHI, PEUGEOT, MERCEDES In ALFA ROMEO. AVTOMOBILI SO NA OGLED. DOBAVA TAKOJ. V RAČUN VZAMEMO VASE RABLJENO VOZILO. KMETIJSTVO UREJA: CVETO ZAPLOTNIK Priznanja tudi za gorenjske dobrote Zlato za Kosca, dražgoške kruhke in medeno srce Med gorenjskimi kmeticami (gospodinjami) so na razstavi Dobrote slovenskih kmetij zlato priznanje prejele Marija Jelene iz Dražgoš, Suzana Brence - Konc iz Gorenje vasi in Štefka Balanč iz Resnice. Kranj, 19. aprila - V ponedeljek se je v Minoritskem samostanu na Ptuju končala tradicionalna, 4. razstava Dobrote slovenskih kmetij, na kateri je 498 kmetic, kmetov in gospodinj razstavljalo 550 krušnih, 126 mesnih in 91 mlečnih izdelkov. Na razstavi je z 28 izdelki sodelovalo tudi štirinajst kmetic z Gorenjskega, predvsem iz kranjske in škofjeloške občine. Že v nedeljo so na razstavi podelili zlata, srebrna in bronasta priznanja; razstavljalcem, ki so drugo leto zapored dobili zlato priznanje za istovrstni izdelek, pa še kipec - znak kakovosti. Med gorenjskimi kmeticami so zlato priznanje prejele Marija Jelene iz Dražgoš za dražgoške kruhke, Štefka Balanč iz Besnice za medeno srce in Suzana Brence - Konc iz Gorenje vasi za poltrdi sir Kosec. Jelenčeva in Balančeva sta dobili še posebno priznanje za etnološko izvirnost. Srebrno priznanje je prejel Franc Podjed iz Olševka za sladko smetano, bronasto pa so dobili Pavla Galičič iz Hotavlje za pšenični beli kruh z mlekom, Franc Podjed iz Olševka za kajmak Kajmi, Suzana Brence - Konc iz Gorenje vasi pa za dimljeni sir in za sir Martin. Zelo blizu bronastemu priznanju so bili po številu točk še Anica Arh iz Mač z domačim belim kruhom, Ančka Roblek iz Bašlja z domačim kruhom, Fani Kristan z Javomika z domačo klobaso, Franc Podjed iz Olševka s kislo smetano in Zofija Roblek iz Bašlja z mladim sirom. Kot je povedala Metoda Karničar, svetovalka za kmečko družino in dopolnilne dejavnosti, je bila Gorenjska tudi tokrat na razstavi slabše zastopana kot druge pokrajine, vendar pa se razmere že popravljajo: lani sta na razstavi sodelovali le dve kmetici, letos že štirinajst, prihodnje leto pa bo verjetno še boljše. Kmetice z Gorenjskega, ki so si minuli konec tedna ogledale razstavo, so napovedale, da drugo leto na Ptuj ne bodo šle praznih rok, ampak - z dobrotami! C. Zaplotnik T ZAVOD / A OROAMIZACIJO IN IJVAIAI VMliMNI POMOČI ČlAIMOM P O 6IOOO UUBUANA KERSNIKOVA 3 objavlja zbiranje ponudb za najem poslovnih prostorov 20 potrebe svoje organizacijske enote v Kranju. • bližina mestnega središča * velikost prostorov od 30 do 80 m7 • telefonski priključek Pisne ponudbe pošljite na naš naslov Informacije po telefonu 061 110 098 ali 110 063 PRAZNIK KRUHA: Koder sonce teče, povsod kruh se peče! (ljudska) Spoštovani! Vabimo Vas v največjo trgovino kruha, testenin, slaščic, peciva, moke. DANES ves dan in JUTRI do 14. ure. v KRANJU pri CERKVI Vašega obiska se veseh|o Telefon Peks Škofja Loka 064/632-541 Pekarna Kranj 47-114 Dolenjske pekarne Novo mesto 068/321-574 Klasie Celje 063/24-931 Kruh m pecivo Maribor 062/412-551 Pekarna Baškovć Vrhnika 061/756-066 Pekarna Adamič Vrhnika 061/752-231 Pekarna Vrhnika - ŽITO 061/753-244 Mesnina Otiški vrh 0602/85-062 KZ Škofja Loka 064/620-605 Klekljance iz Železnikov 064/66-263 Gospod F. Brandstatter bo igral in predstavil stara ljudska glasbila. NAS VIDEN JE! Kotin d.o.o. Kranj, tel. 218-087 Les je lažje posekati, kot ga prodati GG Kranj že od marca ne odkupuje lesa Na območju Gozdnega gospodarstva Kranj je ob gozdnih cestah, na dvoriščih in v skladiščih okrog 4500 kubičnih metrov lesa, od tega približno 2.500 kubičnih metrov lubadark. Čeprav je večina jezdnih lastnikov že posekala, kar je za letošnjo sezono načrtovala, pa jih je pred morebitnimi novimi poseki vendarle treba "posvariti", naj se, še preden se z motorno žago in traktorjem odpravijo v gozd, prepričajo, ali bodo posekano lahko tudi prodali. Zdaj so razmere namreč takšne, da je drevo lažje posekati, kot les prodati in da problemi s prodajo niso samo pri drobnem (celuloznem) lesu oz. lubadarkah, ampak tudi pri hlodovini. Nobena skrivnost ni, da v kranjskem gozdnem gospodarstvu, kjer so še februarja odkupili okrog sedem tisoč kubičnih metrov lesa, od marca dalje lesa ne odkupujejo več - ne drobnega in ne debelega. Tako so se odločili zato, ker so nekatera lesno-predelovalna podjetja prenehala odkupovati les ali so odkup močno omejila, druga pa bi ga sicer še kupovala, a ga niso sposobna plačati v sprejemljivih rokih. Izvoz lesa v trenutno cenovno ni posebno zanimiv, a da bi bili problemi še večji, je v težave zašla tudi domača celulozna industrija s tovarnama v Goričanah pri Medvodah in v Krškem. "Bolezen" je tako huda, da se z njo na tokratnem zasedanju spopada tudi državni zbor. Kot je povedal Andrej Drašler, direktor kranjskega gozdnega gospodarstva, je ob gozdnih poteh, na kmečkih d"oriščih in v skladiščih okrog 4.500 kubičnih metrov lesa, od tega približno 2.500 kubičnih metrov lubadark. Gozdno gospodarstvo je ministrstvu za kmetijstvo in gozdarstvo sicer predlagalo, da bi za ves les ukinilo izvozno takso in da bi regresiralo obrestno mero za posojila, ki bi jih lesna industrija ali gozdna gospodarstva najela za odkup lubadark, vendar pa doslej z ministrstva še ni prejelo nobenega odgovora. Ker je pričakovati, da bo lubadar tudi letos napadel precej drevja, se bo problem, kam s tovrstnim lesom, še zaostril. Gozdarji tudi opozarjajo, da je v kupih na kmečkih dvoriščih, ob gozdnih cestah in drugod precej neolupljenega lesa. Lastnikom priporočajo, da ga čimprej olupijo in da f>ri lupljenju dajo prednost esu, ki ga je že napadel lubadar. Očitno je, da so problemi večji na spodnjem koncu nekdanjega gorenjskega sozda GLG in manjši na zgornjem, kjer so tudi najprej popustili sozdovs-ki šivi. LIP Bled namreč še vedno dokaj dobro stoji in posluje, zato ima manj težav s prodajo lesa tudi njihov glavni dobavitelj - Gozdno gospodarstvo Bled. Kot je povedal direktor GG-ja Dušan Novak so njihove sedanje zaloge lesa Franc Nastran, direktor Žage v Alplesu: "Pri odkupu lesa nimamo nobenih omejitev; res pa je, da ga odkupujemo le od tistih, ki so s cenami konkurenčni Časi monopolov In velikih zaslužkov so minili. Čeprav so cene lesa le precej padle, so v primerjavi s ponudbo lesa iz vzhodne Evrope ie vedno za polovico previsoke. V Alplesu si 70 do 85 odstotkov lesa zagotovimo neposredno pri lastnikih gozdov, ostalo pa prek podjetij. Les plačujemo v 15 do 30 dneh.'1 Brane Medja, vodja predelave lesa v škofjeloški Jelovici: "Ker smo si zaradi mile zime in velike ponudbe lesa lahko zagotovili zadostne zaloge ie februarja in marca, smo aprila odkup hlodovine In iaganega lesa močno omejili. Večji odkup načrtujemo spet v maju. Z lesom se oskrbujemo samo doma, le nekaj deset kubtkov smo ga poskusno kupili na tujem." povsem normalne. Kakovostno hlodovino odkupuje LIP. slabšo pobere izdelovalec embalaže, nekaj celuloznega lesa jim je uspelo prodati v v novogoriški Meblo. Če jim prodaja še nekako gre, pa so težave predvsem finančne. Vse se vrti okrog vprašanja, kako vzdrževati likvidnost. Lastniki gozdov hočejo za prodani les denar v enem tednu, nekateri kupci pa ga gozdnemu gospodarstvu plačajo šele po dveh mesecih. C. Zaplotnik Proračunski denar za pospeševanje kmetijstva Regres za obnovo travne ruše in za apnenje Kranj, 20. aprila - Kranjska občina bo v letošnjem proračunu namenila za pospeševanje kmetijstva nekaj manj kot 15 milijonov tolarjev. Komisija za kmetijstvo, ki deluje pri izvršnem svetu, je že pripravil« program o tem, kako naj bi porabili denar. sestva srednje kmetijske in mlekarske šole v Strahinju, 470 tisoč tolarjev za šolanje kmečk- ih deklet na gospodinjskih šola*1 v Avstriji, 500 tisoč tolarjev 28 izobraževanje kmečkih Žen« P deklet, ostalo pa za dclova^ strokovnih društev, za Prc^a_ vanja, strokovne izlete, tc^aJ in druge oblike izobraževan]6 kmetov. C. Zaplotnik Kot je povedal Franc Malovrh iz občinske uprave za gospodarstvo, bodo za govedorejo namenili 590 tisoč tolarjev, od tega 390 tisoč tolarjev za 50-odstotno regresiranje nakupa štiristo doz uvoženega semena črnobcle in svetlolisaste pasme ter 200 tisoč tolarjev za dispanzerizacijo mle-karic, s katero na podlagi pregleda telesnih tekočin živali ugotavljajo pomanjkljivosti v prehrani. Občina bo iz "kmetijskega sklada" za tovrstne preglede plačala 70 odstotkov stroškov Za prašičerejo bo šel letos milijon tolarjev. Tako kot lani bodo sofinancirali veterinarsko preven tivo na večjih prašičerejskih obratih, regresirali pa bodo tudi nakup merjascev in omogočili, da bodo osemenjevalci na rednih progah imeli v zalogi tudi mer-jaščevo seme. Konjereji namenjajo 300 tisoč tolarjev, in sicer M vzdrževanje plemenskega žrebca ter za ginekološke preg lede kobil Regres za semensko koruzo . 50 SIT/kg Občinski "kmetijski sklad" bo največ denarja (n,8 milijona tolarjev) namenil za poljedelstvo, ki je v občini - razumljivo -podrejeno govedoreji kot glavni kmetijski dejavnosti. Da ni na kmetijah (in posestvih) sadili le semensko koruzo, bo občina nakup semena regresirala s 50 tolarji za kilogram oz s skupno 2,5 milijona tolarji. Tudi letos bodo tako kot v prejšnjih letih sofinancirali analiziranje krme in zemlje, kar je zelo pomembno za ekološko pravilno in gospodarno kine tovarne. Občina bo plačala 70 odstotkov stroškov, kmet 30. Ker n.i nekaterih kmetijah pos večajo zelo malo pozornosti Bffl vilm nastavitvi škropilnic in sejalnic. oboje pa lahko pns|>ev,i k okolju jinja/nejšemu in cenej ItSMI pridelovanju hrane, bodo nekaj denarja namenih tudi za testiranje kmetijskih strojev. V programu /a pospeševanje kmetijstva je 700 tisoč tolartev pre dvideno za poskuse ter za uvajanje novih sort in tehnologij. V občini že več let potekajo poskusi s pšenico in koruzo, letos pa bodo začeli poskuse tudi z beljakovinsko precej bogatim krmnim grahom. Za obnovo travne ruse - 10.000 ali 20.000 tolarjev regresa Občina bo letos milijon tolarjev namenila tudi za obnovo travne ruše na sto hektarjih travnikov ter 600 tisoč tolarjev za apnjenje z.akisanih obdelovalnih zemljišč. Komisija za kmetijstvo pri izviS nem svetu je za regresiranje obnove travne ruše sprejela po seben pravilnik, ki za manj poškodovane travnike predvide va 10.000 tolarjev regresa za nektar, /.i bolj poškodovane pa 20.(XX) Ker je nepravilno kolo barjenje (predvsem zaradi majh nosti kmetij) privedlo do tega. da se je za kisa nos t zemlje ponekod moČnopovečala, bo občina razki sanje oz. apnjenje obdelovalnih zemljišč regresirala s tisoč tolarji za hektar. Kmetje bodo regres za apnjenje lahko uveljavljali le na podlagi predhodne analize zemlje Pomoć za šolanje v avstrijskih gospodinjskih šolah Ker so v višinskem in hribovskem svetu tezje obdelovalne razmere m viSji stroški, tx> občina regic sirala umetno osemenjevanje ter obresti za posojila, ki to jih kmetje najeli /.i posodobitev hlevov in drugih gospodarskih stavb ter za nakup kmetijskih strojev Višinske kmetije bodo lahko uveljavljale 60 odstotno iegiesiraii)c, hribovske pa 40 odstotno Občina bo 200 tisoč tolarjev namenila tudi z.i cepi jenje zivme, ki se bo pasla na pl.minskih paznikih, prav toliko pa tudi za urejanje pašnih planin "Kmetijski sklad" no skoraj dva milijona tolarjev namenil za izobraževanje največ (l.f» milijona tolarjev) za urejanje po kratkim prejela 6,7 v, ki jih bo razdelil" Odpravljanje posledic lanske suše Razdelili bodo 6,7 milijona tolarjev Kranjska občina jc od države pred milijona tolarjev nepovratnih sredstev, _ med kmetije in posestva na podlagi predlani prodan'" količin mleku in mesa. Kranj, 20. aprila - Čeprav sc mnogi že komaj spomnijo, da ie bila lani suša, ki jc močno prizadela tudi kmetijstvo * kranjski občini, pa pomoč šc vedno prihaja - počasi in P" kapljicah. Kmetijam in posestvom jc tudi zdaj *c'. dobrodošla, saj sc pomanjkanje krme ponavadi najb°" natančno pokaže spomladi. Kot je znano, je kranjska občina že kmalu po (stoletni) su\ namenila za ohranitev prireje mleka in mesa dva inilij°n tolarjev iz sklada za pospeševanje kmetijstva in tri milijone f občinskih rezerv. To je bila tudi prva pomoč, ki so jo knidj in posestva dobili j>o suši Kasneje je bilo te pom<>či le vt\ DrŽava je doslej iz blagovnih rezerv razdelila med občine tri pošiljke koruze, za katero ni bilo treba plačati nrometneg davka in carine. Kranjska občina jo je prvič prejela 1.320 UJ'. drugič SIS ton, s tretjo pošiljko, ki jo razdeljujejo z«3 J (koruza je U V skladišču na Trati), pa še 67S ton (ena /ad"|,, pošiljke je približno I \ lolatjcv za kilogram oz tolai vrč. t te bila cena druge pošiljke. Kmetje so prvič lahko dobilii » kilogramov koruze na glavo velike živine, drugič 30 ki gramov, iz tretje pošiljke pa 40 kilogramov Km*ij€ tO bdi zaradi suhO&* Za 25.5 miliptna tolarjev o: povprečno ;a U odstotkov t9 pm odpisali tudi za dva milijona tolarjev akontacij n izvršnem sVt" ^jjagi sklenila, da bodo denai i.izilelih med oškodovance na |>l ^ predlani prodanih količin mleka in mesa Do sredstev UpraviCenj I« kmetje, ki so pmlelke prodajali /iU ^ aH impak tudi tisti, ki bodo piodaio lahko izkazali z i.h'""" |i(ti z drugim dokumentom Koliko bo vsak dobil 'A np. prodanega mleka oz. za kilogram mesa. za zdaj šc m * ('. /.uplotnik UREJA; Vilma Stanovnik KRANJSKI PLAVALCI SI ŽELIJO BOLJŠIH POGOJEV ZA DELO NOV BAZEN JE UPANJE ZA HITREJŠI NAPREDEK Kranj, 20. aprila - "Trenutne razmere v klubu niso lahke, saj naši Plavalci trenirajo v majhnem in zastarelem bazenu, vse težje je dobiti denar za delo kluba, vendar pa je množica mladih obetavnih Plavalcev, ki nekateri že dosegajo vidne rezultate, spodbuda, da ne vržemo puške v koruzo in skušamo športnikom omogočiti čimboljše Pogoje. Naša velika pričakovanja so usmerjena tudi v začetek dela novega bazena, ki je upanje za napredek plavanja v Kranju," je na torkovi tiskovni konferenci ob zaključku zimske sezone poudaril predsednik IO Plavalnega kluba Triglav Jože Antolin. Sicer pa so se kranjski pla- Za evropsko mladinsko prven-valci in plavalke v zimskem de- stvo v petih disciplinah ter molu sezone udeleževali tako žni kandidat za evropsko član-mednarodnih tekmovanj kot sko prvenstvo. Slovenska re-državnih in klubskih tekmo- korderja sta tudi Jaka Kovač vanj. Na slovenskih prvenstvih med mlajšimi pionirji (50 m pr-?p članice in člani skupaj osvo- sno) in Polona Prosen med Jili 14 odličij, prav tako 14 so mlajšimi pionirkami (100 m Jih osvojili mladinci in mladin- hrbtno). V pokalnem tekmovale, ter pionirji in mlajši pionir- nju Slovenije, ki poteka za čla-JL kadeti pa so iz državnih pr- ne, mladince in kadete so na yenstev prinesli devet medalj, prvih mestih: Marko Milenko-Najboljši klubski plavalec, vič, Tanja Blatnik in Alenka Je-Marko Milenkovič je dosegel reb. Petra Omejc pa je v repre-*ar štiri mladinske državne re- zentanci Slovenije za Evro igre korde in je evidentni kandidat mladih. Kot je ob tem poudaril Sponzorji so ponosni na državne prvake Košarkarji volksbank triglava niso rekli zadnje besede {^r«nj, 20. aprila - Letošnje sodelovanje med boroveljsko Volksban-*° jn mlado ekipo košarkarjev Triglava je že dalo prve sadove. Kadeti Volksbank Triglava so namreč pred slabim mesecem dni posta-» slovenski državni prvaki. Zato sta bila direktor Volksbanke dr. Neinrich Zergoi in Herman Kelich, ki sta v torek zvečer povabila ■Jdade prvake in vodstvo kluba v restavracijo Jasmin v Kranju, seve-fj zadovoljna z reklamiranjem imena njihove banke, mladim šampionom pa sta zaželela še veliko uspehov. , a>ni prvaki so s svojimi nastopi upravičili zaupanje vodstva kiti * ,n sponzorjev, Volksbanke. nju' SlovemJi- PoseoeJ v Kra Nemčiji, ki je bil del priprav najti je zadnje čase vse težje reprezentanc na evropsko ka- spon/orja, ki bi še lahko detsko prvenstvo, v širši kandi- Pomagal športnikom, zato je daturi /a slovensko ekipo pa 5??«V0 Košarkarskega kluba sta tudi Dragiša Drobnjak in lr,glav hvaležno sprejelo po- Gregor Pompe. Kljub mladosti **** izza meje na Koroškem. Milic in Mafnar že igrata vidno * vlogo v članski ekipi Triglava, Pjrav sodelovanje med klu- prav tako pa sc v člansko ekipo 2* "i Volksbanko traja lele vključujeta Pompe in Darko 5fekal mesecev, pa so kadeti Vidakovič Kot mlade upe ,r,8lava v pomladanskem delu kranjske košarke je treba orne- ScZoiic doka/ah da so si po niti tudi Uroša Troppana, Gre- do j kako zaslužili in da bo gorja Jankoviča, Miha Klepa ^Heli i K"^l;mnra'' pokro- m Dalibora Damjanoviča, ce- kc^tfrt! Mlada kadetska ekipa, lotna ekipa pa je garancija, da in s° s,'in sedemnajst mlado moštvo še ni reklo sad t. '.'nanJ. jc pod vodstvom nje besede. "Vsekakor je bilo || 'f* loma Kegljeviča osvo- letos težje osvojiti naslov dr- ar štV x l,ržavnih prvakov, žavnih prvakov, kot ga bo na r/.,v"|r *'ar*i ekipe pa so tudi slednje leto, ko bo v ekipi osta- laj j'^*rJI so stan sedemnajst mlado moštvo šc ni reklo zad ,reni>rim^nJ" Jc Pod vodstvom nje besede "Vsekakor je bilo Mil kaj državni Milt(. rcPre/entantje.Marko la večina najboljših," optimisti prCc| i ln Gregor llafnar sta eno napoveduje trener Tomo lu n.. ru,kl"i USpeinO nastopi Kcgljevič. • V. Stanovnik, fo- na tu ^3® rnirju v Manheimu v to: G Šinik a lstvo mm^mimmm: EVA ZMAGALA V FERRARI Avbu rnac 1**?*' 2|.aprila - Medtem ko se padalci ALC Lesce na do-ronj i • 'e'a'išču pripravljajo na pomembno tekmovanje v Ve- teknio UC' 2H apn,a do 2 ma'a' sc JC lrcna Avncl! udeležila ntova|Vanja /a '>okal mesta lerrara lam je nastopilo 79 tek v yt £cv« Irena pa jc po ogorčenem boju / Iondijevo zmagala konkurenci • I). Bunčič NJAS1 DRŽAVNO BALINARSKO PRVENSTVO Rat* se bo predstavila doma "V roku enega meseca mislim, da bo znano, kolikšna sredstva za izgradnjo bazena bomo dobili iz republike in če bo sporazum o sofinanciranju gradnje pokritega zimskega olimpijskega bazena, ki je bil maja lani podpisan s kranjskimi delovnimi organizacijami (do sedaj je realiziran približno 55-odstotno), uresničen, bomo lahko nadaljevali z gradnjo in skušali bazen odpreti ali 1. ali 15. septembra. Po ocenah gradbenega odbora za dokončanje iz-gradne manjka okoli 3 milijone mark, dosedanje delo pa je vredno med 15 in 18 milijonov mark," je na tiskovni konferenci povedal vodja Športne zveze Kranj Borut Farčnik. trener Bojan Šmit, naj bi v poletni sezoni plavalci mnoga četrta in peta mesta na državnih prvenstvih skušali spremeniti v prva. Žal pa so morali letos v Kranju odpovedati plavalno šolo, saj pogoji sedanjega bazena, predvsem njegova zasedenost, ne omogočajo normalnega dela z naraščajniki. Kljub temu da klub nima generalnega pokrovitelja, skušajo med podjetji najti stalne in občasne sponzorje, največ pomoči pa so minulo leto dobili pri UNICOMU v Ljubljani. Trenutno v klubu potekajo priprave za organizacijo Odprtega prvenstva Kranja, ki bo 25. junija na letnem bazenu, to pa bo tudi osrednji letošnji dogodek za kranjsko plavanje, če seveda ne bo tako želene otvoritve novega plavalnega bazena. • V. Stanovnik b H« Pm i oi.i|o uvooiio koio |iiiii iti skci oo j uii Sj'faarjj 5 ^dovljici t.,, gostila Primskovo, Huje pa Hrasl '* Bviusta \ prvem kolu gostujejo » ŠiMtl • V, stanov- vabila, prireditve Prvomajska veslaška regata na Bledu - Letošnja prvomajska regata bo na Bledu že jutri, v soboto, 24. aprila, trajala pa bo le en tekmovalni dan, saj so hrvaški klubi odpovedali svojo udeležbo. Tako se bodo ob začetku sezone na Bledu pomerili naši veslači, veslači sedmih avstrijskih klubov in klubov iz Slovaške. Predtekmovanja bodo ob 10. uri, finale pa ob 14. uri. • V.S . Jutri na tek trmastih!- Klub trmastih je organizator jutrišnje prireditve, teka trmastih s startom in ciljem v športnem parku Rapa na Visokem pri Kranju. Med M. in 13.45 uro seje še moč prijaviti za tekmovanje oziroma dvigniti številke, start otroškega teka je ob 13. uri, ob 14. uri je start malega maratona na 21 kilometrov, ob 14.10 pa je start rekreativnega teka na 11 kilometrov. Najboljši tekači bodo prejeli pokale, prvi trije medalje, vsi pa praktična darila. Tekači na 11-in 21-kilometrski progi bodo prejeli tudi majico potiskano s sponzorji, ki so. Zavarovalnica Triglav, Cit - Colorinvest, d.o.o. Ljubljana, Fan sport Trgovine, Avtoprevoznik Slavko Sitar, Gorenjski glas in Scorpio, d.o.o. Preddvor. Za srečnega izžrebanca pa je pripravljena tudi super nagrada - barvni televizor. • V.S. Rokometni spored - Najzanimivejši rokometni obračuni tedna na Go-rejskem bodo gotovo srečanja med škofjeloškim Šeširjem in ekipo Preddvor Infotrade, ki se borita za vstop v prvo SRL. Prvoligaš bo ekipa, ki bo prej dvakrat zmagala. Prvo srečanje bo v soboto ob 20. uri v hali Poden v Škofji Loki, drugo bo v torek zvečer v športni dvorani na Planini, tretje (če bo potrebno) pa naj bi bilo prihodnji petek, 30. aprila, ponovno V Škofji Loki. Pari II. državne lige za ženske - zahod, ki je na sporedu, to soboto, 24. aprila, so: Sava Kranj - Burja (ob 17. uri), Lokastar - Krim (ob 18. uri) in Kranj - Piran. Obetajo se tudi zanimivi obračuni rokometnih tretjeligašev, derbi kola pa je današnja tekma med ekipo Preddvor Skala in Loškimi smojkami Center Zaplotnik, ki bo ob 18. uri. Ostali pari: Sava Kranj - Šešir (sobota ob 19. uri). Preddvor Info. II. - Radovljica Šp. Bled (nedelja ob 10.30 uri), 2abnica - Besnita (nedelja ob 10. uri). # V .S. Finale kegljaškega pokala Gorenjske - V polfinalnih tekmah za pokal Gorenjske so se pomerile ekipe Ljubelja in Triglava ter Lubnik in S. Jenko. V zmago nad Ljubeljem se je v finale uvrstil Triglav, Lubnik pa doma ni dočakal tekmecev in seje v finale uvrstil brez boja. Finalna tekma bo v soboto, 24. aprila, ob 16. uri v Tržiču. • T.Boka Nogometni spored - V nedeljskem 26 kolu prve slovenske nogometne lige gostujejo nogometaši Živil Naklo v Mariboru pri Mariboru Braniku. Jelen Triglav Kranj gostuje V drugi ligi v nedeljo pri Dravogradu. V območni mladinski ligi gostujejo Jesenice v Dekanih. Dolnov Crei-na igra na Primskovem s Primorjem, Zarica iz Kranja pa doma s Šampionko i/ Bilj tekme bodo ob pol treh. V tretji nogometni ligi igrajo jutri, Zarica igra oh 16.30 doma s Taborjcm 69, Jelovica LTH izjemoma v nedeljo ob 16. uri z Litijo,, Creina Dolnov pa jutri ob 16,30 s Korotanom, Po slabem prejšnjem kolu imajo tokrat Gorenjci več možnosti ta zmage. • J.K. Nadaljevale se bodo gorenjske nogometne lige. Kadeti (sobota ob 10. uri) igrajo: Zarica : Jelovica LTH, Creina : Jelen Triglav. Polet : Alpi-na. Visoko 1 esce. 11 rasi je Podgorje, Živila Naklo : Britof in Bled : Sava. Pionirji (sobota ob 15.30): Trbojc : Podgorje, Živila Naklo : Šenčur, Velesovo : Sava, Bled : Jesenice, Tržič : Lesce. Top T rade : Jelovica LTH. Polel Aljiina, Bitnje Kondor. Creina : Jelen Triglav (ob 15 uri) in Mavčiče Zarica (ob 13.30). Člani (sobota ob 17. uri): lesce Bitnje, Visoko Sava, rrboje i Hrastje, Tržič : Polet, Britof : Jesenice, Bled Alpina. Alpma B : Velesovo, Jesenice B : Podbre/je, Preddvoi Šenčur, Io|> I rade : Kondor, Živila Naklo B : Podgorje, Mavčiče : Železniki (oh 15. uri). Mladinci (nedelja ob 9.30); Šenčur : Živila Naklo, Alpina r.Sava, Tržič Jelovica I III Železniki Visoko, Bled lesce. Velesovo Polet in 1 rboje : Bilii|c. Prihodnji teden bodo odigrane pokalne tekme Člani bodo igrali v sredo ob 17. uri. Pari Britot : Visoko, lop I rade : Dolnov Creina, l esce H rastje, Bitnje Kondor, Železniki Jelen Triglav. Polet Jelovica I I II. Sava Mavčiče. Jesenice Šenčur, Bled hžič. I rboje ; Živila Naklo B in Podgorje Podbrezje Mladinci bodo igrali v četrtek ob 17. uri. Pari Živila Naklo : Sava, Tržič : Zarita, Polet Jelen Triglav. Železniki : Jesenice. Jelovica LTH : Bitnje in LeSCC : ("rema Dolnov 0 R.Cros Spominsko srečanje alpinistov - Pod Belo Pečjo nad Lomom bo v nedeljo, 2 maja 1993, drugo srečanje plezalcev in alpinistov v spomin na Jožeta Ko/mana. ki se je z Mari|o I ranlar smrtno ponesrečil na Kangčendzengi Organizatorji bodo od 8 ure dalje dajali informacije o težavnosti m opremljenosti smeri v Beli peči Za obiskovalce, ki niso vešči plez.mia je možen obisk planine Javornik, kjer bodo takrat odprli in oskrbovali kočo, ali pa vzpon na bližnji Zeniklovc. Od ceste i/ I orna, ki se tam odcepi levo za kažipotom za Javornik. do Bele peči jc le 10 minut hoje • S. S. (io met «mKffis^^ Visoko in blkd vodita h__^____ Kranj, 21. aprila V zadnjem kolu goieii|ske nogometne lige so bih doseženi naslednji izidi Bitnje Alpina I .\ Jesenice : Bled 0 : 0. Polet : Britof I : 6, H rast je Iržič I : 4. Sava Trbojc I : I in Lesce I Visoko 1 : 2. Visoko ima 22 točk. Bled 20, Alpina lš> itd. • R. G ros PO TRŽIŠKIH ULICAH V SPOMIN NA BORUTA ŽlVKO ROMEO ČETRTIČ NAJHITREJŠI Tržič, 20. aprila - Lepo vreme in množica tekmovalcev, ki so v sredo popoldne tekli po ulicah Tržiča v spomin na alpinista Boruta Berganta in za IV. odprto prvenstvo Gorenjske, sta glavni značilnosti letošnjega sedaj že tradicionalnega tekmovanja. V kategoriji žensk je na petkilometrski progi zmagala Silva Vivod (AD TAM Maribor), druga je bila Veronika Bohinc (Ljubljana), tretja pa Marjana Vidovič (AK Olimpija). Najboljša Gorenjka je bila domačinka Ana Jerman, na četrtem mestu. V štafetnem teku ie med deklicami zmagala ekipa AK Domžale, domača ekipa SŠD Polet I iz OŠ Bistrice je bila druga pred ekipo ŠŠD Polet II, ŠSD Storžič I in ŠŠD Križe I. Med ekipami dečkov je v štafetnem teku zmagala ekipa ŠŠD Storžič, pred ekipo ŠŠD Polet I in ŠŠD Križe I. * Moški so tekli 10 kilometrov, že četrtič pa je zmagal Živko Romeo (MMT Trgovina market Lesce), pred Marjanom Krempljem (AK Obrtnik SI. Bistrica) in Igorjem Šalamonom (AK TAM Maribor). V tekmi za IV. odprto prvenstvo TO Gorenjske pa je zmagal Franc Teraž (TO Radovljica), pred Vojkom Djuričičem (TO Radovljica) in Mirom Kregarjem (TO 1/52 Šentvid). "Glede na lansko izkušnjo smo letos še okrepili sodniško službo, predvsem zaradi kontrole tekme, ločili smo start in cilj, zato da imamo boljši pregled in je tekma letos potekala brez težav in zastojev. Na progi je pomagalo okoli osemdeset domačinov, od redarjev, do gasilcev, gorskih reševalcev, smučarskih sodnikov, alpinistov... Udeležba je letos manj številna, vendar naš cilj nikoli ni bil množičnost. Ker pač tržiške ulice niso primerne za množični tek, je razveseljivo, da je tek glede na udeležbo tekmovalcev najbolj kvaliteten. Mislim, da so tudi gledalci, ki jih je bilo zelo veliko, videli lepo športno prireditev. Živko pa je dokazal, da je še vedno najboljši in četrtič zmagal v Tržiču," je ob zaključku torkove prireditve dejal predsednik organizacijskega odbora Janez Kikel. Osmi memorial Boruta Berganta je potekal pod pokroviteljstvom Varnosti Kranj, Integrala Tržič, Zavarovalnice Triglav Kranj, TGT Tržič in SP TO Gorenjske Kranj. • V. Stanovnik Vabilo v stotinkino nogometno šolo Kranj, 21. aprila - STOTINKA - prva nogometna šola na Gorenjskem - vabi dečke, rojene leta 1984, k vpisu vsak ponedeljek ob 18. uri na stadionu NK Creine v Kokrškem logu. Otroci bodo vadili pod vodstvom višjega nogometnega trenerja Rajka Kožarja in skupine strokov njakov. Vpisnina je 1000 SIT, ob vpisu pa je zažel eno spremstvo staršev. Pokrovitelji: Gorenjski glas, Gorenjska mlekarna Kranj in Radio Kranj. REZULTATI ŽREBANJA HOKEJSKE NAGRADNE IGRE ki je bila objavljena v klubskem časopisu (izšel je 2. 4. 1993 kot priloga Gorenjskemu glasu). Žrebanje je bilo v klubskih prostorih HK Acroni Jesenice 20. 4. 1993 ob 11. uri, v prisotnosti komisije. REZULTATI ŽREBANJA: Za nagradno hokejsko igro je prispelo 211 pravilnih odgovorov. Zanimivo, da je bil le en odgovor nepravilen. Pravilni odgovor se je glasil: Na sliki sta Andrej RAZINGER (Acroni Jesenice) in Neil SCEEHY (Olimpija). Izžrebani so bili: Celoletno vstopnico za hokejske tekme v sezoni 93/94 bodo prefeli nagrade, ki jih podeljuje HK ACRONI JESENICE: 1. Polona BERTONCELJ, Kovor 5 a, Tržič 2. Franci POGAČAR, Bohinjska Bela 47 3. Milan PUKŠIČ. Benedičičeva 10, Jesenice Trimesečno naročnino podeljuje Gorenjski glas: 4. šlefan DOLAR, BI. Dobrava 12 5 Petra KAVČIČ, Breg 24, Žirovnica Značko in zastavico HK ACRONI Jesenice prejmejo: 6 Matej BERTONCELJ, Brda št. 7a, Radovljica 7. Marija MARTINJAK, Cešnjevek 2, Cerklje 6. Blaž KOREN, Sp. Gorje 80 d 9. Branko FRELIH, Log 10. Železniki 10. Grega DRNOVŠEK, Dolenska c. 46, Ljubljana VSEM NAGRAJENCEM NAŠE ISKRENE ČESTITKE! Naj izkoristimo priložnost in se vsem, ki ste v nagradni hokejski igri sodelovali, zahvalimo tudi za številna dobra mnenja o našem klubskem časopisu, ter seveda za nasvete, kaj naj še izboljšamo. Za vse. ki smo pri tem časopisu sodelovali, je to lepa spodbuda tudi za naprej RadspoTtFABJAN VAŠ STROKOVNJAK ŠTEVILKA 1 na koroški* ZA KOLESA VSEH VRST IN KOLESARSKO OPREMO BELJAK TREFFNERSTRASSE 2 Tel. 9943-4242-26413 (NA SEVERNI STRANI GLAVNE ŽELEZNIŠKE POSTAJE) >Dan MERKURJA O v Radovljici in Lescah, O PONEDELJEK, 26. aprila 1993. O <> 10% POPUST za vse blagog 020% POSEBNI POPUST zaambije. Po prestani /aporni ka/ni sledi izgon i/ Slovenije. obrav navali v < irčiji in 111 uji Očitno je bil Muh., rrivali ■jjj i/ verige kum jev, ki so 17 čije tihotipili mamila v Iti e HI Bllbl I ras alt jc eden od šestih tihotapcev mamil, ki so |ih decembra lani in |aiiuar|.i letos prijeli na brniškem letališču Petim |o sodišče že sodilo, šesta potnica, pri kalen so našli ma milo, temnopolta kunrka s ko stariškim potnim listom, pa je ušla i/ preiskovalnega pripora Bfi I luhljuni. Htiba Travah, ki je tudi BOfO val s kostanškim potnim listom na ime James Itrovvn, ie imel v torbi, ko so |o ni bmltkern le tališču pregledali, I 15 v gramov snovi / vsebnostjo heroina 1'ted sodnim senatom se |c sku šal predstaviti kot /asvoienec, ki mamilo rabi /ase, vendar mu je sodišče doka/alo, da laže Zdravniki, ki so ga \ priponi pregledali, so namreč povedali dingače /.t ra/sodbo pa |c bilo pomembno tudi poročilo Intcr-pola Moškega s tem imenom so zaradi podobnih dejanj že KARTICE J PODflRIM-DOBiri TUDI V TURISTIČNE M DRUŠTVU SKOUAI OKA' lURIMlM M DRUŠTVU ( IHKIJf.VMALOOGlA^ SI uZBI GORf NJSKEGA GL* IN V POSLOVALNICAM Mir.GIlOURSL^-^ f-s ZAVOD ZA ZDRAVSTVENO KZl\ ZAVAROVANJE SLOVENIJE CZJ OBMOČNA ENOTA KRANJ Cenjene zavarovance občin Kranj, Jesenice, Radovljica, Tržič in Škofja Loka obveščamo, da v ponedeljek, dne 26.4.1993, ne delamo. Hvala za razumevanje. nt /g nCINTCRCRfl 13 avtomobilov HERCEDES I90 E Slavni dobitek lO.OOO.OOO SIT 40 GORSKIH KOLES za naročnike kompletov kartic Vs»k 100. naročnik bo prejel jubilejno majico Loterije Slovenije, to 0rnplete lahko naročite tudi po telefonu 24 ur na dan: 061/118-316 in 126-206 ;li©\7[ecgdj]l1 *i*ebanje lO* OS. 991 VELEBLAGOVNICA ŠKOFJA LOKA d.o.o. VELIKA NAGRADNO PRODAJNA AKCIJA ki traja do 31. 5. 1993 1. pralni sušilni stroj CANDY 2. barvni televizor 3. Šivalni stroj PFAFF 4. ROGOVO gorsko kolo 5. posteljna garnitura ODEJA IN ŠE VEC KOT 100 DRUGIH NAGRAD! javno žrebanje bo v NAMI Škofja Loka v petek, 4. junija 1993 POSEBNO PRESENEČENJE: v javno žrebanje boste vključeni, tudi bralke in bralci GORENJSKEGA GLASA. Zadošča, da shranite ta oglas in počakate na naslednjega KDOR ■*<£■, TA NAJDI — V NAMI POVEČEVALNA STEKLA Znamkarji, orodjarji, drevesničarjl itd. in seveda starejši, ki jim očala ne zadoščajo več, pomagajte si s povečevalnimi stekli, izbirate lahko med 20 vrstami leč, z 2,5 do 10-kratno povečavo, različnih velikosti, tudi baterijske za globoko gorišče. Oglasite se, preizkusite jih, saj boste tako zanesljivo izbrali pravo. K0V1N0PLAST Bukovec, Škofja Loka, Virmaše 15, tel. 064/633-141 KVALITETNA in poceni zaščita lesa SILVANOL-G (osnovna zaščita) 1.992,00 SIT za 10 kg, SILVANOL (lazurni premaz v 8-ih barvah) 3.312,00 SIT za 10 kg, PRODAJA SILVAPRO DUKT LJUBLJANA, DOLENJSKA C. 42 vsak dan, razen sobote, od 6. do 13. ure, tel.: 061/211-129. MALI OGASI ffl 217-960 riALl P| PW PW m DELOVMl CAS: VSAK DAri OD 850 - 22°° NEDELJA OD I i80 - 22™ APARATI STROJI OVERLOCK PFAFF in SINGER, nov, nerabljen, z garancijo, ugodno prodam. B 215-650 4562 KVALITETNI RUSKI TRAKTORJI OD 12-82 KONJ.MOČI, IZDELANI PO AMERIŠKIHSTANDARDIH (LICENCA DEUTZ). MOŽNOST KREDITA IN DOSTAVE NA DOM. SERVISGARAN-CIJA IN REZERVNI DELI ZAGOTOVLJENI, SMO NAJCENEJŠI! TRGOHIT D.O.O.HORJUL. »0609/ 611-123_S308 Dvoredni pletilni STROJ na kartice, znamke Brother prodam. Cena 800 DEM.0221-197 8837 SATELITSKE ANTENE, vrhunske, nemške, za 550 DEM, z garancijo in montažo O 310-223 9451 Termoakumulacijsko PEČ Aeg, 3.5 KW, ugodno prodam. 0 213-491 9604 COMMODORE 64, z dodatno opremo, cena 200 DEM, prodam. Igor, Pot v Bitnje 44,Kranj 9616 Nakladalno PRIKOLICO Mengelle 19 kub. m prodam. Štular, Strahinj 135, NaklO 9626 Kupperbusch PEČ prodam 10 % ceneje. 0 81-631, od 19. do 21.ure 9643 Nov ŠTEDILNIK (2 plin, 2 elektrika) in 4 leta star EMOCENTRAL 23 prodam. 0 064/622-622_96« Nov vgradni ŠTEDILNIK 2 + 2 ugodno prodam. B 422-305, popoldan 9658 Nov barvni TV Hitachi, model 93, ekran 63, vrhunske kvalitete, prodam. Možnostzamenjave za cenejši TV z doplačilom. Virje 8, Tržič 9674 PAJKA Fahr prodam. 0 45-334 9676 Barvni TV Gorenje prodam za 280 DEM. 0 633-923 9685 Namizni OVERLOCK, prodam. 0 329-782 malo rabljen, 9710 DEKODER za satelitsko anteno Red-hottuch, ki je možen gledanja brez kartic, cena 10.000 SIT, prodam. Nov stane 450 DEM. Virje 8, Tržič 9720 Pnevmatsko podajalno NAPRAVO za štanco in elektroomaro prodam. 0 327-319 9735 Plinski BOJLER Junkers, pretočni, prodam. 0 622-182 9744 JJADOVUtCA. Grodnico« 76. Id 710-130 SinO 5.500,-ndto nfnhi i c globus oddelek pohištva (II. nadstropje) od 20.4. do 20.5.1993 informacije po telefonu: 9943 4227 7227 du boriš kidrič ljubljana, miklošičeva 26 KAM PA LETOS? Na Črni Vrh nad Idrijo. *>U Boris Kidrič vabi učence od 5. do S.r.OŠ in sisdmcšolce iz vse Slovenije in zamejstva na koristne in zabavne Jezikovne počitnice "Angleščina v naravi" "Nemščina v naravi" In tuji učitelji govorijo i vami v tujem JezJku ves dan - pri pouku, 'Rti, zabavi, ftportu, Izletth , celo v dlscu. V«c«go kotijo ki |« potlodico \toln»t)a drai«i>|U tlurmct* in dihalnih poti v ugarutmm dimom Pnltjg TAK GARD a, ki imuit|iu|0 količino škodljivih tnovi v cigorrtr>«m dimu, \mo »om pripravili i« • 199 1 kom ObkioM« UllltlllO1 N«r*cllnlc« p»ll|lt« na nu.l.vi DtlrU, p.p 41, 810OO Ljr,Llj-«o Zbor DUNAJSKI DEČKI gotlovon,« ibora DUNAJSKI Dl C KI ZB mo|a 1993 pa i« v Mariboru ,'-.i. .,>-.. r 10 k na vt*b ob|avl|«mh l«l«lorukirt tlavilkali ali pitno no p p 4Y 61000 l|ubl|ana (»no vilopriK r* .1 000 SIT Plodio po pi*|«mu l >■-.»• it........ Opravl|U ■ 1 k l|, m" • i. ■ Dllllo doo 2/ m 29 mofa 1993 bo v l,„bl,o". <«'t» lahko i«f»rvtro1« DEKLETA - POZOR! DEKLETA, POZOR! Vin vvliko tvetovrto pod|«l|0 imo|o «vo|0 d»kl»la mod«U ki ph p>adtlovl| v .»kl,,,,,,,,K »jnilih r\a IV m v cotoimin |. oglatih no notlovnih tliontth v inl*iv|u|ih| l)«kl» moia iipolnr«vuti itotl*dii|* pogu|* l«p m idrov vidai lonimiv 'Mitlop .,«•••• vedent« privlodiotl iWoil|ivotl ptiruilotko pnprovl|«notl na br«m« tlaluto man« ot«bnott> pnpruvl|«notl no pioUtionolnu iipiovl|on|. delovnih obvcinotti Vtn d.klclu ki |ih to lunimo no| poO|.|i. il.» l,,l..gMil.|. (obrai m l«lo| t dni *»( podolki na natkiv Dlirlo doo p ,. 4-. 6I0OO l Pul.g dokl.lo ki bo (i'»il'.in.i|iil<, |„,,l|ri|» Hmlo bomo ubrali t* S il.llti ki bodo danit« tkupm« -DIKIIIA HMld. In drklolo bodo opio»l|olo manoliontk* ttoriN* lu nu|bol| mami |mkI|»I|u • ',lo..nT Avtlri|i N*md|< Sponi|i m v drugih ovroptkih driavoh — I/BO« VSfM OlKil 1 OPRAVI IASINIK P( H)Jf J)A G / (>/l»l(> OSfflNO VOLKSBANK BOROVLJE Hautpiatz 6, tel.: 9943/4227-3756 VAŽNO SPOROČILO! Za slovenske varčevalce odobrimo obrestno mero garantirano bret davkov in stroškov! Takojšna veljavnost. Govorimo slovensko. Veselimo se vašega obiska in zagotavljamo diskretno uresničitev vaših želja. VSEVLC€E SOPEINAS ANOMMNE PRODAMO lokal za trgovino (53 ad. m) v Kranju, večje poslovno- Q^ovanjskeprostore v Radovljici. UDAMO prostor za obrtno dejav-: V Cerkljah (110kvad, m), Dorfar- ADn 0 kvad- m)' Kpvorju in druge. JfHON NEPREMIČNINE,« 064/ Kolesa JJOTORNO KOLO BT 50 prodam O &82-190 MM Moško KOLO, staro eno leto, pro-^ Krivec Miro, Visoko 91/a »mi ^roško italijansko KOLO BMX ugod-22P[°dam. • 312-004 MM ^°TORNO KOLO BT 50 S. I °9jstracija 1991, prodam «064/ ^346 _^3b 9J^ 80, letnik 1989, registnran do 9/ J2^_Prodam « 216-903 «6»i p----— -f*5*0 KOI O Rog ugodno prodam •^22-182 1741 kt^Rk0 *ensk°. moško KOLO, otroška prodam ah zamenjam za 2™)u Možnost naobroke « 721- »770 ls^0S AVTOMATIK prodam ali oK^?n'am za kanu Možnost na g°_*B-fi 721-289_1771 iJ^P^NO KOI O BT 50 S prodam 5f? u?° P^dam lopo ohranjen ^1^1988 « 311-843 •taiiiTrrr-—-- ATX m*3 no!aKrSko dlrkalno KOLO, skoraj .^L^IOno. nmrtam —»Kon.o^a Moprr vOL Sta7 I||g2_' prodam «620-259 ikku ^Olak? 4' nov. novožan, In N z« Golfa prodam «620-259 Rog0)^r_0.bnovll°no moško KOLO 50 Prodam C 198q~Y BT 505 * ČFLADO , letnik lW 16S0' cor,a DEM, g^»^1-819_tm pr°aam ^2 ? na 5 Prest.iv, ugodno 7*^---^_^^j163, popoldan »»m 'OTOf|«i r323 i ■aH ^1*7^° K°l ° *>Q Senior na 10 'oov, • "aodno prodam »215 288 Več rabljenih moških in ženskih KOLES ugodno prodam. «802-581 10062 VESPO NV 150, rdeče barve, letnik 1989, prevoženih 5.000 km, registrirano do24/7/1993, prodam, fi 064/ 801-148 10080 TOMOS AVTOMATIC, letnik 1988, izredno ohranjen, s čelado, prodam.« 329-061 10084 Gorsko KOLO Merida Al-bon-tech 500 prodam. « 213-311 10097 Moško KOLO na 10 prestav prodam. O 45-070 10111 OBVESTILA Premagajte bolečino, glavobol, astmo, alergije, shujšajte, prenehajte kaditi!«064/213-034 8887 Odvetnik mag. Jocif Janez, Kranj, Tavčarjeva 22, pri tržnici v mestu, s poročam, da imam po spremembi telefonsko številko 222-830 Moe Enodnevni nakupovalni IZLET z avtobusom na Madžarsko, dne 8/5/ 1993. Prijave na« 49-442, po 16. uri »474 FRANC LEBEN, Selca 85, obžalujem, da sem udaril Rudija Habjana iz Selc 84, ter.da sem ga pred vaščani javno žalil. Za to nisem imel osnove in se muopravičujem. »595 Cenjene goste obveščamo, da bo Gostilna ZARJA v torek 27/4/1993 odprta. Nudimokosilo. 9719 Gostinci! Potrebujete nov pribor, posodo? Pokličite «84-684; obiskali vas bomo. 9783 Trgovina "RŽ" Kranj - obveščamo, da imamo novo tel. št. «241-672 10060 OBLAČILA Letne MAJICE, bombažne TRENIRKE, ženske hlačne NOGAVICE. «241-038 »284 OBHAJILNO OBLEKO in PLAŠČ za deklico ugodno prodam. « 241-741 »430 Fantovsko OBHAJILNO OBLEKO prodam. « 41-443 9683 Belo dolgo POROČNO OBLEKO, št 40, unikat, ugodno prodam. «061/ 823-637 9704 Belo poročno OBLEKO, št. 38-40, prodam O 422-039 9750 Belo OBHAJILNO OBLEKO za deklico prodam. « 215-547 98»6 Nosečnice! V Butiku Orhideja dobite OBLAČILA. Stari del mesta Kranja,« 327-144 10091 OTR. OPREMA Globok otroški VOZIČFK Tribuna, 1 dodatki - mrežica, dežnik, prodam« 621-639 95&0 Italijanski kombinirani otroški VOZIČEK, STAJICO, HOJICO, prodam 0 216-011 »788 Žensko KOLO, otroški športni VOZIČEK In STAJICO prodam «633-413 »790 POZOR! Bodoče mamice, obrtnik vam nudi otroške kombinirano VOZIČKE, Izdelano po italijanski licenci Možnost dokupa dodatkov za stolček za hranjenje otroka, ležalnik, avtosodeJ ipd Možnost nakupa na dva čeka Cene od 13 900 SIT dalje 0 217-020 9805 Dobro ohranjen otroški kombiniran VOZIČEK Chlcco Atlantic prodam Belehar,041-390 »844 Kombiniran Italijanski otroški VOZIČEK prodam za 6.000 SITB 242-277 »860 Kombiniran otroški VOZIČFK Peg ugodno prodam 0 242-756 »8»s Chicco športni VOZIČFK, dodatek dežnik, mreža, prodam za 130 DEM 0 76-527 »»?3 STOLČFK za hranjenje otroka, prodam. «325-313 loosi OSTALO Žepni PHf VAJAUC 24 jezikov, tudi slovonščine, prodam Cene zelo UJOdnl 0 312 132 »437 OPREMO za trgovino prodam 0 211-746 w» MKGAMILK Prodajam STARINE, fi 310-867 959« Novo PRIKOLICO za osebni avto prodam ali menjam, fi 738-922 9655 Novo SKOBELNO GLAVO, 40 cm, priključki, prodam. B 738-922 »656 PRIKOLICO za hlode s hiapom ali brez prodam, fi 64-248 9657 KRAJNIKE za kurjavo ugodno prodam. 0 681-215 9713 Močnejšo traktorsko PRIKOLICO za prevoz lesa prodam. Cena ugodna. Sp. Bitnje34, fi 310-607 9717 Javno telefonsko GOVORILNICO in 300 žetonov prodam, fi 692-068 9826 KLETKE za kokoši nesnice 30 ali 60 prodam. B 064/58-203 »847 Lesene STATVE, 80 cm, skoraj nerabljene, poceni prodam. 0242- 277 »858 DRVA prodam. 0 632-714 »904 Odstopim grob na starem kranjskem pokopališču. 0211-217 9999 MESO mlade krave, prodam. Žablje 2, Golnik 10015 MESO mladega bika prodam. 0421-715 10022 Komplet leseno VRTNO UTO, mere 7 m x 4,5 m, prodam. 046-030 10042 Avtomobilsko PRIKOLICO 800 kg, prodam. Ul. 4. okt. 29, Cerklje 10055 Bukova in mešana DRVA prodam. 0421-345 10109 PRIDELKI Semenski KROMPIR desiree, cena 30 SIT, prodam. 0 49-153 9485 SENO in OTAVO prodam. Brence, Hraše 17, Lesce, 0 733-522 9639 SENO in OTAVO prodam. Poljanska dolina, 0 681-571 9640 SENO prodam 0 064/64-027 9686 Domače ŽGANJE prodam. 0 78-823 9701 SENO prodam 0 733-487 9707 SENO, 1.000 kg, prodam 0 57-621 9723 SENO po 16 SIT/kg prodam. 0 64- 114 9730 SENO prodam 0 692-109 9731 BRŠLINKF in polviseče PELARGO- SADIKE jagode, maline, ribeza, robide in PALME velike prodamo. Kranj, C. Lmaja 4, fi 324-979 10081 Neškropljena JABOLKA, semenski KROMPIR desiree in HUMUS pro-dam.fi 57-141 10104 POSESTI PARCELO, HIŠO ali VIKEND v smeri Cerklje - Preddvor - Golnik kupim.fi 061/343-593, zvečer ali pod šifra: POSEST 6370 Prodam BRUNARICO, grušt, 2-krat temno barvan opaž. »323-133, po 20. Uri 7286 Zazidljivo PARCELO na relaciji Kranj -Podbrezje prodam. »70-012 9612 Pri Trsteniku ugodno prodam TRAVNIK z malo gozda, 18.000 kvad. m. Možnostpostavitve brunarice. V račun vzamem avto, lahko tudi kredit. Cena cca 3DEM/kvad. m. 0 061/ 314-506 9714 GARAŽO, aluminijasto, 3 x 5 m, prodam. 0 602-026 9797 Prodamo starejšo HIŠO na Jesenicah, katera vsebuje 13 prostorov, klet,drvarnico in garažo. Skupna površina je 202 kvad.m in 680 kvad.m zemljišča.Primerna je za obrt ali podjetje. Potrebna adaptacija.»063/721-052, od 8. do 16. ure 9813 V najem vzamem GARAŽO v okolici Kranja, z nekaj parkirnega prostora« 327-693, od 19. do 20. ure 9824 V Radovljici prodam več zazidljivih PARCEL. Ugodna lega!«861-303 10006 V najem vzamem HIŠO v Radovljici, Lescah, Bledu ali okolici. Možnost večjega predplačila. « 713-278 Oddam GARAŽO v Begunjski ulici v Kranju. « 70-514 10117 HIŠE PRODAMO: enodružinske z zemljiščem, dograjene do 3/4 gradbene faze v Škofji Loki, Lescah, Zasipu pri Bledu, Mojstrani, Jesenicah; novejše v Straiišču, Lescah, Kovoriu, Gozd Martuljku; starejše v Zg. Gorjah, Ljubnem.Hotavljah. PRODAMO zazidljivo parcelo v Medvodah (Vaše), pri Tržiču, na Žirovs-kem vrhu, Travnik na Brezjah, Černivcu, Podvinu in drugo. APRON NEPREMIČNINE, O 064/214-674 10124 PRODAMO garsonjere (24 in 30 kvad. m) v Kranju in Radovljici, 1.5-sobno na Planini III, Zg. Gorjah, 2-sobno na Planini II in III, 2.5-sobno na Bledu, Zg.Gorjah, Šorlijevem naselju, 3-sobna v Tržiču, Jesenicah in druga. APRON NEPREMIČNINE, O 064/ 214-674 10125 435 9732 Prodamo začeto GRADNJO na Ce- GAJBICE za krompir in JABOLKA po 250 SIT prodam Ličar, Posavec 48, gelnici, na parceli 750 kvad. m.B 064/214-674 10126 Podnart 9754 Prodamo lepo zazidljivo PARCELO in mešan GOZD v Bitnjah pri Kranju.0 064/214-674 10127 Krmni KROMPIR prodam 218 0 328-9780 ŠALOTKO in JABOLKA prodam 0 214-473 bobovec »789 PRIREDITVE SENO prodam. Božnar Zakobiljek 7, Poljane Vincenc, 9806 GLASBO za ohceti in zabave nudi Trio "Bonsaj". 0 421-498 mso Neka) SENA in OTAVE Poljšica 13, Zg Gorje prodam. 9829 TRIO igra na porokah ali v lokalih. Veliko petja 0 70-015 9662 PESO za krmo prodam C 26 julija 48, Naklo 9840 Vezano goveje SFNO in OTAVO prodam 0 681-088, po 18. uri »ees SENO in SLAMO prodam Luže 16, ViSOkO »880 Večjo količino SENA prodam. Sr vas 6, Begunje »asa SENO prodam po 11 SIT. Gozd Martuljek, Sp Rute 12, 0064/883-532 »a«.! KROMPIR za krmo prodam 0 801- 059 »902 Jedilni KROMPIRIn domače ŽGANJE, prodam 0733-116 9958 Semonski SANTI, DFSIRF, RFZIN, JEARLA, prodam Škofjološka 33, Kranj »»78 Semonski KROMPIR desire, prodam 048-051 10017 Semenski KROMPIR desiree prodam Žeje 16, Duplje 10035 SFNO zelo ugodno prodam 0 682-238 1 0084 PLESNA ŠOLA KRANJ iz Delavskega doma vpisuje nove člane «41-581 »878 PLESNA ŠOLA KRANJ šola za vse generacije « 41-581 »«79 POSLOVNI STIKI TRGOVINA ZASTOPANJE INŽENIRING Žabnica 68, tel.: 064/ 311-545,312-266 OCEAN RADIATORJI EVROPSKE KAKOVOSTI s 5-LETNO GARANCIJO tli SLOVENSKIM ATESTOM ter OSTALI MATERIAL za CENTRALNO IN VODOVOD KONKURENČNE CENE ! PLAČILO NA ČEKE, z montažo SAMO ? % DAVEK. Informacije 064/312-266 del. čas od 8. -12. ure in od 15 do 18. ure, sobota od 8. -12. ure Brejo TELICO in HLADILNIK za mleko ter raztegljiv BOMBAŽ prodam.« 66-710 9779 Jedilni KROMPIR santee in KOSILNICO Bertolini s sedežem prodam.« 064/733-087 9603 Bukova DRVA in termoakumulacijsko PEČ, 3 KW, prodam. »66-080, zvečer 9852 KOZO za zakol in jedilni KROMPIR, ugodno prodam. »328-858 9878 PUNTE, 3 m, in DRVA prodam. Zalog 11, Cerklje »asa Trideset rdečih vrtnih STOLOV, 50 kvad. m PLOŠČIC, KUPPERBUSCH, plinsko PEČugodno prodam. fi 311- 188 9905 SENO in več BUTARIC za kurjavo prodam. Leskovica 10, »682-221 FAKS SELEKTOR in diamantni BRUS 150-10-3-20 prodam. »064/215- 414, pO 18. Uli 9928 Izolirano PASJO KOČO prodam. O 064/632-786, Godešič 92 9931 SMETNJAKE IN SAMOKOLNICE za silažo, ugodno prodam. Kvader Bojan, Predoslje 132 9960 Pokrito ZAJČNICO 4 delno za zunaj, ugodno prodam. »41-876 10008 Ročno motorno avstnjsko KOSILNICO, obračalni PLUG, gumi VOZ prodam.» 802-581 10061 Nov TV, ekran 53 cm, rabljen ŠOTOR za 5 oseb, skoraj nov BOJLER - 80 I, 2 JOGIJA, zelo dobro ohranjena, vse skupaj zelo poceni prodam.» 242-282 10102 Štiri nove SONČNE KOLEKTORJE IMP in 200 i BOJLER prodam. «47-449 10106 STAN. OPREMA KUHINJO - komplet (ovalna miza, 2 x 1 m, ter 6 kom stolov, sedeži tapecirani) prodam po zelo ugodni ceni. « 45-066, vsak dan 9489 Dva JOGIJA, malo rabljena, in nov STROJ za globinsko čiščenje prodam« 327-164 9711 Poceni prodam BOJLER, 80 litrski, in termoakumulacijsko PEČ.« 310-556 9743 Malo rabljeno OMARICO s pomivalnim koritom in odcejalnikom poceni prodam 0 84-789, Jesenice 9757 Nov POGRAD ugodno prodam. 0 217-220, zvečer 9766 Dobro ohranjeno SPALNICO prodam. 0 215-041 9768 SPALNICO in pisalno MIZO, ohranjeno, poceni prodam 0738-942 10005 Termoakumulacijsko PEČ, 4 KW, ŠTEDILNIK 2 + 2, jedilni KOT in MIZO prodam.fi 211-074 10119 Nujno potrebujem POSOJILO 10 000 v DEM Čas vračanja eno leto, obresti SPORT 10 %mesečno šifra GARANCIJA HKJHH SPOCM Tli W43/«27/32« FAX »43/4277/J4H STROJI in ORODJE za ORRT in HORI AiKT-r^ *H VRT motorne in električne kosilnice, kose In žage, rtiein MU,^AY, HOMEUTE, STIHL, verige, vrtno orodje, škarje za živo oa 1fLSorTlGna, gnojila, vrtni stoli in mize, plastiticirana ograja 3 2 m KARCHER visokotlačni čistilec CENTRALNO črpalke GRUNDFOS. ventili HERZ. termostati. Avrog goniči rHVSSEN, W_ 11 mfPS ' zvOČNIKI, zelo ugodno varnostne ključavnice za vhodna vrata RAZNO PRODAM KOTEL za žganjekuho, 80 I, plinski GORILNIK In KNAKER za polovično ceno prodam Možnost dveh obrokov 0 242-331 risi AVTOPRIKOl ICO, AGREGAT za varjenje, tiskarsko PREŠO "Lord 3" prodam.B 242-063 »423 Električni KUHALNIK, RADIATOR za centralno, nov, moško KOLO prodam B 331-401 9613 STREŠNIKE Bobrovec. 800 kom; jedilni KROMPIR, 200 kg, JABOLKA bobovec prodam Jost, Sp Duplje 72 »«70 Suhe BUTARE in LATE 4 x 5 cm prodam. B 45-334 »675 SFNO ter nov VENTILATOR Jugo 5 5 KW prodam B 46-160_»«7 PREMOG, 7 ton. In DRVA, 7 kub m. cena 1 100 DFM, prodam. B312-201_______ _ Štin kuhinjske STOLE, HLADILNIK in MOPED 14 M prodam B064/725-802 »e»e Poceni prodam gostinske vrtna MIZF In STOLE B 311-120_»tm RADIATOR Trika 300/9 tn kroglični VENTIL 5/4- prodam B622-1828745 rižOLOVKE prodam B65-890 mi Dobro ohranjen ŠOTOR za štiri osebe prodam B 215-041 9787 Dve malo rabljeni jahalni SEDLI ugodno prodam B 78-046 979? Nove VEZI za smučI Tvrolia prodam B421-363, popoldan 9963 STORITVE J & J SERVIS vam nudi popravila TV, VIDEO, Hi-Fi naprav vseh proizvajalcev. Smledni&ka 80, Kranj, del. čas 9. do 17. ure, 0 329 886_963 FARAOAV DOO - NON STOP:- RTV SERVIS,- prodaja novih daljincev,-prodaja SAT sistemov na 4 ali 8 obrokov PRIDEMO TUDI NA DOM. 0 064/218-210 2882 POSTAVITEV kmečkih peči, zidanih štedilnikov, kaminov, POLAGANJE keramiko 0 65-773 3366 MONTAŽA in POPRAVILO rolet in žaluzij B 061/376-783_74« ROLETE, žaluzije vseh vrst lahko naročite na B 064/216-919 7844 POLAGANJE parketov, ladijskih toplih podov, drugih talnih in stenskih oblog fi 41-662 78»? ŽIČNE MREŽE za ogradltev vrtov, tenis igrišč, sejanje peska IZDELUJEM podogovoru. izvršim tudi MONTAŽO. FmLIC, Zevnikova 5/a, Orehek, Kranj,B 217-937 8453 Nudimo računovodske in knjigovodske STORITVE. Spartak d.o.o.,B 216-706 9790 POPRAVILA-MONTAZA-pralni stroji, štedilniki, bojlerji, vodovodne in elektroinstalacije. »325-815 890i LEDO SERVIS -iramo skrinje, hladilnike, pralne stroje, štedilnike. Hitro, poceni, fi 214-780 9047 EMAJLIRANJE kopalnih in tuš kadi. Plačilo na dva čeka. 066-052 9263 VLEČNE KLJUKE, snemljive, IZDELAM, montiram ali predelam. 0633-506, popoldan 9307 ROLETARSTVO BERČAN vam nudi rolete, žaluzije ter lamelne zavese. 0 061/342-464 ali 061/342-703 9505 POSTAVITEV kmečkih peči, zidanih štedilnikov, kaminov, POLAGANJE keramike.0 65-773 9511 POLAGANJE keramičnih ploščic vseh vrst, POSTAVLJANJE lončenih peči, štedilnikovin OPRAVLJANJE manjših gradbenih del. PEČARSTVO in gradbeništvo GAŠPERLIN.0 50-356 9551 Opravljam KOMBI PREVOZE tovora in manjše selitve, fi 215-211 9594 STORITVE VODOVODNIH INSTALACIJ (popravila, nove instalacije) naredimo strokovno- hitro, fi 218-427 Vse vrste tekstov UREJAMO z računalnikom, fi 064/324-313, P018. Uri 9660 POSPRAVLJAM, LIKAM na vašem domu. fi 064/329-113 9670 Vse vrste tekstov, administrativne STORITVE, računalniška OBDELAVA podatkov, OBRAČUN OD... - AOP -fi 631-522 9705 Montaža in popravilo TV anten. B 215-146, 57-420 9728 Antikorozijska AVTOZAŠČITA s posebno trajno elastično maso "ULTRA GLOBAL".Garancija 6 let. B 66-756 9742 ŠOLAM plošče, stopnice, izdelujem ostrešje. B 78-997, zvečer 9759 TEAM - AKA Posavec vodi knjigovodstvo za podjetja. B 70-066 9793 Upokojenka nudi osamljeni brezplačno POMOČ. Šifra: MIRNO OKOUE POLAGANJE talnih oblog, BRUŠENJE, LAKIRANJE parketa, BELJENJE in PLESKANJE zvašim ali našim materialom, vam za družbeni in privatni sektor opravimo hitroin kvalitetno. B 064/632-171 ali 061/ 575-858 9620 Krovska in kleparska POPRAVILA streh in drugih objektov. Popravila kovinskih ograj! B 58-347 M4i AVTODVIGALO za popravilo streh, barvanje opaža ter obžagovanje drevja vas čaka.B 733-120 9*79 ESP - SERVIS elektromotorjev, transformatorjev in hladilnih naprav.B 682-076 9883 POPRAVILO el. orodja Black & Decker, Iskra. Kodrič, Zg. Besnica 36,B 403-153 9909 Opravljam vsa GRADBENA DELA. B 327-868 9913 Izdelujemo cinkane SMETNJAKE in ŽEBLJE! Prebačevo 32 a,B326-426 9045 Prevozi in selitve do 3 tone po Sloveniji in tujini B218-454 »961 Polagam ladijski pod in opaž z vašim ali mojim lesom, fi83-585 10013 Čistimo vse talne obloge, sedežne garniture, stekla in avtosedežel CA SABLANCA D.O.O. B331-233, uradne ure od 9 do 12. in od 15. do 18.uro 10044 Če ste iz Kranja ali bližnje okolice in ne morete sami OČISTITI stanovan-ja.pokličite B 43-249 10075 NAJNIŽJE CENE NEMŠKIH TV SATELITSKIH SISTEMOV 1136 KANALI #z anteno 80x90 659 DEM *z anteno 60 x 70 569 DEM DO 25 OBROKOV z montažo '$ATEX"TEL: 48*70 TELEFON TRGOVINA SERVIS telefaksi - žični in brezžični telefoni -tajnice - centrale - zaščite - telefonske ključavnice - kretnice - kabli - vtikači -vtičnice I Iskra - Canon - Panasonic I prodaja na drobno in debelo - rabati montaža na terenu, svetovanje, garancija, atesti, konkurenčne cene LJUBLJANA. BRILE JEVA 12, fel./fax: 573-209 KRANJ LJUBLJANSKA 1, tel./fax: 222-150 IZDELUJEM in prodajam smetnjake iz pocinkane pločevine. 0324-457 10093 STANOVANJA Kupim STANOVANJSKO PRAVICO. 0 064/329-875, od 16. do 19. ure 4091 STANOVANJE, 2-sobno, Bistrica -Tržič, centralna, telefon, prodam.0 217-911,51-647 8988 Zamenjamo 1-sobno družbeno STANOVANJE (52 kvad. m, s CATV, pritličje, vrt) zavečje z doplačilom. 0 46-622 9060 Mlada družina išče STANOVANJE v Kranju ali okolici. 0323-801, po 20. Uli 9277 STANOVANJE v šorlijevem naselju, 2-sobno, prodam 0 218-495,po 16. uri »Mi STANOVANJE na Planini, 83 kvad. m, zamenjam za manjše 65-75 kvad. m v Šorlijevem naselju. 0 325-301 9558 STANOVANJE, 65 kvad. m, prodam ali menjam za garsonjero z doplačilom. Popotrebi se lahko pridobi 30-40 kvad. m. 0 329-153 9eoe Kupiva STANOVANJSKO PRAVICO 2 ali 3-sobnega stanovanja ali 1-sobnega skabinetom Šifra: DOGOVOR 9810 Lastniško 2-sobno STANOVANJE v Kranju podarim tistemu, ki mi odstopi stanovanjsko pravico, šifra: LJ. -PRIMORSKA - GORENJSKA 9619 Menjam 2-sobno družbeno STANOVANJE za večje družbeno 0327-919, vsak dan dopoldan 9650 STANOVANJE na Planini, 2-sobno, 65 kvad m, centralna, telefon, CATV, prodam 0 324-652, dopoldan »mi Na Hujah prodam 4-sobno STANOVANJE, 8/ kvad. m, v pritličju, z etažnocentralno, cena 70 000 DEM. 0 328-542 »712 Eno in pol sobno STANOVANJE z posebnim vhodom prodam ali zamenjam za manjše naGorenjskem. Primerno je za vikend, starejše ljudi ali invalide. SokobljevičStepan, Dež-manova 4, Lesce 9764 Enosobno STANOVANJE, 40 kvad.m, z centralnim ogrevanjem in telefonom, prodam vTržicu - Bistrica. Vseljivo v maju 1993 0 061/558-811, med7 in 9. uro in od 18 naprej 8778 STANOVANJE, 3-sobno, 75 kvad m, z atrijem, zamenjam za 2-sobno ali 2-sobno s kabinetom v škofji Loki 0 632-926 9817 Dvosobno STANOVANJE dam za stanovanjsko pravico trosobnega stanovanja 0 215-422 9»S4 Konfortno GARSONJERO v Kranju najame par 0 221-811, int.214, od B. do 15 ure 9900 V najem dajem 2-sobno konfortno STANOVANJE, 70 kvad. m, visoko pritličje, stelefonom in centralno, posebni vhod, v predmestju Kranja, primerno za mirnoobrt. Cena po dogovoru, zaželjeno predplačilo. Ponudbe s kratkim opisom delatnosti poslati pod šifra: UGODNO 9*32 STANOVANJE na Planini, 2-sobno, lastniško, zamenjam za večje.0 328-880, dopoldan »915 Dvosobno STANOVANJE v Škofji Loki, Frankovo n. 177, prodamo. 0631-241, int. 204 9959 STANOVANJE, 3-sobno, komfortno, centralna, telefon, CATV, zamenjam za manjše. Šifra: ŠORLIJEVO NASELJE 10027 Kupim stanovanjsko pravico za odkup stanovanja v Kranju, Mengšu ali Kamnikuvelikost do 40.kvad.m. 0421-772, od 14. do 17. ure 10049 V okolici Kranja oddam v najem STANOVANJE. 0 41 -843 10107 VARSTVO Ičemo varstvo za 1-letno deklico v okolici Kranja. 0 215-645 9729 Iščem VARSTVO v popoldanskem času na mojem domu. 0 710-120 9773 Iščem varstvo za 1 leto starega fantka v Škofji Loki. 0622-035 9862 VOZILA DELI Citroen rabljeni REZERVNI DELI in ODKUP avtomobilov Citroen za av-toodpad 0 064/692-194 »509 DELE, dodatno OPREMO za vse tipe Škod prodam. Bojan, od 16. ureO 715-601_9851 AVTODElE za R-4 TL ugodno prodam. 0 715-904 9684 Traktorske GUME Barum raznih dimenzij, prodam. 0681-687 9951 VOZILA Najugodnejši nakup najnovejših modelov vozil ŠKODA (dodatna oprema: sončne strehe, radii, bočne letve, katalizatorji...). TEACOM d.o.o., Ljubljana, od 9.do 16. ure, 0 061/576-706, 061/199-426, fax 061/199-447 7i»e Enodnevni nakupovalni IZLET z avtobusom na Madžarsko, dne 8/5/ 1993 Prijave na0 49-442, po 16. uri 9475 ZASTAVO 101, letnik 12/1983, registrirano do 26/12/1993, prodam 0 327-532, popoldan 9497 ZASTAVO 750, letnik 1983, solidno ohranjeno, ugodno prodam 0 713- 044 9492 MENJALNICA VILFAN v Delavskem domu. 0 211-387 9522 YUGO 55 KORAL, letnik 1989, prodam. 0 323-834 gaes R-4, letnik 1984, dobro ohranjen, prodam. 0 217-034 «M7 ZASTAVO 850 prodam Breg ob Savi 19, Mavčiče »5«« GOLF Diesel, letnik 12/1985, z veliko dodatne opreme, prodam 0 620-637 »602 GOLF bencinar, letnik 1990, bele barve, prevoženih 61 000, prodam za 14 200 DEM 0 51-391 »sos YUGO 45, letnik 12/1987, garažlran, prodam 0 77-757 »eor YUGO 55 KORAL, letnik 1988. registriran do 20/7/1993, prodam 0 331-220 Mi4 ® SPAR-MARKT SPAROVEC STRUGA - Strau 27 tel.: 9943-4227-23-49 1§§ m i pilili ATS 62,-ATS 65,-ATS 82,50 ATS 16,60 lešniki 1 kg export madžarska salama 1/2 kg export Finisch pralni prašek 4 kg export Donau Star toaletni papir 10 kom. export Rondomat pralni prašek 6 kg export ATS 90,- VELIKA IZBIRA VARČEVALNIH ŽARNIC že od 219,- ATS naprej MOULINEX friteza + multifilter export ATS 830, AVTORADIO MTC s kasetofonom export ATS 390,- ZASTAVO 750, letnik 2/1982, prodam. 0 51-501 9615 YUGO 55 KORAL, letnik 7/1989, z dodatno opremo, prodam. 0713-252 »618 Nov AX KABAN Diesel prodam. 0 64-378 »627 NISSAN PATROL, letnik 1987, sive metalne barve, kot nov, ugodno prodam.0 064/78-673 »630 DAIHATSU CHARADE TS, star 2 leti, 25.000 km, prodam. 0064/691-997 »634 ZASTAVO 750, letnik 1984, registrirano celo leto, ugodno prodam.0 214-120 »635 Odkupimo vaše vozno VOZILO. Av-tosport d.o.o., 0 064/331-061 »637 YUGO 45, letnik 1986, registriran do 5/1994, odličen, cena 2.700 DEM, prodam.0 331-061 »638 ZASTAVO 101, letnik 1978, karam-bolirano, prodam. 0 48-661 »841 GOLF Diesel, letnik 1987, registriran do 25/3/1994, prodam.0 81-631, od 19. do 21. ure »642 GOLF Diesel, letnik 1986, prodam. Boncelj, Sp. Duplje 113 »647 ZASTAVO 101, letnik 1986, prodam 0 621-060 »664 AX 14 RD, letnik 1990, prevoženih 34.000 km, rdeč, prodam Partizanska 49,Šenčur »667 VW 1.200 J, letnik 1976, prodam. Zg. Bitnje 199, 0 312-230 »668 Odkupim karambolirano VOZILO! Lahko totalkal Takojšnje plačilo v DEM!0 061/218-941 »672 GOLF Diesel, letnik 1987, črn, temna stekla, 10.700 km, cena 10.000 DEM, prodam. 0 714-064, Andrej »»77 R-11, letnik 1987, prodam 81-898 064/ »682 ZASTAVO 101 confort, letnik 1979, registnrano do 4/1994, prodam 0 48-528 »684 VW HROŠČ, letnik 1971, potreben manjših kleparskih del, prodam.0 422-147 »688 GOLF Diesel, letnik 1988, prodam 0 064/325-010 »690 GOLF, letnik 1987, prodam 227 421- 9697 GOLF JGL, bencinar, letnik 1981, dobro ohranjen, rdeč, prodam 0 725-417 ten Takoj prodam nov CITROEN AX IMAGE 0 064/715-169 »703 R-4, letnik 1980, registriran do 8/ 1993, prodam za 500 DEM 0 65 475 »ros LADO SAMARO, letnik 1987, BIH tablice, cena 3 000 DEM, prodam 0 46-122, Int 222 Dizdarevič SCHIROCCO GTI, letnik 1977, prodam Stane Lotrlč, Jamnik 11, Zg Besnica »724 R 4 GTL. letnik 1988. prodam 0 41 -514, Hribar, Plpanova 78,Šenčur »r?* R 4 GTL, letnik 1989, ohranjen, prodam za 5 500 DEM 0214-717 »728 _ Nov DAIHATSU CHARADE TS prodam 0 323-419 »727 GOLF diesel, letnik 1988, rdeče barve, prodam 0 45-639 »733 YUGO SKALA 55, letnik 1989, 38 000 km, reg. do 6/12/1993. rdeče barve, prodam 0 736-518 »734 GOLF JX bencin, letnik 10/1987. prodam. 0 66-930 »rse ZASTAVO 750 SC. letnik 1981, prodam 0 323-567_»737 R 19 GTS, letnik 10/1989, rdeč, 43 000 km. prodam za 16 200 DEM Opresnikova 74, Kranj, 0 216 141 • 738 R 18, letnik 1981, ugodno prodam 0 242 383 9739 Obnovljeno DI ANO prodam Cena po dogovoru 0 403 144 9/40 YUGO 45 A, letnik 198/, zelo dobro ohranjen, ugodno prodam 0 218 925 _ ŠKODO 110 R zamenjam /a VW HROŠČ ali prodam V/ister Miran, prodam 1 maja 39,Jesenice C 9761 Lepo ohranjeno ZASTAVO 101 com fort, letnik 12/1979. 76 000 km. garažirano. reg do 12/1993, pro dam 0 65-491_»'» ZASTAVO 101, letnik 1987, prodam 0 681 47?_ »'M R 4 letnik 11/1987, dobro ohranjen, prodam 0 064/68-763 •'•» ZASTAVO 101, letnik 1984, ugodno prodam. Lukman, Kidričeva 20, Kranj 9767 ZASTAVO 101, letnik 1979, registrirano do 19/1/1994, ugodno prodam.0 312-483 9771 YUGO 45, temno moder, letnik 1989, kot nov, 37.000 km, 4.350 DEM O 213-427 9776 AX 14 RD, letnik 1989, 49.000 km, metalik, garažiran, lepo ohranjen, prodam.0 45-114. po 15. uri 9778 R 4, letnik 1989, cena 5.100 DEM, prodam. 0 328-218 9781 YUGO 55, letnik 1987, prodam. 0 323-772 9782 ŠKODO 120 L, letnik 1986, prvi lastnik, garažirano, ugodno prodam.0 57-397 9784 KOMBI W, letnik 1973, registriran do 10/1993, dobro ohranjen, prodam. Ogled jemožen popoldan. 0 064/ 872-523 9795 YUGO KORAL 45, letnik 1989, prodam. 0 723-164 9798 R 4 GTL, letnik 1981, res zelo ugodno prodam. Tepina Milena, T. Dezmana 2, Kranj 9soi ZASTAVO 850, letnik 1983, reg. do 1/ 1994, modre barve, brezhibno, prodam.0 725-428, ogled v soboto od 8. ure dalje 9804 TIPO 1,6 SX, nov; R 4, letnik 6/1988; 126 P, letnik 1/1989, prodam.0 57- 231 9807 LANCHIO PRIZMO, letnik 1986, prevoženih 76.000 km, lepo ohranjeno, prodam.0 216-147, 50-507 9811 JETTO, letnik 1987, prodam. 0 621- 794 9816 YUGO 45, letnik 1981, registriran do 8/1993, prodam. Petek dopoldan: Sp Duplje24/a 9818 HONDO CIVIC SEDAN 1.6 I, letnik 1990, prodam 0 064/242-167 9819 YUGO 45 KORAL, letnik 8/1988, ugodno prodam 0 48-600 9822 ZASTAVO 101, letnik 11/1987, registriran do 4/12/1993, prodam. Zlato polje 2/b,stan. 8, Kranj »827 OPEL CORSO, dobro ohranjeno, letnik 1989, I lastnik, ugodno prodam. Mila Rjaveč, Pot na Jošta 45, Kranj »62s ZASTAVO 101. letnik 1982. ugodno prodam. 0 802-644 »us ZASTAVO 101, letnik 1987, ugodno prodam 0 324-745 »836 ZASTAVO 101 GTL, letnik 1984, prodam. 0 421-594 »937 ZASTAVO 850, letnik 1985, registrirano do 1/2/1994 prodam. 0327-437 •842 YUGO 55, letnik 1987, lep. dodatno opremljen, prodam. Cena 3.500 DEM 0 883-010 »ms Dobro ohranjeno ŠKODO, letnik 1982, prodam 0 312-255 »ms ZASTAVO 101 GTI, letnik 1985, v dobrem stanju, prodam. 0312-255 »848 R 4 GTL, dobro ohranjen, prodam 0 312-255 *»4» R 5 GT TURBO, letnik 1987. regis trlran do 20/4/1994, prodam ali menjam 0 49-371 mso YUGO 45, letnik 1987, registnran do 4/1994. prodam za 3 200 DFM 0 41-110 »853 ZASTAVO 101. letnik 1987. prodam 0 326-869 »856 ZASTAVO 1?8 in ZASTAVO 750 prodam Zg Besnica 14 FIAT 1 500. letnik 1978, prodam 0 064/631-462. od 7. do 16 ure »mi YUGO 45 KORAL, letnik 11/1989, registriran do konca leta, rdeče barve, zelo lepo ohranjen, I. lastnik, cena 4 300 DEM, prodam Keča, Sp trg 4, škofja Loka »ms R-5 CAMPUS, letnik 1991. prodam. Plevel, 4 oktobra 10. Cerklje imm GOLF JXD Diesel, letnik 1986. prodam 0 323-851 mm R 18. letnik 1980/1981, registriran do 2/1994, zelen, 130 000 km, cena 3 300DFM, prodam 0 327-034 ms/ FIAT 126 m AUDI 80, letni* 1981. ugodno prodam 0 41-079 Mea ZASTAVO 750. letnik 1982. prodam Kokalj, Brezje pri Tržiču 41/a,0 50 037 Mro PEUOiOl 204 KARAVAN poceni prodam škofjeloška c 34/a, Krinj,0 311-732 M7i OPFl RFCORD 20 S, letnik 1982, registriran do 18/10/1993, prodam.0 51-915, zvečer m/3 rim.hi-•si ho 1 BRODNIK • prodaja Dtll IN SfftVIS ••Itak »in., h iti M4J «/«,■ «111 FIAT 750, letnik 1977, registriran do 12/1993, prodam. Vilfan, Frankovo naselje 67, Škofja Loka M75 DAIHATSU GL, letnik 1990, prevoženih 17.000 km, zelo lepo ohranjen, prodam. Sajovic Janez, Mačkovo nas. 2, Šenčur, 041-569 M76 ZASTAVO 750, letnik 6/1982, prodam. 0 064/871 -281 9887 SUZUKI SvVIFT 1.3 GL SEDAN, metalno siv, prevoženih 31.000 km, letnik 11/1990, dodatno opremljen prodam. Možna menjava. 0 215- 121 9889 ZASTAVO 750, letnik 1983, registrirano do 10/1993, prodam. Sučur, Groharjevo n.5, Škofja Loka 9892 ZASTAVO 750 LE, letnik 1981, registrirano do 28/7/1993, prodam. Mavri, Kranjskac. 7, Tržič 9897 LADO KARAVAN, letnik 1989, desna stran poškodovana, prodam.0 217-827 9910 GOLF JXB, letnik 1988, 42.000 km, I. lastnik, prodam. 0311-812 mu R-4 TLS, letnik 1977, II. lastnik, registriran do 3/1994, prodam 0 682-561 9914 DI ANO, registrirano do 2/1994, prodam za 800 DEM. 0 310-716 me GOLF JX bencinar 1.300, letnik 1990, prodam. Frankovo naselje 2, Škofja Loka 9924 KOMBI IMV 1.600 BR, letnik 1979, registriran do 6/1993, ugodno prodam.0 064/311-386 9926 ZASTAVO 128, letnik 1987, registrirano, in MZ motor, prodam. Vrfiovac, Gorenjska 20, Radovljica 9927 R-4 TL, letnik 1978, prodam. 0 422-221 9935 YUGO 45, odlično ohranjen, letnik 12/1988, prodam 0 401-023 9938 FORD JETTA 1,8 130 konj.moči in FORD ESCORT 1,6 16 V GHIA nova, prodam.058-389 9941 ZASTAVA POLY, letnik 1985 in 126 P, letnik 1986, pravkar registrirana, prodam 058-389 9942 GOLF diesel, letnik 1987, prodam. 0421-227 9946 ZASTAVA 101. letnik 1988, registrirana 2/94, 3800 DEM, prodam 076- 538 9952 Z 101 GTL, letnik 1984, reg do 4/94, izredno lepo ohranjen, ugodno prodam 0325-196 9953 ZASTAVO 128, letnik 1989, prodam 076-348 9954 VISO, letnik 1986, prodam 350, popoldan 1326- »95 b R 5 CAMPUS, 5 vrat, letnik 10/1991, prevoženih 26000 km, prodam 046 243 9957 R 18, letnik 1979, reg__ 24 7 93, cena 2400 DEM, prodam.0213-666 99es JUGO 45, letnik 1983, poškodovan, reg do 7 93, prodam čimžar Bojan, Britof 199, Kranj mm RENAULT 19 TS, letnik 1989. prodam 0312-071 M77 JUGO 45. letnik 1981, prodam 084-354 M76 LADO 1300 KARAVAN, letnik 1987. reg do 9/93, prodam 070-135 wre GOLF J bencinar, letnik 1978, regis trlran, solidno ohranjen, prodam 0725-714 M77 R 5 CAMPUS, letnik 90, dobro ohranjen prodam Polajnar, Smled niška c 95, Kranj »ms FIAT ARGFNTO 2000 / dodatno opremo prodam Dvorje 45, Cerklje »988 ŠKODO, letnik 1983, registrirano do 17/8/1993, cen« 2 000 DEM, prodam 065 128 »M» želite poceni, udoben, močan, opremljen In garažiran avto? FIAT REGATO 100 S.letmk 1986, 61000 km, prvi lastnik, prodam 0216 898 FIAT 1500. letnik 1978. prodam 0631-462. od 7 do 16 ure mm JUGO 45, letnik 1985, moped APN (i S In Avtomatic 3 ML 0310-728 »m/ 126 P. letnik 1990, prodam Zalog 78, Cerklje "■»< Z 101, letnik 1986. prodam 269, popoldan f328 10001 GOLF diesel, letnik 7/87, cena 10700 DIM. prodam 0622-127 10004 Prodajamo vo/Ha l ADA vsi modeli in <)('( I KADI T T 1.2, letnik 1985, 5 vrat Plačilo kredit aH leasmg TEH NOCAR ŠKOFJA LOKA, Tavčarjeva 17.0632 840 looor Z 101 GTI 55, letnik 1986. prodam 0312-470 10008 / 101 GTI 65, letnik 1984. reg do avgusta 93, prodam 0 720-0.1 JUGO 55. letnik 1988. prodam Jama 41. Mavčiče 10014 JUGO 55. 5 prestav, brezhiben, letnik 1'ihh. 1 »n * lam KMMM M h k-,..,, Drukjvka 10016 Audi Atrto-Krainer CELOVEC.ROSENTALERSTRASSE 126. tel.: 9943-463-21415 VOZILA'NAD.DELI'SERVIS GOVORIMO SLOVENSKO JUGO 45, prodam po delih. 0725-028 1001» FORD ESCORD, malo karamboliran, v celoti ali po delih, prodam.045-391 1001» Nova vozila GOLF 3 in AUDI 80 TDI ter PASATT VARIANT prodam.045-017 10021 JUGO 55, letnik 1989, prodam. Trg Preš bngade 2 , 0329-438 1002* JUGO 45, letnik 1989, prevoženih 39000 km, ugodno prodam. Ogled od 15. do 18.ure. Kolman Janez, Dacarjeva 24, Lesce 1002» JUGO 45 KORAL, rdeč, letnik 11/ 1988, prodam. 0401-125 100» FIAT 126 P, november 1989, lepo ohranjen, prodam. 043-444 10032 R 4 TL, letnik 1980, registriran do 15/ 7/193, ohranjen prodam. Cena po-dogovoru. 051-637 ioog 126 P, letnik 1979, zmerno ohranjeno, prodam. 085-270__100* GOLF, letnik 1981, lepo ohranjen, prodam. Triglavska 12, Drulovka, Kranj 1003» ZASTAVO 101 GTL, letnik 1987, prodam 0217-949 10041 GOLF JGL, letnik 1982, bele barve prodam. Jesenko, Žiganja vas 32, Duplje ioo*3 OPEL KADET limuzina, letnik 1987, ugodno prodam. 0218-724,popoldan_1004« R 4 GTL, letnik 1988, prodam. Ogled v soboto in nedeljo. Ljubno 89, Podnart 100*» - R 4 GTL, letnik 1988. prodam Končnik, Finžgarjeva 5, Lesce, soboto dopoldan 100« JUGO 45, letnik 1987, prodam Zg Bela 9, Preddvor 100« PRINCA 1000, dober, poceni, pro-dam 0216-634_1C*J FIAT UNO 60 S. letnik 1987, mod* barve, cena 8 200 DEM. prodam Okulič.Bokalova 16, Jesenice. P° 16. uri_joči« FORD 14 I, letnik 1990. ohranjen, prodam 0 47-645_io°£ ZASTAVO 101, letnik 1989, 44.000 km, prodam za 3 900 DFM 0064/ 631-066_ Hg ZASTAVO 101, letnik 1983, prodam 0 311-722 _ GOL F, starejši letnik, generalno OJ? novljen, prodam Debelak, BI«0' Prešernova 10_ BMW 316, črn metalik. z M oprem«, model 1988, prodam 0622-708 100M ____. KOMBI Ford translt. odlično orira'1' jen, letnik 1972, registriran c*i leto,prodam po ugodni ceni m 713-278_ ioo^ VOl KSVVAGFN HROŠČ 1 200. Ii*g 1974, bele barve, registriran o konca 5/1993.prodam 0 064/&01 148__51 R 4 TI , letnik 1984, 45 000 k^ prodam 0 327-260_ ZASTAVO 126 P, letnik 1980, f*jj glstrlrano, v voznem stanju. dam 323 337 ZASTAVO 101 confort, registrin"^ lepo ohranjeno, poceni prodam, 329 061____ LADO SAMARO 1 300 S, 5 V. jjj! 1990. rdeče barve, prodam Za»£ 23,0 58 391 ^> ---1 V. GOLF nemški, letnik 1977, » ( registriran do 11/1993, P^'^^ti 2 000 DFM 0 44-072 10/ ZASTAVO 750 1993, prodam rtvjiMtir.liK) ,i 0 44 211.pop0'°p YUGO 55 KORAL, letnik ^^IgiJ. lepo ohranjen, reglatrirsn do 9/' c cena 4 700 DEM, prodam St8V»-, 23, popoldan, 0 064/211 523J£> --7\<#?-- KOMBI Trafik furgon, letnik obnovljen, registnran celo leto. j*, dam 0 221-222____' IAIK) 1200. starejši letnik, I' I M- ana, dam cena 1000 r632 500 AVTOSEJEM VKRANJU na Gorenjskem tejr"u viako nedeljo vabi "Pra.tlkunV eT. PRVI TRIJE VSTOP PR°5 5^M3. aprila 1993 MALI OGLASI, OBVESTILA 31.STRAN • GORENJSKI GLAS "POD ŠIFRO" Za male oglase "POD ŠIFRO" so oglaševalci naročili objavo tako, da zanje v malooglasni službi Gorenjskega glasa zbiramo izključno pismene ponudbe interesentov. Stik z oglaševalcem "POD ŠIFRO" navežete tako, da posredujete pismeno ponudbo v zaprti kuverti na naslov GORENJSKI GLAS - MALI OGLASI 64000 Kranj, na kuverto obvezno napišite šifro, na katero se Vaša ponudba nanaša. Veliko uspe ha Vam želi Gorenjski glas in se priporočamo! ZASTAVO 101 GTL, letnik 1986, .°gistnrano do 9/1993, dobro ohran- rw .Cena 2-600 DEM- Prodam. L^spot, Frankovo naselje 42, Škofja — 3 10112 rw° 45> letnik 1986, prodam ali sgg&ž? a,° 75°- Krlžk^ 736 4rn" '6tnik 3/1990' P™6*™ ■ -«^/^3 10116 VUGO 45, letnik 1987, registriran Celn T ' lao'i registriran 5 H leto, prodam. Lojzeta Hrovata jjvanj.petek popoldan_10120 ZAPOSLITVE del° na domu. Resni inter-inti naj ^Krarij qSb —i« na uuiiiu. nusni iruer-SffVUfi P°k|icejo «325-638, sFitc?. ALI HONORARNO ZAPO-UftBV*NUD'MO ZA PRODAJO K1.5JNIC "SLOVENSKE 0oriG,E" POGOJ: PREVOZ IN ^CER UREJEN0ST 0 733-349, ^SENICANI pozor! Nudim honorar-. ali redno zaposlitev za več resnih 'komunikativnih oseb za delo na »renu (zbiranje naročil za šolska S"!«). Mesečni zaslužek nad 90.000 i'J- 'edensko izplačilo. Inf. v petek 'Ponedeljek, od 17. do 19. ure O !l!^5j>___ 8875 ^Poslimo KV KUHARJA iz okolice ^ovjjiške občine. « 712-020 »053 JjUJ s poslovnim imenikom odhajava^/ Evr°P° Vabimo vas k sodelo-r\ju pripopisu strank na znanih '^ovih 2a poslovni imenik PIRŠ na K^jfoeju Kranja in §kofje Loke ^"airno vam honorarno ali redno t0 Pisne ponudbe s kratkim 'lenjepisom pošljite v roku 4 dni u.^aslov; Slovenska knjiga - PIRŠ, <^a 38, 61000 LJUBLJANA 9408 ^Pošlim PREVAJALCA italijanščine telet asne komercialne posle -Pr«! a in pismena sporočila in 324 o v ,ui'ni p°nudDe na »064/ *^^77 9412 l§{~—1-- rienm° komunikativnega in sposob-a6|0 _TRG0VSKEGA POTNIKA za T^a terenu » 3122-132 PftkUm urejeno DFKLF za delo v » 70-142 N|Kqm 'aPoslitov nudimo ZASTOP-trJdTT. za prodajo kaset - učenje ^4fi^K°9ajezika. « 064/325-712, jJPoslimo KV STREŽNO OSEBJE. fer a nudi zaposlitev NATA- 06 rw/ 'nanjom nomSkoga je/ika ^p°^» 53 593 »si. strežbo v Bistroju Matjaž, UFK V ? ernova dobi prikupno ^^[j^ANT. » 323-079 ^CilnV^dno ah honorarno DFI O SgJ°OrO. Šifra MAJ »633 DEKiF^r~~-- Pripravni S,re>bo Slovenko, lahko c°. z znanjem enega tujega 9ostilna na Bledu a 064/ •S4I P°rn°c slajšo UPOKOJENKO za i* darilu K?ma 8,arejšima osebama 'n ^anraH Nudimo stanovanje, hrano ^l^»_0'i4/216 426 »84» ^niihT? zaposlimo ŽENSKO urejeno, predvsem pa Cenie 12 Bleda ali okolice, /a SUmSti .po»)o|danskem In dopol VfVSg J..fasua 061/374-891 ali 5 dean '*> °d 8 do 10 ure In od *aD°s|irTR'£P honorarno ali redno OGLASI TUDI BREZPLAČNO *• nam pojete kupon iz *» objaviti smo «» * "> "v 23 mirca vam bomo ^a,i oglas do 10 besed vpisan "a kuponu obiov.li brezp'« tn<> Miki« oglase nad 10 be Se, Smled nlk,« 061/627-029_Ml PUJSKE, stare 8 tednov, prodam Mlaka 3, Begunje »»»o OBVESTILO Prvomajska dvojna številka Gorenjskega glasa bo zaradi prazničnih dni v prihodnjem tednu izjemoma izšla že v četrtek, 29. aprila. Ker je torek, 27. aprila, praznični dan, bomo v četrtkovi številki časopisa objavili le male oglase, ki jih boste naročili do vključno ponedeljka, 26. aprila, do 15. ure. BIKCE za zakol ali nadaljno rejo po 280 SIT/kg prodam. «421-056 9603 KRAŠKE OVČARJE, mladiče dobrih staršev, prodam. « 401-137 9608 NESNICE, stare 19 tednov, prodam. « 422-027 9624 Prodaja 6-tedenskih PURANOV za nadaljno rejo. Suhadole 12, Komenda,« 064/421-559, po 16. uri 9629 JAGNJE za zakol ali rejo prodam. « 421-576 9631 KOKERŠPANJELE z rodovnikom, stare 6 tednov, prodam. «064/51-084, 51-816 9659 PURANE za nadaljno rejo prodam. « 241-189 9664 PRAŠIČE, stare 7 tednov, težke 80 kg, prodam. « 242-288 9680 PUJSKE - težke 25 kg, velike - cca 110 kg, prodam. Cena po dogovoru« 069/82-441 9693 JARKICE, stare 2 meseca, prodam. Ažman, Suha 5 pri Predosljah,« 43- 010 9708 KRAVO s teletom prodam. Velesovs-ka 2, Šenčur 9715 Brejo KRAVO, ki bo II. teletila, prodam. Lukanc Franc, Gozd 8, Križe 9722 JARKICE, stare 2 meseca, prodam. Cegelnica 1, Naklo, O 48-648 9741 Zelo kvalitetno leglo nemških BOX-ARJEV prodam. « 217-001 .zvečer 9749 HAITSKEGA UDAVA, več vrst PAPIG, AKVARIJE, RIBE, ŽELVE in HRČKE, prodam« 76-342 9799 Oddam mlade KUŽKE. «324-347 9800 Mlado jalovo KRAVO, odlično za zakol, menjam za brejo. «78-419 9823 KOKOŠI, stare eno leto, za zakol, prodam Voklo 56, « 49-277 9830 Prodam 10 kom zdravih ČEBEUNIH DRUŽIN AŽ mere « 47-052 983i JARKICE, stare 9 tednov, prodam. C 26. julija 48, Naklo 983» Dve KRAVI za zakoFugodno prodam. O 725-852, popoldan »868 TELICO simentalko, staro eno leto, prodam Strahinj 80, Naklo »eei Breje OVCE prodam. Štefanja gora 13, « 421-341 »885 BIKCA simentalca, starega 10 tednov, prodam « 681-447 »893 TELICO simentalko prodam. « 51- 047 9899 TELIČKE simentalce, stare 8 tednov, za zakol ali nadaljno rejo, prodam.« 061/831-741,061/826-038 9920 KRAVO in TELICO, ki bo maja telila, prodam. S 622-253 9930 Čistokrvne pritlikave PUDUE, stare 6 tednov, prodam. «218-095 9937 ZAJCE za pleme ali zakol prodam. « 241-034 9939 ZAJKLJE, ZAJČKE belgijski orjak, sive bele, prodam. «421-402 9950 1 mesec stare HRČKE prodam. Cena 200 SIT. «214-190 9964 KRAVO s teletom prodam. Breg ob Savi 13, Mavčiče 9966 TELIČKO, staro 10 mesecev, težko 130 kg za nadaljno rejo, večji CIRK-ULAR z elek. motorjem, motor TO-MOS TORY in glasbeni STOLP, prodam. Franc Pogačar.Tenetiše 5, Golnik 9981 BIKCA simentalca okrog 100 kg prodam. Voglje Krakovska 27, Šenčur 9987 KRAVO z drugim teletom prodam. Sp. Brnik 60 9991 Angora MAČKA poceni prodam. «215-931 9992 Visoko brejo TELICO in 10 dni starega TELIČKA prodam. »46-370 9993 Nemškega OVČARJA 2 leti, odličen čuvaj, prodam. Kranj,«214-948 10003 PRAŠIČKE, težke od 25 do 30 kg, prodam. Bohinc, Zg.Brnik 57 a,«421-238 10025 PUJSKE, stare 8 tednov, prodam. Žabnica 37 10033 Plemenske KRAVE po telitvi, črno-bele in lisaste pasme, v AP kontroli, prodam.Janez Pogačar, Boh. Bela 7, «720-063 10040 Pet OVC z jagnjeti prodam. Pintar Franc, Savsko nas. 4, Kranjska gora 10047 TELICO simentalko, visoko brejo, prodam. « 422-108 10065 BIKCA, starega en teden, prodam. « 43-473, zvečer 10071 TELETA simentalca prodam. O 061/ 813-495 10073 Enoletne KOKOŠI, cena 140 SIT, prodam. Golnik 15, « 46-678 looos KRAVO po izbiri prodam. O 681-415 10108 Prodajam JARKICE stare 8 tednov Trboje 103, Kranj 10113 ZAHVALA V zahvali JANEZA RAVNIHARJA se tekst pravilno glasi: Zahvala tudi dr. Križajevi, dr. Markovičevi in osebju Onkološkega inštituta, g. župniku za lep pogrebni obred, pevcem iz Stražišča ter g. KRIŽNARJU in g. Šparovcu za izrečene poslovilne besede. ZAHVALA Ob nenadomestljivi izguhi naše drage mame ALOJZIJE POTOČNIK s Hotavelj se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste jo imeli radi in jo spoštovali, p poklonili cvetje in jo tako številno pospremili na njeni zadnji poti Posebej se zahvaljujemo sosedom za nesebično pomoč v najtežjih trenutkih in zdravniku dr. (iregorčiču /a skrb in ljubeznivost v času njene bolezni. Hvala g župniku /.1 opnivl|en ohred. pevcem in govornici g DvojmOCCVT /.1 tO" jile poslovilne besede. Vsi njeni ZAHVALA Ob boleči iz.gubi dragega moža, »četa, starega očeta, brata in strica A~ ^JOŽETA ■TOV ■ KUM R A se iskreno zahvaljujemo sosedom in sorodnikom za podarjeno cvetje in izrečeno sožaljc. Zahvala tudi gospodu župniku 1/ Brega za opravljen obred 111 pevcem za zapete žalostinkc. Posebna zahvala tudi družini Sekne in Dušanu Verbiču ter pogrebniku gospodu Jeriču iz Dvorij za pomoč v težkih trenutkih Žalujoči njegovi Kranj, 16. aprila 1993 SPOROČILO O SMRTI Sporočamo žalostno vest, da nas je zapustil naš upokojeni sodelavec iz Tovarne Sava Tech - tekočega vzdrževanja JANEZ PERČIČ rojen 1936 Od njega smo se poslovili v torek, 20. aprila 1993, ob 15. uri na pokopališču v Kranju. DELOVNI KOLEKTIV SAVA KRANJ ZAHVALA Ob smrti MATEVŽA železniškega upokojenca se iskreno zahvaljujemo sosedom, sorodnikom in sodelavcem za nesebično pomoč. Vsi njegovi ZAHVALA Ob boleči izgubi naše drage mame, babice, sestre in tete IVANKE PIVK Novi svet 16 se iskreno zahvaljujemo njenim prijateljicam za nesebično pomoč v času njene bolezni. Lepa hvala kolektivu Kroj in vsem ostalim za podarjeno cvetje in sveče ter izrečeno sožalje. Hvala tudi gospodu dekanu iz Stare Loke za lepo opravljen pogrebni obred in pevcem za čustveno zapete žalostinke. Lepa hvala nosačem, in vsem, ki ste jo v tako velikem številu pospremili k zadnjemu počitku. Žalujoči: hčerka Sonja z družino iz Kanade in ostali sorodniki ZAHVALA Kadar je življenje le še trpljenje, ko se srce v brezupu ustavlja, smrt je takrat samo odrešenje, vendar srce preteiko se poslavlja. Tvoj dom ovila je črnina, ostala je tišina, ki močno boli. Ob boleči izgubi drage mame HELENE HVALICA roj. Flander se iskreno zahvaljujeva sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za pisno in ustno izražena sožalja, podarjeno lepo cvetje in sveče, za spremstvo na njeni zadnji poti. Zahvaljujeva se tudi dr. Martinčiču in dr. Tomazinu za dolgoletno zdravljenje, g. župniku za opravljen obred, pevcem Bratov Zupan za zapete žalostinke. Še enkrat vsem in vsakemu posebej iskrena hvala. Žalujoči hčerki v imenu vsega sorodstva ZAHVALA Pomlad bo na tvoj vrt prišla in čakala, da prideš ti, sedla bo na roina tla in jokala, ker te ni. Utihnil je tvoj glas, obstalo je srce, ostali so le sledovi, tvojih pridnih rok. Ob boleči izgubi mojega dragega moža, strica in bratranca JANEZA MOČNIKA Krožna ulica 18 se iskreno zahvaljujem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste ga spremili na njegovi zadnji poti, mu darovali cvetje in mi izrazili sožalje. Hvala tudi dr. Novaku in dr. Bavdku za dolgotrajno zdravljenje, gospodu župniku iz Zlatega polja za lepo opravljen pogrebni obred, ter pevcem za zapete žalostinke. Vsem še enkrat lepa hvala! Žalujoča: žena Anica v imenu vsega sorodstva Kranj, 14. aprila 1993 Tradicionalna prvomajska srečanja Na Jošt, Poljano, Šobec, Križno goro... Tradicionalna prvomajska srečanja, ki jih vsako leto ob mednarodnem delavskem prazniku prirejajo sindikati, bodo tudi letos. Zveza svobodnih sindikatov na Gorenjskem prireja tri prvomajske shode. V soboto, 1. maja, se bodo Jeseničani srečali na Poljani, Škofjeločani na Križni gori, oboji ob 11. uri, Radovljičani pa ob 14. uri na Šobcu. Svet kranjskih sindikatov pa je organizator srečanja na Joštu. Na predvečer praznika, 30. aprila, se bo praznovanje začelo s kresom in ognje-meteom ob 20. uri. 1. maja se bo ob 11. uri srečanje, ki ga bodo popestrili igralec Polde Bibič, pevec Vlado Kreslin z Beltinško bando in pevka Romana Krajnčan. 0 D. Ž. Avtobusni izlet DU Škofja Loka prireja avtobusni izlet, ki bo 12. maja 1993. Peljali se boste preko Kamnika, Gornjega Grada, Šoštanja, Zavodenj, Črne in se preko Velenja in Trojan vrnili v Skofjo Loko. Prijave zbirajo od 28. aprila dalje v pisarni društva. • L. C. Državno prvenstvo v šahu 24. aprila 1993 se bo ob 14.30 začelo državno prvenstvo slepih in slabovidnih v šahu. Prvenstvo bo potekalo v Domu zveze slepih in slabovidnih Slovenije na Okroglem pri Kranju. • L. C. Izlet v Prekmurje Društvo upokojencev Zabni-ca vabi svoje člane na izlet v Prekmurje, ki bo v ponedeljek, 10. maja 1993, z odhodom ob 6. uri z vseh avtobusnih postaj od Stražišča do Dorfarjev. Prijave sprejemajo poverjeniki društva. • L. C. Izlet in občni zbor Društvo upokojencev Zabni-ca organizira tridnevni izlet na Češko. Odhod bo v ponedeljek, 3. maja, ob 21. uri izpred Kina Center v Kranju. Ker je bilo za izlet na Češko, ki ga je organiziralo Društvo upokojencev Kranj, premalo prijav in je izlet odpadel, vabijo tudi Člane kranjskega društva, da se jim pridružijo. Cena izleta je 3.000 SIT za prevoz in 80 DEM za penzion. Prijave sprejema Društvo upokojencev Kranj, Tomšičeva 4, vsak ponedeljek, sre- do in petek od 8. do 12. ure. Rok za prijave je do 26. aprila 1993. Društvo upokojencev Žabni-ca vabi vse svoje člane iz Bi-tenj, Žabnice, Sutne, Dorfarjev, Form, Sv. Duha in Crngro-ba na programsko volilni občni zbor društva, ki bo v soboto, 24. aprila, ob 15. uri v dvorani Zadružnega doma Žabnica. Poleg programa aktivnosti za leto 1993, pregleda finančnega poslovanja v petletnem mandatnem obdobju in finančnega načrta za leta 1993 boste izvolili novo vodstvo društva ter razvili nov društveni prapor. Po končanem zboru bo družabno srečanje. • L. C. Brucovanje Klub študentov Kranj obvešča, da bo letošnje brucovanje v soboto, 24. aprila 1993, ob 20. uri na Primskovem. Karte dobite v predprodaji v trgovini Aligator music shop, Cankarjeva 7, Kranj in v Galeriji Pun-gert. Za bruce bodo na dan brucovanja karte cenejše (obvezen index). • L. C. Lovska veselica Lovska družina Gorenja vas vabi na lovsko veselico, ki bo v soboto, 24. aprila, ob 20. uri v domu Partizana v Gorenji vasi. Na veselici bodo vabljence lovsko krstili, pripravili pa so tudi kulturni program, ples ob dobri glasbi ansambla Obzorje ter druge družabne aktivnosti. Seveda niso pozabili tudi na jedačo, pijačo in dobro razpoloženje. • L. C. Končan drugi krog prijav v srednje šole Ponekod omejitve, drugje podaljšan vpis Kranj, 15. aprila se je iztekel rok, ko je bilo mogoče prenašati prijave za vpis v srednje šole. V gorenjske srednje šole se je dotlej prijavilo 2645 učencev, še vedno pa ostaja 1254 mest nezasedenih. Kot sporoča oddelek za poklicno usmerjanje Zavoda za zaposlovanje v Kranju, 10 v prijavah velika neskladja: med tem ko je v nekaterih šolah več kot tisoč nezasedenih mest, so drugje presežki. Gneča za nekatere srednje šole je tolikšna, da bodo zaprosile za omejitev vpisa. Kje bo vpis omejen, bo znano po prvomajskih praznikih, po sedanjih podatkih pa bodo za omejitev predvidoma zaprosile Srednja šola Jesenice za program gimnazija. Gimnazija Kranj, Srednja trgovska šola Kranj za program ekonomsko komercialni tehnik. Srednja gostinsko - turistična in ekonomska šola na Bledu za programe kuhar, gostinski tehnik, turistični tehnik, morda tudi ekonomski tehnik, ter Srednja lesarska šola Škofja Loka za program obdelovalec lesa. Kjer presežki niso tolikšni, bodo kandidate skušali preu-smeriti v programe, ki jih imajo znotraj šol Neskladja so na mreč tudi med različnimi programi v šolah Tako denimo v Srednji tekstilni šoli v programu šivilja - krojač še sprejemajo prijave za industrijsko šiviljo, medtem ko je oddelek za umetno obrt napolnjen in prijav za to smer ne bodo več sprejemali. V šolah, kjer je bilo do 15. aprila premalo vpisanih kandidatov, in teh je na Gorenjskem večina, pa bodo zaprosili /a podaljšan vpis # D.Ž. (KOJ LESARSKI CENTER Gregorčičeva 8, Kranj Ob nakupu kolesa v APRILU vam PODARIMO še ključavnico ter kupon za manjše popravilo starega kolesa. ♦ MERKUR PRIREDITVE ZA PRAZNIK Prvomajski koncert Žiri - V dvorani Svobode bo jutri, v soboto, ob 20. uri Prvomajski koncert, na katerem bodo nastopili: Moški pevski zbor Alpina. Moški pevski zbor Podjetij, Pihalna godba Alpina ter recita-torji. Praznični koncert Jesenice - V dvorani Kina Žele-zar bo v ponedeljek, 26. aprila, ob 19. uri koncert Pihalnega orkestra jeseniških železarjev. Godbeniki so pripravili pester glasbeni program. Proslava v Radovljici Radovljica - V dvorani knjižnice A. T. Linhart bo v ponedeljek, 26. aprila, ob 20. uri proslava ob dnevu upora. Govoril bo Jože Smole, v kulturnem programu pa bodo nastopile pevke zbora Lipa in dekliški duet Kokalj na citrah. Promenadni koncert Kamnik - Na predvečer praznika, dneva upora, bo na Titovem trgu promenadni koncert Mestne godbe Kamnik. Odprte planinske koče Kranj, 23. aprila - Iz Planinskega društva Kranj so sporočili, da bo njihov Dom Kokrškega odreda na Kolišču odprt za praznike že od jutri. 24. aprila 1993. do vključno 2. maja. Planinski dom na Gospinci (Krvavec), do katerega je možen dostop tudi z avtom, pa je stalno odprt. # S. S. Izlet v Benetke Društvo upokojencev Kranj vabi svoje člane in druge upokojence na izlet v Benetke, ki bo v torek, 18. maja 1993, z odhodom ob 6. uri izpred Kina Center Kranj. Program vsebuje vožnjo z motorno ladjo do Trga Sv. Marka, ogled katedrale, Doževe palače, mosta vzdihlja-jev in ostalih zanimivosti. Z avtobusom se boste peljali tudi do Portugara, kjer bo pri veleblagovnici daljši postanek za nakupe. Večerjali boste v restavraciji Milena v Hruševju, po-vratek v Kranj je načrtovan ob 9. uri. Prijave sprejema Dru štvo upokojencev Kranj, Tom šičeva 4, vsak ponedeljek, src do in petek, od 8. do 12. ure. • L. C. 50. obletnica ustanovitve Žirovske čete Za letošnji praznik, 27. april - dan upora proti okupatorju bo na Žirovskem vrhu spominska svečanost ob 50. obletnici ustanovitve Žirovske čete, 3. bataljona Gorenjskega odreda NOV in POS. Spominska sve ć.uiost bo v torek, 27. aprila 1993, ob II. uri pri spominskem obeležju ob cesti n,i l.i vorč (nad Marueovo domači jo). Planinsko društvo in ZB NOB Žiri bodo organizirali skupinski pohod na /irovski vrh. Zbirno mesto bo ob l> JO na križišču ob cesti JufifalCgS bataljona, pri Jožetu Pcternclju - Mausarju. Za udeležence i/ Škofje Loke in bližnje okolice pa bo organiziran posebni avtobusni prevoz, in sicer bo odhod ob 10. uri z avtobusne DO staie v Skotil I oki ( ena prevoza je 200 SIT. • L. C. Skupščina AMD Kranj Kranj, 23. aprila - V sredo, 28. aprila 1993, ob 19 uri bo v h. ilmci AMD Kranj skupščina ■\\to moto drultvs Krsni. Na srečanju bodo obravnavali po ročilo predsednika 0 lanskem delu in poročilo o finančnem poslovanju v letu I9s>: Po v o litvah novega upravnega in nadzornega odbora bodo šc iprejeli program doli In flntn Oni nafti /a 199 V leto • S. S. 50 let od tragedije v Mišačah Tiskana beseda močnejša od puške Pred kratkim je bila na Pečnikovi domačiji v Mišačah spominska svečanost, posvečena spominu na žrtve ob 50-letnici uničenja partizanske tehnike "Meta" v kleti te hiše. Slovesnosti so se udeležili številni preživeli partizanski tehniki in tiskarji, ki so se potem na Srednji Dobravi zbrali na svojem občnem zboru. Bogat program dela so sprejeli, kajti leto 1994 bo "Leto kulture v NOB"; prihodnje leto bo namreč minilo 50 let od tiskanja reprezentančne edicije Prešernove Zdravljice v TRILOF-u, eni od številnih partizanskih tiskarn po Gorenjskem, in številnih drugih tiskov, ki so dvigali moralo ljudem širom po okupirani Sloveniji in jih pozivali k uporu. "Ko se po petdesetih letih oziramo nazaj na prehojeno pot, ki nam jo mnogi očitajo, lahko ponosno zatrdimo le eno: Slovenija, v kateri živimo danes, je že med vojno živela v naših srcih. Kri, znoj in solze, ki smo jih takrat prelili, smo jih prelili le za Slovenijo, vse ostalo je prišlo kasneje. Naša domovina in domovina naših otrok se je dvignila iz boja za svobodo, ki smo ga v štirih težkih letih izbojevali mi, slovenski partizani," je v svojem govoru v Mišačah poudaril Adolf Ari-gler - Bodin, nekdanji vodja tehnike "Meta". "Ko se po petdesetih letih oziramo nazaj na prehojeno pot, ki nam jo mnogi očitajo, lahko ponosno zatrdimo le eno: Slovenija, v kateri živimo danes, je že med vojno živela v naših srcih. Kri, znoj in solze, ki smo jih takrat prelili, smo jih prelili le za Slovenijo, vse ostalo je prišlo kasneje. Naša domovina in domovina naših otrok se je dvignila iz boja za svobodo, ki smo ga v štirih težkih letih izbojevali mi, slovenski partizani," je v svojem govoru v Mišačah poudaril Adolf Ari-gler - Bodin, nekdanji vodja tehnike "Meta". Svetko Ko-hal. predsednik Skupnosti partizanskih tehnikov in tiskarjev Gorenjske: "Po zbranih podatkih je med vojno v gorenjskih partizanskih tehnikah in tiskarnah neposredno delalo 257 oseb ali pa so bili najtesnejši sodelavci. Med vojno je padlo ali bilo ustreljenih 37 tehnikov in tiskarjev, 62 pa jih je umrlo po vojni. Danes jih živi še 158. Ne smemo pozabiti, da so bili tehniki in tiskarji najučinkovitejša udarna pest osvobodilnega boja. njihovi proizvodi so prodirali v sleherno vas in hišo, v same sovražne postojanke in krepili vero v zmago pravične stvari. Tudi okupator in domači sodelavci so se tega dobro zavedali in zato neusmiljeno obračunavali z vsakim, o katerem so sumili, da je povezan z našo dejavnostjo. Miša-če so zgovoren dokaz za to." Štefan Urbane, vodja partizanske tehnike v Dolžanovi soteski: "Sprejeli smo bogat in tudi silno zahteven program dela. Izpopolnili bomo evidenco oseb in pregled gradiva, se pripravili na leto 1994, ko bo vrsta pomembnih obletnic. Pripravili bomo prenosno razstavo izdelkov partizanskih tehnik in tiskarn, posvetovanja o njih delu, ki bi naši javnosti osvetlili vso težino in pomen dela tehnik in tiskarn. Obiskali bomo domačije, ki so dajale zatočišče našim tehnikam in tiskarnam. Izdelali pa bomo tudi plaketo za vse člane skupnosti in svojce padlih; naši ljudje šc niso bili deležni nobenih pri; znanj. Prihodnje leto naj bi izšla tudi posebna publikacija, ki bi spregovorila o kulturni dejavnosti v NOB; taje bila na izredno visoki ravni- Pokazali bomo, da naš boj Bj bila le puška, temveč tudi kulturna beseda. Za zaključek vseh aktivnosti pa bo organizirano srečanje vseh tehnikov in tiskarjev ter njih svojcev. Morda bomo za to priložnost ponatisnili tudi "Zdravljico"." Olga Jav»r' partizanska tiskarka: "Sprva sem delala v tehniki TRI-LOF v Ločnici nad kmetom Ažj I manom, od tu pa smo se avgusta 1944 selili v tiskarno DONAS nad Legastjem. tudi v Ločnici, kasneje pa smo se preselili v Jelovico, v grapo visoko nad Rudnim. Vse mogoče smo m skali, se spominjam. Ponatis; nili smo Našo ženo, tiskali plakat "Ženske pod Karavankami", trosilne lističe, razne obrazce za partizanske eko-nomate. V DONASU nad Legastjem smo tiskali celo Prv° berilo za partizanske osnovne šole in tudi dve ali tri številke Gorenjskega glasa. Format )e imel enak, kot ga ima Gorenjski glas danes, le da sta bila to le po dva lista. Partizanske tiskane so bile skrite največkrat v zelo težko dostopnih terenih, pa vendar sc strinjam s predlogom, ki )e bil na občnem zboru pod*n danes, da bi jih nekako obeležili. Ce ne drugače, vsaj * kamnom ob planinski a" gozdni poti in s kamnom n8 mestu samem. Partizanske N skarne so naša zgodoviDtM in kulturna znamenitost 1 I). Dolenc Je kdo videl Franca Galjota? V soboto ob desetih dopoldne je odšel od doma v neznano so |ctm | ,,,ru (,,, Ijot i/ Sli.i/isč.i Domači m policisti so ga dotlej iskali bre/ Uipehi Kdor bi pogrešanega vulel ali o njeni kaj vedel, naj sporoči na najbližjo policijsko postajo Galjot je oblečen v rjave hlače, svetlo črtasto srajco, črno usnjeno iakno, obute ima lahke čevlje. NESREČE Požar v kuhinji Britof - V torek ponoči je zagorelo v kuhinji stanovanjske hiše v Britofu pri Kranju. Ogenj se je vnel na štedilniku in se razširil po prostoru. Pogasili so ga trije delavci iz bližnje zasebne mizarske delavnice. Škode je za približno 200.000 tolarjev. Mrtev v stanovanju Kranj V torek, 20. aprila, so v stanovanju našli mrtvega Tomaža (i i/ Kranja. < lovori se. da je umrl zaradi prevelike doze mamil, uradne razlage VITO k.i njegove smrti pa še ni. UmrlvUKC Kranj V sredo nekaj Pre^,r go uro popoldne je V ^ 4 U. Ljubljani umrl 18-letni BlM iz Doslovč. Fanta je 12 aP zjutraj našel doma nezaVO« 1 ga njegov oče. Zdravnik' ugotovili hude poškodbO-JJ, čeno lobanjo, hematon, P° \t dovane možgane. Blaž M-kome ni več zbudil Okoli* |. zakaj in kje sc je poškodo še preverjajo.