*$G*fCuJf4&L veh »Zasavski tednik«, glasilo SZDL Litija, Zagorje, Hrastnik in Trbovlje - Urejuje uredniški odbor - Odgovorni urednik: Stane Šuštar - Tiska CP »Gorenjski tisk« v Kranja leto xrv. St. 12 TRBOVLJE, 16. MARCA 1661 CENA 20 MN Rudarjev s številke 144 na polju G obrata Kotredež ni več... Zagorje z namenom, da si tu ure- dom v Vinski rov je bila tudi dijo svoj dom in da v skupnem žena rudarja Milana Čučka. Bila prizadevanju vseh nas ustvarjajo je v negotovosti. Tolažila se je*le, ker, so vsi govorili, da je mož živ. Pa kljub temu kar ni mogla verjeti, da je njen mož res med živimi. Hodila je od rova do doma, kjer je čakal na očeta dveletni sin Milan. Šele popoldne se je oddahnila. Že zgodaj zjutraj se je začela Najprej, ko je slišala iz radijskega še lepši in boljši jutrišnji dan Bili so del najboljših očetov, mož in sinov. Trinajst rudarjev je izgubilo življenje pri izvrševanju enega od najtežjih poklicev. Zadnjikrat so se zastave poklonile nad ponesrečenimi zagorskimi radarji Žalostno se potem pomika sprevod 63 članov delavskega sveta, vsak s svojim vencem, proti Delavskemu domu. Obilica vencev je prekrila krste žica ljudi. Obrazi ljudi so bili obnemeli, iz oči so jim polzele solze. • Ni morda tudi naš med njimiir so povpraševale tiste žene in matere, katerih možje in sinovi so bili tisto noč na delu v jami. Negotovost se je potešila šele dopoldne, ko so prišli iz jame rudarji nočne izmene, razen tistih, ki so ostali v jami in pomagali pri Množica ljudi pred »Vinskim rovom« Ob devetih zvečer so se začeli bi bil skoraj zbil presenečenega zbirati v kopalnici. — Trinajst rudarja na tla. rudarjev s številke 144, ki so de- Rudarji, ki so bili bliže številki lali na polju G obrata Kotredež. 144, so zaslišali najprej pok, po-Dodeljen jim je bil še Milan Ču- tem se jim je pa zazdelo, da se je ček, ker bi bilo sicer na tej delov- stresla zemlja tako, kot da je poni številki to noč premalo rudar- tres. jev. — Kot da bi se kruta usoda Toda zla slutnja sc je v tistem hotela poigrati, ta večer nista šla bipu naselila v srca rudarjev, ki na delo dva rudarja s te številke, so ta večer, ki se je bil po polnoči Brvarjev Jaka, ki se mu je rodila začel nagibati v jutro, delali v hčerka in je imel dva dni izred- bližini številke* 144 na polju G nega dopusta, in Polakov Lado, ki obrata Kotredež. se je bil potem, ko se je že od- -----• — . pravil na šibt, spet vrnil domov. Čez nekaj časa je v Zagorju od-Pred deseto uro, v petek, 10. jchnil rezek pisk rudniške sirene, marca, so začeli odhajati v jamo. Prebivalci, ki so slišali presunljivo „ Mlakarjev Jože in Sladičev France zavijanje sirene, niti slutili mso, resS?x,n\u P^esrečeruh rudarjev, šla Zprej na delovišče. Milan kaj se je zgodilo globoko pod Vedeh so, da je jama terjala tr,- zbiratl pred Vinskim rovom mno- sprejemnika, da je mož živ in po- - -f pr-t0 jno i-- V.Jj; r,uj; ,, A,K M,. temy ko ga je zagledala, kako se ponesrecemh^ rudarjev. Preko 400 vrača ves utrujen Vinskega rova. in žalosten iz Sobota zvečer. Ura je 20.13. — Trenutek, ki bo zapisan v zgodovini zagorskega premogovnika in kraja kot najbolj žalosten trenutek. Po štirje in štirje rudarji v de- vencev. Med njimi venec predsednika LS LRS Mihe Marinka, Izvršnega sveta LRS, Glavnega odbora SZDL Slovenije in številnih drugih družbenih m političnih organizacij ter posameznikov. Nedeljsko nenavadno in žalostno popoldne. Zagorska dolina se je na pragu pomladi odela v črnino. Stotine in tisoče občanov in drugih se je pomikalo ob mrtvaškem odru s posmrtnimi ostanki ponesrečenih rudarjev v Delavskem domu. Žalosten prizor se je nudil objokanim očem. Trinajst krst, po kritih s cvetjem in venci, je v soju jamskih svetilk pričalo o strašni nesreči v zagorskem rudniku. Trinajst zagorskih rudarjev je bilo ta trenutek zadnjikrat v Delavskem domu Zgodaj popoldne so pričeli prihajati v Zagorje rudarji iz vseh krajev države, domačini, ostali Zasavčani in drugi. Mej. temi so bili predsednik LS novembra 1938 LRS Miha Marinko, zvezna Tjud- Kneievii ska poslanka za retnric m clamca ZIS Lidija Sentjurc, člana republiškega izvršnega sveta inž. Viktor Kotnik in Miran Košmclj, predsednik centralnega odbora sindikata rudarjev, metalurgov in kemičnih delavcev Jugoslavije Stevo Bevandič, sekretar OK ZK Liuh Ponesrečeni zagorski rudarji Albin BAJDA, rojen 7. januarja 1913, iz Zagorja; Sulejman DIZDAREV1Č, rojen 31. decembra 1938, iz Bosanske Krupe; Rudolf FRIM, rojen 12. aprila 1912, iz Zagorja; Alojz GASIOR, rojen 21. novembra 1924, iz Kandrš nad Zagorjem; Seid KADIČ, rojen 16. maja 1942, iz Bosanskega Novega; Miroslav KNEŽEVIČ, rojen 7. novembra 1940, iz Bakoviča; Slavko KNEŽEVIČ, rojen 29. brat. Miroslava lovnih oblekah in z naglavnimi ljana Franc Popit, predsednik , . rudarskimi svetilkami na glavi no- OLO Ljubljana Boris Mikoš, de- najst smrtnih žrtev. Eno od teh, st jo iz rova sklonjenih glav krste legacija republiškega sindikalnega rudarjev. Eno za sveta, zastopniki družbeno-politič-je vrsta krst, posu- nih organizacij iz Zagorja, zastop- mmM. imm. §i§šs dei.Tsevr^T^Zzajnade- ko, moramo v jamo, da pomaga- ^tJVohhMje Jrnslajt .Premoga.^ ? _ nic, delovnih kolektivov m drug:. trboveljske bolnišnice žalostna vest: Rudolfa Frima rti več ... Prepeljali so ga v Delavski dom in ga položili na mrtvaški oder, ki je čakal še na nove žrtve. Milan Cucek se je v hipu, ko ga je pritisk zraka zbil po tleh, lovišče. Z brigadirjem Jožetom mo tistim, ki so naše pomoči po-Mlakarjem so začeli spravljati na- trebni!« zaj verige pri tekočem traku, ki Rezek pssk rudniške sirene je so pred tem padle na tla. Ko so privabil tudi skupino reševalcev s shončali to delo, so se spet vrnili sosednjega trboveljsko-hrastniskega nazaj. rudnika. Delo je teklo kot vsak večer —------ lini dŽTprZ uLrihtrbt^Tn govnika je Mo 7osTčrTh dni^to napotil proti delovišču. Prestregli mA rok so ufrudarji zagrizli je jama terjala svoj daveL Takega *« « ^rjs n ggnpb v premogove pUsti, da jih iztrgajo davka pa m terjala ze dolgo vrsto st^ilk.^so mujekk. zi, M: iz zemlje, ,,h naložijo ,n z vozički let- , ... Bi/ je tak dim, da se niso niti P°Rudarji Mitevilke 144 na polju tek zvečer v jamo ‘na številko 144, dobro videli. Skupaj z rudarji je G ehmta Kouedež so začeli ha na polju G obrata Kotredež, še seMpet »a**, proti kraju, od ko- tekoči trak metati premog. Posled- vssjolm Gez L je Čuček *pct poskušal, ‘n P°ilcdn,li V 5V0,'m tTS&UrsZZi%t’}r!ZX'% da se vrne nazaj na< delovišče. A Po licih rudarjev tečejo solze. Preko dvajset tisoč ljudi je T 1 5 "4 -1 Franc MARN, rojen 10. novembra 1933, iz Zagorja; Jože MLAKAR, rojen 17. marca 1917, iz Zagorja; Karel NOVAK, rojen 2. septembra 1918, iz Zagorja; Rafael ROMIH, rojen 24. avgusta 1936, iz Lok pri Zagorju; Franc SLADIČ, rojen 23. oktobra 1929, iz Zagorja in Franc ZIDAR, rojen 3. januarja 1931, z Dal pri Litiji. I ? f mšm. V >! življenju. Bilo jih je enajst. Enajst rudarjev. Čuček, Zidar in eden od bratov Kneževič so pa odšli ta čas po stojko za stropnik. Ko so se vračali proti številki 144 polja G obrata Kotredež, se je Milan Čuček ločil od skupinice in odšel na zgornjo etažo na potrebo. Enajstim rudarjem na številki 144 sta se s stojko za stropnik bližala še dva. Tudi Milan Čuček se je vračal na delovišče. Stal je na zadnjem klinu lestve, ko je iz z rakov od a dvakrat močno potisnilo zrak, ki Rudarski kolektiv, z njimi pa tudi vsi delovni ljudje v Zagorju, v revirjih, po Sloveniji in Jugoslaviji so obnemeli ob prvem sporočilu. V trinajst družin st je naselila globoka žalost. Zagorje in Zasavje se je odelo v črnino. se je moral spet vrniti. Reševalci so nadaljevali z delom. Menjali so se, ker, je bilo delo zaradi izredno močne koncentracije metana in ogljikovega monoksida izredno nevarno in naporno. Urejevali so poškodovani zra-trajal boj rese- kovod, za njimi je pa šla kraj valcev, da so prinesli iz jame tru- »esjece tudi kom,s„a republiškega pla rudarjev. Rudarjev s številke inšpektorata m tajnntva za no-144 na polj* G obrata Kotredet Manje zadeve~ Trinajst rudarjev, med njimi tudi nekaj takih, ki so prišli v Med množico ljudi pred vho- Ponesrečene zagorske rudarje je spremljal na zadnji poti tudi predsednik LS LRS Miha Marinko Kdo bi se mogel premagati v tre- spremljalo ihte, pritajeno ali glas-nutku, ko nesejo mimo trupla so- no, ponesrečene na zadnji* poti. tovarišev. Nihče. Najožji delovni tovariši pone- tem odpeljali v njihove rojstne kraje. Na poti so jih spremljali delovni tovariši. Nato se je razvil dolg, nepozaben sprevod proti domačemu pokopališču. V njem se je zvrstilo blizu sto rudarskih in drugih zastav, nosilci z nad 400 venci, štiri rudarske godbe, 400 uniformiranih rudarjev iz Velenja, Trbovelj, Hrastnika, Zabukovice, Krmelja in drugod. Krste s posmrtnimi ostanki ponesrečenih tovarišev so delovni tovariši ponesli ob gostem špalirju tisočev domačinov in drugih prebivalcev na poslednje bivališče. Pozna večerna ura. Rudarji polagajo na mrtvaški oder v Delavskem domu ponesrečene sotovariše. V Domu in okrog njega je množica Zagorjanov, ki obsipa krste rudarjev s cvetjem in venci. delovni tovariši srečenih rudarjev, oblečeni v črne rudarske uniforme, so nekaj pred četrto uro prenesli ob zvokih ža-lostinke krsto za krto, trinajst po vrsti, počasi in z bolečino Spet se je ponovil, kot že tolikokrat ta in prejšnji dan prizor, ko oko ni več zadržalo solza, srce bolečin. Devet ponesrečenih rudarjev je bilo pred svojim zadnjim domom. Poslednjikrat so sc poslovili od njih predsednik ObO SZDL Milan Vidic, tajnik sindikalne podružnice rudarjev Zagorje Rudi Praini- vrstt, počasi m z bolečino v srcu, v preddverje Delavskega doma. aarjev s cvetjem in vcm». Točno ob 16. uri se je rudniška .. ■ . Še dolgo v noč se vrstijo Zagor- sirena spet turobno oglasila po do- kar, namestnik obratovod,e obrata ■mi mimo mrtvaškega odra v De- lini kot takrat, ko je oznanila, da Kotredež inz. Leopold Grabec ter .................................je v zagorskem rudniku izgubilo ,sk'h rudar>ev ± Poslednjikrat so izzveneli v spomin in zahvalo zvoki žalostin-ke združenega moškega pevskega zbora in rudarske godbe, zadnjikrat so se ■ zastave poklonile nad ponesrečenimi. Poslednji •Srečno« v slovo. Zemlja je sprejela vase svoje žrtve. Zagorska dolina je na pragu pomladi ostala odeta v črnino- prinesli krste, trinajst po vreti, V preddverje Delavskega doma lavskem domu in se tiho, otožnih obrazov in s solzami v očeh, poklanjajo mrtvim. Nedelja zjutraj. Množica ljudi e poklanja ponesrečenim rudar->n. Prihajajo rudarji iz drugih lavenskih rudnikov, iz vseh kon-~sv Slovenije pa številni delovni '. udje, ki jih je globoko pretresla strašna nesreča. Delavski svet rudnika rjavega •>remoga Zagorje zaseda. Žalno ejo otvori predsednik Joie Bra-'nn, ki se pozneje ne more premagati, da mu ne bi zdrknila solza z oči. Solznih oči so tudi člani delavskega sveta. Kdo jih ne bi razumel. življenje trinajst rudarjev, in po-slednjikrat počastila spomin ponesrečenih. Presunljivo je bilo gledati prizor pred Delavskim domom, kjer so se od ponesrečenih rudarjev poslovili predsednik delavskega sveta rudnika Zagorje Joie Bračun, direktor rudnika inž. Stane Zabavnik in predsednik obratnega delavskega sveta obrata Hrastnik rudnika T rbovlje-Hrastnik Jože Greben. štiri rudarje, Franca Zidarja, Sulejmana Diizdareviča, Miroslava in Slavka Kneževiča, pa so med- Marijan Lipovšek Pavle Burkeijc Rudarjev s številke 144 na polju G obrala Rotredež ni več... Izrazi užalil ob nesrafil v zagorskem rudniku Delavskemu svetu Hudniki rjavega prčmoga Zagorje, delovnemu kolektiv* ih družinam ponesrečenih rudarjev so bde poslane l##-vilnt brzojavke Z iiHii Sbliljd. SGŽALNA BRZOJAVKA RREŠEDNtKA ftfA Predsednik republike fkSip BrisZ-Trto ji poslal delavskemu {««* rudniki Zagorje Hasledhj« brzojavko: »Pretrese* zaradi hudi Sožalje je izrekel delavskemu sveti rudnika rjavega pleinoga Zagorje ih »tujcem ponemčenih rudarjev mi tmdstmk izvršnc-lovitiije BORIS ti mta LSI krapgHRR. »Pretresen. audi hude na ki ji doletela Voj delovni kt H v ih žile) pHiadili delavski raz-f*d naše dežele, (Zritkam i) Svojem osebnem imenu tn i minete snehš Zve UgoslaVije globok« reče, Mek- ikaZ „___ ______ dru- - fnm pMiStiČehih lomnitv in delovnem kolektivu.* ŠVRTGZAR VukMAHGvič Delavskemu svitu rudniki Zait tova- . »tragična smt tHMfitih »pretresen zaraas nudi nesreče, «1» zagorskih rudarjev je pre-ki je doleteti nul kolektiv, Vis tresk vso ndto republik«. Vam, prosim, da izrecen družinam po- dragi tovorih osema delovnemu nešteven ih rudarjev moje Bi teloh- kolektivu ih družinam jmeSteče-Ijt sožitje-. fifO nih rudarjev izrekam toplo Delavskem svetu rudntki rja- vega premoga Zagorje: Zla vest o hudi nesreči v vašem # rudniku, ki je terjala tolikd dra- obJaV,: gocenih življenj, me je — k„iju. Žilo huda nes jwan vmumv Delovnemu kolektivu rudnika kakor vse naše ljudstvo — globoko presunila. Prosim Vis, prenišili družinam žrtev te nesreče in vsemu kolektiva zagorskih rudarjev čustva fHOjega gtohokegd Sdžalja. EDVARD KARDELJ I Občinskemu ljudskemu odboru Zagorje: Ob tragični nestiči v iigOfskefh rudniku, ki me je globoko pretresla( izrekam hudo prizadetim dru- nesreča, ki je tako nepričakovano iztrgala iz vaših vrst delovne tovariše, nas ji globoko pretrg sli. Naš delavski razred je ligi1 '* 11 il Z njimi požrtvovalne in zavedne borce gi boljši življenje naših delovnih ljudi. Vse sindikalni organizacije in deldvni kolektivi z trami iskreno Sočustvujejo in vam izrekajo globoko sožalje-. RePubLiski svet sindikatov SLOVENIJE slonka Za revirje in člahlca Zviz-negi izvrštiega sveta tovarišica LIDIJ A SENTJURC. Izraze Sožalja ob nes teči v rudniku rjavega premoga V Zagorju ob Savi So iztekli med drUgimi tudi: rudnik^ kdolina Črria, Slo-VČHSko kemično društvo, Železarna Jesenice, sindikalna podružnica Litostroja, Slovenska televizija, Zveza inženirjev in tehnikov Sloveniji, trgovsko podjetje Kurivo Ljubljana, Gozdno gospodarstvo Postojna, rudnik Velenje, rudniški komite ZK Velenje, delavski svet rudnika Velenje, delavski svet trgovskega podjetja Kurivo Mati-brk, podietje Kamnik iz Kamnika, rudnik Presiha pri Ljutomeru, kolektiv Litostroja, Avtoprevbi Ljubljana, uprava rudnika Velenje, rudnik Globoko, kolektiv Kompasa iz Ljubljane, predsednik okrajnega ljudskega odbora Maribor Jože Tramšek, tovarna gospodinjske opreme Gorenje Velenje, okrajni komite ZK Ljubljana, ElektrarHa TrbovVc, sindikat rudarjev TrboVlie, Občinski 'sindikalni svet Trbovlje, rudnik svinca (n topi/niea Mezita, kolektiv Elektrarne Šoštanj, cementarna Zidani mošt, kolektiv železniške postaje Židani most, predsednik obLO Trbovlje Martin Gosak, sindikalna podružnica rudnika Krmelj, rudarji Kočevja, rudnik Idrija, Tovarna kemičnih izdelkov Hrastnik, Steklarna, Hrastnik, železarna žinam preminulih rudarjev iskreno Družinam in svojcem tragično sožalje. MIHA M ARlblKO ponesrečenih rudarjev iz Zagorja ob S.avi: Globoko nas je prizadela ih muu rjavega premoga /.agorje te pretresla vest o hudi izgubi Vaših izrekel IZVRŠNI SVET LJtlD- AaidtaŽHh. Ob tet nesreči ji pri-SKE SKUPŠČINE LR SLOVE- zadet ves nas delavski razred, V dr* V zvezi s hudo nesrečo V rudniku rjavega premoga Zagorje, je NI JE svoje sožalje družinam po- nesrečenih rudarjev, kakor tudi iskreno sožalje. delavskemu svetu rudnika Zagorje in nakazal občinskemu ljudskemu odboru Zagorje svoj prispevek za pomoč družinam ponesrečenih rudarjev. alerega r kr imehu vam izrekamo tort, rudnik Senovo, rudnik Gn-lubovac, rudnik Mostar, rudnik lignita Kreka, rudnik Vrbnik. rudnik MišolinOVac, rudnik lignita Tuzla, rudnik MitjeVina, rudnik BahOViči, rudnik Raša, 'rudnik Breza, občinski sindikalni svet Slovenska Bistrica, sindikalna podružnica Eiol Celje, sindikalna podruStHta Kurivo Ljubljana, sindikalna podružnica tovarne Lek Ljubljana, sindikalna pudru-ž.Aezame 11 ■ ‘1 ~ REPUBLIŠKI SVET SINDIKATOV SLOVENIJE Brzojavko z izrazi sožalja ie poslala tudi zvezka ljudska po- ijubljana, sindikalna podružniea Železarne fesemee, .občinski sindikalni svet VIČ, Sindikalna podim niča Termoelektrarne Šoštanj, o ciniki odbor SZDL Šoštanj, občinski sindikalni iVOt Ptuj Bolnišnica za TBc Omot in drugi. Na zagorsko pokopališče se je razril dolg, nepozaben sprevod več kot ŽtJ.000 ljudi, ki so izrekli rudarjem poslednji »Srečno« v slovo Žalna seja DS Rudnika rjavega premoga Zagorje V nedeljo, ll. marca, ob devetih dopoldne je bila žalna seja delavskega sveta rudnika rjavega premoga Zagorje Ob Savi. Po enominutnem molku, s katerim so navzoči počastili spomin ponesrečenih radarjev, je predsednik delavskega sveta rudnika Zagorje Jože BRAČUN opisal nesrečo in poskuse reševalcev, da bi rešili rudarje. Na žalni seji delavskega sveta je predsednik Centralnega odbora sindikata rudarjev, metalurgov in kemičnih delavcev Jugoslavije Slivo Bevahdič izrekel kolektivu rudnika in družinam ponesrečenih sožalje v imenu Centralnega sveta Zveže 'sindikatov Jugoslavije in Centralnega odbora sindikata rudarjev, metalurgov in kemičnih delavcev Jugoslavije. Delavski svet rudnika rjavega premoga Zagorje ob SePpi je nato sprejel poseben pravilnik o dodelitvi pomoči družinam ponesrečenih v zneskih od 100.000 do 350.000 din. Predsednik delavskega sveta J-oži Bračun je še poudaril, da kolektiv rudnika Zagorje ob Savi in naša družbeka skupnost ne bosta pozabila na drUŽine ponesrečenih rudarjev in poskrbela Za njihovo gmotno stanje. žalovanfo tudi v sosednih rudnriklk revirjih Tragična smH trinajstih rttdai- TovarlŽ Rad« Taufft jt pa v imenu občinskega ljudskega odbora Zagorje pb $avi, in v tvojem imenu izrazil globoko sožalje delovnemu kolektiv* rudnika in družinam ponesrečenih. njih metan .MB. ____ liah in V tirestnikn. V obeh krajih sv izobesili v soboto žalne zastavei odpovedali m pa vse kulturne m športne prireditve m filmske predstave. V nedeljo je pa na tisoče Trboveljčanov in Hrastničanov pospremilo tragično preminule zagorske rudarje na zadnji poti. Ustanovljen je sklad za pomoč družinam ponesrečenih rudarjev Po nesreči je bil ustanovljen pri Sindikalni podružnici rudarjev v Zagorju poseben sklad za pomoč družinam ponesrečenih rudarjev. V skladu se je doslej zbralo že precej sredstev, ki so jih prispevali Izvršni svet Ljudske skupščine LRS, Centralni odbor sindikata rudarjev, metalurgov in kemičnih delavcev Jugoslavije, Republiški odbor sindikata ntdarjtv, tnctalur-griv in kemičnih delavcev Slovenije, Okrajni sindikalni svet Ljubljana, rudnik rjavega premoga Tr-boVlie-Hrastnik, Strojna tovarna Trbovlje, Tehnoimpeks Ljubljana, občinski sindikalni svet Zagorje in drugi. Delovni kolektivi zagorskih gospodarskih organizacij so pa sklenili, da bodo darovali v sklad družinam ponesrečenih rudarjev po enodnevni zaslužek. te o n i po suem Tito prispel v Liberijo V ponedeljek, lil. marca, je predsednik republike Josip Broz-Tito s soprogo in člani jugoslovanske državne delegacije prispel na UrUd-ni obisk v Monrovio, glavno mesto Liberije. V Slavnostno okrašeni luki ga je pričakala vzradošeena množica prebivalstva glavnega mesta Liberije. Predsednika ‘Tita sb sprejeli predsednik republike Tubman s soprogo in jugoslovanski veleposlanik v Mortroviji Zvonko Perišič ter ostali ugledni liberijski državniki in tuji diplomati; Pblfcžaj v Laosu Včeraj so se v Phom Petih il nadaljevali razgovori med predsednikom zakonite vlade Suvano Fumo in uporniško vlado Buna Uma, Po poročilih tujih časopisnih agedcij se j® teh Htjfc|W0fhVt fct s® kB 2ačeli že prejšnji teddh, Udeležila 3-članšfca delegati}« Updrniške vlade. Uporniški general, ki je pred nekaj dtieVt traSBgel fcbdedžuth s prem torom Fumo, šfe teh tažgOVOHiv ni Udeležil. Predšddiiift Vlade Suvana Fuma pa je ocenil sporočilo o ni jln j® s podpredsednikom upotniške vlade FUthijem ISOsavatiOm, »predhoden stih; ki je Omogočil srečanje pttadsiavnikOv UpOtlVkOv, gibanja Patet Lao in Zakonito vlado**. Ameriško-kltajski odnoii v ftovl fari? Ameriško-kitajski stiki v Varšavi, ki sd se bili *ačt4l pfed pet idil lfeti, se nadaljujejo z občasnimi srečanji Veibpt^ahikbk Obeh držav. Tako sta se oba veleposlanika sestala mtttUll tbrek. Tf» Kečsrnje je pomenilo prvi uradni stik noVe ameriške VMa* * Itakor so pričakovali, tudi ta sestanek ni ObfOdll fcifrlklemih Sadov, vendar je predsednik Kenhed-jt izjavil, d« S4BA telijo zboljšanje odnosov z LR kitajsko, »toda ne za cend kapltiH««}#*. Prvi sestanek odbora za gtMipodarfeko sodelovanje rried FLRJ ln ZAR v Kairu je bit v nedeljo zvečer skupšd sestanek skutinega thifti- strskega odbora za gospodarsko sodelovanje med Jttj«MdVijb Id ŽAR. Na sestanku, ki je trajal dobri dve uri, in na katerem je bilo prijateljsko m prisrčno vzdušje, So proučili več vprašanj s področja gospodarskih odnosov m sodelovanja med obema državama. Razbitje Konga? V poročilu iž Tananarlve poroča »Associated E*t jati na konferenci za »okroglo mizo« izjavili, ^(la SO pripravl|Wl Začeti skupno vojaško akcijo proti zakoniti Wadi, če ne bi pripozhala sklepa o razcepitvi te 5™®^ artMte, ki ft« •prejeli Combe, Kflsavhlbu, Kaiondži m J*1 Konga Sodeč po poročilu te agencije j d zbor V 4iaWetfl mestu Madagaskarja potekel v zhamenju protlkotrtuftlšllčtiih iž av^ V rih so si glavni govorniki prizadevali prikriti b,^v0-^OXfne žbd-razbiti enotnost republike KObga, ki jo jO ža Vse Kongdžanh izbojeval umorjeni pfemier Patrice Lumumba. •Zasavski tednik«, glasilo SZbL Litija, llrastnik, Žagorje In Trbovlje. Tiska časopisno podjetje •Gorenjski tisk« v Krinju. — Ureja uredniški odbor. - Odgovorni urednik; ŠtUhk Suštkh -Naslov uredništva In uprave: Trbovlje, Trg rcVbldelJe 11 (lelfcfbh to-191). pustni predal š*. - Tekoči račun pri Komunalni banki Trbovlje 8fi0-7!l-l-t4lj. -Letna naročnina 600 din. MeseCni 50 din. -Posamezna številka 20 dinarjev. Uokoptsav M vračamo. od 16. do 26. Marca Okrog 16. marra padavine z ohladitvijo. Nato približno do 19. marca lrpU vrethe. NfckakU od 20. m*r-ca dallč flfcstalftd Vreme i pogoiti-m! padaviriami ih ohladitvami ila- sti okrog 26. marca. Br. V- M. Ljudfe m dogodki Nova faza? Po tajnih stikih med De nau- lovim predstavnikom in predstavnikom začasne alžirske vlade v Švici, kale, da bo v kratkem prišlo do uradnih franco-škb-atžlrskih pdgOvorov na rav-ht ministrov. Sčslanrk naj bi btl nekje ob švicarski meji tako, da bi alžirska delegacija lahko Bivala v Švici in bi he bila itpostavijeha kakršnemukoli pritiska s strani rranc. oblasti. OBe Vladi Sedaj IHtenzivnO proučujeta zaključke preliminarnih pogovorov, ki pa so žal precej mršavi, tž skopih POročIl, kt SO Jih 0 sestanku v Sviei objavile svetovhe agenelje, »e vidi. da niso rešili niti vseh proceduralnih vprašanj glede sestanka med najvišjim! predstavniki Francije in AlžiHje, Francija nadalje še vedno trmasto vitraja, da je treba najprej ustaviti Ogenj V Alžiriji Ih da se je šele potem moč pogajati • nadaljni usodi te dežele. Prav tako se gledišča razlikujejo tudi glede bodočnosti Sahare in glede statusa alžirske luke Merke Sl ftčhira. Kar zadeva bodoči status Sahare Je povsem razumljivo, da Francozi niso zainteresirani, da bi Spustiti kar tako to pomembno surovinsko področje Iž rok. Posebno v zadnjem času so v Sahari odkrili nove bOgate vrel-ee nafte in ogromne zaloge železne rtlde IU drugih melalov. -Prav tako bi Francija želela, da se pristanišče Merse El Kebira spremeni v kakšen francoski Gibraltar, s čemer bi Franclja dobila kontrolo nad tem delom Sredozemlja. Kljub temu zapletu, do kate- rega Je prišlo še pred Uradnim začetkom razgovorov, pa so politični opazovalci prepričani, da se bodo razgovori med Francijo tu Alžirijo nadaljevali, kajti ovire, ki šo se pokazale na tajnih razgovorih V SvlCi, ko takšnega značaja, da je o njih mogoče sainO neposredno razpravljati. Pariz ttadl ne bi hotel lz-pustlti iz rok Priložnost Za t« razgovore, ki bi morda kdhčno te privedli do miru v tem deiu sveta in s tem olajšali Frahfeljo za težko brente, ki ga nosi že dolgih šest let, kar traja vojna V Alžiriji. Kaže torej, da bo kljbb velikim oviram prišlo do uradnih Stikov med Alžirijo ln Francijo na ravm ministrov. Sele na tem sestanku, nekje ob franebsko-šviearski moji, M razpravljali o pogojih za eventnelno ustavitev ognja ih o možnostih za sestanek med francoskim predsednikom de Gaullorn Ih predsednikom začasne alžirske vlade Fer-hatom Abasom. Vsekakor je to ugodna priložnost, da pride do Ureditve alžirskega vprašanja, ki je Franclja ne bi smela zamuditi. Prav te dttl zaseda v Tunisu začasna alžirska vlada Hi razpravlja o stališčih, ki jih bodo njeni predstavniki zastopali na bližnjih uradnih razgovorih. Ke doslej je s svojimi akcijam! alžirska vlada dokazala, da želi nredltl svoje odnose s Francijo ln prispevati kar se največ da k pomiritvi v tem delu sveta, Seveda ne s kapitulacij« in popuščanjem. marveč z enakopravnimi razgovori, ki naj zagotove Alžiriji neodvisnost ln svoboden razvoj. Bodoinotl le v rokah nas samih V četrtek, A mkfčk, je s Ljubljani končal z delom V. kongres socialistične zveze delovnega ljudstva Sloveni je. Potem, ko je kongres Odobril na četrtkovi plenarni seji delo gtevnegb IK hzdzbraeg* odbora 8EDL Slovenije med IV. Ih v. kongresom, je bil izvoljen 159 članski glavni odbor ln 15 članski nadzorni odbor. Ka predsednika glavnega odbora SZDL Slovenije je biia izvoljena VIDA TOMSlC, za podpredsednika FRANC KIMO-VEC-ZIGA, za sekretarja STANE MARKIČ in za predsednika nadzornega odbora ANDREJ PETELIN, V novi glavni odbor SZDL Slovenije sta Bila med drugimi izvoljena tudi Milan VIDIČ, predsednik občinskega odbora H*DL Zagorje ob Savi, in Janez ŽELfeZNIK, sekretar občinskega komiteja EK Trbovlje. V. kongres Socialistične zVczc delovnega ljudstva SloVeiiije je v sprejeti resoluciji med drugim poudaril, da je obdobje med IV. id V. kongresom SZDL Slovenije značilno tako Zaradi pomembnih gospodarskih uspehov, . nenehnega . izboljševanja življenjskih razmer delovnih ljudi, zlasti pa zaradi razmaha socialističnih družbenih odnosov. Materialni ift družbeni rezultati so bili doseženi zaradi tCga, ker so bili vsa naši prizadevanji r ekonomskem in družbenem življenju v skladu z jasno zičrtaHo smerjo ekonomskega in družbenega razvoja vse Jugoslavije ,ker smo jo dpsledpo izvajali $ tem, da smo izpolnjevali sistem dc-litVe dohodka, nadalje decentralizirali stedstva t gospodarjenju, uravnavali sorazmerja med posameznimi gospodarskimi panogami, pred-Vseffl Pa zato, ker smo s tem .krepili prižgdevriost delovnih ljudi, ki jih naraščanje osebne potrtjgnje prestano vzpodbuja k boljšem* mi i mi m i ,* i ji iii,i dete. ijŠemu in Hiter gospodarski vzpon in povečan* materialna osrtOVI Z* tiZVoj živi len Iškega Standaj-da bosta otbb-gočila ih zahtev*!* Boli vseStHHskb uveljavljanje ih naptedek komune. Spremembe v gospodarske m sistemu povečale njeno g< *Hkb in druimeno sdefto vplivom novega sistema se povečuje materialna zaintetesitanost komun* zlasti o in r v »ospodarjdtlit prganlZtfcl-družbehilt službah zahteva adaljnji razvoj dtužbeneg* minosov »n. tet ............—T—----------- tudi nadaljnji tazvoi dtužbenejt* upravljanja v komunalnem sistemu. Kot |e pottebnp odločanje v gosoo-datsklh organizacijah neposredno pdgovotnost komune za gibanje živijtnjškega in družbenega standarda delovnih ljudi. V komuhi naj dobijo večji pomen taktne oblike hCpoSrCdne Samouprave, kot so stanovanjske skupnosti, krajevni odbori itd. Kongres je poudaril tudi organsko povezanost Socialistične zveze z družbeno - gospodarskim Življenjem delovnih ljudi Slbvcniie. Socialistična zveza delovnega ljudstva še je utrdila kot sestavni del sistema družbenega ih delavskega samoupravljanja. Socialistična zveza bo tako kot doslej tudi vnaptei vzgajala svoje člane v duhu politike aktivne miroljubne koeksistence kot pogoj za to, da živimo V miru. je dalje jih bo vzgajala tako, da bodo razumeli mednarodno poluičho dogajanje, posebno v odnos« s sosednimi drža; vami, delovni samoupravljanja. V teh spremembah v gospodarskem Sistemu m le bolj kot doslej kaže neposredna Him gospodarjem. !» V. kongresa S&tŽL Slovenije je bilo poslano pozdravno pismo tudi tovarilu Titu, v katerem udeleženci kongresa poudarjajo, da so na koaprhii, ltl tOvpadl S prOsliVlj*; njem 20-letnice naic ljudske revo- V1DA tOMilC lucije, vsestransko ocenili družbe*1 razvoj med dvčma kohgretrnni: »S ponosom smo ugotovili, daj® bili doseženi že taki uspehi, v nv* spodarskem ih družbenem riZvoljr’ ki odpirajo pred nami 5e perspektive v ustvarjanju načel, črtanih pod Tvojim vodstvom Jr V. kongresu Socialistične zveze * lovnega ljudstva Jugoslavije.« Predlog družbenega plana In proračuna Občinskega ljudskega odbora Zagorje za leto 1961 Predlog družbenega plana občine Zagorje za leto 1961 temelji v svojih principih na že sprejetem zveznem, republiškem in okrajnem planu za tekoče leto ter za novo perspektivno razdobje 1961—1965 in je po temeljitih pripravah v aparatu državne uprave — prepričan pa sem, da bodo tudi razprave, ki se bodo vršile na plenumu ZK, SZDL, Zveze sindikatov, v svetih, zborih volivcev in podobno dale svoj konstruktivni delež, tako, da bo ob sprejemanju na ljudskem odboru — letošnji družbeni plan in proračun dejanski odraz realnih možnosti za nadaljnji nagli gosoodarski razvoj občine v tekočem letu. Osnovna karakteristika predlaganega plana leži prav gotovo v predvidevanju nadaljnje razširitve materialne osnove naše družbene ureditve, ki bo ob hitrem razvoju proizvajalnih sil omogočila stalno zviševanje življenjske ravni in razširjanje možnosti za krepitev socialističnih družbenih odnosov. S tako postavljenim predlogom plana se v vseh temeljnih postavkah s polnim poletom vključujemo v prvo leto izvajania novega perspektivnega plana, četudi pri pripravah za določitev temeljnih postavk predvidenega razvoja in pri postavljanju končnih formulacij smernic plana nismo še mogli računati z vsemi vplivi, ki jih bo pri razvoju imel izpopolnjeni gospodarski sistem. Predno preidem k obrazložitvi tekočega družbenega plana je prav, da spregovorim o novi gospodarski rerormi. Spremembe, ki jih prinašajo zakoni in drugi zakonski predpisi, ki so bili spreieti na. zadnji seji Izvršnega sveta FLRJ in zadnjem zasedanju Ljudske skupščine FLRJ v naše gospodarstvo, predstavljajo nadaljnjo izpolnitev našega družbenega in gospodarskega sistema. To predvsem zaradi tega, ker bo. s temi spremembami podana večja ot>- jektivizacija tako pri formiranju, kakor pri potrošnji dohodka. S prehodom na enotni kurz dinarja pri uvozu in izvozu bo naša proizvodnja tesneje vključena v svetovno delitev dela. To pomeni, da bo tržišče kot pomembna gonilna sila gospodarstva prišlo do večjega izraza. Prav tako bo na to vplivalo tudi svobodnejše formiranje cen, kar bo imelo za posledico predvsem pre-grupiranje akumulacije na posamezne gospodarske dejavnosti na osnovi ekonomskih zakonitosti. Vse to bo brez dvoma pozitivno vplivalo na formiranje dohodka v gospodarskih organizacijah. Naš sistem družbenih odnosov ter sistem nagrajevanja po delu bo v navedenih pogojih dal rezultate, ki jih on lahko daje, ki pa so bili do sedaj zavrti zaradi administrativnih izkrivljanj v naši ekonomiki. Smatram, da bo ta sistem v celoti povezal interes posameznega proizvajalca z enakim interesom gospodarske organizacije in interesom komune. Dosledno nagrajevanje po delu poedinih proizvajalcev se bo lahko še bolj poglobilo zaradi tega, ker bo večji del dohodka, ki bo ustvarjen zaradi boljše organizacije dela, znižanja proizvodnih stroškov, večje proizvodnosti itd. ostal gospodarskim organizacijam. Višina sredstev v komuni za financiranje ororačuna in javnih služb je v direktni odvisnosti od osebnega dohodka delavcev. Prav tako so od istega odvisna tudi sredstva za zidanje stanovati i, medtem ko so sredstva investicijskega sklada občine odvisna od višine skladov gospodarskih organizacij. Medtem ko je bila v sistemu stare delitve dohodka komuna materialno zainteresirana v glavnem v povečanju plač, odnosno na povečanju števila zaposlenih, je po novem sistemu zainteresirana na čim večjem uspehu gospodarskih organiza- cij. To pa je v interesu tudi gospodarske organizacije. Interesa sta torej popolnoma enaka. To dejstvo bo vplivalo na to, da bodo sile v proizvodnih enotah delovale v isti smeri kakor sile v komuni, to je v smeri čiraboljšega gospodarjenja, ustvarjenega na osnovi svojega dela čimvečjega dohodka, pa tudi v smeri čimbolj ekonomske potrošnje razpoložljivih sredstev. Dalje je pomembno, da dajejo novi predpisi liudskemu odboru velika pooblastila. Tako na primer: občinski ljudski odbor lahko omeji višino osebnih dohodkov delavcem, katere gospodarska organizacija izloča iz čistega dohodka za čas, dokler ne povrne porabljena sredstva poslovnega sklada; dalie določi obresti od poslovnega sklada za gostinske gospodarske organizacije; popolnoma ali delno oprosti plačila prispevka iz dohodka komunalnim gospodarskim organizacijam, ki opravljajo obrtne storitve; kakor tudi gostinskim organizacijam; občina lahko določi, da te organizacije namesto plačila prispevka iz dohodka vnesejo v svoj sklad del dohodka, ki odgovarja znesku prispevka; določi stopnjo prispevka za svoj investicijski sklad. Le sporazumno z občinskim ljudskim odborom se lahko del teh sredstev prenese v okrajni investicijski sklad; predpiše višino prispevka za občinski družbeni sklad za šolstvo, ki se bo izločal iz dela proračunskega prispevka; lahko bo zvišal prispevek za skupni rezervni sklad od 2 do 3 % itd. Vse to bo zahtevalo od občinskega ljudskega odbora poglobljeno poznavanje pogojev proizvodnje in življenja tako, da bodo vsi ukrepi ljudskega odbora vplivali na čimskladnejši razvoj proizvodnje in standarda. Izdelali smo nekatere grobe račune, ki kažejo na povečanje sredstev v komuni, vendar smatramo, da to ni osnova ocenjevanja novega'sistema, ker je pozitivna stran sprememb predvsem v tem, da bodo ustvarjeni pogoji za hitrejše izgrajevanje našega komunalnega sistema nasploh, še hitrejšega gospodarskega razvoja in s tem družbenega standarda pa še posebej. gozdu zasebnega sekitorja pa se bo si pričela graditi gozdna cesta Izlake— Čemšenik. Vsa ta pota bodo nedvomno pripomogla k izkoriščanju' lesnih mas, ki bo racionalnejše. Obseg gradbene delavnosti se bo povečal za 12 odstotkov Obseg gradbene dejavnosti se bo predvidoma v letu 1961 povečal za 12 odstotkov. Vrednost proizvodnje in storitev bo predvidoma znašala 338 milijonov. V gradbeništvu je nujno potrebna racionalizacija, ki bi se morala pričeti pri investitorju in projektantu z iskanjem boljših materialov in primernejši tehniki .gradnje. Gradbene organizacije naj bi postopoma prešle na polmontažni sistem, pri čemer naj bodo elementi za zaključna dela čimbolj tinizirani, serijsko izdelani in sposobni za montažo. V letu 1961 bo Gradbeno podjetje za čimusoešnejšo izvršitev svojih nalog po družbenem planu mo-ralo povečati svoje kapacitete, ki^jih bo dvignilo v glavnem z izboljšanjem mehanizacije, saj bo predvido-ma vloženih okoli 13 milijonov sredstev v ta namen. Temeline postavke predloga družbenega plana Na kratko bi vam obrazložil' temeljne postavke predloga družbenega plana za leto 1961. . Uspehi gospodarskega razvoja v letu 1960, ki se kažejo posebno v naglem naraščanju proizvodnje ▼ vseh panogah gospodarstva, v intenzivni investicijski dejavnosti in ^povečanju osebne potrošnje in družbenega standarda ter temeljne smernice družbenega plana gospodarskega razvoja višjih upravno teritorialnih enot za razdobje 1961—1965 narekujejo, da družbeni plan za leto 1961 določi naslednje naloge: v vseh panogah gospodarstva se mora Povečati obseg proizvodnje in doseči njihov skladnejši razvoj; z nadaljnjim razvijanjem spodbudnejših oblik nagrajevanja je treba dvigati postavljen za leto nivo proizvodnosti dela, kmetijsko čuje družbeni bruto proizvodnjo je treba preusmeriti, razvijati uslužnostne dejavnosti, načrtno urejati trgovino in gostinstvo — z otvarjanjem novih kapacitet, krepiti obrtno dejavnost, pospešeno graditi stanovanja, vzporedno z njimi pa tudi šolska in zdravstvena poslopja, urejevati komunalne objekte in druge objekte družbenega standarda. S pravilno investicijsko politiko je treba zagotoviti, da bodo začeti objekti gospodarskega ali negospodarskega značaja čimprej dovršeni, s sredstvi, ki so za te investicije predvidena. Drtsžbeni plan, ki je 1961, pove-je družbeni bruto produkt na-pram letu 1960 za 18,1 % ali od doseženih 6 milijard 828 milijonov na 8 milijard 68 milijonov, narodni dohodek pa poraste v letu 1961 za 18,5 % napram letu 1960 s čimer prekoračujemo predvidevanja okrajnega družbenega plana pri družbenem bruto produktu za 4,6 %. Plan je postavljen nad predvideno povprečje okrajnega družbenega plana z ozirom na to, da se računa delno na odkritje še neizkorišče-nje notranjih rezerv v . podjetjih, delno pa na nove investicijske naložbe v našem gospodarstvu bodisi zboljšanju mehanizacije ali Im litim Znoria Občinski ljudski odbor Zagorje ob Savi se je letos odločil objaviti osnutek družbenega plana občine v skrajšani obliki v današnji številki Zasavskega tednika in prosi vse občane, da pred zbori volivcev osnutek družbenega načrta preberejo in na samih zborih volivcev kar najbolj aktivno sodelujejo pri obravnavanju družbenega plana zagorske občine z leto 1961. ObLO ZAGORJE OB SAVI Prometne storitve se bodo v letu 1961 dvignile pri prevozu blaga za 24,5 odstotka, dočim se prevoz potnikov dviga za 57 odstotkov napram letu 1960. Na porast javnega cestnega prometa bo vplivalo boljše izkoriščanje obstoječih kapacitet ter priključitev del avtoparka Rudnika rjavega premoga Zagorje k podjetju Avtoprevoz Zagorje. Realizacijo teh prometnih storitev pa bo mogoče izvesti le, če Avtoprevoz uvede boljšo kontrolo nad vozili, oskrbi kulturnejše prevoze z avtobusi, uvedle avtobusne proge na območju občine v kraje, ki še nimajo rednih avtobusnih zvez in utrdi organizacijsko obliko podjetja. 82,5 milišena din za investicijsko izgradnjo obrti osta- lih delovnih pogojev. Industrilska proizvodnja tvori 70 odstotkov celotnega družbenega proizvoda Na to povečanje plana vpliva Predvsem industrijska proizvodnja, *i tvori 70 % celotnega družbenega Proizvoda. V primerjavi z letom 1960 se bo povečal obseg proizvodnje v industriji kar za 19,5 %. Na tako povečanje vpliva . povečana Proizvodnja premoga, saj »e dviga od doseženih 685.000 ton v 1. 1960 na 700.000 ton v letu 1961; povečana proizvodnja obrata Varnost, hi svojo proizvodnjo povečuje napram letu 1960 za 298 % in Indu-•trije gradbenega materiala. Brez dvoma, da bodo na to povečanje vplivala investicijska vlaga-nia v zadnjem času, kakor tudi povečana produktivnost dela, saj se ‘e-ta dviga za 7,8 %. Družbeni plan kmetijske proizvodnje za leto 1961 predvideva na ^novi dosedanjega razvoja poveča-dosega proizvodnje za 10% v Pfimerjavi ocene za leto 1960. Pred-Vmeni porast jc zasnovan v poljedelstvu na krepitvi zadružne koope-**c'ie in organiziranju proizvodnih "oratov kmetijskih zadrug. Posa-.Cjtoe stroke kmetijstva bodo pred-'donu ustvarile naslednji bruto Pfodukt: živinoreja, ki predstavlja *lavni delež panoge 318 milijo-®v dinarjev in ga napram 1. 1960 Pdvečuje za 20%, poljedelstvo 228 1,0nov znatno manj sadjarstvo \Predelava. Računa se, da bo v letu 1961 viruirien‘h okoli 20% več tržnih obs • 1101 v 'ctu 1960* 'e_t‘ H0 jLstoiali v mesu, mleku, krompirju udJ*. S tem se bo znatno izbolj- šala preskrba prebivalstva. Povečana živinorejska proizvodnja bo nuj-terjala tudi povečanje krmne baze. V kooperacijsko proizvodnjo bo treba v tekočem letu zajeti fim-več površin detcljišč m travno-de-teljnih mešanic, pridelati čimveč krmne pese in silažne koruze. V le- tu 1961 se z vzrejo goveje živine začno pečati že tudi obrati kmetijske zadruge. Z izročitvijo veterinarske ambulante na Izlakah svojemu namenu se bo lahko izboljšala veterinarska služba, ustanovljen pa bo rodi center za umetno osemenjevanje. Nova, združena kmetijska zadruga bo morala že aktivneje poseči v organizirano proizvodnjo Združenje vseh kmetijskih zadrug na območju naše občine ne bi smelo zavreti delavnosti posameznih obratov in izvajanje njihovih akcijskih programov, nasprotno nova združena zadruga bo morala še aktivneje poseči v organizirano proizvodnjo. Organi upravljanja kmetijske zadruge bodo morali vplivati na povečanje storilnosti dela in kar najbolj smotrnejše investiranje v kmetijstvu. S tekočim izpolnjevanjem pogodb * bo zadruga ustvarila pri svojih kupcih ugled. Njena naloga bo tudi skrb za izboljšanje življenjskih razmer kmečkega prebivalstva. GOZDARSTVO: Od skupne površine naše občine odpade na gozdove 54 odstotkov vse površine. Na gozdnih površinah 8041 ha se računa, da znaša lesna (masa) zaloga 1,112 tisoč kubičnih metrov, letni prirastek na teh površinah znaša 26.084 m* in sicer 23.060 m5 na površinah zasebnih gozdov in 3024 ms na površinah gozdov SIP. Z družbenim planom je predvideno, da bo v letu 1961 znašal posek v gozdnih in negozdnih površinah iglavcev in listavcev 23.809 m*. V letu 1961 se predvideva, da bo na 27 hektarih gozdnih površin izvedeno osnovno pogozdovanje s sadikami raznih drevesnih vrst, na 104 ha pa bo izvedeno čiščenje gozdov, na vseh gozdnih površinah se bodo izvajala varstvena dela, na neprehodnih terenih bo izdelanih okoli 1500 m stez, za dograditev gozdnih potov pa bo investiranih din 2,600.000. V tem letu bodo še pripravljeni načrti za gozdno cesto Jesenovo—Čebinovo, v V letu 1959 je panoga obrti dosegla višino družbenega bruto produkta 423 milijonov, v letu 1960 se le ta poviša za 22 odstotkov. Leta 1961 pa se predvideva, da bo družbeni bruto produkt dosežen v^ višini 573 milijonov odnosno bo višji napram letu 1960 za 19,9 odstotka. Za dosego predvidenega družbenega bruto produkta in za zadovoljitev potreb prebivalstva po kvalitetnih, hitro opravljenih in cenenih storitvah je predvideno za investicijsko izgradnjo obrti po dražbenem planu 82,5 milijona dinarjev. Namen te investicijske naložbe je, da izpremeni zastarelo tehnično . bazo storitvenih dejavnosti, primitivno organizacijsko poslovanje in visoko udeležbo ročnega dela. Predvideno je tudi, da se bodo organizirali v naši občini sodobni obrtni centri, ki bi združili več manjših delavnic sorodnih strok v eno organsko celoto. Za storitve drobne obrti,' ki so največ vezane na individualno ročno delo se je že, pristopilo k organizaciji servisnih delavnic pri stanovanjskih skupnostih. Pod komunalno dejavnostjo zajete gospodarske organizacije, t. j. Komunalno podjetje, Pekarna, Klavnica Zagorje in Loke ter kino povišujejo svoj bruto produkt napram letu 1960 za 28,6 odstotka. Investicijske naložbe, ki bodo v komunali znašale v letu 1961 preko 52 milijonov dinarjev, bodo ^naložene v naslednje objekte družbenega standarda; kopališče v Zagorju, dokončanje ceste Klavnica—Slačnik, zboljšanje vodovodnega omrežja, ureditev parkov, ambulante Izlake. Naslednje vprašanje, ki bi mu bilo potrebno posvetiti več pozornosti, je investicijska poRtika. . Obseg investicijske potrošnje bo v letu 1961 za 32,2 odstotka vSji od potrošnje v letn 1960, to »e pravi, da bodo investicijske naložbe v gospodarstvu znašale 973 milijonov < 'Ji < NI S ra 3 k— CTJ Z "ra rz K/> O CL Znamka za 15 dfn Zasavski TEDNIK TBBOVLIE P. P. 82 Ina Ritter: 11 Maks S leden se doslej Se nikoli ni tako živo savcdal imena »gospodarica«", kakor so rekli veleposestnicam tam na vzhodu. To ni bil prazen naslov, lo je pomenilo mnogo več. »Hvala vam.« Dekle je nekoliko priklonilo glavo, vendar na način, ki ga ni mogoče posneti. To je storila kakor kakšna kraljica, kadar odslavlja služabnika. , Ob vsem tem pa dekle ni bilo drugega kot revna begunka, a on bogat kmet. »Vedno bo dekle ostalo gospodarica,« si je mislil Steffen, ko sc Je gospodični nasmehnil, jo z mahanjem roke pozdravil in potem odšel proti domu. Naj stori to ali ono, vedno je to dekle dovršena dama. »Gospodarica, ali naj ogenj pogasimo?« ,1e vprašal star čokat mož, ki se je ustavil pred dekletom. »Kakor kaže, bomo kmalu dobili dež.« . »Da. Kosilo je pripravljeno, postavili bomo naš veliki šotor. Vzemi Jochena in Krištofa, da tl pomagata. Nekaj tednov bomo morali ostati tukaj, dokler vlada ne odloči o nadaljnji naši usodi. Sla bom poiskat nekaj slame, da bomo vsaj na toplem spali. Pohitite, Danijel!-« ♦Da.-« Razo ra n obraz hlapca je ostal miren In spokojen. Odkorakal je in poklical dvoje mož, s katerima je začel postavljati šotor ,Gospodarica je tako naročila. In kar ona reče, je vedno prav.’ Dekle pa, ki so ji vsi zaupali in katere beseda je veljala med njenimi ljudmi kakor zakon, je odhitelo proti vasi. Slika Tenkitten se Je čutila močno. Tako močno, da se ji o tem ni prej nikoli niti sanjalo. Da, prej... Bridek nasmeh ji je zaigral okrog trpkih ust. Na njena ramena so ji naložili odgovornost, ne da bi jo sploh prej vprašali, če breme zmore. Najprej je stal na čelu njenih ljudi njen oče ... Toda mož je bil star, pol in mraz sta ga na dolgi vožnji izčrpala... Na tujih tleh mu je morala sama Izkopati zmrznjen grob. Štirinajst dni pozneje grob matere... NI utegnila, da bi se vsaj Izjokala. »Kdaj se peljemo dalje?« jo je vprašal Danijel, ko je začel naletavati prvi sneg. Bil je najstarejši hlapec, vendar je vprašal njo! Kajti gospodarica je bila sedaj ona. »Takoj,« mu je odgovorila. Daleč za njo sta že bila grob očeta In matere, pred njo pa je stalo trdo delo. boj za obstanek njenih ljudi. Silka Tenkitten Je bilo mlado dekle, toda samo. če sl pogledal v njen rojstni list. V resnici sc je čutila staro. Silka je stopala hitreje. Veter je vedno huje pritiskal, oblaki na nebu so se pa gostili in grozeče približevali. Slama mora priti še suha v šotor, sicer je ves trud zaman. 4 Že tri dni Je deževalo. Včasih je lilo. največkrat je pa pršel fin, droben dež. tnko gost, da Jc pokrajina postala mračna In žalostna. ROdlgcr je sedel v udobnem stolu in gledal skozi okno. V kaminu Je napravil ogenj, kajti ob takem vremenu Je bila topla soba potrebna. Tudi oče je mogočno stal pri oknu in temno gledal doli na dvorišče Odkar je včeraj dobil tisto razlaslllno odločbo, jc govoril samo najnujnejše. »No, tl bodo pa Imeli vsi hudo premočene noge,« je zadovoljno ugotovil. »Tam na tistem močvirnem svetu jim stoji voda gotovo do gležnjev. Zemlja je popolnoma razmehčana.« ROdlgcr se je samo spogledal s svojo materjo, ki Je z ročnim delom sedela njemu nasproti. »Pravzaprav sc ml ljudje smilijo,« je rekla In sklonila glavo nad vezenjem v naročju, ko je opazila, da se Je mož obrnil proti njej. »Smilijo?« Je zarenčal, kakor Je žena tudi pričakovala. »Najboljše bi bilo, če bi vso to svojat utopil v močvirju! Nisem klical teh ljudi semkaj ... Mogoče bodo kmalu izginili, saj je nemogoče, da bi zimo prebili tamkaj.« , »Adiian, ti veš sam, da je pri nas še nekaj hip praznih ...« je pričela gospa Feliclta plašno. »Ne!« ji je polkovnik rjoveče vpadel v besedo. »Ne morem trpeti te sodrge tuk-ii, prav nobenega’« Polkovnik ni opazil dekleta, ki je prav Cakral šlo preko dvorišča. Njen popolnoma premočen plašč ji je segal do tal. ovratnik je imela visoko privihan, glavo pa stisnjeno med rameni. Dekle se je za hip ustavilo, ko je zagledalo pred seboj mogočno gosposko hlSo. Voda Je dekletu čofotala v škornjih, v katere Je bila obuta. Nogo je Imela premočene ln mrzle, toda na to sedaj ni utegnila misliti. Služabnik Johan Jo je sprejel spodaj v veži in namri.il cbrve, ko je dekleta opazoval. »Ne verjamem, da vas bo gospod baron sprejel,« Jc rekel Sliki Tenkitten precej ošabno. »Va> mnenje o stvari me ne zanima, prosim vas samo, da me pri gospodu baronu priglasite.« Služabnik se jo zdrznil in takoj ubogal. Silka je bila navajena ukazovati ln bila tudi toliko samozavestna, da sc bo ob srečanju z baronom vsaj no zunaj pokazala ravnodušno. »Vrzi Jo ven!« Jc slišala nekoga kričati. Služabnik se Je vrnil In na njegovem blaziranem hlapčevskem obrazu jc Silka opazila širok nasmeh. »Izginile.« je zaukazal gospod baron,« je sporočil dekletu z vidnim zadovoljstvom. »Fovcjto gospodu baronu, da prihajam z neko važno prošnjo. Moram z njim govoriti. Ste razu- Sluuibnik se je prisiljeno smehljal. »Gospod polkovnik vas ne mara videti.« Takrat pa je Silka odrinila služabnika na stran in odšla mimo njega do barona. Johan je bil preveč iznenaden nad tem, kar je dekle pravkar napravilo in ni niti takoj stopil za njo. Prijel jo je, ko jc stala že pri vratih na koncu hodnika, toda dekle sc ga Je otreslo. »Saj vendar ne mislile kar tako...« jc zajecljal slnžabnik ves zmeden. Slika ga je pa hladno pogledala. »Vi ne veste, kaj mislim in kaj ne mislim. Vaša naloga Je samo, da mi pokažete pot!« »Toda gospodična ...« Johan jc pozabil zapreti usta, kajti na koncu hodnika so se odprla vrata. »Gospod polkovnik.« jc zaiecljal. Dekle Je pa tedaj mirno, brez strahu odkorakalo proti razjarjenemu možu. »Rada bi z vami govorila, gospod baron.« »Ven!« sc je zadri gospodar In ji z roko pokazal pot Iz hiše. Silka je pa zmajala z glavo. »Morate me poslušati, gospod baron.« »Ven!« je zatuli! mož še enkrat. »Toda oče!« Jc tedaj dekle zaslišalo neki pomirjajoči glos Iz sobe. »Izgine naj!« Jc zavpil stari gospod In pogledal ntziij, Drobna, nežna ženska se je pojavila v okviru odprtih vrat. 1’rijazno je prikimala dekletu, moža P® pobožala po raki. »Vstopite, gospodična,« jc povabila dekleta, moža pa prijela pod pazduho. »Feliclta ...« Je zarenčal stari, toda ugovarjal ni več, ko je Silka stopila bliže. Neki mladi mož je stal pri oknu In Jo radovedno pogledal. Slika ga Je pozdravila z rr.hlim priklonom glave, nato pa spet osredotočila svojo pozornost n» barona. Dekle Je bilo v svojem mnogo prevelikem plašč’* videti ganljiva in usmiljenja vredna, zalo jo J® gospa Feltcita takoj vzljubila. Vedela Jc tudi, koMl*® poguma jc bilo treba, fe sc je nekdo hotel pribili** Adrianu, kadar je rjul. (Dalje prihodnji®