Političen list za slovenski narod. Po pošli prejemati volja: /.a oelo lolo prodplaiian l!> gld., za pol lota S gld,, za četrt lota I gld., za on niosoo I gld. Iti kr. V administraciji prejeman voljit: Za oolo loto 12 gld., za pol leta t. gld., za čotrt lota 3 gld., za on niosoo l gld. V Ljubljani na tlom pošiljan volja 1 gld. 21» lir. voč na loto. Fosamozno štovilko voljajo 7 kr. Naročnino projoma opravnlštvo (administracija) iu okspodiolja, Somenl&ko ulico St. 2. Naznanilu (inRoratl) so sprejemajo iu velja tristopna potit-vrsta: S kr., čo čo so tiska dvakrat: 15 kr., če so tisku trikrat. I'ri večkratnem tiskanji so t- m' 'i-...i enkrat; 12 kr. cen i pn.aerno zmanjša, ltokoplsl se ne vračajo, nefrankovana pisma se ne sprejem >. V red n I Mt o jo v 8omeniških ulicah h. št. 2. I/,lilija vsak dan, i/.vzomši nedelje iu praznike, ob 1 ,i>. url N ine. Štev. V Ljubljani, v pouo st>|)ltMiil)ni 1887. I cuiJc XV Izlili so. To jo bilo veselje v protlkrščanskem taboru, ko so prod nekterimi leti vzeli papožu corkvono državo I Italijanski kralj Kmanuel bil jo junak, kteremu jo plotol vos liberalni svet lavorjevo vence. Vriši1, so jo polegel in liberalnih listov poveličevanje tega hrabrega dejanja jo potihnilo. Pi| IX. pa je mirno in pohlevno trpel krivico ter v trdnem prepričanji, da mora konečno zmagati pravica, ostal zvest tradicijam svojega visokega dostojanstva. Zatisnil jo trudno oči kot vjutnik, blagoslov njegov pa jo podedoval vredni mu naslednik, Leon XIII. Blagoslov ta že danes rodi sad, nasprotniki sami pričenjajo trezneje misliti. Po celem svetu razširila se jo prod kratkim vest, da nameravajo francoski liberalci sklicati evropsk shod, ki naj bi rešil vprašanje papeževo svetno oblasti tako, da bi so papežu podelil Jeruzalem z okolico do morja kot »samostojno kraljestvo". Kako naj bi Turčijo odškodovali za ta kos njunega kraljestva, molče francoski svetovalci. Prezrli so tudi okoliščino, da Palestina niso samo nam svota tla, marveč tudi Muhamodancom. Sultan proti vili so mora temu predlogu do skrajnega, ker bi so njegovi lastni podložuiki spuntali proti njemu. Zelena prorokova zastava zavilirala bi v zraku, in devetnajsto stoletje glodalo bi križarsko vojsko. Tej ideji pa bi najbolj nasprotoval papež sam, akoravno so jo liberalci sprožili njemu na korist. Ivo bi evropsko volovlasti brez zaprek moglo ponuditi papežu Jeruzalem ali kako drugo kraljestvo, golovo bi no odklonil tega darila, kakor tudi sprejema manjša darila, ktera mu poklanja verno krščanstvo, Nikdar pa so no bo odpovedal svojim vočstoletnim pravicam do Rima iu cerkvene državo za tako ponudbo. Edino lo v liberalnih glavah roditi so moro taka misel, da bo vrhovni vladar krščanstva prodal svojo starodavno pravico do sv. mosta za nekoliko štirijaških milj v kakem kotiči zemljo. Lo laki možjo morejo upati, da bo naslednik sv. Petra ločil so iz sredino svojo čotlo ter šel kraljevat v deželo, ktero mu jo milostno podelila Mvropa. Italija sama uprla bi so temu nasvetu, ko bi hotela varovati svojo koristi. Ravno zarad tega, kor ima sv. oče svoj sedež v Rimu in jo to mesto središče vesoljnega krščanstva, ima Italija tolik pomen v Evropi. Zapusti naj pa danes sv. Petra naslednik Rim, veljalo bo to kraljestvo lo toliko, kolikor liro ji bajonetov. Vzlie razponi med Vatikanom in Kviri-nalom smatra se Italija kot velesila, ker ima Vatikan iu Kvirinal. Vzorni jej pa prvega, zatemnel bo tudi drugi. Ideja francoskih liberalcev ne moro se vrosni-čiti, ker se no morejo strinjati ž njo nili Turčija, niti Italija, uiti papež sam. Vendar pa je volicega pomena, ker nam dokazuje, da liberalci sami pri pozna vujo, kako potrebno je, da se dii papežu, kar jo njegovega. Papeževa avtoriteta vedno bolj prodira po celem svetu, vpliv n jegov jo vedno večji, iu vse države, tudi nekatoliŠko, vklanjajo so mu z velikim spoštovanjem. R to njegovo avtoriteto so pa nikakor no zlaga položaj njegov v Italiji razmero, ki no morejo dolgo trajati. Liberalci v Kranciji iu drugod naj si pa nikar no bolijo svojih glav z vprašanji: kedaj in kako? Kakor je sedaj sv. oče v svoji visoki modrosti sprevidel za pravo, da so pogaja za sporazumijenje med cerkvijo in Italijo, isto tako vedel bo tudi soditi, kedaj jo prišel pravi čas, da doseže s previdnimi sredstvi svoj namen. Nekdanji častilci Kmanuolovi pripoznali so s svojim predlogom prod vsem svetom, da jo treba papeža odškodovali, ker so mu godi krivica. Naš preljubljeni cesarjovič Rudolf vskliknil jo, ko so jo kot deček učil zgodovino Italijo ter jo prišel do ono dobe, ko jo Enianuol proglasil cerkveno državo kot del zjodinjeno Italijo: „To je očiten ropi" Prejšnji nasprotniki papeževo svetno oblasti sami temu danes več tako odločno no oporekajo. Upajmo, da kmalu prodoru solnčni žarki nočno liuiiii) ter obsevajo v zlatem svitu sijajno zmago — pravice! LISTEK. t Profesor dr. Sigismund Wcclcwski. (Konce.) Za to dobo, ktera so imenuje zlata doba poljsko književnosti (od I. 1500 1020.), zanimal so jo ranjki z vso marljivostjo iu poznal jo izvrstno njeno pisatelje latinsko, kakor tudi poljsko. Zntogadol rabil jo klasično poljščino v govoru in pismu tako spretno in gladko, kakor malo kdo drugi. I/, pisem njegovih omenim šo ta-le dva: „VViadomošei o zyciu i pismaeli (i. E. (irodka". Ro/,prawy i Spra-\vozdania z posiodzeii \vydziiilu lilologioztiego Ua-deniii uniiojotnošei w Krakovvio, tom. IV'., Krakdvv 1870, str. I 11>7. V tem spisu predstavljeno jo na umeten, temeljit, ob enem pa tudi zelo simpatičen način življenje, posebno pa učilno ter znanstveno delovanje slavnega profesorja Orodeka, ki ga jo tudi slnvnoznniii Miekievvic/. imel učiteljem na Vi- lenjski univerzi, in kteri, akopram Nemec, zaradi svojega vrlega značaja, svojih vednosti je zaslužil občno spoštovanje iu za vselej v milem je ostal Poljakov spominu. Spis la jo bil tiskan še posebej v Krakovu 187(5. *) »Kronika ksitiznl. polskich", lev. S", str. 155. L\vo\v IN77. To delo natisnjeno jo tudi v »Motiu-nionl.a Polouiao histonca", lom. III., str. ViJ? -578. Poljski zgodovinopisci so mu pri tom marsikaj oponašali, rekoč, da lo ui njegova stroka, vendar mnogi so mu bili hvaležni, da so je za to izdanjo potrudil. V »Letopisu Krakovsko akademijo umetnosti" za loto 1870 (Krakdvv 1880) berem na strani lil., da jo dr. Sigismund \\Yelowski poklonil v dar akademiji svoj spis: »S/.lo/.ae.v \v 1'olsco". L\vd\v 1870. Ali kaj več o lom trudu njegovega peresa no vem povedali. Lanskega leta, ko sva so pogovarjala, povedal mi jo pokojni, visoko od mono čislani profesor, da 'l Ocenil ga jo jako ugodno In z velikim prlpoznanjem ilr. liiid. t 'wiklhiskl v »Zoltsehi i It hlr oostorr ti.vmnaslen". .Inhrgnng isrs »ir. Vil. sld Itluuoslovljeiije novo liišc rokodelskih pomočnikov. (Konec.) Zanimiv in svečanosti primeren je bil prolog, ki ga je krojaški mojster li. Mila v e e navdušeno govoril. Prolog slove: Kakor v življenji posameznega človeka, tako so tudi v življenji večjih družin in društev d u e v i, ki so posebno odlikujejo od druzih — dnevi, ki si jih posebej zapisujemo v življenja pratiko; duovi, ki so srečniši in vosolejši mimo družili. Med temi veselimi iu srečnimi duovi pa jo gotovo e u dan, ki ga posamezni človek, pa tudi mnogoštevilna, družba smo imenovati: s v o i najlepši, n a j-v e s o I o j š i d a n. »Kar pa splošno veljii, lo velja tudi posebej /a našo katoliško družbo rokodelskih pomočnikov. Tudi naša družba je imela sicer v dolgih letih svojega obstanka marsikaj neugodnega iu neprijetnega prestati, a imela ju pa tudi d u o v o , ki jih smemo imenovati I u p e, s ro č ne, veselo duevo : bili so to s I o v o s n i dnevi, društveni p r a z u i k i. Tak slovesen dan jo bil, ko jo ranjki ustanovitelj, pre-blagi gospod dr. V o n č i u a po odstranjenih v»ch zaprekah z veselim srcem vskliknil: »Hružba jo ustanovljena!'' ■ Tak radosten praznik je bil dan, ko so nam je društvena zastava blagoslovila. - Tak društveni praznik jo bil oni dan, kii smo 25ictuico tako slovesno obhajali. Razun teh smo iuioli pa tudi še v s a k o loto posebej mnogo veselih dni: običajno božičnieo, god svojega ljubljenega predstojnika in šo duevo druzih veselih dogodkov, ki jih pač no moreni vseh našteti. Vendar izmed vseh veselih dni na j veselo jši je za družbo današnji dan, krona vseh društvenih praznikov |o današnji prazuik, ko smo z. veselo nogo vstopili v s v o j o hišo, v svoj lastni dom ! Hodi mi i/, globočino srca pozdravljen presrečni dan, Iu si nam izpolnil željo, ktero smo žo toliko časa tako gor ko gojili v svojih srcih. Hodi mi stokrat pozdravljen veseli dan, ki si nuni odprl vrata do o noga hrama, ki smo ga žo tako živo pogre- ša pečii obširneje s lloracijem.a) Vendar o tem, čo jo k a i žo i/.gotovil, kakor tudi o daljši literarni zapuščini uisetn šo nič pozvodel. Kot učenjak vedno delaven na polji znanstev, ") l'o onem pogovoru sva se ie večkrat srečala ter po-inoiikovala. Tako tudi še s pričetkoni počitnic letošn. lota. Iu oni pogovor globoko mi je segel v srce In nikdar ga ne pozabim. Iv e sem bil namreč doktorske izpito naredil ter k njemu prišel, da se zahvalim (on me je Izpraševal i/, latinščine; razpravljala sva pa v jeziku latinskem, poleni pa je bil mojim pronuitorjoml, rekel mi jo ljube/,njivi gospod ,1'rav sle nam veselje naredili pri izpitih fttologlčnih, /daj pa potrudile n malo m predložilo razprav n hobllitaeijiuti N idile, midva io mnoga lota še delni v prid vednosti in v korist domovini, prijel me je pri odhodu za loko reke, „/, llegeui. muljuin -e, .la bovn kolegu." Ive sem lanskega lela dokončal bogoslovno študije, p idno sem letos pripravljal IIKIogieno razprave na poljskem jeziku, ..Inj pa je veselje meje uničeno, knjli, če tudi ne bom prenehal delali naprej po misli nepo«ab|jivc«a profiKerja. vendar nnpie-eenljivega svetovalen, po klenun bi ve bil uiesiel velik" uke- vistltl, m več. ' t V • 's družbe, prositi moramo tudi blagoslova iz nebes; zato bodemo premnogokrat še klicali, kakor danes, z običajnim pozdravom društvenim: Bog živi poštono rokodelstvo!" Tudi igra »Rokodelska družba", podoba iz vsakdanjega življenja v dveh dejanjih, posl. A. Zupančič, je bila v dobrih rokah in tem bolj primerna za ta večer, ker po vsem kaže dober vpliv katoliških rokodelskih družb na nravno življenje ter v genljivi podobi pred oči stavi sina, ki je bil žo popolnem zgubljen ua veliko žalost skrbnega očeta, pa se je ravno po katoliški rokodelski družbi na pravo pot povrnil in popolnem poboljšal. Vsi igralci so delali z unemo iu želi pohvalo občinstva. Iver upamo, da se v tej dvorani še večkrat vidimo, jih pohvalno imenujemo: gg. Rus, Vorovšek, Milavec, Vrli o voc, Lenazi, Erjavec. Po „Resedi" bila je prosta zabava, ktere so se posebno Novomeški in Šentviški rokodelci poleg domačih živahno vdeležili ter nam res povsem bratsko veseli spomin zapustili, da jih nikdar ne bomo pozabili: Prisrčna Vam zahvala, ljubi bratje, za skazimo nam Ijubav; tudi Vi nas ne pozabite! Konečno se zaupno obrnem do vsili dobrotnih prijateljev naše družbo: hiša jo sicer sozidana, a plačana šo ni; naj bodo vsakdo prepričan, da je dobro obrnil svoj denar, ako ga jo našemu društvu naklonil. Obruem se do vplivnih meščanov in mojstrov, naj ne prezrejo našega novega doma: tii je najlepše polje, kjer se da za družbo človeško, posebej za rokodelcev blagostan veliko, veliko storiti. Obrnem se osobito do mladih rokodelcov: oklenite so naše družbe, pridite v naš tako krasni dom; čo tudi vas morebiti zdaj stane nekoliko zatajevanja, a zagotovili si boste po varčnosti in parno t no m razvedrovauji, ki se pri nas goji, srečno prihodnost in še na zadnjo uro boste veselo in hvaležno izdihnili: »Rog blagoslovi pošteno rokodelstvo 1" liinspiclcrjevii slavnost. (Daljo) Pri banketu v Svečah so gostjo izrekli željo, da naj so telegrami, ker jih je silno veliko, 110 berejo na banketu, nego da naj se prilično objavijo v slovenskih listih. Da so torej izpolni ta želja častilcem zlatomašnikovim, slede tii telegrami po krajih vrojoni.1) 1. Ajdovščina: Gorotancem sošlim so v Svečah : Ves slavjanski svet se danes raduje z vami; naša sto radost; narod, ki slavi svojo zasluženco, ne propade, da ste jak steber Slavjanstvu, danes očito je to, to bodite naviek! — Slavljoncu: Ohrani Vas Rog šo mnoga lota čilega iu zdravega domovini 1111 blagor. Živeli! Dugulin, Frfolja, Mesar, duhovni. 2. A j d o v š č i 11 a: V narodnem boji osivelemu voditelju koroških Slovencev kliče: Slava. društvo „.Edinost". :i. Ris trie a Slovenska: Slovonsko-Bistriška dokanija iskreno častita mnsgr. zlatomašniku, pozdravlja goste: Živeli! UajšcJc. ') Mnogo tolograinov jo zelo spačonih; pri nokterili troba lo ugibati bosodo; ako toraj najdojo dotioniki kako napako v telegramih ali imenih, naj poSljojo blagovoljni popravek »Slov." vrodniitvu, žo jim jo do toga, da ho prav tiskajo v knjifcici. 4. R i s t r i c a S1 o v e 11 s k a: Slava velečastitomu slavljencu, mnogozaslužonomu rodoljubu! Jtodoljubi slovcnsko-bistriškega okraja. 5. Bistrica Slovenska: Slava vel. čast. zlatomašniku I Živeli koroški Slovenci! V imenu Makolianov: Župnik Lendovšek, župan Jerman. 0. Hlod: Slava zlatomašniku Kinspielorju! Pogačnik, Škofic. 7. Roršt: Probuditolju in voditelju koroških Slovencev častita k slavnosti zlato mašo Jan, dekan dolinski. H. Bor št: Bog živi mnogo let nenadomestljivega buditolja, voditelja in prvaka koroških Slovencev A. Einspiolerja! Pavli (druga imena so skažena). i). Roršt: Prvaka koroških Slovencev Bog ohrani mnoga lota! Dolinska čitalnica. 10. Bovec: Slava slavljencu I Bog ga živi in blagoslovi njegovo početje! liolska čitalnica. 11. Celje: Vzornemu duhovniku zlatomašniku, novstrašljivemu borilen za naše prirojeno pravice, modremu voditelju svojih bratov kličemo navdušeni: Bog vas živi iu ohrani šo mnoga leta! Žičkar, Irgl, Mikuš, Krušič. 12. Celje: Monsig. Kinspielerju prisrčno čestita župnik Voh. 13. Celje: Pridružimo se koroškim Slovencem, da častitamo k slavnemu dnevu možu borečemu so od mladih let do sivo starosti noupognonini pogumom za svete pravico tlačenega slovenskega naroda na Koroškem. Slovenski narod v vseli pokrajinah izgovarja iskr ono hvaležnostjo častno ime Andreja Einspiolerja, žoloč mu še mnoga,ja leta. Vita l n i ca Celjska. 14. Črnomelj. Slovenija cola — danes vesela — pozdravlja To za trud neizmerni — Narod verni — pozdravlja Te od Kulpo bregov — čuj glas sinov! Bog živi to! Kupljen, J. Schivciger, A. Schvcigcr. 15. Djakovo. Vološtovanomu gospodinu Kinspielerju čestitam iz svega srca i volim: Slava mu vjocita i dug još život in plodovit rad. Strossmagr, biskup. 16. Domžale. Slava slavnemu zlatomašniku I Slava koroškim Slovencem! Verhovnik, župnik. 17. Dunaj: V imenu slovanskega pevskega društva izreka najprisrčnejo častitko Dr. Lcnoch. I H. Dunaj: Novstrašenomu prvoboritelju za narodno pravice na severu Slovenstva kliče: Slava Akademično društvo „Slovenijau. 10. Dunaj: V rožunskoj dolini, gdje jo i koljevka mojih djedova stajala, slavite Vi, veliki rodoljube, Vašo i našo slavijo. Bog Vas živi o još mnogo godinah zdrava na korist naroda slavjanskog! Dr. Mil. Amruš, hrv. narodni eastupnik. 20. Dunajsko Novo mesto: Pročastnomu gospodu stricu najiskronoja voščila za zlato mašo. J os. Stangl. (Daljo prili.) šali! Rodi mi tisočkrat pozdravljen, preradostni dan, ki si nas pripeljal v bratovski dom! Če se ozremo nazaj na pretekla leta našega društvenega življenja in se spominjamo, kako tesno iu težavno nam jo bilo v poprejšnjih prostorih; kako so morali večkrat n a j k o r i s t n i š i ukrepi izostati zarad pomanjkanja prostora in kako so bile naše sicer p r a z n i š k e veselice večkrat tako vsakdanje, delavniške, ker jim nismo mogli dati prazničnega lica — če vse prevdarimo in potem pogledamo na krasne prostore .nove društveno iiiše, pač ne moremo dovolj gorko se zahvaliti svojemu neumorno delavnemu predsedniku g. profesorju Gujezdi, da nam je z obilnim svojim trudom tako krasen dom preskrbeli pač ne moremo dovolj hvaležnega srca pokazati vsem svojim dosedanjim in prihodnjim blagodušuim dobrotnikom, ki nam radodarno naklonijo tako neprecenljiv dar. Res, kako jim hočemo hvaležnost skazati? Gotovo najlepše s tem, ako si v novi hiši vsi vstrajno prizadevamo dosegati n a ni e 11, ki ga ima katoliška družba rokodelskih pomočnikov. Tovariši! ta hiša, ta prelepa hiša, ki so nam jo danes blagoslovili pre-vzišeui knez, naš milostni škof, vam bodi v prihodnje res posvečen kraj — svet prostor, kjer se bomo pridno zbirali v dosego društvenih svojih namenov, kakor jih vam odkazujejo modro prevdarjena pravila. — Poglejte tii prekrasno dvorano, kjer bomo, odloživši vsak svoje delavsko orodje, večkrat s primernimi igrami in budiluimi govori in veselo do-nečim petjem razvedrovali sami sebo in druge svoje prijatelje; — tukaj je prostor, kjer bodemo zamenjavali koristno vsakdanjega truda s prijetnim umet-nijskih poskusov. Poglejte v spodnjem dolu obširne prostore, ki so namenjeni koristnemu pouku v raznih strokah, ki zanimajo naš delavski stan, osebno pa v poznavanji Roga in verskih dolžnosti. Obilno nam je tudi poskrbljeno za to, da si bodemo po težkem delu, ki 1111111 ga vsakdanje dolžnosti naše nakladajo, lahko mirno s čela obrisali gorki pot in se razvedrili v prosti zabavi, ki ne bode nikomur zavdajala smrtinosuega strupa, pač pa vsakemu dobrodejno poživljala dušo 111 telo! Tudi tujim delavcem, ki bodo v Ljubljano dohajali, bomo lahko skazovali bratovsko ljubezen. Da, (predragi tovariši!) trden nam bodi danes sklep, da bi nikdar ne bili oskrunjeni prostori te lepo naše hiše niti s zlobno besedo, niti z nepoštenim dejanjem, in prepričani bodimo, da največ a lepota vsake hiše — so blagi plemeniti I j u d je, ki v njej s t a nuje j o. Toraj s tem, da bodemo v teb prostorih bistrili si um in blažili srce ter lajšali si s poštenim razve-drovanjem ne prelahki delavski svoj stan; s tem bodemo najlepše pokazali hvaležnost do svojih plemenitih dobrotnikov, s tem pa tudi zagotovili prihodnosti neizbrisljiv spomin na današnji slavni dan. Se tedaj, ko bomo mi davno v grobu trohneli, se bodo radostno nazaj ozirali na današnji dan vsi pošteni rokodelci, ki se še niso strastno oklenili ne-čimerue plitvosti dražili in pogubnih veselic, ampak po svojem treznem mišljenji spoznajo, da le versko prepričanje z verskim dejanjem nam moro zagotovili srečne dneve v tukajšnjem življenji in srečno večnost, onstran groba. Da, smolo trdim da za celo mesto Ljubljansko jo s tem postavljen časten spominek. Da bomo pa mogli doseči blage namene svoje vede in nauka, se je dr. W(jslewski trudil neprenehoma in pečal s tem, kar sem omenil, iu s posebno ljubeznijo naklonjen svojemu poklicu kot učitelj, peljal jo mladino po cesti vode in dejanja ter se ui nič brigal za politiko, sploh malo se je zanimal za druge stvari. Ko so mu toraj leta 1878. volilci kraljevega našega mesta Lvova ponujali mandat v državni zbor, lepo so jo raujki zahvalil za zaupanje, ali poslanstva ni prevzel. Temu možu, ki ga nam je smrt tako nagloma odtegnila (umrl je vsled srčnega kapa 10. avgustaj, zadnjo izkazati čast, zbrala so je velika množina občinstva dne 22. avgusta pred stanovanjem pokojnika. Ko se je sprevod pričel pomikati, stopal je za mrtvaško krsto senat akademijski, pred kterim so nesli podeli vseučiliščna žezla, črno ogrnena. Sledili so: cesarski namestnik ekscelenea Zalevvski, a ž njim drugi odličnjaki politične oblasti, daljo eksceleuca baron Schenk, prvosednik višjega sodnijskega dvora z drugimi sodnijskimi dostojanstveniki; mnogo profesorjev srednjih šol iu vsoučiliščnih dijakov, slednjič pa truma odličnega občinstva. Na čelu sprevodu so nesli vence od »hvaležno mladino", od »sonata akademijskega", od »akademikov Lvovskih". Bil je tudi poslan venec od »mladino gimnazijalne sv. Marije Magdaleno" s Poznanja. Vrh tega položili so venec na krsto sorodniki in znanci pokojnega, kterih so je več pripeljalo s Poznaujskega in Varšave, da zadnjo skažejo čast ranjkeinu. Pogreb spremila jo duhovščina obroda grško-katol. s cerkvenimi pevci, in župnik lat. vseučiliške cerkve sv. Nikolaja z mnogimi duhovniki. Neposredno za steklenim vozom stopala je soproga pokojnega, oziroma mati s šestorimi otroci, globoko užaljena vsled bolesti in tuge, prežalosten vtis vsem spremljevalcem pri njih pogledu. Ostale so namreč sirote po profesorji, učenjaku, ki |e celo svoje življe" nje neutrudljivo delal za napredek, za vodo iu slavo svojega naroda, ali imetka za svojo deco, ktero je ljubil s celim srcem, ni zapustil nobenega. Ko smo ga spremili na mesto večnega počitka, in so krsto od vrat pokopališča na grob prinesli profesorji gimnazijalni, večjidel njegovi' učenci, stopil jo na vzvišen prostor dr. Oviklirtski, profesor lllologijo iu kolega pokojnika na tukajšnjem vseučilišči, ter v krasnem govoru naslikal jo celo delavnost pokojnega dr. \V(l,clewskega od njegovih dijaških let do trenutka, ko mrtvo njegovo truplo morali smo izročiti hladni zemlji. V dičnih izrazih narisal jo govornik izborne zmožnosti njegovo kot učenjaka, predstavil jo živo blago njegovo srce kot učitelja ter v jasnih potezah načrta! jo njegovo vročo Ijubav do mile poljske domovine. Nazadnje v imenu učencev vzol je žalostno slovo od uepozabljivoga, blagega profesorja gosp. Franjo Majhrovvicz, gimnazijski profesor iz Stanislava. Globoko ginjon, s solznimi očmi in trepečim glasom vsled tužno žalosti govoril je tako iz srca vsem, da jo jokalo vso občinstvo. In tii jo imel prav pesnik, pojoč: Quom sui llentes gemuere eives, — llie diu vi.\it, — to je: ni živel zastonj. V L v o v 11, dne 26. avgusta 1887. Prof. dr. Josip Ogorek. Politični pregled. v L j ubijam, 5. septembra. Notranje dežel«. Namesto odstopivšega državnega poslanca dr, Nitsche-ja postavili bodo konservativci v Krunilovu kot kandidata trgovinskega ministra liacgue-/tema. Nasprotni skrajnonemški kandidat je dr. Kraus iz Krumlova, kterega si je izvolila nemško-liberalna kazina v Pragi. V Galiciji je upor proti cestni postavi vedno večji. Mimo izvršila se je samo v 45 okrajih, v 27 okrajih je razburjenost kmetov vedno hujša. Celo vojaške eksekucije in strogo postopanje proti srenjskiin predstojnikom ne pomagajo dosti ali pa prav nič. Tako glasi se poročilo deželnega namest-ništva ministerstvu notranjih zadev. Koncem septembra pričakujejo v Budimpešto a vstrijske ministre, da se bodo posvetovali s svojimi ogerskimi tovariši o davku na sladkor in špirit. Obravnavalo pa se bodo tudi druge zadeve. — Cesar podelil je po predlogu ogerskega naučnega ministra Pasteur-u red železne krone III. razreda. Minister Gautsch pa je, kakor znano, odtegnil podporo Albertovi kliniki za Pasteur-ove zdravniško poskuse. Pač složno postopanje obeh naučnih ministrov ! V umije države. Srbski finančni minister Vuič ukazal je, da morajo vsa ravnateljstva tobačnega monopola tekom petih dni izpustiti iz službe vse tujce-uraduike, ki občujejo s strankami. Dno 2. t. m. objavljeni ukaz bolgarskega kneza naznanja, da je prevzel ministerstvo Stam-bnlov, Stojlov pa da so je odpovedal. V novem ministerstvu prevzel je nauk Zivkov. Vsak dau pričakujejo, da se bo preklicalo obsedno stanje ter bodo razpisali nove volitve. Ruskemu odposlancu zabranil se bo vbod, ako bo prišel kot general v svoji vojaški opravi. »National-Ztg." pisala je, da se bodeta gotovo sešla nemški cesar in ruski car. Sedaj pa že o tej novici dvomijo, iu mnoga znamenja pričujejo, da ta dvojba ni popolnoma neopravičena. Posebno je očividno, kako poluradui listi menjavajo svoja mnenja. V prvi vrsti med temi je „Koln. Ztg." s svojim člankom o Nemčiji in Rusiji, ki se glasi: Ves trud, da bi se Rusija spreobrnila, je zastonj, in celo skušenemu Blsmareku se no bo posrečilo, da bi rešil Rusijo pogubljenja in otel carja vpliva ruske družbe, ktero je okužil panslavizem. Ničevno je upanje, da bo postala Rusija zopet dobra tovar-šica Nemčije. Nemško ljudstvo sluti, da se bodo vse ouc narodno moči, ki se sedaj z dovoljenjem Nemčije upogibajo pod ruskim jarmom, v uedaljni bodočnosti bojevale mož poleg moža proti Nemčiji. Katkova smrt ne bo Nemčiji nič koristila, ker kmalu bo dokazano, kako škodljiva je bila Rusiji Katkova teorija. Nemška politika skrbeti mora za to, da pogajanje Francije za rusko prijateljstvo ne postauo svetovna vojska. Nemčija ne sme nikdar prezreti koristi Avstrije, ako se trudi, da bi se sporazumela z Rusijo. Niti car, niti Giers nista baje hvaležna Nemčiji za to, da ju podpira v bolgarskem vprašanji. V istem času, ko jo Nemčija Rusiji na ljubo odpoklicala svojega zastopnika iz Solije, ki celo na rojstni dan Franca Josipa I. ni razobesil zastave, slavili so v Petrogradu ruski častniki Deroulede-ja ter napivali na zopetni sestanek — v Berolinu. Nemčiji preti nevarnost, da izgubi zaveznico Avstrijo. Rusije pa ne bo nikdar pridobila. — Cesar padel je dne 2. t. m. po paradi pri obedu ter se lahko poškodoval na nogi. Kakor poroča „Berhner Tagblatt", izjavil se je cesar Viljem, da se je mt ravno istem mestu ponesrečil pred leti; boji se, da mu bodo zdravniki prepovedali iti k vojaškim vajam. — Bismarck povrnil se bo dne 8. t. m. iz Kisingeua v Friedrichsruhe, potem pa so bo sešel z avstrijskim ministrom Kalnoky-jem. Podlaga francoski vzhodni politiki naj bi bilo po mnenji merodajnih krogov prizadevanje, da se vzdrži otomausko cesarstvo, in na vse mogoče načine podpira v Turčiji omika in napredek. To politiko zasleduje Francija v Egiptu in v Turčiji. Zarad toga se trudi Flourens, da se ue razveljavi Borolinski dogovor, in ravno v tem oziru ste složni Rusija iu Francija. Izraža se splošno upanje, da so bodo sporazumelo glede Bolgarije vse države iu da no bo treba posilnib sredstev. Ako bo poslala Turčija svojega komisarja v Solijo, ne bo temu nikdo oporokal; general Ernroth sme pa iti po Be-rolinskem dogovoru tja le kot diplomatičen agent, kakor poprej general Kaulbars. V kratkem pričela se bodo pogajanja rimske kur'ji s portugalsko vlado, da so vravnajo razmero cerkveno vlade v Kongo-ozemlji. Poluradui „Popolo Romano" razpravlja v svoji zadnji številki italijansko politiko v Afriki, ter trdi, da ju treba zadnji čas meseca oktobra ob Ru-dečem morji storiti potrebno korake, da so doseže zadoščenje za sramotno razžaljenje italijanske časti pri Dogali. Posredovanje Anglijo v tej zadevi odobrava, vendar pa odločno pobija vsak predlog, da bi se Italija tudi le na videz umaknila za en sam korak. Knez Ferdinand čestital je turškemu sultanu brzojavnim potom ob obletnici njegovoga vladuega nastopa. Iz Bukarešta se javlja, da so je zopet pričelo živahno gibanje med bolgarskimi izseljenci v Ilu-mi iniji. Isto poročajo tudi iz južno Rusije. To delovanje ima menda namen, da se podpira Koburžan nasproti njegovim sovražnikom. Tudi v Srbiji ima neki Ferdinand mnogo tacih prijateljev. Routerjevo izvestje poroča: Afganistanski emir je zbolel ter ima hudo bolečine vsled prehla-jenja. Poklicali so k njemu slavnega indijskega zdravnika Hasika kana. Ruska posadka v Kerkiji odpotovala je proti Heratu, v Iverki pa so poslali nov oddelek vojakov. Izvirni dopisi. Z Vrhnike, 80. avgusta. (Sprejem dekana preč. gosp. Ko pri v ni kar j a.) (Konec.) Zabvalivši se prav prijazno sli so gosp. dekan s svojim spremstvom proti cerkvi. Na tej poti delali so špalir požarni brambovci iu šolska mladina. Pred cerkvijo je bilo pač najlepše. Najkrasnojšo zastavo in uajštevilneje; najlepši slavolok, najvišji mlaj videl si tukaj. Na stopnicah stala je zopet belooblečena deklica Marija Javor ni kova, ki je držala na prelepi blazinici ključa cerkve in župnije. Govorila je naslednje besede: „ Ivljuča dva podajam tii Vam promili gospodar; Prvi Vašega donui, Drugi ecrkvo bo vratar. O naj pač i tu, i tam Srečno vso so stoka Vam! — Naj v tem lopem domovanji In šo lopšcin blagostanji Cujo Vas (lospod! Naj bi zdravi in vosoli V njem prav mnogo let živeli V varstvo, v bran sirot! — V cerkvi pa, v toni božjem hrami Naj Vaš glas spodbuja drami Mlačne, grešnike. Da z milobno pač bosedo Vso Vam izročeno čredo Izvoličato. Nato so šli g. dekan iu vsi drugi gospodje, za njimi pa brezštevilno ljudstva v cerkev. Orgije so zadonele in pevci zapeli: »Pozdravljen, novi župnik!" Potem dali so g. dekan blagoslov z Najsvetejšim iu — sprevod šel je iz cerkve v župnijo, pred ktero je bil napis: »Kdor gre skozi vrata, je pastir ovac" (Jan. 10. 1.) Prijazni gosp. dekan povabili so vso gospodo, ktera jim jo naproti prišla, v župnijo, kjer so se vršile zopet navdušeno napitnice. Precej pred nočjo poslovili so se gospodje ter jeli odhajati vsak na svoj kraj. Tako smo končali to lepo slavnost iu tudi jaz končujem te vrstice. H koncu omenjam le še: Res veličasten jo bil sprejem, pomenljivi slavoloki ! Pa slavolok postavimo danes očetu svojoinu tudi v sredi svojega srca; postavimo ga in stoji naj, dokler ostane on pri nas. Glavna stebra naj sta mu vdanost in pokorščina, povprečni tram pa, kot izvirajoč iz onih dveh in sklepajoč ju oba, bodi čista, goreča, neugasljiva I j u b o z e n , tista ljubezen, ki »vse prenese, vse upa, vso pretrpi". Potom poznale in poslušale bodo ovčico glas pastirja in to bo njemu iu njim v izveličanjo. Mnoga letal Š a r o v 5 e v. Od Novega mesta, 3. sept. V lepi okolici Novomeški ni lepšega kraja od Šmihela in okolice. Morda bode kdo neverjetno te besedo šo enkrat bral, kar pa mu ne zamerim, saj o Dolenjskem se tako ne sliši drugega, kakor da jo oddaljena od svetovnega prometa in pa, da po njej večkrat toča bije. Kdor pa ne veruje zgornji trditvi, naj pride o prvi priložnosti v Novo mosto, potem pa naj vpraša, kod se gre v Šmihel. Žo po poti postal bode veren, kar se tičo lepote »količino, in pa zagledal bode veliko, sicer zelo priproslo, a vendar zelo lepo poslopje. Tam sedaj razširjajo čč. šolsko sestro omiko in pro-sveto med dolenjskimi deklicami. Tje so potrudi, in ko ti č. sestra pokaže notranje prostore, stopi k oknu in poglej proti Novemu mestu, proti kmetijski šoli v Grmu ali na kterokoli stran in videl boš, da nisi »tam doli v tej dolenjski Sibiriji", kakor jo ta kraj v »Slovencu" imenovati blagovolil vse časti vredni dopisovalec s Krškega, poročevalec dijaški veselici, ampak v zelo lopem, čo bi so Gorenjcem zameriti ne bal, rekel bi, najlepšem kraji kranjske dežele. A pustiva razgovor o lepoti, saj kaj definitiv-nega o njej se tako ne moro reči, dokler kdo drugi ne priobči žo skoraj pred letom obljubljene prve rešitve problema: »kaj je lepo", in stopiva od okna, da nama častite šolske sostro pokažejo svoj do sedaj šo zelo rovni zaklad, kakih 12 gluhonemih deklic. Reven, pravim, je še ta zaklad čč. sester, ker pre-živiti in oblačiti ga morajo z milodari, ki se pa ue nabirajo, kakor jo navada za enake zavode, glasno in po časopisih, ampak na tihem. Č»gosp. župnika vprašaš, kako dohodke imajo za gluhoneme deklice, zvedel boš. da njih večjidel revni stariši plačujejo po 5 do 10 gld. na leto, ali pa kaj krompirja, žita pripeljejo. In če ga še dalje poprašuješ, ker to vendar komaj za mesec zadostuje, odgovori ti: »kar pa še manjka, pa že Bog poskrbi". Naj bi Bog le tudi še zanaprej skrbel in slavni deželni odbor in slavno deželno vlado ganil, da so v ta zavod v kratkem pošljejo vso gluhoneme deklice kranjske, ker to je vendar najcenejša iu najhitrejša pot, pomagati ubogim rovicain, ki bodo sicer, če so bode zidal nov zavod, še leta in leta čakale in nazadnje vendar-le v svoji bedi ostale. Hitra pomoč je tukaj toliko bolj potrebna, kor so z odraslimi no more veliko storiti, ampak kolikor mlajša ktera v zavod pride, Iagljo se uči. Kdor hitro dii, dvakrat di't. Reven jo toraj še ta zaklad čč. sester, a zaklad je vendar-le. »Sestre" dajejo jim dušno življenje, one učo jih prvih pojmov, prvih resnic sv. vere, one jih učč vsaj nekoliko občevati z drugimi ljudmi. Kolikor tožavniši jo ta pouk in kolikor več potrpežljivosti zahteva, toliko večje veselje mora občutiti »sestra" nad otrokom, kteremu jo postala duševna mati in kteremu smo reči: Jaz sem iz tebe storila človeka, kristjana. (Konec prih.) Iz Gradca na Dolenjskem, 3. sept. (Ogenj.) Grozna je bila za nas Gradčane noč med 31. avg. in l. sept. Ravno o polunoči, ko je vse najboljše spalo, začujejo so žalostno kriki: »ogenj, ogenj, pomagajte!" Kmalu smo bili vsi na nogah. In glejte groza! Proti nebu drvč se velikansko groče dima, sredi teh pa šviga ljut ogouj tako strašno, kakor iz peklenskega žrela. Strah iu iznenadenje je ljudstvo tako zmešalo, da so koj s prva niso vedeli kara obrniti. Jok in stok žen in otročičev se ne dii popisati. Gorelo je pri posestniku Petru Pezdircu. Revež sozidal si jo še lo pred tremi leti jako lepo in pri-lično hišo in porabil v to veliko svote denarjev. Sedaj pa mu je ogenj vpepelil vse, hišo, hlev in svinjake, lo shramba za žito in skedenj sta mu ostala. Z velikim trudom rešil si jo šo živino. Ogenj pa je kmalu dosegel tudi sosedovo Filakovo stanje iu tudi temu jo razun skednja vse uničil. Sreča le, da so stanja obeh posestnikov krog in krog obdana s sadnim drevjem, sicer bi bila nesreča še veliko večja. Proti jutru še le prihitela jo tudi požarna hramba Črnomeljska na pomoč; a kaj je pomagalo, ko jo bilo že vse uničeno. Zavarovan ni bil nobeden. Beda jo velika. Posestnika si bodota opomogla le z velikim lastnim trudom iu z milodari drugih. Pri tej priliki smo zopet videli živo potrebo, da si preskrbi vas vsaj eden gasilen stroj. Kaj so opravi s samim škafom vode, to se je pokazalo že večkrat, posebno pa pri sedanjem požaru. Zato živo priporočam vam vsem, ki razvidite korist in potrebo to priprave, da nikar no zamudite si jo oskrbeti, kakor hitro mogoče. Saj no stano toliko, da bi presegala vaše moči, koristi pa mnogo. Kako jo ogenj nastal, tega za gotovo šo danes ne vemo. Najbržo pa po zlobni roki človeški. Dalj časa namreč že zmanjkuje tukajšnjim gospodinjam po več kokoši čez noč. Mislili so s prva, da jih pobira lesica ali kaka druga zver. Pred kratkim pa so zasledili, da so to navadni človeški tatovi. Verjetno je toraj tudi, kakor pripovedujejo, da je prišel takov uzmovič tudi v Pezdirčev kumik, in da bi bolje videl, prižgal si jo morda žvoplenko in jo po dokončanem poslu v svoji tatovski zlob-nosti vrgel na streho. V tem nas potrjuje to, kor je streha na kurniku začela najprej goreti in ker jo tamkej gospodar tudi ogenj najprej zapazil. Kmetje, gospodarji iu gospodinje! varujte so ognja, ker ogenj dobro služi, a slabo gospodari. Tako potepuhe pa ovadite sodni ji, da pridejo pravici v roke. Vinogradi v naši okolici obetajo obilno trgatev,' a grozdje bo vsled prevelike suše drobno, ako se kaj kmalu ua bolje ne obrne. Tudi drugega sadja, posebno češpelj, bo letos toliko, kakor ga še ui bilo kmalu. Celovec, 1. septembra. Mil. gosp. knezoškof dr. Kahu razposlal je pastirsk list, v kterem britko toži o pomanjkanji duhovnov na Koroškem. Ker se ujegovemu predniku ni posrečilo ua dosedanji način število duhovščino pomnožiti, poklical je nekaj očetov Jezusove družbe v deželo kot začasne učitelje v bogoslovnih vedah. Deško semenišče se bo ločilo od du-bovskega semenišča. Kouečno se kuezoškof priporoča milosrčnosti blagih vernih za milodare v svrho potrebnih cerkvenih zidanj. Iz Maribora, 2. sept. Pred tukajšnjim c. kr. okrajuim sodiščem stala je šestnajstletna Marija Kos zatožena večkratnega požiganja. Služila je pri mesarji Brezniku, kjer je v kratkem času večkrat gorelo. Brezniku se je v poslednjem času njuno obnašanje jako čudno zdelo gledč tolikratnih požarov, in je mož svoj sum gosposki objavil. Kosovo so prijeli orožniki, in sedaj je sama priznala, da je res zažigala. Rekla je, da je vsega skupaj sedemkrat skušala požgati. Enkrat je nastal velik požar, šestkrat so ga pa zadušili. Na vprašanje, kaj jo je k temu naganjalo, odgovori Kosova, da jo je nagovarjal neki gospod, ki ji je ob enem denarja dajal in ji celo obljubil, da jo vzame, če ..Brezniku vse zgori". Ali je res ali ne, pokazala bo daljša preiskava, ki so bo vršila v Gradci. Domače novice. (Potrjena deželna postava.) Nj. Veličanstvo presvitli cesar potrdil je sklep deželnega zbora kranjskega z dne 18. januvarija t. 1., da se potrebščina zemljiško-odveznega zaklada za I. 1887 pokrije s 16-odstotuo naklado na neposredne davke z vsemi državnimi prikladami in z 20-odstotuo naklado na vžitninski davek od vina, vinskega in sadnega mošta in od mesa. (Volilni shod) sklicuje državni poslanec gosp. dr. P e r j a n č i č na dan 8. septembra t. 1. ob 4. uri popoludne v čitalnico v Cerknici. (Cvet jablane) prinesel nam je danes prijatelj s poročilom, da stojita na vrtu h. št. 33 v Opekarskih ulicah, v Trnovskem predmestji, dve jablani v polnem cvetu, akoravno ste letos rodili že veliko sadu. (O požaru) na Dobrovi, o kterem smo sporočili v sobotnem listu, nam piše prijatelj: Zažgal je pri »Roku" otrok, ki je bil sam doma. Nagrebel je iz peči žrjavice, nesel jo na lopati za hišo, kjer je zakuril in mislil hruške peči. Vžgale so se bu-tarice in nato slamnata streha. (Vabilo) na petindvajsetletnico narodne čitalnice v Škof j i Loki v nedeljo dnd 11. sept. t. 1. Spored slavnosti: 1. Dopoludne ob 9. uri v farni cerkvi sv. Jakoba slovesna sv. maša, pri kteri poje čitalnični moški pevski zbor. Udje in gostje se zbero ob uri v društvenih prostorih, ter gredo s zastavo v cerkev. 2. Popoludne ob 4. uri prosta zabava „na Stemarjih" s petjem, godbo in šaljivim prizorom. Vstopnina prosta. 3. Zvečer ob 728. uri veselica v čitalničnih prostorih. Vstopnina: udom in njihovim družinam prosta; neudje plačajo 30 kr., z družino 80 kr. — Program večerni veselici: 1. Nagovor. 2. Petje: a) .,.*.,.: „V tebi domovina", zbor. b) B. Ipavic: »Planinska rožica", peterospev. 3. Predstava meglenih podob. 4. »Zupanova Micika." Veseloigra s petjem v dveh dejanjih. Odbor. (Nesreča.) Iz Blejske okolice se nam poroča: Ponesrečil se je OOletni kočar Matija Bizjak iz Poglejšice v Gorjanski župniji. Iloteč perje smukati, zlezel je dne 1. t. m. popoludne na visok »lemovec". Ko je bil na vrhu, izmakne se mu, pade deset metrov globoko na skalo in si zlomi hrbet. Toliko je ostal še zavesten, da je bil previden s sv. zakramenti; umrl je še isti večer. Zapustil je vdovo in nepreskrbljene otroke. (Vabilo) k veselici, ktero napravi Vipavska čitalnica" v četrtek, dne 8. septembra 1.1, v svojih prostorih. Vspored: l.Heidrich: »Slava Slovencem", moški zbor. — 2. Ipavic: »Slo- venec", moški zbor. — 3. »Jerica Polka", šaljivi zbor. — 4. »Župan", šaloigra v dveh delih. — 5. Šaljivi prizor. — Začetek točno ob 1/28. uri zvečer. — Vstopuina 30 kr., sedež 20 kr., vstopnina k plesu 50 kr. O d b o r. (Nova železnična postaja) odprla se je 1. t. m. v O t o č a h med Poduartom iu Radovljico. Z Otoč je dobre tri četrt ure bližja pot do »Marije pomagaj" na Brezjah, zato bo z novo postajo vstreženo romarjem iu tudi okoličanom bližnjih vasi. (Premeščenja in imenovanja.) Profesor na državni gimnaziji v Bolzanu, g. Anton Kerer, je premeščen v Novomesto; profesor na drugi nemški državni gimnaziji v Brnu, g. Ivau Pajk, je premeščen na Frauc Josipovo gimnazijo na Dunaji; profesor na Novomeški gimnaziji, gospod Gustav S t a u g e r, je premeščen v Inomost. — Gimnazijskim učiteljem sta imenovana saplenta: g. Aleksander P u c s k o na Ljubljanski gimnaziji, in g. Ferdinand S e i d 1, na državni realki v Gorici. (V slovenski otroški vrt) v Podgori se je vpisalo okoli 00 otrok, med temi je tudi nekoliko furlanskih. Za italijanski otroški vrt je nalovila „pro patria", kakor piše »Ooriere", 33 otrok. (Papirnico v Podgori) na Goriškem prodali so Ritterji nekemu Dunajskemu društvu za 1,400.000 goldinarjev. Sedanji lastuiki bodo papirnico vodili le pismeno z Dunaja. (Goriška ljudska posojilnica) vrlo napreduje. Lansko leto je znesel ves promet okoli 36.000 gld.; letos pa je v osmih mesecih narastel ua 40.984 gl. 94 kr. (Občinski zastop v Pazinu) imel je sejo 29. t. m. Občinski zastopnik g. Bukovec nasvetuje, da se načelniku g. Inocentu Fabrisu izrazi nezaupnica, ker ni vsled sklepa preskrbel slike Nj. Veličanstva za občinsko dvorano in se sploh malo ozira ua sklepe občinskega zastopa. Druga točka dnevnega reda je bil predlog: Uradni jezik za vse notranje iu vnanje poslove občine Pazin je načeloma hrvatski. S tem pa ostanejo nedotakljiva vsa prava, ktera po postavi imajo ostale narodnosti. Občinskemu glavarstvu se nalaga, da prijavi ta sklep si. c. kr. politični oblasti. V Pazinski občini živi 12.390 Hrvatov iu samo 2117 Italijanov. (Toča v Istri.) S zadnjim dežjem, ki je namočil zemljo iu ohladil zrak, padala je toča v mnogih krajih Istre. Po nekterih krajih Poreškega, Pirau-skega, Rovinjskega, Koprskega in Voloskega okraja napravila je mnogo škode. (Angleškega brodovja oddelek) pod povelj ni-štvom vojvode Edinburškega pripluje 13. septembra v Trst, kjer ostane do 19. septembra. Iz Trsta odrine v Pulj, kjer ostane dva dni; od tam se obrne proti Grški. (Vjeli so tiča.) Znanega H. Kirchmair-a, vodjo gorenje-avstrijskega »Bauernvereina", ki je s svojimi liberalnimi nazori bega kmete po Gorenje-Avstrijskem, vjeli so v Grieskirchen-u, kakor se dno 1. t. m. poroča iz Linca, ko se je z vlakom vračal z Dunaja. Ravno bi mu moral neki kmet izročiti 1000 gld., ktere si je izposodil pri Linški hranilnici, da bi Kirchmair njegovega siua oprostil vojaščine. Pravica ga zasači in tira v zapor. Kirchmair je bil vrednik »Linzer Sonntagsblatt"-u; govorilo se je veliko o njem, ko je bil še v cvetji liberalizem v Avstriji. Med priprosto ljudstvo je zanašal liberalna načela in osnoval »Bauernverein" proti kat. konservativnemu društvu. Grofu Taaffe-ju je baje rekel necega dne: »Nad 100.000 kmetov stoji za menoj; ni res, da bi bilo priprosto ljudstvo v Avstriji proti liberalizmu." Od takrat je že preteklo nekaj časa, liberalizem pa se ruši in propada povsod, kjerkoli ga spozna narod. O tem bi ne bili pisali uiti besedice, ko bi no bil znani odgojitelj naše mladine pred letom v svojih spevih (str. 107) proslavljal imenovanega Kirchmair-a. Napominane speve je sicer naš slavni c. kr deželni šolski svet obsodil in iz-bacnil iz šolskih knjižic, njihov duševni oče pa bo žalibog še v prihodnje osrečeval našo mladino s svojimi nazori. Telegrami. Nitra, 5. septembra. Cesar vsprejel včeraj dopoludne mnogo deputacij, premilostivo odgovarjal na vse nagovore. Deputaciji židovske verske občine rekel je, da popolno enakopravnost zahteva pravica. Mesto bilo je zvečer razsvitljeno, v obližji umetalni ogenj, serenada pred cesarjevim stanovanjem. London, 5. septembra. Cesaričinja Štefanija prišla jo včeraj na Jersey. Zagreb, 4. septembra. Ban in zastopniki Belovarskega iu Varaždinskega komitata odpeljejo se prihodnji teden v Oakovec pozdravit cesarja. Moj tom časom prenehal bo deželni sabor tri ali štiri dni. Sofija, 4. septembra. Ministerski sovet sklenil je razpisati volitve v dan 27. sept. po starem koledarji, in preklicati obsedno stanje. Sofija, 5. septembra. Francoski zastopnik je včeraj odpotoval. Berolin, septembra. Cesar in cesarica sta včeraj odpotovala v Babelsberg. Cmril so s 31. avgusta. Pran Gostič, tiskarskega strojevodje sin, 5 mes., Kladezne ulice št. 17, vsled katara v želodcu in črevih. — Ludovik Božič, delavčev sili, 5 dni, Krakovske ulice št. 7, ustni krč. 1. septembra. Janez Piano, izdelovalec glavnikov, 84 let, sv Florijana ulico št. 30, Carcinoma ventriiuli. V bolnišnici 31. avgusta. Pavel Gabrovšek, delavec, 3S let, jetika. — Janez Jeromen, delavec, 58 let. jetika. Vremensko sporočilo. g čas Stanje j 9 a „ -j Veter Vreme ~ nriarnvnniu srnkomera toplomera S opazovanja v mm po Colzyu i S g '7. u. zjut. 737 06 +10-3 I si. svzli. jasno 3. 3. u. pop. 737-30 +28'4 1 si. jzp. „ 0 00 9. u. zveč. 738-00 +30-6 j si. jzp. „____ 7. u. zjut. 738-00 +15'5 I brezv. megla I 4. 3. u. pop. 735-33 +3S-2 i si. jzap. jasno i 0 50 9. u. zveč. 735 00 -f-21-8 j si. jzap. oblačno | Dne 3.ja^no in velika vročina. Dno 4. zjutraj megla, čez dan jasno, zvečer oblačno; po 10. uri nekoliko dežja, ki je pa večkrat prenehal. Srednja temperatura 21'7° in 21-9° C., za V2° in 5'6U nad normalom. l>usaaj«ka borzn. (Teiegrarično poročilo.. 3. septembra. Papirna renta o "i po 100 gl. (s 16?» davka) 81 gl. 05 kr. Sroberna „ 5 "o ., 100 ., (s .10';» davka) 4% avstr. zlata renta, davka prosta . . . Pap rna renta, davka prosta...... Akcije avstr.-ogerske banke......884 Kreditno akcije ..........282 London.............125 Srebro ............. — Francoski napoleond.......... 9 Cesarski cekini ........... 5 Nemško marke...........61 81 gl. 82 ., 112 96 ., 05 40 50 20 20 95 96 92 55 Tržne cene dne 3. septembra t. I. Pšenica, hktl. Rež, „ Ječmen, „ Oves, „ Ajda, ,„ Proso, „ Koruza, „ Krompir, „ Leča, ,, Grah, Fižol, Maslo, Mast, Speli svež, kgr. nI. kr. "d 17 4 22 3 25 2 60 4 74 4 06 4 55 2 23 12 -13 -11 -1 -— 66 - 60 Špeli povojen, kgr. . Surovo maslo, ., Jajce, jedno „ Mleko, liter. . . . Goveje meso, kgr. . Telečje „ ., Svinjsko ., „ Koštrunovo „ „ . Pišanee..... Golob ..... Seno, 100 kgr. . . Slama, „ „ . . Drva trda, 4 □ mtr. „ mehka, „ „ gj-lkr — | 64j -I 90! - — 64! — 50 — 6" - 36 - 40' - 15 2 05 1 69 6 20' 4 — U JI JI n i Katol i šk a B u k varna v Ljubljani priporoča sledeče knjige: Andrcc, Allgemeiner Hand-Atlas in 120 Karten-seiten m it v o 11 s t ii n d i g e m N a m e n v o r-zeichriiss. 2. Auflage. 12 zvezkov a gld. 1.24 Caussetto. Manresa fiir Priester. Ausftthrliche Exercitienvortriige. 2 zvezka . gld. 4.03 Dcharbc's Katholischer Katechismus fiir Kinder in katechetischer Lohrwei.se er- kliirt.........gld. 3.35 7/«>7)Htt><», Repertorium Rituum.Uebersichtlicho Zusammenstellung der wichtigsten Ritual-vorsehriften fiir die priesterlichcn Functionen. 5. Auflage.......gld. 7.44 Lclimlcuhl, Compenclium theologiae moralis. Editio altora.......gld. 4.34 Sclicpcrs, Alfons M. von Liguori in seiner Mission als Heiliger, Ordensstifter u. Kirchen- lehrer.........gld. —.02 Schott, Die Wunder von Lourdes. 18 zvezkov -.25 [U a gld.