ISSN 0350-5561
za konectedna
Jutri bo sončno in vroče, v noči na soboto in v soboto pa oblačno in deževno. Hladneje bo.
56 let
številka 24
četrtek, 18. junija 2009
1,30 EVR
IIADIO
VELENJE
Embalaža je pomembna
MilenaK rstič- P laninc
Vikend je v Velenju minil v znamenju preskakovanja ovir. Na konjeniškem klubu Velenje so se zbrali jahači iz vseh koncev Slovenije, nekaj jih je prišlo tudi iz sosednjih držav. Množično udeležbo potrjuje število nastopov. V treh dneh se jih je zbralo kar 638. Med domačini se je s petkovo zmago v kategoriji L izkazal tudi Lovro Blatnik.
Gorenje postavilo največji center za ravnanje z nevarnimi odpadki

Kdo bo prvi nasprotnik?
Tudi za nogometaše Rudarja so (pre)hitro minile počitnice. V ponedeljek so se že začeli pripravljati na novo tekmovalno sezono, v kateri jih čaka tudi najmanj ena tekma tudi v novoustanovljeni evropski ligi. Kdo bo njihov nasprotnik, bodo zvedeli v ponedeljek, medtem pa bodo v nedeljo ob jezeru odigrali prvo pripravljalno mednarodno tekmo. Gostili bodo zagrebški Dinamo.
■ vos
m \
A
V	začetku tega tedna je bila v Šoštanju zaključna prireditev letošnje akcije Eko paket, ki jo je pripravila družba Tetra Pak v sodelovanju z Saubermacherjem, Slopakom in Ekošolami. Šole, na Štajerskem jih je sodelovalo 35 in dva vrtca, so skupaj zbrale 465.985 kosov odpadne embalaže tetrapak! Ampak o tem kakšno več naslednjič. Tudi o zmagovalcih. Ker so bili tudi ti.
Tokrat o nečem drugem.
Namen akcije je bil osvestiti mlade o pomenu ločenega zbiranja in oddajanja odpadne embalaže; zavedanju o tem, kako pomembno in koristno je ločeno zbiranje in odlaganje, saj tako zbiranje in odlaganje omogoča recikliranje. To predstavlja nov vir surovin za izdelavo novih izdelkov. O vsemtem so v času akcije veliko govorili. Se veliko naučili. In s tem veliko naredili za prihodnost. Ko odrastejo - če so že sedaj - jim bo ločeno zbiranje odpadkov gotovo nekaj samoumevnega. Vedeli bodo, da si ločenega zbiranja ni nekdo izmislil zato, ker je to lepo, koristno, pametno ..., ampak zato, ker je to nujno. Skrajno nujno. Večina odpadkov se da reciklirati. Naravni viri so omejeni. Slej ko prej bodo nekatere surovine postale tako redke, kot je bila včasih kje sol, in bodo izdelki iz njih predragi za množično uporabo. Nenazadnje se lahko z zavestnim in zavednim zbiranjem -tudi odpadne embalaže - zniža potreba po komunalnih deponijah - prav teh, ki se v tem času marsikje po Sloveniji zapirajo in se iščejo loka cije ali pa že gra dijo nove. O ceni tokrat ne bi, čeprav ta odrasle še najbolj osvesti.
V	Sloveniji je stopnja ločeno zbranih komunalnih odpadkov še vedno relativno nizka. Pa ne po »zaslugi« mladih, se mi zdi. Bolj po zaslugi starejših. Mogoče bi se pa tudi zanje kdo opogumil -zakaj pa ne - pa bi kakšno podobno tekmovanje pripravil tudi zanje. Spodbujeno z mladimi. S celimi družinami. Recimo tekmovanje, kateri stanovanjski blok bo zbral največ plastenk? Nagrada pa npr. kak dober piknik ...
Tudi plastenke so embalaža. Ce tekmujemo v tem, kdo bo najlepši ali najlepša, kateri vrt ali balkon bo najlepše žarel..., zakaj mogoče ne bi tekmovali tudi v zbiranju odpadne embalaže? Embalaža je šminka. Vsebina se skriva v njej. Tisto znotraj znamo porabiti, s tistim zunaj pa ima marsikdo težave ... Bi tekmovali, če bi kdo organiziral tako tekmovanje?
Odločite se za OPA!, edino premoženjsko zavarovanje z dodano osebno in pravno asistenco ter asistenco doma. Ob izbiri zavarovanja na novo vrednost si namreč zagotovite zamenjavo poškodovane ali uničene stvari z novo in dva nasveta letno pri odvetniku - na katero koli temo!
000
PREMOŽENJSKO ZAVAROVANJE Z OSEBNO IN PRAVNO ASISTENCO
NA NOVO VREDNOST
SVOJE PREMOŽENJE
ZAVAROVALNICA MARIBOR
Za večjo varnost in pretočnost
Mozirje, 16. junija - V torek popoldne sta direktor Direkcije RS za ceste mag. Gregor Ficko in
župan občine Mozirje Ivan Suho-veršnik prerezala otvoritveni trak na novo zgrajenem krožnem križišču na regionalni cesti Mozirje -Soteska.
Kot so poudarili ob tej priložnosti pridobitev zagotavlja večjo varnost v prometu in večjo pretočnost
vozil. Prejšnje štirikrako križišče je bilo nesemaforizirano, brez javne razsvetljave in pločnikov, z neustreznim ter nevarnim priključkom do bencinskega servisa ter brez ustreznih zavijalnih pasov na prednostni cesti. Hkrati s preureditvijo štirikrakega križišča v krožno so uredili še povezovalno cesto do odcepa za Lepo njivo, s pločnikom in kolesarsko stezo poskrbeli za
večjo varnost peščev in kolesarjev v prometu, posodobili pa so še komunalne vode, uredili odvodnja-vanje ter namestili novo prometno opremo.
Naložba je bila vredna več kot 436 tisoč evrov, od tega je dve tretjini potrebnega denarja zagotovilo ministrstvo za promet oziroma Direkcija RS za ceste.
■ Tp
9770350556014

hay
lokalne novice
Gostje iz Niša
Velenje, 9. junija - Vtorekjebila na obisku v Mestni občini Velenje delegacija iz občine Niš, ki sta jo vodila mestna svetnika Biljana Jova-novic in Miodrag Radovic. Obisk je bil priložnost za izmenjavo izkušenj in primerov dobre prakse na področju geoinformacijskega sistema Mestne občine Velenje in prostorskega načrtovanja. Goste, ki so v Velenje prišli na priporočilo Ministrstva za okolje in prostor RS, je pozdravil župan Mestne občine Velenje Srečko Meh, delovanje občinske uprave pa jim je predstavila direktorica Andreja Katič. Med drugim so obiskali še Komunalno podjetje Velenje, čistilno napravo za vode v Šoštanju, deponiji v Celju in v Grosupljem ter čistilno napravo v Krškem.
Razgrnili gozdnogospodarski načrt
Šoštanj - V prostorih Krajevne enote Zavoda za gozdove Slovenije v Metlečah pri Šoštanju je od torka, 16. junija, razgrnjen osnutek gozdnogospodarskega načrta gozdnogospodarske enote Bele Vode. Načrt bo razgrnjen do 29. junija, objavljen pa je tudi na spletnih straneh ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano.
Javno razpravo o osnutku načrta bodo za lastnike in zainteresirano javnost organizirali v sredo, 24. junija, ob 9. uri v prostorih omenjene enote v Metlečah pri Šoštanju.
Srečanjepr eseljenih
Gaberke - Kulturnica Gaberke bo v nedeljo, 21. junija, ob 15. uri pri kozolcu na lokaciji nekdanjega gasilskega doma pripravila srečanje preseljenih z območja rudarjenja. Na ogled bo razstava fotografij nekdanjih vasi in domačij, Premogovnik Velenje pa bo v spomin preseljenim na njihove domačije postavil obeležje.
■ mkp
Dimitrij Amon Najp rostovoljec
Brdo pri Kranju, Velenje - V četrtek je v kongresnem centru na Brdu pri Kranju potekala podelitev priznanj za prostovoljno dejavnost v Republiki Sloveniji za leto 2008. Natečaj naj prostovoljka/prostovoljec in naj prostovoljni projekt organizira Mladinski svet Slovenije, podelitev pa je potekala pod častnim pokroviteljstvom predsednika RS dr. Danila Turka. Kategorije na razpisu so se nanašale na posameznike in projekte. »V Mladinskem centru Velenje smo prijavili ali vsaj posredno sodelovali v obeh kategorijah. Prijavili smo projekt: Ni nam vseeno, ki sta ga pripravila Bošnjaško mladinsko kulturno društvo iz Velenja in Mladinski center Velenje, smo zanj prejeli priznanje. Vsekakor smo v Mladinskem centru Velenje ponosni na prostovoljno dejavnost, ki jo izvajamo, in takšna priznanja nam dajejo potrditev, da se naše delo kaže kot pomembno na nacionalni ravni,« nam je povedal direktor MC Marko Pritržnik. Za naj prostovoljca v Republiki Sloveniji v svoji starostni kategoriji je bil izbran Dimitrij Amon, kije aktivno sodeloval pri več prostovoljnih projektih v Mladinskem centru Velenje, predlagal ga je Mladinski svet Velenje.
■ bš
Šaleška pokrajinska zveza upokojencev
Velenje, 12. junija - Medobčinska zveza društev upokojencev Velenje šteje natanko 6.110 članov. Na petkovem občnem zboru je sprejela spremembo imena, preimenovali so se v Šaleško pokrajinsko zvezo upokojencev Velenje.
■ mkp
Internet do vseh!
Šoštanj - V Občini Šoštanj, kije geografsko zelo razgibana, številni prebivalci doslej niso imeli možnosti dostopa do interneta, mnogi so tudi brez osnovnega telefonskega priključka. Zato so se v svetu Občine Šoštanj odločili, da svetovni splet približajo svojim prebivalcem. Predvsem so imeli v mislih mlade, ki jim taka oblika dostopa do informacij predstavlja nepogrešljiv vir znanja pri njihovem izobraževanju. Dostop do interneta pa si seveda želijo tudi številni starejši. »Odločili smo se, da ljudem dostop do svetovnega spleta omogočimo, za kar smo v proračunu za leto 2010 namenili 160.000 evrov sredstev,« je povedal Vojko Krneža, podžupan Občine Šoštanj. Polovico potrebnih sredstev bodo pridobili od ministrstva za kmetijstvo, ki del denarja namenja obnovi podeželja. »Z večjimi podjetji v Šaleški dolini pa smo se dogovorili za donatorska sredstva, kijih bomo vključili v ta projekt in ga tako uresničili s skupnimi močmi.«
Projekt je široko zasnovan. Pokrival bo blizu 95 odstotkov celotne površine občine Šoštanj. »Vedeti namreč morate, da sivih lis v mestu in v središčih večjih krajev v občini, kot sta Topolšica, Gaberke, ni, so pa na podeželju, v Ravnah, Belih Vodah, na območju od Raven proti Velunji, delu Florjana in Lokovice. Tu ljudje doslej dostopa do interneta praktično niso imeli. Ze prihodnje leto pa bo drugače.«
■ mkp
Nakupovalni center do novembra
Investitor
Toming-Consultiung objekt pospešeno gradi
Šoštanj - Gradnja nakupovalnega centra, ki ga Šoštanjčani težko čakajo, je v teh dneh v polnem zamahu. Stal bo na območju nekdanjega bazenska kompleksa.
Lani septembra sta župan Šoštanja, Darko Menih in direktor podjetja Toming-Consultin-ga Tomaž Ročnik podpisala pogodbo o prodaji parcel na območju bazena. S tem je bil storjen prvi večji korak po spremembi prostorskih aktov, za kar so poskrbeli v Občini Šoštanj. Tako se dolgoletna želja, pa tudi potreba, Šoš-
Nag radbišču je v teh dneh kot vm ravljišču.( foto: S. Vovk)
tanjčanom in okoličanom izpolnjuje.
Čeprav je potem, posebej pa letos, zaradi znanih razmer marsikdo podvomil, da se bodo zadeve razvile po načrtih in obljubah ob podpisu pogodbe, pa večjih odstopanj ne bo. Investitor, naložba je vredna 7 milijonov evrov, novembra napoveduje otvoritev.
V kletni etaži objekta bo garažna hiša (skupaj
z zunanjim delom bo dobil Šoštanj 250 novih parkirišč), v pritličju supermarket (zdaj je že znano, da TUŠ-ev), banka (Reiffeisen), tekstilna trgovina (Mana), trgovina s čevlji in trgovina Presta. V nadstropju objekta bo kegljišče (namesto tistega v Termoelektrarni Šoštanj).
■ MilenaK rstič -P laninc
Je nasilja v družinah vedno več ali je vedno več odkritega?
Velenjski policisti v dobrih petih mesecih obravnavali 53 kaznivih dejanj z elementi nasilja v družinah - Sin grozi družini s smrtj o - Z udarci in brcami nad mater
Velenje, 9. junija - Podatek, da so policisti Policijske postaje Velenje samo v dobrih petih mesecih letos, do 11. junija, obravnavali 53 kaznivih dejanj z elementi nasilja v družinah, je skrb zbujajoč, čeprav ne enoznačen. Ni namreč rečeno, da je nasilja več, lahko da je le več odkritega in da ga žrtve niso več pripravljene ne trpeti in ne skrivati.
Januarja so velenjski policisti obravnavali 8 storilcev kaznivih dejanj nasilja v družini, februarja 13, marca 10, aprila 3, maja 14, v prvih enajstih dneh junija pa 6. Kako ukrepa policija? Zoper osumljence poda kazensko ovadbo,
obenem pa v večini primerov izreče ukrep prepovedi približevanja določeni osebi ali določenemu kraju in svoje odredbe poda v presojo preiskovalnemu sodniku, ki lahko zoper osumljene odredi pripor ali pa jih izpusti.
Žalostni primer nasilja v družini je bil 9. junija letos, ko se je 27-letni sin fizično lotil matere. Najprej jo je lovil okoli stanovanjske hiše, jo dohitel in se je lotil z brcami in udarci. Pri tem je njej, pa tudi celi družini, grozil s smrtjo. Matije zaradi telesnih poškodb iskala zdravniško pomoč.
Ker so se domači čutili ogrožene, so o početju 27-letnika seznanili policiste. Tudi v njihovi
pri sot nos ti je bila dru ži na delež na groženj s smrtjo, zaradi česar so zanj odredili pridržanje. A je v pridržanju (do 48 ur) še vedno grozil, da bo dru ži no, ko pri de domov, pobil.
V hišni preiskavi, ki so jo policisti opravili pri osumljencu, so v cvetličnih lončkih našli več sadik marihuane. Ker je obstajala upravičena bojazen, da bo dejanje, s katerim je grozil, tudi uresničil, so ga policisti s kazensko ovadbo prevedli k preiskovalnemu sodniku Okrožnega sodišča Celje. Ta je zanj odredil sodno pridržanje, tožilka pa predlagala pripor.
V
Cas, ko je Slovenija spet»velika«
Velikost ne v kilometrih, ampak v urah - Hitrost ubija, zastoji tudi - Policija dobila radarsko konkurenco - Velenjska občina je voznikom prijazna, celjska ne - Evropa bi cenejše vinjete, mi tudi
Vozniki, ki te dni križarijo po naši deželici, spoznavajo, da je ta čas na svoj način postala res velika država. Ni se povečala po kilometrih, le vozniki potrebujejo veliko več časa, da jo prečkajo ali da pridejo iz kraja v kraj. Pri popravilih se kriza (še) ne pozna. Ta čas je na avtocestnem križu in še drugih cestah množica delovišč, še večje zapor in preusmeritev prometa. In vozniki se premikajo po polžje ali stojijo. Eno od številnih gesel, ki naj bi spametovala voznike, da bi vozili previdneje, pravi, da hitrost ubija, ampak mnogi vozniki zatrjujejo, da jih še bolj 'ubijajo' taki zastoji.
Trenutno se prehitrim voznikom na sploh slabo piše. Policisti so pri uporabi radarjev za preverjanje hitrosti voznikov po mestih dobili konkurenco. Dobili so jih, radarje namreč, tudi občinski stražniki. Nekateri se teh še bolj bojijo, saj naj bi 'udarjali' tam, kjer se voznikom doslej ni bilo bati policistov. Še posebno, ker domala povsod tarnajo, da je policistov premalo, tisti, ki so za bolj trdo roko, celo zahtevajo, da niso toliko po pisarnah, ampak naj gredo na cesto. Ali v parke in stanovanjska naselja. Velenjske občina je bila pri začetku uporabe radarjev 'voznikom prijazna'. Javno je obvestila, kje bodo na voznike prežale te naprave. In tudi, kaj jih čaka, če bodo vozili prehitro. Celjska manj. Sporočili so le, da bodo merili prekoračitve dovoljene hitrosti 'na občutljivih odsekih cest', kjer zaradi prehitre vožnje pogosto prihaja do prometnih nesreč. Seveda smo vsi za to, da je na cestah čim manj prometnih nesreč, a da bi vedno vozili povsem
po predpisih ... Lepo vas prosim!
Tako se nekaterim zdi Slovenija vse večja, a le zaradi delovišč na cestah in radarjev, ki 'omejujejo' hitrost. Nikakor pa ni večja zaradi svoje pomembnosti niti zaradi svojega kljubovanja pri nadaljnjem pridruževanju Hrvaške Evropski uniji ne. Zaradi tega se nekateri res močno sučejo okoli nas, a ne toliko zaradi veselja, zdaj že bolj zaradi nejevolje, ker mešamo evropske štrene širjenja evropske družine. Eni so si pač vtepli v glavo, da se jim mora pridružiti še Hrvaška in naše nasprotovanje vidijo ne le kot kaprico, ampak kar kot izsiljevanje. Kaj pa je s to mejo tako narobe, da bi zaradi tega stala vsa pogajanja?! In pot na odprto morje?! Ko bo Hrvaška v uniji, bo tako vse 'naše'! Slovenijo pa motijo neki zemljevidi, ki naj bi prejudicirali mejo. Mnogi nas spet ne razumejo. To je res krivično!
In potem nas Evropa še ne razume, ko postavimo ceno 15 evrov za tedensko vinjeto. Ker da s tem preprečujemo obubožanim Evropejcem, da ne morejo z avtomobili preko našega ozemlja na 'obljubljeno' hrvaško obalo. Si lahko mislite tiste, ki so že prepotovali dolgo pot, potrošili veliko evrov za cestnine v drugih državah, potem pa tik pred ciljem trčili na nepremagljivo prepreko v višini 15 evrov. Tako sebični so ti, ki bivajo na južni strani Alp. Sram jih bodi! Ce je že njim, bogatim Slovencem, lahko plačati tako ceno, nam Evropejcem ni. In tako nas gledajo po strani z vseh strani. Nihče nas nima rad. No, vsaj v tem smo si enaki. Saj se niti mi ne maramo.
Sicer pa je pri nas skoraj vse po starem. Vsaj opozicija trdi, da se stvari nikamor ne premaknejo, koalicija pa zagotavlja, da je postorila vse za nov zagon. Banke bodo naenkrat začele deliti dovolj kreditov, država ne bo jamčila le za kredite pravnim subjektom, ampak tudi fizičnim osebam. Tako da si bomo lahko spet kaj privoščili. In bomo lahko še naprej tudi nevoščljivi!
■k
rT/T^Am NAŠ ČAS izdaja: časopisna-založniška in MM^klLLj RTV družba, d. o. o., Velenje. Izhaja ob četrtkih. Cena posameznega izvoda je 1,30 € (8,5% odstopni DDV, 0,1 €, cena izvoda brez DDV 1,20 €). Pri plačilu letne naročnine 20 %, polletne 15 %, četrtletne 11 % in mesečne 7 % popust.
Uredništvo: Boris Zakošek (direktor), Stane Vovk (odgovorni urednik), Milena Krstič-Planinc (pomočnica urednika), Tatjana Podgoršek, Bojana Špegel (novinarji), Mira Zakošek (urednica radija), Janja Košuta-Špegel (tehnična urednica), Tomaž Geršak (oblikovalec). Propaganda: Nina Jug (vodja propagande), Sašo Konečnik, Jure Beričnik, Bernarda Matko (propagandisti);
Sedež uredništva in uprave: 3320 Velenje, Kidričeva 2 a, p. p. 202, telefon (03) 898 17 50, telefax (03) 897 46 43.
TRR- Nova LB, Velenje: 02426-0020133854
E-mail: press@nascas.sl
Oblikovanje in graf. priprava: Naš čas, d. o. o.
Tisk: Tiskarna SET, d. d., Naklada: 5.400 izvodov Nenaročenih fotografij in rokopisov ne vračamo!
Po zakonu o DDV je "Naš čas" uvrščen med proizvode informativnega značaja, za katere se plačuje davek po 8,5% znižani stopnji. Letno izide 52 številk.

GOSPODARSTVO
Gorenje postavilo največji center za ravnanje z nevarnimi odpadki
Na Vrhniki so odprli najsodobnejši center za ravnanje z nevarnimi odpadki - Naložba vredna 6 milijonov 800 tisoč evrov
MiraZ akošek
Vrhnika, 16. junij - Podjetje Kemis, katerega 100-od-stotni lastnik je Gorenje, je vodilno v Sloveniji na področju gospodarjenja z nevarnimi odpadki. V torek so sklenili večletno, kar šest milijonov 800 tisoč evrov vredno naložbo v nov tehnološko najsodobnejši center za ravnanje z nevarnimi odpadki. Na eni lokaciji so združili vse proizvodne procese in logistiko, predvsem pa so dvignili raven varnosti pri delu in varovanja okolja. Slavnostni trak najpomembnejše tovrstne okolje-varstvene investicije v letošnjem letu sta prerezala minister za okolje RS Karel Erjavec in predsednik uprave Gorenja Franjo Bobinac.
Sodoben center se razprostira na 4.000 m2. V njem bodo prevzemali, sortirali, preembalirali, skladiščili in z različnimi postopki predelali odpadke do oblike, primerne za prevzem za končno uporabo oziroma odstra-
Emil Nanut, direktor Kemis, dr. Marjan Rihar, župan, Karl Erjavec, minister za okolje, Franjo
Bobinac, predsednik uprave Gorenja. (Foto: Primož Lavre)
nitev. Center je bil zgrajen v skladu z okoljsko zakonodajo in zahtevami ter najboljšo razpoložljivo tehniko, zato odpira možnosti za nadaljnji razvoj dejavnosti Kemisa pri predelavi in izrabi nevarnih odpadkov iz indu strije in gospo dinj stev.
Emil Nanut, direktor Kemisa, je ob otvoritvi poudaril: »S svojim delovanjem se trudimo na vsakem koraku zmanj-
ševati obremenjevanje okolja in porabo naravnih virov ter zniževati stroške ravnanja z odpadki svojim kupcem. Z združitvijo aktivnosti na enem mestu smo se izognili tudi obremenitvam za okolje, ki izhajajo iz pretovarjanj, internega transporta itd. Zaposlenim pa smo v novem centru želeli zagotoviti dolgoročno vsestransko varna delovna mesta, na katerih se bodo dobro počutili.«	■
Vodilni ponudnik na področju ekologije
Kemis je od leta 2004 v 100-odstotni lasti Gorenja. V strateških načrtih skupine Gorenje je poslovna dejavnost ekologije opredeljena kot ena ključnih dejavnosti, ki izhaja iz več kot petdesetletnih izkušenj Gorenja in zaznanih razvojnih potencialov. Vizija področja ekologije v skupini Gorenje je postati vodilni ponudnik celovitih storitev s področja varovanja okolja in gospodarjenja z odpadki na področju JV Evrope.
Visok ugled Gorenja
Nadstandardna prizadevanja na področju okoljevarstva dokazujejo tudi drugi standardi, kot so ISO 14000, ki so ga imeli med prvimi v Evropi, med proizvajalci bele tehnike pa sploh. Med zadnje velike dosežke Gorenja sodi vpis v register EMAS za vso proizvodnjo bele tehnike v Sloveniji, kar jih spet postavlja v evropski vrh. Za to so prejeli tudi čestitke okoljevarstvenih organizacij, med drugim tudi Greenpeacea.
Poskrbeli za več kot 200 tisoč ton odpad kov
Podjetje Kemis je v več kot dvajsetih letih delovanja poskrbelo za več kot 200.000 ton različnih, večinoma nevarnih odpadkov, zaupanje v svoje storitve pa so pridobili pri več kot 800 slovenskih podjetjih.
Elkrojeve invalidke že štiri mesece brez plače
Javni poziv 37 zaposl enih invalidskega podj etj a vladi za prekinitev agonij e - Ne bo kaj deliti, ker j e podj etj e brez premoženja -Večina županov Zgornje Savinjske doline se ne odziva na stiske Elkroj evih delavcev
Tatjana Podgoršek
Po tem, ko je od 1. aprila letos delniška družba Elkroj v stečaju, 197 zaposlenih pa na zavodu za zaposlovanje, kjer prejemajo nadomestilo, seje v nezavidljivem položaju znašlo 37 zaposlenih hčerinskega invalidskega podjetja. Nekatere delavke čakajo doma brez kakršnega koli papirja, nekatere hodijo na delo, vendar zanj ne dobijo plačila niti potnih stroškov. Ze štiri mesece so brez plač.
Kot smo že poročali, so pripravile prejšnji torek novinarsko konferenco, na kateri so ob pomoči dveh sindikalistov javnost opozorile na svojo stisko, vlado pa pozvale, da čim prej konča agonijo z izdajo soglasja za uvedbo stečajnega postopka invalidskega podjetja. Šele takrat se bodo namreč lahko prijavile na zavod za zaposlovanje in tudi one prejele nadomestilo. Po zagotovilih Jožeta Tuerkla, predsednika sindikata tekstilcev, morajo hoditi na delo, kajti če ne bi ali
če bi same dale odpoved, bi ob uvedbi stečaja izgubile pravico do nadomestila iz jamstvenega sklada. Anton Rozman, generalni sekretar sindikata tekstilne in usnjar-skopredelovalne industrije pa je z gotovostjo zatrdil, da delavke vsaj že mesec dni delajo zastonj, kajti jamstveni sklad izplačuje nadomestilo le za tri mesece. Prav tako je povedal, naj delavke ne pričakujejo preveč od stečaja, kajti invalidsko podjetje nima svojega premoženja in nepremičnin, zato bo težko oblikovati stečajno maso. Po njegovem izračunu jim podjetje dolguje približno 250 tisoč evrov.
Naple čih zaposlenih
Večina zaposlenih je v Elkroju pustila svoja najlepša leta. V povprečju imajo 30 let delovne dobe. Njihova leta in razmere tudi v drugih podjetjih ne dajejo upanja, da bi lahko našle zaposlitev kje drugje. Helena Bibič, mati samohranilka, je zaposlena v Elkroju 29 let, od tega 7 let v invalidskem podjetju, tako kot še marsikatera druga njena sodelavka ni mogla skriti solz: »Grozno, kaj naj rečem. Vsak dan sem tukaj, pla če ne dobim. Naj hu-
je pa je, da ničesar ne izvemo. Eden bolj laže kot drugi. Naj vzamejo tistim, ki so »zafurali« podjetje, premoženje, ga prodajo in denar razdelijo med nas delavce.»
»Bolne smo, sedaj smo še bolj zbolele. Nihče se nas ne zavzame za nas. Hodijo mimo nas, obljubljajo, plač pa ne dobimo. Ta je bila že doslej minimalna, a če bi človek vedel, da bo prihodnji mesec denar, bi še potrpel in počakal. Vsi prihranki so šli. Komaj čakam, da bom na zavo du, da bom v miru
doma,« je povedala Vera Lomšek, ki je Elkrojeva delavke že 36 let in mimogrede omenila sodelavko iz Gor nje ga Gra da, ki ne hodi na »šiht«, ker nima denarja za avtobus.
Kot smo še slišali, se Elkrojeve invalidke nimajo obrniti na koga. Njihov direktor Franjo Remic je že dalj časa v bolniški, stečajni upravitelj Elkroj a, delniške družbe Ste-vo Radovanovič, pa zanje ni dosegljiv. Ker ni informacij, so v sindikatu prepričani, da denar, ki naj bi ga dobili zaposleni v invalidskem podjetju, porabijo za poravnavo drugih obveznosti. Tudi delovna
Helena Bibič
inšpektorica, ki ob prvem obisku ni mogla vstopiti v podjetje (tega naj ne bi dovolil stečajni upravitelj), naj bi ob naslednjem obisku ugotovila nekatere nepravilnosti. Stiska delavk je zelo velika, zato so se obrni le na župa ne občin Zgor nje Savinjske doline, vendar se večina med njimi ni odzvala.
»V sindikatu še vedno upamo, da bi lahko v Elkroju nadaljevali zdravi del proizvodnje ter tako ohranili blagovno znamko. »Vsekakor pa si v tem trenutku želimo, da vlada čim prej da soglasje za uvedbo stečaja in s tem preseka agonijo,« je še dejal Jože Tuerkel.
»Navedbe soč ista laž!«
Stečajni upravitelj Stevo Radova-novič, na katerega smo po novi-
narski konferenci naslovili kar nekaj vprašanj, je v pogovoru zanikal obtožbe in izrečene kritike.
Povedal je, da ima vsaka zgodba dva obraza, tudi ta. »Navedbe so čista laž. Sem dosegljiv, tudi obveščam jih, kar se dogaja. Je pa za odgovore na marsikatero vprašanje še prezgodsj. V podjetju sem vsak drugi dan in vrata moje pisarne so odprta za vse delavce in tudi druge. Za pogovor se je pa potreb no najaviti, ker je za kakovostne informacije potrebno tudi pripraviti kaj gradiva. Trdim, da delam za delavce več, kot bi po zako nu moral, da
VeraL omšek
jim bolj pomagam kot sindikat.«
Kot je zatrdil, naj bi bila zgodba o obisku delovne inšpektorice, ki naj bi ji kot uradni osebi prepovedal vstop v podjetje, precej drugačna, kot sojo predstavljali. Sindikat
naj bi z nekaterimi informacijami zavajal delavce in tako kot zaposleni dobival napačne nasvete. Odločno je zavrnil trditev, da ni pokazal zanimanja za uvedbo stečajnega postopka za invalidsko podjetje. »Njegovemu direktorju Franju Remicu sem to predlagal že v drugi polovici aprila, a z njim ta takrat ni sogla šal. Prav tako ne sindikat. Po skoraj mesecu dni pregovarjanja je sklep vendarle pod-pi sal in 23. maja je bil na sodiš če podan predlog za uvedbo stečaja. Tri dni po podanem soglasju vlade za uvedbo stečaja bodo stekli tudi
StevoR adovanovič:» Res je moral Elkroj vs tečajz aradi odpovedin aročil,d rugih faktorjev,v endar ga je uničevalo tudin otranje izčrpavanje lastnikov. Delavci zap oložajk rivijo tudip rejšnjod irektorico.«
ustrezni postopki.« Zagotovil je, da bo zaposlenim invalidskega podjetja, ki dokončujejo posle, za katere je imel Elkroj sklenjene pogodbe, opravljeno delo plačal. Zatrdil je še, da ima z bivšimi zaposlenimi in delavci invalidskega podjetja dobre odnose, je pa zanimivo, da se predstavniki sindikata in tudi večinski lastnik Elkroj a v stečaju (družina Rednak iz Šoštanja) še niso oglasili pri njem.
Po njegovih besedah ima za potrebe stečajnega postopka zaposlenih še 21 ljudi. Zaprl je vse Elkro-jeve trgovine, ki so bile v najetih prostorih ali so poslovale nerentabilno. »Vsi pravijo, daje potrebno ohraniti zdravo jedro, delovna mesta in blagovno znamko Elkroj. Nihče pa ne pove, kako. Iščem možnosti za to, vendar potencialnih interesentov ni. Iluzorno je pričakovati, da bi vsi zaposleni lahko nadaljevali delo. Po naravi sem optimist in tako razmišljam glede nadaljevanja dela v Elkroju. Ne da bi se hvalil, a po vseh stečajih, ki sem jih vodil, je za mano nekaj osta lo,« je še dejal Radova novič, ki so se ga ob prihodu v Elkroj »razveselili« urejena proizvodnja, pridne delavke in kakovostno blago, česar v podobnih drugih podjetjih v stečaju ni.
Do konca prejšnjega tedna je prejel 195 prijavljenih terjatev upnikov v vrednosti dobrih 3,3 milijona evrov, od tega je več kot 1,2 milijona evrov terjatev bivših zaposlenih delniške družbe Elkroj. Stečajni upravitelj je še zatrdil, da bo priznal vse njihove zakonsko upravičene terjatve.	■
Vabljeni (
na dan športa, iger in zabave na 7Hw trg oVeteniu
v soboto, 20.6.2009 od 10. do 13.
ulična koiarka. namimi lena, iak, usbarjabu idaonia. tatmi mipMiba ¡gnila... iiuienie «t flasU, krniti mpiiaii
1093 kraniskih!
V primeru deževnega vr<
Od 11. ure naprej, prireditev odpadel
Nagradno vprašanje:
Zakaj bomo podelili točno 1093 koncev kranjskih klobas?
^a pravilni «dgovor bomo na prireditvi podelili posebno nagradol
Odgovor lahko pošljete tudi na elektronski naslov: info@sd-velenje.si
Po nekaterih informacijah naj bi vlada dala predhodno soglasje za uvedbo stečajnega postopka za invalidsko podjetje konec prejšnjega tedna, saj je bil predlog že med pripravljenim gradivom za eno od njenih sej. Najpozneje naj bi ga dala do 20. junija.
K sreči se je izšlo po načrtih
Delničarj i skupščine Term Topolšica sprej eli predlog uprave o delitvi dobička - Tudi naslednji dve leti vprašljiva možnost delitve večj ih dividend - Apartmajsko naselje spomladi, wellness center poleti leta 2010
TatjanaP odgoršek
Na skupščini minuli torek so delničarji Naravnega zdravilišča Topolšica sprejeli predlog direktorice zdravilišča Lidije Fijavž Špeh o delitvi dobička. »To je bila na nek način prelomna skupščina za zdravilišče in na srečo se je izšlo po naših načrtih,« je bila dan po dogodku zadovoljna Fijavže-va in nadaljevala: »Sedaj lahko precej bolj pogumno razmišljamo o nadaljnjem razvoj kot pred skupščino.« Na nekatera naša vprašanje je v zvezi s tem in obema naložbama Fijavževa takole odgovorila:
Znano je, da sta se zadnje leto z večinskim lastnikom razhajala glede delitve ustvarjenega dobička. Vi ste vztrajali, da ga je potrebno nameniti za nadaljnji razvoj, večinski lastnik pa je hotel doseči delitev dobička s tožbo. Delitev dobička bi ogrozilo nadaljnje izvajanje že začetih velikih naložb. Na skupščini so delničarji podprli vaš predlog. »Res je tako in zato je bila skupščina, na kateri so se delničarji odločali o delitvi bilančnega dobička za poslovni leti 2007 in 2008, prelomna. Soglasno so potrdili predlog, da se ves nameni za financiranje velikih razvojnih naložb, kot sta izgradnja apartmajskega naselja in wellness centra. Bilančni dobiček za leto 2007, ki vključuje tudi preneseni dobiček iz prejšnjega leta, znaša skoraj 658 tisoč evrov, lanski pa blizu 123 tisoč evrov. Tudi večinski delničar je sedaj soglašal, da je potrebno v termah nadaljevati razvoj in da lahko zdravilišče samo s ponudbo, ki bo sledila zahtevam in potrebam gostov, povečuje vrednost premoženja vsakega posameznega delničarja.« Lahko večinski lastnik morebiti še spremeni svojo odločitev?
»Ne. Sklep je sprejet soglasno, najavljene ni bilo izpodbojne tožbe.« Dejali ste, da lahko sedaj veliko bolj pogumno zrete v nadaljnji razvoj zdravilišča. »Dejstvo je, da imamo sedaj pri omenjenih naložbah zagotovljen lastni delež. Na osnovi tega sta
Lidija Fijavž Špeh
nam poslovni banki odobrili dolgoročni kredit v višini dveh letnih prihodkov, ki ga podjetje dosega danes. To je velika obveznost do poslovnih bank, zato je vprašljiva možnost delitve dividend v prihodnje.«
Se vam je, kot rečemo, odvalil kamen do srca?
»Moram priznati, daje potrjen sklep na skupščini glede delitve dobička pomenil za vse zaposlene veliko olajšanje, kajti bojazen, da bi naložbi iz
kakršnihkoli osebnih razlogov posameznih delničarjev ne bili realizirani, je bila močno prisotna.«
Kako daleč sta naložbi?
»Dela sedaj potekajo bolj pospešeno. Prišlo je tudi do zamenjave izvajalca. Gradbena dela je prevzel Vegrad Velenje. Na Ocepku naj bi do konca tega leta že stalo 29 apartmajskih objektov s 100 posteljami. Dela v wellness centru, ki se bo razprostiral na 4000 kvadratnih metrih površin in bo nudil vse za dobro počutje in prijetno sprostitev, pa naj bi bila končana do pomladi prihodnje leto.«
Gre za zelo veliki naložbi?
»Njuna skupna vrednost je 13 milijonov evrov.«
Boste vlaganja s tem končali?
»Turistična dejavnost ni nikoli končana zgodba. Obnove so potrebni 25 let star hotel Vesna, objekt Mladika, vodni izvir Vrelec, zagotoviti je potrebno dodatne vodne atrakcije, manjkajo urejene parkirne površine.«
Ali večinski lastnik še prodaja svoj delež?
»Vem samo to, kar je znanega uradno. Je pa dejstvo, da je za zaposlene in tudi ostale delničarje zelo pomembno, kdo je večinski lastnik, kakšen je njegov pogled na poslovanje in nadaljnji razvoj.«
Vi vseskozi poudarjate, da si želite koga iz doline. Je v zadnjem času pokazal kdo iz doline zanima nje za nakup?
»Kolikor mi je znano, je. Ni pa najbrž prišlo še do kakšnih konkretnejših dogovorov zaradi težke uskladitve cene nakupa. V teh pogovorih ne sodelujem. Ostane mi le pobožna želja za dogovor, ki bo zadovoljil nas, sedanjega in bodočega večinskega lastnika.«
Posodabljajo opremo za pripravo odkopov
Eden od osrednjih proj ektov v Premogovniku Velenje j e modernizacij a pripravskih delovišč, ki j e ključnega pomena za nadaljnji razvoj podj etj a
Velenje, 11. junija - Medtem ko imajo v Premogovniku Velenje na odkopih sodobno opremo, so pripravska deloviš-ča v tem pogledu nekoliko zaostajala.
Letos so na tem področju naredili korak naprej. V Pripravah že imajo sedem novih napredovalnih strojev GPK -PV, pripravljena sta dva nova podajalnika lokov, v juniju pa je bil zmontiran novi premični verižni transporter nemškega podjetja Hazemag, ki bo skrbel za vitalno funkcijo v tehnološkem procesu izdelave jamskih prostorov.
Novi premični verižni transporter je dolg 27 metrov in težak 30 ton. Njegova zmogljivost je 300 ton premoga na uro. Stroj ima sodobno krmiljenje in omogočen prenos podatkov na površino. Je edinstven na svetu in narejen v skladu z zahtevami velenjskega premogovnika, zato so predvsem pri zasnovi elektro opreme s programom za krmiljenje sodelovali projektanti in tehnologi iz Premogovnika Velenje. Z vgrajenim drobilcem premoga in transporterjem z gumijastim trakom bo omogočal bolj stabilen in kontinuiran odvoz premoga s pripravskih delovišč ter tudi celovito avtomatizacijo odvažanja premoga s pripravskih delovišč do glavnega odvoza, torej brez zaposlenih.
Kot je dejal direktor Premogovnika Velenje dr. Milan Medved, se bodo v podjetju letos in v prihodnjem letu trudili usmerjati investicijski ciklus v opremo za pripravska delo-višča. Izdelava jamskih prog bo namreč v prihodnjih petih letih ena težjih nalog zaradi števila jamskih prog, ki jih bo treba narediti v posameznem letu.
Vrsta prireditev ob prazniku
Gor nji Grad - Tudi letos bodo v občini Gornji Grad zaznamovali občinski praznik s spletom prireditev.
Začeli jih bodo jutri (v petek) z osrednjim dogodkom - slavnostno sejo tamkajšnjega občinskega sveta, na kateri bodo nekaterim najprizadevnejšim občanom podelili občinska priznanja in nagrade. Posmrtno bodo podelili naziv častnega občana Ediju Mavriču
Savinjčanu, zlati grb občine bosta prejela Martin Peterec in Franc Poznič, dobitnika grba občine bosta Marija Rihter in Andrej Pahov-nik, priznanje občine pa bo prejel mladinski odsek gornjegrajskega planinskega društva.
Do nedelje, 28. junija, se bo zvrstilo še kar nekaj prireditev, predvsem športnih in kulturnih, pa šaljivih in tudi raznih drugih tekmovanj.
■ tp
Izobči neŠ martno ob Paki
Vrtec na poti samostojnosti
V lokalni skupnosti znova ne manjka dvomov o odcepitvi vrtca iz zavoda Vrtec Šoštanj in priključitev k Osnovni šoli bratov Leto-nja Šmartno ob Paki. Zanimalo nas je, ali se zadeva res odmika.
Na občinski upravi smo izvedeli, da so aktivnosti v polnem zamahu. Te dni je pooblaščeni notar vložil vso potrebno dokumentacijo za registracijski postopek. Prav tako potekajo potrebne aktivnosti med osnovno šolo in vrtcem ter občino. Oblikovali so že oddelke in določili zanje vzgojiteljice. Šmarški župan Alojz Podgoršek nam je zagotovil, da se lokalna skupnost ne bo vmešavala v kadrovsko sestavo vrtca Maja in ne v programe. Odprta pa so nekatera vprašanja glede tehničnih zadev in tehničnega osebja. Pričakujejo, da bodo tudi ta kmalu uspešno dogovorili.
Nezadovoljni občani...
Vsako nekoliko obilnejše deževje povzroča precejšnje težave stanovalcem in sosedom v novo zgrajenih individualnih naseljih v Gavcah ter v Rečici ob Paki. Zaradi številnih pritožb občanov (ti menijo, da prihaja do težav zaradi neskladnosti gradbenih dovoljenj z izvajanjem investicij) je lokalna skupnost prijavila obe zadevi ustreznim inšpekcijskim službam.
Ta je opravila potreben ogled terena sredi marca, iz njenega odgovora pa je razvidno,
da investitorji niso kršili predpisov o Zakonu o gradnji objektov, zato ni podlage za nadaljnje ukrepanje.
S takim odgovorom niso zadovoljni ne občani in ne občin ska uprava, saj menijo, da gre spet za sprenevedanje ter prelaganje odgovornosti državnih služb na pleča lokalne skupnosti in občanov, zato bodo skoraj zanesljivo poiskali še druge poti.
Škoda po majskem neurju
Škodo, ki jo je povzročilo neurje v torek, 19. maja, predvsem v delu vaške skupnosti Šmartno ob Paki, so na občinski upravi v večini že evidentirali. Upali so, da bodo številke presegle z zakonom določene višine, ki omogočajo prijavo za pridobitev državnih sredstev, vendar ni tako. Glede na obseg škode tudi ni bilo potrebno iti na teren posebni komisiji. Tako ostane sanacija, predvsem cestišč in nekaterih objektov (avtobusna postaja, poškodba kulturnega doma), na plečih občine. Računajo, da bo za to potrebnih približno 15 tisoč evrov.
Ob dnevu državnosti
V občini bodo dan državnosti zaznamovali dan pred praznikom, v sredo, 24. junija. Prireditev bodo pripravili učenci šmarške osnovne šole, v dvorani tamkajšnjega kulturnega doma. Začeli jo bodo ob 18. uri.
■ tp
Pod Pustim gradom
Sana ci ja pla zu v Topolšici
V Topolšici so v začetku prejšnjega tedna začela izvajati sanacijo plazu na javni poti pri domačiji Vržišnik. Dela, ki bodo končana predvidoma v 14 dneh,
Oporni zid v Lomu
V Lomu pod lokalno cesto gradijo kamnite zložbe. Dela bodo končana predvidoma v začetku julija, izvajalec pa je Andrejc, d. o. o. Cesta bo med gradnjo opornega zidu delno zaprta.
Skorno, Krajacarji in Rosno mladi - so se pomerili v zabavnih igrah. Slavili so Krajcarji pred Florjanom in Zavodnja-mi. Nagrade je podelil župan in poslanec državnega zbora Darko Menih.
Šoštanj rola
izvaja Stanko Hriberšek, s. p. Armiran betonski oporni zid bo izboljšal varnost in omogočil normalno prometno stanje. Cesta bo med izvajanjem del delno zaprta, zato naprošajo vse njene uporabnike za strpnost.
Zače tek grad nje »Reksa«
Pogodba za projekt izgradnje »Rekreacijskega in kulturnega središča Ravne« je bila podpisana v začetku maja letos.
Srečanje društev
Na igrišču pri domu krajanov Skorno - Florjan so v soboto potekale zabavne športne igre, ki so jih organizirali člani Športno-kulturnega društva Mačji kamen, zbrane pa je pozdravil predsednik sveta KS Skorno - Florjan Valter Pirtovšek. Pet ekip - Florjan, Zavodnje,
V soboto so šoštanjske ulice preplavili rolkaiji. Krajevna skupnost Šoštanj je v sodelovanju z Mladinskim kulturnim centrom, mladinskim odsekom Planinskega društva Šoštanj ter društvom tabornikov Pusti grad pripravila prireditev z naslovom Šoštanj rola. Sončno vreme je k uspehu prireditve prispevalo svoje, tekmovalci pa so poskrbeli, da so lahko uživali tudi gledalci.
Izvajalca Esotech, d. d., Velenje in Mins No. 1, Velenje sta začela pripravljalna delia in izkop. Dela tečejo po dogovorjenem terminskem načrtu.
AKTUALNO
Podobnosti združujejo
V petek v Galerij i Velenje slavnostni podpis listine o sodelovanju in prij ateljstvu z makedonsko občino Gazi baba - V vsaki republiki nekdanje SFRJ mesto, s katerim bo Velenje tesnej e sodel ovalo
Velenje, 12. junij - V petek zvečer so predstavniki MO Velenje ter makedonske občine Gazi baba, ene večjih občin v Skopju, podpisali listino o sodelovanju in prijateljstvu. Na dogodku sta sodelovali delegaciji obeh mest na čelu z županoma Srečkom Mehom in Trifu-
nom Kostovskim, predstavniki podjetja ERA, udeležil pa se gaje tudi veleposlanik Republike Makedonije v RS, nj. eksc. Samoil Josif Filipovski.
Listino sta podpisala župana obeh mest, s tem pa potrdila prijateljske odnose med občinama, z
željo po krepitvi prijateljstva in sodelovanja ter razvoju gospodarskih in nego spo darskih odno sov med občinama. Občini bosta razvijali in spodbujali vse oblike izmenjav in sodelovanja v kulturi, športni, turistični, rekreacijski in drugih dejavnosti. Sodelovanje med obči-
Listino os odelovanju medV elenjem in Gazi babo sta p odpisalaž upanaS rečko Meh i nT rifun
Kostovski.
Energetski nasvet
Finančne spodbude ekološkega sklada 2009
Pri investicijah v učinkovito rabo energije so v mnogih pri me rih finanč ne spodbude (subvencije) države tisti dodaten motiv, ki pospeši ali prevesi odločitev v smer izvedbe. Lansko leto, konec maja, je bil objavljen razpis za finančne spodbude v investicije v obnovljive vire energije in v večjo energijsko učinkovitost novih in starejših eno- in dvodru žin skih stavb. Kratka oznaka raz-pisaje bila 1SUB-OB08.
Razpis je bil po svojih tehničnih zahtevah velika novost, saj je spodbujal novogradnje v pasivni in nizkoenergijski tehnologiji. Lastnike starejših stavb pa je skušal motivirati za celovito obnovo, za obnovo celega ovoja stavbe in isto čas no tudi za obnovo ogrevalnega sistema. Tretji namen raz pi sa so subven cije za son čne kolektorje. Prva dva namena, novogradnje in še posebej celovita obnova starejših stavb, sta bila in sta še, ker je raz pis še odprt, strokovno in finančno zelo zahtevna. Celovita obnova pomeni obnovo toplotne izolacije strehe ali stropa proti neogrevanemu podstrešju, zamenjavo stavbnega pohištva, toplotno izolacijo fasade in toplotno izolacijo talne plošče ali plošče proti neogrevani kleti. Generator toplote za ogrevalni sistem, če ni daljinski toplovodni, mora biti kondenzacijski kotel ali kotel na les no bio ma so
ali toplotna črpalka. To ni malo dela in denarja, obnova pa mora biti zaključena 12 mesecev po sklenitvi pogodbe o odobritvi finančne spodbude.
Prijav za celovito obnovo je zato bilo malo, v enem letu 354. Odobrenih vlog za celovito obnovo pa je bilo samo 116, in čeprav je bil do letošnjega marca odprt tudi raz pis za obnovo večsta novanj -skih stavb, je bilo očitno, da stanovanj ski sektor ne bo pri speval toliko k razbremenitvi okolja -zmanjšanju količine toplogred-nih plinov, kot bi lahko. Ta razpis, kije na področju učinkovite rabe energije v gospodinjstvih sedaj edini, obnove starejših stavb ni pospe šil.
Pred kratkim, 6. junija, je bilo v uradnem listu RS objavljeno dopolnilo k razpisu. Razpis je sedaj razširjen še s tremi nameni: Namen D
Vgradnja kurilnih naprav za centralno ogrevanje na lesno bioma-so v eno-, dvo- ali večstanovanjsko stavbo. Namen E
Toplotna izolacija celotne fasade obstoječe eno-, dvo- ali večsta-novanjske stavbe Namen F
Zamenjava zunanjega stavbnega pohištva v obstoječi eno-, dvo-ali večstanovanjski stavbi.
Prvotna vsebina razpisa za sončne ogrevalne sisteme (namene A), celovito obnovo stavb (namen B) in za novogradnje (namen C) je znana že eno leto, zato je tukaj ne bom predstavljal.
Poglejmo raje, kaj zahtevajo in ponujajo trije dodatni nameni spodbud inve sticij v učinkovito rabo energije v stavbah.
Pri vseh treh namenih, D, E in F, velja, da lahko za nepovratna sredstva zaprosijo občani, ki bodo katerega od ukrepov izvedli po objavi spre memb raz pi sa, torej po 5. juniju 2009. Izjema so občani, ki so investicijo že izvedli v obdobju od 1. junija 2008 do 5. junija 2009. Ti lahko vlogo oddajo samo do 30. oktobra 2009. Pri vseh prijavah je prvi pogoj pravilno izpolnjena vloga z vsemi zahtevanimi prilogami.
Glavne toplotno-tehnične karakteristike, ki morajo biti izpolnjene, pa so:
Kurilne naprave na lesno bioma-so morajo imeti izkoristek vsaj 90 %, emisije prašnih delcev pa morajo biti manjše od 50 mg/-m3, oboje merjeno pri nazivni moči. Kotel na polena mora imeti prigrajen hranilnik toplote 50 l /kW moči. Finančna spodbuda je 20 % od priznanih stroškov oziroma največ 1800 za kotel na sekance ali pelete in 1300 za kotel na polena.
Toplotna izolacija fasade mora biti debela vsaj 12 cm, toplotna prevodnost izolacije ne sme biti večja od 0,045 W/mK, površina fasade za eno stanovanjsko enoto pa ne sme biti večja od 200 m2. Finančna spodbuda je 20 % priznanih stroškov ali 10 /m2 fasade.
Zunanje stavbno pohištvo mora imeti naslednje tehnične karakte-
na ma Vele nje in Gazi baba se je začelo na pobudo podjetja Era, d. d., ki ima vtej občini svojo družbo Skopski saem (Skopski sejem).
Več plati sodelovanja
Velenj ski župan Sre čko Meh nam je po podpisu pogodbe povedal: »Naše stališče, ki ga bomo predlagali svetu MO Velenje, je, da podpišemo listino o sodelovanju in prijateljstvu z vsaj enim mestom v vsaki od bivših republik nekdanje skupne države. V Skopju je to Gazi baba. Pogovori s hrvaškim Splitom so v sklepni fazi, pogovarjamo pa se še z Varaždinom, ki je blizu, poleg tega z njim že sodelujemo v enem od evropskih projektov. V BIH je Lukavac, v Srbiji pa se še dogovarjamo. Zelo verjetno bo Valjevo. Vodita nas dva kriterija: prvi je, da že poteka kakšno gospodarsko sodelovanje, drugi pa, da obstaja primerljhiva občina in volja za to. Tak primer je tudi Gazi baba. Era ima tam močno podjetje, naša raz voj na sku pi na pa z nji mi že sodeluje pri projektu med Skopjem ERO in MO Velenje. Na fakulteti za energetiko bomo nadaljevali izobraževanje njihovih študentov, sodelovanje pa bo potekalo tudi na športnem in kulturnem področju. Največji 'izkoristek' pa je zagotovo pri projektih, s katerimi bomo kandidirali za evropska sredstva.«
■ bš
Mestna občina Velenje
ristike: toplotna prehodnost zasteklitve manjša od 1,0 W/m2K in manjša od 1,3 W/m2K za okno kot celoto (okvir in zasteklitev). Razpis ne velja za stavbe z gradbenim dovoljenjem po 1. 1. 2003. Višina spodbude je 20 % priznanih stroškov ali 60 /m2. Površina pohištva je lahko največ 30 m2 na stanovanjsko enoto. Investicija mora biti zaključena v 6 mesecih po sklenjeni pogodbi.
S spremembo razpisa je torej dana možnost pridobiti nepovratna finančna sredstva tudi za postopno prenovo starejših stanovanjskih stavb in za posodobitev ogrevalnega sistema tudi na lesno bio-maso. Tistim, kijih ta problematika zanima, predlagam, da poiščejo več infor ma cij na splet ni strani www.ekosklad.si ali na telefonski številki Ekološkega sklada 01/ 241 48 61 ob ponedeljkih, sredah in petkih od 8. do 12. ure. Na spletni strani je vsa razpisna dokumentacija, skopirate si jo lahko po namenih, ki vas zanimajo. O tehničnih karakteristikah naprav, opreme in materialov pa lahko dobite več informacij tudi v energetski svetovalni pisarni Velenje, če prej pokličete 041 250 577 - Antona Juršni-ka ali 041 232 176 - Roberta Špe-gla. Nasveti so brez plač ni.
AntonJ uršnik, en. svet.
Letos 1.700 brezposelnih več
Dobršen del na novo prij avljenih sicer prej ema denarna nadomestila, a traj anje j e omej eno - Maja najmanjši priliv v brezposelnost letos
Milena Krstič - Planinc
Velenje - V maju se je brezposelnost v Območni službi Velenje povečala za 3,2 odstotka. To je sicer manj kot v letošnjih prvih mesecih, a vseeno veliko glede na to, da se je letos brezposelnost precej povečala. Od začetka leta do konca maja seje med brezposelne v Območni službi na novo prijavilo 1.606 oseb, v enem letu, od lanskega do letošnjega maja, pa se je relativna brezposelnost iz 7 odstot kov pove ča la na sko raj 10 odstotkov, kar pomeni 2.251 brezposelnih več.
Dobro je to, da dobr šen del na novo prijavljenih v tem trenutku prejema denarna nadomestila, slabo pa, da bodo ta nadomestila prejemali samo določen čas. Največ jih je upravičenih do prejemanja tri in šest mesecev, nekateri tudi devet ali dvanajst, a ti so redkejši. Med tistimi, ki najprej izgubijo delo, so mladi. Ker nimajo še prav veliko delovne dobe, tudi čas trajanja denarnega nadomestila ni tako dolg kot pri tistih, ki imajo delovne dobe več.
V tem trenutku je v celi Območni službi (šest upravnih enot, štiri na Koroškem, dvevsavinjsko-šaleškem delu) v evidenci brezposelnih 6.695 oseb, na Koroškem 3.567 in v savinj-sko-šaleškem delu 3.128 oseb (Urad za delo Velenje 2.192 in Urada za delo Mozirje 936).
Največ na novo prijavljenih v evidenco brezposelnih je brez izobrazbe, blizu 40 odstotkov, s I. in II. stopnjo strokovne izobrazbe 25 odstotkov, s IV. in V. stopnjo skupaj okoli 30 odstotkov, približno 6 odstotkov s VI. stopnjo, zelo malo na novo prijavljenih med brezposelnimi pa je tistih s VII. stopnjo strokovne izobrazbe. Glede na starost, ko že rečeno, prevladujejo mladi. Izjemoma, ob stečajih, se na zavod prijavijo tudi
starejši. Zadnji tak primer je stečaj Elkroja, v katerem so imeli delavci, prevladujejo delavke, v poprečju kar dolgo delovno dobo. Prihajajo pa iz različnih podjetij. V zadnjem času v Območni službi beležijo večji priliv iz manjših podjetij, tudi samostojnih podjetnikov. Ocenjujejo, da je kriza prešla v drugi val. Iz težav, ki so jih imeli najprej v večjih podjetjih, seje kriza skozi zmanjšano kupno moč prebivalstva preselila v manjša podjetja z najrazličnejših področij.
Seveda tudi zaposlovanje ni tolikšno, kot je bilo še pred letom. Število pro stih mest se je v enem letu zmanjšalo za 48 odstotkov. V maju so v Območni službi Velenje sicer beležili »le« 32-odstotni upad glede na lanski maj. Po tem je bil maj boljši od predhodnih mesecev. Iz tega bi lahko sklepali na umirjanje kriznih razmer, kljub temu pa za pretiran optimizem v Območni službi še ne vidijo razlogov. Razmišljajo, daje tako, ker prihaja poletje in z njim tudi nekoliko manjša potrošnja in proizvodnja, tako da bo šele jesen pokazala pravo sliko.
Teče tudi zaposlovanje. Največ potreb po delavcih delodajalci izkazujejo v gostinstvu, gradbeništvu in različnih storitvenih dejavnostih.
V Območni službi spremljajo dogajanje v gospodarstvu, spremljajo napovedi državnih institucij. Zanje vsaka napoved gospodarske rasti ali upada pomeni dodaten priliv ali odliv brezposelnih. Če vemo, da je v Sloveniji zaposlenih približno 700.000 ljudi, potem vsak odstotek gospodarske aktivnosti pomeni 7.000 ljudi. Toliko približno jih gre iz brezposelnosti, ko je rast, in toliko v brezposelnost, ko je padec.
Mestna občina Velenje
vas v soboto, 20. junija 2009, vabi na
REKREATIVNO KOLESARJENJE PO VINSKOGORSKI POTI.
Prijave bomo zbirali med 9. in 10. uro na Titovem trgu in v Vinski Gori pred večnamenskim domom. Start bo ob 10. uri na Gorici (med Splitsko ulico in Cesto na vrtače) in v Vinski Gori pred večnamenskim domom, kjer bo tudi cilj kolesarjenja.
Več informacij: Roman Bor, Kolesarski klub Energija (041 523 061)


Od srede do torka - svet i n domovina
a

Sreda, 1 0. junija Petek, 12. junija
Da obdobje ni najbolj ugodno, so pričali podatki, da je 70 odstotkov slovenskih podjetij v likvidnostnih težavah. Raziskava Gospodarske zbornice Slovenije, v katero je bilo vključenih 775 podjetij iz vseh dejavnosti, je namreč pokazala, da imajo družbe težave s plačilnimi roki.
Predsednik SDS Janez Janša je bil glasen v aferi Golobič. Dejal je, da so že leta 2004 v DZ nesporno ugotovili, daje bil Gregor Golobič glavni akter usmerjanja sredstev iz državnih podjetij v Ultro, Svemo in DZS. »Nato pa se je za nekaj časa potuhnil, ker pa je bil dotok denarja iz državnih jasli prekinjen, so se on in drugi Ultraši vrnili v politiko,« je še povedal.
Ruski Gazprom je iz Slovenije dobil ponudbo za nakup deleža v Petrolu, pri čemer pa ni bilo znano, kdo in kolikšen delež naj bi prodajal. Ugibanja so kazala na Istrabenz.
In smo dočakali odločitev tedna: prvak Zaresa Gregor Golobič se je odlo čil, da ne bo odsto pil, in namerava, kot je dejal, nadaljevati svojo politično pot. Povedal je, da je odločitev sprejel, potem ko je sestavil »mozaik stališč« medijev,
Prvak Zaresa se je odločil: »Izbral bom težjo pot.«
strank, znanih osebnosti in koalicijskih strank in po posvetu z družino, o tem pa je tudi že obvestil pre-mierja Boruta Pahorja ter druge
Branil seje Lovro Šturm. Namige Kosove komisije, daje v času, ko je bil minister, zlorabil položaj, je zavrnil in povedal, da jih ima za odvračanje pozornosti od afere Golobič in užaljenost zaradi izida evropskih volitev.
Veliki zneski pa so kraljevali na Darsu. Slišali smo, da bodo letos za gradnjo avtocestnih odsekov namenili 756,43 milijona evrov, od tega jim bo država dala poroštva za skoraj 330 milijonov evrov.
Četrtek, 11. junija
Dan je bil precej nejasen; ministrstvu za obrambo tako ni bilo jasno, ali bi bilo po vlomu v skladišče orožja na poligonu Polhova jama v Pivki smiselno tožiti G7 zaradi neizpolnjevanja pogodbenih obveznosti.
Je pa gradivo za skupščino NLB jasno pokazalo, daje imel nekdanji predsednik uprave Marjan Kramar najnižjo plačo med člani uprave. Pa to ni bila edina novica iz NLB tega dne. Izvedeli smo, da naj bi bil
Veselinovič naj bi bil tarča resnih groženj.
predsednik uprave Draško Veselinovič tarča resnih groženj po mobilnem telefonu, nad celotno upravo pa naj bi se izvajali »nevzdržni pritiski« zaradi Infond Holdinga.
Svetovna zdravstvena organizacija je prvič po letu 1968 razglasila pandemijo nove gripe, imenovane H1N1. Za razglasitev 6. stopnje pripravljenosti seje WHO odločil zato, ker se novi virus širi med ljudmi v več kot eni regiji. Nova gripa se je tako razširila že na 74 držav po vsem svetu in zahtevala 141 življenj. Po zadnjih podatkih naj bi bilo z njo okuženih okoli 27 tisoč ljudi.
Kdo prodaja delež Petrola?
predsednike koalicijskih strank.
»Da« so dahnili tudi sodniki. Slovensko sodniško društvo je namreč sklenilo podpreti najnovejši vladni predlog plačnega sistema.
Premier Borut Pahorje na srečanju z gospodarstveniki, ki so opozorili predvsem na pomanjkanje likvidnostnih sredstev med krizo, obljubil hiter in uspe šen odziv vla de.
Zgodil se je prvi krog glasovanja za sedež nove evropske energetske agencije Acer, za sedež katere se poteguje tudi Slovenija. A jasnega je bilo bolj malo; sicer je Slovenija dobila največ glasov, a še premalo, da bi bila odločitev že sprejeta.
Varnostni svet ZN je soglasno potrdil nove, strožje sankcije za Sever no Korejo, ki je konec maja kljub nasprotovanju mednarodne skupnosti izvedla nov jedrski poskus. Resolucija, ki so jo pripravile ZDA, Velika Britanija, Francija, Japonska in Južna Koreja, razširja in zaostruje embargo na prodajo orožja Severni Koreji, z izjemo lahkega orožja, omejuje finančno poslovanje države s tujino in predvideva zamrznitev premoženja še dodatnih severnokorejskih podjetij.
Sobota, 13. junija
Na Brdu so pripravili zasedanje vrha vladne koalicije. Dejali so, da se zavedajo, da bo afera Ultra v javnosti odmevala tudi negativno, zato pa bo vlada zaupanje skušala pridobiti s svojim delom. Sicer je bilo jedro dela zbranih usmerjeno v rebalans proračuna. Predlog tako predvideva proračunski primanjkljaj v višini pet odstotkov BDP in »zmanjšanje materialnih stroškov in investicijskih transferjev ter povečanje sredstev za pokojninsko blaga-
jno zaradi padca prilivov«.
A kljub izjavi premierja mimo aktualnih političniih vprašanj pač niso mogli. Prva dama LDS Katarina Kresal je tako dejala, da težko ocenjuje, ali bo odločitev ministra za visoko šolstvo in prvega moža Zaresa Gregorja Golobiča škodovala koaliciji oz. vladi. In da se to ne bi zgodilo, je bil Golobič razpoložen precej maščevalno. Dejal je, da ima doka ze, da je za afe ro Ultra poskrbel SDS.
Na tradicionalnem srečanju članov SD pa je Borut Pahor dejal, da »vstopamo v novo, zahtevno obdobje, ko bo treba spremeniti temeljne stvari, da bomo ob koncu mandata močnejši.« Ob tem je izrazil tudi prepričanje, da je vlada že sprejela odločitve, ki so pripomogle, da se je ustavil strm padec BDP. Predsednik vlade je zatrdil še, daje za Slovenijo sreča, daje v času recesije dobila oblast SD, saj ji ta, kljub napa kam, daje novo smer in vizijo.
Nedelja, 14. junija
Na lepo sončno nedeljo je Janez Janša zavrnil očitek Spomenke Hribar, da v nasprotju z Gregorjem Golobičem, ki je priznal napako, sam ni nikoli položil ne moralnega ne finančnega računa za preprodajo orožja. »Odzval sem se na vsa vabila in odgovarjal na vsa vprašanja pristojnih. V nobenem primeru ni prišlo niti do začetka sodnega postopka,« je zapisal Janez Janša.
Po več letih sta koalicija in SLS v postopek DZ vložila noveli vojnih zakonov: novelo o vojnih grobiščih in novelo o žrtvah vojnega nasilja.
V Afganistan je odpotovalo 12 slovenskih vojakov, ki bodo v prihodnjih petih mesecih v tej državi skrbeli za podporo pri izvedbi predsedniških volitev. Vojake je pred
V Afganistan je odpotovalo 12 slovenskih vojakov.
odhodom nagovoril tudi načelnik generalštaba Slovenske vojske, generalmajor Alojz Šteiner.
Medtem ko je novi-stari iranski predsednik Mahmud Ahmadine-džad dejal, da vprašanje iranskega jedrskega programa sodi v preteklost, je poraženi Musavi zahteval razveljavitev izidov.
Izraelski premier Benjamin Netanjahu je prvič privolil v ustanovitev palestinske države, a pri tem navedel vrsto pogojev, tudi njeno popolno demilitariziranost.
Ponedeljek, 15. junija
•M	.M
je Rehn dopolnil predlog za rešitev vprašanja. Kot je povedal premier, je Rehn sprejel nekatere, po njegovem mnenju pomembne slovenske predloge, več o predlogu pa na Rehnovo željo ni želel govoriti.
Veliko dela je spet imel Janez Janša. Medije je polnil z idejami, da Slovenija potrebuje spremembo ustavnih temeljev, saj sta se spremenila tako svet kot Slovenija.
Minister za promet Patrick Vla-čič je zaradi zastojev na slovenskih avtocestah, ki so posledica obnovitvenih del, Darsu naložil pripravo akcijskega načrta obnov.
Neprijetno smo sprejeli novico, da se bodo opolnoči vsi naftni derivati znova podražili: cena za liter 95-oktanskega bencina bo tako višja za 2,5 centa.
In še nekaj neprijetnega: Zavod za pokojninsko in invalidsko zavarovanje je leta 2007 z neutemeljenim dvigom količnika obračunaval previsoke plače 108 uslužbencem. Tako je ugotovilo Računsko sodiš če.
Na ulicah Teherana se je zbralo deset tisoč privržencev domnevno poraženega Musavija, ki so spraševali: »Predstavljamo 65 odstotkov volilcev, ki so volili Ahmadi-nedžada?« in vpili: »Če bo Ahma-dinedžad ostal predsednik, bomo protestirali vsak dan.«
Torek, 16. junija
Vroče je bilo zunaj, pa tudi v Državnem zboru. Tam je bil osrednja tema razprav zakon o državni upravi, ki med drugim področje telekomunikacij in elektronskih komunikacij prenaša z gospodarskega na visokošolsko ministrstvo. S prenosom telekomunikacij se ne strinja opozicija, pa tudi poslanca SD-ja Luka Juri in Dejan Levanič. V koaliciji so napovedali podporo zakonu, čeprav ga je opozicija poi-me nova la kar » ultra zakon« in s tem opozorila na konflikt prehajanja podjetij kot je Ultra na parket ministra Golobiča.
A tu se zgodba o Ultri še ni končala: Mlada Slovenija je na proti-korupcijsko komisijo podala kazensko ovadbo zaradi suma korupcije in navzkrižja interesov prijavnem razpisu o elektronizaciji študentske prehrane. Kot so dejali, menijo, da je bila favorizirana mobitelna rešitev, ki jo lahko vzpostavi hčerinsko
Na Brdu je vlada preživela delovni dan.
Rešitve ni.
Olli Rehn je podal svoje zadnje mnenje o slovensko-hrvaškem mejnem sporu oz. njegovem reševanju. Na kratko: rešitve ni, saj obe strani vztrajata na svojem. Borut Pahor je izrazil načelno zadovoljstvo, ker
V Državnem zboru je vrelo ob »Ultra zakonu«.
podjetje Ultre, Margenta.
A Golobič ni bil edini minister v obravnavi medijev; ministra za promet Pat ric ka Vla či ča je voz nik v Ljubljano pripeljal s pomočjo modre luči na avtomobilu, ki jo sicer lahko uporabljajo le policisti, vojaška policija, reševalci, gasilci in pravosodje. Vlačič in njegov voznik sta dejanje priznala. Kako bosta kaznovana, pa še ni bilo jasno.
Hrvaški pred sed nik Stje pan Mesic je izrazil obžalovanje, ker v Luxembourgu ni prišlo do rešitve spora med Slovenijo in Hrvaško.
Iranski vrhovni Svet varuhov je pristal na ponovno štetje spornih glasovnic petkovih volitev, po katerih so izbruhnili nasilni nemiri, v katerih je umrlo sedem ljudi.
žabjor
perspektiva
v
Češnje
Kaja Avberšek
%
"Rdeče češnje rada jem, črne pa še rajši, v šolo tudi rada grem, vsako leto rajši!" Smo pele nekoč, si na ušesa obešale češnje dvojčice ali češnje trojčice in se streljale s peškami.
V Goriških brdih so dozorele že pred časom. VBrestje prispemo pod večer. Na mizi stoji pletena košara, do vrha napolnjena s sladkimi bleščeče rdečimi kroglicami. "Jesti češnje in hkrati ali nato piti vodo je prepovedano. Na češnje se sme piti samo šnops." Tako nam pove sin lastnika češnjevih sadovnjakov oziroma češnjakov, ki se jih bomo naslednjega dne lotili. "Vino bomo pili šele potem, ko napika-mo malo kozjega sira in domačega šalamina." Tako storimo. Šnops je blagodejen in domač. Tako tudi vino. Kozji sir prihaja izza meje. Družina, kiji bomo pomagali brati češnje (češnje se tu berejo in ne nabirajo), hodi po jestvine večinoma v Italijo. Cez griček, ki ga gledamo s terase. "Ce hočemo biti pravi kmetje, se bomo zbudili ob petih zjutraj. Do desete ure bo sonce že tako močno, da ga ne bomo več prenašali. Bo šlo?" In res vstanemo s ptički. Vsak vzame svojo košaro in pripadajoči "akl". "Akl"pravi moja stara mama kavlju.
Cešnje je potrebno odtrgati s pecljem vred, seveda. "Cufneš jo v obratni smeri rasti. "In jih cufamo in vedno bolj nas zebe. Kdaj bo prikukalo peklensko sonce? Prikuka samo hladen veter in okrog devete smo že tako premraženi, da se odločimo pogreti se v avtu. In zamižati, seveda, za pol urice. Potem dobimo vročo kavo v termos-ki, ki nam bo pomagala pri nadaljevanju boja s češnjami. Sliši se romantično: trgatev češenj... Potem pa jih nekaj ur izmenično tlačiš v usta in košaro, lase imaš polne drobnih rjavih lupi-nic, ki odpadajo z dreves, roke in čevlje krvavo rdeče in obleko umazano od modre galice, ki varuje drevesna debla. Pa se romantika počasi razblini.
S češnjami moramo napolniti šest črnih gajb, da se bo gospodu A. splačalo odpeljati v Ljubljano in jih prodati na tržnici. To počne že vrsto let. Po uspešni prodaji se brez razlike odpravi na telečjo pečenko v domačo gostilno. Ta je ena redkih, ki toči njegovo vino. Po obedu se zadovoljen vrne v Brestje, kjer ga čaka gospa J. Taista gospa nam po premraženem dopoldnevu pripravi krasno kosilo. Jemo govejo juho z domačimi rezanci, ravno prav kiselkasto domačo zeleno solato, domač pečen krompirček, domače goveje zrezke, domače popočene bučke, domač hren, prepražen na domačem maslu, pokuhan z domačimi jabolki, začinjen s sladkorjem in belim vinom. Zelo kmalu po zaužitem vsi zaspimo. Kasneje nas čaka še ena obiralska akcija.
Nekaj časa ne bom mogla jesti češenj, si mislim ob češnjevem štrud-lju, narejenem po pravem briškem receptu. Brez skute ali smetane in s kostmi v češnjah. Brici (tako se imenujejo prebivalci Goriških brd, lahko bi se recimo tudi "Brdci")peškam pravijo kosti. Ce češnjo razkoščičimo, iz nje izteče preveč dragocene tekočine. Pred štrudljem sardele na benečanski način (ko se pečejo nad žerjavico v črni kuhinji, jih A.-jev sin maže z rožmarinovo vejico, namočeno v vinski kis), popečen primorski penast kruh, nakapljan z olivnim oljem, posut z rožmarinom in česnom in že večkrat omenjeno vince. Pridni smo bili danes! Za s sabo vsak obiralec dobi "flaškon". Po češnjasto-vin-ski noči je še en dan. Cilj je Sabotin. Tam so se med prvo svetovno vojno štiri leta pobijali. Iz ogromnih skal domačini vsakič znova sestavijo napis "Naš Tito", ki se blešči z enega od pobočij Sabotina. Seveda ga vsakič znova drugače misleči domačini razstavijo. (In se spomnim belega napisa "Tito"na skalah v Vinski Gori. Ko se mimo njega kot otrok pripeljem v avtomobilu, vem, da sem doma.) Po belih skalah se ob sončnih dneh menda sonči preveč modrasov, da bi bilo dovolj prostora še za človeške obiskovalce. Globoko spodaj pa vijuga turkizna Soča ...
Zdaj so češnje tudi v Velenju, naši hrustavci so od dežja vsi popokani. In ribez je in maline bodo. Narava bo še vedno rojevala, se lepoti-čila z barvami in buhtela v vonjavah, ne oziraje se na nas, podložni-ke urbanih džungel, zapičenih vsak v svoje drobne težave, vsak s svojimi frustracijami, vsak za svojim računalnikom, nezmožni pogledati iz sebe in reči: "Grem! Tja, kjer češnje cveto, tja kjer ptički pojo ..."

□
□
www.uniforest.com
GOZDARSKI VITLI
mehansko ali elektro hidravlično upravljanje od 30kN do 80kN (od 31 do 81)
NAPRAVA ZA ODVIJANJE ŽIČNE VRVI
-	za vse nove elektrohidravlične vitle UNIFOREST, od 40H do80H>ro
-	možna nadgradnja rabljenih vitel UNIFOREST
H
KÜ
agroscope
ENTAM

UNIFOREST d.o.o., Dobriša vas 14a, 3301 Petrovče, Tel.: 03/ 7131410, info@uniforest.si

DOGODKI
Rdeče vrtnice za praznik
Nova Gorica j e Velenju ob praznovanju 50-letnice odprtj a novega mestnega središča poklonila nasad rdečih vrtnic, umetniško delo Jureta Poše
Velenje, 10. junija - Tisti, ki so se v zadnjih dneh sprehodili čez Titov trg mimo spomenika Josipa Broza Tita, so zagotovo opazili nenavaden nasad tisoč petstotih rdečih vrtnic na zelenici pod njim. Skupaj z ekipo
sodelavcev jih je v noči iz prejšnje sobote na nedeljo tja postavil novo-goriški akcijski umetnik Jure Poša. Prejšnjo sredo je MO Velenje obiskala delegacija MO Nova Gorica z županom Mirkom Brulcem na čelu. Pred Galerijo Velenje so popoldne uradno predali nenavadno darilo mestu Velenje ob 50-letnici odprtja središča »novega Velenja«. Med občane in občanke so gostje razdelili tudi »tekoče« darilo - izvrstno goriško vino. Lahko pa so pili tudi nano prečiščeno vodo, ki jo je poklonil HTZ.
NaT itovem trgu štiri vrste vrtnic
Novogoriškemu županu in umetniku Poši se je za darilo s sliko zahva-
lil velenjski župan Srečko Meh. Oba sta po simpatičnem kulturnem programu, v katerem je nastopil mlad tolkalist Gregor Plamberger in plesna skupina Media z odlomkom iz predstave Gizdava, nagovorila tudi prisotne. Nam pa je novogoriški župan Mirko Brulc o nenavadnem darilu, ki gaje njegova občina poklonila naši, povedal: »Lansko leto smo mi praznovali 60-letnico občine, vi pa ste deset let mlajši. Naše čestitke ob vašem prazniku so iskrene. Naš umetnik Jure Poša nas je pred leti presenetil in čez noč park pri občini v Novi Gorici »posadil« z belimi marjeticami iz odpadnih materialov. Bilo jih je kar 16 tisoč. To j e bilo veliko presenečenje za domačine, vzbudilo pa je tudi veliko zanimanje novinar-
NaT itovem trgu je bilau radnap redajan asadav rtnic izr ecikliranegam ateriala prav tako v znamenjuc vetja. Pričarale so gap lesalke izs kupineM edia z odlomkom izp redstave» Gizdava«.
jev iz vsega sveta. Ob vašem prazniku smo se skupaj z njim odločili, da vam prinesemo vrtnice. Imamo jo v našem občinskem grbu, v mestu jih cveti čez 20 tisoč, imamo tudi izjemno vrsto borbonk. Te so seveda umetniške, saj umetnik z njimi dokazuje, kako lahko odpadni material postane lep, estetski izdelek. Upam, da bodo Velenjčani naše darilo lepo sprejeli.« Sicer pa nam je župan povedal, da sta si MO Nova Gorica in Velenje v marsi čem podob ni. Obe mes ti sta zrasli po drugi svetovni vojni, razvoj pa se še ni ustavil. Novo Gori co so gradili brigadirji iz vse Jugoslavije, Velenje rudarji. »Tokovi, ki so bili vedno obrnjeni proti Italiji, so se sedaj obrnili. Nova Gorica je polna Italijanov, tudi v naših trgovinah. K nam hodijo tudi na delo. Vesel sem, da smo boljši kot oni,« nam je še povedal župan, ki je pohvalil tudi urejenost in čistost našega mesta.
Velenj ski župan Sre čko Meh je bil darila Nove Gorice zelo vesel. »Velenja in Nova Gorica sta res zelo primerljivi občini, zato sem tega darila iskreno vesel. Tudi upravi obeh občin dobro sodelujeta. Umetnik Jure Poša je z nasadom vrtnic iz recikliranih materialov opozoril, kako se lahko odpadki spremenijo v novo uporabno vrednost. Na Titovem trgu postavljena instalacija z vrtnicami je res posebna. Želimo si, da bomo na Titovem trgu posadili še Velenjsko vrtnico, Prešernovo vrtnico in Titovo vrtnico. Želim si, da ta nasad ostane nedotaknjen, da bo ljudem v veselje in nam v ponos.«
Akcijski umetnik, ki za vse krivi »špricer«
Jure Poša je prejšnjo sredo zvečer odprl še razstavo, svojstveno umetniško inštalacijo, v Muzeju Premogovništva Slovenije. Tam ga je številni publiki v parku pred muzejem predstavila umetnostna kritičarka Tatjana Pregl Kobe. Razstavo, na kateri se umetnik predstavlja s fotografijami svojih projektov in prav posebno »floruscentno« postavitvijo v kopalnici muzeja, že ob leseni poti v muzej pa s kopicami premoga, ki jih je naredil iz odpadnega materiala. Park je »okrašen« tudi z grozdi hmelja, saj je umetnik težko delo rudarjev povezal tudi s tradicijo »ljubezni« do piva, ko se vrnejo na površje. Ob odprtju razstave sta vse prisotne pozdravila tudi župana Velenja in Novega Gorice, razstavo pa je odprl direktor Premogovnika Milan Medved.
Nam je umetnik Jure Poša, ki bo v Muzeju Premogovništva Slovenije razstavljal vse do začetka septembra, na vprašanje, kako je dobil naziv akcijski umetnik, odgovoril. Najprej nas je zanimalo, kako je dobil naziv akcijski umetnik. »Ta naziv so mi nadeli drugi, a sem se v isti sekundi strinjal s tem, ker se res tako počutim. Pa ne samo jaz, z mano dela cela ekipa, brez katere sem mrzel. In vsi smo akcijski umetniki, ker nam je dovoljeno marsikaj. V Velenju nas je bilo 9, sicer pa je velikost ekipe odvisna od velikosti projekta.«
In kako je Jure Poša, kije po izobrazbi arhitekt, dela pa kot oblikovalec, prišel do ideje za prvi projekt iz recikliranih materialov. Zgodba je taka: »Skoraj nihče mi ne verjame, ampak kriv je bil »špricer«. Kupujemo domače vino v »kanistrih«, ki ga potem pretakamo v plastenke, te pa ostajajo. In ker jih ni bilo malo, sem jih želel spraviti v manjši volumen. Po vsem spitem vinu sem ob zmečkani plastenki videl še marsikaj drugega kot kos plastike in tako se je začelo. Enkrat vidiš marjetico, drugič vrtnico, tretjič premog ...«. K temu je dodal, daje vedno potrebno nekaj energije, da ljudi prepriča, da tudi oni vidijo v predelanem odpadku to, kar on. Najpomembnejši njegov projekt je zanj še vedno travnik marjetic v Novi Gorici, kije zacvetel na prvi pomladanski dan, da bi iz spanja zbudil svoje someščane. Te iste marjetice je kasneje montiral na strop predora in s tem dokazal, da se dajo že reciklirane stvari še enkrat predelati. Iz njih pa so narejeni tudi grozdi hmelja v parku, ki vodi do Muzeja slovenskega Premogovništva.
Na Golteh je že poletje
Golte pripravljene na letno sezono, ki j o bodo uradno odprli 25. junij a - Številni rekreativni programi, predvsem pohodniški, in še bogatejši Alpski vrt
Mira Zakošek
Na Golteh so se na letošnjo poletno sezono, ki jo bodo uradno odprli prihodnji četrtek, dobro priprav-lili s številnimi programi za dvig kvalitete življenja. V sodelovanju z Olimpijskim komitejem in slovensko turistično organizacijo bodo pri njih potekali številni programi, med drugim se bo na Golteh začela akcija Slovenija kolesari, sodelovali bodo v akciji Slovenija hodi. Številne programe pripravljajo ob odprtju centra in rudarskem prazniku. Med drugim bodo to kolesarski vzpon na Golte, različni orientacij ski in dru gi poho di. Vse to bodo seveda aktivnosti, s katerimi
Snega je bilo veliko, sezona pa povprečna
Letošnja zimska sezona je bila le malo nadpovprečna, kazalo je, da bo rekordna. Potem je bil zaradi slabih vremenskih razmer, še posebej med počitnicami in v februarju, po naših sta-tis ti kah samo en lep vikend, tudi marca je bilo slabo vreme, kljub temu da so bile snež ne razmere zelo dobre in so omogočale smučarijo do maja.
Številne ideje za pestro in zdravo preživljanje pro ste ga časa
Na Golteh so za letošnjo sezono pripravili več programov za krepitev zdravega načina življenja. Tako ponujajo nordijsko hojo, program hujšanja s pohodništvom, programe za lajšanje alergij in astme, poskrbeli pa so tudi za otro ke, saj jih vabijo, da doživijo Timijeve planinske dogodivščine - celodnevno organizirano bivanje na Golteh, ki se lahko podaljša v družinski vikend.
želijo pritegniti v planino večje število obiskovalcev, veseli pa so tudi individualnih obiskov, saj dajejo Golte in okolica odlične možnosti za nepozabne sprehode po naravi. Ljubitelji gorskega cvetja bodo zagotovo veseli posodobitve Alpskega vrta, enega najlepših parkov viso-kogor skega rastlinja, ki ga bodo po besedah direktorja Ernesta Kovača v sodelovanju z razvojnim inštitutom iz Celja in Biotehniško fakulteto v Ljubljani še dopolnili in mu dali tako še dodatno vrednost.
Vodstvo centra pa je v tem času uprto predvsem v uresničevanje ambiciozno zastavljenih srednjeročnih razvojnih načrtov. Gradbeno dovoljenje za rekonstrukcijo, obnovo in razširitev hotela so že pridobili, del pa se nameravajo lotiti po naslednji smučarski sezoni. Hotel naj bi odprli že pred koncem prihodnjega leta. Računajo, da bodo za to dobili tudi sredstva evropskih kohezijskih skladov (razpis je trenutno aktualen). Skupaj z občino Mozirje gradijo cesto iz Mozirja do Alpskega vrta, ki bo pomembno razbremenila za zdaj ednini dostop do centra - gondol-sko žičnico. Dela potekajo dobro, zanj a so dobili nepovratna sredstva. Cesta je v glavnem že pripravljena za asfaltiranje. V sodelovanju z občino Ljubno ob Savinji pa se dogovarjajo tudi za izgradnjo ceste iz tega konca. Županja Anka Rakun
je zagotovila, da pripravljajo potrebno dokumentacijo za pridobitev nepovratnih sredstev. V naslednjih tednih bodo začeli pridobivati tudi že potrebno dokumentacijo za gradnjo depandans ter garažno skladiščnega objekta. Računajo, da bodo gradbeno dovoljenje pridobili še v tem mesecu, da bo res vse pripravljeno za začetek načrtovanih investicij. Še v letošnjem letu nameravajo začeti graditi čistilno napravo in trafo postajo.
Golte si nadaljnjega razvoja brez boljših cestnih povezav in povečanja namestitvenih zmogljivosti ne morejo predstavljati. Seveda pa bodo morali povečati in posodobiti tudi žičniške naprave, predvsem sedežnico Kladje od vrha Starih stan do spodnje postaje Ročke in naprej v dolino po cesti, ki naj bi povezovala s tem centrom občino Ljubno. To je eden pomembnejših načrtovanih strateških pristopov na planino. Tudi s to naložbo bodo prihodnje leto kandidirali za nepovratna evropska sredstva. Načrtujejo pa tudi že gradnjo nove sodobne šestsedežnice. Seveda bodo tudi v bodoče skrbeli, da bodo njihova smučišča sodobno urejena. Veliko novega zagona in optimizma jim je dalo evropsko priznanje za odlično ureje ne smu čarske pro ge že v prvem letu primerjanja s sodobnimi evropskimi smučišči.
Majhno delo prekosi velike besede ...
Šmartno ob Paki, 13. junija - Minulo soboto je Občinski odbor stranke SLS Šmartno ob Paki v sodelovanju s podmladkom Nova generacija SLS pripravil humanitarno akcijo Računalnik za vsak dom. Z njo želijo najstnikom, predvsem mladim, katerih starši si računalniške opreme ne morejo privoščiti, izpolnili skrite želje po sodobnih komunikacijskih sredstvih.
Odziv občanov občine Šmartno ob Paki za sodelovanje v humanitarni akciji je bil razveseljujoč. Zbrali so precej delov rabljenih računalnikov, iz katerih so že sestavili štiri nove, ti pa čakajo na lastnike. Maja Ažman, predsednica šmarškega podmladka stranke, je povedala, daje akcija pokazala, kako lahko majhno delo pre-
kosi velike besede. "Otrokom ne želimo omogočiti samo razvedrila ob računalniku, ampak se zavedamo, da je ta postal nepogrešljiv del njihovega vsakdanjika, saj omogoča izobraževanje in spodbuja k pridobivanju novih veščin. Hkrati se v občinskem odboru stranke zavedamo, da ljudje z neprimernim odlaganjem še dodatno obremenjujejo okolje, zato smo želeli preprečiti odlaganje delov računalnikov na neprava mesta.«
Dober odziv v Šmartnem ob Paki jih je spodbudil, da bodo akcijo nadaljevati tudi v Velenju, in sicer v soboto, 20. junija. Pripravili jo bodo v prostorih mestnega odbora stranke na Cesti talcev 2 v Velenju od 9. do 11. ure.
■ Tp

Kakšno zdravstvo si želimo
Upokoj enci o javnem ali javno-zasebnem zdravstvu - Za njihovo predsednico Matej o Kožuh Novak dileme ni - Zavarovati se za skok čez vrsto?
MilenaK rstič -P laninc
Velenje, 12. junija - Predstavniki zveze društev upokojencev Velenje so petkov redni letni občni zbor dopolnili z okroglo mizo o tem, kakšno zdravstvo si želijo. Udeležila se ga je tudi Mateja Kožuh Novak, predsednica Zveze društev upokojencev Slovenije, ki si kot zdravnica že vrsto let prizadeva za javno zdravstvo v Sloveniji. Za takšnega so tudi tukajšnji upokojenci. V Sloveniji že kar nekaj časa poteka debata o tem, kakšno zdravstvo bi si želeli. Vi ste za javno. »Za večino ljudi, ne samo upokojence, pride v poštev samo javno zdravstvo. Večina ljudi nima denarja, da bi si plačala zasebno. To, kar mi želimo, in pri tem smo stopili skupaj s sindikati, je, da vlada in parlament jasno ločita zasebno in javno.«
Kaj pa imate proti zasebnemu zdravstvu?
»Nič. A če nekdo stopi v privatni sistem, mora do konca biti v privatnem sistemu. To, kar se zdaj dogaja, pa je, da nekdo še zbere 50 ali 100 evrov za pregled, potem pa ga zasebnik, ki dobi ta denar direktno v žep, porine naprej v sis-
tem javnega zdravstva pred tiste, ki tam že čakajo. To pa je goljufija, ki jo država tolerira.
Šokirana sem bila, ko sem zvedela, da se lahko zavaruješ za primer bolez ni, da boš sko čil čez vrs -to za operacijo. Za to se v Sloveniji lahko zavaruješ? To je protiustavno in protizakonito. Za javno zdravstvo zbiramo vsi, zato imamo vsi enake pravice in moramo imeti vsi enak dostop.«
Zdravniki se bodo najbrž temu upira li.
»Seveda. Moram pa reči, da jih je velika manjšina. Računamo, da tam od 15 do 20 odstotkov, ki služijo na račun tega, da se mešata javni in zasebni sistem in so seveda najbolj glasni. Ampak jaz upam, da bodo prebivalci stopili z nami... Veste, operacije so izjemno drage. Težja diagnostika je izjemno draga. Vsak mora pri sebi pomisliti,
ali si bo to lahko privoščil, če zboli. Vsi bi morali podpreti javni zdravstveni sistem! Zasebni pa naj ostane za tiste, ki si takšnega lahko privoščijo.« Vaše razmišljanje gre v smer tistega, kar zagovarja aktualni minister za zdravje Borut Miklavčič. »Tega sem zelo vesela. Pri njem se bila po tistem, ko je imel intervju v časopisu Delo. Rekla sem mu: gospod minis ter, te vaše ideje ne
boste mogli speljati brez nas. Prebivalstvo vas bo moralo podpreti, ker so zdravniki zelo močni. Vsak poslanec ima svojega zdravnika.«
Zdaj potekajo po Sloveniji okrogle mize.
»Že dvajset smo jih organizirali. Računamo, da jih bo do konca junija dvainštirideset. Načrtujemo pa tudi že nove akcije, ker bo treba zakonu slediti. V parlament bo šel septembra, oktobra. Do takrat imamo čas za pripombe. Ves čas bo treba biti zelo pozoren. Vedeti morate, daje za zdravniki industrija, velik kapital. Zelo bo treba paziti, da bo zakon na koncu narejen za prebivalce in ne za izvajalce oziroma za peščico izvajalcev. Bi pa rada poudarila, da je veliko zdravstvenih delavcev in zdravnikov z nami.«
Eno odo kroglih miz oj avnem alij avno-zasebnemz dravstvu, ki se je jeu deležilaM atejaK ožuh- Novak, so pripravili
upokojenciŠ alešked oline.
REKLI
Ana Roza Hribar, predsednica ZDUV: »Razlika med upokojenci in aktivnim prebival-
stvom je ogro mna in nekaj bo v prihodnje treba storiti. Tega se zavedamo tudi upokojenci. Ne pristajamo pa na zahteve Bruslja po zniževanju pokojnin in na reševanje tega vprašanja tako, kot si nekateri želijo: skregati staro in mlado generacijo. Upokojenci nismo nikakršno breme družbe! Čas bi že bil, da država loči pokoj -nine od drugih socialno podprtih pomoči. Upokojenci smo svoje delo v času aktivnega življenja dodelali in pošteno plačevali prispevke in tudi sedaj prispevamo družbi tako ali druga če.«
■ mkp
Koroška si želi območno službo za zaposlovanje
Eden glavnih razlogov, ki jih navaj aj o, je geografska oddaljenost od sedanjega sedeža Velenja - V Območni služni Velenje pripravljaj o z argumenti podprt odgovor
MilenaK rstič- P laninc
Velenje, 11. junija - Gospodarska zbornica Koroške je preko Regionalne razvojne agencije za Koroško Zavodu Republike Slovenije za zaposlovanje podala pobudo, da bi se Koroška s svojimi štirimi uradi za delo (Dravograd, Ravne na Koroškem, Radlje ob Dravi, Slovenj Gradec) izločila iz območne službe Velenje in ustanovila svojo, samostojno območno službo, Velenju, kjer je sedež območne službe za koroški in savinjsko-šaleški del od leta 1972, pa »prepustila« urada za delo Velenje in Mozirje. O pobudi, kije presenetila tudi zaposlene, ki so o njej izvedeli iz medijev, smo se pogovarjali z direktorjem Območne službe Velenje, sicer Koroš-■ cem, Robertom Rajštrom.
Videti je, da je glavni argument pobude ali predloga o izločitvi in osamosvojitvi želja, da bi bile storitve Območne službe
v geografskem smislu bliže uporabnikom, tistega konkretnega, s čimer uporabniki na Koroškem ne bi bili zadovoljni, pa ni.
»Iz pobude se da razbrati, da je nastala na konkretnih posamičnih primerih morebitnega nezadovoljstva, bodisi kakšnega uporabnika ali izvajalca storitev. Predlagatelji razmišljajo o tem, da bi bližina Območnes lužbep omenila večm ožnosti za izvajalce programov na Koroškem, navajajo, da bi se s tem povečale možnosti za pravočasno reševanje vlog za tujce in vlog za socialno varnost. To so navedbe, kijih bomo mi pregledali, proučili in nanje tudi odgovorili.« Bo to težko oziroma, ali boste lahko predlog argumentirano zavrnili? »Ne bo težko. Argument je že mnenje, da ne rešujemo pravočasno delovnih dovoljenj. Dovoljenja so se vsako leto izjemno povečevala. V nekaj letih smo iz 1.000 letno prešli na lanskih več kot 5.000 delovnih dovoljenj. Temu smo prilagajali kadre v okviru zmožnosti. Vedeti je treba, da delimo usodo javne uprave in smo pretekla leta zmanjševali število zaposlenih. Temu primerno se je včasih tudi čas reševanja teh vlog podalj šal. Niko li pa se ni podalj -šal čez zakonski rok. Enako velja za reševanje vlog za socialno varnost, pri katerih je poprečni čas od vložitve do popolnosti vloge štiri dni in od vložitve do prvega izplačila devetindvajset dni. Praktično to pomeni, da po enem mesecu tisti, ki vloži vlo go, že prej me tudi denar.«
Eden od »očitkov« je, da izvajalci na Koroškem nimajo enakih možnosti za kandidiranje na razpisih kot velenjski.
»Vsi izvajalci imajo v skladu z javnimi razpisi povsem enake možnosti. Javni razpisi se pripravljajo v Ljubljani, kriteriji so določeni in med njimi je vedno najpomembnejši kriterij cena. Ko je tako, lahko na razpisu uspe prav vsak izvajalec, ne glede na to, ali je s Koroške ali od kod drugod. Pri tem bi vsem izvajalcem priporočil bolj
tržno razmišljanje in ne razmišljanje v smislu: zdaj pa si zmanjšajmo območje, da bomo tam uspeli. Če bomo še tako zmanjšali območno službo, je treba vedeti, da se bodo tja lahko prijavili tudi ljubljanski, koprski, mariborski izvajalci... Tudi njim bo potrebno biti najboljši in najcenejši.« Ali je svet partnerjev, ki ga je Območna služba Velenje ustanovila za usklajevanje politik na regionalni ravni, o teh zadevah že kdaj govoril?
»Kolikor mi je znano, ne. V letu 2001, ko so potekale aktivnosti za drugačno organiziranost republiškega zavoda, ko sta se osamosvojili Območni službi Trbovlje in
Ptuj, pa je bilo v Zavodu o tem nekaj govora. A po tistem, ko ta zadeva za to območje ni bila potrjena, svet partnerjev nove pobude ni obravnaval.« Svet partnerjev je organ, v katerem sodelujejo predstavniki različnih interesnih, strokovnih združenj, predstavniki lokalnih skupnosti ... So v njem morda tudi člani, ki so predlagatelji te pobude? »So, seveda so. Člana v svetu partnerjev imata tako Regionalna razvojna agencija za Koroško kot Koroška gospodarska zbornica, tako da . Tudi sam bi pri ča koval, da bi bile te zadeve obravnavane najprej v svetu partnerjev, v katerem bi jih proučili in morda prišli do skupnih predlogov. V svetu partnerjev je enako število predstavnikov iz koroškega in savinjsko-šaleškega dela območne službe.« Odgovor na pobudo že pripravljate, posredovali ga boste na Zavodu Republike Slovenije za zaposlovanje. Kako pa utegnejo stvari teči od tu naprej?
»Na vsako navedbo v tem predlogu bomo v območni službi odgovorili s strokovnimi argumenti, kot je bilo že povedano. Svoje mnenje bo podala tudi centralna služba zavoda in ga posredovala minis trstvu za delo. Kako bo s pobu do naprej, pa mi ni zna no.« Kako pa nanjo gledajo zaposleni? »Glede na način, kako je bila vložena - mi o njej predhodno nismo bili obveščeni in tudi potem, ko se je ta pojavila v medijih, še dober teden nismo dobili na mizo vsebine -je vnesla med zaposlene nekaj negotovosti, nelagodja. Razumljivo je, da vsaka reorganizacija najbolj zadene zaposlene, tudi ta bi jih. Že zato, ker bi, če bi se območna služba res razdelila na dva dela, prinesla kar nekaj migracij. Dejstvo je, da
novih kadrov ne bi mogli dobiti, ampak bi z obstoječimi morali poskrbeti za vsa dosedanja področja. Oteženo bi bilo medsebojno nadomeščanje, pokrivanje posameznih področjih, kjer imamo sedaj zaposlenega enega ali dva delavca. Razumljivo pa je, da nekateri zaposleni pobudo sprejemajo. A ko damo na mizo strokovne argumente, postanejo zadeve drugačne. Vsekakor bomo k odgovoru priložili tudi mnenje zapos le nih.«
Kaj v območni, kaj na uradih?
Na uradih za delo so organizirane vse tiste funkcije, kijih stranke najbolj potrebujejo: osnovno informiranje, prijave v evidence zavoda, vlaganje zahtevkov in vlog, svetovanje brezposelnim in drugim osebam, posredovanje dela in zaposlitve, poklicno svetovanje mladim, rehabilitacijsko svetovanje. V Območni službi so organizirane tiste dejavnosti, ki so podporne in enotne za celo Območno službo: programi zaposlovanja, zaposlovanje tujcev, splošne in kadrovske zadeve, medtem ko so računovodstvo, informatika in analitika že v veliki meri centralizirane in imajo sedež v Ljubljani.
Kaj pa se da narediti, da bi bili Korošci bolj zadovoljni?
»Za pobude in predloge smo odprti, zato bomo navedbe iz predloga temeljito preučili tudi v smislu, kaj lahko še storimo. V skladu s kadrovskimi možnostmi bomo razmišljali, kako storitve strankam čimbolj približati. Pri tem računamo na možnost novih zaposlitev, ki bodo pokrite iz evropskih sredstev. Nekaj bo moralo narediti tudi okolje samo, predvsem ko gre za uspešno kandidiranje na javnih razpisih.«
Danes daleč?
Zanimivo pri tej pobudi, v kateri je izpostavljena predvsem oddaljenost pa je, da bi bil sedež nove območne službe najverjetneje v Dravogradu.
Koroška nima tako izrazitega središča, da bi bil en kraj samoumevno središče neke institucije, zato Korošci v različnih pobudah zagovarjajo stališče, da se sedeži institucij porazdelijo po raz-
ličnih krajih. Dejstvo je torej, da bi se nova Območna služba za Koroško slej ko prej srečala s podobnimi zadevami kot jih tokrat navajajo v razlagi zakaj »na svoje«: oddaljenostjo.
Ampak danes je vse blizu. Vse bolj mobilni smo. Krepi se tudi drugačno, e-poslovanje, e-storitve so v porastu. Bistveno več funkcij se temeljito in kakovostno vodi z enega ali nekaj mest.
RobertR ajšter,d irektorO bmočnes lužbe
Velenje

LJUDJE
Ureditev krožišča pod cerkvijo se odmika
V krajevni skupnosti Šmartno imajo velike načrte - Pokopališče bo spominski park, pod cerkvijo bo krožišče -Športno igrišče v gozdu nad pokopališčem?
BojanaŠ pegel
Velenje - Krajevna skupnost Šmartno leži v okolici cerkve svetega Martina in starega mestnega pokopališča. Tega si tamkajšnji krajani, pa tudi mestna oblast, že dolgo želijo spremeniti v spominski park. Počasi se premika, tako da kaže, da se bo načrt, ki je star že nekaj let, začel uresničevati.
KS Šmartno je krajevna skupnost, v kateri so predvsem individualne hiše. Krajani se pogosto zbirajo na športnem igrišču pri osnovni šoli Livada in v domu krajanov, ki je sicer maj hen, a eden lep ših v mestu. Tudi v njem načrtujejo korenite spremembe. Nekatere se žal zaradi zmanjšanja mestnega proračuna odmikajo v prihodnost.
Premikin ačrtov v prihodnost
Da bi vam življenje v krajevni skupnosti Šmartno čim bolj nazorno pred stavi li, nas je bilo tokrat več. Predsedniku sveta krajevne skupnosti Denisu Štembergerju, ki je eden najmlajših predsednikov krajevnih skupnosti v MO Velenje, so se na našem srečanju v domu krajanov pridružili Slavko Brzglez, Tone Finkšt ter Marjana Štember-ger, vsak v imenu svoje krajevne organizacije.
Najprej nam je Štemberger povedal, kaj so v zadnjem času v Šmart-nem dobili novega. »Veliko načrtov nismo uresničili. Uredili smo pešpot med Šmarško in Vodovodno ces-
to, ki ima tudi novo razsvetljavo. Upamo, dajo bomo tudi preplasti-li z asfaltom. V Šmartnem si želimo svoje športno igrišče. Na občino smo že dali pobudo, da ga uredimo v gozdičku nad pokopališčem ob Konov-ski cesti. Ker svojega igrišča v kraju
so že pred letom in pol napovedali, da bodo v zgornjih prostorih uredili dve neprofitni stanovanji, prostore krajevne skupnosti pa uredili v pritličju, kjer je bila včasih živilska trgovina. »Sedaj na volitve starejši in invalidi ne morejo priti, tako
krajevne skupnosti. In kaj delajo: »V naši krajevni organizaciji nas je 98, približno pol članov in pol članic. Redno se sestajamo na sejah, konec leta pripravimo občni zbor. Naša glavna skrb je vzdrževanje spomenika talcev na šmarškem
sekciji deluje okoli 15 upokojencev, približno pol žensk in pol moških. Zelo smo aktivni, saj se uspešno ude ležuje mo tek movanj in domov prinašamo tudi pokale. Kadar predsednik krajevne skupnosti potrebuje pomoč v kakšni
DenisŠ temberger
nimamo, bi to rešilo veliko želja naših krajanov in krajank, tudi upokojencev, ki so najbolj aktivni. Dodali smo še pobudo za razširitev projekta ureditve spominskega parka v nekdanjem pokopališču Šmartno. Na Gregorčičevi cesti moramo urediti odvodnjavanje in kanalizacijo, v sklopu ureditve spominskega parka pa načrtujemo tudi ureditev krožišča v precej nelogičnem križišču enosmernih cest pod cerkvijo. Zaradi reba lan sa pro ra ču na letos ne bomo začeli delati, to je prestavljeno v bližnjo ali daljno prihodnost.«
Zaradi krize se je vse ustavilo tudi pri preureditvi doma krajanov, kjer
SlavkoB rzglez
pa bi to razrešili.«
O vsem, kar se dogaja v kraju, obveščajo krajane s časopisom Šmarčan. Ko so v njem objavili načrte krožišča, so bili ti navdušeni. »Tam so zelo velik problem večji nalivi, ker odvodnjavanje ni urejeno. To bomo urejali hkrati s krožiščem.«
Skrbni do spomenikat alcev
Borci so v Šmartnem izredno delavni. Kot nam je povedal Slavko Brglez, je njihova največja borba danes borba za denar. Financirajo se s članarino in prispevkom
Tone Finkšt
pokopališču, pa tudi skrb za bolne člane organizacije. Dobro sodeluje mo tudi z območ nim zdru že -njem, zelo radi pa se ude leži mo večjih srečanj in proslav.«
Športnikia ktivni inus pešni
Kot že rečeno, mladih delo v krajevni skupnosti nič kaj ne zanima, upokojenci pa so zelo dejavni. Med njimi so športniki tisti, ki se največ in najpogosteje družijo. Tone Finkšt, ki je v tej sekciji zelo aktiven, je v odsotnosti predsednika sekcije Dolinaija dodal: »V športni
MarjanaŠ temberger
krajevni akciji, se prav tako radi odzovemo. Tak primer so čistilne akcije, na kate rih ved no dobro sodelujemo.« Športno igrišče so si šmarški upokojenci uredili z udarniškim delom pri OŠ Liva da. » Šest sokrajanov nas je bilo pri tem delu zelo aktivnih, zato smo igrišče uredili v dobrih dveh tednih. Sedaj na igrišču vadimo dvakrat na teden, ko treniramo, vmes pa pripravimo še kakšno tekmo. Zelo uspešni smo tudi v smučanju veteranov na Gol-teh, saj ved no doseže mo kak šno medaljo. Čeprav delujemo šele nekaj let, imamo že veliko pokalov in priznanj za svoje športne
uspehe.« Ob tem je predsednik sveta KS Šmartno dodal, da so letos prav upokojenci največ naredili v čistilnih akcijah ob dnevu Zemlje. Tudi pohod po mejah krajevne skupnosti brez njih ne bi uspel.
Socialnas tiska že stis ka
Marjana Štemberger ni dolgo na čelu krajevnega odbora Rdečega križa v Šmartnem. Izziv je sprejela, ker ne bi bilo prav, če bi se dobro zastavljeno delo odbora prekinilo. Povedala je, daje v odboru aktivnih 14 članov. Želi si, da bi se jim pridružili tudi mlajši. K temu je dodala: »V naši krajevni skupnosti imamo več kot 350 krajanov in krajank, ki so starejši od 75 let. Večina ima redne pokojnine, a žal je med njimi vse več takšnih, ki že čutijo socialno stisko. Zato smo že razdelili nekaj prehrambenih paketov med tiste, ki takšno pomoč najbolj potrebujejo. Dodelila nam jih je območna organizacija Rdečega križa.« Nadaljujejo tudi z zdravstvenimi predavanji. »Zdravnica Marina Žuber nam štirikrat letno brezplačno pripravi zdravstveno predavanje, za kar smo ji zelo hvaležni. Izvajamo pa tudi merjenje vsebnosti krvnega sladkorja in holesterola v krvi. Naši starejši občani radi pridejo tudi na srečanje, ki ga vsako leto pripravimo za starejše od 75 let. Starejšim od 80 let ob osebnem prazniku pošljemo voščilnico, starejše od 90 let - v kraju jih je več kot 10 - pa obiščemo na domu.«
V Krajevni skupnosti Šmartno bo torej letošnje leto bolj leto načrtov kot »akcije«. Ker so optimisti, računajo, da bo že drugo leto drugače. Predvsem pa si želijo, da bi se krajani in krajanke v svojem kraju dobro počutili. Zato se bodo trudili še naprej.
Še zadnjič na ogledu komunalnega odlagališča
Letošnja generacija sedmošolcev iz vseh treh občin v Šaleški dolini zaključila projekt »Odpadek naj ne bo samo odpadek« - Izdelali izvirne zloženke o pomenu ločevanja odpadkov
Velenje, 5. junija - Na svetovni dan okolja so v Vili Mojca pripravili zaključek pomembnega ekološkega projekta. Letošnji projekt "Odpadek naj ne bo samo odpadek« je potekal v začetku aprila. Vanj so bili tudi tokrat vključeni sedmošolci vseh osnovnih šol iz Šaleške doline. Projekt je pripravila Medobčinska zveza prijateljev mladine Velenje, izvedli pa so ga raziskovalci ekološkega inštituta Erico iz Velenja. Na zaključni prireditvi v Vili Mojca so nagradili tri najboljše likovne rešitve za zloženko, ki opozarja na pomen ločevanja odpadkov.
Sekretarka MZPM Velenje Tinca Kovač nam je povedala, da so se učenci po teore-tič nem in teren skem delu izkazali tudi pri izdelovanju zloženk.
Najboljše tri zloženke so na zaključni prireditvi, ki so jo zn astopom popestriliu čenci OŠA ntona Aškerca, prvič javnor azstavili.
»Veseli smo bili, ker smo prejeli 16 predlog za zgibanke. Vredne so, da bi jih natisnili in razdelili vsem gospodinjstvom, saj se bomo kmalu tudi v Šaleški dolini soočili z ločevanjem odpadkov. Tudi zato je ta projekt zelo pomemben, saj se že mladi naučijo pravilnega ravnanja s smetmi. V projektu je letos sodelovalo 430 učencev.« Na prireditvi so nagradili Mašo Tamše in Lano Vavh iz OŠ Šalek, ki sta izdelali najboljšo zloženko. Drugo mesto je pripadlo Lani
Zupanc iz OŠ Livada, tretje pa Nini Oder iz OŠ Antona Aškerca. Prav simpatičen program ob zaključku projekta so tudi tokrat pripravili učenci OŠ Antona Aškerca, ki smo jih prvič videli in slišali ob nastopu na zaključku ekološkega projekta Varujmo in ohranimo Šaleško dolino. Takrat so s svojim izvirnim »rapersko« obarvanim nastopom tudi zmagali.
■ bš
REKLI SCI ...
Osnovnošolci so lahko za zgled odraslim
Klemen Kotnik z Erica nam je o letošnjem projektu povedal: »Projekt je bil zastavljen podobno kot prejšnja leta. Ker pa smo tudi v MO Velenje tik pred tem, da se soočimo z ločevanjem odpadkov, kijih bomo po novem vozili v RCE-RO v Celju, smo del projekta namenili prav temu. Iz leta v leto opažamo, da mladi že veliko vedo o ločevanju odpadkov, zavedanje, kako pomembno je to, je iz generacije vgeneracijo večje. Zato smo si z učenci ogledali ekološki otok, odlagališče pepela in centralno komunalno odlagališče. Verjetno je bil to zadnji ogled tega odlagališča, saj se mu bo letos poleti odlagalna doba iztekla. Velik poudarek damo temu, da mladi ločijo med smetiščem in odlagališčem, kar so s tem primerom dobro spoznali. Moram jih pohvaliti tudi, da so zloženke o pomenu ločevanja odpadkov zelo izvirne, zanimive.«
Emil Šterbenk z Eri ca: »Ude ležen ci letošnjega izobraževalnega programa Odpa dek naj ne bo samo odpa dek so s svojimi izdelki dokazali, da se zavedajo pomena ločenega zbiranja odpadkov in so lahko vzgled tudi odraslim. V Šaleški dolini smo med prvimi v Sloveniji odpadke začeli zbirati ločeno še pred sprejetjem zakonodaje na tem področju. Leta 2003 smo v MO Velenje ločeno zbrali 4,2 kg odpadkov oziroma
sekundarnih surovin na prebivalca, leta 2008 pa 14,7 kg, torej se je izkoristek triinpolkrat povečal. Na hitro bi lahko bili z rezultatom zelo zadovoljni, ker pa letno na prebivalca »proizvedemo« okrog 300 kg ostalih odpadkov, je zadovoljstvo občutno manjše. Tudi pri zbiranju nevarnih odpadkov beležimo napredek, saj smo leta 2003 zbrali 0,1 kg nevarnih odpadkov na prebivalca, pet let kasneje pa 1,2 kg. Iz odpadkov uspemo pridobiti 5% sekundarnih surovin, kar je še zelo daleč od končnega cilja. Le s sodelovanjem vseh uporabnikov bomo uspeli povečati učinkovitost ločenega zbiranja.
In kakšno korist bomo imeli od tega? Neposredna korist za vsakega posameznika bo manjši račun za gospodarjenje z odpadki. Odlaganje na urejenem odlagališču, kakršno je tudi celjsko, ni poceni. Ločeno zbranih frakcij ni potrebno obdelovati in na koncu odlagati, ampak se vrnejo kot surovine v proizvodnjo, kar pomeni zmanjšanje stroškov. Zelo pomembno je voluminozne predmete, kot so na primer plastenke, izločiti iz ostalih odpadkov. Ob velikem številu (zaprtih) plastenk s tovornjaki prevažamo zrak, to pa lahko znatno poveča število prevozov in s tem povezane stroške. Seveda pa so ravno tako kot neposredne posledice pomembni tudi širši vplivi. Z doslednim ločevanjem odpadkov varčujemo naravne vire za prihajajoče generacije in obenem varujemo okolje pred onesnaževanjem.«

Pri Mariu slavila Svoboda
Uspešna šaleška zbora mestu Velenje ob jubilej u podarila skupni koncert
Šoštanj, Velenje - Mešani pevski zbor Svoboda Šoštanj, letos bo praznoval 40-letnico delovanja, od leta 1982 pa ga z vztrajnostjo in žarom vodi zborovodkinja Anka Jazbec, je zmagovalec super finala TV oddaje Spet doma na nacionalni televiziji.
Zbor je uspešno nastopil na številnih državnih in tudi mednarodnih tekmovanjih, s pomočjo Mari-eve oddaje pa postal znan in prepoznaven po vsej Sloveniji. V super finalu, v katerem so se za zmago potegovali trije zbori iz predhodnih tekmovanj, so mu gledalci
namenili skoraj 13.000 glasov!
V oddaji Spet doma je uspešno nastopil tudi Mešani pevski zbor Gorenje iz Velenja pod vodstvom zborovodkinje Katje Gruber.
Zbora sta sinoči, 17. junija, združila moči in se z zabavnim programom zimzelenih melodij, s kater-
imi sta nastopila na nacionalki, pred stavila doma če mu občin stvu. Za dogodek so ob koncu prve sezone delovanja poskrbeli v Festivalu Velenje. Obenem je bil koncert dveh uspešnih zborov posvečen tudi 50-letnici mesta Velenje.
■ mkp
Prava pevska predstava
Letni koncert MePZ Gorenje ni bil klasičen koncert -Skupaj z gosti so ob predstavitvi letošnjega dela pripravili predstavo
Velenje, 13. junija - Mešani pevski zbor Gorenje je minulo soboto zvečer v polni dvorani velenjske glasbene šole pripravil tradicionalni letni koncert. Prvi del programa koncerta so začeli s slovenskimi ljudskimi pesmimi, nadaljevali s skladbami z božičnega koncerta in končali s štirimi tekmovalnimi pesmi, s katerimi so v oddaji Spet doma prišli do polfinala. Potem so na oder povabili goste, pevske prijatelje zbora Sonce iz Ponikve. V zad njem delu kon cer ta pa so se pevci MEPZ Gorenje predstavili še z venčkom pesmi Odmev s Triglava, v katerem so združili pesmi,
ki pojejo o tem slovenskem očaku. Zanj so v letošnji pevski sezoni, novembra lani v Rogaški Slatini, prejeli nagrado za najizvirnejši spored na tekmovanju Sozvočenje 2008.
Gorenjev zbor ima kar 32-letno tradicijo, pod taktirko zborovodkinje Katje Gruber pa deluje 7 let. Pevci prihajajo iz celotne Šaleške doline in njene bližje okolice. Zboru se je v tej sezoni pridružilo kar 10 novih pevcev, v bodoče pa bi bili še posebej veseli okrepitve v moški vrsti, kije za polovico krajša od žen ske.
Na sobotnem koncertu smo v pogovoru zborovodkinje Katje Gruber s članom zbora izvedeli še marsikaj. Tudi to, da so pevci sezono 2008/2009 pričeli s koncertom duhovnih pesmi na gostovanju pri zboru Sonce na Ponikvi. Po mnogih letih premora je zbor decembra v kulturnem domu v Velenju pripravil božični koncert, ki je bil zelo dobro sprejet in obiskan. Februarja letos je bil na Rečici ob Savinji predstavljen Odmev s Triglava, ki mu je sledil koncert v Dornber-
ku na Primorskem. Sploh to gostovanje je bilo za pevce eno najlepših v sezoni.
Nato se je začelo obdobje spomladanskega »Spet doma«. Katja Gruber, zborovodkinja: »Nastopi v nedeljskih oddajah na TV Slovenija in priprave nanje so bili za zbor nekaj povsem novega. »Izziv smo vsi vzeli zelo resno in vanj vložili veliko svojega truda in časa. Potrebno je bilo izbrati primerne pesmi, katerim sem naredila zborovsko priredbo. Sledilo je snemanje pesmi in učenje koreografije, za kar sta poskrbela koreograf Boštjan Pavček in plesna učiteljica Tatjana Gajanovič. Sodelovanje v oddaji Spet doma je zboru predstavljalo zahtevno nalogo, hkrati pa nepozabno izkušnjo.«
Pevci zbora bodo konec avgusta, ob zaklju čku sezo ne, sklop pes mi Odmev s Triglava zapeli kar na samem vrhu Triglava. Prvi večji cilj zbo ra pri hod nje sezo ne pa bo novembrsko regijsko tekmovanje zborov v Slovenj Gradcu.
■ bš
Pevci inp evke MePZ Gorenje so nas obotnem let nem k on certu, ki je potekal v zelos proščenem ozračju,p rikazali vse uspehel etošnjep evske
I » I:I
KOLONA
Pred uporabo se posvetujte
Aleš Ojsteršek
Ker se mi zdi, da smo kljub vsemu še vedno družba z več prevladujočimi tradicionalističnimi kot pa modernimi vzorci ravnanj, bi upravičeno lahko sklepal, da bi prej obveljalo, da Slovenci glasbo »uporabljamo« kot lek in manj kot»odrešujočo« umetnost. Dejstvo, da glasbo nosimo v sebi, nam po tem v razvoju ne pomaga ali pa vsaj ne dovolj, saj bi upravičeno pričakoval, da tako široko razširjeno kulturno udejstvovanje pusti prav tako široko sled v razvoju. Strinjanje glede tega bi se mi zdelo pomembno še v luči poenotenja v sklepu, da si vstop med moderne družbe želimo res - predvsem pa že. Sklep na koncu se torej glasi - ni petje zato, da zdravi, temveč zato, da krepi. Pred uporabo se torej prej ni potrebno posvetovati, temveč je potrebno z veliko žlico zajeti dano nam krepost. In tvorci, skladatelji, pisatelji, zborovodje niso zdravilci komfortnih ljudskih duš, temveč razsvetljenci in resnično poslanci moralnih mandatov. In vse, kar bi kjerkoli in kadarkoli sledilo iz takšnega (ali tega) sklepa, bi moralo biti že v tem.
Aktualni trenutek je zaznamovan z globoko krizo, pohlep je povzročil gospodarsko, tradicionalizem in komfortizem pa sta sprožila še moralno. V večini smo ljudje precej komformistični, sprememb si pravzaprav ne želimo. Vanje pristanemo, ko voda teče v grlo, ko vrag odnese šalo, ko po dežju udari toča ali pet pred dvanajsto. Takrat smo pripravljeni še tistega vraga prijeti za roge. To lahko opazimo dnevno, ko ti ali oni v strahu pred tem ali onim rešujejo posledice naših preteklih komfortizmov. Kot družba v preteklosti nismo ravno kazali znakov, da si želimo okolja višjih etičnih norm. Ce kdo, so k temu klicali kvečjemu razsvetljenci, kulturniki, akademiki.
Današnje družbe delujejo v trikotniku država-gospodarstvo-civilna družba. Ne vem ali ste opazili, da iz zadnjega od treh ni poročil o krizi. Ravnanje posameznikov in skupin v civilni družbi deluje na način notranjega vzgiba, red pa je podrejen skupnemu cilju članov skupine. Tudi prenos znanja poteka v teh skupinah najhitreje, od posameznika k skupinam. To se zdi v tem sklepanju ključna podrobnost. Ne pozabimo na čitalništvo, gibanje, kije Slovence enkrat v zgodovini že premaknilo, ko drugega ni bilo ali pa ni bilo po naše. Primerjava sicer deluje nekoliko »za časom«, a pri tem želimo izpostaviti, da vzorec ravnanja civilne družbe izkorišča notranjo moč posameznika, njegov potencial in ruši komfortizem, lagodje in hipni užitek, zato je rast družbe skozi civilno organiziranje tista možnost, na katero se velja ponovno opreti in jo podpreti. Pot k temu se zdijo ukrepi za vzpodbujanje kulture vseživljenjskega učenja, vendar poti, kijih ubiramo, niso »tiste stezice«... Od tod sklep, da nas daje tradicionalizem, da iz pesmi ne znamo potegniti več, da iz čitalniškega branja na ulico ne vzamemo uka in da v pevski odličnosti ostajamo zaljubljeni divji petelini. Opažam, da spoznanj, ki smo jih deležni v zasebnem življenju ali udeleževanju v civilni sferi, ne prenašamo v ravnanje kot delavci, zaposleni ali kot državljani. Od tod sklep, da je kriza naša in ne od kogarkoli drugih. Tako preprosto si zaslužimo biti v njej, kolikor preprosto se ne odločimo, da ravnamo drugače. Od primera, do primera.

107,8 MHz
IADOjSKO IDO
S Poletjem v poletje
Glasbene novičke
Današnja številka tednika Naš čas je precej debelejša kot običajno. 24 stranem »tekočih« dogodkov, kot rečemo ustvarjalci časopisa, smo dodali prilogo Poletje v Šaleški dolini 2009, ki jo je vredno prebrati in shraniti na kakšno najbolj vidno polico.
Na 72 straneh so namreč v njej zapisani športni, kulturni in še kakšni dogodki, s katerimi si bomo občani občin Velenje, Šoštanj in Šmartno ob Paki lahko popestrili letošnje poletne dni. Za nekatere bodo poskrbele lokalne skupnosti, za vrsto drugih pa društva, klubi, kijih v nobenem od omenjenih občin ne manjka. Skrbno jo prelistajte in si morebiti tudi kakšen dogodke, ki bo pritegnil vašo pozornost, tudi označite.
Mi pa si bomo »označili« tiste, ki so nam pri pripravili projekta pomagali. Zahvaljujemo se vsem, ki so našli razumevanje za naša hotenja in nam kljub recesiji pomagali.
Sicer pa se tudi v naši redakciji začenjajo dopusti, zato že prihodnji teden pričakujemo v hiši prvo »počitniško« moč.
Prihodnjo številko tednika Naš čas boste lahko vzeli v roke in j o prelistali že v sredo, 24. junija. Dan prej kot običajno zaradi praznikov.
Čim lepše poletje vam želimo.
■ Tp
Mavričnan aslovnicap rilogeP oletje vŠ aleški
dolini 2009
... na kratko...
NOC OB JEZERU
To soboto, 20. junija, bo ob Velenjskem jezeru spet potekala tradicionalna Noč ob jezeru. Osrednji glasbeni gost bodo tokrat hrvaška skupina Colonia, poleg njih pa še Rebeka Dremelj, Zlati muzikanti, Rogoški Slavčki in ekipa DeeJay Company Slovenija.
PIKA BOŽIČ
Pika Božič Kontrec je pred natanko dvema mesecema s skladbo Eno napovedala svoj povratek na glasbeno sceno. Zlomljena na tleh pa je nova skladba, ki jo pevka pošilja na radijske postaje tik pred izidom njenega novega, težko pričakovanega albuma Shine.
VURBEK 2009
V soboto bo na gradu Vurbek potekal že 18. tradicionalni festival narodnozabavne glasbe. Od 24 ansamblov, ki so se prijavili na festival, jih je komisija organizatorjev izbrala štirinajst, ki se bodo predstavili s po dvema novima skladbama.
GLAM
Dobitniki letošnje nagrade diamant za novo skupino predstavljajo svoj tretji single Noč, jaz in ti. Skupino, ki deluje dve leti, sestavljajo sami izobraženi glasbeniki, doslej pa so se predstavili s skladbama Najino nebo in Nad mestom.
LOS VENTILOS
Skupina predstavlja svojo drugo skladbo z njihovega (spletnega) tretjega albuma. Gre za skladbo Odpri oči, pop-rock balado, za katero so posneli tudi videospot. Še zanimivost: doslej si je z njihove spletne strani njihov zadnji album brezplačno pretočilo že več kot 4.000 uporabnikov.
PESEMT EDNA NAR ADIUV ELENJE
Izbor poteka vsako soboto ob 9.35 uri. Zmagovalno skladbo pa lahko slišite v programu Radia Velenje dvakrat dnevno: po poročilih ob 9.30 in po poročilih ob 18.30.
1.	COLONIA - Lažu oči moje
2.	AKON - Beautiful
3.	AGNES - Release Me
Na letošnjem 14. Hrvaškem radijskem festivalu je v kategoriji pop-rock nagrado poslušalcev ponovno prejela skupina Colonia. Nagrado je prejela za skladbo Lažu oči moje. Sicer je bil to že njihov šesti nastop na tem glasbenem festivalu, tri leta zapored pa so osvojili Grand Prix za skladbe Za tvoje snene oči, Oduzimaš mi dah in C'est la vie. Colonia bo to soboto, 20. junija, nastopila na Noči ob jezeru v Velenju.
n i ko L i sami
107,8:
^LESTVICA D@MA(
i ■
i ■
i
Vsako nedeljo ob 17.30 na Radiu Velenje in vsak četrtek v tedniku Naš čas.
1.	Ans. Spev in Tanja Žagar - Minili sta že leti dve
2.	Ans. Bratov Gašperič - Ljubezen je greh
3.	Ans. Naveza - Ti si prava
4.	Polka punce - Ti si faca
5.	Mitja kvintet - V gozdni samoti
6.	Veseli svatje - Vzcveteli so beli kostanji
7.	Mladi Dolenjci - Meni ni za bogatijo
8.	Klemen Rošer - Z glasbo v srcu
9.	Ans. Lipovšek - Opravljivka
10.	Ans. Franca Žerdonerja s prijatelji - Najlepši spomini
www.radiovelenje.com
15 let Zaklonišča
Novogoriška zasedba Zaklonišče prepeva letos praznuje 15-letni-co delovanja. Maja 1994 so namreč na ljubljanski gimnaziji Vič odigra-
Samuel Lucas s pesmijo Vedno bom s tabo ostal, Makaya s pesmijo Hočem, da je vse kot prej, Regina s skladbo Poljubi me in Gašper Rifelj s pesmijo Ti veš. Kot sedma bo nastopila skupina Julliete Justi-
kamor bo nedvomno privabila množico ljubiteljev različnih zvrsti metal, punk in rock glasbe. Letos se bo predstavilo deset zasedb. V petek, 27. junija, bodo to Epidemija, Hi Ride, Uroš Planine Group, Morana in Amber Lilies, v soboto, 27. junija, pa Slovinjen, On -Off, Cops On Bikes, Cestar Blues Trio in God Damn It Boys.
Lahko bo posvojila Mercy
Ame riška pop diva Madon na vendarle lahko posvoji še drugega otroka iz Malavija. Prvostopenjsko
I ■
I ■
I
li svoj prvi koncert. V tistem turbulentnem poosamosvojitvenem času so s svojim nekonformistič-nim pristopom in pesmimi v srbohrvaškem jeziku marsikoga šokirali, marsikomu pa so šli na živce. Z angažiranimi socialnopolitičnimi teksti so bili eden redkih takih ben-dov tedanje mlade generacije. Leta 1996 so izdali svoj prvi album Nešto kao Džimi Hendriks, zadnjega z naslovom Sellam alejkum pa so posneli leta 2004. Skupaj so jih izdali pet. Nato so si vzeli nekaj-let ni stu dij ski pre mor in se lani vrnili s singlom in videospotom Nebesa pod Triglavom, s katerim so se prvič predstavili v slovenskem jeziku. Sedaj pripravljajo gradivo za novo ploščo, še prej pa bodo 15. obletnico okronali z dvojnim albumom Bolje ne bo nikoli, na katerem je 20 njihovih skladb in vseh deset videospotov.
Znan vrstni red Slovenske popevke
Udeleženci letošnje Slovenske popevke so izžrebali vrstni red nastopov na 47. izdaji festivala, ki bo 6. septembra postregel s pestrim izborom slovenskih popevk. Festival bo letos potekal v studiu 1 Televizije Slovenija. Štartne številke so izžrebali izvajalci sami, na festivalski večer pa se je uvrstilo 12 pesmi. Po Aleksandri Cavnik, ki bo s pesmijo Preproste stvari odprla festival, bodo na vrs ti Sen di s skladbo Poglej me,
Postanit naročnik
ne s pesmijo Zate, Romana Kraj-nčan bo s skladbo Predam se vsa na vrsti osma, sledili bodo še Apo-lonia s skladbo Se slepim, Anika Horvat s pesmijo Samo ti, Prifarski muzikanti s skladbo Tisti nekdo, festival pa bosta sklenila Tomaž Domicelj in Srdjan Marjanovic s pesmijo Kdaj sem te nazadnje vprašal. Slovensko popevko bosta letos vodila Bernarda Zarn in Mario Galunič.
Small Fest že devetič
26. in 27. junija bo v Šoštanju spet potekal tradicionalni Small Fest - glasbeni festival, na katerem se predstavljajo predvsem mlade, manj znane in še neuveljavljene zasedbe. Dvodnevni praznik glasbe na prostem, ki bo letos potekal že devetič, je nastal iz skromnega lokalnega dogodka v podporo sku-
sodišče v Malaviju je aprila letos razsodilo, da Madonna štiriletne deklice po imenu Chifundo Mercy James ne more posvojiti, saj ni bila izpolnjena zahteva, da morajo bodoče starše vsaj nekaj časa opazovati in nadzorovati malavijski organi. Primer je nato romal naprej na vrhovno prizivno sodišče, kije odločitev prvostopenjskega sodiš-
pini Something Small leta 2001. Kot je v navadi zadnjih nekaj let, bo tudi letos prireditev potekala na prireditvenem prostoru ob Šoštanjskem oziroma Družmir-skem jezeru (Račji otok),
ča zavrnilo. Kot je povedal sodnik med branjem razsodbe, je treba upoštevati pevkino predanost pomoči otrokom v revnih državah. Pomoč sirotam je bil tudi temeljni razlog za takšno odločitev. Zdaj je tudi uradno razsojeno, da Madonna lahko posvoji 3-letno deklico, kate re mati je umrla kma lu po porodu, tako daje deklica praktično od rojstva v sirotišnici.
Za naročnike kar 9 številk zastonj!
Izkoristite ugodnosti, ki jih imajo naročniki tednika Naš čas.
Ne vabi le dostava na dom, ampak tudi nižja cena.
Plačilo celoletne naročnine vam prinaša kar devet številk zastonj. Za naročnike pa so ugodnejše tudi cene malih oglasov in zahval.
Izkoristite dobro ponudbo.
In kako se lahko naročite na Naš čas?
Pokličite 03/89817 51.
Naročilo lahko pošljete tudi po e-pošti: press@nascas.si, po faksu 03/ 897 46 43 ali na naslovu, Kidričeva 2 a, 3320 Velenje.
18. junija 2009
4 Lepo je, kadar družino povezuje ista ljubezen. To zagotovo lahko zatrdimo za družino Glinšek iz Hrastovca. Oče Marjan in mama Majda seveda držita pesti. Za hčer Vesno, ki je pogosto na konju. Dobesedno. Da se je tudi Vesna zaljubila v konjeniški šport, sta zagotovo »kriva« oba starša, morda kanček več oče, ki je tudi čisto pravi kovač. Podkvice, ki prinašajo srečo, zna natančno namestiti na kopita konj, da so ti še bolj hitri in okretni.
* Zaljubljeni v šport so tudi Natalija Bah, Martin Štajner in priljubljeni trener Tomislav Popetru. A njim je najbližja na svetu atletika. Če vam izgledajo zamišljeni, se ne motite. Gotovo tuhtajo, koga od zvenečih atletskih imen bodo naslednji četrtek pripeljali na velik mednarodni atletski miting na stadion ob jezeru. Njihova skrivnost ne bo dolgo ostala skrita.
* Kaj imajo skupnega predsednik Konjeniškega kluba Velenje Bojan Jezernik, vodja urada za negospodarstvo na MO Velenje Darko Lihteneker ter lastnik tega kluba Peter Skaza? Pozabite na to, kar imajo v rokah. Ob vročini so namreč tudi žejni. Skupno jim je to, da so vsi trije veliki ljubitelji športa in da so bili po konjeniški prireditvi ob koncu tedna upravičeno zadovoljni.
I jAlin/T	M^^VS	Obmetavanje s paradižniki je
P—^aailffdižnlBaiijada očitno vse bolj popularna zade-_	^	r va, saj so ga to leto izvedli ne
le v tradicionalni Španiji, tem.	f. -j^lt L *	r__ ^ več t udi v Kolumbiji. V kraj . Sutamarchan so prišli vsi, ¿"J 4 I željni obmetavanja s tem rdečim sadežem, saj se je tam - odvil kolumbijski festival Toma-■, ■ __ 'ifiSr ■ ' tina, ki nosi enako ime kot tisti v Bunolu v Španiji. »Bitka« je trajala eno uro, v njej pa so sodelovali navihanci vseh starosti, največ pa je bilo, kot je bilo pričakovati, otrok. Namen JOKli tega d°g°dka Je Počastitev paradižnika, vsako leto ga tako uničijo okoli deset ton, kar je tako rekoč zanemarljivo število v primerjavi z večjim španskim bratom, kjer ga porabijo več kot sto ton. In še zanimivost: podoben festival poznajo tudi na Kitajskem.

J
j^^TT iinlT'ii WT
RES mflJHHE SKULPTURE
Britanski umetnik Willard Wigan velja za zelo natančnega umetnika, saj so njegove skulpture manjše od šivankinega ušesa. Wigan se ukvarja s kiparstvom, za njegove umetnine pa je značilno, da so tako majhne, da jih ni mogoče opaziti s prostim očesom. Nenavadni umetnik pri svojem umetniškem izražanju uporablja lastna miniaturna orodja, za poslikavo pa mu je dovolj le ena sama konjska kocina. Svoje mikroskopske figure izdeluje največ iz zrnc peska, riža ali koščkov sladkorja. Končane skulpture, za njihovo izdelavo potrebuje tudi več mesecev, pogosto postavi v šivankino uho ali pa na glavico žeblja. Za primerjavo velikosti postavi zraven tudi navadno muho ali konico kemičnega svinčnika.
Lisica kradljivka
Za skrivnostnega tatu, ki je v maj hnem nemškem mestu Foe-hren ukra -del več kot 100 čevljev, se je izkazalo, da je lisica. Lisički, ki ima več kot očitno zelo rada čevlje, je na prste stopil gozdar, ko je ob njenem brlogu zagledal ogromno čevljev, še več pa jih je imela v svojem skrivališču. Gozdar je ugotovil, da gre za čevlje, ki so preteklo noč izginili izpred
vrat vašča-nov iz bližnje vasi. »Vse je bilo mogoče najti, od ženskih elegantnih čevljev do športnih copatov,« je dejal predstavnik tamkajšnje policije. Za zdaj smo jih našli okoli 120, očitno pa jih je lisica odnesla zato, da bi se lahko z njimi igrali njeni mladiči. Večina čevljev ni bila poškodovana, tako da so se lastniki razveselili, ko so jih dobili nazaj.
Inovacije in inovatorji
Večkrat smo te dni slišali, da nas naj bi inovacije hitreje potegnile iz krize. A so mnogi taki, zaradi katerih smo zašli v krizo, še bolj inovativni.
Dragi »hec«
Vandalizem nas zelo veliko stane. Pa čeprav se nekateri zagovarjajo, da so se samo malo hecali.
Nekaj manjka
Slišimo pripombe, da na stacionarnih »mestnih« radarjih nekaj manjka. Zelena ali rdeča luč, da bi vozniki vedeli, kdaj delalo ln kdaj ne. Pa )'im ne bi bilo treba vedno pred njimi zavirati.
Paketi
Tudi velenjska občine deli vse več paketov. A ne zaradi svoj e radodar-nosti, zaradi potreb občanov.
Cen ter ali dom
Nekalerim starejšim obiskovalcem gradbišča v Topolšici ne gre v račun, zakaj se ta imenuje Center za varstvo odraslih. Vsi v »centru« razmišljanja še nimajo varstva, ampak le novi dom.
Soglasje
Vsaj v nečem mnogi Slovencev soglašajo s prometnim komisarj em Evropske unije. Da so predvidene tedenske vinjete predrage. Pa letne tudi.
Še vedno velja
Znano je, da veliko Slovencev nateguj e meh. Vse več. Velja pa tudi, da skoraj še več Slovencev nateguj e druge ljudi. Menda tudi vse več.
Koktajl
Velenje naj bi za stalno dobilo svoj koktajl. To je seveda še kako prav. Saj j e tudi samo Velenje en dobro mešan koktajl.
Barvitost
Črno na belem naj bi držalo, da je na območju Belih Vod - kar zadeva telefonije - siva lisa!
Nepraznična
Tudi ob nedeljskem svetovnem dnevu krvoj daj alcev so se nekateri čudili, da pri nas kno daj alstvo še vedno narašča. Kljub tolikim različnim krvosesom.

REPORTAŽA
Divji prašiči »harajo« tudi po Šaleški dolini
Na ekološki kmetij i Ocepek se sprašuj ej o, ali j ih bodo divj e svinje spravile ob kruh? Namesto lepe besede aroganca in ignoranca lovcev - Lovci trdij o, da ima vsak svoj pogled na težave, ki pa so pereče - Lani 1700 evrov, letos že 450 evrov za povzročeno škodo - Lovstvo j e vse manj konjiček in vse večj a obveznost
TatjanaP odgoršek
Divji prašiči »harajo« ne le v Zgornji, Spodnji Savinjski, ampak tudi v Šaleški dolini. »V bližini hiše smo imeli še pred dobrimi petimi leti njive, na katerih je rasla pšenica, fižol, koruza in ostale poljščine ter vrtnine. Danes so travniki. Zaradi divjadi. Ko sem pred nedavnim prišel na bližnji travnik, da bi pokosil travo, sem se zgrozil. Skoraj polovico travnika je bilo razlitega, ponekod tudi do 25 centimetrov globoko. Za izpad polovice pridelka je, po mnenju prijatelja lovca, ki sem ga poklical - poskrbela divja svinja z mladiči. Moja mama je v 91. letu starosti, pa kaj takega še ni doživela,« je povedal Ferdo Ocepek, njegova žena Slavica pa je dodala: »Zaradi škode, ki jo je povzročila divjad, smo letos že ob pridelek fižola, rdeče pese, solate na njivi ne morem nasaditi. Na kmetiji se že kar nekaj let ukvarjamo z ekološko pridelavo hrane in najbrž ni treba posebej poudarjati, kaj za nas pomeni izpad. Vse bolj se sprašujemo, ali bomo še lahko kmetovali ali ne.«
Aroganca in ignoranca lovcev
Divja svinja z mladiči je, po mnenju Ocepkovih, povzročila veliko
če njihova živina naredi škodo pri sosedih, jo morata poravnati. »Lepe besedi si pa sploh zasluživa. Lejte, včasih so bili skregani gozdarji in kmetje. Ko so gozdarji dobili svoj zakon, ki se ga držijo, smo prijatelji. Ker niso arogantni, ker so pošteni do lastnikov gozdov. Dokler ne bo tako z lovci, ne bomo mogli biti prijatelji.«
jijo vsak na svojem bregu, je Bračič odgovo ril: »Vsak ima svoje pogle de na zadevo, ki pa je - treba je priznati - pereča. Sicer pa ni tako, kot pravijo. Najkasneje v osmih dneh se odzovemo na vsak škodni zahtevek, ki ga dobimo. Tudi na tistega po telefonu, čeprav zakon pravi, da se moramo le na pisne. Seveda pa prihaja do različnih mnenj o
Slavica inF erdoO cepek:» Prizadeti smo tudiz aradio dnosa
lovcev.«
Po njunem mnenju so za vse večje število srnjadi, divjih prašičev tudi v Šaleški dolini krivi lovci, ker odstrela ne izvajajo dosledno. »Pa še nekaj. Ko je lomastil v Kočevju medved, so v Ljubljani govorili, da je žival in da mora imeti svoj prostor pod soncem. Ko je medved
škode, zato sta jo prijavila. »Bolj za to, da se zadeva ure di tudi za naprej. Kakšne odškodnine ne pričakujeva. To pa zato, ker z lovci nismo prijatelji.« Kot sta pojasnila, imata z njimi slabo izkušnjo že pred šestimi leti. Od tistega, kar bi morali narediti, niso naredili ničesar. Takrat sta bila pri obravnavi deležna ignorance, arogance, ponižanja. Tudi pri tokratnem ogledu povzročene škode na travniku naj se ne bi predstavnik Lovske družine Velenje obnašal nič bolje. Po Ferdovih besedah so mu prvič in tudi sedaj povedali, da je dolžan skrbeti za živali, da so tudi zanj koristne. "Se strinjam. Rad jih imam, nima pa rad, če delam, oko-pavam, potem pa mi čez noč žival uniči pridelek, ves trud."
Na vprašanje, kaj bi morali lovci storiti, sta Ocepkova dejala, da
prišel v slovensko prestolnico, pa bi kar streljali in še polno policije je bilo vključene v akcijo. Ker je medved nevaren. Tudi divja svinja z mladiči je nevarna. Konec koncev kmet dela za to, da nekaj pridela, na njegov račun pa služijo drugi. Tudi naše koze bi rade jedle solato, pa je ne, ker imamo zagrajene,« sta še prizadeto dejala Slavica in Ferdo Oce pek.
Vsak ima svoj pogled na zadevo
Po odgovore na navedene obtožbe smo se odpravili k starešini Lovske družine Velenje Slavku Brači-ču. Na vprašanje, zakaj se obnašajo do prijaviteljev škode po divjadi arogantno, namesto da bi z lastniki zemljišč delali z roko v roki, sto-
uskladile svoje predloge lovske družine. V enem lovskoupravljalskem območju pa je od 31 do 35 lovskih družin. Ko ministrstvo enkrat spre-
višini škode. Če se z njo oškodovanec ne strinja, se lahko pritoži na komisijo, ki jo imenuje pristojno ministrstvo. Mimogrede - iz naše družine smo pred mesecem dni poslali na izobraževanje za ocenjevalce škode štiri naše člane. Razumem pridelovalce hrane, vendar
SlavkoB račič:" Divjad je bila tu pred nami."
jme letni načrt, ni možnosti za spremembe. »So sicer dovoljena manjša odstopanja, seveda pri določeni starosti divjih prašičev, sicer nam grozijo visoke kazni. Za vsak odstrel mimo dopustnih odstopanj po načr tu je za lov sko dru ži no predvidena kazen od 4200 do 125 tisoč evrov, posameznik pa je lahko za isti prekršek kaznovan s 420 do 2100 evrov. Glede na pravo ekspanzijo divjih prašičev (tudi zaradi bolj milih zim, predvsem pa ugodnejših pogojev za življenje) se tudi lovci z zavedanjem sprašuje-
mo, do katere mere ohraniti divjega prašiča v tej kmetijski krajini. Mislimo, da bodo načrtovalci res morali nekaj storiti.«
Denar za povračilo škode le iz društvene blagajne
Lovska družina Velenje je lani poravnala 1700 evrov škode po divjadi, od tega 1380 evrov po divjih prašičih. Letos so izplačali za te namene že 450 evrov, čaka pa jih še fizično delo pri poravnavi poškodovanih površin. Samo lani so na področju gojitvenih del opravili 1200 prostovoljnih ur.
Po mnenju Slavka Bračiča očitek, da na račun kmetov služimo drugi, ne zdrži nobenega resnega komentarja. 50 do 60 lovskih družin (od 423) v Sloveniji ima res visoke prihodke od trofej, velenjska lovska družina pa je praktično »mestna družina«. »Velik del lovišča - to obsega 5000 hektarjev površin od krajevnih skupnosti Paka do Andraža - pripade mestu Velenje z okolico. V letnem lovnem načrtu imamo predvidenih od 350 do 400 komadov divjadi. Vsako leto uplenimo 2 gamsa, 2 divja prašiča, blizu 50 lisic, velike težave nam povzročajo vrane. Uplenjeno divjačino prodamo in v zadnjih 5
letih smo tako družinsko blagajno »obogatili« s približno po 5000 evri, kar je osnova za pridobitev koncesije. Od tega je potrebno sedaj odšteti 800 evrov za koncesijo, že omenjeno vsoto poravnane škode, blizu 1000 evrov, izplačamo kmetom za zaščitna sredstva, 325 evrov nas stane »članstvo« v lovsko uprav-ljalskem območju. Za nameček je cena divjačine letos padla s 5,20 na 3,30 evra. Zanemarljivo pa tudi ni dejstvo, da smo lani ostali brez 60 komadov srnjadi kot »žrtev« pro met nih nesreč na ces ti Vele n-je-Arja vas. Vse pogosteje se dogaja, da lovci plačujemo škodo ne le iz družinske blagajne, ampak tudi iz svojega žepa.«
Kaj je dolžan storiti lastnik zemljišča in kaj lovci?
Odgovor na zastavljeno vprašanje, je povedal Bračič, je zapisan v zakonu o lovstvu: kot dober gospodar mora storiti vse, da obvaruje svoje premoženje. Včasih so lastniki zemljišč odganjali divjad s slamnatimi možmi, s takšnimi in drugačnimi strašili. Danes tega ni. Lovci pa so dolžni opraviti odvzem divjadi po letnem načrtu. Svoje obveznosti, zagotavlja Bračič, poskušajo v celoti izpolnjevati. »Boljše zakonodaje ne bi mogli imeti, čeprav lovci pravimo, da nam nalaga ogromno dela, odgovornosti, predvsem pa hude kazni. Vendar smo se s tem sprijaznili. Nekaj se pri vsej stvari moramo zave dati vsi skupaj: divjad je bila tu pred nami,« je sklenil pogovor Slavko Bračič.
tus
n? o
Natr avniku ne bok ošnje
škodo določimo na osnovi pravilnika, cenika. Ob tem naj povem, da divji prašič uničuje na našem lovnem območju, ni pa divjad našega lovišča, ampak lovskih družin Polzela in Žalec. Naše lovišče je zanj prehodno območje. Zato tudi intenzivnega lova nanj ne moremo opravljati. To nazorno dokazuje poda tek, da ima mo v letoš njem načrtu od 360 divjih prašičev v Savinjsko-kozjanskem lovskem upravljalskem območju, kamor sodimo, odobrena le 2 odstrela.«
Viso ke kaz ni
Kot je povedal Bračič, načrt odstrela sprejme ministrstvo za kmetijstvo. Izdela ga Zavod za gozdove po uskladitvi z lovsko uprav-ljalskimi območji, v katerem so predhodno letni načrt odstrela
fm GORSKO KOLESARJENJE
START: 10:00, Planet TUŠ Celje.
PREDPRIJAVE: do 18.6. preko interneta: www.tus.si
ali na tel. št.: 05/973 30 00.
PRIJAVE: na dan tekmovanja pred Planetom TUŠ, od 7.30 do 9.00 ure.
ml REKREATIVNI DRUŽINSKI POHOD
START: 10:00, travnik pred železniškim podvozom pri odcepu Zagrad.
SOBOTA, 20.6.2009
14
VI PISETE
18. junija 2009
Gasilski preizkus »starejših« gasilcev
Šmartno ob Paki, 14. junija - V
nedeljo dopoldne je bilo športno igrišče v središču kraja res živahno. Na njem je namreč potekalo gasilsko tekmovanje za člane in članice ter veterane in veteranke. Organizatorju, GZ Šaleške doline, je pri izvedbi tekmovanja vzorno pomagalo PGD Šmartno ob Paki, vse prisotne pa sta pozdravila šmar-ski podžupan Janko Avberšek ter tudi župan Šoštanja Darko Menih.
Na tokratnem gasilskem tekmovanju je sodelovalo kar 53 gasilskih desetin. Med člani A je slavila PGD Lokovica, drugo mesto je zasedla desetina PGD Pesje, tretje pa PGD Gaberke. Med veterankami A so slavile članice PGD Škale pred PGD Velenje in PGD Lokovica II. Med člani B je med sedmimi tekmovalnimi desetinami slavila ekipa PGD Velenje, med članicami B pa med šestimi desetinami ekipa PGD Topolšica. Med starejšimi gasilci, torej veterani, so zmagali člani PGD Škale II, med starejšimi gasilkami pa ekipa PGD Bevče.
■ bš
Gasilci iz vsehd ruštev vŠ aleškid olini so bili zo rganizacijo ini zvedbot ekmovanja zelo
zadovoljni.N ajboljs evedat isti, ki sos lavili.
Nekateri na morje z avtom, drugi pa s konji!
Vsak, ki je vsaj malo zaljubljen v konje in z njimi preživlja svoj prosti čas, si gotovo kdaj zaželi, da bi se skupaj s svojim štirinožnim prijateljem odpravil kam daleč. Brez skrbi, brez obveznosti, natrpanega
urnika ... samo konj, ti in narava. Zagotovljena popolna sprostitev. Definitivno. Nekaj takšnega so si zamislili tudi Anastazija Vrbovšek, sicer članica Šaleške in Koroške konjenice, in njeni prijatelji Mitja, Vojko,
Branko, Marijan in Andrej. Konec meseca maja so se vsak na svojem konju iz Radelj ob Dravi podali proti morju. Prvi dan so prejahali največ kilometrov, okrog 70. Ustavili so se tudi pri nas. Prišli so preko Graške
gore in nadaljevali pot proti Savinjski dolini do Dolenje vasi pri Gomilskem. Tam so prenočili. In do sem so jahali brez vodiča, saj so pot poznali, nato pa jih je vsak dan spremljal nekdo, ki je poznal predvsem poti, primerne za konje. »Jahali smo predvsem po gozdnih in kolovoznih poteh, po asfaltu pa samo, če res drugače ni šlo. Zato smo se vsi počutili boljše, tako mi kot tudi konji,« pravi Nastja, edina ženska udeleženka izleta, in dodaja: »Ker smo konje kondicijsko dobro pripravili, posebnih poškodb ni bilo, pa tudi shujšali nam niso veliko. Pot je bila pa vseeno naporna. V šestih dneh smo namreč prejahali 330 km, kar je ogromno. Ampak je bilo vredno. Bilo je nešteto lepih trenutkov in doživetij ter seveda prijateljskega druženja. Na koncu smo se malo namočili še v morje.«
Naslednja destinacija? Konjeniki izdajo samo, da se v mislih načrti za nov podvig že kujejo ... ■

I Ril KO(11 d.o.o.
Zadobrova 69,3211 Škofja vas WWW.trakOm-SlO.COITl Tel./fax: 03/5461870 e-mail: info@trakom-slo.com
Deteljica s šestimi listi
Jožica Kulovic iz Velenja zelo rada zahaja v naravo. Z določenim namenom, saj jo najbolj vleče tja, kjer raste detelja. Ji deteljica prinaša srečo, tega ni povedala, je pa zelo srečna in vesela, ko najde deteljico z več listi, ne samo s tremi. V svoji zbirki, knjigi, ima cel kup 4-pe-
rceni zastopnik
Bloffio!
Edini pol
SAMB
Menjava staro za novo Ugodil krediti 2 do 7 let \ wa Servisne storitve na domu \ (v garanciji in izven nje) Rezervni deli za traktorje SDF in originalna olja Na zalogi traktorji z odlično ceno!

TEČNO ENGINEERING šotori, ponjave
prednja hidravlična dvigala

k tttpnn 1 - bobnaste kosilnice -dlskaste kosilnice -obračalniki in zgrabljalniki Kmetijski Stroji Vicon - ballrke In ovijalke
■f J » -
» » i
resnih deteljic, tudi deteljic s petimi listi. Pravi, da je zelo srečna, ker ima srečo z iskanjem teh redkih deteljic. »Najbolj pa sem vesela, ker sem našla tudi deteljico s šestimi listi.« Sedaj seveda išče deteljico s sedmimi listi. Jo bo našla? Morda pa.	■
Sem pripravljen na popotovanje?
Poletje je že pred našimi vrati. Izpraznile so se nam »delovne baterije«, kar pome ni, da jih bomo morali kmalu spet napolniti. Vsak od nas seveda med poletjem načrtuje kakšen oddih. Nekateri bodo počitnikovali na tradicionalnih letoviščih, medtem ko se bodo nekateri odpravili na drugačno popotovanje, kakršnega ne izkusi vsak.
Verjetno vas je že mnogo razmišljalo o tem, kako bi se odpravili sami na popotovanje. Dejstvo je, da so potovanja brez posredovanja turističnih agencij cenejša. Ena od ugodnosti je tudi ta, da sami razpolagate in urejate svoj čas, ne da bi vas kaj omejevalo. Ravno v času recesije se seveda tudi trudimo za to, da bi lahko potovali ceneje. Ob tem ne smemo pozabiti, da se bomo ravno zaradi tega kdaj morali odreči kakšnemu hotelu s petimi zvezdicami in ga nadomestiti z motelom. Zmotno je seveda prepričanje, da so moteli slabi, saj si moramo zapomniti, da ne gremo na ogled sob, ampak na ogled znamenitosti mesta, v katerem bomo letovali.
Ob vprašanju »Sem primerna oseba za samostojno popotovanje?« vas moramo opozoriti tudi na dejstvo, da si popotovanje lahko časovno najbolj privoščijo srednješolci in študentje, saj nimajo večjih obveznosti, kijih s seboj prinaša zaposlitev, družina. Poleg tega imajo mnogo ugodnosti in popustov, ki jih v tujini nudi dijaška ozi-
ro ma štu dent ska izka zni ca.
Bodoči popotniki morate tudi vedeti, da sije na začetku najbolje privoščiti nekajdnevno popotovanje po naših sosednjih oziroma bližnjih državah, šele kasneje seje bolje odločiti za kakšno bolj eksotično potovanje.
Seveda moramo omeniti tudi to, da se boste morali v času, ko načrtujete kakšno popotovanje, marsičemu odreči. Na začetku bo res težko izpustiti kakšno zabavo ali nakup, vendar se morate zavedati, da se vam bo na koncu vse poplačalo.
Če ste še vedno v dvomih, kam ali kako na prvo popotovanje, naj vas povabimo, da se oglasite na kakšnem potopisu, ki ga organizira Počitniško društvo Kažipot. Potopisna predavanja (v soboto, 20. 6., ob 19.30 vabimo na Ekvador in Galapaške otoke, v nedeljo, 28. 6., ob 20.30 pa na Novo Zelandijo) so redno objavljena na naši spletni strani, lahko pa se prijavite tudi na PDK e-novi ce, kjer vas bomo redno obve ščali o teko čih dogodkih. Na spletni strani lahko dobite tudi informacije o izkaznicah, ki vam nudijo raz ne popus te na vaših popotovanjih, lahko pa tudi stopite v stik s komerkoli iz društva, da vam svetuje pri popotovanjih.
Pa srečno na novih poteh!
Več na www.kazipot.si
■ Mojca Marš, P očitniško društvoK ažipot
Vsaj v vsako 10 hišo
Društvo bolnikov z osteoporozo Šaleške doline deluj e pet let - Pozornost tudi mladim
TatjanaP odgoršek
Društvo bolnikov z osteoporozo Šaleške doline je vstopilo v peto leto delovanja. Branka Sovinek, njegova predsednica (to dolžnost je prevzela pred nedavnim), pravi,
BrankaS ovinek:» Tudim ladem oramo spodbuditi, da bodo zas vojez dravje samin a redili čim več.«
da je društvo glede na število članov in udeležbo na njegovih aktivnostih upravičilo svoj obstoj.
Na nedavnem občnem zboruje vodstvo članom društva obljubilo, da bo organiziralo zanje čim več dejavnosti. »Smo na pravi poti do cilja, med katerim je tudi priti vsaj v vsako 10 hišo v Šaleški doli-
ni in seznaniti čim širši krog občanov s tiho bolez nijo, kot je oste o -poroza, posledicami in možnostmi zdravljenja,« je povedala Sovi-nekova. Zato so v letošnjem delovnem programu med osrednjimi nalogami predvideli promocijo društva in njegove dejavnosti, organiziranje preventivnih akcij, kot je merjenje kostne gostote, pridobivanje novih članov, sodelovanje z osta li mi druš tvi. Še poseb no pozor nost pa bodo namenili mladim. »Ker je osteoporoza bole zen, ki ne boli, ampak se njene posledice pokažejo veliko kasneje, ko je za zdravljenje praktično že prepozno, mora mo mla de spodbuditi k temu, da bodo v čim večji meri sami poskrbeli za svoje zdravje.«
Zvezda stalnica so preventivne akcije. Izvajali jih bodo s predavanji o zdravem načinu življenja, o tem, kako lahko bole zen pre pre či mo in tudi kako zdravimo - če je diagnoza že znana - s športnimi aktivnostmi, kamor sodi telovadba v vodi in v telovadnici, pohodi in podobno.

MLADI
Letos več odličnjakov
Obveznas kupinskas likao dličnjakov z županom inr avnateljip osameznih šol
Velenje, 11. junija - Tako kot že nekaj let zapored je župan Mestne občine Velenje Srečko Meh ob koncu šolskega leta pripravil sprejem za devetošolce in devetošolke, ki so vsa leta šolanja dosegli odličen uspeh in (ali) osvojili še kakšno zlato priznanje na državnih tekmovanjih iz znanj. Dva učence pa sta
bila nagrajena za izjemne dosežke na glasbenem področju. Za uspehe jim je podaril monografijo Velenje in plesno predstavo Plesnega teatra Velenje Pajkovke.
Kot je dejal na slovesnosti v domu kulture v Velenju, je zadovoljen, ker s svojimi izjemnimi dosežki, svojo energijo, pri dobljenim znanjem
kažejo pot nadaljnjega razvoja okolja. Pozval jih je, naj ostanejo Velen-jčani, prebivalci Šaleške doline.
Na šestih velenjskih osnovnih šolah je ob koncu šolskega leta 20008/2009 odličen uspeh v vseh letih šolanja doseglo 71 učenk in učencev ali 23 odstotkov letošnjih devetošolcev. V primerjavi z lani je
letos odstotek več odličnjakov
Sicer pa imajo na osnovni šoli (OŠ) Antona Aškerca 15 odličnjakov, na OŠ Gorica 7, Gustava Šil-iha 15, na Livadi 12, OŠ Mihe Pin-taija Toleda 8, 14 učencev, ki so dosegli odličen uspeh v vseh letih šolanja, pa je na OŠ Šalek.
■ Tp
Uspesni do konca ... solskega leta
Ključ v rokah dijakov 3. letnika, programa turistični tehnik
Dijaki Šole za storitvene dejavnosti so sodelovali v nagradni akciji Dijaška pre hra na, ki so jo na Inštitutu za varovanje zdravja razpisali pod pokroviteljstvom Ministrstva za šolstvo in šport, Ministrstva za zdravje, Multimedijskega centra RTV Slovenija in Dijaške
bilo namenjenih najmlajšim obiskovalcem.
Za male »jezičnike« je bil naslov delavnice, na kateri so otroci naredili prve korake v svet tujih jezikov, angleščine, nemščine in francoščine. »Športamo se« je bil kotiček, v katerem so otroci lahko pre-
tehniških programov opravili del poklicne mature, dijaki poklicne šole pa del zaključnega izpita.
Finalni obračun v znanju med dijaki zaključnih letnikov in njihovimi nasledniki je bila predaja klju-
ča v kulturnem domu Velenje. Prireditev je organizirala Skupnost dijakov šole, povezoval pa jo je šolski moderator, dijak Adi Ramšak.
Predstavili so se dijaki vseh zaključnih letnikov. Z lepimi spomini in fotografijami pri pouku, na ekskurzijah, obšolskih dejavnostih in različnih druženjih. Prireditev sta popestrili živahni glasbeni točki Nastje Kajba in Klem-na Orterja, plesalci šole pa so navdušili s temperamentno točko. Namen prireditve je bil predati ključ najboljšim naslednikom, zato je tretje letnike čakala težka naloga, uprizoritev Pepelke. V petih minutah je ekipa vsakega oddelka predstavila Pepelko, člani strokovne komisije pa so ocenili nastop. Vsi dijakii so se zelo potrudili, dali vse od sebe, zmago pa slavili dijaki 3. letnika, programa turistični teh nik. Preje li so ključ, ki ga bodo postavili na ogled v vitrino šole. Poleg 300 dijakov šole so si predstavo ogledali tudi predstavniki Ministrstva za šolstvo in šport in jo tudi zelo pohvalili.
FORA JE: RAZVAJANJE
Doživetje za otroke v Otroškem hotelu
organizacije Slovenije.
Dijakinje Kristina Lovrič, Mar-janca Obronek in Janja Otorepec so osvojile najvišje mesto na državni ravni v kategoriji Moj najljubši obrok. Mentorici sta bili profesorici Marijana Novak in Simona Pompe.
Prvo mesto je bilo nagrajeno s tiskalnikom in vstopnicami za dijake v Kraški svet Pos toj ne.
Na letošnjem Cvetličnem sejmu so dijaki Šole za storitvene dejavnosti predstavili projekt Otroški hotel Mavrica. Sedem delavnic je
izkusili svoje gibalne spretnosti v skakanju v vrečah in igrah z žogo. Domišljijske spretnosti pa so z izdelavo igrač mladi obiskovalci dokaza li v delav ni cah Odpa dek --igrača ter »mokeci«. V Pravljični slaščičarni pa so iz sladkorne mase izdelovali živali in krasili piškote. Z delavnico Mavrično trženje so otroci razve selili svoje starše in jim podarili darilne bone, v »igrarijah« pa so se nasmejali svoji hoji s hoduljami, spoznali osnove golfa in se pomerili še v ostalih družabnih igrah. S tem projektom so dijaki
Turistična infotocka na spletu
Z 'elektronskim kioskom na dotik' mladih raz i skovalcev Jana Obuj a in Marka Zabreznika do enostavnejšega načrtovanja potovanja
TatjanaP odgoršek
Letošnje državno srečanje mladih raziskovalcev bo ostalo dijakoma Elektro in računalniške šole
alnih turističnih informacij, turistom pa enostavnejše načrtovanje potovanja. Z nalogo sva želela obstoječo ponudbo dopolniti z elektronskimi kioski na dotik."
Uspešnam ladar aziskovalcaM arkoZ abreznik in Jan Obu
Šolskega centra Velenje Marku Zabrezniku in Janu Obuju še nekaj časa v lepem spominu. Za raziskovano nalogo Turistična infoto-čka na spletu sta namreč prejela prvo nagra do.
Fanta sta povedala, da stajo pričakovala, saj jima je mentor Iztok Osredkar pred pol leta pove dal, kakšna so njegova pričakovanja. »Potrudila sva se, rezultat pa se zrcali v priznanju. Prepričana sva, da bi tudi v gibanju Mladi raziskovalci za razvoj Šaleške doline prejela kakšno priznanje, če bi nalogo tisti, ki so o njej odločali, prebrali do konca. Tudi predstavitev nama na sled njem ni naj bolj uspela. Na državnem tekmovanju sva dokazala, da sva iz pravega testa,« sta dejala Jan in Marko. Na ugotovitev, da je kar malo nenavadno, ker sta dijaka tehnične šole izdelala nalogo s področja turizma, sta se nasmehnila in odgovorila: "Naslov je res ponesrečen. Vsi mislijo, daje naloga s področja turizma, midva pa sva izdelala orodje, ki bo omo go či lo turis tič nim delavcem lažje posredovanje aktu-
V svojih hotenjih sta v celoti uspela. Mlada raziskovalca upata, da se bo za sistem zanimalo veliko ljudi, saj ni namenjen samo turističnim terminalom, ampak je lahko uporaben tudi kot vstopna točka v vsako ustanovo, kjer obiskovalec potrebuje osnovne informacije, če tudi osebje ni prisotno.
Za oba je bila naloga izziv, ki jima je poleg obilice dela dal še marsikaj drugega, prav tako uporabnega: več znanja o programski in strojni opremi, spoznala sta veliko ljudi, naučila sta se delati v skupini ...
Jan in Marko menita, da bi se dalo nalogo nadaljevatii. Po Jano-vih besedah bo prihodnje šolsko leto zagotovo to tudi storil. Če ne z Markom, ki bo postal študent, pa s kakšnim mlajšim dijakom. »Bo pač tako, kot je bilo z mano. Marko je imel več znanja, ki sem ga moral pridobiti, če sem hotel z njim 'v štric'. Kjer je volja, je tudi pot,« sta še dejala uspešna mlada raz iskoval ca Jan Obu in Marko Zabre znik.
^ v sodelovanju i ŠoSlanj
KARL
petek, 19 junij
trcavnik pri žošteanjskem Jezeru, cEhOO

ŽPORTNI TURNIRJI - prl&pte-k &oo
-	turnir v meal^m nagamptij - rakamptna [grl^čiE3 ^a^teanj
prlJavE» EPklp OTCJ-BEjg^Og
-	turnir trojk v košdrkl - košdrkcsr&ko lQr&i±E> Blbd Račk priJc3VE> E>klp O1—II- e&M-i-Eal	„•iVV^
-	turnir me^canll-i troje v odbojki n«3 mivki	\\V> * larlž&p TtipoISfca
prljc3ve= 6»klp □MI-=3_7M-0=3a	v
-	ncspinijlvcs lQrc3lc3 otroke» pri lQrl£č^i_i
kožarko OŽ> Bit» Roc=k od EiOO- l<3DO \\\C'L
-	Kearlov leMnl kino nc3 pro&l 1t	_	~ pre»mte»rc3 N/lde»o oddesj "Rod krinko" ,, i \\Y' trcavnlk pri SoStcanJske=m ot> ¡£MDO \\\v'
"»HAS
Več kot zadovoljni
Ob jezeru tekme v preskakovanju ovir - Med drugim tudi druga letošnja tekma za Pokal Slovenije - Mednarodna udeležba
Vesna Glinšek
Na prostorih Konjeniškega kluba Velenje je ves vikend potekal turnir v preskakovanju ovir. Udeležili so se ga jahači iz vseh koncev Slovenije, nekaj jih je prišlo tudi iz sosednjih držav: iz Avstrije, Hrvaške in Italije. Vsega
ki je primerna tudi za jahanje v dežju, zato so tu pogoji za izvedbo turnirja veliko boljši,« je svoje vtise ob koncu tekem zbral podpredsednik kluba Robi Skaza in dodal: »Mislim, da je ta tekmovalni vikend odlično merilo za naprej, saj bodo toliko nastopov ostali klubi težko dosegli. Glede
jahače pa so čakali težki parkurji, ki so zahtevali veliko mero skakalnega znanja. Takšne so jahali tudi tekmovalci v vseh treh tekmah, ki so štele za Pokal Slovenije. Mlajši mladinci so jahali v kategoriji A1, kjer je višina zaprek 1, 10 m. Žal med trenutno prvimi tremi mlajšimi mlad-
skupaj so tako v treh dneh zabeležili 638 startov, izpeljali pa so 27 tekem. »To je neprimerno več kot junija lani. Če se spomnite, nam je lansko leto ponaga-jalo vreme, saj je ravno v času tekem močno deževalo. Letos smo predvsem iz tega razloga tekmovanje prestavili od parkuija pri kozolcih v novo peščeno manežo,
na samo izvedbo in organizacijo pa sem prepričan, da bomo takšen rezultat v Velenju z lahkoto ponovili.«
Vse parkuije je oblikoval Avstrijec Georg Schweiger. Manj zahtevne so jahali nekoliko manj izkušeni tekmovalci, da so pridobili nekaj samozavesti in dosegli dobre rezultate, profesionalne
Andrej Kučer, trenutno vodilni v Pokalu Slovenije. (Foto: S. Vovk)
Aleš Pevec in Alessandro
inci Velenjčani nimamo predstavnika, kajti Evita Čelesnik je sedma; na prvem mestu je Martin Kučer iz ŠD Center konjeniškega športa Celje, na drugem Manca Uršič iz KK Celje, na tretjem pa Eva Jančič, predstavnica KK PIP Ljubljana. Pri mladincih je najboljši in hkrati tudi edini Velenjčan Tadej Skaza na petem
mestu. Vodi Lana Tanko (ŠD Center konjeniškega športa Celje), drugi je Boštjan Bizjak (ŠD Center konjeniškega šprta Celje), tretja pa Iza Vele (KK Velebiro). Tudi pri članih je stanje podobno. Urh Bauman je trenutno sedmi, Jurij Gidec deseti, Gašper Kolar ena-
Uvrstitve Velenjčanov
Petek
A2, tekmovalci z licencami M in S: 17. Robi Skaza (Admiral As); tekmovalci z licencami A in L: 1. Evita Čelesnik (Darma), 4. Slaviša Crnobrnja (Wilma 136), 10. Urša Svetina (Hopihe), 17. Iva Magašič (Casper); L, mladi konji 5 in 6 let: 6. Aleš Pevec (Daltron), 7. Matjaž Čik (Tissa Noblesse), 10. Gašper Kolar (Rolex); tekmovalci z licencami L in M: 14. Iva Magašič (Casper), 16. Matic Lašič (Alexandra 37); tekmovalci z licenco S: 1. Lovro Blatnik (Lynette), 2. Aleš Pevec (Alessandro), 6. Robi Skaza (Georgina); Ma: 1. Urh Bauman (Optika Pirtušek Tequila S.), 2. Aleš Pevec (Aberglaube S), 3. Matjaž Čik
jsti, Robi Skaza petnajsti, Lovro Blatnik pa sedemnajsti. Najvišje na lestvici je Andrej Kučer (ŠD Center konjeniškega športa Celje), drugi je Tomaž Laufer (KK Piramida), tretja pa Irena Drob-nič (KK Ljubljana).
A ta rezultat še zdaleč ni
(Verona), 9. Lovro Blatnik (Lynette), 14. Robi Skaza (Aragon), 15. Tadej Skaza (Armagedon), 16. Aleš Pevec (Lady Baloubet), 20. Matjaž Čik (Tissa Noblesse), 30. Aleš Pevec (Daltron), 32. Urh Bauman (Optika Pirtušek Raul), 33. Gašper Kolar (Smarty), 37. Robi Skaza (Georgina).
Sobota
A2, tekmovalci z licencami A in L: 4. Slaviša Crnobrnja (Wilma 136), 7. Evita Čelesnik (Darma), 18. Barbara Krašek (Zabina 2), 31. Iva Magašič (Casper); mladi konji 4 in 5 let: 1. Robi Skaza (Catarina); L, mladi konji 5 in 6 let: 2. Gašper Kolar (Rolex), 6. Matjaž Čik (Tissa Noblesse); tekmovalci z licencami L in M: 14. Urša Svetina (Hopihe)19. Iva Magašič (Casper); tekmovalci z licenco S: 7. Robi Skaza (Georgina)13. Aleš Pevec (Alessandro); Ma: 6. Aleš Pevec (Daltron), 9. Matjaž Čik (Verona), 12. Lovro Blatnik (Lynette), 16. Gašper Kolar (Smarty), 19. Aleš
dokončen, kajti sezona se je šele dobro začela. Že ta vikend bodo jahači nastopili na nacionalnem tekmovanju v preskakovanju ovir z mednarodno udeležbo, potekalo pa bo na gospodarskem razstavišču v Ljubljani.
Pevec (Aberglaube S), 23. Aleš Pevec (Lady Baloubet), 35. Tadej Skaza (Armagedon S), 36. Robi Skaza (Georgina); S*: 7. Jurij Godec (Le Grand), 9. Robi Skaza (Aragon).
Nedelja
A2, tekmovalci z licencami A in L:
9.	Slaviša Crnobrnja (Wilma 136), 13. Iva Magašič (Casper), 17. Evita Čelesnik (Darma); S*: 5. Urh Bauman (Optika Pirtušek Tequila S.), 8. Robi Skaza (Aragon), 11. Jurij Godec (Le Grand), 14. Gašper Kolar (Smarty), 15. Lovro Blatnik (Lynette); L, mladi konji 5 in 6 let: 3. Robi Skaza (Catarina), 6. Gašper Kolar (Rolex),
10.	Matjaž Čik (Tissa Noblesse); tekmovalci z licencami M in L: 10. Matic Lašič (Alexandra), 13. Urša Svetina (Hopihe), 17. Iva Magašič (Casper), 21. Slaviša Crnobrnja (Wilma 136); tekmovalci z licenco S: 6. Tadej Skaza (Armagedon S), 16. Robi Skaza (Georgina).
V	nedeljo z Dinamom
V	ponedeljek velenjski nogometaši začeli priprave na novo tekmovalno sezono - Nestrpno čakajo na ponedeljkov žreb - Kreft novi 'knap'
Joviše Kraljeviča in Alema Mujano-viča (okrepila naj bi Šmartno), vodstvo kluba pa se je razšlo tudi z Gorazdom Zajcem, posojenim igralcem Maribora, in Urošem Veseli-čem, ki s svojo igro prav tako ni zadovoljil trenerja in gledalcev.
Nova sezona bo za rudarje gotovo zahtevnejša, kot je bila prejšnja.
Kot novinci v ligi so bili s tretjim mestom veliko presenečenje prvenstva in pričakovati je, da bodo v novi sezoni nasprotniki proti njim zelo motivirani. O njih ne bodo več razmišljali kot o novincih, ki jim je bil poglavitni cilj obstanek v ligi, ampak se bodo zavedali, daje pred njimi moštvo, kije vsakomur
Nogometaši Rudarja sov ponedeljek končali kratek odmor, saj so se pozno popoldne zbrali na uvodnem treningu za novo tekmovalno sezono. Za trenerja Marijana Pušnika in njegovega pomočnika Primoža Jelena in trenerja vratarjev Milka Verbotna pa se je delovni dan začel že dopoldne, saj so imeli na preizkušnji nekaj tujih igralcev (tri iz Srbije in enega iz Hrvaške), v testiranje za prvo moštvo pa je trener vključil tudi nekaj nadarjenih mladincev. Na uvodnem popoldanskem zboru je bilo skupaj z igralci na preizkušnji kar 29 nogometašev. Manjkala sta le vratar Safet Jahic, ki je zbolel, in Ozren Peric, posojeni igralec avstrijskega Šturma. Kaže, da najboljšega Rudarjevega strelca spomladi ne bo več v Rudarjevem dresu, saj po besedah direktorja kluba Mirana Jalušiča Avstrijci zanj zahtevajo preveč.
Moštvo bo v novi sezoni nekoliko spremenjeno. V njem ne bo več
nevar no. Nogo meta ši pa bodo hočeš nočeš naj brž tudi pod pre ce-jšnjim pritiskom gledalcev, ki bodo zahtevali potrditev tretjega mesta; to jim je prineslo igranje v novoustanovljeni Ligi Evropa.
V vodstvu kluba sedaj, ko moštvo še sestavljajo, še ne govorijo konkretno o mestu, ki bi si ga radi priigrali v novi sezoni. Poglaviten cilj bo, tako pravijo, postati trden prvo-ligaš.
Medtem je trener Pušnik že dobil prvo okrepitev. Novi 'knap' je za leto dni postal Boštjan Kreft (prej Koper). Drugi prišleki pa bodo še nekaj dni pod budnim očesom stro kovnega vodstva.
Do konca tedna se bodo pripravljali doma, od sobote do srede bodo v Čatežu, vmes pa bodo ( v nedeljo, 21, junija, začetek ob 18. uri) odigrali na mestnem stadionu ob jezeru mednarodno prijateljsko tekmo z najboljšim hrvaškim moštvom - Dinamom. Dan pozneje, v ponedeljek, bodo gotovo na trnih. Nestrpno bodo čakali, koga jim bo žreb izbral za nasprotnika v prvem predkrogu evropske lige. Prva tekma bo že 2. julija, povratna pa teden dni kas neje. Ker bo tega dne (2. julija) v Velenju mednarodni atletski miting, so na organizatorje naslovili prošnjo, da bi uvodno evropsko tekmo igrali v gosteh.

SPORT IN REKREACIJA
Nina Drolc - prva, Tina Meža - druga s klubskim rekordom
Nina Drolc
V soboto, 13. 6., in v nedeljo, 14. 6. 2009, so se plavalci Plavalnega kluba Velenje udeležili tradicionalnega mednarodnega prvenstva Kranja. Letošnjega tekmovanja se je udeležilo 240 plavalcev iz devetih držav. Med skoraj vsemi najboljšimi slovenskimi plavalci je nastopilo tudi 15 velenjskih plavalcev. Tekmovali so v kadetski, mladinski in absolutni konkurenci. Kranjsko tekmovanje je bilo zadnje, na katerem so plavalci še lahko izpolnili normo za svetovno prvenstvo, mladinsko evropsko prvenstvo in Evropske igre mladih. Med velenjskimi plavalci je
najboljšo uvrstitev dosegla Nina Drolc, udeleženka letošnjih Sredozemskih iger, ki je zmagala v disciplini 50 m prosto. Po mnenju komentatorjev je bila to najzanimivejša disciplina prvega dne tekmovanja. Z uvrstitvijo na drugo mesto in z novim klubskim rekordom v disciplini 100 m prsno (1:13,76) se je v konkurenci izkazala Tina Meža, ki je nato osvojila tudi tretje mesto v disciplini 50 m delfin. V absolutni finale so se uvrstili še Kaja Breznik, Tamara Govejšek, Ajda Praznik, Jože Blazina, Jaka Gorišek in Borut Lampret. V kadetski in mladinski kat-
egoriji so plavalci osvojili 2 prvi (Tina Meža in Kaja Breznik), 8 drugih (Tina Meža, Jana Koradej, Kaja Vrhovnik, Kaja Breznik in Jan Verdnik) in 3 tretja mesta (Kaja Breznik, Anamarija Štukovnik in Tamara Govejšek). Po končanem tekmovanju so dokončno potrdili nastop Tine Meža na Mladinskem evropskem prvenstvu v Pragi in Kaje Vrhovnik na Evropskih igrah mladih v Tam-pereju. Vsem plavalcem in trenerjema Juretu Primožiču in Veri Pandža iskreno čestitamo!
■ Marko Primožič
'Srebrni'
teniški
veterani
Letos teče štirinajsto leto, odkar se družijo velenjski teniški veterani. Vso zimo so merili moči v Beli dvorani in pod šotorom, zdaj zagnano igrajo na prostem na peščenih igriščih. V neformalnem Klubu srebrnih tenisačev, kakor so si pred kratkim nadeli ime, jih je na spisku štiriindvajset, med njimi dve predstavnici nežnega spola. Sedemdeseto leto starosti bo letos prekoračila osmerica (70, 70,71,76 78,79,79,80). Z državnih prvenstev in mednarodnih prvenstev Slovenije so prinesli že kar nekaj zlatih, srebrnih in bronastih odličij.
Tudi letos napovedujejo udeležbo.
Osmerica bo letos prekoračila sedemdeseto leto starosti
Tako dobro organiziranih in zagnanih teniških veteranov menda ni nikjer v naši domovini. Predsednik
srebrnih Franc Plaskan vzorno skrbi, da poteka druženje brez večjih zapletov in da med njimi pre-
vladujejo primeren tekmovalni duh, dobra volja in vedro razpoloženje.
■ Bojan Glavač
Humanitarno jadranje
Lions klub iz Slovenskih Konjic je ob sponzorstvu City centra Celje organiziral jadralno tekmovanje, poimenovano tretji Lions rally. Tekmovanja v Pašmanskem kanalu in Kornatskem arhipelagu v Dalmaciji so se udeležili ljubitelji jadranja iz različnih lions klubov iz Slovenije.
Sedaj že tradicionalno regato, ki je potekala od 3. do 6. junija, je spremljalo prijazno vreme ter odlični tekmovalni pogoji, seveda pa je bilo tekmovanje tudi priložnost za prijazno druženje in nova znanst-va. Na tekmovanju je bilo letos kar 17 ekip in 120 udeležencev, zmago pa je odšla v Konjice. Med udeleženci je bila tudi ekipa članov lions kluba iz Velenja.
Tekmovanje je imelo poleg omenjenega tudi humanitarni namen, saj so zbrana sredstva namenili za nakup ustrezne potapljaške opreme za potapljače invalide.
PD Nazarje ima svoj dom
Pravijo, da kdor si nekaj dolgo in iskreno želi, se mu to tudi uresniči. To čisto zagotovo velja za nekdanjega predsednika Planinskega društva (PD) Nazarje Martina Dušiča, čigar želja po lastnem planinskem domu je v njem tlelaže dolgo. Pred nedavnim so prisostvovali trenutku uresničitve sanj - svečani otvoritvi planinskega doma na Farbanci nad Nazaijami. Obenem je to bilo prvo srečanje, ki naj bi postalo tradicionalno, planincev Savinjskega meddruštvenega odbora.
PD Nazarje naslednje leto praznuje desetletnico (uradnega) obstoja in v l. 2003 so ujeli korak s takratnim Gozdnim gospodarstvom Nazarje. Z njegovo privolitvijo so smeli uporabljati njihovo gozdarsko kočo in čez tri leta je ta z nakupom zamenjala lastnika. Tudi gozdovi so ga, ko so prišli nazaj v roke cerkvenih oblasti ...
»Življenje« planinskega doma na Farbanci pa je odvisno tudi od nas, ki ga bomo obiskovali. To naj ne bi bil (prevelik) problem, saj do njega vodijo številne poti, kot so: Kokarje - Laze - Mostni graben - Farbanca (1 h); Kokarje (Laze) - Tajna
-	Čreta - Farbanca (2 h 15 min); Vransko - Čre-ta (plan. dom) - Farbanca (2 h); Lipa - Tolsti vrh
-	Križ - Farbanca (3 h); Nazarje - Zavodice -Črni graben - Završnik - Čreta - Farbanca (3 h).
Seveda poti lahko prikrojite po svoje in preko Dobrovelj poiščete sebi primerno varianto. Zagotovo bo dom dobrodošel tudi številnim kolesarjem in ne nazadnje avtomobilistom, saj mimo njega vodi dobro vzdrževana makadamska cesta. Ta pripelje iz Potoka oz. Nazarij in se nad Far-banco v krakih razširi po Dobrovljah tja proti
?0 HRIBIH IN mm
sv. Joštu oz. Čreti vse do Vranskega. Dom bo odprt ob vikendih, v njem pa je štirinajst ležišč za prenočitev. Informacije lahko dobite na spletni strani www.pdrustvo-nazarje.si, elektronski kontakt »sliši« na pd.nazarje@gmail.com ali osebno na mobilni tel. št. 031 674-441. Vsakega obiskovalca bodo veseli, srečno in uspešno popotnico pa jim zaželimo tudi mi!
■ Marija Lesjak
NA KRATKO
Uspešen nastop mladih Velenjčanov
V Ljutomeru je bilo državno prvenstvo do 21 let v namiznem tenisu, na katerem sta uspešno nastopila tudi mlada igralca velenjskega Tempa Miha Kljajič in Patrik Rosc. Oba igralca sta nastopila v posamični konkurenci, kjer je bil uspešnejši Miha Kljajič, ki se je uvrstil na koncu med osem najboljših igralcev, še bolj uspešna pa sta bila v konkurenci parov, kjer sta uspela osvojiti bronasto medaljo.
za pokal MO Vele nje
Preteklo soboto se je v organizaciji Pikado kluba Strela iz Velenja končal sklop 9. kvalifikacijskih turnirjev v pikadu za pokal MO Velenje. Najboljših 32 igralcev iz celotne Sa-Ša regije seje po točkovanju uvrstilo na finalni turnir. Po zanimivih igrah so si lepe denar-
ne nagrade in pokale razdelili: 1. Mujo Burekovic ( PK Strela), 2. David Vodovnik (PK Tip-Top Polzela), 3. Božidar Lipovšek (PK Strela), 4. Primož Jelen (PK Osmica). S temi turnirji je ekipa PK Strela, končala priprave za evropsko prvenstvo od 20. do 27.junija v Zadru na Hrvaškem.
Grega Tekavec že drugič
V	soboto in nedelj ko prejš nji teden je bila v Sloveniji najobsežnejša športno-rekerativna prireditev v državi - 28. kolesarski maraton Franja.
Na sobotnem družinskem maratonu je kolesarilo 2250 ljubiteljev tovrstne rekreacije. Osrednja včerajšnja prireditev je tudi letos potekala v dveh krogih. Krajša, nekaj manj kot 100-kilometrska proga, je privabila 1950 kolesarjev, daljša pa sko raj da 2300.
Podob no kot lani je bil tudi letos na naj daljši progi najhitrejši Grega Tekavec, športni pedagog na Šolskem centru Velenje, sicer pa sedaj član kluba Biro M&T.
Smučarski skoki
Mlajši tekmovalci Smučarsko skakalnega kluba Velenje uspešno nastopajo na različnih tekmovanjih: Pokal občine Zagorje, cicibanov do 9 let: 7. Jerneja Brecl, 12. Domen Oblak; dečki do 10 let: 5. Rok Jelen, 8. Ožbej Jelen, 11. Denis Pikelj 11 14. Mitja Stra-mec; dečki do 11 let: 1. Vid Vrhovnik, 8. Gašper Brecl, 9. Ožbej Jelen, 10. Rok Jelen, 11. Aljaž Osterc; dečki do 12 let: 8. David Stre-har, 11. Patrik Vitez, 19. Blaž Sluga 19; dečki do 13 let: 2. Matevž Samec, 21. Vid Vrhovnik; dečki do 15 let: 4. Urh Krajnčan; dekleta absolutno: 9. Mateja Vivod; člani (absolutno): 7. Klemen Omla-dič, 8. Gašper Berlot, 13. Niko Hižar 13, 21. Žiga Omladič 21 in 30. Robi Vitez.
Tržič (prav tako za pokal občine), dečki do 15 let: 6. Urh Krajnčan, dečki do 13 let: 5. Matevž Samec, 20. Vid Vrhovnik 20, 32. David Strehar, 38. Patrik Vitez 38 in 39. Blaž Sluga.
V	klub vabijo vse mlajše dečke in deklice, ki jih veselijo smučarski skoki, vsi začetniki pa lahko pričnejo trenirati z alpskimi smučmi.
Festival nogometa 2009
V	soboto, 20. junija, bo zelo živahno od 15.30 ure dalje na in ob nogometnem igrišču pri šmarški osnovni šoli. Tu bo namreč tamkajšnji nogometni klub Šmartno 1928, ki deluje pod okriljem šmarškega športnega društva ob zaključku sezone 2008/2009 pripravil družabno srečanje vseh selekcij kluba, staršev, nogometnih delavcev in sponzorjev z imenom Festival nogometa 2009.
Ob tej priložnosti bodo pripravili obilo razvedrila in športne rekreacije. Organizatorji festivala pričakujejo, da se jim bo pridružilo veliko nogometnih navdušencev iz bližnje in daljne okolice.
17869251

Poziv k strpnosti
Po tistem, ko je bilo na seji Sosveta za izboljšanje varnosti občanov Velenja, 1. junija, govora o težavah, s katerimi se srečujejo v Kuni-gundi, o tem pa je 4. junija poročal tudi Naš čas, sem zaradi dogodka, ki gaje izpostavil direktor Mladinskega centra Velenje Marko Prit-ržnik, da naj bi v teh prostorih 21. aprila prišlo do prerivanja, skoraj pretepa in občutka ogroženosti tam zaposlene informatorke, izvedel notra nji nad zor nad ukre pa njem policije v opisanem primeru.
Ugotovljeno je bilo, da 21. aprila policija ni bila obveščena o nobeni kršitvi.
O kršitvi pa smo bili obveščeni 21. maja iz Knjižnice na Prešernovi. Policisti so na kraju ugotovili identiteto štirih mladostnikov, ki so v parku pred osnovno šolo Gustava Šiliha zaradi pijače prišli v spor s skupino albanskih mladostnikov. Mladostniki so zatrjevali, da ni bilo nobenega pretepa, da jim ni nihče grozil, ampak da so se v knjižnico zatekli zaradi prestraše-nosti. Prav tako je bilo ugotovljeno, daje ista skupina prišla v spor že dan prej.
Policisti so še isti dan ugotovili identiteto enega od albanskih mladostnikov in z njim v prisotnosti
staršev opravili razgovor. Zgodbo je potrdil. Kasneje so policisti ugotovili tudi identiteto ostalih udeležencev.
Ker gre za mladostnike, so bili o zadevi obveščeni tudi starši. V nekaterih primerih smo ugotovili, da nekateri od njih ne obiskujejo šole, izostajajo od pouka, zato smo v teh primerih obvestili tudi pristojno osnovno šolo in Center za socialno delo.
V zvezi z ustrahovanji in žaljivim obnašanjem mladostnikov albanske narodnosti (o čemer so pisali nekateri mediji) pa sem osebno 9. in 10. junija opravil razgovore s starši vpletenih otrok in zagotovili so mi, da bodo nasvete upoštevali.
Kot je navajal g. Pritržnik, da dru-
gič policija na klic ni intervenirala, pa lahko odgovorim, da tako na Policijski postaji Velenje kot na številki 113, 21. aprila in tudi ne 21. maja nis mo preje li nobe ne ga obvestila.
Vse občanke in občane bi rad ob tej priložnosti pozval k strpnosti. V primerih, ko gre za očitne kršitve, bodisi javnega reda ali miru, izvrševanje kaznivih dejanj ali kršitve cestnoprometnih prekrškov, pa jih pozivam, da o tem obvestijo policijo. O izstopajočih primerih lahko sporočilo pošljejo tudi na moj naslov: ales.lipus@policija.si.
■ Aleš Lipuš,k omandir Policijskep ostajeV elenje
Najden
»Rožnikov«
kadaver?
Preiskava o sumu storitve kaznivega dejanja nezakonitega lova še poteka
Mozirje, 11. junija - Člani Lovskega društva Solčava so v četrtek popoldne mozirske policiste obvestili, da so v potoku Jurčef, zunaj naselja Podolševa, našli kadaver medveda.
Ogled kraja najdbe so si ogledali skupaj z lovsko-gozdnim inšpektorjem, vodjem odseka za prosto živeče živali pri Zavodu za gozdove in raziskovalcem Oddelka za gozdove Biotehniške fakultete v Ljubljani. Ugotovili so, da je neznanec kadaver medveda v potok odvrgel z vozišča. Bil je brez glave, kože, stopal in notranjih organov. Na kadavru je bila najdena vhod-no-izhodna strelna rana ter zareze med kostjo noge in kitami, kar nakazuje, da je bil medved obešen za zadnje noge in očiščen. Kot vse kaže, bi lahko šlo za medveda z imenom Rožnik, ki mu je bila nameščena ovratnica za sledenje gibanja. Signal medveda je bil nazadnje zaznan 1. junija na Borovnikov vrhu, okoli 500 metrov na ozemlju Avstrije. Preiskava o sumu storitve kaznivega dejanja nezakonitega lova še poteka.
Cik-cak po Šaleku
Velenje, 9. junija - V torek ponoči so policisti po obvestilu na Operativno komunikacijski center posredovali v Šaleku, kjer je voznik osebnega avtomobila vozil cik-cak. Preizkus z elektronskim alkotestom je pokazal, daje razlog za tako vožnjo na dlani, oziroma v izdihanem zraku. Napihal je namreč več kot 0,52 miligrama alkohola na liter izdihanega zraka. Seveda so ga pridržali.
Preiskanih več kaznivih dejanj
Žalec, Velenje, Celje - V minulih dneh je bilo v Žalcu vlomljeno v prodajalno s tehničnimi predmeti. Storilci so med drugim odtujili dva LCD televizorja, računalnik, fotoaparate in povzročili za 4.000 evrov škode. Celjski kriminalisti so v sodelovanju z žal skimi policisti naslednji dan v bližini prodajalne prijeli dva mladoletnika, doma z območja Žalca in okolice, kasneje pa še tretjega, prav tako z žalskega območja. Ukradene predmete so jim zasegli, vse tri pa čaka še kazenska ovadba.
Sredi preteklega tedna so občani Žalca OKC PU Celje obvestili, da si več mlajših oseb ogleduje avtomobile na parkirišču blokovskega naselja. Policista sta izsledila pet oseb, od tega štiri mladoletne, kijih sumijo, da so vlomili v štiri avtomobile, iz njih pa odnesli avtoradije in več drugih predmetov. Vsi so iz Celja, odvzeta jim je bila prostost, ukradene predmete pa so jim zasegli.
V nadaljevanju je bilo ugotovljeno, da so vsaj 26 kaznivih dejanj storili tudi na območju Celja. Policisti jih bodo kazensko ovadili zaradi sto-
ritve 20 kaznivih dejanj velikih tatvin, vlomov v vozila in za šest tatvin regi strskih tablic.
Policisti Policijske postaje Velenje pa so prijeli 24-letnega Velenjčana, ki ga sumijo storitve najmanj dveh vlomov. V začetku junija naj bi vlomil v lokal Upokojenec na Kidričevi cesti v Velenju, do koder so ga pregnale varnostne naprave, pri vlomu v trgovino Debitel na Trgu mladosti v Velenju pa je odnesel več mobilnih telefonov in jih prodal.
Pa je šla harmonika!
Velenje, 12. junija - V petek ponoči je neznanec, ki je vlomil v osebni avto pred gostiščem v Črnovi, iz vozila odnesel diatonično harmoniko znamke Rutar. Lastnika je oškodoval za vsaj 2.500 evrov.
Odpeljali golfa
Velenje, 12. junija - V petek ponoči je bil s parkirišča na Goriški cesti odpeljan osebni avto znamke golf, serije IV, sive barve, registrskih oznak CE H6-36L. Lastnik je oškodovan za dobrih 3.000 evrov.
Števil ne nečed nos ti
Velenje - V torek, 9. junija popoldan, je iz skupnih kletnih prostorov v stanovanjskem bloku na Šaleški cesti neznanec ukradel gorsko kolo znamke GT, modro-bele barve. Popoldan sta neznana moška pred prodajnim centrom na Cesti Simona Blatnika v Velenju občana izsiljevala za večjo vsoto denarja. Ker seje groženj in ustrahovanj prestrašil, je odšel z njima do ene od bank, kjer je dvignil denar in jima ga izročil. O okoliščinah in storilcih policis-
ti še poizvedujejo.
V	četrtek, 11. junija, je iz lesenega pomožnega objekta na Koroški cesti v Šoštanju neznanec odpeljal motorno kolo cross izvedbe, znamke KTM.
V	nedeljo, 14. junija popoldan, je neznanec na osebnem avtomobilu, parkiranem pred stanovanjsko hišo na Špeglovi v Pesju, prerezal tri pnevmatike.
Brez objestnih dejanj ni šlo niti v ponedeljek, 15. junija. Med drugim je bila poškodovana zastava na Osnovni šoli Antona Aškerca, poškodovana fasada in steklo na glasbeni šoli v Velenju. Ponoči pa so policisti obravnavali še prijavo oškodovanca, ki je povedal, da mu je nekdo s hodnika stanovanjskega bloka na Cesti Simona Blatnika vzel odklenjeno BMX kolo znamke WTP, sivo-vijolične barve.
Poškodovali skakalnico
Velenje, 13. junija - V soboto zjutraj so policisti obravnavali kaznivo dejanje poškodovanje tuje stvari. Neznanec ali neznanci so na velenjski skakalnici pri gradu poškodovali plastiko na doskočišču in lesene klopi. Škoda znaša vsaj 4.000 evrov.
Vlomilec zalil objekt
Breg pri Polzeli, 12. junija - V
petek je bilo na Bregu pri Polzeli vlomljeno v novogradnjo. Vlomilec je odnesel dve pečici, povzročil pa za kar 80.000 evrov škode! V objektu, v katerega je vlomil, je odstranil sifo ne odto kov in odprl vodo, ki je zalila objekt.
Vs poming orskimr eševalcem
V sredo, 10. junija, je pri spominskem obeležju na Okrešlju potekala spominska slovesnost v spomin na najbolj tragično nesrečo v skoraj stoletni zgodovini GRS. Nesreča se je zgodila pred 12 leti v steni Tur-ske gore nad Okrešljom med usposabljanjem članov GRS za reševanje s pomočjo helikopterja. V nesreči je izgubilo življenje 5 izkušenih gorskih reševalcev: Mitja Brajnik, Luka Karničar, Jani Kokalj, Rado Markič in Boris Mlekuž. Vsako leto se v neposredni bližini kraja nesreče zberejo svojci ponesrečencev, gorski reševalci, predstavniki policije in drugi. Prireditev seje začela s sveto mašo, ki jo je daroval vikar slovenske policije Janez Novak. Osrednji govornik je bil v. d. generalnega direktorja policije Janko Goršek, ki je poudaril, da gorsko reševanje predstavlja eno najbolj nevarnih oblik reševanja, saj se reševalci močno izpostavljajo nevarnostim, ker reševanja običajno potekajo ob neugodnih vremenskih razmerah.
■ AdilH uselja
Cas počitnic in
veselic
Za mnoge je junij najlepši mesec, saj so dnevi vse toplejši, noči so prijetno osvežujoče, narava se razkazuje v vsem svojem blišču, sončni dnevi pa nas počasi»obračajo« proti morju ali vsaj katalogom. Junij je zagotovo najljubši mesec za šolarje, saj se pouk in šolsko leto počasi zaključuje. In ko bodo učitelji zaprli šolska vrata, se bodo tudi uradno pričele šolske počitnice in z njimi turistična sezona, ko se na milijone ljudi odpravi proti morju, goram, na druge kon ce sveta.
Ne glede na recesijo in turistične tokove bomo v teh mesecih zagotovo imeli šolske počitnice in kulturno-zabavne prireditve, med katerimi veselice zavzemajo posebno mesto. Organizatorji teh prireditev morajo poleg dobre kulinarične ponudbe in glasbenih izvajalcev poskrbeti tudi za varnost. Zgolj formalna priglasitev na najbližji policijski postaji ni dovolj, ker je potrebno za varnost tudi nekaj storiti. Prepričan sem, da bo tudi pri nas segment varnosti čedalje bolj vplival na obisk in predvsem počutje obiskovalcev. Zagotovitev, urejanje in nadzor nad parkirnimi mesti, upoštevanje predpisov in varnostnih standardov pri izbiri lokacije, kapacitet prostora, uporabe različnih vrst tehničnih sredstev, pirotehnike ipd. bi moralo biti v ospredju, ne pa da so te zadeve dokaj pogosto potisnjene v ozadje priprav in organizacije. Sodelovanje z lokalno skupnostjo in predvsem ljudmi, ki živijo v soseščini, je izredno pomembno. Tisti, ki so to spoznali, imajo veliko prednost, in kar je najbolj pomembno, vsi akterji so zadovoljni. Točenje alkohola na prireditvah je posebno poglavje, saj se predvsem želi doseči cilj čim več prodaje oziroma uživanja. Opozoril bom predvsem na spoštovanje določb zakona o točenju alkohola mladoletnim in vinjenim osebam.
To še posebej velja za ta čas, ko se mladi, željni zabave in počitka od šolskih obveznosti, zbirajo in se (na žalost) sproščajo predvsem z uživanjem alkoholnih pijač. Tovrstne kršitve niso problematične, ker predstavljajo kršitev predpisov, ampak zaradi posledic, ki lahko nastanejo. Vinjene osebe, še posebej mladi (kot »neizkušeni« pivci), lahko hitro postanejo tudi žrtve kaznivih dejanj ali prometnih nezgod. Zato želim zapisati, da je organizator prireditve odgovoren za red in varnost in da se mora zavedati tudi posledic, ki lahko nastanejo zaradi navidez banalnih prekrškov. Pogovori v šoli ali v družinskem krogu lahko pomagajo mladim, da tudi pri zabavi ne izgubijo glave. Vendar naj bodo ti pogovori vsebinski, ne pa da se večinoma končajo v dveh skrajnostih. Prva je absolutna prepoved in strogo kaznovanje kršitev »družinskih dogovorov«, druga pa je poveličevanje in hvala učinkov alkohola, kije prisotna predvsem v krogu vrstnikov. Nedolgo tega sta dva mlada človeka umrla tudi zaradi prijateljev, ki so ju pustili v bližini doma, da sta obležala na cesti. Zato se je zelo priporočljivo pogovoriti z našim mladostnikom pred odhodom od doma, kam in kako bo šel, s kom in predvsem kako se bo vrnil domov. Zveni staroko-pitno? Ne glede na to, ali zveni tako ali ne, je veliko bolje kot pa pozneje obžalovati. In ker so počitnice pred vrati, bi se bilo zelo dobro pogovoriti o tem, kaj bodo naši otroci oziroma mladostniki počeli med počitnicami, da naš šolar lahko razporedi čas za domače obveznosti, delo, zabavo in prave počitnice. Naj bodo počitnice tudi čas za pogovor o odnosih, težavah, prihodnosti... Posvetitev pozornosti otroku, prijatelju stvari ali dogodku ima veliko globlji učinek, kot se to zdi na prvi pogled. Zato si vzemite čas za počitnice in veselice, a vendarle "po pameti", da bodo zares prijetne, razigrane, vesele in predvsem varne. Srečno!
Iz policistove beležke
Marihuana na Trgu mladosti
Policisti o v torek, 9. junija, dopoldan pri postopku mlajšemu moškemu na Trgu mladosti v Velenju zasegli zvitek mari-huane, v ponedeljek,15. junija, pa sta brez marihuane ostala tudi mladeniča v Vinski Gori.
Nasilje v Šembricu
V	večstanovanjski hiši v Šembricu je v torek, 9. junija, 27-letni sin, povratnik, fizično napadel mamo in jo telesno poškodoval. Zoper kršitelja so policisti odredili 48-uro pridržanje, s kazensko ovadbo zaradi nasilja v družini in neupravičeno proizvodnjo in promet s prepovedanimi drogami, ki so jih našli pri hišni preiskavi, pa so ga privedli na zaslišaanje k preiskovalnemu sodniku.
Globa že dopoldan
V	sredo, 10. junija, so v bistroju Pri Sre-bretu v vasi Gorenje, mlajšemu moškemu zaradi kršitve javnega reda in miru policisti napisali plačilno nalog. Ne prvič.
Brata združila pesti
V	petek, 12. junija popoldan, sta pred poslovnim objektom na Starem trgu v Velenju brata pretepla znanca. Zaradi teles nih poškodb je ta iskal zdrav niš ko pomoč, zadevo pa prijavil policistom. Brata čaka kazenska ovadba. A tudi oškodovanec, kot se je izkazalo, ni brez »napak«. Po prijavi, ki jo je podal, ga je med vožnjo z osebnim avtomobilom ustavila patrulja. Preizkus alkoholiziranosti z elektronskim alkotestom pa je pokazal več kot 0,52 mg alkohola v izdihanem zraku, zaradi česar so ga pridržali do iztreznitve.
Razgrajanje je moteče
V	petek, 12. junija, so policisti zaradiraz-grajanja posredovali v Gega klubu v Šaleku. Lastnik bo plačilni nalog prejel po pošti.
Gost razbijal steklovino
V	ponedeljek, 15. junija ponoči, je v lokalu Belle de jour v Topolšici gost razbijal steklovino. Seveda je odšel, preden so tja prispeli policisti, vendar mu plačilni nalog že pišejo.
UTRIP
m
oroskon
Oven od 21.3.do21.4.
Letošnji junij, sploh v vročih dneh, je kot ustvarjen za vas. Predvsem zato, ker se življenje sedaj res vrti tako, kot ste si dolgo želeli. Priložnost, da se vam uresničijo skoraj vse sanje, se vam bo že kmalu ponudila, pa čeprav ne bo čisto takšna kot si želite. Nikar ne cincajte, zagrabite jo z obema rokama! Če ne, vam bo že kmalu žal. Sorodniki vam bodo sicer že v kratkem pripravili neprijetno presenečenje. Hujšega ne bo, tudi zato, ker se boste te dni počutili več kot odlično. Finančno stanje se vam bo izboljšalo predvsem zato, ker boste nehali zapravljati. Opozorilo vas je streznilo, kajne?.
Bik od 22.4. do 20.5.
Če je še v začetku tedna kazalo, da se bo spet kje zalomilo, boste danes že zelo zadovoljni. Rešiti se morate vašega pesimizma, saj v vsaki drobni stvari, ki ne gre tako kot si želite, takoj vidite najhujše. To gre na živce tudi vaši družini, ki ima vašega paničnega vedenja včasih vrh glave. Potem pa se skupaj smejite temu, kar se vam dogaja. Še nekaj lepih dni je pred vami, v katerih boste skrbeli predvsem za svoje počutje. To se vam bo obrestovalo tako na videzu kot počutju. Tisti, ki se v tem tednu že odpravljate na dopust, boste polni pričakovanja. In želja.
Dvojčka od 21.5. do 21.6.
Uživate sicer v vsakem toplem dnevu posebej, a z rahlo grenkim priokusom. Tako kot se boste razdvojeno v sebi počutili sami, tako se boste obnašali tudi do vseh okoli vas. V službi ne bodo dolgo tiho, povedali vam bodo kar vam gre, pa čeprav bodo tudi oni vedeli, da ni vse tako črno kot se kaže na prvi pogled. Vi pa se boste počutili vsak dan bolj utrujeno, brezvoljno in naveličano, zato ne bo nič čudnega, da se boste začeli obnašati ljubosumno. Ne le do partnerja, vsem, ki se bodo smejali, boste zavidali. Če je le mogoče, si čim prej privoščite oddih, po možnosti daleč od doma.
Rak od 22.6. do 22.7.
Večeri v naslednjih dneh bodo lepi in prijetni, a vi tega ne boste opazili. S partnerjem bosta vsak dan bolj vsak k sebi, vsak dan manj si bosta imela povedati. In žal je to lahko začetek konca, česar se v teh dneh že zavedate. Za zvezo se je velikokrat vredno potruditi in tudi požreti kakšno stvar, ki je sicer ne odobravate. Ko bosta s partnerjem začela govoriti isti jezik, bo spet čas za delanje načrtov. Pa nikar jih ne delajte za dolgo vnaprej. Kot dobro veste, se to pri vas sploh ne obnese. V soboto pričakujte obisk, ki ga boste res veseli, v nedeljo pa obisk vrnite tam, kjer ga že dolgo obljubljate.
Lev od 23.7. do 23.8.
Vroči dnevi so vas precej izčrpali, postali ste malo tečni in razdražljivi. Nekaj časa boste še tiho delali po navodilih vseh, ki vas obkrožajo čez dan, tako v službi kot doma. Potem boste imeli dosti. In to že kmalu. Povedali jim boste, kaj si mislite in kaj jim gre. Brez zamere seveda tudi tokrat ne bo šlo, zato se pripravite na nekaj ne najbolj prijaznih dni, ko se boste bolj postrani gledali in malo govorili. Izkazalo pa se bo, da je bil prepir dober predvsem za vas. Vsem boste dali vedeti, da niste od včeraj. In da se tudi sami dobro znajdete, ko vas vržejo v vodo.
Devica od 24.8. do 23.9.
Postali ste drugačni, česar morda sami ne opazite, vaša okolica pa zelo. Že kmalu vam bodo to tudi glasno očitali, zato se ne čudite, če boste naenkrat začutili, da ljudem niste več tako všeč kot ste jim bili. Vaše početje namreč ne žanje odobravanja vaše sredine, nekateri pa vam privoščijo. Ti bodo lepo tiho, brez očitkov in brez nasvetov. Saj vedo, da je odločitev samo vaša. Kar se ljubezni tiče, se obeta nekaj viharnih dogodkov. In všeč vam bodo, ne skrbite. Predvsem pa boste spoznali, da imate zaupanja vrednega partnerja.
Tehtnica od 24.9. do 23.10.
Ko boste ob koncu naslednjega tedna, tik pred prazničnim četrtkom, delali inventuro, si boste morali priznali, da je za vami uspešno obdobje. V prvi polovici leta vam je uspelo vse, kar ste si želeli, kljub začetku kot kaže vročega poletja pa se vam bodo ravno v teh dneh odprle nove možnosti. Veseli boste, ker se še preveč truditi ne bo treba. Dobili boste neko stvar, ki ste si jo že nekaj časa močno želeli. Doma se boste počutili najbolje, zato, ker imate tam vse, kar vas veseli in kar imate radi. Vabila na družabne dogodke vam bodo v teh dneh odveč. Sobota bo nepozabna, nedelja namenjena počitku.
Škorpijon od 24.10. do 22.11.
Čeprav boste imeli izredno veliko dela, kar preveč za vroče poletne dni, boste našli čas tudi za sanjarjenje. Bolje bo, če se postavite na trdna tla in vidite pred seboj čim bolj realno pot. Sanjarjenje vam lahko le še poslabša vsakdanjik. Z močmi ste namreč na koncu, zato jih varčujte, sploh, če je do dopusta še kakšen teden. Vsekakor boste morali več misliti nase in manj na druge. Sicer se vam zna vaše početje že kmalu maščevati, kar se bo hitro pokazalo na počutju. Ker ste v pričakovanju velikega dogodka, je to tudi razumljivo, saj ste, tudi če ne priznate, ves čas napeti.
Strelec od 23.11. do 21.12.
Ob koncu tega tedna vas čaka nekaj presenečenj, ki vam ne bodo všeč. Iz njih pa se boste naučili marsikaj koristnega. Med drugim tudi to, da ni dobro zaupati sorodnikom, saj vas bodo prav ti najbolj razočarali. Izkazalo pa se bo, da imate izredno dobrega prijatelja, ki vas ne bo pustil na cedilu. Pomagal vam bo iskreno, kar boste takoj začutili. Denarja, na katerega ste računali v teh dneh, še ne bo. Zato pazljivo z njim. Če si boste morali izposoditi, se zavedajte, da je to vedno lažje kot pa vračati. Zato ne pretiravajte pri vsoti, da se ne boste komu krepko zamerili.
Kozorog od 22.12. do 20.1.
Prihaja čas, ko se bo zdelo, da vse stoji na mestu. Dopusti bodo ohromili tudi vaše načrte, saj ne boste uspeli priklicati prav nikogar od tistih, ki ga boste pri poslu potrebovali. Še vedno boste težko usklajevali želje z ostalimi v družini, ki so povsem drugačnega mnenja in to velja tudi za dopustniške dni. Sicer pa se v teh dneh pazite prehladov in poškodb. Finančno stanje bo še nekaj časa bolj šibko, zato z velikimi načrti počakajte. Dopust si pa le privoščite, saj ga res potrebujete. Saj ni treba, da za nekaj dni daleč od doma odštejete celo premoženje. Kaj pa obisk sorodnikov, ki ga že dolgo obljubljate?
Vodnar od 21.1. do 19.2.
Nič kaj mirni ne boste, pa ne bo krivo le vroče poletje. Razdražljivost bo imela vzrok povsem drugje. Partner bo vse, kar se bo dogajalo v naslednjih dneh, kot ponavadi prenašal izredno potrpežljivo. Vi pa boste kot na trnih, saj se vam bo zdelo, da se stvari ne sučejo tako kot bi želeli. Začeli boste namreč dvomiti, da je nekdo v vaši ožji družini še iskren do vas. Tudi če mu boste hoteli pomagati, tega ne bo pustil. Zato, ker si ne upa povedati, kaj se mu pravzaprav dogaja. Čas bo popravil tudi to, stvari pa se še ne bodo uredile tako kmalu. Zdravje? Solidno in nič več. Prav zdaj je čas, da stanje bistveno izboljšate. Saj veste, kako.
Ribi od 20.2. do 20.3.
Čeprav ste zaloge energije uspeli vsaj rahlo obnoviti, se tudi v naslednjih dneh še ne boste počutili tako kot bi želeli. Za vami bo dobro počutje prišlo šele, ko se boste odločili, da je prišel čas za delo in čas za to, da se končno dokažete. Čeprav si niste pripravljeni priznati, je namreč v vas že nekaj časa tiha želja, da spremenite svoje delovne navade in z njimi življenjski stil. Ker veste, da partner nad novimi idejami ne bo navdušen, tudi vam nič kaj ne diši začeti. Priznajte si, da vas je tokrat res strah, pa bo morda lažje. In se vseeno lotite dobro zastavljenega načrta. Čas je, da se začnete imeti radi, zato tokrat sebe postavite na prvo mesto.
Gradbeništvo, trgovina in prevozi Attemsov trg 22,3342 Gornji Grad E-mail: speh.toni@siol.net
GSM: 041465 744

NOVO - izelava paropropustnih CLIMA fasad - zaključni ometi po NANO TEHNOLOGIJI (samočistilni učinek fasad)
*	vsa pleskarska dela
*	pooblaščeni izvajalec za fasade DEMIT in Rofix
Naš trud za lepoto vašega doma že 18 let.
Na privlačnih obalah največjega otoka Mediterana se je v dolgi, burni zgodovini izkrcala malodane vsaka sredozemska sila in dodala svoj ščepec v kulturno mineštro. Sicilijanci so zatood nekdaj imeli ponosen karakter, do "mamme Italie" pa so čutili nezaupanje. Še kakšna ostra začimba manjka in že diši po razvpiti Cosa Nostri, najslavnejši italijanski mafijski organizaciji, ki je v drugi svetovni vojni s tajnim obveščevanjem celo pomagala zaveznikom do zmage. Sicilijanska hobotnica se je razširila proti severu države, vendar ima še danes večina starešin po otoških vaseh mafijsko preteklost. Njihovi skrivnostni pogledi ne bodo edino, kar boste opazili na čudoviti Siciliji. Ob toplini domačinov in lepotah narave Vam bo zastajal dih: rožnato cvetoče bugenvileje, neukročena pokrajina, strme pečine, slikovite obmorske vasice, samotne planote, živahni Palermo, kjer boste na tržnici našli vse od rib do kavnih avtomatov, dolge peščene plaže, sinje morje in njegovo veličanstvo - vulkan Etna. Iz snega okoli njegovega vrha so Arabci menda naredili prvi sladoled! Naj vas pripravimo: slastni okusi in gostoljubje Sicilije Vas bodo popolnoma prevzeli, zato njene zapeljive ponudbe ne boste zavrnili niti drugič, tretjič, ... ali dvajsetič.
Za trenutek se mi je zazdelo skoraj neverjetno , ko sem pod košatim drevesom v enemu od najbolj znanih sicilijanskih krajev, mestecu Corleone, zagledala parkiranega starega belega golfa ljubljanske registracije. Očitno si je nekdo privoščil daljši oddih, saj je pot skozi dolg italijanski škoren vredna ogleda , kar pa terja kar nekaj prostega časa.
Nujno moram do Monreala, kjer si bom ogledala normansko katedralo, ki je svetovno znana zaradi mozaikov, ki krasijo njeno notranjost. Popoldne še do letoviškega kraja Cefalu, ki ga krasijo katedrala, srednjeveške pralnice in tipičen sicilijanski mestni utrip. Verjetno nikoli ne bom pozabila umazanega, napol oblečenega temnolasega dečka , ki je stal pred katedralo in prosil miloščine. Seveda sem zopet nasedla gnusnemu izkoriščanju otrok, saj je v trenutku, ko sem fantu hotela odstopiti svoj obrok iz nahrbtnika, izza vogala pristopil nadut moški, ki je z kretnjo roke pokazal, da lahko podarim samo denar . Po zajtrku se imam namen odpraviti do ognjenika Etna, ki se dviga na višini 3.340 m in je tako najvišji delujoči evropski vulkan. Upam, da bo vreme lepo, saj se le tako odpira lep razgled.
Rebeka Koblar
Pri nas je kvaliteta na 1. mestu
ITAMEM Gradite novo ali #4 LU Ivv IVI E mm Obnavljate staro hišo?
So Vaša okna dotrajana? Imate težave s tesnenjem?
REŠITEV:
PVC in ALU OKNA, VRATA,
ZIMSKI VRTOVI -S TRADICIJO
Celje, Lava 7 e,3000Celje WWW.alukomen.com
alukomeiKe@alukomen.com • 03/ 425 49 38 • 041/ 345 378,051/ 343 225
n i ko L i sam i
107,8:
Zgodilo se je
• • •
od 19 do 25. junij a
-	19. junija 1960 je v Šoštanju umrl kipar Ivan Napotnik, doma iz Zavodenj pri Šoštanju. Napotnik, ki še danes velja za enega najboljših slovenskih kiparjev, je oblikoval v kamnu, bronu, mavcu in predvsem lesu. Najštevilnejši Napotnikovi kipi so ženske figure, pogosto čustveno in čutno do erotičnosti stopnjevani akti, svoj pečat pa je Napotnik dal tudi portretu;
-	19. junija 1985 so v Velenju svečano odprli novo glasbeno šolo Frana Koruna - Koželj-skega;
-	19. junija 1995 je na odprtem prvenstvu Domžal v kategoriji do 16 let zmagala teniška igralka Katarina Srebotnik iz Velenja;
-	po okupaciji Slovenije so
nacisti med drugim hoteli uničiti tudi vse slovenske knjige, čeprav pri zbiranju knjig pri prebivalstvu niso imeli veliko uspeha. Iz dokaj bogate knjižnice Katoliškega prosvetnega društva v Št. Janžu pa so 20. junija 1941 odpeljali knjige v Velenje in jih uničili;
-	20. junija 1961 je Velenje obiskal predsednik afriške države Mali Modibo Keita;
-	20. junija 2002 so v Šoštanju porušili dimnik na območju bivše Tovarne usnja Šoštanj;
-	23. junija 1981 je predsedstvo Republiške konference SZDL Slovenije podprlo predlog, da se 10. oktobra Velenje preimenuje v Titovo Vele nje;
-	23. junija 1986 je bila na osnovni šoli Antona Aškerca velika javna tribuna o onesna-
IvanN apotnik( arhivM uzeja Velenje)
ževanju okolja v Šaleški dolini, ki sta jo pripravila občinska konferenca SZDL Velenje in Občinski svet zveze sindikatov Slovenije. Pred začetkom tribune je po Velenju krenila povorka s transparenti, s katerimi so udeleženci opozarjali na vse večje probleme onesnaženosti okolja v Šaleški dolini;
-	v zahvalo za izgradnjo ceste skozi Hudo luknjo so v soteski, ravno nasproti vhoda v podzemno jamo, 24. junija leta 1830 odkrili spomenik nadvojvodi Janezu, kije imel velike zasluge za izgradnjo te ceste;
-	24. junija 1990 so na trgu Bratov Mravljakov v Šoštanju ponovno postavili kip Marije, ki so ga leta 1952 odstranili s trga;
-	25. junija 1977 so na Titovem trgu v Velenju svečano odkrili Titov spo me nik;
-	25. junija je dan slovenske državnosti. Na ta dan je leta 1991 skupščina Republike Slovenije sprejela Deklaracijo o neodvisnosti, Ustavno listino o samostojnosti in neodvisnosti Republike Slovenije in ustavni zakon za njeno izvedbo.
■ Pripravlja: DamijanK ljajič
20
TV SPORED
18. junija 2009
ČETRTEK, 18.ju nija
TV SLO (7
06.15	Odmevi
07.00	Poro či la
07.05	Dobro jutro
08.00	Poro či la
08.05	Dobro jutro
09.00	Poro či la
09.10	Gozd gori, 35/52
09.35	Male sive celi ce, kviz
10.20	Odda ja za otro ke
10.50	Izbra no poglav je - zdravje v
	Evro pi
11.40	Omizje
13.00	Poro či la, šport, vre me
13.15	Preiskava, 6/25
13.45	Pira mi da
15.00	Poro či la
15.1 0	Mosto vi
15.45	Animalija, 12/40
16.10	Stri čeva kobi la, dok. film
16.25	Enaj sta šola
17.00	Novi ce, šport, vre me
17.20	Tv pogled
17.30	Jas no in glas no
18.30	Žre ba nje dete lji ce
18.40	Nuki in prija te lji, risan ka
18.45	Puj sa Pepa, risan ka
19.00	Dnev nik, vre me, šport
19.50	Tv pogled
19.55	Ted nik
21.00	Za zaprtimi vrati, 5/6
22.00	Odme vi, šport, vre me
23.05	Osmi dan
23.35	Besede in slike, 15. oddaja
23.50	Tv dnevnik 18.6.1991
00.15	Dnev nik
00.50	Dnevnik Slovencev v Italiji
01.15	Info ka nal
TV SLO f?
06.30 Zabavni infakanal
07.00 Tv prodaja
07.30 Tv dnevnik 18.6.1991
07.55 Na lepše
08.25 Pa pateh Ushuaie, 6/13
08.55 Seja državnega zbora, prenos
14.20 Evropski magazin
14.50 Med valovi, tv Koper
15.20 To bo moj poklic: inštalater
strojnih inštalacij, 1. del 15.50 Nogo met, tek ma poka la konfederacij: ZDA - Brazilija, pre nos
17.55 Želite, Milord? 10/26 18.55 Dru žin ske zgod be: dru ži na Krajnčan
19.55 Nogo met, pokal kon fe de ra cij 20.25 Nogo met, tek ma poka la konfederacij: Egipt - Italija, pre nos
22.30 Kole sarska dirka po Slo ve niji,
repor ta ža 23.00 Jasnovidka, 9/22 23.40 Motne preteklosti, 1/2 01.15 Zabav ni info ka nal
POP
09.10
13.30 14.00 15.00 16.00
06.55 Tv p 07.25 24ur 25 Zelo mladi starši, dok. serija Ricki Lake, pogov. oddaja 10.05 Tv prodaja 10.35 Zdravniki, pog. oddaja 11.30 Rachael Ray, pog. odd. 12.25 Kennedy in njegov čas, 3/4 Tv pro da ja
Razočarane gospodinje, nan. Scukrčkom do sreče, nad. Do zadnjega diha, nad. 16.55 24 ur popold ne 17.05 Angeli brez kril, nad. 18.00 Viktorja, nad. 18.55 24ur vreme 19.00 24ur 20.00 Trenja
21.45 Pogrešana na letalu, am. film
22.30 24ur zve čer
22.50 Pogre ša na na leta lu, nadalj. f.
23.45 Cena strasti, 2/2, am. film
01.25 24 ur, ponovitev
02.25 Nočna panorama
©
09.00 Dobro jutro, informativna oddaja: na današnji dan, jutranje novice, videospot dneva, jutranji gost 10.30 Vabimo k ogledu 10.35 Hrana in vino, kuharski
nasveti, ponovitev 98. oddaje 11.05 Odprta tema, ponovitev 12.05 Pop corn, glasbena oddaja,
gostje: Chateau, Mi2 12.55 Videospot dneva 14.00 Videostrani, obvestila 17.55 Vabimo k ogledu 18.00 Mojca in medvedek Jaka, otroška oddaja za najmlajše, 3. TV mreža 18.40 Regionalne novice 1 18.45 Hra na in vino, kuhar ski
nasve ti, 99. odda ja 19.15 Vide os pot dne va 19.20 Vide ostra ni, obvesti la 19.55 Vabimo k ogledu 20.00 Ustvarjalno o ustvarjalnosti,
pogo vor 20.55 Regi o nal ne novi ce 2 21.00 Doku men tarna odda ja 21.30 Za smeh v otroških očeh, pos netek 1. dela kon cer ta v Nazarjah, 3. TV mreža 22.45 Iz oddaje Dobro jutro,
informa tiv na odda ja, pono vi tev 00.15 Vabimo k ogledu 00.20 Videospot dneva 00.25 Vide ostra ni, obvesti la
tv slo rr
06.15	Odmevi
07.00	Poro či la
07.05	Dobro jut ro
08.00	Poro či la
08.05	Dobro jut ro
09.00	Poro či la
09.10	Srebrnogrivi konjič, 5/39
09.35	Stričeva kobila, dok. film
09.50	Enajsta šola
10.25	Jasno in glasno
11.25	To bo moj poklic: tapetnik, 2. del
11.55	To bo moj poklic: inštalater
strojnih inštalacij, 1. del
12.20	Osmi dan
13.00	Poro či la, šport, vre me
13.25	Talilnica, dok. oddaja
14.20	Iz starinarnice spomina
14.25	Slovenski utrinki
15.00	Poro či la
15.10	Mostovi
15.45	Kaj govoriš?-So vakeres?
16.00	Iz popotne torbe: akrobatske
spret nosti
16.20	Dogodivščine Sarah Jane, 3/10
17.00	Novi ce, šport, vre me
17.20	Poseb na ponu dba
17.40	Tv pogled
17.50	Duhov ni utrip
18.05	Umko
18.40	Loj zek, risan ka
18.45	Zakaj?, risan ka
19.00	Dnev nik, vre me, šport
19.50	Tv pogled
19.55	Za eno noč sla ve,7/25
20.30	Alpski večer 2009, 1. del
22.00	Odme vi, šport, vre me
23.00	Polnočni klub: gremo v hribe
00.15	Duhov ni utrip
00.30	Tv dnevnik 19.6.1991
00.55	Dnev nik, pon.
01.25	Dnev nik Slo ven cev v Ita liji
01.50	Info ka nal
TV SLO f?
06.30	Zabav ni info ka nal
07.00	Tv dnevnik 19.6.1991
07.25	Glasnik
07.50	Zogarija, 8/10
08.20	Besede in slike, 15. oddaja
08.55	Seja državnega zbora, prenos
15.40	Tv pro da ja
16.10	Črna straža, 2. del
16.45	Minu te za ... , tv Koper
17.15	Mos to vi
17.50	V dob ri druž bi z Bla žem, tv Mari bor
18.45	Zlata šestdeseta - nostalgija z
Evo Sršen
19.55	Nogo met, pokal kon fe de ra cij
20.30	Boksarski dvoboj, Dejan Zavec - Jor ge Danie l Miran da, pre nos iz Mari bo ra
21.30	Kole sar ska dir ka po Slo ve niji,
repor ta ža
22.00	Zelite Milord?, 25/26
22.50	Brez izho da, am. film
00.40	Hrana ljubezni, nem. film
02.30	Zabav ni info ka nal
POP
06.30	Tv pro da ja
07.00	Tre nja
08.50	Velike ideje za majhen planet,
dok. serija
09.25	Ric ki Lake
10.20	Tv pro da ja
10.50	Zdravniki, pog. oddaja
11.45	Rachal Ray, pog. odd.
12.40	Kennedy in njegov čas, 4/4
13.30	Tv pro da ja
14.00	Raz oča ra ne gos po di nje, nan.
15.00	S cukrč kom do sre če, nad.
16.00	Do zadnjega diha, nad.
16.55	24 ur popold ne
17.05	Ange li brez kril, nad.
18.00	Viktorja, nad.
18.55	24 ur vre me
19.00	24ur
20.00	16 ulic, am. film
21.45	Pod lupo pra vi ce, nan.
22.40	24 ur zve čer
23.00	Kralj, am. ang. film
00.55	Šest modelov, nan.
01.30	24ur, ponovitev
02.30	Noč na pano ra ma
©
09.00 Dobro jut ro, informa tiv na odda ja: na današ nji dan, jut ra nje novi ce, vide os pot dne va, jut ra nji gost 10.30 Vabimo k ogledu 10.35 Hrana in vino, kuharski
nasveti, pono vi tev 99. oddaje 11.05 Ustvarjalno o ustvarjalnosti,
pogo vor 12.05 Videospot dneva 14.00 Vide ostra ni, obves ti la 17.55 Vabi mo k ogle du 18.00 Miš maš, otroška oddaja, 3. TV mre ža
18.40 Regionalne novice 1 18.45 Hra na in vino, kuharski
nasveti, 100. odda ja 19.15 Vide os pot dne va 19.20 Vide ostra ni, obves ti la 19.55 Vabi mo k ogle du 20.00 Lokalni utrip Mislinjske doline,
infor ma tiv na odda ja 20.45 Vabi mo k ogle du 20.50 Vide os pot dne va 20.55 Regi o nal ne novi ce 2 21.00 Razgledovanja, 3. TV mreža 21.30 V Tomovi dnevni, 3. TV mreža,
gost: Rudolf Lopa tec 22.00 Iz odda je Dobro jut ro,
infor ma tiv na odda ja, pono vi tev 23.30 Vabi mo k ogle du 23.35 Videospot dneva 23.40 Vide ostra ni, obves ti la
SOBOTA, 20.ju nija
tv slo rr
06.15 Kultura 06.20 Odmevi 07.00 Zgodbe iz školjke 07.35 Križ kraž
Naučimo se pesmico z Melito Osojni k
Zajček Bine, lut. igrica Timotej hodi v šolo, ris. nan. Dihaj z mano, igrani film Ribič Pepe, 36/36 09.15 Divjaki 2, nem. film 10.45 Polnočni klub 12.00 Ted nik
13.00 Poro či la, šport, vre me 13.15 Dr. Who, 3/13 14.00 Bacek Jon, risanka 14.10 Rožnati panter: raj, risanka 14.15 Gospodična Marple: nedolžnost na preizkušnji, ang. f.
sle di
sle di sle di sle di sle di
15.55 Sobot no popold ne
O živalih in ljudeh, tv Maribor
sle di 16.10 17.00 17.15 17.20 sle di 17.30
Labi rint
Poročila, šport, vreme Ozare
Sobot no popold ne Zakaj pa ne Na vrtu, tv Mari bor 17.55 Popol na dru ži na 18.05 Z Damijanom 18.40 Mala kra ljič na, risan ka 18.55 Vre me
19.00 Dnev nik, vre me, šport
19.50 Tv pogled
19.55 Filmski spodrsljaji
20.05 Šepetati konjem, am. film
22.45 ARS 360
23.05 Poro či la, vre me, šport
23.40 Rim, 5/10
00.35 Tv dnevnik 20.6.1991
01.05 Dnev nik, pon.
01.25 Dnev nik Slo ven cev v Ita liji
01.50 Infokanal
TV SLO
06.30 Zabav ni info ka nal 09.20 Tv prodaja 09.50 Sko zi čas 10.00 Tv dnevnik 20.6.1991 10.30 Pole mi ka
11.30 Posebna ponudba, potr. odd. 11.50 Črna straža, tv Maribor 12.25 Minu te za ... , tv Koper 12.55 Glasbeni spomini z Borisom
Kopitarjem 13.50 Tv pro da ja 14.20 Korak za korak, dob ro del ni koncert ork. slov. filharm. 15.45 TomJones, ang.film 17.50 60 let radia Koper 19.00 Sp v gor skem kole sar stvu,
četve roboj, pos ne tek 19.55 Nogo met, pokal kon fe de ra cij 20.25 Nogo met, tek ma poka la konfederacij, Španija-Jar, pre nos
22.30 Kolesarska dirka po Sloveniji,
repor ta ža 23.00 Ble šči ca, odda ja o modi 23.30 Alpe, Dona va, Jad ran 00.00 Vra ta raja, am. film 03.35 Zabav ni info ka nal
POP
07.45	Tv pro da ja
08.00	Poštar Peter, ris. serija
08.15	Rori, dirkal nik, ris. serija
08.25	Moj ster Miha, ris. serija
08.40	Profesor Baltazar, ris. serija
08.50	Na dre ve su smo doma, ris. ser.
09.20	Lazytown
09.50	Altair v Zvez do lan diji, ris. serija
10.05	Super Ed, ris. serija
10.35	Dinoto pija, mlad. nan.
11.30	Smeh ni greh, zab. serija
12.05	As ti tud not padu?!
13.55	Formula 1, prenos kvalifikacij
za VN Veli ke Bri ta nije
15.05	Agatha Christie: Partnerja v
zlo či nu
16.10	Grda rač ka, nan.
17.00	Trenutki odločitve, am. film
18.55	24ur vre me
19.00	24ur
20.00	Gladiator, am. film
22.45	Solar is, am. film
00.25	Jakobova lestev groze, am. f.
02.25	24ur, ponovitev
03.25	Noč na pano ra ma
©
09.00 Miš maš, otroš ka odda ja,
pono vi tev 09.40 Vabimo k ogledu 09.45 Hrana in vino, kuharski
nasveti, pono vi tev 100. odd. 10.15 Videospot dneva 12.00 Vide os tra ni, obvesti la 17.55 Vabi mo k ogle du 18.00 Mojca in medvedek Jaka,
otroš ka odda ja za naj mlaj še 18.40 Duhovni vrelec: Luka Mihevc, župnik v župniji Sv. Marija, Vele nje
18.45 Asova gibanica, infor. oddaja 19.15 Vide os pot dne va 19.20 Vide os tra ni, obvesti la 19.55 Vabi mo k ogle du 20.00 1753. VTV maga zin, regi o nal ni
-informativni program 20.25 Kultura, informativna oddaja 20.30 Odpr ta tema, pogo vor v stu di u -Živeti s kronično črevesno bolez nijo
21.30 Lokalni utrip Mislinjske doline,
informa tiv na odda ja 22.15 ang haj ska zarota, ame riš ki film 23.45 Videospot dneva 23.50 Vide os tra ni, obvesti la
NEDELJA, 21.ju nija
tv slo rr
07.00 Zivžav sledi Telebajski, 11/90 sle di Cof ko Cof, 8/26 sle di Marči Hla ček, 5/26 09.50 Zogarija, 9/10 10.20 Zgodbe iz divjine, 8/20 10.50 Sledi, tv Maribor 11.20 Oza re 11.25 Obzorja duha 12.00 Ljudje in zem lja, tv Mari bor 13.00 Poro či la, šport, vre me 13.15 40. tabor slov. pevskih zborov Šentvid pri Stični, reportaža in pre nos 15.00 Prvi in dru gi 15.30 Alpski večer 2009, 1. del 17.00 Poro či la, šport, vre me 17.20 Kon cert Jana Ples te nja ka s spremljevalno skupino in simf. rtv Slovenija, 1. del 18.25 Žrebanje lota 18.40 Maks in Rubi, risan ka 18.45 Jani Nani, risan ka 18.55 Vre me
19.00 Dnev nik, vre me, šport 19.50 Tv pogled 19.55 Dru žin ske zgod be 21.00 Dob ro del ni kon cert za bol ni co
v Seža ni, pre nos 22.35 Poro či la, vre me, šport 23.00 Tri žen ske neke ga polet ne ga
večera, 2/4 00.25 Tv dnevnik 21.6.1991 00.50 Dnev nik, pono vi tev 01.10 Dnev nik Sloven cev v Ita liji 01.40 Info ka nal
TV SLO f?
06.30 Zabav ni info ka nal 08.35 Tv pro da ja 09.05 Sko zi čas 09.15 Tv dnevnik 21.6.1991 09.40 Glo bus
10.05 Sre ča nje kitarskih orke strov
Slovenije 2009, 1/3 10.35 Tv pro da ja 11.05 Med valovi 11.35 Izbra no poglavje - zdravje v Evro pi
12.30 Rad igram nogo met 13.00 Alpe, Dona va, Jad ran 13.30 Tv pro da ja
14.00 Tre nu tek sla ve, am. ang. film 15.55 Rokomet (ML kvalif. za EP:
Belo ru sija - Slo ve nija, pre nos 17.30 SP v veslanju, posnetek 19.00 SP v gorskem kolesarstvu,
četve roboj, pos netek 19.55 Nogo met, pokal kon fe de ra cij 20.25 Nogo met, tek ma poka la
kon fe de ra cij, Ita lija - Bra zi lija, prenos iz Tshwane sle di Nogo met, tek ma poka la kon fe de ra cij, Egipt - ZDA, vklopi med tekmo iz Tshwane 22.30 Kole sar ska dirka po Slo ve niji,
repor ta ža 23.00 Pokvarjena dekleta, 5/16 23.55 Na utrip srca: ob 90-letnici balet ne ga ple sal ca Sta neta Poli ka
00.25 Zabav ni info ka nal
POP
07.45	Tv pro da ja
08.00	Poštar Peter, ris. serija
08.15	Rori, dir kal nik, ris. serija
08.25	Dro biž ki, ris. serija
08.30	Moj ster Miha, ris. serija
08.40	Pro fe sor Bal ta zar, ris. serija
08.50	Na drevesu smo doma, ris. ser.
09.20	Bom baž ki, ris. serija
09.30	Lazytown, otr. serija
10.00	Altairv Zvezdolandiji, ris. serija
10.15	Super Ed, ris. serija
10.40	Puc ca, ris. serija
10.50	Smeh ni greh, zab. ser.
11.20	Romeo in Julija, ang.film
13.45	Formula 1, prenos dirke za VN
Veli ke Bri ta nije
16.10	Najdrznejši posnetki, dok. odd.
16.20	Grda rač ka
17.15	Poletje v školjki 2, slovenski f.
18.55	24 ur vre me
19.00	24ur
20.00	Trčeni profesor, am. film
21.35	Zvezde na sodišču, nan.
22.30	Pro ti vsem pra vi lom, am. film
00.00	Zvezdniki ... malo drugače, nan.
00.35	24 ur, pono vi tev
01.35	Noč na pano ra ma
©
PONOVITEV ODDAJ TEDEN. SPOREDA 09.00 Miš maš, otroš ka odda ja 09.40 1752. VTV magazin 10.05 Kultura, informativna oddaja 10.10 Šport ni torek, šport na
informa tiv na odda ja 10.30 1753. VTV magazin 10.55 Kultura, informativna oddaja 11.00 Duhovni vrelec: Luka Mihevc, žup nik v žup niji Sv. Marija, Vele nje 11.05 Vabi mo k ogle du 11.10 Poslan ska pisarna, pogo vor v studiu: gostja, Romana Jordan Cizelj, poslan ka v Evrop skem par la men tu 12.10 Hra na in vino, kuhar ski nasveti 13.10 Vide ostra ni, obves ti la 18.00 Vabimo k ogledu 18.05 Mla di upi, otroš ka odda ja 18.45 Pop corn, glas be na odda ja,
gostje: Chateau in Mi2 19.40 Vabimo k ogledu 19.45 Šanghajska zarota, amer. film 21.15 Vide ostra ni, obves ti la
PONEDELJEK, 22. ju ni ja
tv slo rr
06.40	Zrca lo ted na
07.00	Poro či la
07.05	Dobro jut ro
08.00	Poro či la
08.05	Dobro jut ro
09.00	Poro či la
09.10	Animalija, 12/40
09.35	Risan ka
09.45	Zogarija, 9/10
10.15	Iz popotne torbe: akrobatske
spret nos ti
10.30	Dogodivščine Sarah Jane, 1/10
11.05	Korenine slovenskega morja,
11.55	Ljudje in zemlja
13.00	Poro či la, šport, vre me
13.25	Po poteh Ushuaie, 7/13
13.50	Koncert slovenske skupine MI1
15.00	Poro či la
15.10	Dober dan, Koroš ka
15.40	Grimmove pravljice, 11/26
16.05	Ribič Pepe: Ljub lja na, 36/36
16.25	Na potep, 9/10
17.00	Novi ce, šport, vre me
17.20	Tv pogled
17.30	Glas be ni spo mi ni z Bori som
Kopitarjem
18.25	Žrebanje 3 x 3 plus 6
18.35	Pipi in Melkijad, risanka
18.40	Toni in Boni, risan ka
18.55	Vre me
19.00	Dnev nik, vre me, šport
19.50	Tv pogled
19.55	Pole mi ka
21.00	Kratki film
21.20	Na lepše, odda ja o turiz mu
22.00	Odme vi, vre me, šport
23.00	Opus
23.25	Glasbeni večer: Sozvočje svetov, komorni godal ni ork. slo ven ske fil harmo nije
00.05	Tv dnevnik 22.6.1991
00.25	Dnev nik, pono vi tev
01.00	Dnev nik Slo ven cev v Ita liji
01.30	Infokanal
TV SLO £
06.30	Zabav ni info ka nal
07.00	Info ka nal
08.00	Otroš ki info ka nal
09.00	Zabav ni info ka nal
10.00	Tv pro da ja
10.30	Sobot no popold ne, ponov.
12.45	Tv pro da ja
13.35	Kaj govo riš?- So vake res?
13.30	Srečanje kitarskih orkestrov
Slovenije 2009, 1/3
14.00	Slo ven ski utrin ki
14.30	Poseb na ponu dba, potroš. odd.
14.50	Rad igram nogo met
15.20	Tv dnevnik 22.6.1991
15.40	Osmi dan
16.10	ARS 360
16.30	Alpe, Dona va, Jad ran
17.00	Prvi in dru gi
17.30	To bo moj poklic: inštalater
stroj nih inšta la cij, 2. del
18.00	Frasier, 14/25
18.25	Strah, stres in jeza, 5/6
19.00	Labi rint
19.55	Nogo met, pokal kon fe de ra cij
21.00	Studio city
22.00	Knji ga mene bri ga
22.20	City folk: Praga
22.50	Danny Rose z Broadwaya, am. film
00.15	Zabav ni info ka nal
POP
06.10	Tv pro da ja
06.40	24ur, pono vi tev
07.40	Pre sa di tev orga nov, dok. ser.
08.15	Jamie: osnove kuhanja doma
08.50	Ric ki Lake
09.45	Tv pro da ja
10.15	Zdrav ni ki, pogov. odda ja
11.10	Racha el Ray, pog. odd.
12.05	Pravočasna pomoč, L'
13.30	Tv pro da ja
14.00	Razočarane gospodinje, nan.
15.00	S cukrč kom do sre če, nad.
16.00	Do zadnjega diha, nad.
16.55	24 ur popold ne
17.05	Angeli brez kril, nad.
18.00	Viktorja, nad.
18.55	24 ur vre me
19.00	24ur
20.00	Naša mala kli ni ka, nad.
20.55	Sna ha, da te kap, am. film
22.40	24ur zve čer
23.00	Zdrav ni ko va vest, nan.
23.55	Električni jezdec, am. film
02.05	24ur, pono vi tev
03.05	Noč na pano ra ma
©
09.00 Dobro jut ro, informa tiv na oddaja: na današnji dan, jutranje novice, videospot dneva, jutranji gost, koledar dogodkov 10.30 Vabimo k ogledu 10.35 1753. VTV maga zin, regi o nal ni
-	infor ma tiv ni pro gram 11.00 Kultura, informativna oddaja 11.05 Hrana in vino, kuharski nasveti
-	tedenski izbor 12.00 Vide os tra ni, obvesti la 17.55 Vabimo k ogledu
18.00 Čas za nas, mladinska oddaja -
nabor sve tov nih dni 18.40 Regi o nal ne novi ce 1 18.45 Hrana in vino, kuharski
nasveti, 101. odda ja 19.15 Vide os pot dne va 19.20 Vide os tra ni, obvesti la 19.55 Vabi mo k ogle du 20.00 Župan z vami, kontaktna oddaja: gost: Srečko Meh, župan MO Velenje 21.00 Regi o nal ne novi ce 2 21.05 Lokalni utrip Mislinjske doline,
infor ma tiv na odda ja 21.50 Iz odda je Dobro jut ro, infor.
odda ja, pono vi tev 23.20 Vabimo k ogledu 23.25 Videospot dneva 23.30 Vide os tra ni, obvesti la
TOREK, 23.ju nija
TV SLO (7
06.15	Odmevi
07.00	Poro či la
07.05	Dobro jut ro
08.00	Poro či la
08.05	Dobro jut ro
09.00	Poro či la
09.10	Maka lon ca,lut kov na pred.
09.45	Ribič Pepe: Ljubljana, 36/36
10.05	Odda ja za otro ke
10.20	Zgod be iz školj ke
11.05	Jelenk - sveta gora
sta rovercev, dok. igra ni film
11.55	Družinske zgodbe, ponov.
13.00	Poro či la, šport, vre me
13.15	ARS 360
13.35	Opus
14.00	Duhov ni utrip
14.20	Obzorja duha
15.00	Poro či la
15.10	Mosto vi
15.40	Marči Hlaček, 5/34
16.05	Zlat ko zaklad ko
16.25	Zgod be iz divji ne, 8/20
17.00	Novi ce, šport, vre me
17.20	Tv pogled
17.30	Zape lje va nje pogle da, 4/4
18.00	Knji ga mene bri ga
18.20	Odpe ti pes ni ki
18.30	Žre ba nje Astra
18.40	Milan, risan ka
18.45	Hup ko, tro bil ka in pihec, risanka
19.00	Dnev nik, vre me, šport
19.50	Tv pogled
19.55	Pira mi da
21.00	Dosje: tv dnev nik
22.00	Odme vi, šport, vre me
23.00	Spo znaj mo Mihai la Gor ba čova, 1/7
00.00	Pra va ideja!, poslov na odda ja
00.25	Zape lje va nje pogle da, 4/4
00.50	Tv dnevnik 23.6.1991
01.10	Dnev nik, pono vi tev
01.45	Dnev nik zamej ske tv
02.10	Info ka nal
TV SLO ®
06.30 Zabav ni info ka nal 07.00 Info ka nal 08.00 Otroš ki info ka nal 09.00 Zabav ni info ka nal 09.35 Tv pro da ja
10.05 Dob ro del ni kon cert za bol ni co v Seža ni
11.35 Glas be ni spo mi ni z Bori som Kopitarjem Na lepše
Dober dan, Koroš ka Ljudje Evrop skih mest: Pra ga le šči ca, odda ja o modi
12.30 13.00 13.30 14.00 14.30 15.30 15.50
Stu dio city Tv dnevnik 23.6.1991
Sle di, tv Mari bor 16.25 Tv pro da ja 16.55 Glas nik 17.20 Mosto vi
18.00 V dob ri druž bi s Smi lja nom, tv Mari bor
19.00 Večerni gost: Franc Šivic, pon. 19.55 Nogo met - pokal kon fe de ra cij 20.30 Glo bus
Pra va ideja!, poslov na odda ja Neron, 1/2
21.
21.25
22.55
.30	Zabav ni info ka nal
POP
06.15	Tv prodaja
06.45	24ur
07.45	Izjemna Afrika, dok. oddaja
08.50	Ric ki Lake
09.45	Tv pro da ja
10.15	Zdrav ni ki, pog. odda ja
11.10	Rachael Ray, pog. odd.
12.05	Pravočasna pomoč, 2/4
13.30	Tv pro da ja
14.00	Razočarane gospodinje
15.00	S cukrč kom do sre če, nad.
16.00	Do zad nje ga diha, nad.
16.55	24 ur popold ne
17.05	Ange li brez kril, nad.
18.00	Viktorja, nad.
18.55	24 ur vre me
19.00	24ur
20.00	Naša mala klinika, nan.
20.55	Preverjeno
22.00	Monk, nan.
22.55	24 ur zve čer
23.15	Zdrav ni ko va vest
00.10	Prav niš ki orli, am. film
02.15	24 ur, ponovitev
03.15	Noč na pano ra ma
©
09.00 Dobro jutro, informativna odda ja: na današ nji dan, jutranje novice, jutranji gost, kole dar dogod kov 10.30 Vabimo k ogledu 10.35 Hra na in vino, kuhar ski
nasve ti, pono vi tev 101. odda je 11.05 Župan z vami, pogovor, gost:
Srečko Meh, župan MO Velenje 12.05 Videospot dneva 14.00 Vide ostra ni, obvesti la 17.55 Vabimo k ogledu 18.00 Naši prija te lji, odda ja o malih
živa lih 19.20 Videospot dneva 19.25 Hra na in vino, kuhar ski
nasveti, 102. odda ja 19.55 Vabimo k ogledu 20.00 1754. VTV magazin, regionalni
- informa tiv ni pro gram 20.25 Kul tu ra, informa tiv na odda ja 20.30 Športni torek, športna
informa tiv na odda ja 20.50 Doku men tarna odda ja 21.20 Videospot dneva 21.25 Vabimo k ogledu 21.30 Aso va giba ni ca, informa tiv na
oddaja, 3. TV mreža 22.00 Šu kham, oddaja o življenju Romov, infor ma tiv na odda ja, 3. TV mre ža 22.30 Iz odda je Dobro jut ro,
informativna oddaja, ponovitev 00.00 Vabimo k ogledu 00.05 Videospot dneva 00.10 Vide ostra ni, obvesti la
SRE DA, 24.ju nija
tv slo rr
06.10	Kultura
06.15	Odmevi
07.00	Poro či la
07.05	Dobro jut ro
08.00	Poro či la
08.05	Dobro jutro
09.00	Poro či la
09.10	Nekoč je bilo ..., 18/26
09.35	Grimmove pravljice, 11/26
10.00	Zlat ko Zaklad ko
10.25	Harmonije Evrope: Avstrija, 4/12
10.40	Slo ven ski vod ni krog: Nad iža,
dok. nan.
11.05	Knjiga mene briga
11.30	Zapeljevanje pogleda, 4/4
12.00	Dosje: tv dnevnik
13.00	Poro či la, šport, vre me
13.20	Pole mi ka
14.20	Alpe, Dona va, Jad ran
15.00	Poro či la
15.10	Mos to vi
15.45	Nils Hol ger son: slo vo od
Smi reja, 48/52
16.10	Pod klo bu kom
17.00	Novi ce, šport, vre me
17.20	Tv pogled
17.30	Zdravje v Evro pi - Srce Evro pe, 1/8
18.25	Žrebanje lota
18.35	Tin ček, risan ka
18.40	Ozi Bu, risanka
19.00	Dnev nik, vre me, šport
19.55	Tv pogled
20.00	Slav nost na seja držav ne ga
zbo ra, pre nos
20.20	Doku men tar na odda ja
21.15	Pro sla va ob dne vu držav nosti, pre nos
23.20	Poro či la, vre me, šport
23.45	Omiz je
00.10	Zdravje v Evro pi - srce Evro pe, 1/8
01.50	Tv dnevnik 24.6.1991
02.15	Dnev nik, pono vi tev
02.55	Dnevnik Slovencev v Italiji
03.20	Info ka nal
TV SLO
06.30	Zabav ni info ka nal
07.00	Info ka nal
08.00	Otroš ki info ka nal
09.00	Zabav ni info ka nal
13.45	Tv pro da ja
14.15	Tv dnevnik 24.6.1991
14.40	Prava ideja!, poslov. oddaja
15.05	Na utrip srca: ob 90-let ni ci balet ne ga ple sal ca Sta ne ta Poli ka
15.30	Glas be ni večer: ob 70-let ni ci
akademije za glasbo v Ljubljani
16.20	Tv pro da ja
16.50	Mos to vi
17.20	Črno beli časi
17.40	Samo bedaki in konji, 19/45
18.10	Samo bedaki in konji, 20/45
18.40	O živa lih in lju deh, tv Mari bor
18.55	Na vrtu, tv Mari bor
19.20	Z Damija nom
19.55	Nogo met, pokal kon fe de ra cij
20.25	Tekma pokala konfederacij, pre nos
22.20	Jean Anou ilh: orke ster,
pos ne tek dra me
23.15	Slo ven ska jazz sce na, Rok
Golob, 1/2
00.05	Zabav ni info ka nal
POP
06.10	Tv pro da ja
06.40	24 ur, pono vi tev
07.40	Preverjeno, ponovitev
08.50	Ricky Lake, pog. oddaja
09.45	Tv pro da ja
10.15	Zdrav ni ki, pog. odda ja
11.10	Rachael Ray, pog. odd.
12.05	Pra vo čas na pomoč, 3/4
13.30	Tv pro da ja
14.00	Raz oča ra ne gos po di nje, nan.
15.00	S cukrč kom do sre če, nad.
16.00	Do zadnjega diha, nad.
16.55	24 ur popold ne
17.05	Ange li brez kril, nad.
18.00	Viktorja, nad.
18.55	24 ur vre me
19.00	24ur
20.00	Naša mala kli ni ka, nan.
20.55	Tati ca dia man tov, kanad. film
22.25	24ur zve čer
22.45	Zdrav ni ko va vest
23.40	Navad ni ljudje, am. film
01.50	24ur, ponovitev
02.50	Noč na pano ra ma
10.30
Dobro jut ro, informa tiv na oddaja: na današnji dan, jut ra nje novi ce, vide os pot dneva, nove izdaje, jutranji gost, kole dar dogod kov Vabi mo k ogle du 10.35 Hrana in vino, kuharski
nasveti, ponovitev 102. oddaje 11.05 1754. VTV magazin, regionalni
- informa tiv ni pro gram 11.30 Kultura, informativna oddaja 11.35 Vide os pot dne va 11.40 Šport ni torek, šport na infor ma tiv na odda ja 14.00 Vide ostra ni, obves ti la 17.55 Vabi mo k ogle du 18.00 Če me spo min ne vara, kviz, finalna oddaja, 3. TV mreža 18.40 Regi o nal ne novi ce 1 18.45 Hrana in vino, kuharski
nasveti, 103. oddaja 19.15 Vide os pot dne va 19.40 Vide ostra ni, obves ti la 19.55 Vabi mo k ogle du 20.00 Pop corn, kon takt na glas be na
oddaja, gostje: Triiiple 20.55 Regi o nal ne novi ce 2 21.00 Odprta tema, 3. TV mreža 22.00 Iz oddaje Dobro jutro,
infor mativna oddaja, ponovitev 23.30 Vabi mo k ogle du 23.35 Videospot dneva 23.40 Vide ostra ni, obves ti la
iS. junija 2009
""HAS
PRIREDITVE
21
Knjižnik otiček
Cormac Mccarthy -Cesta
Po razdejani, opustošeni pokrajini potujeta oče in sin. Sveta kot ga poznamo ni več, spremenila se je klima, živali so poginile, pokrajino pa prekriva debel sloj pepela. Temu svetu vlada nasilje, cestne tolpe in kanibal-izem. Oborožena le s tremi naboji v revolverju, skoraj brez hrane in v razcapanih oblačilih tavata po cesti. Spremljajo ju samota, strah in nenehna nevarnost. Njuna cesta se vije proti jugu proti obljubljenemu in lepšemu jutri, čeprav oče in sin ne vesta, kaj ju, če sploh, čaka na koncu poti ...
Kruta, razburljiva in mračna odiseja, agonija bega in skrivanja, hkrati pa zgodba o preizkušnji človečnosti in veličini starševske ljubezni.
Leta 2007 je bil roman nagrajen s Pulitzerjevo nagrado.
F. M. Dostojevski -
Nespodobna
anekdota
V Nespodobni anekdoti spremljamo državnega svetnika Pralinskega, kako na večer rojstnega dne razlaga svojo misel o nujnosti humanega odnosa s podrejenimi. Ko se poslovi, ugotovi, da je njegov izvošček izginil neznano kam, zato se domov odpravi kar peš in kmalu zagleda hišo, iz katere je slišati vesele krike plesoče množice. Od mestnega stražnika izve, da tu živi njegov podrejeni Pseldonimov, ki v tem trenutki s svati praznuje poroko.
Pralinski se odloči, da se pridruži podrejenim in tako dokaže plemenitost ter osvobajajočo moč humanosti, o kateri je govoril. Reakcija podrejenih na nepovabljenega gosta pa je nasprotna od pričakovane, večer se konča s škandalom in nezavestjo pijanega Pralinskega, ki ni vajen alkohola. Zjutraj, ko pride k sebi, jo neopazno pobriše in osem dni ne stopi iz hiše, saj se zaveda, da bo "njegova anekdota prišla v zgodovino". Na koncu si prizna, da svoji nalogi ni bil kos.
Eno tanjših in zabavnejših del Dostojevskega ali kdo se boji Dostojevskega?
Philippe Dijan -37,2° zjutraj
Ljubezenska zgodba o pisatelju in strastnem mladem dekletu, ki tragično izgori v svoji bolezni. On je Zorg, neuslišani pisatelj, ki se
ko ju potovanje povezuje, bolj postaja jasno, da je v njeni odštekanosti nekaj bolezenskega. Betty zboli od ljubezni in od svobode.
Leta 1986 je zgodbo na film prenesel Jean-Jacques Beineix. Osemdeseta so imela svoje kulte in Betty Blue je bila za mnoge kult vseh.
Agota Kristof -Šolski zvezek
Zgodba je postavljena v čas druge svetovne vojne, v Malo mesto, od koder mati iz Velikega mesta pripelje patološko genialna dečka. Stara mama dvojčkov še nikoli ni videla in ju tudi ni nič kaj
preživlja kot sezonski pleskar obmorskih bungalovov. Ona je Betty, divja, strastna, osvobojena, fatalna punca, ki ga obnori. Toda bolj
vesela. Dečka v grozljivih vojnih razmerah spoznata, da se ne moreta zanesti na staro mamo, saj ju ta ne namerava preživljati. Tako sama poskrbita za svoje življenje in marljivo delata ter se sama učita pisati, brati in računati. Začneta se uriti v prenašanju bolečine, tako telesne kot duševne. Če se nam sprva dečka, ki ju babica imenuje "kuzlina sinova", smilita, začnemo skozi pripoved vse bolj zgroženo opazovati brezčutni osebi, v kateri se spreminjata dvojčka, ki jima uspe babico podrediti z še večjim nasiljem.
Njuno razčlovečenje se z zgodbo le še stopnjuje, vrhunec pa doživi prav na koncu, ko skušata skupaj z očetom prek neprehodne poti skozi minsko polje pobegniti na svobodo, kar je mogoče storiti na en sam način - da žrtvujeta svojega očeta. In to brez pomisleka tudi storita.
John Fowles -Zbiratelj
Roman govori o zbiratelju metuljev in sramežljivem uradniku Fred-ericku Cleggu, ki se zaljubi v študentko slikarstva Mirando Grey in jo skleni ugrabiti. Ker prihajata iz različnih družbenih slojev, imata različne interese, hobije in vrednot in nimata veliko možnosti za srečanje, zato Frederick na svojevrsten način poskrbi za usodno "zbližanje". Začne se psiho igra ugrabitelja in ugrabljenke. Napeta zgodba do konca, zmagovalec je vedno lahko le eden.
Zbiratelj je sicer roman napisan leta 1963, a se zdi, kot da bi brali še vedno v javnosti odmevno zgodbo Natasche Kampusch, zgodbo, ki se je srečno zaključila pred tremi leti: on, ki je obseden z njo, jo ugrabi in zaklene v klet, kjer ji je uredil bivališče.
■ Pripravila: MB
VELENJE
Četrtek, 18. junija
10.00 Dvorana Centra Nova
Predstavitveni seminar - Kultura (2007-2013) - Razpisi za sofinanciranje projektov s področja kulture 18.00 Glasbena šola Velenje Pojemo, plešemo, igramo Zaključni koncert skupin Glasbene šole Velenje 18.00 Vila Herberstein
Turistični teden - Večer ribjih jedi 19.00 Glasbena šola Velenje
Recital - Janez Uršej (saksofon)
Petek, 19. junija
8.00 - 18.00
Središče mesta (pri sodišču) Turistični teden - Kramarski sejem
10.00 Velenje in Slovenija Slovensko pustolovsko tekmovanje (Adventure Race Slovenia 2009) - Tekmovanje bo trajalo do 21. junija. 16.00 Grilova domačija v Vinski Gori Turistični teden - Dan odprtih vrat na Grilovi domačiji 17.00 Šolski center Velenje
Kuharska delavnica - Čisto prava zdrava kuharija 21.00 - 2.00
Mladinski center Velenje Klubski večer
Ves dan
Kolodvorska restavracija Turistični teden - Dan Kolodvorske restavracije
Sobota, 20. junija
8.00 - 13.00
Atrij pri Centru Nova Kmečka tržnica 8.00 - 13.00
Središče mesta (pri sodišču) Turistični teden - Kramarski sejem 9.00 Zbirno mesto: Titov trg in Vinska Gora Turistični teden (pred cerkvijo)
Rekreativno kolesarjenje 10.00 Kardeljeva ploščad
Žurček - otroški živ žav 10.00 - 22.00
Velenjski grad Poletna muzejska noč 10.30 - 12.00
Kdaj - kje - kaj
Galerija Velenje
Poletna muzejska noč - Kreativna delavnica 16.00 Zelenica za pošto
Turnir v malem nogometu 18.00 Galerija Velenje
Poletna muzejska noč - Ogled javnih spomenikov v središču Velenja 18.00 - 21.00
Galerija Velenje
Poletna muzejska noč - V Galerijo Velenje ponoči 19.00 Prostori počitniškega društva Kažipot, Podhod Mastodont Potopis - galapaški otoki in Ekvador 20.00 ob Velenjskem jezeru Turistični teden 25. Noč ob jezeru 20.00 igrišče v Šentilju pri Velenju
Turistični teden - Večer pod lip'co
Nedelja, 21. junija
10.00 Velenjski grad
Nedeljska muzejska ustvarjalnica za otroke
Torek, 23. junija
8.00 Mestna občina Velenje, sejna dvorana
24. seja Sveta Mestne občine Velenje 18.00 Dom kulture Velenje
Svečana zaključna slovesnost s podelitvijo priznanj dijakom ŠCV 19.00 Galerija Velenje
Odprtje razstave in podelitev nagrad - XX. Kolonije diplomantov ALOU Ljubljana 19.30 Galerija Velenje
Odprtje razstave Mitja Koniča 19.19 Knjižnica Velenje, študijska čitalnica
Predavanje: Vpliv sonca na zdravje
Sreda, 24. junija
12.00 - 24.00
Park pred gimnazijo Velenje Park s5 dogaja - »Vstajanje« Otvoritveni koncert - Adi Smolar in animacije z leno Penšek 18.00 - 24.00
Park pred Gimnazijo Velenje Park s5 dogaja - »Vstajenje« Barvanje »šanka« ob slovenski glasbi
19.00 Pri Lipi samostojnosti
Osrednja občinska proslava ob dnevu državnosti
Za dodatne informacije o prireditvah in dogodkih lahko pokličete Festival Velenje (03/898 25 71) ali Turistično-informacijski in promocijski center Mestne občine Velenje (03/896 18 60).
ŠOŠTANJ
Četrtek, 18. junija
19.00 Mestna galerija Šoštanj Otvoritev likovne razstave
Sobota, 20. junija
X Planinski izlet Ojstrc oz. Obir 2139m(lahka pot - celodnevni izlet)
Nedelja, 21. junija
15.00 Gaberke pri kozolcu
Srečanje preseljenih z območja rudarjenja
Sreda, 24. junija
18.00 Obeležja NOB v Skornem,
Prireditev ob Dnevu državnosti
ŠMARTNO OB PAKI
Petek, 19. junija
12.00 Bivši prostori marketa - ob Kulturnem domu Otvoritev novih prostorov knjižnice Šmartno ob Paki
17.00 Prireditveni prostor ob Hiši mladih v Šmartnem ob Paki Disco za otroke s karaokami in nagradami
Sobota, 20. junija
10.30Hiša mladih v Šmartnem ob Paki Otroške ustvarjalne delavnice
Nedelja, 21. junija
X Pohod - Pohorje II. del (PD Šmartno ob Paki)
Torek, 23. junija
18.00 Hiša mladih v Šmartnem ob Paki Joga
Sreda, 24. junija
X OŠ bratov Letonja Šmartno ob Paki
Zaključna prireditev ob koncu šolskega leta s podelitvijo spričeval
18.00 Proslava ob dnevu državnosti
Gorica praznuje
Velenje - V torek je Krajevna skupnost gorica pričela izvajati niz dogodkov, ki jih posvečajo krajevnemu prazniku. V torek so pripravili šahovski turnir, včeraj odprto prvenstvo Gorice v kegljanju s kroglo na vrvici. Danes bodo kot vsako leto pripravili srečanje v kegljanju z ekipami iz sosednjih krajevnih skupnosti. Jutri bodo v OŠ Gorica pripravili osrednjo prireditev ob krajevnem prazniku. Program pripravljajo učenci te šole, podelili pa bodo tudi priznanja za lepo urejeno okolico hiš in balkonov v večstanovanjskih zgradbah za leto 2008, pa tudi za najboljše na športnih srečanjih v tem tednu. Krajevni praznik bodo zaključili s tradicionalnim pohodom po mejah krajevne skupnosti. V nedeljo ob 9. uri bodo pohodniki na pot krenili izpred OŠ Gorica. Pol dobri uri in pol bodo ob koncu pohoda na dvorišču Belega dvora pripravili zaključek in prireditev, ki jo bodo posvetili dnevu samostojnosti.
■ bš
«
Dva dni za projekt »Ulična košarka
V soboto, 27., in nedeljo, 28. junija, bo v Velenje spet potekala »Ulična košarka«, evropski projekt, ki je bil nagrajen za najboljši projekt - Tokrat MC Velenje vabi na igrišče pri OŠ Gustava Šiliha Velenje - Letošnje poletje bodo prostovoljci Mladinskega centra Velenje že šesto leto zapored organizirali športno prireditev za mlade, ki se imenuje Ulična košarka. Projekt je leta 2004 dobil nagrado za najboljši prostovoljski projekt. Prostovoljci si s tem prizadevajo za kvalitetnejše druženje in povezovanje med mladimi, hkrati pa jih spodbujajo k ukvarjanju s športom. Ulična košarka je namenjena predvsem mladim, vabljeni pa so tudi tisti, ki si želijo zabavne in sprostitve-ne rekreacije.Turnirji bodo tokrat v sobo to, 27., in nedeljo, 28. junija, na igrišču osnovne šole Gustava Šiliha. Turnirja za mlajše od 15 let se bosta pričela ob 15. in končala ob 16. uri. Takoj za tem pa se bosta pričela turnirja za starejše od 15 let, torej od 16. do 18. ure. Tri najboljše ekipe bodo dobile diplome Mladinskega centra Velenje, zmagovalna pa bo še posebej nagrajena. Za razliko od prejšnjih let bo Ulična košarka potekala le en vikend. Pravzaprav bodo vse štiri turnirje prostovoljci izvedli v dveh dneh.
Melita Kovač, vodja prostovoljcev v MC Velenje, dodaja:»Izredno veseli smo, da namiz leta v leto uspeva organizirati dejavnost, ki je tako neformalno pedagoška kot tudi športna. Mladim bi radi pokazali, da se zanje v Velenju dogajajo stvari, ki temeljijo na zabavi, pa tudi učenju, predvsem teamskem delu. Letos imamo v Mladinskem centru Velenje več prostovoljcev kot zadnja leta, svež veter je prinesel sveže ideje in kup dobrih vibracij«.
bš
KINO VELENJE:: S
VELIKA DVORANA HOTELA PAKA :
BRALEC
(The Reader) Drama, 124 minut Režija: Stephen Daldry. Igrajo: David Kross, Kate Winslet, Ralph Fiennes, Alexandra Maria Lara, Bruno Ganz, Lena Olin, Hannah Herzsprung idr.
Petek, 19. 6., ob 18.00 Nedelja, 21. 6., 20.15
S podporo Ministrstva za kulturo !
ŠE ENKRAT 17
(17 Again)
Komedija, 102 minuti
Režija: Burr Steers. Igrajo: Zac Efron,
Matthey Perry, Leslie Mann, Thomas
Lennon, Michelle Trachtenberg, Allison Miller, Tyler Steelman idr.
Petek, 19. 6., ob 20.15 Sobota, 20. 6., ob 18.00 Nedelja, 21. 6., ob 16.00 - otroška matineja
TERMINATOR: ODREŠITEV
(Terminator: Salvation) Akcijski triler, 115 minut Režija: McG
Igrajo: Christian Bale, Sam Worthington , Anton Yelchin, Moon Bloodgood, Bryce Dallas Howard idr.
Petek, 19.6. ob 22.15 Sobota, 20.6. ob 20.00 Nedelja, 21.6. ob 18.00
John Connor mora sestaviti vojsko preživelih ljudi, ki so preživeli Skynetov jedrski holokavst in se bodo borili proti vojski robotov. Medtem ko Skynet pripravlja poslednjo bitko za izbris človeštva se Connor in Marcus Wright podata v boj, ki ju pripelje v samo osrčje sovražnikove organizacije, kjer odkrijeta temno skrivnost, ki stoji za prihajajočim dokončnim uničenjem. Naslednji vikend od 19. 6. do 21. 6. napovedujemo: komedijo ROCK'N'ROLL PIRATI, akcijsko ZF ZVEZDNE STEZE, kriminalno dramo USODNA IZDAJA, družinsko avanturo DEKLICA IN LISICA
Koledar imen
Junij (rožnik)
18	• četrtek-Marko
19	• petek - Aldo, Jurka
20	• sobota - Silverij
21	• nedelja-Alojzij
začetek poletja (7:45)
22,
ponedeljek - Tomaž, Ahac,
23	• torek Jožef,
Kresnica
24	v sreda - Janez
Lunine mene
Kako muzeji in galerije nagovarjajo obiskovalce?
Velenje, 18. junija - Iz dobrega muzeja ali galerije se vrnemo kot prerojeni, optimistični ali globoko prizadeti. Ali pa s potrditvijo občutka, da so muzeji najbolj dolgočasna stvar na svetu. Kako se izogniti slednjemu? O tem bodo danes ob 19. uri govorili v Galeriji Velenje, kjer bodo gostili Lili Šturm in dr. Stašo Tome. Lili Šturm je umetnostna zgodovinarka in sociologinja kulture. V MGLC Ljubljana vodi službo za Stike z javnostjo ter pedagoške, andragoške in popularizacijske programe. Dr. Staša Tome je muzejska svetovalka v Prirodoslovnem muzeju Slovenije. Vabljeni!
Dan državnosti v Skornem
Šoštanj - Osrednja občinska slovesnost ob dnevu državnosti bo v Skornem na kmetiji Močivnik Andreja in Ivice Jur-kovnik (pri spomenikih NOB v bližini cerkve), v sredo, 24. junija ob 17. uri. Prireditev pripravlja Turistično društvo Skor-no.
■ mkp
Kam na izlet?
-	sobota, 20. 6.: Pradolina -Mija; Porezen - Sekcija Šentilj;
-	nedelja, 21. 6. 09: Bohor - Sekcija Dobrač - Konovo - vse PD Velenje.
■ Vabljeni!
Edina omejitev je vaša domišljija.
I HAIR ART Velenje
Jiit
h:as
Nagradna križanka Pekarne Šalek
URANOV SATELIT
INDUSTRIJ. MESTO V
SIBIRIJI
OTOK V OTOČJU TUAMOTU
FORDOV MALČEK

HLAČE DOKOLENI-CE
EGIPČANS. BOG UMETNIKOV
PISAN NOČNI METULJ
MEJNA REKA MED SLOVEN. IN
HRVAŠKO
N
STOPNJA,
RED, VELJAVA
VELIKA PRIPOVEDNA . PESEM
DIVJA GOZDNA MAČKA
OKRASNA RASTLINA, DEŽEN
IZVIRNI TISK ALI POSNETEK
IVAN LEVAR
NEKDANJI KOZAŠKI POVELJNIK
PREDMET OTROKA .ZA IGRANJE
PAUL VALERY
ČLOVEKOVA ŽIVLJENS-KA POT
PLAT, TUDI DEL KNJIGE
NEMŠKI SLIKAR-AMMAN
SISTEM VERSKIH OBREDOV
u
NIELS ABELL
RAČUNALNIŠKI ZASLON
SLOVENS. RTV-NAPOVEDOVAL. (BaŠ)
GOSPOD (ČEŠ.)
- trije stanouanjshi blohi z garažno hišo - 03 stanouanjshlh enot no parkirnih prostorou u garažni hiši in oo parhlrlšč zunal
-	balhonl, shrambe
- dulgalo -prostor za počiteh
-	sprehajalna pot
- hoiesarsha steza in še hal
Prodaja stanouanj:
Metropola d.o.o., Lathoua uas 22ia, rreooid tel.. fax: 03/570 2711,041-676-585 (Romao rrshaio) uiuiui.metropoia.si, oaoouinaii@metropoia.si
Pekarna Šalek, PE Gorica Cesta V/7, Velenje 031 833 381
*	Svež kruh - več vrst
*	Različni pekovski izdelki
*	Burek - različne vrste
-	Kakovost, strokovnost in izkušnje začinjene z veliko mero ljubezni in navdušenja do peke.
-	Pestra ponudba, ki zadovolji vsak okus.
-	Zajemčeno dnevno sveža in cenovno ugodna ponudba.
-	Prijazna postrežba.
Vredno je poskusiti raznovrstno ponudbo kruha in pekovskih izdelkov.
Rešitev križanke pošljite najkasneje do 29. junija na naslov, Naš Čas, d. o. o., Kidričeva 2a, 3320 Velenje, s pripisom »Nagradna križanka Pekarne Šalek«. Izžrebali bomo tri nagrade.
Nagrajenci nagradne križanke Radia Velenje, objavljene v tedniku Naš čas, 4. junija:
1.	nagrado - majico prejme: JELKA ZAJC, Gaberke 309, Šoštanj
2.	nagrado - majico prejme: MARIJA GRUBELNIK, Šentanel 18, Prevalje
3.	nagrado - majico prejme: ALEŠ SEBANC, Tomšičeva 29, Velenje Nagrajenci dobijo nagrade po pošti.
10 razlogov za nakup
stanovanj Na Novinah v Latkovi vasi
Cenovno ugodna, nova, takoj vseljiva stanovanja v Savinjski dolini
Varčen nakup
-	mirna lokacija
-	ugodna lega, ugodno financiranje Abanke, urejena zemljiška knjiga in lastništvo
-	v bližini vsa javna komunalna infrastruktura (avtocesta, šola, vrtec, zdravstveni dom, banka, avtobusna postaja)
Objekt je nov, zato v roku 10 let privarčujete najmanj 10.000 evr, ker ne bo potrebnih nobenih popravil in večjih vzdrževalnih del
Ekološki nakup
-	lastnik lahko sam spremlja in varčuje pri porabi vode, elektrike in plina,
-	objekt je dobro izoliran,
-	bližina proizvodnih obratov, trgovin in ostalih možnosti zaposlitve,
-	čisto okolje,
-	stanovanja predstavljajo udobje in varnost za družine.
Cenovno ugodna stanovanja z dvema parkirnima mestoma že od 38.765,00 evr naprej.
Pridite na dan odprtih vrat in si stanovanja oglejte skupaj z nepremičninskimi svetovalci
v soboto, 20. junija, od 9. do 14. ure!
RADI O V E LE NJ E
ČETRTEK, 21. julija:
6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije - poročilo Avto moto zveze Slovenije; 7.30 Poročila; 7.45 Današnji kulturni utrip; 8.00 Iz policijske beležnice; 8.30 Poročila; 8.45 Policijska kronika; 9.30 Poročila; Nasveti olimpijskega komiteja Slovenije; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj,kje,kaj; 16.30 Poročila; 17.00 Zdravniški nasveti; Erosov kotiček; 18.00 Kvazi kviz; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje.
PETEK, 22. ¡uli¡a:
I 6.00 Pozdrav in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Poročilo Avto moto zveze Slovenije; 7.30 Poročila; 7.45 Današnji kulturni utrip; 8.00 Šport; 8.30 Poročila; 9.00 Gospodarski utrip; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 16.30 Poročila; 17.00 Glasbene novosti; 18.00 Frekvenca mladih; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje.
SOBOTA, 23. julija:
6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije - poročilo Avto moto zveze Slovenije; 7.30 Poročila; 7.45 Današnji kulturni utrip; 8.00 Polepšajmo si sobotno jutro; 8.30 Poročila; 9.30 Poročila; Izbor pesmi tedna; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 16.30 V imenu Sove; 18.00 Šok rok; 19.00 Na svidenje.
NEDELJA, 24. julija:
6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije - poročilo Avto moto zveze Slovenije; 8.00 Duhovna iskanja; 8.30 Poročila; 8.45 Današnji kulturni utrip; 9.00 Poglejmo v zvezde; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; Čestitke; Nedelja popoldne na Radiu Velenje; 16.00 Glasbene novosti; 16.30 Poročila; 17.30 Minute z domačimi ansambli; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje.
PONEDELJEK, 25. julija:
6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije - poročilo Avto moto zveze Slovenije; 7.30 Poročila; 7.45 Današnji kulturni utrip; 8.30 Poročila; 8.45 Policijska kronika; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj,kje,kaj; 16.30 Poročila; 17.00 Ponedeljkov šport; 18.00 Glasbena lestvica Radia Velenje; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje.
TOREK, 26. ¡uli¡a:
6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije Avto moto zveze Slovenije; 7.30 Poročila; 7.45 Današnji kulturni utrip; 8.30 Poročila; 9.00 Vrtnarski nasveti; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 17.00 Naši kraji in ljudje; 18.00 Avenija mladih; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje.
SREDA, 27. julija:
6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 7.45 Današnji kulturni utrip; 6.30 Poročila; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije Avto moto zveze Slovenije; 7.30 Poročila; 8.00 Težava je vaša, rešitev je naša; 8.30 Poročila; 9.00 Strokovnjak svetuje; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 17.00 Vi in mi; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje.
ONESNAŽENOST ZRAKA
V tednu od 8. jun. 2009 do 14. jun. 2009 niso povprečne dnevne koncentracije SO2, izmerjene v avtomatskih merilnih postajah na območju mestne občine Velenje, občine Šoštanj in občine Šmartno ob Paki, nikjer presegale mejne 24-urne koncentracije 125 mikro-g SO2/m3 zraka.
MESTNA OBČINA VELENJE URAD ZA OKOLJE IN PROSTOR
obdelava: AMES, d. o. o., Ljubljana
MAKSIMALNE URNE KONCENTRACIJE SO2
od 8. jun. 2009 do 14. jun. 2009 (v mikro-g SO2/m3 zraka) mejna vrednost: 350 mikro-g SO2/m3 zraka
	
	
	
	
	
J	
, llljUMTLjlm-	ffl. flJlr fl---JI-Ikl
■ 08.jun □ 09. jun mo.jun □11.jun □ 12.jun n13.jun □ 14.jun
Gasilska veselica v LO KOVIC I
s prevzemom novega avtomobila
v soboto, 20. junija 2009
od 18. ure dalje
Zabaval Vas bo
Prijazno vabljeni!

cenouno ugodna - noua - tahoj useljiua stanouania u sauinishi dolini.
18. junija 2009

OBVESCEVALEC
23
mali OGLASI
DEŽURNI telefon za pomoč alkoholikom gsm: 031/443-365 (AA).
NUDIM
KMETIJSKE stroje, staro železo, razne peči brezplačno odpeljemo. Elektromotorje plačamo. Golijan Miladin, s.p., Velenje. Gsm: 040/465-214.
STIKI-POZNANSTVA
ŽENITNA posredovalnica ZAUPANJE ima čez 1500 oglasov in ogromno raznovrstnih ponudb iz vse Slovenije, ki so za mlajše ženske zastonj. Telefon: 03/5726-319, gsm: 031/505-495.
ŽELIM spoznati zvesto dekle za trajno razmerje. Lahko si brez službe, stanovanja. Gsm: 041/959-192. PODJETNIK z bolno materjo, otrokom, išče punco, ki bi se preselila na njegov dom. Gsm: 041/229-649. SIMPATIČNA, 22-letna, samska, vitka in zaposlena punca si želi spoznati prijatelja do 36 let, resna veza. Ag. Alan, gsm: 041/248-647, www.superalan.si MOŠKI, 45-letni, simpatičen, iz
okolice Velenja, s hišo in dobrim značajem si želi spoznati žensko, mamico ali vdovo, staro do 45 let. Resna veza. Ag. Alan, gsm: 041-248647, www.superalan.si
ODDAM
3-SOBNO stanovanje, Jenkova 19, Velenje, oddam v najem. Gsm: 041/464-156.
1,5-SOBNO stanovanje v Velenju oddam. Gsm: 041/683-580.
NEPREMIČNINE
2-SOBNO stanovanje v Šoštanju, 57 m2, pritličje, centralna, kabelska, telefon, delno obnovljeno (tla, kopalnica, wc) prodam za 70.000 eur oz. po dogovoru. Gsm: 040/822-323.
PODARIM
GARAŽNA vrata podarim (Nazarje). Gsm: 031/451-930. TRI mlade mucke, zelo lepi in zdravi, podarim. Gsm: 041/857-959.
VOZILA
FIAT punto, l. 2004, dobro ohranjen, prodam. Gsm: 051/220-860.
RAZNO
KOSILNICO briggs 35, vrtna,
rotacijska, prodam. Gsm: 031/619-115. ELEKTROMOTOR elektrokovina, trifazni, 5 ks, 1480 obratov, prodam. Gsm: 031/619-115. OBRAČALNIK, malo rabljen, za Tomo Vinkovič, prodam. Cena po dogovoru. Telefon: 02/8855-872.
PRIDELKI
JABOLČNIK, medenovec, borovničevec in več vrst žganja prodam. Gsm: 041/344-883. VINO: sauvignon, pinela in refošk prodam. Vinska klet (Čehovin Bogdan - Štanjel) Velenje - Konovo. Gsm: 031/749-671.
ŽIVALI
PRODAJA nesnic v nedeljo, 21. junija od 8. do 8.30 v Šaleku. Telefon: 02/8761-202.
NESNICE (grahaste, rjave in črne) ter bele piščance prodajamo. Nakup 10 kom petelin brezplačno. Živali so redno cepljene. Kmetija Vinter, Lopata 55, Celje. Telefon: 5472-070, gsm: 041/763-800.
JAHALNO kobilo z boksom prodam ali oddam. Gsm: 041/344-883. BIKCA, čb, težkega okoli 110 kg, prodam. Možna dostava. Gsm: 031/606-147.
DEŽURSTVA
Zdravstveni dom Velenje OBVESTILO
Spoštovane zavarovanke, spoštovani zavarovanci, obveščamo vas, daje tel.: 112 rezervirana za službo nujne medicinske pomoči. Na to telefonsko številko pokličite SAMO VNUJNIH PRIMERIH, ko je zaradi bolezni ali poškodbe ogro že no življe nje in je potreb no takoj -šnje ukrepanje ekipe za nujno medicinsko pomoč. Pogovore na tej številki snemamo. Za informacije v zvezi z reševalno službo kličite na telefonsko številko 8995-478, dežurno službo pa na 8995-445.
Lekarna v Velenju:
Lekarna Center Velenje, Vodnikova 1. Izdaja nujnih zdravil in zdravil na recepte, predpisane istega dne. Ob
nedeljah in državnih praznikih je organiziran odmor za kosilo od 13.00 do 14.00, telefon 898-1880.
Zobozdravniki:
20. in 21. 6. - MIRNA FRAN-JKOVIČ, dr. dent. med. (v dežurni zobni ambulanti, ZD Velenje, Vodnikova 1, od 8. do 12. ure).
Veterinarska postaja Šoštanj:
Dežurni veterinar - gsm 031/688-600.
Delovni čas: ponedeljek - petek od 7. do 14. ure; Ambulanta za male živali in izdaja zdravil - ponedeljek, sreda in petek od 8. do 12. ure ter torek in četrtek od 13. do 17. ure.
GIBANJEP REBIVALSTVA
Upravnae notaV elenje
Poroke:
Nežika Kropušek, Brda 14, Sl. Gradec in Zlatko Pustinek, Silova 23 b,
Velenje.
Smrti:
Rozalija Goličnik, roj. 1912, Radegunda 41; Marija Lesjak, roj.
1927, Bistrica ob Sotli 22; Leopold Kužnar, roj. 1921, Kačji Dol 37; Franc Goli, roj. 1926, Velenje, Ljubljanska 49.
NA POKOPALIŠČU PODKRAJ IN ŠKALE SMO EDINI, KI IZVAJAMO V CELOTI:
-	POGREBNE IN POKOPALIŠKE STORITVE
-	PREVOZE POKOJNIKOV
-	NABAVA ŽALNIH ARANŽMAJEV, CVETJA
-	UREDITEV DOKUMENTACIJE
-	MOŽNOST PLAČILA NA VEČ OBROKOV
-	UREDITEV ZNIŽANJA STROŠKOV NA ZZZS
Tel.: 03/89 64 490, GSM 031/390138; 041/390138; 031/375 041; Dosegljivi smo 24 ur na dan.
V SPOMIN
19. junija minevajo tri leta, odkar je v tragični prometni nesreči ugasnilo mlado srce našemu ljubljenemu sinu
MATEJU
Bil je mlad, pred njim je svet, kot roža zacvetel, tisoč je imel želja in sanjam je verjel.
Hvala vsem, ki z lepo mislijo postojite ob njegovem grobu, prižigate svečke in ga ohranjate v lepem spominu.
Bil je miren tih večer, kot vlival bi zlato, je pomahal in odšel, nazaj ga ni bilo.
Mamica, ati in sestra Vanja z družino
Kogar imaš rad, nikoli ne umre, le daleč, daleč od tebe je ...
ZAHVALA
V 80. letu starosti nas je za vedno zapustil
MIHAEL BLAŽIČ
iz Mozirja
Ob tej boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom in znancem za podarjene sveče, cvetje in darovane svete maše. Zahvaljujemo se gospodu patru za opravljen cerkveni obred. Posebna zahvala velja ge. Ireni Blažič-Lipnik, dr. med., za nudenje zdravniške pomoči. Hvala kolektivu Premogovnika Velenje za izkazane rudarske časti. Iskrena hvala vsem, ki ste nam v teh težkih trenutkih pomagali in ga v velikem številu pospremili na njegovi zadnji poti.
Žalujoči: vsi njegovi
V SLOVO
ženi in mami
TAJI KOREN
iz Aškerčeve 3, Velenje 27. 12. 1959 - 15. 6. 2009
O radosti, ki me iščeš skozi bolečino, ne morem zapreti srca; skozi zaveso dežja iščem mavrico in čutim, da je bila zaman obljuba, da bo jutro brez solza.
Zahvaljujemo se vsem, ki ste nam v težkih trenutkih stali ob strani.
Žalujoči: mož Bojan, hčeri Mojca in Lučka z Zoranom ter vnuk Till Tibor
Glej, zemlja si je vzela, kar ni njeno. A kar ni njeno, nam ne more vzeti. In to, kar je neskončno dragoceno,
je večno in nikdar ne more umreti.
(S. Makarovič)
ZAHVALA
V 59. letu starosti nas je zapustil dragi mož in oče
OTMAR MAJHENIČ
iz Andraža nad Polzelo
Zavedamo se, da v najtežjih trenutkih nismo bili sami. Bili ste z nami in nam pomagali. Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sodelavcem, sosedom, prijateljem in znancem za pisna in ustno izrečena sožalja, darovano cvetje, sveče, svete maše in denarno pomoč. Hvala gospodu župniku Janezu Furmanu
za opravljen cerkveni obred, za odpete pesmi se zahvaljujemo cerkvenim pevcem, andraškemu oktetu, Katarini Pustinek Rakar in Iviju Florjancu, za lepe
poslovilne besede govornikoma Marjanu Verdevu in Jožetu Kužniku ter govorniku Premogovnika Velenje Dragu Kolarju, rudarski godbi in častni straži za spremstvo, zastavonošem ter Pogrebni službi Usar. Hvala vsem, ki ste kakor koli sodelovali in ga v tako velikem številu pospremili na njegovi zadnji poti.
Žalujoči: žena Mira ter sinovi David, Sebastjan in Gašper
Zdaj k počitku si odšla saj v življenju tudi si trpela za vse tvoje trdne dni naj lučka vedno ti gori.
ZAHVALA
Tiho in mirno je odšla naša mama, babica in prababica
PAVLA NOVINŠEK
Škalske Cirkovce 13, Velenje 19. 7. 1922 - 7. 6. 2009
Globoko ganjeni ob boleči izgubi naše mame se iskreno zahvaljujemo za pomoč sosedom, prijateljem, sorodnikom in vsem, ki ste nam pomagali in lajšali bolečino žalosti ter nam izrazili sožalje, darovali cvetje, sveče in maše. Posebna hvala zdravniku g. Ivanu Zupancu, dr. med., za zdravljenje, g. Dragu
Semetu in Francu Kotniku za čustvene poslovilne besede, pevcem, praporščakom, Pogrebni službi Usar in gospodu kaplanu cerkve sv. Martina za pogrebni obred. Hvala zvezi borcev, združenju upokojenih, KS Cirkovce in vsem, ki ste jo pospremili na zadnjo pot na pokopališču v Škalah.
Žalujoči: hčerki Milka, Anica in sin Franc z družinami ter vnuki in pravnuki
Danica ali Sebastian?
Izbiramo naj osebnost meseca maja. Predlagali ste Sebastjana Soviča, kapetana Gorenja, in Danico Pirečnik, mednarodno priznano pevovodkinjo. Zanju boste lahko glasovali vse do konca meseca junija. Glasujete lahko na kuponu številka 4 (upoštevali bomo vse kupone, ki bodo v uredništvo prispeli do torka, 23. junija do 9. ure) ali pa vsak delovni dan malo pred 17. uro na Radiu Velenje na 107,8 MHz ali 88,9 MHZ po telefonu 897 50 03 in 897 50 04.
Vaše sodelovanje tudi nagrajujemo.
Med tistimi, ki boste glasovali na kuponu številka 4 bomo izžrebali dve podlogi za kopalno brisačo. Darilo bosta nagrajenca lahko prevzela v poslovalnici TC Standard. Nagrajenci prejšnjega tedna pokrovitelja Drogerije parfumeriji Beauty World - moški
toaletni torbici Adidas prejmeta Cvetka Hrast, Šalek 87, Velenje in Alenka Tajnik, Ravne 162 A, 3325 Šoštanj
Sebastjan Sovič,
kapetan Gorenja, je dočakal, kar je 23 let sanjal. Prvi naslov državnega prvaka v 50-letni zgodovini kluba. Je pravi kapetan in vzor mlajšim rokome tašem.
Danica Pirečnik,
Mednarodno priznana zborovodkinja, ki je na mednarodnem pevskem tekmovanju v Bolgariji s pevci Šaleškega akademskega pevskega zbora osvojila grand prix in priznanje za najboljšega dirigenta festivala.
Ekskluzivni pokrovitelj
DROGGRUG PARftJMGRIJG \JÜ9RLD
Ob nakupu senčne nege Lancaster ali Collistar prejmete darilni bon v vrednosti 5€.
ANI	SöaULlSW&i
Velenje, Standard in Cantar Nova
ialrikacuUla, iahškatl, 1.1.: •»» 57 *0	tal.: «M 57*1
Borci podelili priznanja
Velenje, 15. junija - Člani Zveze združenj borcev za vrednote NOB Velenje so se v ponedeljek zbrali na redni letni skupščini, kjer so med drugim najbolj prizadevnim članom podelili posebna priznanja.
Priznanja so prejeli: Alojzija Komar iz krajevne organizacije Desni breg Velenje, Baltazar Žerjav iz Vinske Gore, Adolf Lipnik iz
Škal, Marija Pirečnik iz Šoštanja, Marija Hostnik iz Pesja, posmrtno pa so priznanje podelili Milici Silovšek iz Škal.
Na tokratni letni skupščini so izvolili tudi podpredsednika, to bo Bojan Voh, in člana nadzornega odbora, to bo Franci Blatnik.
Sicer pa so člani borčevske organizacije osrednjo pozornost, poleg poročanja o opravljenem delu in
programu dela za letos, namenili Zakonu o žrtvah vojnega nasilja in Zakonu o vojnih grobiščih, ki naj bi v parlamentarno proceduro prišla julija.
Več o tem v naslednji številki Našega časa.
■ mkp
Udeležba na skupščinah borcev je vedno visoka.
Stojnice, polne dobrot in vabil
V soboto se je v središču Velenja začel drugi Turistični teden - Odziv razstavljalcev in obiskovalcev presenetil organizatorje - Do nedelje se bodo vrstile zanimive prireditve
Velenje, 13. junija - Sobotno dopoldne je čas, ko se mesto Velenje spremeni v pravo mesto. Za večino prosto dopoldne mnogi izkoristijo za obisk središča mesta, kjer se, resnici na ljubo, ob sobotah dopoldne tudi največ dogaja. Minulo soboto je bilo v centru še bolj
Velenje, TIC in MO Velenje - so bili nad odzivom razstavljalcev na prireditvi, ki so jo poimenovali »Predstavitev lokalnih dobrot«, na kateri so sodelovala turistična društva, zveze in druge turistične organizacije iz vse Slovenije, presenečeni. Prišli so vsi tisti, ki so
poskrbela harmonikarja Vanč in svetovni prvak v igranju na fraj-tonarico, mladi Nejc Pačnik. Ta je z nastopom še posebej navdušil, saj mu prsti kar plešejo po tipkovnici frajtonarice.
Nekaj besed je zbranim namenil tudi župan Srečko Meh, ki je
Velenjski koktajl je zmešala priznana barmanka Anica Oblak. Že na pogled je privlačen,
odličen pa je tudi okus.
živahno kot ponavadi. Na spodnjem delu Cankarjeve ulice je potekal redni mesečni bolšji sejem, ki vedno »postreže« z zanimivo ponudbo starin in nostalgičnih predmetov. Ze sprehod med stojnicami in klepet s starinarji je pravo doživetje. Kmečka tržnica v atriju KSC-ja in na ploščadi MT centra je prav tako vsako soboto živahna in zanimiva, ne glede na letni čas. Tokrat pa je bila živahno tudi na ploščadi pred Novo, kjer se je začel drugi Turistični teden.
Organizatorji - Turistična zveza
svoj prihod najavili, stojnic pa je bilo že zjutraj premalo, ker so prišli tudi nenajavljeni razstavljalci. Predsednik TZ Velenje Franc Špegel nam je povedal: »Poskrbeli smo za vse, saj smo na hitro postavili še nekaj dodatnih stojnic. Skupaj jih je 25. Ponudba na njih je bogata, obisk Šalečanov pa je navdušil prav vse. Predstavljajo se naši kolegi iz različnih regij Slovenije.« Ves čas je potekala tudi predstavitev stojnic in ponudbe turističnih organizacij in društev. V tem času sta za vedro razpoloženje
Obiskovalci so se premikali od stojnice do stojnice, mnogi pa so z veseljem prisluhnili tudi
nastopajočim in predstavitvam ponudbe na stojnicah.
poskusil tudi prvi velenjski koktail, ki ga je na stojnici spretno mešala in lepo okrasila nekdanja svetovna prvakinja v mešanju koktailov Anica Oblak. Trikrat lahko ugibate, kakšne barve je. Koktajl Velenje seveda, sestavine se zlijejo v rumeno-zeleno barvo. Okus? Odličen! Sicer pa so vsi razstavljalci popoldne spoznali Vinsko Goro, saj so jih povabili na turistično kmetijo Tuševo in ogled kraja.
Turistični teden teče; danes lahko obiščete Vilo Herberstein in si
Vseh 25 stojnic je bilo polno dobrot in zanimivih informacij o turističnih prireditvah in
zanimivih točkah po Sloveniji.
privoščite okusne ribje jedi, jutri bo dan enolončnic v Kolodvorski restavraciji. Ob 16. uri se bo pričel Dan odprtih vrat na Grilovi domačiji. V soboto ste vabljeni na
družinsko kolesarjenje od velenjskega Titovega trga do Dobrne, zvečer na bogato, 25. Noč ob jezeru. V nedeljo se bo teden končal s prireditvijo Popoldne pod
lipo domačo v Šentilju. Na športnem igrišču vas pričakujejo od 15. ure naprej.
■ bš