SLOVENEC
Političen list za slovenski narod.
Po pošti prejeman velja: Za celo leto predplačan 15 gld., za pol leta 8 gld,, za četrt leta 4 gld., za jeden
mesec 1 gld. 40 kr.
V administraciji prejeman velja: Za celo leto 12 gid., za pol leta 6 gld., za četrt leta 3 gld., za jeden mesec 1 gld. V Ljubljani na dom pošiljan velja 1 gld. 20 kr. več na leto. Posamne Številke po 7 kr.
Naročnino in oznanila (in ser a te) vsprejema upravništvo in ekspedicija Iv „Katol. Tiskarni", Todnikove ulice št. 2.
Rokopisi se ne vračajo, nefrankovana pisma ne vsprejemajo.
Vrednlštvo je v SemenlSkih ulicah St. 2, I., 17.
Izhaja vsak dan, izvzemSi nedelje in praznike, ob pol 6 uri popoldne.
Štev. 149.
V Ljubljani, v torek 3. julija 1894.
Letnilt XXII.
Katoliški shod v Požuiiu.
S posebnim sijajem, kakor je to pri Ogrih pri vsakem javnem nastopu navadno, vršil se je na praznik sv. Petra in Pavla sedmi ogerski katoliški shod v Požunu. Udeležilo se je shoda nad 10.000 katoličanov iz mesta in okolice, tudi oddaljeni kraji so poslali svoje zastopnike. Neumorno delavna katoliška junaka grof Nik. Moric Esterhazy iu grof Ferdinand Zichy sta shod osnovala in vodila. — Sklenili so na shodu pet resolucij. V prvi se določujejo razmere nad cerkvijo in državo ter se zahteva naj se te razmere vrede na podlagi načel katoliške vere, po katerih se Bogu da, kar je božjega in cesarju, kar je cesarjevega. Druga resolucija izraža se za samostojnost katoliške cerkve na Ogerskem ter se naprosi primas ogerski naj v zvezi z drugimi škofi v tem smislu deluje za katoliško avtonomijo. Tretja resolucija, o kateri je govoril prof. Otokar Prohaska, obravnava socijalno vprašanje. Shod se je s io resolucijo pridružil zastopnikom krščanskega socijalizma ter priporoča v ta namen snovanje krščansko socijalnih društev. Važna je četrta resolucija, ki priporoča osnovo katoliške organizacije, da se pravice katoličanov tem vspešneje branijo po zakonitem potu v ustavni državi. Peta resolucija govori o civilnem zakonu ter izjavlja, da se ogerski katoličani pridružijo svojim škofom, ki bodo prosili vladarja, naj ne potrdi sklenjene postave o civilnem zakonu.
Zanimiv in velevažen je katoliški shod v Požunu vzlasti iz dveh vzrokov. Pred vsem je omeniti da so tukaj ogerski katoliki jasno pred svetom izpovedali svojo „mea cul p a".
Grof Ferdinand Zichy je namreč poudarjal, da si ogerski katoličani sami krivi žalostnih razmer, ki se kažejo v sprejemu civilnega zakona v postavo-dsjalnih zborih. Predolgo časa so roke križem držali ter prepuščali katoliškim nasprotnikom torišče javnega življenja. Le po tem potu je bilo mogoče zbrati v državnem zboru tako veliko večino za predloge o civilnem zakonu.
To spoznanje ogerskih katoličanov je po našem mnenju več vredno za dobro stvar, nego ves sijaj, ki se je razvijal ob tej slavnostni priliki. Uprav spoznanja manjka ogerskim katolikom, da tako, kakor je bilo dosedaj javno življenje na Ogerskem, ondi ne sme več biti.
Druga okolnost, ki se nam zdi pomenljiva in vredna, da jo omenimo, je pa ta, da so se na shodu v Požunu zbrali katoličani treh narodnostij, namreč Ogri, Slovaki in Nemci ter da so se razprave vršile tudi v vseh treh jezikih. To poudarjamo posebej zato, ker na Mažarskem tudi v krogih katoliških ni opazovati nobenega smisla za narodno jednakopravnost, katero neizprosno zahteva krščanska pravica. Po nnšem mnenju bodo katoličani na Ogerskem le tedaj vspevali s svojimi pravicami v javnem življenju, ako bodo sami pravični nasproti nemažarskim narodom. Z veseljem torej pozdravljamo ta shod, kjer so se katoličani raznih narodov v Požuuu zbrali, braneč pravice katoliške cerkve ter dokazujoč svetu, da jedino v katoliški cerkvi družijo se razui narodi v edinosti in ljubezni kot „bratje, vsi narodi!"
Kapitulacija dr. vit. J. Tonklija.
Iz Gorice 2. julija.
Poslal sem Vam že kratko novico o ustavljeni pravdi g. vit. dr. J. Tonklija proti g. A. Gabrščeku, vredniku „Soče". Danes pa moramo povedati slavnemu občinstvu vso resnico, da bode vedelo, pri čem je. — Znan je deloma oni prestrastni prepir goriški, ki se je razvnel 1. 1889 in razdelil duhovščino in posvetne rodoljube na dve stranki : za Tonklija in za Gregorčiča, ki sta do tedaj skupno delala. Vsled strastnih napadov v „Edinosti" bi bil dr. J. Tonkli kmalu propadel v svojem starem okraju nasproti kandidatu prof. Iv. Berbuču, za ko-jega se je na tihem agitovalo. Prijatelji so dr. Tonklija rešili ali ker so pozneje vkljub prigovarjanju »Edinosti" in „Soče" volili za deželnega odbornika rajše dr. N. T., brata dr. J. T., negoli dr. A. Gregorčiča, je nastal prepir še hujši. Dr. A. Gregorčič je stopil na čelo novi stranki, ki je z vso silo podirala in konečno podrla staro stranko pri državno-zborskih volitvah. Nam je bilo žal za dr. J. T., ker je bil mož zmožen, na Dunaju vpliven, spoštovan od vseh, ki so ga poznali že od mladosti. Osamotili so ga popolnoma in mu vzeli celi odvetniški zaslužek. Tako je nehal ta nekedaj toli slavljeni mož, nekak voditelj slovenskih državnih poslancev, Taaf-fejev zaupni mož, neslavno in — v uboštvu. To je bila velika demoralizacija za nas revne Slovence, ki imamo malo neodvisnih in izobraženih mož mej posvetno gospodo. Najhujše je pa bilo, da ni ena stranka drugi priznavala niti poštenosti in vsled tega je bilo vsako sporazumljenje nemogoče. Vsled tega bi bila tudi vsaka razprava po časopisih brez vspeha. V tem prepiru pa ni trpela samo narodna stvar, ampak posebno katoliška stvar, ker so bili poklicani možje razdeljeni in jeden do druzega ne-zaupni. Se celo dr. A. Mahnič je prišel pri mnogih dobromislečih ob zaupanje, ker se mu je vedno očitalo, da je v Tonklijevih rokah, če prav ni menda nikdar bil pri Tonkliju. Ob priliki katoliškega shoda, se je takoj razneslo : „Vse priprave vodi za hrbtom dr. J. Tonkli", ki pa v resnici niti vedel ni, kaj in kedaj bode katoliški shod. Tako stanje je bilo neznosno. Večkrat smo se s prijatelji posvetovali, kako bi ta le deloma načelni prepir poravnali. Nikedo ni vedel sveta. Po dolgem čakanju je prišla ugodna prilika, kojo smo takoj porabili. Vrednik „Soče" g. A. Gabršček je ob zadnjem deželnozborskem zasedanju v „Soči" tako napadel dr. J. Tonklija, da se je to tudi njegovim prijateljem uelepo zdelo. Poslanci niso vedeli, kaj bi začeli. Nekateri so svetovali stvaren popravek, drugi zopet pojasnilo volilcem. Tedaj pa se je g. vitez dr. Tonkli odločil sam od sebe za pravde. Prijatelji so mu rekli: „Sami dobro veste, kaj je pravda, zato pomislite dobro, predno začnete, sicer pride pohujšanje, ako pozneje odstopite." — Vsi pa smo hitro spoznali, da to ni navadna pravda, ampuli imenitna pravda, ki je imela pojasniti poštenje strank v namenih in sredstvih. Prepričaui smo bili, da ogromna večina obeh strank ima čiste namene iu čiste roke, zato smo upali, da se pošteui rodoljubje pred sodiščem najdejo in v roko sežejo i z 1 o č i v š i iz svoje srede nepoštene in prepirljive.
Mi smo si želeli, da se ta prepir jedenkrat
konča. Naše pisanje so vsi prijatelji Tonklijevi odobrili in so se veselili, da bodo pod prisego dokazali, kako krivično so jih pripravili ob dobro ime strastni politiki. „Soča" je začela groziti, da pridejo na dan stari grehi od zadnjih 25 let. Tega so se še bolj veselili prijatelji Tonklijevi, svesti si svoje in Tonklijeve poštenosti. Tudi je bil v Gorici jeden sam glas, da nima gosp. A. Gabršček niti jednega veljavnega dokaza, kakor ga ni imel pri drugih pravdah.
Tonkli sam je odklonil posredovanje visokih invplivnih gospodov, rekoč: „Jaz hočem zadoščenja, sicer ne odstopim." V ponedeljek zjutraj (25. junija) je še pravdo študiral, ob 2. uri popoludne je prišel dr. Stanič, Gabrščekov odvetnik, grozit v Gospodsko ulico, od koder je potem krenil k dr. Tonkli-ju Prav je storil. Odvetnik odvetnika bolje razume. V j e d n i dobriuri je bila pravda ustavljena.
Ali vam je bil to dogodek za Gorico, pa tudi pohujšanje, kakoršnega ne pomnimo. Tonkli ni to-varišem-poslancem ničesar povedal. Pozno zvečer so stvar zvedeli in nekateri pohiteli k njemu, ki pa ali ni mogel ali ni hotel povedati jim več ko golo dejanje, o zadoščenju ni bilo govora. Tedaj so se od njega poslovili in drugi dan sta se že odpovedala deželnemu poslanstvu dr. A. Lisjak in prof. Cerin.
Na to so se raznesle prazne govorice o „dveh pogodbah", namreč o neki „notarijski pogodbi" in o neki „tajni pogodbi". Upali smo pa, da „Soča" stvar nekoliko pojasni, — nič, da vrne čast vsaj dr. vitezu Toukli-ju — nič — nič. „Soča" je prinesla golo poročilo, ki je s stališča Gaberščekovega morda resnično, ne pa s stališča Tonklijevega. Ni namreč res, da se je dr. Tonkli branil italijanskih porotnikov, tudi ni res, da ni bilo dovolj slovenskih porotnikov, niti ni res, da so nasprotniki še le zdaj izvedeli, da nima dr. Tonkli več nobenih političnih aspiracij.
To ni bilo nikomur več tajno v Gorici. Tudi ne more biti res, da se je dr. Tonkli ustrašil kake tajne stvari, ker sicer bi bil pravdo poprej ustavil ali pa je ne začel. Tolike stvari ne more biti, da bi bil moral odstopiti prav brez vsakega zadoščenja in na nemilost. Kaj naj torej rečemo? Neka pogodba „na štiri oči" je sklenjena, če ne z g. A. Gabrščekom, pa s kom drugim. Pogodba je skrivna in spominja nas skrivnih politikar-jev, pogodba je nema z nemim. Ne vemo, kaj se je po pogodbi dalo ali vzelo ali obljubilo, to pa vemo, da o dr. vitezu Tonkli-ju vsak misli, kar hoče, dokler se pogodba ne objavi. Za obe stranki je „povsem častno, da se o tem molči." Dalje pa nočemo strogo soditi g. dr. viteza Tonklija. Žal nam je za tolikega moža. Imel je v življenju malo sreče in mnogo pokore. Ljudje ga strogo sodijo, posebno Slovenci, Bog pa je milostiv. Tudi mi želimo, naj bi še ostal pri delu, seveda brez stranke, katero mu je vzela noč (25. do 26. junija t. 1.) Nočemo pa prikrivati našega veselja, da je te komedije vendar jedenkrat konec. Jedna velika zavornica duhovne sile je srečno odvorjena in upamo, da že bližnja bodočnost pokaže veselo sporazumljenje rodoljubov, ki imajo srce za Slovenstvo in za katoliško cerkev. Fiat.
I L r Ov
\
Politični pregled.
V Ljubljani, 3. julija.
JVa katoliškem shodu, ki je bil dne 29. junija. v Požuuu je bilo nad 10.000 mažarskih, slova-skih iu nemških katoličanov. Predsedovala sta grofa Esterh&zy in Zicby. Govorilo se je v treh jezikih. Sklenilo se je poslati deputacijo k cesarju, da naj ne potrdi novega ženitvenega zakona in pa osnovati deželno organizacijo za agitacijo ob volitvah. Shod se je izrekel tudi za pravičnejšo volilno reformo. To je vesel začetek. Ogerski katoliki začno vstopati v politično življenje, ž njimi pa tudi narodna jednakopravnost. Imeli bodo mnogo hudih bojev, ali naposled pa gotovo zmagajo, ako bodo složni in vztrajni. Proticerkvene predloge bodo liberalcem le slabile stališče. Vlada bode prišla v največje zadruge, ko jih bode treba izvajati, pa ne bode sposobnih organov imela.
Civilni zakon na Ogerskem. Ogerski katoliki pripravljajo se za hud upor proti civilnemu zakonu. Ljudje se mislijo dajati poročati le v cerkvi in duhovniki bodo poročali ne meneč se za kazni. Začel se bode hud boj, morda hujši, nego je bil v Nemčiji. Pa ne le katoliki, temveč tudi pravoslavni in mnogi protestantje mislijo začeti hud pasiven upor. Vlada bode vsekako imela silne težave, predno bode mogla izvesti proticerkvene zakone. Liberalci so se motili, ko so mislili, da se prebivalstvo kmalu pomiri, da le zbornici stvar rešite. Vznemirjenje mej prebivalstvom se pa še le začne, ko se bode nov ženitveni zakon začel izvajati. Se le tedaj bodo liberalci imeli priložnost se prepričati, da nimajo večine prebivalstva za seboj.
Volilna reforma na Ogerskem. Ogerski katoliki so se prepričali, da sedanji volilni red za nje ni ugoden. Zaradi tega baje mislijo začeti agitacijo za volilno reformo, po kateri bi tudi vse narodnosti dobile jednakomerno zastopstvo v zbornici poslancev. Taki volilni reformi se bodo na vso moč upirali mažarski liberalci, ker potem ne bi Mažari več imeli sami večine v državnem zboru. Z volilno reformo bi se začela nova politična doba na Ogerskem. Bodoče volitve se bodo na Ogerskem že vršile v znamenju volilne reforme. Katoliki ne mislijo poprej odjenjati, da se volilni red premeni. Liberalci se pa ne bodo mogli dolgo ustavljati, ker je sedanji volilni red tako krivičen, da ga nikdo opravičevati ne more, ki hoče še za liberalnega veljati.
Bolgarija. Sedanja bolgarska vlada namerava v šolali uvesti poduk ruščine, kakor poročajo ruski listi. To so morda le želje ruskih časnikarjev. V ljudskih šolah ni verojetno, da bi ruščino uvajali, v srednjih šolah je pa uvedena že pod Stambolovom.
Francoska policija se bode popolnoma preosnovala. Načelnik policijskega oddelka Garon je dal demisijo. Pokazalo se je, da policija nikakor ni zadoščala svoji nalogi. Pustila je svobodno hoditi okrog razne znane anarhiste. Mnogo atentatov bi bila preprečila, da je bila odločnejša in pozornejša.
Anarhizem. Italijanska vlada misli predlagati da se skliče konferenca, ki se bode posvetovala o skupnem zatiranju anarhizma. V Genfu osnuje se menda mejnarodna pisarna, kamor se bedo pošiljala poročila o gibanju vseh znanih anarhistov, iu o tem obveščalo policijo raznih držav. Ta misel ni nova. Že večkrat se je mislilo na tako skupno postopanje, ali so nekatere vlasti zlasti Anglija, znano zavetišče političnih zločincev, imele svoje pomislike proti takim naredbam, omejujočim politično svobodo. Sedaj, ko je umorjen Carnot, bode pa že vlasti se rajši odločile za skupno postopanje proti sovražnikom sedanjega družbenega reda.
Anarhisti. V Bruselju so prijeli italijanskega anarhista Rossija, nekega prijatelja Santa Caseria. Rossi je bil načelnik tiste anarhistične skupine v Cettu, ki je sklenila Oarnota umoriti. Ko se je izvršil napad na Carnota v Lyouu, jo je Rossi bi potegnil v Bruselj.
Cerkveni letopis.
Iz Maribora 24. jun.
(Konec.)
II. Blagoslovljenje šolskih zastav.
Nadalje se je vršilo blagoslovljenje dveh šolskih zastav. Milostljivi knezoškof so na kratko omenili različne vrste zastav in njih pomen. Med cerkvenimi društvenimi vojniškimi in šolskimi zastavami najstarejše so cerkvene, njih početki segajo nazaj do cesarja Konstantina, ki je v vojski zoper Maksencija
dal napraviti križe za svoje vojake. Povod temu pričetju bilo je znano čudovito znamenje na neba. Na križe privezali so lepe svilene trakove in to so bile prve zastave. Znano je, da je znamenje križa Konstantinove vejake tako osrčilo, da so sijajuo zmagali v vojski zoper Maksencija.
Tudi vi, dragi otroci, ste vojaki in sicer ste po sv. krstu stopili med vojščake Kristusove. Tudi za vas naj bodo te zastave vir poguma zoper sovražnike Kristusove. Na zastavah vidite lepe podobe in sicer na prvi podobi Jezusa, prijatelja otrok in sv. Alojzija, na drugi pa podobi prebl. device Marije in angelja varha. Ostanite jim zvesti ! Ko so učenci s trikratnim glasnim „da" obljubili zvestobo ljubemu Bogu, razsolzilo se je vsako oko. Na to so mil. knezoškof zastave po cerkvenem obredu blagoslovili, iu izročili tukajšnjim šolam za rabo pri slovesnih prilikah. Ljubi Bog povrni vsem, kateri so kaj pripomogli, da so mariborske mestne in ljudske šole dobile tako krasne zastave.
Nazaduje so mil. knezoškof izročili prvoobha-jance starišem v posebno varstvo, da se ohranijo v tisti pravičnosti in nedolžuosti, s katero so prišli danes k mizi Gospodovi. Rekli so, da so otroci za-tlad, s katerim si stariši lahko kupijo nebesa, če ih lepo v strahu božjem izredijo. Nasprotuo pa, če izrejo svojih otrok zanemarjajo, jih zadene strašna grožnja Gospodova: Kedor pohujša jednega teh malih, ki v me verujejo, bi mu bilo bolje, da bi se mu obesil mlinski kamen na vrat in bi se potopil v globočiuo morja. S slovesnim hvalospevom Te deum laudamus) katerega so navdušeno peli učenci po vsej cerkvi in s blagoslovom s sv. R. T., jila je zaključena lepa slovesnost, ki ostane v vednem spominu ne samo pri presrečnih prvoobhajancih temveč pri vseh navzočih. Popoludne so bile ve-černice za prvoobhajauce in razdelitev primernih spominkov.
Dal Bog, da spomin na ta najlepši dan celega življenja ohrani ljube prvoobhajauce na trnjevem, a zopet tako lepem potu zveličanja I
Slovstvo.
Cesky Kneipp. Časopis pro širen i pfinozeneho zptlsobu života a Kueippova ločeni vodou ve všech vrstvach společinskych. S tem naslovom je začel vlan-sko leto izhajati v tiskarni cirilo - metodijski v Pragi ist razširjajoč Kneippova načela. Prvi letnik je sedaj završen. List izhaja vsak mesec. Zdravniški del urejuje dr. Jos. Wieser; urednik in lastnik lista je pa brof. I. Ježek. V tem letniku je nakopičenih tc-iko poučnih sestavkov, da moremo list po vsem pri-joročati svojim češčine veščim bralcem. Naročnina ja celo leto stane samo 1 gld. 60 kr.
Radce duchovni. Časopis knežstvačesko-slovan-skeho. Prvi letnik tega lista za duhovnike, ki ga vrejujeta kanonik dr. Jos. Buriau in Vaclav Kocian, vrlo napreduje. Prinaša pridige, katehetične razprave in znanstvene sestavke od najboljših čeških duhovnih pisateljev. Na leto stane 4 gld.
Dnevne novice.
V Lju bljani, 3. julija.
(Občinski svet ljubljanski) ima danes sejo, v kateri pride med drugim na vrsto tudi poročilo pravnega in personalnega odseka o razpisu c. kr. deželnega predsedništva, ki prepoveduje izvršitev nekaterih sklepov občinskega sveta gledč tablic za hišne številke. O tej stvari bomo obširneje poročali.
(Nezgoda). Včeraj dopoludne pal je z lokomotive na Zidanem mostu J. Vertačnik, železniški sprevodnik iz Ljubljane, ter se je tako nevarno poškodoval, da so ga morali prenesti v bolnišnico.
(Nesreča na železnici.) Poroča se nam, da je današnji dopoldanji vlak dolenjske železnice blizu Škofljice povozil kmeta Matijo Gale-ta iz Dul, ki je z volmi hitel čez progo, tako hudo, da je bil takoj mrtev.
(Strela). Iz Selške doline: Due 2. julija zvečer ob 10. uri nastala je nevihta, treščilo je v cerkov-nikovo hišo pri sv. Mohoriji. Strela ubila je komaj 30 let starega sina Matevža, ter poslopje užgula. Ker je skoraj vsa hiša lesena, je bilo nenadoma vse v plamenu — prebivalci so si komaj nago življenje rešili, popustiti so morali vse imetje v hiši, tudi ot. strele ubitega sina Matevža niso mogli iz hiše spraviti ter je vsled tega truplo popolnoma zgorelo. Cer-| kovniku je tudi kakih 120 gld. v gotovini zgorelo,
kar je tem bolj obžalovanja vredno, ker si je mož novce s težkim delom prislužil.
(Ogenj). Iz Selške doline 2. julija: V nedeljo 1. julija popoludne ob 4. uri nastal je ogenj pri posestniku Beručku v Bukovšici. Ker je bila hiša s slamo krita, je bilo v enem hipu vse v plamenu. ?ogorela je hiša z gospodarskim poslopjem popolnoma in veliko krme in druzih rečij, — med drugim tudi trije prašiči — le malo so rešili. |V veliki nevarnosti so bila bližnja poslopja, kakor cerkev svetega Klemena in farovž. Posestnik je bil sicer za malo svoto zavarovan, vendar ima veliko škodo ker mu je skoraj vse zgorelo. Zažgali so menda otroci.
(Iz Rovt) nad Logatcem se nam poroča dne
29.	junija: V naši fari prikazali sta se zadnji čas mej šolsko mladino, kakor tudi mej odraslimi, davica in škrlatica. Obolelo jih je do sedaj nad 35, umrla sta pa dva. — Naš „Kresnikov" semenj je bil etos kaj dobro obiskan in se je prignalo nad 300 glav živine. Cene živini so bile srednje, izvzemši trave, ki so imele nenavadno nizko ceno. — Cena za meterski cent letošujega sena znaša tu in v okolici 1 gld. 60 kr. — Pretekle dni prišlo je iz jjubljane 30 prisiljencev s pazniki, pričet graditi novo cesto od tukajšnje farne cerkve dalje proti Ž i r e m. Delo naglo napreduje. Za nasipanje nahaja se v obližju obilo trdega materijala, s čemur bode torej moč cesto v dobrem stanju vzdržavati.
(S Trate.) Nova farna cerkev na Trati dobi za malo dnij novo prižnico iz hrastovega lesa. Stara je pripravljena za kres na čast našima blagovestni-toma sv. Cirilu in Metodu. Tudi so naročene nove orgije pri g. bratih Zupan v Kamnigorici. Stare naše, ali prav zaprav pokojne orgije je naša cerkev Dred več leti kupila; ker so bile za našo cerkev ve-iko previsoke, morali so prodreti obok, in so večinoma glasov čuli le netopiri bivajoči pod streho; zdaj pa so že tako opešale, da imajo popolnoma „križem glas". V teku treh let oskrbel je naš za cerkveno napravo uneti preč. g. župnik jako veliko. Leta 1891 napravil je lepo ubranih četvero zvonov; prvi, drugi in četrti veliki zvon so novi; veliki novi tehta 32 centov, prejšnji veliki je ostal za tretjega, tako da imamo na Trati zdaj najmogočneje zvonilo v celi poljanski dolini. Tudi druzih poprav in novih stvarij je nam oskrbel g. župnik: mašne obleke, novo monštranco in cerkvene posode. Tudi župnišče bilo je prej jako v slabem stanju, pa prenovil je vse, kolikor je mogoče staro stavbo zboljšati in osnažiti. Vsak faran mora biti hvaležen gospodu župniku za toliko skrb za čast in lepoto božje hiše pa tudi za dušni blagor faranov ter reči: Bog nam ga ohrani še mnogo let!
(Letina) v poljanski dolini splošno dobro kaže, kakor se nam piše, sena so nakosili veliko, le sadja bo malo na nekatere kraje skoro nič. Škodljivega hrošča pri nas ui bilo skoro videti.
|Lov) divjačine „občine Trata" kupila je dne
30.	junija na javni dražbi občina sama za 101 gld. Pripomniti je, da so po bolj prigozdnih krajih zajci skoro vse mlado zelje požrli, torej lovci pozor!
(Imenovanje). Kanonikom stolne cerkve celovške je na mesto pokojnega g. A. Alijančiča od cesarja imenovan č. g. Gvido Bittner, mestni župnik in dekan v Beljaku.
(Na celovški gimnaziji) je sklep šolskega leta prihodnji četrtek dne 5. t. m. Prihodnji dan se pričnejo ustni zrelostni izpiti. — Na gimnaziji v Št. Pavlu so sprejemni izpiti za I. razred dne 14. julija in 17. septembra.
(Javne preskušnje gojencev »Glasbene Matice") ob koncu letošnjega leta se bodo vršile v sredo, četrtek, petek in soboto (4., 5., 6. in 7. julija) vsak dan popoludne od na 6 dalje v društvenih prostorih (Gospodske ulice, knežji dvorec, II. nadstropje) in sicer v tem redu: V sredo 4. julija: glasbene teorije, harmonije in solo-petja z učenci koncertnega vodje g. Hubada, iz solo-petja in klavirja z učenci šolskega vodje g. Grbiča. V Četrtek 5. julija: iz klavirja z učenci g. Hoffmeistra.
—	V petek 6. julija: iz klavirja z učenci konc. vodje g. Hubada in iz vijoline z učenci g. Jeraja.
—	V soboto 7. julija: iz klavirja z učenci g. Jeraja. — Vstop je vsakemu dovoljen, v prvi vrsti starišem gojencev, seveda kolikor bode dopuščal prostor. — V soboto po preskušnji se sklene šolsko leto. Obširna in podrobna tiskana „i z ve s tj a" o vsem društvenem delovanju se bodo dobivala po 10 kr.
(„l>obra spoved"). Na vprašanje z Goriškega smo dobili odgovor od uredništva „Kršč. Detoljuba",
da zdaj se zopet lehko dobi vseh pet zvezkov, v kratkem pa izzide tudi še VI. zvezek : »Molitve na dan sv. spovedi" kot priloga »Detoljubu" — ter tudi vse skupno nekoliko spremenjeno v jedni knjižici.
(Bogoskrunstva brez konca in kraja). Od primorsko kranjske meje 28. junija: V Velikih Žabljah, duhovniji z blizo 600 duš poleg sv. Križa ipavskega, se je dne 22. junija na vse zgodej, kakor se misli okoli 2. popolnoČi, zvršil nečuven zločin, kakor ste že na kratko sporočali. Pred malo leti so žrtvovalni žabeljski občinarji sezidali lep nov zvonik svoji cerkvi sv. Florijana in skoz eno okno tega zvonika so se zmuznili tatinoviči — bili so neki trije — vžagrad, v kateri so došli s ključem, katerega so pozneje proč vrgli in ga tamošnji kovač pozna kot svoje delo ; vrata iz žagrada v cerkev so bile neki odprte najdene in tako jim je bil zločin olajšan. Vzeli so seboj monštranco s sv. hostijo, — ravno tako so vzeli seboj ciborij s posvečenimi hostijami in kelih iz ža-gradske shrambe. Tudi pušico za milošujo so šiloma sneli ter jo razbili nad vasjo na cestnem ovinku, ki pelje v Šmarije, kjer se je tudi gori omenjeni od tatov proč vržen ključ še našel. Zarad tolikih in tako pogostnih bogoskrunstev bodo morale saj veče župnijske cerkve omisliti si težki pred tatovi varni tabernakelj, kakor so si ga nedavno omislili vPod-dragi, kjer se je enako bogoskrunstvo trikrat v 3— 4 letih vršilo. Cerkev v velikih Žabljah stoji na holmcu med hišami in ljudje so tudi slišali neki šum in ropot, pa le niso nič sumili, ker ljudje vstajajo zdaj na vse zgodaj k senokošnji. Očitno je torej, da takšni razbojniki vdirajo nalašč v cerkve, ne toliko zaradi dragih cerkvenih priprav, ampak bolj radi bogoskrunstva Najsvetejšega. Ljudstvo v Velikih Žabljah je vsled tega zločina tako razburjeno, da gorje tistim rokovnjačem, ako jih je kje zasačijo ! Ker cemev ne poseduje drugega ciborija, so morali si ga začasno izsposoditi v kriškem kapucinskem samostanu. V nekaterih krajih po Vipavskem in Primorskem imajo občine lepo navado, da se vsako noč skoz vse leto vrstijo posamezne hišne osebe in hišne številke v straženju cerkve. In menda bi ne bilo napačno, marveč jako potrebno in koristno, — da bi občinska županstvi* sklenila povsod euako ponočno stražo za javno varnost glede nevarnosti nadaljnih cerkvenih ropov in bogoskrumb. Kajti po sedajnih zločinih soditi, bodo za par let, ko se bode malo na ta zločin pozabilo, zopet pa kje drugod kaj enacega poskušali. Tukaj ima gotovo masonstvo svoje kremplje vmes in s tem v zvezi je vsa primorska irredenta, akoravno je glede te visoka iu oblastna gospoda z neko ne-slišauo slepoto vdarjena. Saj čitate, kaj se godi v javni seji na magistratu v Trstu, tako da javno in po pravici vpraša zadnji (štev. 110 od 23. jun. t. 1.) goriški »Rinnovameuto", v izvirnem dopisu iz Trsta : »Siamo o non siamo in Austria?" (To je : Smo li ali nismo več v Avstriji ?) Kajti celo vladni komisar molči k vsem, kar irredentovski zbor in podkupljena podla in za galejo zrela lahonska drhal na galeriji počenja ! O tempora, o moreš I
(Pasterka nrnoril.) Marija Brašek iz Grajen-ščaka je dne 25. m. m. naznanila pri občinskem uradu v Vurbeku, da je predni dan ob 6. uri zjutraj videla v gozdu pri Drstelji kočarja Fr. Rojka iz Drstelje, ki je na z vejevjem pokritem vozičku pripeljal rnrtvo truplo. Rojko se je ž njo spustil v pogovor, povedal, da je ubil v pretepu svojega pasterka Franca Kolariča, iu dal jej 2 gld , da naj molči. Na to ovadbo odšla je sodnijska komisija v imenovani gozd in v grmovji našla mrtvo truplo, že močno segnito, kar kaže, da je Kolarič že pred več dnevi ubit. Morilec se je že sam oglasil pri okrožnem sodišču v Celju.
(Kouj ukraden). Cerkveniku Gašparju Knificu iz Hraš pri Smledniku je bila včeraj od 11. do 1. ure ukradena v hlevu pri »Figabirtu" v Ljubljani štiriletna kobila. — Zvečer pa so našli v hlevu druzega konja, za katerega se gospodar ni oglasil. Policija sedaj preiskuje, ali je tu se zgodila tatvina ali le zamena.
(Mestna hranilnica ljubljanska.) Meseca junija 1894 vložilo je v mestno hranilnico ljubljansko 522 strank 179.800 gld. 21 kr., 437 strank pa vzdignilo 113.663 gld. 92 kr. V drugem četrtletju (april, maj in junij) vložile so se 304 prošnje za posojila na zemljišča in se je dovolilo posojil v skupnem znesku 834.253 gld. 53. kr.
(V Karlovih varili) se vsako leto shaja jako veliko Poljakov. Tam nameravajo postaviti spomenik pesniku prvaku A. Mickijeviču. V spomin r. Du-
najevskega so imeli tam dne 28. junija slovesno službo božjo.
(Nove slike.) Iz Rojana : Dne 1. julija je pri nas za našo cerkev slovesno blagoslovil nove oljnate slike sv. Jožefa in sv. Ane preč. gosp. gen. vikar dr. Sust.
(Nekaj legalizaciji podobnega.) Na Dunaju so sedaj v posvetih advokatje. Pozdravil jih je minister Senborn in župan Gribl. Prav sta imela, dasi katoliškega shoda leta 1889 ni nobeden takih mož račil pozdravljati. Mej drugim se je sklenilo na ad vokatskem shodu, da bodi zaukazano, da se morajo pri vseh pravdah, pri katerih se gre za več nego za 500 gld. in pa pri vseh meničnih pravdah uporabljati advokatje. Mi priznajemo veliki po men advokatskega stanu, toda odločno izražamo svoje mnenje, da bodi advokat samo pravni pomočnik iu da se pri tem varuj svoboda strank. Sodni red je sam po sebi nevrejen, če morajo nekateri, dasi bi se mogli sami zastopati, po magati si z advokati. Dosedaj so mogli kupci v meničnih pravdah do 500 gld. izhajati sami; sedaj zahtevajo advokatje, du sme sicer n. pr. v navadni pravdi do 500 gld. vsak zastopati samega sebe, da pa mora v menični pravdi, bodi si tudi le za 5 gld., najeti in plačati si advokata. V tem oziru se pač ne gre za tajnosti nepristopne širšemu občinstvu; tu ni vprašanja o tem, kako d;\ rimsko pravo imenuje zajca, dokler bega po grmčh, nepremakljivo blago, ko ga pa lovec ustreli, premakljivo, marveč tukaj se gre za stvari, ki so umljive vsakemu, kdor ima kaj časa opraviti ž njimi. Tudi menimo, da advokati ne smejo postati ni po svoji zgodovini, ni po sedanjem teženju po omiki, samo od države priznani in vsiljeni kuratorji ljudstva, kakor so n. pr. notarji. Zato s svojega stališča, bodi si i v klerikalnem listu, zahtevamo več svobode i ljudstvu, i advokatom, nego je nasvetuje advokatski shod na Dunaju.
(Razpisane štipendije.) Iz zaklada Zinsendorf razpisani sti dve štipendiji vsaka od 300 gld. Za redno pohajanje nautiške šole v Trstu. Pravico na-tecati imajo mladeniči pripadniki v Trstu ali pa rojeni v Trstu in pripadniki cislajtanskih kronovin. Ako bi se kateri od teh štipendistov hotel posvetiti po končanih šolah z dobrim teoretičnim vspehom tudi praktičnemu pouku v jedni primorski ladjete-salnici podrejeui Primorskemu namestništvu, vživa bode za dve leti štipendij od 400 gld. s pravico, da po sprejemu diplome dobi še štipendij od 2000 gld v zlatu za praktiko v kakem inozemskem arsenalu Prošnje naj se pošiljajo do 31. t. ra. mestnemu magistratu v Trstu ; pridjati jim je rojstni listek, pripadnosti družinske razmere in zvršene nauke zadnjih dveh semestrov.
(Pravosodno ministerstvo) je dovolile, ker primanjkuje sodnjih askultautov, da morejo absolvirani juristi še pred tretjo državno teoretično skušnjo oziroma pred dobljenim doktorstvom vstopiti v sodniško prakso.
(Socijalno delovanje mej Lahi.) Prošli mesec se je vstanovila za Lombardijo v Trevilju „kato-liška poljedelska družba", z imenom »Unita cattelica Agricola Lombarda", ki hoče z vsemi dovoljenimi pripomočki pomagati propadajočemu kmečkemu stanu. Dosedai je ustauovila že 12 kmečkih posojilnic (1 v kremski, 3 v milanski in 8 v bergamski škofiji), ki že jako vspešno delujejo. Lah menda nas v tem ne bode prekosil ?
(Liberalci v slnžbi anarhizma.) Iz laških katoliških listov posnemamo te le zanimive nekdajne liberalne izjave. L. 1856 razpisalo se je v več pre-kucijskih listih to-le darilo proti kralju Ferdinandu neapeljskemu: .Povračilo 100.000 cekinov je obljubljeno tistemu, ali tistim, ki bi rešili Italijo imenovanega trinoga. In ker ni v odborovi blagajnici več, nego 60.000 gld. na razpolago za ta namen, se bo ostalih 30.000 nabralo s podpisi". Dne 8. dec. tistega leta je vojak Agebilaj Milano napal vladarja in v proslavo morilčevo so dali kovat me-dalijo. Dn<š 29. marcija 1857 jo je „Dirito" razlagal, češ da jo je rodila plemenita misel, da bi junaka ohranila pri potomcih v spominu Hinavski starec Crispi, ki je sedaj izražal svoje sožalje, ko je bil umorjen] Carnot, je dne 23. januvarija 1864 dejal v turiuski zbornici: „Umevam, da je mogel vstati za Borbonovcev Agebilaj Milauo, ki je poskusil tako drzno dejanje, katerega ne more obsojati noben domoljub". — O Orsinijevem napadu 1. 1858. je pisala turinska .Gazela del Po pol o": »Orsini je velik mož"; „R.izione": »Orsini ostaue v la-ki zgodovini mej največjimi prikaznimi" in videmski
„il Martello" je jel nabirati za njegov spomenik. Ti liberalni svetohlinci pa sedaj udrihajo po anarhistih. Sovražimo liberalizem, to je pravo človekoljubno geslo naših dnij.
(Kozaška — velika kueginja.) »Przegladu" se poroča iz Rusije: Te dni se je podala carica s svojo hčerjo Ksenijo v kavkaško kopališče Abbas-Tu-man, koder že par let sem prebiva drugi carski sin Jurij. Ta je bil po menenju zdravnikov popolnoma jetičeu in napovedovali so mu bližnjo smrt. V Abbas-Tumanu, kjer je celo leto jednaka temperatura, se je zdravil; tam pa se je tudi seznanil z neko priprosto kozaško deklico. Sklenil, da jo vzame za ženo; bolniku smrt pričakajočemu niso hoteli stariši odrekati zadnje želje in dovolili so mu zakon. A kavkaški zrak je tako okrepil mladega velikega kneza, da je popolnoma ozdravel. Kaj pa sedaj s Kozačko? Zato, da bi se kako razvozlala ta zamotana zadeva, je odšla carica k sinu.
Društva.
(Šentpeterska moška inženska podružnica sv. Cirila in Metoda v Ljubljani) bodeta imeli jutri 4. jul. zvečer ob osmih občni zbor v Hafnerjevi pivarni na sv. Petra cesti. K temu zboru, ki bode imel navadni vzpored, \abita člane načelništvi.
(Družba sv. Cirila in Metoda) je imela 14. junija ob 1/3d. uri popoludne svojo 76. vodstveno sejo. Navzoči : Tomo Zupan (prvomestnik), Anton Koblar, Matej Močnik, Ivan Murnik, Luka Svetec (podpredsednik), dr. Jos. Vošnjak (blagajnik), Andrej Zamejic, Anton Žlogar (tajnik) in nadzornik Ivan Vrliovnik. Prvomestnik Tomo Zupan je odtvoril sejo z običajnim pozdravom ter naznanil, da so litijsko - matinske Slovenke družbi zopet darovala 100 gld. Odborniki so jim zaklicali: Bog živi! Nadaljuje je govoril: Prav v tem času, ko mi tu zborujemo. neso k večnemu počitku v Mariboru prelata Frančiška Kossarja, umršega v Iki, kamor si je šel iskat telesnih moči. Pokojnik je bil blag značaj, uzoren duhovnik in domoljub. Na nekatera prevažna mesta izven ožje domovine kandidiranemu mu je bilo vender usojeno, da je ostal v ožji svoji domovini, kjer je ognjevito deloval s peresom in besedo. Za kar se ga pa tu posebno spominjamo, je pa to, da je bil naši družbi vstrajen dopisovalec in svetnik so-sebno še ta čas, kar obravnuje z mariborkimi šolskimi sestrami ob prevzetju naših šol in šolskih vrtcev. Njegove izjave do nas so pisane ne samo s črnilom, ampak s srcem gorečim za Boga in naš rod ! Ker ste se v znak sožalja sami raz sedeže vzdignili, ni mi druzega dodati nego izreči: ker mu po božji previdnosti ni bilo usojeno dalje za nas delovati pod zvezdami , naj pa deluje za nas nad zvezdami I — Iz blagajnikovega poročila se je razvidelo, da je družba v zadnjih dveh mesecih prejela 2600 goldinarjev, izdala pa 3090 goldinarjev, tedaj znaša primankljej 490 gld. Ko so se rešile nekatere prošnje o podporah in se je tudi sklenilo o potrebnih ukrepih glede družbenih zavodov in učiteljskega osobja, ter določilo, da bodi letos velika skupščina za leto 1894. v Novem Mestu — če bo to naši dolenjski strani po godu — zaključil je prvomestnik sejo ob 6. uri.
Narodno gospodarstvo.
Zakupni razglas.
Zaradi zagotovljenja predmetov, ovsa, sena, slame, drv, premoga, koaksa in sveč za 1. 1894. vršile se bodo v postajah iu preskrbovalnih magacinih zakupne obravnave iu sicer v Gradci dne 9. jul. tega leta, v Mariboru dne 13. julija, v Liubljani due 4. julija. v Celovcu due 18. julija, v Trstu dne 25. julija, v Gorici dne 23. julija in v Pulji dne 27. julija. Pismene ponudbe dosti imajo zgoraj omenjene obravnavne dni najkasneje do 10. ure dopoludne dotič-nim vojaškim oskrbovalnim magacinom. Podrobnosti glede teh obravnav se poizvedo pri dotičnih oskrbovalnih magacinih. Zakupni razglas obsezajoč množino dobavnih predmetov, splošne pogoje in ponudbeni obrazec pogleda se lahko tudi v pisarni trgovske in obrtniške zbornice v Ljubljani.
Telegrami.	,
Dogodki na Francoskem.
Pariz, 2. julija. Pri apnenieah v Xeni-yji pri Xandru so francoski delavci tako jretepli italijanskega delavca, da je umrl.
Pariz, 2. julija. Danes je vsprejel Kazimir Perrier zastopnike onih vlastij, ki so bile zastopane pri Oarnotovem pogrebu. Jutri vsprejme vse diplomate.
London, 2. julija, V tukajšnji cerkvi „Notre Dame de France" je bila danes slo-
vesna črna maša za Carnota, katero jo imel kardinal Vaughan. Pri nji so bili zastopniki kraljice, princ Waaleski, vojvode huburški, Yorški in Cambridški, ministri in diplomatje.
Pariz, 2. julija. Pomorski minister šel je popoludne v spremstvu admirala Gervais k nemškemu veleposlaništvu, da se je zahvalil, ker je cesar pomilostil francoske častnike.
Rim, 2. julija. Italijanski listi mislijo, da je zveza mej napadom na Crispija in Carnota. Francoska, italijanska in španjska policija z vso marljivostjo zasledujejo obširno zaroto.
Trident, 2. junija. Cesar je danes z vozom odpotoval v Campiglio. K slovesu so se zbrali načelniki oblastev, aristokracija in veliko ljudstva, ki je cesarja pozdravljalo z burnimi evivaklici.
Trident, 3. julija. Pri slovesu je rekel cesar GHovanelliju: Vsprejem je lep, red vzoren. Vzlic ogromne množine ljudij ni bilo najmanjšega nereda."
Praga, 2. julija. Na shodu v Jičinu se je izrekel poslanec Kramar, da ni pričakovati, da bi bil kmalu konec koalicijski sistemi, temveč treba je celo računati s tem, da bode dolgo trajala. Ko bi volili druge poslance, bilo bi presenečenje še večje. Več se ne sme obetati, kot se držati more.
Praga, 2. julija. Danes se je tukaj začela obravnava proti trem učencem zasebne trgovske šole, proti 171etnemu Hofmeistru, 171etnemu Josipu Brožeku in 161etnemu Josipu Busilu. Zatožba se glasi na veleizdajo, razžaljenja cesarja, članov cesarske hiše, na pregrešek proti zakonu o razstrelilih, potem na rušenje javnega miru, tajno zborovanje in hujskanje proti katoliški cerkvi. Vsi so bili člani tajnega društva „Občnost". Pri njih so našli 88 oteževalnih listkov. Vsi trije so vse sami priznali.
Karvin, 2. julija. Danes poskusili so vdreti v jame. Ker je pa poskušnja plinov pokazala še 0-4% ogljikovega okisa, so delavce nazaj poklicali. Obe jami sta se zopet zadelali. Odpro jih zopet, ko se množina ogljikovega okisa pomanjša, kar upajo, da se zgodi v nekaterih dneh.
Madrid, 2. julija. Neki delavec je poskusil usmrtiti prvega vodjo delavskega romanja v Rim, markiza Cubasa. Ko je ta ogledoval dela v katedrali, ga je napadel z bodalom. Drugi delavec je preprečil umor in je pri tem bil sam težko poškodovan. Cubas ni nič poškodovan. Napadovalca so zaprli.
Rim, 2. junija. Zbornica je v drugem branju vsprejela zakon o razstrelilih.
London, 2. julija. Kakor se poroča v „Times" iz Shanghaia se Japonci pripravljajo v veliki meri na vojsko proti Kitajcem zaradi Koreje. Pozvali so korejskega kralja, da pretrga vse zveze s Kita jem in odpošlje kitajskega zastopnika. Po drugih poročilih so Kitajci poslali na Korejo 20 batalijonov vojakov, ker ni nobenega upanja, da bi stvari mirno poravnali.
London, 2. julija. Uradni list objavlja, da je generalni državni pravdnik Sir Charles
Russel imenovan lordnim nadsodnikom angleškim (pravosodnim ministrom).
London, 8. julija. Nadvojvoda Franc Ferdinand je dopoldne odpotoval na Dunaj. K slovesu prišli so na kolodvor princ Wa-leški, več princev in osobje avstroogerskega veleposlaništva.
Chioago, 2. junija. Položaj se slabša Delavci pri 32 železnicah štrajkajo. Tukaj v mestu so vrgli vlak iz tira. Promet je na nekaterih progah popolnoma ustavljen. Živila so se že jako podražila.
Mi svoje častite čitatelje opozarjamo, da bode žrebanje dunajskih srečk s 5 glavnimi dobitki a 10.000 kron
že dne 12. julija.
a d a	Cas	Stanje		Veter	Vreme	1 Mokrine 1 na 24 ur v I mm
opazovanja		zrrtomera ▼ mm	toplomera po Celziju			
2	7. u. zjut. 2. u. pop. 9 «. zveč.	740-6 739-1 73S-6	16-4 26 6 200	si. vzh. si. jvzh. si. vzb.	jasno n n	0-00
Vsebina 13. zvezka 1894:
1. P. Flor. Hrovat, vodja ljudske šole in slovenski pisatelj. Spisal B. (Konec). 3. Viljem Ostro-vrhar. (Tragedija v petih dejanjih ) Sp. Anton Medved. (Dalje.) 3. Gospa s pristave. (Zgodovinski roman.) Spisal I. Kraljev. (Dalje.) 4. Janičar. (Epična pesem.) Speval 0. Gojko. 5. Rim, središče lepih umetnostij. Spisal dr. Antou Medved. 6. Ogled po stari povestnici slovenski. (Nekaj zgodovinskih črtic, zlasti iz dobe Rimljanov.) Spisal Andrej Fekonja. (Dalje.) 7. Književnost. A. Slovenska. B. Nemška. — Slike: 1. Nadvojvoda Rudolf IV., ustanovitelj Novega mesta. 2. Marijino obiskovanje. (Slika Jurija Subica na Rožniku.) 3. Novo mesto. (Fotogr. Jos. Armič.) 4. Zaroka Viridina. 5. Južina ob košnji na planinah. (Narisal Ivan Grohar.) 6. Rimski spomenik.
Umrli so:
1. julija. Marija Gostič, poštnega sluge hči, 15 mesecev, Rimska cesta št. 8, davica. — Marija Suhadolnik, delavka, 38 let, Žabjak 5, jetika.
V bolnišnici: 29. junija. Jožef Fakin, rudar, 45 let, dementia para-litica.
Tu j ci.
30. junija.
Pri Slonu: Landau, Kulka, Weinberger z Dunaja. — R. Erben, Heinrich, H. Kaufmann, Rakarčič z Reke. — Zam-paro, Schillizi, Ressi. Astolfi, Kerka iz Trsta. — Wunderlich iz Altenstadt-a. — Veselič iz Karlovca. — Turner iz Celovca.
— Peltl iz Poysdorf-a. — Voctar s Češkega. — MUller in Hauser iz Prage. — Epstein iz Zagreba. — Petrič iz Posto-jine. — Kotnik iz Rovereda.
Pri Maliču: Raab, Hilfreich, Scheer »Dunaja. — Diesel iz Lipsije. — Kisch s Češkega. — Klement, Press-freuud iz Gradca. — Hirsch iz Budimpešte. — Klobučar iz Trebnjega. — Dr. Angelo Cavazzani iz Trsta. — Višnikar iz Ribnice. — Remšak z Reke.
Pri Južnem kolodvoru: Bergant iz Št. Jurja. — Pečnik iz Lipljen. — Constanz pl. Mirosov iz Gradca. — Bischel iz Prage.
Vremensko sporočilo.
Srednja temperatura 21-0' za 1-9° nad normalom.
Stanje avstro-ogerske banke
dne 30. junija 1894.
(Brzojavno poročilo.)
Bankovcev v prometu
gld. 452,044.000 (+19,200.000) Kovinski zaklad „ 281,236.000 (+ 302.000) Listnica	„ 157,015.000 (+16 475.000)
Lombard	„ 25,599.000 (+ 2,381.000)
Davka prosta bančna
rezerva	gld. 38,320 000 (—17,966.000)
Državnih bankovcev je v prometu gld. 320 957.000 (+ 1,754.000)
IXa prodaj je
m dobro ohranjen pianino m
po nizki ceni.
Naslov pove upravniStvo.	365 3—2
Dobro izurjenega
svečarskega pomočnika
sprejme takoj v stalno službo Jernej Kopač,
368 3-1
svecar, v Gorici (Gorz).
Dunajske srečke po 1 krono. — Predzadnji teden.
5 M HM p 10.000 km
2	Srečke priporoča 315 13
„MERCIJR", menjalnicna delnična družba na Dunaju, WolIzeile 10.
O
B
U
CČ g
cd
M
rji
m
O o8 3
U
<L> >
O
M
m
>ri)
•H r-H
O
-p
c3
M
359 3—2
Na prošnjo podpornega društva onemoglih duhovnikov dijeceze ljubljanske se odredi
prostovoljna prodaja
poprej gosp. dr. Janeza Semena zemljišča na Podgorici št. 12 obstoječega iz stanovalne hiše, gospodarskega poslopja, travnikov in njiv
na dne 12. julija t 1. popoldne ob 2. uri
na licu zemljišč.
Skupilo se bodo obrnilo v korist podpornega društva. Posestvo je cenjeno na 1700 gld.
Dražbeni pogoji se morejo upogledati v uradnih urah pri podpisanem sodišču in se bodo objavili pred prodajo.
C. kr. okrajno sodišče Mokronog,
dne 26. rožnika 1894.
D u n a j h k a borza.
3. julija.
Papirna renta o*, davka	98	gid. 05 kr.
Srebrna renta 16* davka . ,	98	,	05	„
Zlata renta 4*. davka prosta.....121	„	75	,
1% avstrijska kronina renta, 200 kron	y5	.	15	„
Akeije avstro-ogerske banke, 600 gid. .	998	»	—	.
Kreditne akeije, 160 gld..............350	,	50	„
London, 10 funtov etri..........125	„	35
Napoleondor (20 fr.) ..... .	9	,.	97'/..
Cesarski eekini ...	5	„	92	„
Nemških mark 100	61	„	45
Dn6 2. julija.
Ogerska zlata renta 4 *	„ > •
Oeerska kronina renta 4*, 200 kron i % državne srečke 1. 1854., 250 gld. ~j% državno srečke 1. 1860.. 100 gld. . .
Državne srečke 1. 1864., 100 gld.....
Zastavna pisma avsrr. osr. zem. kred. banke 4*
4* kranjsko deželno posojilo.....
Kreditne srečke. 100 gld.......
St. Genois sre«ke. 40 gld.
120 gld.	55	kr.
95	.	10	„
147	r	—	„
157	75	,
197	.	50	,
98	„	50	„
97	„	10	„
195	,	75	„
70	„	-	,
18 22 73 50 24 J 56
- ki 40 .
30 50
__Nakup in prodaja "VJBi
i; vsakovrstnih državnih papirjev, srečk, denarjev itd.
i Zavarovanje za zgube pri žrebanjih, pri izžrebanju najmanjšeza dobitka. Kulantna izvršitev narodil na borzi.
Menjarnična delniška družba
„11 KRČU B"
UVollzeile it. 10 Dnnaj, Kariahilferstrasse 74 B.
4* srečke dunajske parobrodne družbe . — tfld. Avstr. rudečega križa srečke, 10 gld. Jiudolfove srečke, 10 gld.
Salmove srečke, 40 gid.....
Waldsteinove srečke. 20 gld. Ljubljanske srečke ......
Akeije angio-avstrijske banke, 200 gld. Akoije Ferdinandove sev. želez. 1000 gl. st. v. 3015 . — Akeije južne železnice, 200 gld. sr.	106 —
Papirnih rubeljev 100	1H4 . 25
a^T Pojasnila Mt v vseh gospodarskih in finančnih stvareh,
potem o kursnih vrednostih vseh špekulacijskih vrednostnih papirjev in vestni sviti za dosego kolikor je mogoče visocega obrestovanja pri popolni varnosti nnloženih jf lnvnlc. '•B