uspešen ponovljen referendum Majhen posvet o delu sredi proizvodnje Temenice. Na ponovljenem referendumu so se delavci TOZD-a Temenica izrekli za spremembo SS o združevanju v DO Labod s 87,24 odstotki, za status podjetja Labod pa s 87,92 odstotki. Torej je tokrat rezultat povsem drugačen kot ob prvem, neuspelem referendumu. Kakšen je komentar glavnega direktorja Milana Bratoža ob tem: Na zadnji seji delavskega sveta so delavci Temenice preprosto pojasnili svoje vzroke za to, da prvi referendum ni uspel. Torej so z rezultati referenduma tudi učinkovito dokazali, da zaupajo v Labod in žele skupaj z nami nadaljevati svoje delo. Kot so dejali, so hoteli opozoriti nase, na probleme Temenice, ki jih prepočasi rešujemo. Probleme lahko strnemo v 3 sklope: slabe delovne pogoje, slabo strojno opremljenost in urejenost proizvodnje ter tudi nizke osebne dohodke. Če so hoteli zelo odločno opozoriti na ta vprašanja, je seveda tudi negativni izid referenduma ena od oblik, za katero pa je vendarle treba reči, da ni primerna oblika za izražanje nezadovoljstva, saj gre pri izrekanju na tem referendumu za statusna vprašanja. Sam rezultat prvega referenduma je povzročil ugibanja, kaj, kako. Analiza, katere avtorji so Zvone Gav-rič, dipl. oec., Maks Kurent, dipl. inž., ter Tone Hočevar, dipl. inž., naj bi pokazala možnosti samostojnega delovanja Temenice. Vendar je ta bolj kot analiza, na osnovi katere bi se lahko odločali za samostojno podjetje, gospodarski načrt za leto 1990. Labod je seveda pripravil tudi nekaj vsebinskih pripomb na ta elaborat in jih strnil v deset točk: 1. Ce bi vse navedeno držalo, bi bila Temenica zelo uspešno podjetje. Majhen izvoz, visoke cene, visoka ekonomičnost, odlične plače itd. Recept pa je preenostaven, saj bi — če bi bilo to res —morali vsaj v SRS imeti izredno uspešna tekstilna po- djetja. Dejansko stanje je bistveno drugačno. 2. Proizvodni program ni spremenjen. Odločitev o zmanjšanju izvoza je ekonomsko pravilna, če bi imeli na domačem trgu možnost večje prodaje. Gotovo pa so vprašljive cene. Izvozne so v elaboratu močno povečane, domače pa naj bi bile nekoliko nižje od Labodovih. Menim, da izvoznih z odstotki, ki so v planu, ni mogoče povečati, kakšne cene pa bo na domačem trgu doseglo podjetje neznanega imena, pa lahko samo ugibamo. To je bistveni del nedorečenosti elaborata. 3. Seveda novo podjetje brez novih — potrebnih kadrov ne more. Potrebovali bi vsaj polovico strokovnjakov, veščih tekstilne stroke. Koliko naj bi jih zaposlili, ali 10 ali 13 itd., v tem trenutku niti ni pomembno. Pomembneje je, ali so vešči svojega oz. potrebnega dela. 4. Kapacitete v principu drže. Računati je le, da bi bilo potrebno do polletja opraviti že dogovorjen obseg izvoza in domačega trga za Labod. S tega vidika bi morali izračune v analizi popraviti. 5. Plan nabave za načrtovano proizvodnjo predvideva iste dobavitelje, kot jih imamo sedaj. Rešitev je možna. Bo pa gotovo dražja od dosedanje, saj ni vseeno, koliko kupuješ, kdo kupuje. Velja opozoriti, da je precej nabav iz uvoza. 6. Plan stroškov je preveč podrejen pričakovanemu rezultatu. Nekateri stroški sO smešno nizki (dnevnice, reprezentanca, prevozi blaga, kilometrine ipd.). 7. Plan osebnih dohodkov izvira seveda iz predpostavljenih rešitev. Izkazuje občuten dvig osebnih dohodkov. Bati se je le, da vše predpostavke uspešnosti v praksi ne bodo v celoti realizirane. Že sedaj pa vemo, da bi moralo biti na marsikaterem segmentu poslovanje boljše od Laboda. 8. Produktivnost naj bi predvidoma porasla za 10%. Elaborat ne da odgovore, kako; — ali z novo tehnologijo — ali z večjo delovno storilnostjo delavcev — ali z boljšo organizacijo dela. v današnji številki Predstavljamo vam predlagane kandidate za člane delavskega sveta podjetja. O delu sindikata kot stanovski organizaciji in nič več družbenopolitični organizaciji govori tokrat več sestavkov. Med drugim smo tudi naša mnenja zastavili v tej smeri. Kako v Zali in Ločni Povprečna lanska številka našega časopisa je stala 11,65 din. Več o tem sestavku Ob letu osorej V Libni je potekal zanimiv seminar za vodilne v regiji, in sicer na temo podjetniška šola. O socialno varstvenih pravicah ... Pa še kaj... fer Brez odgovora na ta vprašanja je predpostavka res le predpostavka. 9. In ne nazadnje, nov pravni subjekt mora računati s tem, da z izločitvijo povzroča določene kadrovske viške v delovni organizaciji, da ne omenjamo morebitnih drugih odškodninskih zahtevkov. Na zadnji seji delavskega sveta se člani niso več odlo- tozd ločna: pogled čali ali ponoviti referendum ali ne, saj je odločitev za ponovitev tega padla že na spontanem zboru delavcev Temenice in kasneje na seji DS koncem januarja. Glede na sedanji izid referenduma je dvom o tem, ali žele delavci Temenice pot nadaljevati skupaj z Labodom, povsem razčiščena. Labodova družina pa si bo prizadevala, da bo našla moči in načine, da bi lahko čim prej prisluhnila problemom Temenice in ijh_za£ šno reševati. !/ Jauspe- IM Leto 1989 je bilo v tozdu Ločna leto sprememb. V proizvodnji je namreč po več letih ustaljene proizvodnje izključno moških srajc v razmerju [70%) izvoz in [30%) domači trg prišlo do bistvenih premikov in delne spremembe proizvodnega programa. Na predlog komerciale smo v januarju organizirali trak (brigado) za proizvodnjo lahkih kompletov in vzporedno eno brigado za kombinacijo bluz in srajc. To je pomenilo korenito reorganizacijo in vloženega je bilo veliko truda, predvsem v organizaciji, ni pa odveč poudariti, da so bili stroški minimalni. Tudi sama proizvodnja je lepo stekla, kljub določenim pomislekom o strokovnosti, oz. usposobljenosti delavk in organizatorjev. Dokaz, da pomisleki niso bili umestni, je za nas dejstvo, da ni bilo nobenih reklamacij kupcev. Da pa je ta ženski program tekel samo do maja, pač ni naša zadeva, narekoval jo je seveda trg. Sledilo je kratko predhodno obdobje (junij, julij), potem pa smo začeli s proizvodnjo izredno zahtevnih ženskih bluz zai skupn^kojičini llSOG^nfenjv. Za ta^sčL^u/^f^Iktti^i^/^ polovico vseh kapacitet proizvodnje. Izjemna zahtevnost in delno tudi nedodelanost modela nam je v začetku povzročila padec proizvodnje za okoli 40%. Stvari so sicer nato, ob trudu delavk in strokovnosti organizatorjev, dobro stekle in skupna produktivnost tega posla je bila prek 103% (v obdobju zadnjih 2 mesecev že okoli 112%). Pohvala kupca (Lufthanse), da so s kvaliteto in tudi sicer s storitvami zelo zadovoljni, je priznanje, ki bi ga bil vesel vsak proizvajalec. Kljub temu da si vsaka proizvodnja želi čimbolj utečen program, se zavedamo, da je prilagodljivost tržnim zahtevam življenjskega pomena. Zaradi tega ne poudarjamo posebej težav, ki ob tem nastajajo — enostavno se je trgu treba sproti prilagajati. Iskoristil pa bom to priložnost in poudaril, da se je trgu treba prilagajati na vseh segmentih poslovnega procesa od marketinga, komerciale do financ. JOŽE TEKSTOR Dobra volja — to velja! Likalnica Zale je močno potrebna renovacije. zala: sanacjja je nujna Lansko leto se je v Zali marsikaj dogajalo. Med največje uspehe pa šteje direktorica občutno izboljšanje kvalifikacijske strukture, saj je kar dvanajst njihovih delavk zaključilo 4. stopnjo izobraževanja, in to ob delu, kar je bil gotovo velik napor. Poleg tega so tudi tri nove delavke s 5. stopnjo izobrazbe ter tri delavke delajo ob delu 5. stopnjo izobrazbe, med šestimi pripravniki pa imajo tudi tehnika. Sicer pa so v preteklem letu delali z dvema tujima firmama, s katerima so se zelo lepo ujeli in bodo v letošnjem letu sodelovanje nadaljevali. Oba partnerja, italijanski in nemški, sta zadovoljna s kvaliteto, Zala pa z organizacijo dela. Tako ostaja letos za domači trg dela le za štiri mesece, vse ostalo pa je rezervirano za izvoz. Kot vemo, se Zala že nekaj časa pripravlja na investicijo. O tem, v kako slabih razmerah dela njihova likalnica, kako malo prostora imajo v pro- r izvodnji, kako dotrajana je električna napeljava in še o čem, smo že nekaj let nazaj pisarili. Tokrat opozarja Zala, da ne gre za želje, ampak da je to zares nujnost. Ker so v tako nezavidljivi situaciji, si žele, da bi imeli na nivoju podjetja odgovornega človeka, ki bi skrbel za kolikor toliko poenoten razvoj tovarne. Skozi tak pristop k investicijam vidijo edino možnost, da bi uspeli izpeljati najnujnejša dela ali se morda kasneje tudi počasi razviti in približati nekaterim v naši družini, ki so to uspeli sproti izpeljati. In še en segment je, na katerega so želeli ob tem kratkem pogledu na leto nazaj in na leto naprej, opozoriti. Neprijeten podatek, da so v občini Idrija s plačami na absolutno zadnjem mestu. Plačilo za odgovorno in zahtevno ter obsežno delo in pa pogoji za to, sta področji, kiju bo po njihovem mnenju letos treba koreniteje doreči. N VIŠINE JUBILEJNIH NAGRAD za 10 let dela v Labodu: 1.465 din za 20 let dela v Labodu: 2.197 din za 30 let dela v Labodu: 2.929 din \_______________) več vprašanj kot odgovorov na občnem zboru sindikata DSSS Glasno navzven, tiše navznoter Pred zaključnim računom je v računovodstvih vedno veliko dela. Občni zbor sindikata DSSS, ki bo v bodoče skupaj s Commerčevim tvoril podružnico sindikata Laboda, je pokazal, da tavamo v megli. O bodočem delu te stanovske organizacije vemo le malo in zato tudi ni bilo čutiti kakega pravega navdušenja nad novo močjo sindikata in kakega pravega upanja, da bo res drugače. Počasi pa se je razprava le razživela in nakazala, kaj pa naj bi sindikat le dosegel v bodoče. Misli so se sukale okoli nujne razbremenitve tekstila in še nekaterih potez, ki naj bi jih dosegli na republiški ali celo zvezni ravni. Je že tako, da smo vedno bolj pogumni pri posegih in zahtevah v bolj oddaljene sfere, za domače ognjišče pa besede še vedno preveč »šparamo«. Saj veste, v tem času, ko se ve, koliko režije je preveč, je bolje molčati, kot pa se neprevidno izpostavljati. Prav tu pa bi se morali znati opreti na sindikat in zahtevati od njega aktivno vlogo in pomoč. Kajti vprašanja, ki so se nakazovala potiho, in tista, ki so bila izrečena glasneje, so opozarjala na nedorečenost in neorienti-ranost. Čigav je torej sindikalni predsednik v podjetju? Če bi ga lahko plačal sindikat, bi mu delavci lažje zaupali. Tako pa... bati se je močnega vpliva poslovodne strukture. Kako je z direktorji, so člani sindikata ali ne? Je nujen konfliktni odnos med sindikatom in poslovodstvom (v dobrem delu in uspešnem vodenju gotovo ne)? Kako je z delegati v organih upravljanja, kjer bo beseda tekla o določeni poslovni odločitvi, ki pa je morda sindikat ne bo podpiral. Delegati so tu v dvojni vlogi. In končno — kako se bomo vključevali v sindikat dejavnosti, kdaj in kje bodo pristopne izjave in kako je z drugimi poklici — računalničarji, trgovkami itd.,itd. Ali so ti lahko vključeni v sindikat večih dejavnosti ali le v sindikat naše, to je tekstilne branže? In konec koncev, kakšne so prednosti člana sindikata? Ob ciljih, za katere se ta bori, bodo ugodnosti deležni vsi delavci, ne le člani. Vendar pa že vemo, da bo ta iz svojih fondov za reševanje presežkov, za letovanje, itd., reševal seveda člane,da bo podpiral in zagovarjal le te. Torej le ni prednost tako nejasna, kot se sprva zdi. Gotovo pa bo tudi bojazen za nečlanstvo manjša, ker bodo v delovnih krogih sodelavci vplivali na včlanjevanje tudi tistih, ki se (zaenkrat) ne čutijo ogrožene, ali se jim zdi, da zase sindikata ne bi potrebovali. Na nekatera vprašanja bo dal dokončen odgovor šele kongres, od katerega tokrat zares vsi skupaj veliko pričakujemo, nekateri odgovori pa se bodo izkristalizirali šele v življenju. Eno pa gotovo drži. Trenutna megla okoli sindikata, moči in vpliva tega, se bo morala kaj hitro razbliniti. In če sindikat ne bo vedel, kako in kaj de- lati, ali tega ne bo znal, hotel... bomo morali delavci ukrepati takoj. Nič več ne bo vljudne potrpežljivosti, ker bodo odnosi izrazitejši. prejeli smo: razočarani smo Rada bi izrazila nezadovoljstvo in celo razočaranje nad tem, da delavci Laboda nismo bili obveščeni o imenovanju glavnega direktorja, Milana Bratoža, za vršilca dolžnosti direktorja, ker mu je potekel mandat. Iz Dolenjskega lista smo zvedeli o tem, čeprav ta navaja, da je bil seznanjen le novomeški del Laboda. Tudi mi, na žalost, s tem nismo bili seznanjeni. Zelo nas boli, da gredo odločitve mimo nas. Če je bila sklicana korespondenčna seja delegacij delavskega sveta, je treba tudi dodati, da naši delegati niso o tem poiskali mnenja delovne sredine. Torej je njihova odločitev samo njihova in morda še peščice vodilnih. Sploh pa mislimo, da o tako pomembnih vprašanjih, kot je direktorstvo, ne bi smeli odločati na korespondenčni seji. Za kaj takega bi pa že lahko sklicali sejo delavskega sveta. Sicer pa tudi naknadno obvestilo, čeprav bi bilo boljše kot nič, vendarle ne bi bilo dovolj, saj želimo biti obveščeni pred odločanjem in na odločitve tudi vplivati. SLAVICA POPADIČ COMMERCE DSSS (Glasno navzven, tiše navznoter) Z občnega zbora 00 sindikata v DSSS odmev V vzorčni sobi je vedno živahno, še posebno pa v času zaključevanja. Kako smo tokrat prodali kolekcijo za naslednjo jesen in zimo, bomo poročali v naslednjem Labodu. med šolo in prakso je velik prepad V prvi številki našega glasila Labod, me je predramil članek, ki ga je napisal Lojze Kopina —- Spremeniti se ali umreti. Prepričljivo ugotavlja, da delavci za probleme, s katerimi se srečujejo v svoji delovni organizaciji obtožujejo zunanje okoliščine. To so predvsem organizacije. Pogosto se sliši, to ni moja napaka, to je zaradi političnega sistema, zaradi sindikata, potrošnikov, delavcev in tako dalje. Izgovorov je več kot dovolj. S podajanjem njegovih misli, sklepam, da daje poudarek za pridobivanje materialnih dobrin predvsem na produktivnost kot edini izhod iz krize. O tem je bilo napisanih in izgovorjenih že nešteto razprav po radiu, televiziji in drugih občilih, vendar do realizacije na splošno v vseh gospodarskih strokah, ne samo v konfekcijski industriji, še do danes ni prišlo. Vprašamo se, kako to doseči? Osnovni moto, gonilna sila uspehov je človekova zavest, ki pa je lahko prirojena ali pridobljena. Temelj uspešnosti pri delu pa je: čvrsta volja, vztrajnost in ljubezen do dela. V vseh evropskih deželah je proizvodno delo normirano. Zakaj? Človek je del narave z različnimi duševnimi in telesnimi lastnostmi. Je v bistvu egoist sebič-než, ki postavlja osebne koristi nad splošne. To je v nasprotju z idealizmom, ki se sebično bori ali žrtvuje za ideale. S kakšnimi posegi je mogoče storilnost povečati? Samo z natančnim predpisom izmere delovnega uičnka, kakovosti izdelkov, z drugimi besedami: postaviti normo. Kaj je norma? Izkoristek delovnega časa, poudarjam, z normalnim delom. Povprečni proizvodni delavec se niti ne zaveda, kaj je vzrok, da ne doseže normo. Nedisciplina, zamujanje v službo, klepetanje s sodelavci med delom, kajenje, predolgo zadrževanje po sanitarijah, in še in še bi lahko našteval. Nesporno je, da so s takim obnašanjem izgubljene sekunde, minute in ure, kar pa seveda ni vkal-kulirano v normalno delo. če gledamo tekme, smuk, slalom, veleslalom in druge športne igre, ugotavljamo kako važne so sekunde za doseženi uspeh. Torej se ne smemo niti čuditi, da je tako nizka produktivnost. Ko odhajaš iz dela, je največje osebno zadovoljstvo, ki se ne more nadoknaditi z nobeno denarno ali drugo nagrado, v prepričanju, da si delovni dan izkoristil v korist sebi, kolektivu in družbi. Ne bi smel prezreti, da tudi kulturni urejeni in čisti delovni prostori pomenijo spoštovanje delavca, mu dvignejo razpoloženje in ugodje, kar vsekakor močno vpliva prav tako na večjo storilnost. Urejeni in čisti prostori so vendar zrcalo podjetja, kjer je bil nekdaj naš in sedaj je vaš drugi dom. Spomin na ta dom se nam vsiljuje in še vedno drhti in zveni in odmeva, dokler se duša lahko spominja. MAKS BRAČIČ Pogovor z Mojco Božič, mlado inženirko iz Libne: Ko je Mojca Božič končala srednjo naravoslovno šolo, ni imela kakšnih izrazitih želja za nadaljnji študij. Marsikaj jo je zanimalo, z zelo zahtevno srednjo šolo pa je imela tudi dovolj podlage in znanja za vse usmeritve. Med mnogimi študiji, ki so jo mikali, pa je vendarle izbrala študij tekstilne tehnologije. V Lib-ni je dobila štipendijo in odpravila se je v Maribor. Kakšen je bil prehod iz srednje na višjo šolo? Ste imela občutek, da ste se pravilno odločila? »V prvem letniku je bilo veliko splošnih predmetov, kar mi je ustrezalo, saj sem imela dobro podlago v matematiki, fiziki itd. Vendar lahko danes ocenjujem, da je bilo vendarle v času študija vse preveč teh znanj in premalo konkretnih, strokovnih predmetov.« Torej je bil prehod iz študija na delo težji kot prehod iz srednje šole na študij? »Zame veliko težji. Doživela sem pravi šok, ko sem se srečala z delom, ki ga sploh nisem poznala. V šoli, na primer, nismo nikoli delali za šivalnim strojem. Tako sem morala začeti prav na začetku. To ni ne lahko ne prijetno. Zato trdim, da bi moralo biti med šolanjem in tovarnami veliko več žive povezave. Šola bi morala vedeti, za kaj izobražuje. Ne pa da je med obema stranema pravi prepad.« Devet mesecev je pripravniška doba za mlado inženirko. Mislite, da boste v tem času le osvojila vsa praktična znanja? »Prvi mesec je bilo zelo hudo, sedaj pa počai le prihajam v svoj element. Upam, da bom uspela, saj imam tudi zelo prijetno mentorico, Bernardo Medved, ki je tudi sama hodila na mariborsko višjo šolo. Zato pozna tako teoretično kot tudi praktično plat tega dela. Sama se bom trudila, da bom tako dobro kot obvladam teorijo, obvladala tudi prakso in potem ne sme biti več težav.« Srečno, Mojca! letno poročilo o stroških in vsebini našega časopisa Vsako leto predočimo stroške za glasilo Labod. V preteklih obdobjih so bile cene nekaj tako zelo premakljivega in nepredvidljivega ter s tem seveda povsem neprimerljivega, da je tudi za lansko leto o tem težko primerjalno pisati. Pa vendarle — poglejmo nekaj podatkov. Prva številka je bila na 16 straneh in je stal en izvod 3,26 (0,27 din stran). Pri zadnji številki, ki je bila na 8 straneh pa je stal izvod že 35 din, stran pa že nekaj več kot 4 din. V povprečju je stala številka Laboda lani 11,65 din. Izšlo je 17 številk. V povprečju je imela številka 9 strani, sicer pa je naš časopis največkrat na 12 straneh, 2 številki sta bili dvojni na 16 straneh, trikrat pa je bil časopis na 8 straneh. Konec leta smo se spoprijeli z racionalizacijo pri pripravi časopisa. Tretjino stroškov za grafično pripravo lahko zmanjšamo s tem, da oddajamo časopis na disketi. To pa pomeni več lastnega dela, več pozornosti pri pripravi besedil, ki jih naknadno ne prepisujejo več ampak so besedila prenesena z naše diskete skozi računalnik neposredno v časopisne stolpce, ki jih nato montažer razporedi po programu oziroma načrtu določene številke. Tako bomo letos delali v tem smislu cenejši časopis, seveda pa bo treba vzporedno s tem zagotoviti pogoje za tako pripravo glasila, saj je, kot sem že omenila, večja odgovornost na nas samih, manj je naknadnih kontrol. Ne moremo pa pričakovati in zahtevati več, ne da bi več (vsaj v smislu pogojev za delo) tudi nudili. Toliko o materialni plati glasila. Podrobnejša vsebinska analiza bo izdelana za poslovno poročilo. Lahko rečem le, da je vsaka številka prinašala nekaj stalnih rubrik — Bucike, Zanimivost s pripisom, Naša mnenja, Šopek modrosti. Rubrike so za časopis nujne, redno zagotavljanje rubričnih vsebin pa je težka obveza. Bucike in mnenja so bila precej odmevna in zato moramo s temi nadaljevati tudi v letošnjem letu. Možnost moramo dati vsem strukturam, slehernemu, da izrazi svoje poglede in da ima tudi po tej poti moč vpliva na naše skupno delo in življenje. Lani smo tudi »korajžneje« segli v širše vsebine — zdravstvene nasvete ipd. Mislim, da postajajo taki prispevki v vse dražjem času vse bolj potrebni, saj postajajo tovarniški časopisi eden redkih časopisov v nekaterih domovih. Zato je treba zajeti širše področje. Lansko leto je bilo tako za naše glasilo — lahko rečemo — precej uspešno. Analiza dr. Koširjeve s FSPN je dokaj pozitivno ocenila naš časopis, čeprav je znana po tem, da nič slabega ali pikrega ne prihrani. Lani pa smo bili deležni tudi republiškega priznanja za novinarstvo v združenem delu, Voljčevo nagrado. To strokovno priznanje pomeni zadoščenje za trud, ki ga zahteva priprava časopisa, za dokaj pogosto in redno izhajanje, za demokratizacijo vsebin in za ustvarjalni prispevek, ki ga sami doma nikakor nočemo povsem priznati in dati. Še več pa so vredne misli, vprašanje — Vprašanje Iz Zale prihaja zanimivo vprašanje ali, bolje rečeno, kar razmišljanje, na katerega da odgovor lahko le priprava dela za vrhnja oblačila. Pa najprej k vprašanju: V programu vrhnjih oblačil je delo končne kontrole tudi čiščenje nitk, kar ni sprejemljivo. Izdelek mora na tržišče popolnoma očiščen, v procesu dela pa nitke vendarle ni mogoče povsem očistiti. To ni mogoče tako zaradi različnih strojev, ker vsi nitk ne porežejo, sploh pa ne do popolne čistosti. Na drugi strani pa je kontrolor preobremenjen s čiščenjem in tako ne more ustrezne pozornosti posvetiti še kontroli kvalitete izdelka. Menijo tudi, da bi bilo racionalno uvesti čiščenje nitk kot zadnjo fazo, kot je to v programu srajc in bluz. Pravijo tudi, da so na to vprašanje že velikokrat opozarjali. iPI™ Ul 1 k J Ob kavici v Delti. pripombe, pohvale in graje, ki jih tudi vse več prihaja na naš naslov. Sodelujete, in to je največ. Hvala za to mnogim podpisanim in nepodpisanim, mnogim napisanim in izrečenim besedam, mnogim sodelavcem, upokojencem, tudi štipendistom. Skupaj bomo naredili naš časopis še bolj živ, naš skratka. Zato se toplo priporočam za sodelovanje, ki naj bo ustvarjalno, kritično, plodno. V novih podjetniških odnosih bomo tako in samo tako delo zares potrebovali. odgovor Odgovor Odgovor sem poiskala pri Lojzetu Ceglarju, vodji priprave dela za program vrhnjih oblačil, in Anki Stijak, tehnologiniji za program vrhnjih oblačil. Pojasnila sta, da je v procesu dela v tem programu dolžna vsaka delavka za seboj očistiti nitke, kar je upoštevano tudi v urniku dela.Sprotno porezovanje nitk je nujno, saj so sicer lahko posledice očitne, predvsem v fazah, kjer je »zapiranje« podloge. Naknadno take nitke ni več moč očistiti, vidne pa so lahko skozi podlogo. Vsi trije tozdi vrhnjih oblačil imajo upoštevano tudi fazo čiščenja vseh nitk, vendar ne na končnem izdelku, pač pa v fazi pred všivanjem podloge. Gotovo pa se tudi ob končni kontroli še najde kaj neočiščenega ali celo naknadno pridanega, saj vemo, kako se končni izdelki selijo med kontrolo in skladiščem. Če je tega dela preveč in bi bili kontrolorji zares preobremenjeni, se bodo priprava dela vrhnjih oblačil, razvojna služba in kontrolna služba dogovorili o dokončni rešitvi. Vsekakor pa čiščenje nitk tudi v programu vrhnjih oblačil ne bi smelo biti vprašanje, čeprav je tudi res, da to nikakor ne more biti rešeno povsem tako, kot je v programu srajc in bluz. V tem primeru lahko na končnem izdelku nitke naknadno očistimo, pri vrhnjih oblačilih pa je marsikdaj to nemogoče. Zato je treba izhajati predvsem iz tega, da mora vsaka delavka za seboj očistiti nitko. Kot rečeno, pa bo to vpašanje ena od tem na skupnem sestanku kontrolne službe, razvoja in priprave vrhnjih oblačil. Zame gre... naša mnenja o vključevanju v svobodne slovenske sindikate Se bomo vključili v svobodne, neodvisne sindikate. Kot vemo, se bomo tudi v Labodu v kratkem izrekali o tem. Kakšna so mnenja o včlanjevanju v sindikat, kaj od tega pričakujemo, govore naša mnenja: Marija Sučevič, brigadirka v Ločni: »Vsekakor se bom včlanila v sindikat, ker menim, da bo ta organizacija gotovo pomagala delav- cem v težkih razmerah. Zaenkrat pa od sindikata ne pričakujem kakih revolucionarnih sprememb. Za ceno dela, na primer, se bojim, da se ta še ne bo znal tako kmalu potegniti. Postopno, mor- Marica Gorše, lepljenje, Ločna: »Zaenkrat mislim, da se ne bom včlanila v sindikat, ker do sedaj ta ni dosegel kaj dosti. Želje in pripombe delavcev niso daleč segle, zato sidikatu ne zaupam. Ce pa se bo zares samostojno in pošteno postavil za delavca, če bo preprečil določene rešitve, za katere večina delavcev meni, da niso pravilne, če se bo postavil za delavca, potem bom tudi jaz članica takega sindikata « Fanika Ravbar, šivilija iz Ločne: »Včlanila se bom v sindikat, ker sem že sedaj imela določene ugodnosti z njegovo pomočjo. Marsikaj so nam ,zrihtali’ ugodneje, kar ni zanemarljivo. Ce bo sindikat zares svoboden,bo lahko naredil še veliko več, skrbel za socialni položaj delavca, pomagal urediti plačilo po delu, pa še in še.« Darko Vidmar, brigadir krojilnice Ločna: »Ko bom povsem jasno videl, kaj mi sindikat v resnici nudi, se bom odločil o vstopu.« Jožica Krevs, krojilnica, Ločna: »Od sindikata, v katerega se bom vsekakor vklju- čila, pričakujem bolj svobodno in samostojno delo, kot smo bili priča do sedaj. Pričakujem, da bo sindikat izboril skupno odločanje. Da bomo lahko tudi delavci glasno zahtevali in imeli pravi vpliv pri odločanju. Pričakujem, da bo sindikat zares delal po pričakovanjih in željah delavcev, in da bo o tem prepričeval vodilne, ne pa obratno. Sicer bomo pač izstopili.« Marija Barborič, krojilnica, Ločna: »Ce bo sindikat zares delavska organizacija, se bom včlanila. Pričakujem zaščito, vpliv, razumevanje. Pričakujem, da bo imel sindikat vpliv na vse, kar je povezano z delom in delavcem.« Božena Golob, glavna knjiga, DSSS: »V sindikatu vidim določeno varnost, organiziranost in zato tudi določeno moč. Toda kako bo v samem podjetju to moč izpeljati, ne vem. Mislim, da bi moral biti predsednik sindikata plačan iz drugih, to je sindikalnih virov, da bi bil lahko neodvisen in da se ne bi o vsem posvetoval z direktorjem. Res naj bi delal tudi ta skupaj s sindikatom, toda sindikat bi vendarle moral vztrajati na stališču zdrave opozicije direktorjem.« Zdenka Blatnik, šivilija iz Ločne: »Seveda se bom včlanila v sindikat, saj se bo ta moral razviti v delavčevo organizacijo, kjer bo poskrbljeno za solidarnost, sodelovanje, za pravice delavca, za nadzor tega nad odločanjem, usmerjanjem, za medsebojno pomoč in medsebojno podporo.« Lojze Šušteršič, šofer v Commercu: »Po mojih dosedanjih izkušnjah ne verjamem v nič in v nikogar. Od nikogar, upam, osebno ne bo treba prositi pomoči. Kar pa se tiče solidarnosti, delavske povezanosti, upam, da bo sindikat zares nekoč zaživel v svoji prvotni vlogi. Ce bi šlo zares za delavca, za zaščito tega, če bi zares imeli sindikat, ki bi šel delavcu nasproti, bi se včlanil in bi plačeval tudi trikratno članarino. Toda ali bomo res zgradili sindikat, svoboden, solidaren, pošten... Potrditev tega pričakujem v življenju.« da.« Jeltiuci % svoW