275. številka. Ljubljana, v sredo 1. decembra 1897. XXX. leto.
SLOVENSKI NAROD.
Izhaja vsak dan neAer, izimfii nedelje in praznike, ter velja po pošti prejemati za avst r o-oge rs ke držeie za vse leto 15 ffld., za pol leta H pl<l., za četrt leta 4 gld., za jeden m MM 1 gld, 40 kr. — Za Ljubljano brea pošiljanja na dom za vse leto 13 gld., za četrt leta 3 gld. 30 kr   za jeden mesec 1 gld. 10 kr. Za pošiljanje na dom r.ifiuna se po 10 kr,
na mesec, po 30 kr. za četrt leta. -   Za tnje dežele toliko Teč, kolikor p<.6tnina znaša. Za oznanilo plačnje se od Itiristopn^ petit-vrste po 6 kr   če se oznanilo jedenkrat tiska, po 5 kr., če se dvakrat, in po 4 kr., če se trikrat ali večkrat tiska. Dopisi naj se izvoli frankovati. — Rokopisi se ne vraču jo. — Uredništvo in upravniltvo je na Kongresnem trga St. 12. Opravnistva naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. vse administrativne stvari.
Telefon ni. 84U
Vabilo na naročbo.
Mlavno p. Si. oMlutvs nljadno v s h I ne n« NM saroebo, sure gospode asroenlUe pa, ka-I ari— J« potekla koncem mesena nHruisIna, prsslsio, da Jo o pravem eiua ponove, da poil-|Jaa|e ne preneha ln da i«se vse *te%flke.
„SLOVENSKI NAROD"
valja za L|nbl|ssike naroeulke brea poill)a»
n|a um dom* Vse leio . . .  gld. 1S»— I Četrt leta   . .  gld. S-ao Pol lesa ...     ,,    6-SO | Jedea neses. IIO ■a pošiljanje mm dom ae reeeaa lO kr. na meao«« SO kr. ma eetrs leta. ■ pošiljanjem po polti veljat fM loto . . .  Kld. IS—I Četrt leta . . . «ld. f — Pol leta • • .     it    S*— I Jeden meeee .    „   1 -tO iSjV MaroeuJe ae lahko a vsakim dnevom« a k krati ae mora poslati sadi ssroeaina, drajraee se ne osi ramo na doticao naročilo.
UpravnliiTO „Slovinsksga Naroda".
Cerkev — pospeševateljica germanizacije na slovenskem Štajerskem.
Od Drave, 25. novembra. „Slovenski  Gospodar" je prinašal pred kratkim prav jedernate članke o tem, kako se Dolenji Štajar pripravlja za Prnse. Vaš list sam je bil nekaj tistib člankov ponatisnil. „Slovenski Gospodar" je šel v tistih člankih tako daleč, da je neustrašeno očitaj  tudi cerkvenim  krogom,  t. j. farnim uradom, da se svojim nemškim nradovanjem tudi pomagajo pripravljati našo zemljo za Nemce. Tu je bil izrekel cerkveni, klerikalni list par zelo radikalnih besed,  dotaknil   se je bil prav občutnih ran na našem narodnem življenji.   Ne vemo kak vrisk so dotične besedo bile napravile na župnike, ki bi bili  ogorčeni   in  razžaljeni, če bi jim kdo rekel, da so nemškutarji in germanizatorji; v praksi pa so v resnici takšni, ker se kar ne morejo ločiti od svojega nenaravnega nemškega uradovanja.
Nenavadno daleč je bil toraj šel „Gospodar" v svojem radikalizmu, toda do kraja si pa vender ni upal! Poudarjal je bil sicer, da škoiijstvo nobenemu župniku ne brani slovensko uradovati, nobenemu dukovniku ne brani vlagati slovenskih vlog in elaboratov. To je resnica!   Resnica je tudi to,
LISTEK. 7
■
Ko ko šj ada.
(Satira. — Danski spisal Alfonz Wiede.) (Konec.)
Da pa sam dovolijo vendarle postati igralke, pavk«, plesalke, ne izvira morebiti iz njihov« pravico-ljnbnosti, nego le iz njibove pohote. Za igračo, I« za ■ubavo nas hočejo imeti. Toda takega tiranstva nočemo vaB prenaštti!" (Ne, nikdar? Percant petelini! Fej!) „Jednakopravnost hočemo! Jednake dolžnosti, jednake pravice, jednake plače!" (Živijo! Slava Pajkovki!) „Prednosti teh domišljavih Živalij ..." (To zakikirika pevovodja na vso moč, češ, primoran je čestito govornico opozarjati, naj bode malo zmernejša. On sam spada k omenjenemu spolu in nikakor ne pusti, da bi ga kdo imtrjal „živar"; ta psovka vtndar ni psrlaezentaren izraz! Govornica je z arudela rrav do grebene, njen g'as se je tresel, ko je iscrno nadaljevala): .Nikakor nisem nameravala ialjfi cafega velezaslužnega dirigenta in proeim gc, da mi oprosti nepreniš^eno besedo, saj
da knezoškt fijski konsistorij, oziroma ordinarijat, odgovarja v novejšem času na slovenske vloge, istotako v slovenskem jeziku. Toda v principa in in v navadi je uradni jezik pri najvišji cerkveni instanci v Mariboru venderle še dandanes, ko je lavantinBki škcfslovenski pisatelj dr. Napotnik, brez vsake potrebe in brez vsacega razloga nemški! To je žalibeg resnica!
Ako bi utegnil kdo dvomiti o tem, morda že zato, ker stoji moja trditev v Vašem liberalnem listu, bočem vse dokazati.
Dokazovanje mi ne bo delalo težav, ker živim na Slovenskem Štajerskem in poznam do dobra posvetne in cerkv&ne razmero; prihajam skoro vsaki dan v dotiko z našo duhovščino, z našimi župniki ; videl sem že s svojimi očmi nebroj dopisov cd našega konsistorija in ordinarijata. Uradni jezik je toraj n<mški v knezoškcftjski pisarni mariborski.
Jako važen dokaz za to je uradni ukazni list za lavantinsko šk( fijo. In v katerem jeziku se izdaja to uradno glasilo, na katero se mora že ex offo naročiti vsak duhovnik ? Naslov tega glasila je: „Kirchliches Verordnungsblatt fur d i e Lava n ter Diocese". List je toraj nemški. Ne bi bilo še nič kaj tako čudnega, če bi se v listu ponatiskavali nemški or cinal!, ki prihajajo od graškega namestništva in od dunajskega minister-stva. Pa tudi vsi odloki in propisi škcfijstva samega tiskajo se v nemščini. Takisto se nameščanje župnikov, prestave kaplanov, sploh vse dijecezne zadeve naznanjajo samo v nemškem jeziku: —
Imenik vsega duSnopastirskega osebja lavan-tinske škclije, takozvani „shematizem" je nemški; izdaje se pod naslovom: „Geistlicher Perso-nalstand der Lavanter Diocese im Her-zogthnme Steiermark. Im Verlage der Ordi-nariatskanzlei itd." Vai duhovniki naše škofije — od škofa do najmlajšega kaplana so Slovenci ali vsaj Slovani; zaradi njih se tiska v prvi vrsti ta shematizem in vedar mora biti tiskan v tujem jeziku, ne  pa v maternem jeziku naše duhovščine!
Rajni knezoškof dr. Stepischnegg je na opetovano prigovarjanje in siljenje, da bi ae izdajal shematizem v našem jeziku, dovolil s*mo to, da so se dodala krajevna imena tudi v slovenskem jeziku. Toda nemško ime stoji seveda na prvem mestu!
sem pripravljena besedo .žival" rektiforati v perutnino!* (Navdušeno pritrjevanjo somišljenikov: Hud! Dobro! Teta postaja dovtipna! Kikiriki ki! PevovodJ8 : S lentiurn !) „ Vprašam še jedenkrat: Kakšne telesne in duševne prednosti ima ta perutnina prel nami? Razlika je vendar zelo mejbni," (Hnre, majhna razlika)) „greben ia ostroga so le epolska znamenja, kakor rogovi in drugi okraski moških čel." (Nemir mej petelini) ,In dogma in fericritete kur je sedaj postala že trivialiteta ! Ia-ferioriteta kor obetoji baje samo v tem, da imajo manj zavojev možganij, da imajo na repu jedno vre tence manj ter da so telesno Šibkejše, kar pa je le posledica noeenjt jajec in va!enja piščet! Toda. dragi moji poslušalci obeh spolov, o tem, kar se tiče valenja, nesenja jajec, mislim, da imaaao vendar samo me odločati! Jaz že nisem znesla, odkar je ustanovljeno našo društvo, prav nobenega jijca!* (Živijo! — Živela tata Pajk! — Vrag naj ti verjame!) „Ako pa morda kdo dvomi o istini mojih besed," (Da! Ne, ne! Da, da!) atisti naj stopi naprej, ter naj mi dokaže, da asm hgsL I"
Za trcnotek jo ztvladalt grobna tišina v zbcr nicr.   Pc\8td to ee šepetajo fctiekile glave skopaj.
Dekreti se pošiljajo kaplanom, provizorjem itd. v nemškem jeziku. Samo če koga citirajo , a i andiendum verbum", pošljejo mu baje slovenski dekret.
Pred kratkim je bil mariborski konsistorij izdal obširno navodiloodolžnostih babic. Zdrava pamet bi rekla, da bo vsaj tak pouk za naše dolenje-štajerske, „lavantinske* babice spisan in tiskan v slovenskem jeziku, ker je mej vsemi temi ženskami gotovo 95°/0 Slovenk — toda ne! Čujte in strmite toraj : ta pouk našim babicam je izdal mariborski konsistorij samo v nemškem jeziku! Najstarejši in najzmernejši župniki so zmajevali z glavami, češ : „čemu bo to našim babicam, ki nemški niti ne razumejo?" —
Razne okrožnice, s katerimi se naznanjajo izpraznjene fare in beneficije, razpošiljajo se dekanijskim uradom samo v nemškem jeziku li-togra Hrane.
Vsakoletne eksercicije za slovenske duhovnike naše vrče se samo v nemškem jeziku.
Nedavno tega se je bila sprejela na neki dekanijski konferenci odločna resolucija, s katero so duhovniški  konferentisti   prosili in  pozivali mari borski ordinarijat in konsistorij,  da naj uvede slovenski uradni jezik.
V resoluciji so prosili in zahtevali, da bodi poslej škofijski naznanilni list tiskan v slovenščini, shematizem bodi slovenski, dekreti naj se pišejo slovenski, okrožnice slovenske itd.
In knk odgovor so dobili na to resolucijo? Kaj mislite? — Nikakega! No, pa nikak odgovor je tudi odgovor. To smo izvedeli iz gotovega vira.
Vidite, tako daleč se ni upal naš „Gospodar", na to rano na najvišjem mestu se ni upal položiti svojega — peresa. Zato bodi ta članek dopolnek dotičnih ^Gospodarjevih člankov; brez mojega dopisa je „Gospodarjevega" člankarja spi9 nepopoln, pravi torso.
Veliko 89 krivi župniki in duhovniki naši sploh, če mariborski konsistorij uraduje nemško. Ako bi konsistorij in ordinarijat dobivala damo slovenske dopise, odgovarjala bi tudi samo slovensko Nemščina bi izgubovala čira dalje več tal in upravičenosti.
Toda krivi so pa tudi goppodje pri konsistorija sami! Da ne bi znali  slovenski  uradovati —
Droštvenikiinoacelništvo pa po zrli triomfovalno okoli sibe in gckali imegovito. Nakrat so se začuli glasovi iimej zunanjih vrst. „Gjspica Lavra prosi za besedo! Gospića Ltvra ve nekaj! Postite, da Lavra govori!"
Vrete so st odmaknila in mala, čopasta putka s slamnato rumtnim perjem js pridrcbnela. Boječe in sramoaljivo je gledala v tla, svcje peroti pa je tiščala trdo k svojemu telesu.
„H te'a sem samo opomniti", je začela in za-rudela do zadnjega roba svojega grebena, „da sem danes sjutraj . . ."
„Ns voz ž njo! Mi ničesar ne slišimo! Na govorniško tribuno Ž njo!" je kričala množica. Pevovodja pa je zskirikal:
„Smena lt gospic? prositi, naj se potrudi ns voz!" ter ju prijazno aifif.tal s peroti. Mala go-spica je morala balancirati na oje, potem mimo veega ■ačeloištva, ki se j« A« ošabnejšs šopirilo kakor gos s svojim labodjim vratom ter jo gledalo pisano.
.Hotela sem ea.ro povedati", js pričela zopet, despevši nt reb voza, „Lotela sem . . .*
„§e tišje !" je kr , :•. zbornica. »Poleg ttte naj stopi!'
to ne more biti res. Saj so mej mariborskimi kanoniki skoro vsi slovenski pisatelji: dr. IV« k, dr. Mlakar (žurnalist), dr. Križanič, Hrg, Orožen („Celjska kronika"). Knezoškof sam je spisal že več slovenskih knjig. Škofov tajnik za* dobro slovensko uradovati. Vsi znajo — pa nečejo, ali pa si ne upajo. Zakaj ? Na to ne vemo odgovora. Konsistorij in ordinarijat je popolnoma avtonomen urad. In kaj si mora misliti slavna vlada, ako Slovenci, kjer so sami mej seboj, kakor v na Sem cerkven m slučaju, ne uredojejo v svojem, ampak v tuj*m jeziku?! Ali morejo imeti Nemci potem takem se kaj respekta pred nami? ali ne daje cerkev s svojim postopanjem slabega izgleda naiemtl itik pre-plabemu ljudstvu? Ali ne čuti cerkev, da s svojim nemškim uradovanjem dan na dan na laž postavlja pritožbe naših poslancev o satiraojn naše narodnosti — ko sa tako čudno zatiramo simi sebi in presiramo jezik svoj, kjer bi im?li rabiti ga v urad u ?!
Najvišja cerkvena instanca lavantinske škofije daje p t seveda slab vzgled podrejenim firnim uradom. To je jasno. Saj vemo, kako radi se nekateri n žji uradi ravnajo v vseh rečeh po vzgledu svojih predatavljencev tudi glede   uradnrga jezika.
Omenjeni člankar ^Slovenskega Gospodarja" je imel pred očmi najboljši namen, ko je bil šel pisat SVOJ spis. Seveda imam tu Ji jaz 8 svojim današnim člankom najboljši namen. Hočem opozoriti našo javnost., da smo si v mara čem sami krivi, ako nas vlada prezira in se našim zahtevam mero-dajni krogi samo roga j o. Hočem, da bi Slovenec tudi v ceikenem delokrogu bil — Slovenec in ne nemškutar. Zakaj absolutno nobenega razloga ni, da bi še nadalje naš materin jezik, jezik vae la-vautinste duhovščine, moral v mariborski knezo-ikofijski pisarni stati za vratmi, nemščina pa za z leno mizo. Že člen 19. rase ustave jamči našemu jezika ravnopravnost; lakaj bi toraj ne mogel biti rivnopraven in veljaven tudi v cerkvi, t. j. v cerkvenih uradih? Žalostno je, da mora rojak svojega rojaka še le opozarjati na to, kar je njegova narodna dolžnost.
Dvakrat žalostno pa je, da se moramo s takimi vprašanji tako obširno pečati sedaj, ko trka na naša vrata že drugo važno vprašanje —socijalno.. .
T Ljubi J trmi« 1 decembra. Delegacije    V ogeraktb   deleg.ci.ah so ee r&zpta>ljJe predlog? o skupem  fijanč-iem miei-sters^vu, o skupnem najvišjem raBarskem dvcru in o mor \ir.-j.. Vsi predlogi so bili brez debite laze* Jati.   G Ude carine 6e ni s ki a ral 3  n .-■•ar.   ker še zakcn o nagodbenem provizoriju ni s&akcijoniras. — V budgetcem cdseku avstrijskih delegacij se je ra:pravljal prcračuu z\ vojsko.   Poai. Popcvvaki ae je iziekei proti kontrolnima shodom ob  nedelj, h in proti namoščenju rezervistov v barakah. Tudi je ob Ulov* I, da ae vrjakom brana ne izboljša. Pasi. Paca k je 2ahteval, da se češka uarodaost v vojski spošiuj. Volni minister pl. Krieghammer je iz javil da se mora vsak častnik v treh letih nava diti polkovnfga jezika ter   podal   nekaj pojasnil gle le novega  vojaškega  kazenskega  zakonika in g!eJe prostovoljec.ne.   Žitom je h.I vojaški ordina-rium in i \ oaoid aar.um sprejet ter v za u ju i seji
M Ia porodnica pa Je pove ila sramežljivo svojo glavico, pritisnila še tesneje svoje peroti na-ae ter s lahkim smahom odgovorila: „Tako visoko ee vendar ne morem popeti!"
„Djbro, dobro!" je zakričala opozicija.
„K stvari, k stvari!" zakokodakale so dru-Sti c ne kure, načelnica pa je ošinila Latro a pogledom, ki j s bil strnpenejši od c-ac kaliju.
„No, poglej jo!"  zakriči hkrati mlad petelin, ki je ban mutira'.  In vae iiila-ie kure so ee ozrle vanj, emejale ee in gokale ter bi ie očarane radi no gove brbkosti.
In tretjič je pričela gospica Livra: „Hotela sem eamo povedati, da eem se daaes v jutro spre-lia ala s svojim zaročeacem" (imah in čestitanje) „pj /itj.šča; takrat sva zagledala nakrat Pajkovko, prišedšo iz skednja. Oba sva se seveda zelo bala, da bi naju zapasila, (Seveda!) zato sva se skrila pod mal grmiček tik meje. Tu sva torej stala ter gledala, ker bila eva oba prav salo radovedna." (Seveda, to se raze m?, gospica!) „ln tu sva aapa* žila, kako je oprezno gledala okolu sebe, in ker ni bilo videti cobčne kure v obližju, je naredila teta s klanom znamenje v gnezdo, in ta — in tu . . .
drdetni  kredit  7V,   milijonov  gld.   brez debite
odobren.
Afera Drevfns postaja vadao zsnimivejša. „Figar->" j • ; - j* - I fa rrm.le bordereana poleg pn ftcaimiie p »en W tis n« E z^srha y a katere je pisal trd objavo ifi po objavi bordereana. Odojsi pisavi -t* ?.rv >■* čudovito elidej, Videti je tudi, da ee je Bvsrerba y ruid iBpreavenUi svojo pisavo. Rizeu t • g» i •■ji I a ,Fu;i n" H< .Niha y(eva pisma, v ka r**nb se kaže, d« je Eiaterbi?y /, g-iien sovražnik Francozov, d .si j* muzi! v fr^acosfci vojski. Tako • stud h na;» .d )- iu strnjenih o o k na francoski ua»od ii na francosko vojaštvo ni zapsiia še n k lar nemška rova, kakor j h je francoski pol ft. > n k E lih zy Ta pa trii, d* so vsa ou* p.sma fali fiaati
Nemška mornarica B<rolintkl „Pniobnan-Bergel" i* objavi z koassi nairt gl de poveča Jja n*j»ške mn*rce. Pavečaam ee utmeljuja s ts*nt d« so se prekomarski aocnšii interesi raašriu. Nemško !adijevje n»| bi šteto poslej — ne všt-vši torpedov)^ aolakik Udij, apeoijalnih Udij m fcopeieetk — 17 linijskih lahj, 8 obrezah oki-ipuh Ulij, 9 velikih m 26 malih krdatio; kakor rs ur/a naj bi ■!aiilo d oj« l.jjskh lati', 3 vehke m 4 ma e križarje. Na u ovo bi bilo treba torej i;.b vli 7 li n jsiib l^dij, dru veliki in 7 ma.ii kr ;.>.';u D«.>go-to e »Jr.j se do zvršat^a 1904. 1. S tem postane Nemčija jako močoa pcmordta vlast, s činer bo izp;Lj ca nsjsrč;e,ši Žeja cesarja V Ijema II
Karlisti se v Španiji zepet pra« opaauo gib Ijejo,   lira bi ;i h; pjo narodovo nevoljo radi podi-ljenja a^toiomije Kubi tal hujikajo na vsa krip'je. Dm Cirlos je ža iu al velike a/ote v B^netkao, n je b»j* ni dobil.
Odškodnino za umorjene nemške misijonarje v Kitaju zahteva Nemčija, da monics usmrte h . nt »«:.) sokrive kiiajske uradnike, sezidajo porušeno mi-ijonsto h šo, plačajo sorodnikom misijonarjev okoli 2 siilijona mark ter p vr.i-.j nemški vladi vse stroške ekapedicije. Like Kiao-čaa Nemci ne misijo zasesti, če jim Kitajci ugode K i s; a jih baie v teh zablevah podpira.
Najvažnejša naša naloga.
v
Vrnimo ae k Mnaporninanemu, za nas tedaj najvažnejšemu vprašan,u: Kako dvigniti materijalni blagostan slovenskega naroda?
Gledati je najprej na to, da ono, kar proiz* vajamo že dandanes, proizvajamo v večji in v razumnejši (racijcnalaejši) meri. M elimo v pr/i vreti poljedelstvo in vinogradstvo. Toka Časa sledeh, meratno si ustanoviti nek-.ko polje-deliko iodastrijo, ki vpcrabl.a kolikor moiio moderne priponcojke tes ranjke tehaike. Ker so poslednji pojedinim aal.ro kmetom repistepni, morale bi se ustanavljati kmetske zadruge in a s o c i j a c i j e, ki bi omogočile vporabo agrikalturaih strojev. Take produkejske zadruga morale bi zn 8 veje proizvode ali prod akte seveda imeti dobra odjemališčn. Kako slabo sa danas skrbi za izvažanje ali eksport tega, kar proizvajamo! V Gradca n. pr. pijo skoro sama avstrijske vina, štajerskih in kranjskih pa ne poznajo !
(No, le pogumno naprej, mamzel!) ia ta se previdno prikaže star, plesnivo rumenkast petelin, ki je bil našema velespoštovaeema dirigenta prav hudo podoben." (Inenitno! Ž vio ! Pat! Čajte dalje!) .Oba dva sta pokrila hitro neko jamo, potem atn pa odšla zopet vsak svojo pot, na dvorišče nazaj" (Hahafaa!) „Bila s^m seveda še bolj radovedna", (Seveda! To emo že slišali) „odbrskala sem aato slamo i Inkaje proč in našla gnezdo, v katerem je bilo širideeet jajec!" (Hara! Kikiriki! Štirideset jajec! Ž vela naša rodovitna teta! Hibi! Ž tel pevovodja I Dol s teto I)
StraSna zmešnjava je nastala mej zborovalci, kričali in vpili so drag drugemu v kljun, petelini eo peli, kare so kokodaknle, dirigent pa, kateremu se je posrečilo mej govorom g ospice L* vre etati na jedni nogi, boteč družbi s tem imponirati, je padel zopet na obe nogi nazaj.
Teta je debiln zopet nervozen popidek, brcala je s nogama, tolkla s peroti, in preobračala tako grozno svoje oči, da eo se njeni aomifiljsaiki bali zanjo.
Ta pa je stopila neka drnštvenioa naravnost h gospici Ltvri, katera ja še vedno stala na svojem
Proz vodniki naj bi po mnžaosti direttao bil v zvesi z oJjamalci; parasiteka židovska p reka p-čija mora ee vsekakor preprečiti.
Sadjnreja bi se dala z vinorejo vred velikansko dvigeitt. Trtaa aš je naačiln naše Ijadi, posebno Štajerce, k razamneau oblelovnnja viao* gredoPojdi na Baselsko, v Pišica iti. in videl bcS kaj pomeni racijo u a In o proizvajanja, ki obstoji se le paleti Dj, v kratkem časa se naredi veliko premoženja, če imaš ranam in resno voljo. Sadje (no-t) bi bilo z vinom vred lahko vir n š g» matenjalnega b?agusteLa
Živinoreja je pri nua tako pomenljiva, da jo uekat n višje cenijo kakor poljedelstvo. M ećui proizvoii (sir, mul ) bi princi v naša da-žcle d st« denaja V Tolmina na baje v tem ozira že duseyti veliko, kikor so sploi tam jako izarjeni ia praktični ekonomi.
Vrtnarstvo bi se dalo (kakor biiza T.sta) tudi močno spopolniti.
Senožeti v planinah niso brez pomena.
O b r t n i j a je pri nas tudi Še nerasvita. V m k 1 e m .mu obrj s^oro ničesar ns nese. Tudi v tem oiiru so Giričani žs precej dos 'gli, poHfcbJO k-.r se tči mizarskin del. lin »on se i o trgosiem ^onaožieo druetva za malti cbrtuike na GjiišKem.
Obrtne š o i e, za ži vila razne strokoven šole, poskušališčn za mošt, svilo itd. moralo bi ss povgod ustanavljati; in nAŠi sinovi n - j n) bi rinili le v gimnazije, ampaa obiskovali poleg realk tali kmetijske, obrtne in druge praktične šole.
V tem o siru bi morala calo vlada kaj pripo« moji, saj prs ;j -v*ti bi jo bilo trebi, da astaaovi nekaj pra: t  r. h učd.šč v na^ih deželah.
Kar se tiče naše industrije, smo še v po-vojih. Pa kak ;r i Čehi prod 20 leti niso imeli skoro nobtne industrije in so din 19 žs pracej mo5ni (llaati vsiei akcijskih društev), tako bo tudi p.i nas, četudi z cashro sačetkom, treba gi-banja. Seveda ja začetek težak, nezanprnje občin-st a je s kraja opravičeno veliko; pa vender si mi zdi mogoče in potrebno, da se soravi stvar kako v tir. Tadi moniaa, da je potrebao, d* se naši denarni zavodi udeleži jej o takih akcjskih podjetij, da bi aam naš kapital produktivno vendar več rosil nego uboge 4°/0. Naše p o soj leice so pa na drogi strani preneujudae za dolžnike. O'areiii po 6% so, kakor pravi neki sicijalni ekonom, za naša dni, ko ži država posojajs po 4%, naravnost oderuški S.jtem treba torej spremeniti. — Prvaakrb pa nam bodi, da ue bodo s našim denarjem gospodarili tujo«, kakor se to godi pri mogočni kranjski hranilnici in drugod!
Nepotrebno je pripomniti, da ai moramo i trgovino osvojiti. Brat k brata I
*
* *
Skušal sem podati okostje za praktično ekonomično   organizacijo sloveaakaga naroda.
bi se dalo pisati, kako denar ohraniti v domovin'. Pomislimo le, da naii akademiki sami
■VST' Dalje v prilogi "^fJet
prostora in dejala:  „Saj nimate nikakih do kaso v t Ližete!"je kričala z bliskajočimi pogledi in b gorečim grebenom; .nobenih dokazov nimate! Mogoče js znesla tista jajca kaka draga kura!  Ali pa ste napačno videli!"
Tedaj pa je dvignila gospica svoji peroti in izpod njih as js vsulo na zborovalce pepslknsto in plesnivo rumenkasto perje. „To perje eva našla jaz in moj zaročenec v gnjesda", je govorila ljubko; „jajca pa so bila še napol odprta, kajti v njih eo bila že piščeta".
Ta novica napravila je velikanski vtiak na množico.
Petje zmagujočih petelinov in jok blamiranih kur je zadonel po dvorišču, kajti pereaa bila eo brez dvojba pepelkaate tete in a platonicnih pra nadusJjivega pevovodje.
Tiho ia b povešenim kljunom ao stali drnštve« niki. Opozicija je triumfirala inpsvovodjn je izginil
Uboga teta pa je ležala nezavestna na govor« niški tribuni. In ko eo jo varno vzdignili, da jo poneio z voza, eo našli, da je v svoji globoki daeni žalosti znesla zopet jedno jajce .... To pa je bika samo zaprtek.
Priloga „Slovenskima Narodu" St. 275, dnć 1. decembra 1897.
pnščajo vsako letci ckoli lOOOOO gld. na Dunaju in v ii    Ne sili;o nas  torej  že materijalni
cziri sami na povdarjanje najviših duševnih potreb elovenskih??
Ne t*jim, da bi ekonomična slovenska erga-nizacja ne bila težnvna; vem, da je ložje pisati o njej, nego jo o pojedinom izvajati. Ali vender: huda, najhujša sila goni nas v dvanajsti uri k rešitvi važnega problema, kateri bi ne imel že zdavva bcl(še reševati kakor ga rešujemo. Na brzo de.'o! Naj nam ne upade pogum 1 Sicer se je, hvala Bogo, začelo že nekoliko g b .ti. kakor na Ooriškem, ok'Ji C Ija in drugod Te počitke pa je treba sistematično rrzftrit'.
Če bomo gmotno krepki, duševno silni in varen blngi, zajamčena je eksistenca naš ga naroda, kateri bi bil tako riši pro blem malega na rod i čn. In tudi, ko bi se ta raiodič kdaj kako iz il v Slovenstvo, vedno bo svetit Bpomin onih, ki pripravljajo mal in nesrečen
rod k boljši b do'ncuti!
Ivan Jaroslavčan.
Dopisu
Iz Kamnika, 2G. novembra.  Miogo časa je ža preteklo, kar vladajo v naši občini jako čudne raz aere  radi volitve občiuikega odbere. Izvršile so se pred dolgim časom, n vendar še do danes ni pr šlo do vohtie župana. Ko so bile vo'itve odbor nikov izvršene, vležili so se proti tej prizivi. C. kr. okrajnemu glavarstvu, ali, kakor m slimo, nekemu nemškemu   uradnika pri tem glavarstvu, t stemo, katerega je njegov nemški somišljenik in kavarnar v neki pozni neči v pričo drugih gostov počastil z raznimi priimki, se je potrebno zdelo poročati ces. kr. vladi v Ljubljano, da toliko Časa da se pritožbe ne rešijo, ne more več zastopati prejšnji, njemu neljubi narodni občinski odbor občine, ampak da se naj razpusti in poutavi ?a vodjo občini oBeba, kakor jo zahteva politični nrad, ali bolje rečeno, že orne njeui komisar.  Občinski odbor se je meseca aprila t. I. res razpoBtil in vesel svojega uspeba korakal je ta politični zmagovalec po ulicah našega mesta. Zmagal je, ali mi bi tudi lahko zmagal« proti njemu, če bi  vse njegove vrle čine obelodanili, katerih imnmo celo kopico, ampak mi postopamo veliko dušnejSe, kakor je on proti nam. Potem, ko je bila zmaga dognano, prevzeli je vodstvo občine osebe, katera js bila izbrana za posel župana, blizo 70 let stari umirovljeni csddavker g. Jožef Potokar.   J a dina ta oseba zdela se je torej gospodom BpoBobna rešiti kamniško občino pogine.  Pašuje že v občini preko  7 mesecev,  ne vidimo  pa mkakega plodu njegovega delovanja, kekor kimanjs — da —da, brc, fcm.  Sestavil nam je preračun, kateri nam bo povod pritožbam in iz katerega v dimo, da mu je skrb za občino deveta briga.  Spravil bi rad bodo čega župana v zadrego, to mu je prod očmi in to bi bila zmaga in veselje — našiga goepoda! Ego-iBtičen, kakor povsod, zavzemati je hotel razun p.s'a vodje občine in korporacije tudi prostor v cestnem odboru, ker voli kamniški občinski odbor jedaega zastopnika v ta odbor, dal je kot kamniški samo vladar stm sebi g!*s.   Postal je odbornik, teda le za toliko časa.  dokler ne bo pri nejvišji instanci razsejeao,  če dandanes odbor cb^t ji še iz 18 od bormkov,  ali samo iz jedce osebe.   Mnenja smo tega, da ga ta čast ne bo doletela. Ko so ee vršile volitve v korporacijski odbor, privoščilo 6e je temu gospodu — zasluženega pokoja —, da se rtu pre skrbi de kak posebni zi.Nlužek,  če ee ne mere s svojo pokojnino 13 do 1400 gld. na leto in z do hedki loterne pnživeti, r?e mts:o načelnika mešan sks krrpuracije. M slili smo: eedaj imaš dosti. Toda varali smo ne I Biti beče po želji gotovega gospoda tudi iopaiB  Saj ta plača tudi nekaj zu> Sa na leto, posebn i kakor se cn zdaj izpbčuje pri občini Upamo, da B<g te časti psevdo klerikalcu ae bo pretUHtil. Ker je vedel  da od narodne napredr e strar.ke s.»iuh ne so* misliti  na  k»ko  kod d .tur.-, zvezi I se je s klerikalno stranko,  u isleć,  da  bo šlo tako la r*s se mu je posrečile, da je cd te stranke celo v 3. razreda izve Ijeu bil. Danes ga, ipv,»av-u njegove namene in ona pol'tičuega ki.miBarja, ta stranaa na mara več, ker je nverjeua, da jo  vedi za nos, in da je Blcg« onih nraduikov, ki ga izkoriščajo v po litične namene  ter da mu je vedno bi s »oter „»a J-vladovanje.". Tega mu pa mi ne privoščijo. Pnto žujtmo  se Bera in tje, tuda g. h .u d«  ima za naše pntožbe kosmata uštBa in tista hitrost je tudi mi nula, odkar ee je posrečilo men.d;.jnuu krogum pj staviti  abnoli<tnim  vbdarjem  g. Poti karja. Sedaj spi vse.   Od mkatere   strani re ne dobi idgovora, mi čakamo le še jtden čas mirne, potem pa, ko bo deželni zbor zbe rovsl, naprosili bomo kakšnega go spod« dežetcega poslanca,  da prav renno pi praša gonpoda deželnega  predsednika, kdaj da m su tem razmeram konec narediti, ali mu je m.rda vaa stvar le za šalo?  Petem bo mogoče, ako bo odgovor za »as neugoden, kar tudi pričakujemo, saj vemo kako s* od tukaj vis< ki  vlad« o nas noreča,  Duš kakor da bi bili mi sami N?mci a la W It   da opravimo posebno stvari na dan, kr pa ne bo posebna čast nekaternikom.
Od Kolpe, 26 nov. mora. Kako ueuimiljeao tlači ždiezn* rosa Knaen Hadervanja brate Hrvate, cita se dan na dan v časopisih hrvatska opozicije. Toda komur je znana ondotoa tiskovna avoocde, >e. d: ne prida niti jedan desetina madjaron^kega aasilstva mej ■ it.-.jo i evet. Nima naroda v E r pi ki bi bil kuncem deveteajs ega veka tako tlačaa kot je hrvatski.  Ose bi to težko Btališče imtjo vneti rodoljubi v onib okrajih, v katsrih je saborska ve čina, to slepj poslušno orodji banovo  po zuaneai italijanskem recepta   razveljavila   volitve opoaici jonalnin   pcslaacev,  izvoljenih  vkljub ne'uvenemu vUdoemn nssilatvo, dtloma jednoglasno. Z orlo<im očesom pazijo paodurji in orožniki, oradnik; in njih vchnni ni veak njihov korak in najeedolžaeji po govor a katerim svojih somišljenikov zadustuje — ovadba je gotova in hajl v črne bukve ž njimi. No, če bi se razgovor auka o politik , potem pa drugače zagodejo. Za primer uamo jeden slučaj: VeeluZ... živi J  S, trgovec z viaom in letom,  mož miren in pošten od nog do glave, knteremu se ne more drugo očitati,  kot da  je um odličnega rodoljuba,  ki je evojo d co v pravem doao^ubji vzgojil ia ima je d no to veliko napako, da vroče ljubi s>oj dom in ubogi svoj, od '. h ti Btraaij zatirani narod. Pred kakima 2 mescenia doti nenadoma odlok kotarska oblasti v V,.., s katerim se mu brez vsacega povoda naloži hišni zapor.   Had udarec je to zani, ker jesea js tu in treba iti vina nakupit, žago ima tud: na kranjski strani in potrebno je delo nadzi rati — prosi  torej, da  ae osvobodi nezasluženi kazni, ali zastonj so  vse prošnje, m Iči in doma ostani, ghua se odgovori.   Sla ga primora, da se poda Čez Kolpo na Kranjsko zaradi nujnega trgov skega posla. Kotarska oblast sezna to njegivo veliko pregreho in kaznuje ga z g G to 30 g!., ter mu za grozi s s rego ječo i ko sekaj tat -g* stori, is tako mora duma čepeti, ker celo mej s'oje sovaščana na sme iti   Da njegova trgovina  vsed tega propada
— kaj to njih briga, saj potem, čegi gmotno nni č j , jim ne bo več neveren.   Groiao je,  kako sa postepa pri iztirjevanjri davkov.  E t se k u tor b paodurji in žandarji pr*de na pa&nec t< r zarubi ia takoj odžene vso na paši se naLajejoči živino brez cz'ra čegava je, in je-li dotični gospodar davek plača! ah ne. Tu ne pomaga noben ugovor,  kajti orožnik z nabito puško vzene vsacegi hr -.. i v kozji rog Pj zneje, ko dok* že pri Peticiju ia I* la n. da ?e da vek že plačal,  vrne 8» ma žl*.na, a uikdo mu ne po vrne potov, zamude in stroškov, provzročenib a ta kija nezakoniti .a postopkom    Ni  čudo t:daj. ako inače tako miraemu naroda kri vskipi, in da na stanejo nemiri, t.ko ni pri roki trezuo mislečih i a na narod pomirljivo uphvajočib mož.   V Ploskem, kjer ima svejo stolico pravoslavni tludik?, razburilo se je prebivalstvo r.d  madjarake zastave. Lud-t.o sbralo so je jr d cerkvijo in ni ee hotelo raz.ti na prigovarjanje vladike in popa, rojakov in Č.aovnikov
— ker jim ničesar  ne veruje.   Š-ls ko je poznani ndd.ub — katoliški duhovnik—razloži, da je go-voiica o razobešeuju madjareke zastave u reiu'čm, pedalo se je p g m r.; n.) d, m o . Kotarska oblalt d*Ia je nato nekoje iiraej njih zapreti. R .k r se mi za tr/oje iz verodostojnega vira, poitopalo h- je Ž njimi nečloveško. Stražili &o j h v slab.b blevth m asgo varjali, da naj obdolieS dvojico odličnih trgovcav — kutohkov —, da sta jih ona nagovarjala k pustu. Obljubili so jim,   da  ne   bodo,  tko  tako izpo vejo, nič kumovao, i j ko ni ti'  pom^gJo, zičeli bo jih stradati in pretepati, da j h s tem h krivemu svedočenju prisiljo. S romaš o, a pošt*mi trpini pre trpeli so raje vse, Dego da bi nerean'co gorcr<ti. Jeden izmej u ..  postal je že žrtva nečloveškega postopanja. Več d»i mu niso dah ničesar jesti, tem pridneje so ga pa pretepali, tako d* je MVČek v/sle d tega zooie). Z.ezali so ga  n vlekli v več uroJda Ijeni Ogulin — ter me     tjo tako pretepali, d« ja še lBto eoČ v ječi umrl. T&ko čljvekoljuboo post>pi toli h«ali8an Kfcu n H dervarvjera vlada z Ijodmi, ki se nu dajo zavt&ti ,.u pot izd*j-itva ia laži. Že iostoo pri vsem tem je pa, da ae dt bi itej duhov niki gorečih pristašev tega pogubnega sistsma. Po zn»m župnika, ki je v prdiki  njegovib   pobi dov v bi h dm Kranjski, navdali n dom ljub — a doma v svoji župi zagrizen Ma Ijar, d«si tu.l   bi se mu m o rale oci odpreti - led  dogodkov pri  zadnji volitvi
— ko so pred njignvioii m'm strel ali na Imdstvo in uhih nedolžno 4eno z de teto *i. Tj. m ž bi rad pot-l kanonk — io kaj njemu ljudstvo m»r — kojemo ga je osodA prst»vila vodte'je>m. Toda kakor so Hrvati praštali težka ia burno ćase n.r^i h na v.^luv častno in prečno, tstotako pro-itali brd) tudi eio Hedrrvaiv. in tajiep^e sa b > tu obutimla nj h prsloic: Bnv«-ka sila do vremena*.
lin* s m vt«n.
V  t.jabijaei   1 decembra
— (OBebna vest)   D#želni  prslanec in na metitnik dež. glavarja gjsp. L'jon gr. f Auersperg je odložil rvoj mandat
— (Občinski svet) imel bode dens zvečer ob 6 uri v telovadnic mestne šele v Komtmkfgt ulicah izredno sejo.
— (Prvi žid v državni službi na Kranj skem.)   N" -..vi-.' tega hjio poro ali o imenovanji dveh u v.h diž. inžeueirjev pri dežblni vladi kranj-
ski. Jtden m-; njiju, g up Bloudak, nam je znan ket strokovnjak in mi mu čestitamo na imenovan,! Drugi imenovanic je g. Griinbut T<>ga goipode nam je poslala osrednja vlida iz minister-stve, kateremu je b I kot pristav iz Goreoje A«etrijnke prideljen. Pomankenjs domačih tehnikov je vzrok, da ee pola j: mesta na Kraajskem s tujimi, dežel nega jezika te mr.ž umi in našimn narodu večinoma nasprotnimi uradniki. Prvikrat pa se je v nafti de želi primerilo, da debi drž. inženirko mesto žid. Gorenja A * i. k * se je znala g. Grd huta ubraniti in je dosegla, da je bil premeten v mio s erstvo, kjer je bil neškodljiv, zdaj pa je zadela kranjsko deželo sreča, da je <! b !a tega, jezikovno nez«ož-neg* gospoda Morda poreče vlada, da druzfga in-žeceS-ja ni mogla dobiti, in da je bila vesela da je sploh koga dob'U A ta izgovor je tube). Vlada naj ekrbi za naraščaj, naj da slovenskim sinovom naše dežela priliko, da se posvetijo t. h. i k-..-» študijam, m ue bo jej Ireba importirati Židov. To importi-ranje je obžalovati k iker tndi strogost, s katero po stopa g. dež. predsednik proti domačim uradnikom, katere skoraj aili iz državne službe.
— (Društvo zdravnikov na Kranjskem) ima v petek dne .'5 decembra, ob 7. uri zvečer, v klubovi sobi hotela pri BSIcnu" svoj 36. redei občni zh r, kattri bo sklepčen, ako bo najmanj 12 udov aatzočih. Djevni red: 1.) Lstno poročilo, računski raključek i u preračaa za leto 1898 2) Poročilo o Lo eebnerjevi ostanovi. 3 ) Volitev načelništva in revizorjev za letne račuce. 4.) Določitev časnikov. 5.) Predlogi V zadnji mesečni seji isvoljena eaketa predložila bode občnemu zboru več predlogov, P. n. dru^tveuiki blegovole naj tedaj mocgošteviluo udeležiti se zborovanja. Predlogi se tičejo premeabe stanovanja, kako naj se priepevki vnanjib članov uporabljajo za Loschnerjevo UBtanovo, društvene kajiŽce, kako povidigniti društveno Življeaje.
— (Repertoir slovenskega gledališča ) V četrtek se bjde predstavljala no ia igra aTretja hči", veBelcigra v ir^h dfjaajih, ruski spisal Viktor Kry lov Ta igra spada mej najznsm ni te j Se proizvode ruske dramatične književnosti in so je tudi v Pragi na narodnem gledbliščd predstavljala s največjim uspehom ter se ohranila stalno na re-pettoirju,
— (Slovensko gledališče) Siaočna pred-atava opera vPlts v maskah" je privabila jako mnogo občinstva. Predstava s or ni b la na is'i višini, ke.kor prva in f; o r valed preLlajenja gospč. Šovčikove, vender v vsakem ozira dostojna in lepa. Občinstvo je vse s 3li t ta opetovaco odlikovato z nr>jživahnejšim pkekanjem. Ssebno pa je odli kovalo i t borno, najsplošnejšo siapatijo už.vajočo ilt stinjo gospČ. Horvatovo in (d ičcega tenorista g Raskoviča, z očitnim namenom, da jima da ca ta nač n z.doščenje za krivico, katero jima je atorila BLa bacber Zeitung". GospČ. Ilorv*tovi je bil vročen lep šopek z b luni trakovi, g. Haekovidj kraseo venec z rndečimi (rakovi, kar jima bodi v dokaz da ju občiustvo ceni po zaeluženju, in da ju zna po potrebi tudi bran t prr ti uradnemu listu.
— (Pobotnioe o službenih prejemkih) V državrem zak^rnau z dce 30. m. in h; 252, 86 je n rghsil pr^dpii, kako postopati glede osebne dohodanne ia plaČnrine pri alažbenib prtj^mkih, ki jih izplača ejo dvorne, državna in javne zakladne blrgajmce ter blagajnice c i« kr. zasebnih in red binakih ztkladov. Po t p m predpisu morajo plače lifctidoinči organi davč-.emu obla^t'U naznaniti osebo, ki dobivajo s'užbene prej>mke pri omenjenih blegajnicah t«r nb jednem i.t;i uf i njih ime, biva hftče in posel O 0>arjajo se toraj vsi tisti, katerim izplačujejo te blagsimce službeoa prej«mke, muj koje je vštevati tudi m rovnini in onkrtiov^i nne, na to iJol bo s pnaUvkooi. da j m bode treba vHfcko leto, ia 8'cer redoma v meneča decembu, sicrr pa tudi vs^lj takrat, kadir prokrat preje m 'j. novo nakazana plačo ali kadar ee preselijo, na d »tičoib oobo:a'cah naznačiti bieališče (ulico, h.šuo Številko)
— (Mestnsi hranilnica 1 ubljanska ) Me seca lii.v- ti! :a leta 1897 ulož.ll ■ )- v tmita hra Dilvioo ljubljansko 5«G <itra«k 275 305 Rld. 30 kr., 511 strank pa vzhgnilo 185^57 gtd. 45 kr.
— (Tatvina) V ponednljek z»ečer prišel ja k atAriuaiju Gr-g riti Gngelnu nn S'. J tkoba na brežji okoli 30 iet sti r muški, male, moćne postave, črnih los lu brk. oblečan v m|avo z>msko suknjo in gov. r 'r nemški in laški« Na z hte»anj« pokazal mu je 1.1, rii .r več '.r hr. h ver žic, izmej katerih ei j" jedno ubral in p t - n rekel, naj io starinar shrani do drugega dne ker nima srdaj pri sebi denarja. Vie tj bila je le zvijači in si je ta človek le hotel ogled iti .> od «j;. In c o Zapazil je, da ni bil Uugel raistatnega okna dobro taprl in ko je od-
Šel iz p redaj al niče, odprl je okec ia ukradel 7 ali 1 8 žepnih nr.
— (Žepna tatica) Na današnjem rede «k*r» sejmi klatila ee je žepna tat ca, ki je neki ženski izmaknila desetak. 2 krmi, 30 kr. drobiža in 2 loterijska listka Denar je bil v redeči nsajati de narnici. Neki drogi ž o-ki je vze'a 5 srebrnih goldinarjev in ckoli 25 kr drrbižn, kateri je imela v rajavi nsnjeti denarnici in rr*tji ženski pa petsk 6 rebrnih goldinarjev, 1 krono in okoli 60 kr drobiži.
— (Izpred porotnega sodišča.) Včeraj b.li sta pri tukajenjena piroUenj sjdišču d io obravnavi. Pri prvi bil je 27 let stari Ivan 2itn k, bivši tr govaki prmtčnik v Ljubljani, obtožen hudrde'-dva tatvine. Dne 14. seutetrhra letos caSel je Skabrcetov prtovalec g Alojzij P.rnat na stopnicah poleg pro dajalnice 15 svilenih rebcev v nskera zaboju. Na vprašanje, kdo je pus il blago na rtopaioalt, ni ne oglasil nikdo. Dr'go jotro pa so robci izginili. Vsi SkaLrnetovi uslužbenci b li so zidoveIjni s t:ro, da se izvrši pri njih fcišsa preiekavs, le obtoženec je ne v: r?al, a ko mn tc ni pomagalo, nr znal je Pt-nkta, da je on vzel robce. Pri hišni preiskavi, ki se je izvršila takoj v Ž tnikovem sianotaiju, našb se je jako meogo manufaktumegn bbgi, gotovine, dragocenosti in brsnlna knjižica z vlogo 3000 gl. Preiekava je dognala in obtoženec sam priznava, de je ukradel kot trgovski rotaočaik pri trgovca Moz«?tn v G rci za 938 gld. blaga ia 3400 gld v gotovini, iz Sosiove kcnknrzre man« b!aga za 667 gold , iz Bajarjevi konkur.ne mnse za 511 r/fd in končno pri Skabmetu za 1240 gl. B'^go jo Ž toik prodajal raznim trgovcem na deželi. Ž toik bil je obsojen na d v e leti težke ječe, pocBTenn z jednim postom mesečno. — Pri drr.gi obravnavi bila je bivša hišna pri baronu Lucltenb ogu . Katarina GottersdorfMr, ki je bila ob ožeea hndoael etra tatvine, cbtožbi oproščena.
— (Občinske volitve v Spodnji Šiški) Pii vcl.tvi v šišeatki občinski ziistop so bili izvoljeni g; : Franc Ki-uschegg, Janez Zotman, JoJef Vodnik, Jakcb Barg r, Petar Keršič, Janez J>iko, Faan Barger ml, B štjan Tome. Karo! Z jgler, J ko i Je«b, Mart n Mar nka in Josip Saidl — vsi od očni in zanesljivi pristaši narodne napredna j ra :k V občinsko pridstojuišlvo so bdi izvoljeni: ž i ia a : g Ka utehe g g, dosedanji za oblino jako za-Li • žapan, častni občan in ces. kr. davčni na lz r lik, kateri je bi izvoijea eog'esao; 1. svetovalcem g. Jož. Vodnik, II sietofalcam g Peter Keršič, III svetovalcem g. Janez Jenko. Novi odbjr j« t*k, da bode občini sel i. koristil. Volil ;em pa čtstitađi", da so se obranili ciste majhne, a uniji ve ia terori st: inu stran; ica, katera je br .s la pete na vso m č, da bi naradila kake zmetajav*, kar pa 84 jej nt posrečile. Ž vmii napredni nar.dni volilci!
— Deželni glavar štajerski) grof Ganda kar VVarmbrand je rezignirah D. ti no na>n.t-nilo vrečil je včeraj namestniku markiju B a c q u e h e m n.
— (Demonstracije v Mariboru) Ta li ma • riberski špiapurgtrji eo re razveselit B>,d*r;i«ai ega od src pa in bo to svojo rsdost iiraŠali z demcnst.ra c jami Predvčerajšnjim zvtčer so priredili b • k j a :\ in razsvetljavo. To meSČaaatvo z omiko rovtarsSih hlapcev je razgrajlo po nlicah in razbio šipe erih oken, katera niso bila razsvetljena. Rabili so šipe knezoškt five palae dalje v semenišči, v st* nivanji meitcega Župnika ia v ttenov^nji slovenskega ro doljuba dr. Jerneja G a.ičnika. Prid stao.-, van.i duhovo k v je Bodrg* kričala: ,.\ - ! r mit den s : w -rzrn Hundea", prid stanovanji si v n-k h posvetnih rodol.uhov pa: „Nieder mit den wmdi-s:hen Handen". M'Stoa policija je va* to divjaško počeojanie mirno gledala N čuda! Sij jo vodi kasirani okrajni glavar T a x, kitari svojega nem šk:nacijooaln«^a mišljenji ni nkdir prikri al.
— (Katoliško politično in gospodarsko društvo) za Slovenca na Koroškem r<*p:r. ..i v se deljo dne 12 deceonb:a t. 1 , eb polu 4 uri po-polndne, javen ehoi pri goapođo Hinžiču v Hivčnh pri Domačaleh n sledečim doevrdea redom: 1) Po zdrav prfdiadaika 2.) O kmečkih po'rsbsh. 3)0 političnem [oložajn. 4) O šo!sh. 6.) Po^airezno na-ev&ti. 6 ) Prrs a zabava in petje
— (Demonstracije v Celovou) Pišs se nam z dne 29  m  tr.:   Včeraj sem io poročal, kako je pri5ol  naš  d ži vq;   p1 aiaaec Dobirark in k*ko je bil vzprejet. Dane« bcčea ono poročilo nadaljevati« Pijana druhol val la no je od L. k d era proti ma giatratu, m*j pcfj;i pre pe vaje sauo izzivajočo peacoi. Pred »ag 8'ratom 8t> ust i v i. id celovški srednjo šolski  dijaki  stopno  v kolo   in  sapo ju BDie   W a c h t  sna   R h e i n".    Ali ni to 7,na čilne?   R'8,  Čudao je  vzgojena  ta mladež! Po-
sl«nrc D,bvrrik  pa   e raz cka   m.bljal prepe
vaj c "i  d ci,  kaVor  W..f  denajskim vseačiliščni kem, samo da j>sa ni vpiti velel BH ch Alldeutsch-L nd I* (Morebiti je na to pozabil) Ker se je tem m!*d čam tako Bizvrstno obnesla ta demonstrncijs, drznili eo so nekateri celo potem čez dan izzivati in ep naši ti se, Če je k Jo šsravj p t;, kov slovenski govoril. Tdko ae vzgaja mlad a« na Koroškem, ko vlada pri nes znani aprezaslažni" dsželnt predsed nik SchaiidtZ.ih.ercvv! — Toda tojaše ri bilo vse, arapzk p.poiaaaa uu se s^ou:aiii taa; rdečknrji, da sj (ndi eni dolžni 83 pokazati. Ia res, on 5 uri pepelu ' u dr/tla s« jih je cela toliia grozao taleč in razgrajajoč po meatn.   Pred po lil pjem deželne vlade h,-, u tavi in iz sto in sto grl se Čuje glas: „N-eder mit der Re&ieraug!*    Vse pa najbolj ilu bi ni j ■ to, da zini nikjer  videl policaja  ali sploh varno8ttie Btrnže. Vsi so se menda poskrili. Smelo se lahko trdi, da je magistrat sam kriv cele demonstracije! Tudi poooči shsalo ss je grtz:o vpitja — pravo za pravo kakor rjovenje v kake.j zveriaj&ku — ca Novom trgu. kjer igra po navadi vojaška godba, in don«'a ;e zo v t .prelepa" pesem „De Wacht am RteiaV Kdo je tu j i naval, sicer i-t> ven, ker se nisem apal prehli;u, da bi mi v svoji  veliki  te #tooski  razkačonosti   ne razbili glave, izvedel pa sem pozneje, da so bili to „višji" gospodje, lekateri celo v cilindrih.   Viada, še manj pa m s •> nista eterila čieto nič, da bi vzdrževala red, oazo dv • edielka 17. pedpolka sta bila baje priprarijđna do 2  ure ponoči za  vsako potrebe. — Socijalni denokratja so včeraj zvačer na skočili hi t il ,K r vrrrhi f:, kjer je imelo eveja za bavo sKrščfiUHko meš^nnsko in trgovsko dtuštvo* ter Drecej šp i kamenjem pobili. ,Neder mit den Ffaffju!" bi'o j« siifati    O prijetao je v Celovcu!
— (Dr. Alojzij Kraut.) odvetnik v Celovcu, naznanja vsem roja^cm z (.Itcerškega ia blilojih sodnih okrtjov, da bode pnčeuši s torkom dne 7. decembra t. 1. naprej vsaki torek nradoval v Pliberku v pritličju h še gospe vdovi dr*i. Weaka na trgu.
— (Razpisane službe) Dugo pru?izor.čao U5s0 m-'-r ne 11. razr. Jjodki šeli v Boli peči s piačo IV. plač. razreda Prošajo do dne 13 dec. t. 1 c. kr. ckr. šal. a.etu v Radovljici. — Pci c. kr. ekrožnem sodišču v Celju plužba j >h.';Akega nr'dzcrnka in mesto sluge. Presne do 17. de t. I. pri c kr. ekrež sodnom predsedstvu — V ekrozju ceijaiega s d.šča ieet mest Rednih slng z zis emiziranimi j; a ..coi. i'. . do 17 dec. t. 1 pri c kr. oai'oi ncd. predsedstvu. — Mesto učitelja-voditelja na jecf notasredni Jjudski š^ii v Rad ovci s plačo lil. plač. raareda z doklado \ed-.telja 30 gl. in raturaitiim rt -r.o.a. ■. — Drugo u^no m^fti na dv. ra--.rt.it ..i >j d-»i šoli na Vinici s plačo IV. pl. rairerU in » naturala m stauovsnjen. Prošnje do 15. decembra pri c. kr. oir. šolskemu svetu v Č r n cml j a.
* (Mej nemiri v Pragi,) p i katerih j* vcjnStvo streljalo ter j« k-cjetitUro anakoČilo r d j- tolo 50 Ijudij aapttib in nad sto ljudii ranjenih. Riz^ur.eaoac je de vedno velika. Češko dij&štvo hoče imeti dtmon-.trstiven cbhoi po mesta tor re ag rat preti iz/ivejočeatn praznovanju „nemskega društva" 80 etaioe M ~  m . - >i n n s.
* (Gimnazijalska revolucija) V P«.žegi so tie gimnazijci čeato pritoževali, da j- prt f M Poljub ^.reitiog. Dne 23. t. m. je prišel prcfdsor v VII. raz.-ed tsdaj bq začeli di aki np ti in ra h yt\. Profesor jih je pokaral, a dijaki so planili nanj ter ga poguali s silo iz aobe. VII. razred je b i nato tzkej zaključen in vei dijaki izključni.
* (Smrt nezvestemu ljubimcu!) Pred kratkim je prišel k praški loIicji vee pr<pla3en oslad irr. i, žid Sor. r.«r.ecbein, kateri se je varnega etrhu Bknro cneavestl. Prca 1 je pohcijo, naj ga hrani njegove nekdanje ljuh.ee, neke ig-alhe v li o d mpsflti, katere se je bil naveličal ter sa poročil s hčerjo kogatfga trgovca A njegova prej taja izvdjeika ma je z v pr segla, da g« usmrti. Zauaan j^ bilo nmika'j», potoMfl j^i tXh Uun.ij, Btir hu, Dra-idaue, S'Utgtrt, pa povsod clu ji k;-.- i- slabo ve.st sladila razjarjena ig.ilk^i Prišfd^i v Prago je vzel v p:ivrtoi hiš> stanovanje, a t di ona sj j« naataoiU v isti h ši pri bišniku. Ko je hotel 7Ju'raj Sounenaclitin o ta viti hiš , gaj* gr tka nop^dla, s velikim trudom 8e j'j jo iztr*ja< iz rok t.e,r hi'el uaraynost k poli ciji, katera J9 naprtdalko arefnvela.
* (Samoumor radi štirih parov črevljev.) Hč?r dunajski ga cd'etnika, A lolo EVrlch je obdol žila nek- črevljarka, du je je v e-ečanu t. 1. ukridla štiri psiio Čnvljsv.  Gd '. Eirich je bia radi te kri-vičue ebdtdžitva tako Cgcrčenf, da je pojalla že-lazen drrg  ter natclkla ž rjim črevljarko in njfno po .trežkiujo, nato pa hc tela utači. Policija jo je zg-a b:la in c tip l.ala v zapor, cdkodr jo ja relil oče. Radi za pad a in ndi čevljev bi sa bila imela z>go varati pred eod ščem.    A njo je  kriv* oblnlžrev tako bolela, da ee je z revolverjem uetrtl la, pustivSa na to-  i : m ', v katerem izco a izreka,  da je ne-
dolžna. Črevljarka pa fe ledno trdi, da je Eirich tatica.
Darila i
Uredništvu našega lista ja poslala: Za družbo sv Cirila in Metoda: .Frehh" družba pri Srruklja  zn Šaofov   .piškot" zadnjega novembra 6 kron. — Živeli  rodoljubni darovalci in dirovalke ia njih nnsLdoiki!
Družbi sv. Cirila in Metoda v Ljubljani
so od 5. — 25. novembra p slab: C g. Avguštin Si čr, karat v Gradcu, 5 gld. saj me^ec nove»h r.
— Prijateljska dražba v Ogulinu 4 gld. 20 kr. — Podružnica v Zihznik-b po g J. PanliifjB 30 gld.
— č. g. Iran Hiadaik, kor-1 m (1 .'no po Vipavi, 2 g'd. — Podiužnica za b . Kaaojau m okolico na Kor. 23 gld. 35 kr. — S'avna P so. i i ni i a v Oerkaloi 10 gd. — Zenakn pid-nžaica v Cerkaici po g Manj: \V*rli 130 gid. — Z nika podružnica v Idriji pu g. N.-itahji Šep^tavec 50 gld — G >ep. trgovec Križnik v M ;tnsku 10 gld. 50 k-. — Smt-peterska ž •:.nkn, pod.užn ca v L ubij n' po gonoej Trčaovi 393 g d 78 k: io od zbirk na ekup.'čiai 78 g d. IS kr. — Nekdo z Brgnmkeg« „za pre-šict* 10 gld. — Podružnica v Laškem Trgn 29 gld. 48 kr. — Velela družba Bpri Caj=a jn" v Stra žiaču poleg Kranja l gld. 32 kr. — Pcdru!nioa za Pnblo Ves i a c.kolico po g. J Lipusu 7 gld — Po g Joeipioi K: yh t v Poatojini namasto venca na rjke? u«*?r!eg'i kanonika Hcfstetfrja 83 darovale po^tojneke ^. apo 15 gld. — G J>>8 Boso nelli. žuoan v Ulalata, iz nubirtolniko 5 gld. — G Jon. Knrman, blagajnik ,G i-d.-.rsk-ga društva pri Sv Lorenca v Puščavi". 10 gll — Podružnica v Št  JarijO ob juž. žet. po g J  Čulekn  74 gld.
— Mo ki podiUia c* v Idriji 30 gld. 37 kr. — Za tako velikodušne podpore v :roi prijateljem drnžbe: slave in hvala !
Biagajništvo družba h • Cirilain Metod:..
Književnost.
— „Slovanski svet", šte/. 15 prln«š« to-le
vsebino: SI ivani, na Btraži! — D-legacije. — 8 milijonom jo več nego 15 miljonov. — Prvi snieg. (Pesem VI. J. Teharskega) — Lpi čeatitka. (zložil Janes Bi I c.) — Vladimir Ivano>ič. Dblje. (B žida: Tvoroov.) — Slovenski dijtšai živelj — nekdaj ia s*daj, (f Janko Ve n ca j z) — Rosi a in 7ahorni Slovani. — Kratek t dgovor člankom BRa eija in zbbodni Slovani. — (Napital dr. M. Mura o.)
— Droltine. — R zg'ed po slovanskem svetu. — Krjiževnost — Slovencem in Srbo-hrvatom na Dunaju.
Telefonična in brzojavna poročila.
Dunaj 1. decembra. Uradna „VViener Zeitung" prijavlja daius 17 lastnorcčnih cesarjevih pisem, nanašajočih se na premembo ministerstva. Na prvem me3tu pr niša pismo grofu Bidtniju. Cesar izreka B a d e n i j u svojej priznanje, da je od dneva, ko je prevzel sestalo ministerstva, pa do odstopa, imel samo željo in najboljšo voljo, koristiti z vsemi svo jimi močmi državi, ter mu izreka za njega požrtvovalnost, za izkazano zvestobo, za lojalno in vestno delovanje najisknnejšo zahvalo in ga zagotavlja neomajan9 blagomklonjenosti. Odsto-pivšim ministrom izreka cesar zahvalo Le-debur, Glanz, H i 11 n e r in Gutten-berg so dobili red železne krone prve vrste. V pismih B liuskemu, Glanzu, Gle spachu in Uittnerju pravi cesar, da si pridržuje njih na-meščenje v drugih drž. službah. Naposled slede" imenovanja novih ministrov, katerih imena je „Slov. Narod" že včeraj nazni nil.
Dunaj 1. decembra. »Slovana I^a krščansko narodna zveza" je imela sinoči do pozne noči sejo, v katerem se je posvetovala o političnem položaju. Izdala je komunike v katerem pravi, da se je izrekla, naj se sedanja parlamentarna večina na vsak način ohrani, ker je intere som države in narodov najbolj pri mer na, in da je svoje zastopnike v parlamentarni komibiji desnice pooblastila, sporočiti ta sklep komisiji. Slovanska zve^a je nadalje vzela z zadoščenjem na /.nanje poročilo, da je parlamentarna komisija desnice se izjavila za popolno solidarnost desničarskih strank in sklenila, da hode v vseh slučajih postopala v popolnem soglasja z desnico. Končno se je klub izrekel za to, da se jezikovne naredbe ohranijo neizpreme-njene in izjavil, da bi na vsako premembo naredb odgovoril z odklonitvijo nagodbtnega provizorija.
Dunaj 1. decembra. Ministerski predsednik baron Gautsch se je danes posvetoval s I. podpredsednikom dr. K ram a* era, š če-
dkim veleposestnikom grofom Palffvjem, z nemškoklerikalnim intrigantom D i p a u lijem in z nemškoliberalnim veleposestnikom grofom S t ii rgh o m.
Dunaj 1. decembra.    Novi ministri so bili danes zapriseženi.   Poprej je bil grof Ba deni pri cesarju   Avdijencija,   v   kateri se je Badeni poslovil od vladarja, je trajala izredno doigo. Badeni zapusti jutri Dunaj.
Dunaj 1. decembra. Konservativni veleposestniki so imeli dane3 dopoludne posvetovanje o parlamentarnem položaju, katerega se je udeležilo tudi več somišljenikov, ki niso poslanci. Češki klub se je lanes po posebni deputaciji pr.tožil pri Gautseliu radi postopanja praške državne policije.
Dunvj 1. decembra. Uradniki finančnega ministerst^a 90 se danes iako prezreno pos'o-viii ed Bilinikega* Novi tioančni in novi trgo vinski minister sta te prevzela vodstvo svoj-.h mioisterstev. Odklonila fcta vsak posebni vzprejem.
Dunaj 1. decembra. Ii verodostojnega vira čajem, da p o j de tržaški namestnik vitez It i n a 1 d i n i v kratkem v pokoj in da p r I d e na n i e g o v o m e s t o t i r o 1 s k i namestnik grof Me r vre 1 d t.
Dunaj 1. decembra V mm sttrskem pred ■edstvn in v ministarstvu notranj h dilsevgode Važne personalne premembe Vodja pre?..d jalna pisarne v m nistt rskem predsedstvu JVroibcrg gre v pokoj la pride na njegovo mesto dr. Kvgeo pl. II a n e n s c b i e 1 d , kateri je doslej služ boval v nauSnem miuisterstm  in je bil danes imenovan dvornim  svetnikom.   Tudi Badenijev prezidijalni   tajnik  dr   pl   W i e n e r odstopi. Njegov nasledn k je tajniški namestnik v na učnem mit.istrrstvu Friess.
Dunaj 1. decembra. Sekcijski šef v na učnem ministerstvu  Viljem Ilartel je imenovan tajnim svetnikom.
Dunaj 1. decembra. Cesar je udovi redarja Hladeka, kateri je pri nedeljskih izgredih padel s konja in vsled poškodb umrl, nakazal 800 gld. podpore in odredil, da je skrbeti za njegove otroke. Tudi drugim ranjenim redarjem je nakazal podpore.
Dunaj 1. decembra. D^nes se je sešel pod predsedstvom kneza Lobkovica osmi agrarski shod, kateri pa se je takoj zopet raz-le!, ker Nemci niso hoteli skupno z Abraha-movviczem zborovati.
Dunaj 1. decembra. Pri današnjem žrebanju srečk iz 1. 1864. je glavni dob;tek v jsntsku 150 000 gl. zadela sre'ka serija 3624, štev. 23, drugi dobitek v znesku 20.000 gl. srečka serija 1114, štev. 93, tretji dobitek v znesku 10.000 gl. srečka ser.ja 291, št. 61.
Praga 1. decembra. Bieger je v vseh čeških listih obelodanil oklic, v katerem pravi, da so zadnji dogodki dok*z, da se centralni parlament s sedanjim delokrogom ne da voditi in da je razširjenje avtonomije dežel in razširjenje volilne pravice neizogibna potreba, llieger končuje svoj oklic s pozivom, naj bodo Čehi jedini in dostojni v obrambi svojih pravic, od katerih ne odnehajo niti za las ter kliče svojim rojakom : Ne dejme se!
Praga 1. decembra. Dnu s so se zopet primerili velikanski izgredi. Vojaštvo je zaprlo vse glavne ulice.
Narodno-gospodarske stvari.
Osebni kredit po kranjski deželi.
(Spisal Ivan Lapajne.) II.
Kako dobe osebni   kredit mali kmetski posestniki? 1.) V katerih zavodih?
V Ljubljani se nahaja razven m Kranjske hranilnice-, s katero je kot poseben oddelek zvezano • kreditno društvo", in razven „mestne hranilnice" *e pet kreditnih zadrug; med n imi obstoji „vzajemno podporno društvo" iz dveh delov ter je osnovano po načinn društev, zvanih „samopomoč". Po dva kreditna zavoda šteje že več okrajev. Malo koristno ali večkrat celo škodljivo je, ako sta v jednem in istem malem kraju dva jednaka denarna »avoda, n. pr. v Košani na Notranjskem, v Cerknici, II. Bistrici, v Ložu. — Principi, ki so podlaga denarnim zavodom kranjskim, so deloma Reif fcisen ovi,   deloma   Schulze-Delitsch-evi; kajti
pravila veČine kranjskih posojilnic so nekaka zmes načel, katera sta bda postavila omenjena moža. Do novejše dobe se je v tem oziru pri ustanavljanju posojilnic postopalo j-dnot o. ker so većinoma sprejeli (ali vsaj s par malimi premembami) uzorna pravila nZv»ze slovenski!) posojilnic* (predsednik g. Miha VoSnjak). I^e pri poslovanju se nekatere posojilnice (2—3) op'rajo malo bol| na Delitscheva pravila; tako dajejo n. pr. posojilnice na Vrhniki in v Metliki tudi neodom posojila, »la dosesVjn za ude, katerih število j- omej-no vef-jo dividendo. V novejšem času naneli so n*-kat-ri snovati tako-imenovane w Reff. • venove" posojilnice s katerim lepim imenom t-o hoteli dvigniti njih veljavo, ako ravno statuti leli zadni^ oh odgovarjajo povsem načelom tega moža. (Mogoče je tuli da so h teli s tem prikiti narodni značaj zavod«.) — Pri večini kreditnih zadrug ni kr c? njih delovanja po pravilih omejim, ven del de!nj#jO V resnici ali vsaj največ v r.bf^pn svnjfj»» sudmj-keg t okra<a in sosednih občin. Nekateri novejši z voli, ki ho hof-li porabiti prretojbrnato olajšavo, dovoljeno v aakonn z dn« 1. junija 1H8'J I. (t. j. uporaha menionet'a kcleka pri zadolznicah) osnovali so svoja pravda na podlagi tega zakona, in se iim je od ti nančne oblasti omenjona o mjShvh tudi dovolila. Takih posojilnic je na Kranjskem ž* već. M-j temi so omejile nekatere krog SVOJSge delovanja na jeden w» I-mjeki okraj (Kriško), ah š»> na sost-dne ob'me (Z©> žemperk, Loi i dr,); nekatere C"lo samo na j»dno aii več političnih občin; to so nejveđ one, katere so imenujejo Re ffeiaenove. — Blagajnic brez zadružnih pravic po našem znanju na Kranjskem ni, izvzemsi nekatere blagajne za smrtne sluotj^ (Srerbe-kar-sen) n.  pr. V Loibljani, Idriji. (Dalje prih.)
Sokoli!
Polpnini ća-1 se javi i m m bratskim društvom, da sa pravila o id j-nae^a na j mlajšega
„Sokola"
potrjene, ter vsled trga druAtvo stopa v življanj«. Prvi iedni občni ?b^r hode v er do dne 8. decembra t. I., od 3  uri popeldoe.
Ker so ribu »me;* a in n»d»l\ rn;n h bratskih druSfv h večine r a *av:«r»znati, to v«a društva niu tao prcB'rm, da osm sveje nsslo^n obznaniti iz ole.
Pozdravliaje vse brar« S ikole, khč« jin najmlajši brati od uinjega morja bratski BNa zdar !a
Pni j, 1  oecembra 1897
Prvi istarski Sokol.
Za prebivalce mest, uradnike Itd. Proti tež-Koir ni prebavljenja in vsem nasledkom mnogega sedenja in napornega duševnega dela je ujirav neobho ino poirebno domaće zdravilo pristni ,,.1luil-ov Seidlitz-prašek", ker upliva □a prebavljenje trajno in nravnovalno ter ima olajševalen in topilen nčmek. Škatljica velja 1 gld. Po poftrnem povzetji razpošilja to zdravilo vsak dan lekar A. M0LL, c in kr. dvorni zalagatelj, na DUNAJI, Tncblauben 9. V lekarnah na deželi je izr. eno zahtevati M0bb-ov preparat, za-rnamovan z varnostno znamko in podpisom.       8 (i*7—16)
Tanuo-Cliiiiin tinktura za lase
jkrepčuje in ohranjuje lasisče in preprečuje izpadanje las. Cena 1 steklenici z rabilnim navodom !',»> kr.
Jeillun salOfjai (90—47)
lekarna M. Leustek. Ljubljana, Resljeva cesta št. I
zraven mesarskega mostu.
Telefon m|. «w \ |» olj n h ii<> porabo.
fitev.25.    Deželno gledališče v Ljubljani. Dr.pr.si«.
V ćel r tek, 2. <leeenit»ra 1HII7. Noviteta! Prvikrat: Noviteta!
Tretja hči.
Veseloigra v treh dejanjih. Ruski spisal Viktor Krvlov. Po češkem prevodu poslovenil A Funtek. Režiser g. R. Inemann. Blagajnica se odpre ob 7. uri.   Začetek točno ob 1 ,8. uri.
Konec po 10. uri Pri predstavi sodeluje orkester si. c. in kr. pefipolka St. 27. Prihodnja predstava bo v soboto, dne 4. decembra 1897.
AfeteorologiČno poročilo.
Visina nad morjem 306'2 m.
»4 tj Ji > o	Cas opazovanja	Stanje barometra v mm.	temperatura v *C	Vetrovi	Nebo	Psj&tma e mm. v 24 arah
30.	9, zvečer	734-1	1-0	si. sever	jasno	
l./lii.	7. zjutraj	733 8	—5-8	sr. svzh.	jasno	00
■	'2. popol.	731 1	—11	b1. vzhod	jasno	
Srednja  včerajšnja  temperatura  2*0',  sa  l'5° nad nor malom.
JDumajsJsa. borza dne 1. decembra 1897.
Skupni državni dolg v notah.....102 gld. 35 kr.
Skupni državni dolg v srebru    ....   102   a 35 „
Avstrijska zlata renta    .......   122   „ 80 ,
Avstrijska kronska renta 4°/a.....102   „ .'iU „
Ogeraka zlata renta -1°,.......122   „ 40 .
Ogerska kronska renta 4°/0 .....                        100   , 05 .
Avstro-ogerske bančne delnice    ....   94ti   „ — „
Kreditne delnice.........                                         355   , 30 „
London vista...........120   „ 05 „
Nemški drž. bankovci za 100 mark ...    58   „ 96 ,
20 mark............11   „ 78 .
20 frankov...........                                                  9   B 55 „
Italijanski bankovci.....t   .   .     45   „ 40 „
C. kr. cekini...........                                              5   . 67 _
Ces. ter, avstrijske ^ državne železnic
Izvod iz voznega reda
—-rx*»ir« od X. olcto"te>r*». 1997 0«llio«l Is I. j n 1» 11        jnž. kol   Froirit «••■/. 1 <»»i;
Oh 12. nn B m p«> noči osobni vlak v Trbiž, Ileljak, Celovei |Vfsawe«fteete, Ljubno; čez Selzthal v A nsse, Sobiograd; če' Klein Reitiing v St. yr. Line, na Dunai via Amstetten. — O' 7. nri B m ziutruj osobni vlak v Trbiž, Pontab.-l, Ileljak Celovec, Franze"stVste, Ijjubno, Dunaj; čez Selzthal v So'no grad ; čez Amstptten na Dunai. Ob 11. uri 50 m. dopolndm os. .lini vlak v Trbiž. Pontabel, Reljak, Celovec. Ljubno, Seh tkal, Dunaj — Ob t uri 2 m pop<i|urlne oso'ni vlak v Trhii Poljak, (Vlovec. Llnbno; eez Selzthal v Solno/rad. Lenr Gastein,  Zeli   ob |e>.ern.   Inom st.   Hregenc, Curib, Oenevo
Pariš: Bee Klein EUiflinp v Steyr, Lhve, Bomejeviee, Plzenj Mariiine vnre, II>b, Praoeove v>ire, Karlove vare. Pra*;o. Lip sko, Dunai i ia Anutattan. i'p«»ui» v Smo iiieni« la i Bteiievje« Ob ,;. nrl 16 m ijntraj raaiani vlak. — Ot 12. uri f5 m. popoluihie mešani vlak. — Ob t>. uri .'10 m zvečer mešani vlak — l*rtlio«l v I.Jn hI (lino. j. k. !'r Is Tne>lflei« Ob B. nrt BS m. zjutraj osobni vlak z Dunair via Amstetten, iz Lipske^a, Prage, Krancovib varov, Karlo vih varov, Beba, Marijinih varov. Plsnja, Bndejevio, Bolno pjrada, Linea, 8terra, Jknaeeea, Ljnbna, Celovca, Betiaka, Fran zensfesfe. Ob 11. uri '^O m. dopoludne osobni vlak z Du na a via nmatetten Karlovib varov, Beba, Marijinih varo? Planin Bndejcvic, Bolnograda, Lioca, bteyra. Parica, OeneVi Curiha, FSregenca, Inomosta Zella ob lezeru. Lend Oasteinf Ljiibna, Celo ca, Lun .i. Pontabla.     Ob l nri 57 m, popoln
dne osi bui vlak z Donija,   L|iibna.  Scl/.tbala, Beljaka C* lovca,   Franzetisfeste, Pontabla. — Ob 9.  uri rt m. zvoče' • sobni vl.ik z Dunaja via Amstetten. Ljnbna, Beljaka, CeloVO Pontabla, — i*r«nr»» i« Xov«-«« menam la le iii»c«-v|m Ob 8. uri l!i m. /jtiti-aj  ujeSam vlak   — Ob '.i. uri 32 m popohi'lne  meSani  vlak   — Ob H. uri .'<;'» m. zvečer mefiai vlak   — 4»iIIkmI   I«   l.|iii»! |»tm»  d. k. v liimniiU. O 7. uri 23 m. zjutraj, ob 2. uri 5 m. popoludne, ob »>. uri BO t* zvečer. — 1'rihod v I.|iiI>1|h»o d. k   1/. UttiiniiW». Oh H. uri 5rJ m. zjutraj, ut  11. uri 8 m. dopoludne, ob <>. ur 30 ni. zvečer. |9o2—871 '
Gospodična ,J
iz  bolj%  rodbine,  z lepo p 8avo,  ž-^li vstopiti plsartj     v '..ii.« § t a  srno proti jirimomi plači. Naslov se izve v OpravniitVO ,Slov. Naroda"
Pekari j a v Ljubljani
na dobrem  prostoru Ne <l:i v nitjem n I l*el» mi v aij* m l*a!IS.
Povpraša naj so na Martinovi cesti št. 53 v pekarni. 1847—i;
Trgovski pomočnik
izurjen  v VBeh  strokah  trgovine  meftaiieg* blagu 80stbno  v mannf ^kturski   in  usnjarski  str-ki, Rh vzf.rHJme pri tvnlki ;1833—n
Zwankel Sevnici.
na prodaj ali v najem i>oil Jako ugodil i m i poi:<M .
V Nmnrin«'iii pri I.ii |l proda ne bila tik cerkvo z dobro idočo gostilno in trgovino z meftanim blagom, obstoječo ž" 80 let, oziroma ko ista s 1. jitmi* i»r|«-m IH»«» odda tudi v najem. — Nadaljna pojasnila daje gospod Fr. < ii<l«-n. urar t  IjnUij  nI. (18 h)—41)
od 56 litrov do 300 litrov, nova posoda t) 300    n    n 700   n stara
kakor tudi mW 1 ji«1 i«<*m«» Hodo od 15—40 hektolitrov ima na prodaj
Janez Buggenig
sodarski mojster v Ljubljani
(1828—2) Cesta na Rudolfovo železnico v baraki.
(1840—2)
se ifičejo za prodajo novih izdelkov, ki so neobhodno potrebni ne samo meščanu, nego todi kmetovalcu. Tndi kot poMlrttusliI po«el opravlja to agenturo lahko vsakdo, ki ima znanstva v zasebnih krogih. Vlaoka provlatju ali Mttftlun plMčrt se zajamči. — Ponudbe vzprejuma JPr. Pohornv v PrH*!. Petrov« ulic«
Štev. 88.
(18411—1)
Okrajni cestni odbor ribniški naznanja, da je nova okrajna cestna proga Sodražica-Hrib popolno izdelana, kolavdirana in od sedaj naprej prometu odprta. — Dolžina proge je 12.050 m.
Okrajni cestni >dbor ribniški.
Ribnica, dne" 29. novembra 1897.
Načelnik:
Dr. Teodor Rudesch«
s dobri'ni  šolskimi  spričevali,  iz  solidne rodbina, takoj vzprejme (1816—i)
J. Cr ion tint
knjigarna in prodajalca papirja v Ljubljani.
najmočnejša naravna arsen in železo sodr-žujoca mineralna voda
priporočevana ud prvih medicinskih a\toritet pri:
anemiji, klorosi, poltnih, živčnih in ženskih boleznih, malariji itd.    (1^3-14)
1'ltuo idravl j<>uj«-   u p.»r h lil (*» •»<■  -.Uo«i   celo l«-l«>.
Zaloga v vseh trgovinah z mineralno \odo in lekarnah.
Naarobne vence
a^ .
v največji izberi in
po najnižjih cenah.
trakove k vencem
z ali brez napisov
v vseh barvah
(98—91)
priporoča
Karol Recknagel.
Pozlatar
ki je popolnoma zmožen pozlatarskih del, se tako) vzprejme pri (1848—1>
Alojziju Progar-ju v Celovcu.
Vrt se odda v zakup.
Za Čas od dne 25. Januvarl )a 1808 naprej ««. odda v / i k 111 < vrt, kateri se nahaja v varni legi|| n skorja Bredi mesta pri hifii ▼ Ljubljani, Oradličo it 18.
Vrt je prostran, ima površine za sest vrat gredic, dalje il ;i zidana, s steklom krita gredičujaka zidan cve-tlicnjak in pa zid on rastlinjak, katera oha mejita na v sredi med njima se nahajajoč« stanovanje za vrtnarja, obstoječe iz pritlične sohe in kuhinje, iz pristresne sobe in pa ia podzemeljske kleti, namenjene za shrambo.
V slednji se nahajata dva ognjišča za cvetličnjak oziroma za rastlinjak. V rečenem vrtu se izvršuje vže dolgo vrsto let umetno in trgovinsko vrtnarstvo
Zakupne ponudbe izročajo se naj lastniku Dr. Frana Kanda, odvetniku v LJubljani (1183 -3,'j)
Pekarija in slaščičarna
Glama trtrovina:    ToI/aK   701 fl 7T11V      PoJrnžnfca:
I Stan trg st 21 uaMiU ZidluZulliv Vegove ulice št, 12
priporoča slavnemu občinstva 2&
Miklavževa in božična darila
svojo bogato zalogo raz nov ratni h
slaščičarskih izdelkov in okraskov za božična drevesca.
Tu se dobiva Ikral nt* «1 t»u ■«»«•*«- nknuaii, idmvo lu »Ustno pekamho |»r<*lvu, vseh vrst kruli um vago, rten kruli in |irepećenee
{Vanille-Ztvieback .
V svojih Mlnačlčni-nlrnli postrer.am točno z najflaMJttm n*»l»«l-nlm perivoui in s llnluil prialuliui llker|i ter I Henualk-vinom. Posebno opozarjam na rine  IikII |HiiHkr   krofe   in  cnvlikc a n metnuo
na|iulueue  Schlagrahm Rollen  ter na (1854 — 1)
pince in božične potice.
Wv««m4«««ftM«««««»*ft«««
s Za darila za Miklavža in Božič i
priporoča
S     F. M. Schmitt S
^        v Lingar je vili ulicah štev. 4
*** p. n. občinstvu svojo Hw
0 veliko zalogo noriinberškegablaga in igrač *
^ zagotavljajuč najtmernejše cene. (1813—2)
0- jKaLzstsiTT-a. j© -v I. nadstrcpju.
ooooooooooooooooooooooooooo
e ; * ar
-Josip Pogfačnik:
krojaški mojster v Radovljici hiš. štev. 41
priporoča cenjenemu občinstvu svojo v Radovljlol novo otvorjono
delavnico za izdelovanje raznovrstnih oblek
za gospode, za dečke i. t d.
Gospode uradnike ai asoja poaelmn opozarjati na to. da se v njegovi delavnici izdelujejo vsem predpisom Vitrtsajofie uradnliice uniforme : daje zgoraj imenovani tudi v tej stroki temeljito izvežbao.
Vzorol raznovrstnega angleAkega franooike^a in brnakog;« blaga so vedno v izbiro na razpolago. — Naročila s« izvršujejo hitro, BO* lldno, cono in najnovejši modi ustrezajoče ^ItTM—'Ž) pr«'ji'iiiaju »419 indi popru vilu.
«1 * e. %
e % % ar
•mt^ ^m^. ^mm^. ^k^. '.^mt ^mrn^ ^m^ >^k> >mm/1 y^mS ^k^" m^ .^ls ^^ls *^k>
>^r\. ^^^v\^^ ^V\^V\ ,^V\ ^r^. ,^rV ^v^ ^rV ^VV^^^
m
* *
*
„Kondor" ia „Helios". 1
..■4ontlor-- navadne    1 par .
^« ponikljane „    „   . .
,.ir<>iioN^     „      n [ . .
..Ilallfu\>* navadne    „    „   . .
i>ri
Andr. Druškoviču
4) Mestni trg št. 10.
Klel. *• —
•a »*
^kt *m{-     mi. ^kc ^k ^k ^kt ><k ^kt ^k    "^k "^k s>*<' ^k ^k ^k^
^vv ^vv
Uradno dovoljena popolna
(1853—1)
1
I
I
} lesorezbenih in galanterijskih predmetov ter igrač.
t Najpripravnejša darila za
4 Miklavža, Božič in novo leto!
\ Ljubljana, Fr, Stampfcl Tonhalle.
cd
TJ rd
>r<i
<d
cd IS1
Za Miklavževa in Božična darila!^
15»
Jos. Petrič-eva
specijalitetna trgovina s papirjem v Ljubljani, Sv. Petra cesta št. 6
uljudno priporoča slavnim uradom (1850—1)
specijalne predmete pisarniških in risarskih potrebičin, mej
t mu. i najrazonvrRtuajflH sptc jalitete in najnovejše iznajdbe, najnovejša • •C4»iitrll4.-|Mkt*('Nt%**« ki po svoji izbornosti in zajamčeni dobroti  presegajo vse dosedanje vrste peres, razna tu- in inozemska črnila, držala, svinčnike i t. d.
3>^ Za Miklavževa in Božična darila!
j S?   Žt.l3;-U. ■Hrmne^   ____mm    _      _ . (1738-
tsi
o
K elneiaa 1. Jaiiuvtarjta 1»98. 1. stopi v veljavo z. kon z dne 25. oktobra 1896, drž zak. At«v. 220, o flllrclkt-■tlit pcrtioiaallllll kili.  glanom katerega je plače-
vati tudi otl obreHil Itraiilliilli vlojc; prlliodninski davek (ItenteiaHteaacr) m
Hranilnice imajo dolžnoHt, da odtegnejo ta davek od obresti pri izplačevanju, če ee pa obresti ne vzdignejo, da ga odbijejo pri poluletnem pripisovanju k glavnici, in da ga odvedejo davčnemu uradu.
Vsakemu, ki ima pri hranilnici n. pr. glavnico 100 gld. naloženo, in je dobival od nje doslej na obrestih
na leto.................. 4 gld. — kr.
se mora toraj odtegniti na prihodninskem davku   —    „   Ob* L tako da bi prejel le   ............ o gld. 5)4 kr.
Če bo pa ukazano, plačevati od prihodoinskega davka tudi deželne in občinske naklade, ostalo bi vložitelja od 4% obresti samo približno 3 gld. 90 kr
Z r žirom na to je drufttvo kranjske hranilnice, da se ujed-oovi toslovanje, sklenilo prevzeti V Mttlliopltmcc*aiajt* lirlllOfllllaifiki davek in nanj morda pripadajoče občinske in deželne doklade, zato pa oliresliin mero za lira-aillnc vloge
Bitifcatl.
Vložitelj bode toraj dobival ravno isti znesek na obrestih, kateri bi mu ostajal, če bi bile obresti kakor doslej odmerjene s 4%, a bi moral sam od njih plačevati prihodninski davek z dokladarni vred.
Vodstvo kranjske hranilnice.
Ljubljana, 30. marca 1897.
Izdajatelj in odgovorni urednik: Joeip Nolii
LiMHtn.na in tisk „Narodne Tiskarne
1^8433