Po&tnlna platana v gotovini. Leto ul stev. 3S. g umiiani u čctrtea 16. ftunarin uzu ceno om i Izhaja ,sak dan popoldne, izvzemii nedelje u> praznike. - lnserati do 8» petit 4 2_ Din. do 100 vrst 2.50 Din, vetji t»«r.H petil »reta «.- Dia Popust po dogoToru. Inseratni davek posebej 1 ^ i i- ,5^^ Narod< wl]a letB0 , jug08iaviji 240.- Din. za taMemstro 420- Din. UpravniStvO: Knallova ulica SL 5, pritličte. — Telcfoo 2304. Uredništvo: KnaflOTa oHc» it 5, L aadstropfe. — Teleioo 203«. Borba za notranje ministrstvo Zastoj v reševanju krize - Ako demokrati odklonijo dr Ko- rošca, hoče g. Vukičević predlagati dr. Spaha ali dr. Hrasnico Popoldne se sestaneta demokratski in radikalski klub Beograd, 16. februarja. Razplet krize je ostal včeraj na mrtvi točki, a tuđi danes ni pričakovati, da bi prišlo do razčiščenja. Ko so radikali odklonili predloge, ki jih je stavi! g. Davidović v imenu demokratskega kluba, je vsa akcija z. VukiČevića usmerjena samo še na to, da za vsako ceno omaja v demo-kratskem klubu stališče ?. Davidoviča. Ko je g. Vukićević po vče:ajšnji scii demokratskega kluba u\idel, da demokrati vztrajajo pri tem, da morajo radikali dati iz rok notranje ministrstvo. je začel iskati načina, kako bi tej zahtevi ugodil, ne da bi pri tem izgubil svoj vpliv na politično upravo. Zato je stavil g. Davi-doviću na popoldanskem sestan-ku oficijelen predlog. o katerem se je govorilo že včeraj opoldne, da bi nam-reč prevzel notranje ministrstvo kot nevtralec dr. Korošec, radikali in demokrati pa bi dobili vsak svojega držav-nega podtajnika. G. Davidović je vzel ta predlog na znanje ter izjavil. da ga bo predložil demokratskemu klubu, ki se bo v to svrho sestal danes popoldne ob 16.30. V političnih krogih se splošno sodi, da je ta predlog za demokrate nespre-jemljiv ker bi tud] v tem slučaju ostalo notranje ministrstvo v rok ah radikalov, s katerimi je dr. Korošec tako tesno zvezan, da Se o priliki se danje krize ni tnogel niti več samostojno pogajati. Zdi se tuđi, da g. Vukičević že vnaprej računa s tem. da bo ta njegov predlog od-klonjen. On hoče očividno le pridobiti na času, da bi našel še kak drug izhod Tako se je danes zatrievalo da pripravlja g. Vukičević po odklonitvi Ko-rošceve kandidature za notranjega ministra še novo solucijo. Za notranjega ministra baje namerava nato predlagati dr. Hrasnico ali dr. Spaha. Ker so muslimani vsaji formalno še vedno elani Demokratske zajednice, računajo vuki-cevicevci s tem, da bodo demokrati tak predlog težje odklonili. Predvsem pa se zanaša g. Vukičević na to, da se mu bo posrećilo pregovoriti demokratske ministre in njihove pristaše, da stopijo iz dosedanje rezerve in nastopijo v klubu za obnovo prejšnie koalicije. Vukičevi-ćevci se zlasti prizadevajo. da bi pre-govorili dr. Marinkovlća, na| zopet prevzame zunanje ministrstvo. Ako zahtevajo zdravniki, da se mora iti zdravit. bi to lahko storil. čeprav bi bil minister. v vladi pa bi ga med tem na-domeščal dosedanji m'n'ster za lavna dela dr. Ilija Šumenković. V zvezo s temi vestmi spravljak) rudi vcerajšnio avdiienco dr. Šumenkovi-ća in dr. Kumanudiia. ki sta bila na dvoru skupno z g VukiČevićem. Današnji dopoldan ie potekel brez vsakih dosrodkov Q Vukičević se je več ur mudil v vladnem predsedstvu kjer je konferiral s svojimi pristaši. V demokratskem klubu je vladalo popol-no mrtvilo, ker so se vsi poslanci ude-ležili poroke sina ministra dr Kumanu-dija. Za danes dopoldne skTcana seja radikalskega kluba je bPa odgođena, ker hoče z Vukičević počakati na odgovor g Dmidovića ka terena bo dobil po popoldansk' seii demokratskeisra Viu-ba. V političnih krojrih splošno prčaku-jejo. da bo demokratski klub kandidaturo dr. Korošca odklonil Verjetno ie. da se bo g. Vukičević še nadalie dosIu-ževal svoje zavlačevalne taktike. Očividno računa s tem da bodo njegovi nasprotniki postali sčasoma popustlji-vejši. ker se bodo naveHčali nepresta-nega natezanja z VukiČevićem. Nemčija pred hudimi notranjimi boji Definitivni razpad vladne koalicije. - VoUtve b^«* v aprilu. — Monarhistične organizacije ▼ armadi. — Berlin, 16. februaria Po sinočni seji ministrskega sveta se U vršilo dolgctrajno posvetovanje šefov koallranlh strank, nn katerem so iskali Izhoda iz nevzdržne situacije. Posvetovanja Pa so ostala brezuspeš-na tako, da ie smatrati razpad koalicije že za izvršeno deistvo. V načelu so se vse stranke Izjavile, za to, naj bi zbornica še pred razpustom sprejela proračun. Če se bo pokazalo, da proračuna do konca marca ne bi bilo mogoče spraviti pod streho, bo zbornica razpuščena že prej in tako] razpisane nove voiitve, ki se bodo v tem slučaju vršile že v drugi polovici aprila. Današnii listi obarao razpravUajo o situaciji. Preceišnio senzacijo so vzbudila razkritja »VorwSrtsa«u ki objavila razne dokumente, iz katerih ie razvidno, da ob-stojajo v nemški vojtekl In mornarici razne strankarsko - pobarvane tajne organizacije. Glavno vlogo Igra pri tem takozvani »Wi-ckingbimd«. V enem Izmed dokumentov, ki jih objavtja »Vorw«rts«, se pondaria* da smatrata bivši voini minister general von Seeckt in wflrtenberškl državni oredsednlfc take organizacije v armadi za potrebne. češ da ie letos pričakovati v NemčiJI res-nih nemirov in ie treba annado obvarovatl pred vplivom komunizma In socijalizma. Prvi aeroplani med Beogradom in Zagrebom — Beograd, 16. iebruaria. Zacrebški n«o-vir.arji, ki so se včeraj popoklne ob 3.05 odpeljali z našim prviTn potniškim letalom iz Zagreba, so dospeli po dveurntan poletu ob najkrasneišem vremenu ob 5.10 na beo-grajsko letaliSče. Kakor opisujeio. je bilo potovanje tzredno ugodno, če tuđi ie pihal hud nasprotoi veter. Na letališču so pričako vali prve goste beogradski no\*inarji in za-stopniki tamošnjega Aerokluba. Danes dopoldne so se Zagrebčani vmili zopet z letalom v Zagreb, popoldne pa se vraejo Beograjčani, ki so včeraj prispeli kot prvi gostje iz Beograda. Zaplenjen manifest princa Karla — Đukarešta« 16. februarja. V torek zvečer so rumunske obmejne oblasti pri Topolji ustavile rumunskega generala Rakovico, ki je dospel v sprem-stvu neke dame iz Pariza. Pri tetesni preiskavi so našli pri njem manifest princa Karla, namenjen za objavo ni-munskemu narodu. General in njegova spremljevalka sta bila takoj aretirana in odvedena y Bukarešto. General Rakovica je pn-stai Narodno-kmečke stranke, ki se za-vzema za povratek princa Karla. Vlada je skušala njegovo aretacijo prikriti, vendar pa je Narodno-kmečka stranka za to takoj izvedela in je še včeraj vlo-žila interpelacijo na ministrskega pred-sednika, ki pa ie odgovor odklonil. OZKOTIRNA ZVEZA BEOGRAD-JADRAN __ Beograd. 16. februarja. Nova ozkotir- na želetnica Beograd—Obrenovac, ki bo omogoSala direktno ozkotimo zvezo me«1 Beogradom, Bosno in Južno Dalmacijo, bo okrog Velike noči izročena javne mu prome hi Najtežja tehnična dela so v glavnem ie končana. Zgradba proge traja skoraj že dve leti. DOBERDOB — ZEMLJA SMRTI — Budlmpšeta, 16. tebroarja. ĐivSl nadvojvoda Jožef je dokoočal knfiso svoHh spommov na svetovno vojno. Knjiga bo tesla že prihođnje dni In se bo bavHa pred-vsem z boji na soSki fronti. Zato bo tuđi nosila naslov »Doberdob — lenlja smrttc. V javnosti pričakujek) nadvolvo-dove memoare z velikim zanimanjem. PREUREDITEV BOLNIŠKEGA ZAVAROVANJA — Beograd, 16. februarja. Ministrstvo a socijalno politiko dogotovi ja uredbo o ukini-Ivi in likvidaciji Osrednjega ureda za zavaravanje delavcev. Agende Osrednjega ureda bodo prenesene na okroine orade! kl bodo dobili večjo avtooomi|o. Fašistom odprta vrata ¥ Jugoslavijo Neumljivo stališče zunanjega in justičnega ministrstva - Itali-jani se smejo naseljevati tuđi v obmejnem pasu - Uveljavljenje nettunskih konvencij brez Narodne skupščine Znano je, da je dr. Ninčić moral kot zunanji minister odstopiti, predvsem radi svoje napačne politike proti italri. Bil je do Italije ved;no do skrajnosti popustljiv, a Italija se nam je revanžirala s tem, da nam je zadajala vedno nove ndkrite in zahrbt»e udarce. Ko je po-stal zunanji minister dr. Voia Marin-ković, je javnost pričakovala, da po-meni n'egovo imenovanje nekoliko bolj otporno stališče napram Italiji im nje-niTn zahtevam. Zato je v splošnem simpatično sprejela imenovanje dr. Ma-rinkoviča. 2al. se ta pričakovanja nišo izpol-nila v polni meri in tik pred odstopom vlade ie £. dr. Marinbo\ić ston'l uso-den korak, ki m~«ra vzbud'ti razburje-nje po vsem zapadnem d'elu države. Podpisal je namrec akt, na podlagi ka-terega je bil nato izdan razpis ministrstva pravde br. 6527 od 6. febniarja t. 1. Gre za akt, v katerem zastopa zu-nanje ministrstvo stališče, da se čl. 342 fi-nančnega zakona za I. 1927-28 ne more nanašati na 'talijanske državljane. Po tem členu finančnega zakona namreč tuji državljani ne morejo brez prejš-njega davoljenja notranjega in vojnega ministrstva pridobiti lastninske pravice na nepremičnine v ozemlju, oddalie-nem 50 km od državne me je ali morske obale. Naša sodišča so v tem smislu doslej tud/i postopala. Naenkrat pa ie našel zunanji mini-ster dr. Voia Marinković, da se ta zakonska določba ne more nanašati na Italijane; navaja kot argument konzularno konvencijo, skfenieno med kneževino Srbijo in Italiju leta 1879 (!), po kateri smejo italijanski državljani na ozemlju kneževine Srbije pridobivati nepremičnine bodisi z nakupom, proda1©, podedovanjem ali na katerikoii drugi način pod istimi pogoji, kakor državljani kneževine Srbije. Zanimivo je pri tem, da Italija sama ni nikdar priznavala te konvencije, ki tuđi ni bila razglašena v italijanskem uradnem listu. Sele 2. novembra 1923., tore] po 43. letih, se je Italija spomnila konzularne konvencije, sklenjene med njo m kneževino Srbijo leta 1879. in jo je tega dne objavila v svojem otfciiel-nem listu. In dr. Voja Marinković je sedaj naenkrat izsledll, da je s tem ta konvencija postala obvezna tako za nas kakor za Italijo; na njegovo mnenje je pristal tuđi minister pravde in bivši predsednik kasacijskega sodlšča ▼ Beogradu dr. Dušan Subotić. Ni treba biti pravnik in posebno moder človek, da bi ne vedel. da kon-venciie kneževine Srbije ne morejo biti obvezne za kraljevino SHS. Absurdno je samo pomisliti na to, da se more ve-ljavnost konvencije, sklenjene pred 44. leti, raztegniti tuđi na kraljevino Sr-bov, Hrvatov in Slovencev samo zaradi tega, ker jo je italijanksi uradni list obiavil sele po 43. letih. Po tej konven-5iji je izšlo toliko novih zakonov, da je izgubila vsako veljavnost ne glede na to, da je tuđi zastarela, ker je Italija 43 let ni hotela ratificirati. Kraljevina SHS sama ima že sklenjeno z Italijo trgovinsko pogodbo od meseca julija leta 1°24 in če bi ne imeli ničesar dru-gega. abstoja tu čl. 342 fin. zakona za leto 1927-28. ki je derogiral to konvencijo, čeprav bi imela kako veljavnost. Dr. Voja Marinković je škodoval tuđi ugledu naših sodišč. k«er je ugotavil, da napram Italijanom nepravilno izvr-šujejo zakone in da naše oblasti prošnje italijanskih državljanov zelo počasi rešujejo. Dr. Voja Marinković pravi namreč v svojem aktu, da je postopanje naših oblasti napram Italijanom »nezakonito«. Kakor doznavamo, je tuđi ljubljansko višje deželno sodišče prejelo od ministrstva pravde navodilo, naj po-stopa v smislu nmenjene konvencije, to se pravi »naj v nasprotju z našimi zakon) dovoi.iuje itaHanskim državlja-nom nakup nepremičnin v našem obmejnem ozemlju. Z ceirom na to se je pojavilo resno vprašanje, ali so sodišča dolžna iz-polnjevati tak-a samovoljna tolmačenja zastarelih konvencij. S>odiŠča namreč nišo dolžna izpolnjevati naredb ministra pravde, k] se tičejo tolmačenja zakonov. Sodišča so vezana samo na ti&te zakone, ki jih je odobrila Narodna skupščina kot zakonodajna ustanova in ki nosijo kraljev podpis. Zato je povsem logično, da morajo sodašča v vprašanju odtujitve nepremičnin v obmejnem ozemlju še nadalje postopatl na način, kakor so doslej, to se pravi, na podlagi obstoječih veljavnih zakonov. Proti temu, da vlada odpira na nezakonit način vrata italijanski invaziji v našo državo, pa mora protestirati vsa jugoslovensko misleča javnost. Vlada hoče na ta čuden način kar pod roko uveljaviti eno najvažnejših In naj-nevarneiših določb nettunskih konvencij, katerih si doslej še nobena naša Narodna skupščina ni upala potrditi. ker so za našo državo preveč škodljive. In to se ne zgodi morda na podlagi reciprocitete, po kateri bi imeli tuđi naš] državljani iste pravice v Italiji. O ne. Samo fašistovska gospoda bo Imela pri nas vse pravice, jugoslovenskl državljani, ki bivajo v Italiji, pa bodo se vedno brezpravni! Madžarsko vohunstvo na Gradiščanskem Duna), V. febr. d Avstrijske obU»H so Žr dalj časa vedele, da razvija Madžarska na GradiŠčanskem živahno vohunsko delo* vanje Oblasti pa so se otnejile le na opa« TOvanjc te vohunske organivacije. Seđaj pa se zdi, da se je njih taktika spremeni* la. ker so te dni v Eisenstadtu aretirale upokoienega madžarskega nadporoćnika Emila Schwarza Osumljen je vohunstva za Madžarsko. Schwarz \e premeteno sbrival s%?oje zve-ze z vohunsko organizacija, do» kler ga oblasti končno nišo razkrrnkale in zaprlc. Izročen je bil dunajskemu deželne« mu 9odiš£u. Njegova krivda je baje v polni meri dokazana Državno pravdništvo je cVignilo obtofbo. Zimska olimpijada ogrožena — St Morltz, 16. fdbnmrja. V Svici je neprlčakovano nastopflo južno vroire, ki zelo ovira potek zimskosportne olimpijade. Ako bo frižno vrevne trajalo še par đm\ rrozi nevamost, da tekem sdoh ne bo mocoče konćati. Poljska in Gdansk Zenev*. 15. febr. (be.) Danes so se obno* vila poljsko^danska pogaianja glede polj* skega munkijskega skladišča na NVcster Platte in glede uporabe poljskih vojnih la» ri čemer so ju nekaterl pasanti in tuđi stranke opaz.li ter so po-zneje detektivom oba svedrgoca točno opisali. Gospa Juvan se je s trga vrnila okoli 8.30 ter našla svoje stanovanje v polnem neredu. Iz Wolfove ulice sta svedrovca pohite« la na Stari trg v starodavno Ahačičevo hišo št. 11. Splazila »ta se zopet v pod* stresno stanovanje zasebnice gospe Novv, ki ima na stanovanju tuđi dva akademika. Zaprto stanovanje sta zopet odklcnila z vitrihom in nato napravila revizijo. Pre« metala sta vse. V roke sta dobil* nekaj zlatnine in srebrnine, ki je dTagocen spo« min zasebnice. V »obi, kjer atanujeta akademika, pa sta akademiku Pavrkiu okradla 300 Din gotovine. Gospa Novy se je s trga vrnila okoli 10. dopoldne in tuđi ona je nasla svoje stanovanje v popolnem ne# redu. PoKcija je pridno na deru. da vk>vi drzne lopove. Do takrat pa nujno svetu* jem vsem: ne puščajte stanovanj praznih ali pa jih vsaj skrbno zaklepajte! Borzna porodila. LJUBLJANSKA BORZA. Devize: Amsterdam 0—22.92, Berlu. 1337—13.60 (13.585), Budimpešta 0—.9.95, Bruselj 0—7.93. London 277.3-278 (277.6). Dumj 8—8.034 (8.019), Newyork 56.8—57 (56.9), Praga 168.37—169.17 (168.77), Par« O—223.85, Milan 300.5—302.5 (3013). Efekti: Celjska 164—0, Ljubljanska kreditna 135—0, Praštedioma 875—0, Krc ditni zavod 16O—O, VevSe 135—0, Stavtma 56—0, Strojne 0—70, Ruie 265—270, §c*ir 125-0. Lesu i trs: Tendenca nei24W©menfle-na. Zaključeni so bili 4 vagoni desk, smreka, jelka, koničmh, 18 mm, od 16 cm napre], medi a 22. fco. vas. meia po 465. D e ž e I n i p r i d e 1 k i,; Teodenca za žito neizoremenieno čvrsta. Zakihičeci so brK 4 in pol vagoni piecJce. Cene to os4aAt ner/premenicae. Stran &. ■SLOVKNfcrCi NAROD« do« 16. februtrja 1928 Ste* 39 Klerikalci proti avtonomiji Ljubljane «Slovenec» kliče nad Ljubljano državno oblast. — Zakaj ni došlo do sporaznmnega dela ▼ ob&nskem »vetu? — Klerikalni nameni povsem raskrinkani. Javnosti je dobro znano, kako so pote-kala posafcnja med SDS in SLS zar idi skupnega in sporaiumnega sodelovanja v ljubljanskom obCtaskein svetu. Tozadsvna debata v občiusketn svetu ka kor tuđi objavljena korespondenca med zastopn. obeh strank sta popolnoma r>ojasnHi. da je krivda na strani SLS, da do sporazuma ni ori-šk). 2e samo zahteva SLS. da se ima urad-ništvo nastavljati v mestni službi do stran-kaTski pripadnosti in ne po dokazani fpo-sotonosti, je sporazum izključevala. Na drugi strani pa je nesprejemlftva tuđi zahteva SLS, da bi se njej dejansko zasisurala v vseh odsttkih občinskejja sveta večlua, do-čim bi morala napredna večina nositi g'av-no odgovornost. Uzotavljamo, da so klerikalci jdkloniJi vetitev v ođseke na podlagi proporca, kj-kor to določa rjbčaiski red. dasi bi b 'a taka vc*itev ob irpoStevanju manjšraskih strank naabolj pravična, ker bi tuđi :ai*)o!j odjrovvjala demokra^čnim principom Tako napredni klub, kakor komunisti, socijalisti in dr. Gregorič so se izrekli za tt načtn voh'tev, samo Iderflcalci *o bili piote* propOTCnemu načinu volitev. £e smirio to dejstvo odfcrtva. kdo ni hotel sporazuma fn kdo nočc vzajemnetra dela v liubljaisk^m Cbčinskem svetu. Kterikald so hoteli pa£ satni gospodariti na tna£*stratu, kar pa ne more tvoriti nobene podlage ra sporazumno delo. *Tr>-rfleo ie klerikaflcem za resno delo in za rv-tonomljo Ljubljane, do-kazuie tuđi včerajš-nji »Slovenec«, ki klič-e nad ljubljanski ch-či-Lski svet državno oblast, kar si *e treba posebno zapomniti. »Slovenec« na-mr^č tr-di, da sta se na prvih dveh sejah obči-isko ga sveta napravila dva nezakonita .k!epa, vsled česar bo prisiljena državna oblast poseči vmes in poskrbeti. da se bo spo-štovail občittski red. »Slovenec« s^ -. ..;mi;e povedati, katera sta bila ta dva sk'cpa, očividno zato, ker bi se izkazalo. da klerikalci rovarijo proti a v tonom Hi mestne »b-čine ljubljanske že sedaj, ko je komaj "Jiih-lianski s\ct pričel poslovati. Gre Mjtrroč fa sklep, da Ijubljanskemu o-bči-nsicjiiiu svetu ni treba prositi za odobrenie vto'^~ eunskega provizorija niti oblasUiejia odbora niti ftnanćnega ministra do spreutja red-cega proračuna, ker določajp tako -ibčtnsiNi red kakor navodila finatičnega mlnistrvva, da se ima do redaj gospodariti na podla«! starega proračun«, ter za sklep. da se violi pritožba na upravno s6diš£e proti odloku velikega župana, s katerhn se ta >?klep s;-*Hra. Večina Ijublians-kega t>bčin*>kefca «veta, napredni klub ter socijalistična skjpiiu, :e rastopila s tema dvema sklepoma v oVain-bo avtonoirrije me sta Ljubi jutu. ••*•• M:iiu-joč svoje stališče baš z občin^kiin red nm in navodili finančnega mmistrstva, djčim so klerikalci s svojim radikalnim urivesk >m odicrito nastopili proti avtotiomlji, zahteva* joč, na i a v tonom ni občlnski svet na5clno prizna svok> popolno odvisnost od drživ-nih oblasti oziTotna oblastnega odbora. To dejstvo Kovorf dovolj jasno o namenih kleriJtalcev, ki so bili došlej v vladi In 'd-k>ea?o v oblastnem odboru, »prtrlit J)«b-fjansko občfnsko upravo popolnoma pod svo}o neto. Spričo tega ic zelo smešno, ako »SI rve-ntc< trdi, da SLS pri tej »nezakonitosti« li hotela sodefovatl, s čemfrr da je lasno doka rala, da ni vsa Ljubljana nepo^^ia. Ugotavljamo, da je SLS ba§ pri teli tktoplh prav temellito sodclovala in se twJJ c«'rle-žila debate , da pa je se vod a glasovala proti, kakor odsovaria nieni miseraosti , Sodelovala ni SLS ml roIUrab v odsek«, kar Je odklanjala proporfiao volitev, i» $o-delovala tuđi ni v stanovanjtkf debati, kar pole« vsega Še posebno Jasno dokazuje, d* ji ni ca smotreno, resno delo v občin^ki upravi v prld (JabUantketno preblvaJstro. Nameni SLS so bili asni že od vsefci !>očetka, ko je zavlačevi'a rawovtwe za sporazumno delo, z njen:mi zadtitlmi ukre-pi so postali se jasneJSI. Nobenega dvoma ni, da so n.ileteli na cbsodbo vse poStene liirb'jin'iki Javnosti in da bodo ob prilfki tudl -doolli zashiicno plačilo. Pisane zgodbe iz naših krajev Umor veleindustrljca v Bradu. - Zračni promet med Zagrebom in Beogradom. — Tragedija mlade služldnje. — Gnusen zločin podivfanega moškega- Predsnocnlhri je ubil z dvema stre-ioma iz samokresa čipk&r BlaSko To- | maš iz Županje veleindustrijca Avsusta Vlacha v njegovi poslovalnici na Trgu ' kralja Petra v Brodu na Savi. Tvornica tekstilnega blaga F. Vlach iz Cervenog Kostelca na češkem ima v Brodu na Savi veliko skladišče tekstilnega blaga za Jti£oslavijo. To podružnico je vodil ubiti Avgust Vlach. Morilec je prišc! k veleindustrijcu, da bi poravna! doig za biago, prejeto od Vlacha, katerega Je TornaS pradajal v Županji. Vlach mu je znižal ceno za 30 odstotkov v znesku 12.000 Din. Zaradi stroškov sta se Vlach in Tomaš sprla in med prepirom j€ Tomaš potegnil samokres in dvakrat ustrelil v glavo A. Vlacha, ki je sedel pred njim. oddaljen kaka dva metra za pisalno mizo. Vlacha sta krogli smrtno pogodili in se je zgrudil s stolom vred na tla. Tragedija se je odigrala v hipu. ko sta se Tomaš in Vlach že pomirila, tako da prisotni knjigovodja še slutil ni, da bo prepirkotical tako tragično. Ubi-jalec je stopil iz trgovin-e in naletel na slučajno mimoidočega Sefa brodske policije, ki ga j« takoj areMral. Vest^o strašnem umoru se je bliskovito razsi-rila po mestu in vzbudila sploSno ogorčenje, ker je bil Vlach v Brodu zelo cenjena in spostovana osfcba in 2nan kot dober in darežljiv človek. V zadnjih treh dneh je to žc dragi prirner irmora, kajti, kakor smo že poročali, te v soboto ustretil brodski gostilničar Lansky svojo ženo Magdaleno 7. 1-ovsko pu^ko. Včeraj po 11. uri jo priletel iz Beo-jrrada na zagrebški aerodrom pri Bo-rongaju prvi potniški avion našega zracnega prometa. S tem je začel tuđi redni zračni promet v naši državi, za sedaj samo na prosi Zagreb — Beograd in nazaj. V kratkem bo zračni promet razširjen med vsemi večjimi mesti Jugoslavije. Prvi let med Beogradom in Zagrebom je potekel brez incidenta ali defekta. Avion se je dvignil v Beogradu nekaj minut po 9. uri in je dospcl ob 11. uri v Zagreb. Takoj po startu v Beogradu je prve potnike, beograjske novi-narje, pozdravila v zračnih višavah mala nevihta. potem so pa pluli v mo* gli do Zagreba. Vašči pilot je vozil zračno ladjo varao skozi mcglo in dospel nad Zagreb, ko so se zaćeli oblakl raz-mikati in je posijalo solnce. 2e pred prihodom aviona se je zbrala na aerodto-mu radovedna m nožica, da bi vi dela, kako pristane prvi potniSci avion in kdo so prvi porniki. Iz kabine po pristanku aviona so zlezfi beograjskii novl-narji Palavestra (Reč). Srcentić iTrgo- vinski jdasnik). Ružić (Vreme)^Nova: kovič (Film) in Mandić (Ilustrpvam list). Avion je pilottraJ Strlževski. Ob 2 uri popoldne je odlete! te Zagreba drugi avion proti Beogradu. V nJ«n «£ bili zastopnrki zagrebSkegt tiska Sučić (Jutarnji list), Borntrnl^A movdtftl). Pehare (MorgenMatt), Klalć (Hrva*) te Lovicki (Riječ). Zaradi majhnega defekta je avion startal v Zagrebu Sele ob 3.05 uri namesto ob 2. uri. Pitotirai ga je Striževski. Nad Siskom so avion ob* dali gosti oblaki. da se je moral spustiti iz visine 1000 m na 500 m in letci tako do Broda. Nad Brodom je pihal moćan veter. ki je oviral let do Beograda. Ob 5.05 uri je krožil avion nad Beogradom ni pristal na aerodromu v BeŽaniji. * Brezposelai strojni ključtvnicar Iv. Ucjanović je prišel v gostUno »Putnik< ter pil vino in premišljeval, kako bi ka-kemu gostu izmaknil listnlco in doku* tnente, da bi se z njlmi mogel n^moteno klatiti po državi. Dejanovič je sleparil lahkoverne ljudi. Ponujal se je za po-sredovalca pri služben, obljubi jal lah-kovernežem lepa mesta. Tako je dobil v roke tuđi hišnika Ivana Dumančića. Sestavi] mu je prošnjo za nameščenje v anatDinskem institutu v Zagrebu, Proš* n';i ic Dumančić pridejal razne listine, kr jili je Dejanovič odnesel in t njimi sleparil po Hrvatski ter bil aretirao pod napačnitn imenom. Istotako je odnesel listine poljedelcu Miju MihijUncu ia Sorrrbora. Dejanovića je naznanila tuđi seljakinja Jaga Gojdek, ki mu je tero&i-la 3250 Din, da bi ji preskrbel potni list v Ameriko. Sleparju je pa najbolj na-sedla služkinja Juliia B. iz Vršnjica pri Ivancu. Julija je bila brezposelna in je čakala v posredovalnici WeUs na službo. Med služkinjami, ki čakajo na službo, so večkrat tuđi brhka in zdrava kmetska dekleta, zaradi katerib pridejo tu pa tam tuđi moški v posredovalnico. Tak je bil tuđi Dejanović, kl se sedaj nahaia v zaporih zagrebSkega sodišča. V posredovalnici Weiss ni bilo mnogo slufkinj. Solnce je itvabilo brezpoaelne v naravo. Okoli 4. ure je priSel v zavod Ivan Dejanovlć. OSinil Je s pogledom prisotne ženske in izbral Jutljo. Bilo 11 je že 25 let, pa je bila ic vedno devica. Dejanovlć jo je vprašah ali bi Ha ž njim na deželo kot služkinja. Zapeljal Jo je v neko gostilno in jo posilil. Zapretil jl Je, da Jo ubije, če komurkoll kaj pove. Na-slednjt dan je služkmja odšla po svoje stvari v garderobo in zvedela, da Jih Je že odnesel Dejanovič. Prijavila je sle-parja policiji, M sa je aretirala pri ča-§1 vina v gostilni. V vettartčnem odđelku đrtavrn bolnice v Sarajevu leflta đva 6troka. ki tta žalosten doktz današnje moralne t>okvartenost1. V rooikem odđeHtu sa venerlčne botezni te£l 6-ktn! defiek, okvdtn z venerifcno boletnljo, v žen-skam odddku Je pa ravno tako 8-letna dekltea. Vsakdo, ki vstopl ta zagleda ta dva otroka, se začudi m vpraSa «drav-nika, od kod ta dva ttikaj. Zdravnflc mu pojasni, da je io Iak»tna »fcodba. Ta dva otroka Sta tfrtvf fflOlkftga tladO- strattja, Irtvi tm»aHce, k! bi zaslužil, da te g& Ja vfw> msodi na snunotaem odru. Ta zverinski čiovek je zadostil svoji strasti pri S-letni devojki in jo tuđi okužiL Deklica se je igrala s 6-lernbn dečkom, kl leži na moškem oddelkn in nevede okužila tuđi njega* Uprava bol-rrice je obvestila o tem nad vse žalost-nem dogodku državnega pravdnika, ki je uvedel strogo preiskavo. Po doseda-njih rezultati li je icniist;n zločin izvršil neki starejii moški. ki je že dolgo hudo venerično bolan. Zlorabi) je 8-Ietno de-Klico in ji zapretil, da jo ubije, če bo komu črhnila besedico o tem. DeKiica se je grotnje tako ustraŠila. da na vsa vprašanja ne odgovarja. Ćelo svojega imena ni hotela povedati. Na vsako vprašanje deklica odgovori: Ne smem nič povedati. moŠki. ki se z menoj »igra«, mi je zagrozil da me ubije. So-dišče upa, da bo izsledilo navzlic temu gnusnega zločinca in ga prfmerno ka-znovalo. Prosveta Repertoar Narodnega gledališča ▼ Ljnblfani Drama: Začetek ob 20. uri zveoer. 16. tebr_ Setrtek: Dan#s borno ti?i B 17. f«br., p«tek: Zaprto. t8. f«br., robota: ob 16. uri SnegulČica in Skratje. Otrolka predstava pri izr*vino znilanih cenab. liv. \9. fobr^ nedelja: ob 15. uri P«p©lka. izveii. Mladinska predstava. — Ob 20. Ncdeljski oddih. Tzven. Opera: Začetek ob pol 20. uri zvečer. 16. februarja, Setrtek: Ples v maskah- D. 17. t^br^ petek: Zmagovalka oreana. opereto, c. 18. febr., »obota: Marta premijera. Proslava 251etoioe umetn. delovanfa Julija Betettn. Premijertki abonma. 19. febr., nedelja: ob 15. uri Bajadera. Opereta. Ljudska predstava pri znižanih cenah. liv. 20. febr., pondeljek: Zaprto. 21. febr., torek: Žmagovalka oceana. Ljudska preditaTt pri znifanfh cenah. Ikv. Začetek ob 16. uri pop. Ljubljanska drama Cow«rd Noeh -Nedeljski oddih* >NafbolJ In največ lsrran avtor teara na5e-tt* planeta ... To prinaia novc^, zelo mnoro novcev v v»eh vrstah valutnih. Cowardu je xa to, da ne Ijudje »redi nivih in crnih skrbi naamejejo. da pocabijo. cei, eaj ni vseffn je-mati reseo, sa] ina biti življenje veselo in sabirno. In Coirard je izpremenil smeh v fcvok, kl Je prijeten posebno «anj: v denar.« Tako je s poSteno odkritosr5no«tjo refi-ier in prevajalec te ipre, gr. Se«L razloiil ▼»rok, šakaj »o vxeli na repertoar burlesko >Nedeljski ođdih«. Neprestane in naralfajo-8e finan&ie teJDcoSe so prisilile se vsakegra p!edal»5keffi voditelja, da se ozre po iirrab in CKperah fn operetah, ki zabevajo in prinaSaio novce. Tudl naš repertoar đeln ho?eS no?^§ mora? zjnerom večje in pot?oste.f?ie koncesije liroki pnbUkl In tesni blafrafnl. ZronEki ilo-elasne dobe veJInih denarnih krfe pozvanjajo vedno flrlasneje. xakaj vecno veljavno je nn-f-elo: arlavno je živeti. Tako ima ttidi ^Nedeliski oddih« eđiui namen: nuditi ta dve uri čim ve£ smeha, ia-baratl § koplro oseb. ki pravilno sod!Jo dru? o dmflrem, da «o prlimuknjenci, da so ne-vaffojenl, abnormalni. Humor angleške rase nam Je »icer bolf tui. »ituariie * *vojo preti-ranostjo no nam vfasih bolj mucfne, nego tmeine, duhovitosti avtor ne razkazuje, v Miafajlh in dialotflb je vec karikature in parodije, nego resničnosti in verjetnostl, ali Iff« nudi Isvajalcem same issvrstne vlo#e» ki nišo tefice. Predstava je bila dobra in vsl sodelujo^I so se canjo potrudili. Centralna osebnost Igre Je nrismojena ljrralkfl Julita Biiss, ki jo predstavlja neprestano v operi, drami in ćelo v baletu na*topfno£a gospa Medvedova vr-to dobro in zelo učinkovito. Nekoliko pre-star in eopatarsfei |e bil romanotrfsee David Blfis, kt ga iirra sr. Kralj imenitno. Prese netfla Je % veliko rutino in okretnostjo ffd? Sliva Danilova. OdlfCen 1e bfl % Jan kot njen bnit. Obu na sta prerfasna- spoSetka narav-nost kričava. Z«lo simpatična in elecantnn Myra Arunder je bila *dč. Debeljakova, iz-trsten tip diplomata ie nodal zelo uporabni in vselej resno posrloblfeni ff. Gre^orin, nekoliko bleda, nernrr>olo«ena Je bila v©dno marljiva *6e. VMa Jwvanovs kot Jselehie. vl> boran In prtttno komlten Sandy * Cwtr ter rmmn MdovolJlT« kunari«, bivia irledalis-ka inirđeroberka gdč. Rakarjev-i V sploSnem p« > Beletl manj krika in vika. kl ubija razumljivost. SodetuHfl to prejell miioKo cvetj« in aplavz je bfl obflen. 4^««eate re«U B opozaijamo, da Imalo danes sa sroj sbonm« v drami pred »tavo Dane« bfmo ti« to to vsled tega, ker •e vsled indisporidje gospe Međv«doye ne more apriiorltl napovedana komedija Idealni topro?. Betettot Jubilej. Uprava Narodnesa IKledalllSa v Ljubljani opoaarja v&e ljubitelje In spoStovalce mojstra pevcev c. Julifa Be-tettft, da se vrli slavnostna predttava v proslavo 251etnlce njesovega umerniSkega delo-vanja v 100010, dne 18. t. m. in ne kakor Je bilo prrotno oamermvf.no ie v eetrtek, dne 16. t m. Predprodtjt vttopnlc se vrli v operi In veljtjo ie event kupljene *«topiilce me-tlo ia OBtrtek za soboto. Uprteori se rio-lova opera >Marta<, v kateri l«ra sUvljenec vlogo bofat^i asJrupoiks Plnmhetta. Stari* sleveaske mMtoe opomjamo na otroflto predstavo >Saaful81ca ta Skratje<, ki bo ▼ soboto, doeia.tm.ob 16. uri popoldne ▼ ljubljanski drami Za to predetaTo re-Ijajo teredno nitke ceve ođ 10 Din navađoi. Lole 90 pa po 40 Din. Preprtteol smo, da s to fcredno otroSko predstavo maralkomu dstreSemot, ki dnu?afe ne more poslati tro-jih malSkov v gledallKe. Neiel|a f QiM>ikm gl^^UH. Opera poje U dan ob 15, popoldoe opereto >Ba-tedero« kot ljudsko predstavo, v drami p* Je £l5. »^pJka«, ob^fČ. pa pnra repriaa ko-Aedlje »tfedeUiU ođdihc U je pri premijeri tiborno zsbattk mr*** oWneUo. Rum u Diki pevski ib«r »K&nfar^a-Bo-manieic ki koncertira v Ljubljani v pone-3el|ek, dne 20. t. m. ob 20. v Unionskl dvorani je ustanovil leta 1019 Marcel Botez, profesor glasbe ia generalni inapektor glasbenih šol na Rumunskoin. Zbor si je nadel nalogo, da troji rum unsko in umelno pesem ?ploh ter šteie danes nad 200 elanov, od koleria jih je 10rt ca potovanju v Francifi, kateri pridejo v Ljubljano. TekoDi devetletnega pvojeara de-lovanja j^ zbor naKantarea-Romaniei< iz Bukareite. Zbor prinaSa pred vsem ruraun-ski gpored. ki Je pri nas še popolnoma nepo znan in zato vsestransko interesanten. Pred &edstvo župe prosi člane zborov, da v obil-nem žtevilu posetijo ta koncert. Vptopnice so v predprodaji v Matični knjigami. Sokol Sokolstvo in desetletnica naše države Letos poteie prva desetletnica oslavije; danes utrjuje Sokolstvo v naSem ujedinjenem narodu s smotre-nim in idealnim sokolskim dpiom narodno in državno zavest. Kaj J© pomenilo in kaj je dalo Sokolstvo za naBe skupno in ujedinjeno domovino, naj zvedo v»1 naši bratje in eestre, naj zve tuđi najgirsa javnost. Zato je eklenilo stareSinstvo JSS na pred-log saveznega prosvetnegra odbora, naj s.^ zbere vse jrradivo, ki se nanaša na delo, žrtve in uspehe jugoslovenskegra Sokol?tva za naŠo državo. Vse sestre in vsi brat je iz vaeh krajev na5e prostrane domovine po poklirani in naproSeni, da sodelujejo pri zbiranju tega jrjadiva, ki se sra bo priobčevalo najprej v >Sokolskem Glasniku<, a nato uredilo in ebralo v knjigo >TemeIji naSe države«. Ta knjiffa naf bi bila najlepši dar in naidražji epomin vsem u članstvu ob prvi desetletniei obstoja naše države. Dabre, zanimive in dokumentirane nrispevke naj ?e p^ilja ure<1-niStvu ^Sokolskegra Glasnikac. — Pro&vetno delo nokoluko župr Ljubljana izkazuje za fetrto četrtletje p. 1. (okt„ no-vember in dec. 1927) »ledefe rezultate: V 15 druitvih se je vršilo 10 »okoUkib in 11 drugih predavanj: v 13 druStvih se ie vrSilo T>0 govorov; o dništev je priredilo 12 društvenih veferov, 4 društva G ransrovorov, 1 društvo 1 izlet, 1 druStvi dva koncerta, 0 društev 12 zabav, 21 drustev 41 orledali?kih predstav. 4 društva 12 kino-predstav. 9 društev 14 ple-gov, 10 društev 12 akademij. — Sokolsko društvo Litija — fimartno in Planina sta priredili prav dobro uspelo prosvetno >olo. Ola-som poroeil (ki pa manikajo §e od veoib dru-Itev) imajo društva 5216 knfiflr. — V nekate-rih društvih je prosvetno delo [ako živahno in je Ie želeti, da postane ta živahnost v vseh druitvih, kafti prosvofno delo ie za pofrlo-bitev sokolske Ideje neprecenljlve važnosti. — 65letnifa «okol>keara druStva LJnMJana — matira. Dne 1. oktobm t. 1. poteče (»5 let. odkar se je vrSil ustaovni občni cbor so-lrolekecrfi druStva Ljubljana. — matica (Narodni dom). Društvo bo proslavilo ta svoj Jubilej z javnim telovadnim n^^tooom dne 17 maja f. 1. na letnem telovadi?cu pod Ti vol i fem: dne 29. septembra zvečer bo priredilo v društveni telovndnici telov.idno akademijo. v nedeljo dn*» 80. septembra pa ^e bo vr?il slavnr>«!tni oMni zbor. Vsa ljubljanska in okoTiska druStva se r* dnnes opotarjflio na to lepo Sokolsko plavje naSefin matifrieaa druStvn Sport Voiaški reprezentanci Uublfana-Zatfreb V soboto IH. t. m. «e odigra na igrali.Vit SK TliHje ob 15. uri priJMeltek« tekma vr. ialkih repr«entanc ljubljanske in zaBrrebSk« 7amiziie„ katera bi se morala odisati 17. decembra lnn«kwr» leta, pa Je bil« vsled obilnesra unAira preloŽena. V ljubijanskem teamu iffrajo: Miklavčir. VerovSek. Pevalek. Doberlet (v&l Ilirija^ S!ami?. Erman T (oba Primorje). Cirovič. Klju?er (Slovnn), Novak (Hernes) in ostali iz dniflrih klubov (Karlovac. Subotiea). V zafrreblki reprezentanci: iorrajo samo mani icrralci prvorazrednih klubov, kftVor: Kumanudi (jueosl). Križ (HaHrt. Artl (Gradj.) itd. Gmainiffki (Gradi.). Soitarid (Zeleinivari), GloboJnik (Derbi) itd. Pri prvem sre5anju lanftke^a leta 1. de-oembra ▼ Zagrebu j« onagala iagreb$ka re-prm s 2:1. Poraz ljubljanskesra moStva pri tej tekml je v prvi vTsti predpisati netre-airanju, ker so takrat nastopill prvič skupno, ali }e moitro seiaj v polnem treningu in dobro vigrano. Imena navedenih igralcev prii?ajo, da bi? tekma nudila vsekakor prvovrsten sport. pri&ikuje «e od cenjene publike, da v Sim ▼e«Jem tttevilu po«eti to prireditev, ker te ni iaino prra velja sportna prirMitev v tetofejem letu v LjubiJini« temveC te bo vi-delo, kako intenzivno se tuđi v nafii armadi razvila sportna ideja. Cisti dobl&k je namenjen v korist pod-rfidrtki Sltnlnld 40. peSpolka. Pnd tekmo in v odmora igra vojalka gođba na igrGču. Vstopnina minimalnu ili je v#l#d lejfa vslop vsakomur oraogoČeii Tekme za pokal LNP V nedeljo te otvori v Ljubljani )>ouiiadaĐ-ska nogometna sezona. LNP je rarpi&al tek-me za prehodni poisavemi pokal. V prv«*m kolu igTajo Primorje in Panonija in SUvija. -Slovan na igri5C'u Primorja t^r Svoboda --Reka in Jadran — Krakovo na igfriMu Ilirije. Ilirija uma je v prvem kolu prosta Trk-me obetajo zaniraiv sport. — lijubljaiul« g&raiiija — Za^reb^ka garniiija, V soboto ob 15. ?e vrfti na 4rri55u Ilirije i'^vanina tekma med ljubljansko in za^reblko gami-zijo. Kakor tnnno, ]> lani naša vojaika re-prezeutanca v Zagrebu oezaslužeao podlegla v razmerju 2 : 1. Za to tekmo vlada precej-šnje zanimanje, ker tvorijo većino obeh mn. šte_v igralci najboljih zagreb^kih in I i uh! jonskih klubov — Službeno iz LHP-a. Soja upravnoga tni-bora se vr5i v petek 17. t. m. ob 20. v dam-skem salonu kavarne Emona. _ Tajnica. Sekfija ZN8-a. (Službeno.) Danes v cetr-tek ob 20. >e vrši v kavarni Evropa" teja upravnoga odbora ia odboru za deleforaiije nogometnih sodnikov Prosimo gotove ude-leibe. Važno! — Načelnik. čBetežnica KOLEDAK. D»ne&: Cetrtek. 16. februarja 192K, kato ličani: Julijan.i: pravoslavni: 3. f^hniarja, Sirneon. Jutri: Petek. 17. lebruarja 1028; katuli-čani: Julijan; pravoslavni: 4. februar]«. Tzi-dor. DANAŠNJE PRIREDITVE. lirama: cDane3 borno tičiv R. Opera: . Kino Matica: .Gorje, če ti žena zrase če» i>lavo.> Kino Dvor: ot^^bno, da država fi-imprei odstrani vs€ nedostatke splltskcga prlstanlSča.__________________ Pustno soboto 18. t m. Velika Ma škara da Sokola I «Ob Jadranski Obali* — Tabor Stev. 39. •SLOVENSKI NAROD* dne 16. febrarja 19». Str*n 3. Dnevne vesti. — Krolna potovanja. Prometno miiu-strstvo ie ski«nik> s parobrodmmi drulba-mi, ki dobivajo subvencija od države, po-kodbo, da iahko kapijo patnik; vozne iisikc za krožna potovanja p> žel-eznlci in s par-niki ie na postaji, kjer vstopik). Poleg vornih olajšav na železnici bodo ime ti pot-niki mižano vožnjo tuđi na pa-mikih. Tako se bo lahko z enim voznim listkom po zaii-Izni vožnji potovalo do Sušaka in dalje s parnikorn do Splita, Gruža ali Kotora in uazaj preko Bo$i*e. — Učiteljski kongres. Izvršilni odbor UJU bo imel koncem tega tedna plenarno sejo, na kateri bo sklepal o datumu in d-nevnem redu tetošnjega učiteliskega kongresa. — Poroka, Dne U. t. ni. se ie poročila na Dunaju nadučlteljica - voditeljica lus-neWa Lau-ter, hči đolgotrajnega magistri*:-nega obrtnega referenta Ivana Lauterja, magistratnega poddirektcrja v p.. i nadre-videntom državnih žeUznic Arturjem Knopfmacherjem. Bilo srečno! — StraSna beda v Hercegovini. V Hercegovini vlada nepopisna beda. Ljudstvo je brez vsake hratic in prosi od vaši do vaši za pomoč, Največje pomanjkanje vlada v mostarskem sreru, kjcr dosVei še ni bilo toliko bede in stradanja. Ljudje morajo druz pred đrugun skrivati jestvine in oni srećneži, W si lahko kupijo moko za kruti, io morajo ponoči in skrivaj nositi domov, da jib izstradarii seUaki ne oropaio. — Smrtna sodba v Sarajevu. V Sarajevu se je te dni vrSila razprava proti razbojniku Judi Pesahu, ki je bil otrtožen ro-parslcega uinora. Dne 17. septembra 1927. ie udaril seljaka Mehaga Lipa s sekiro po glavi in ga nato oropal. Za razoravo ]c vladalo v Sarajevu ogromno zanimanje. .TLda Pesali ie bil obsojen na smrt na ve->aiih. Obsodbo je sprejel s stojično mlnw>-stjo, popolnoma apatlčno. Njefipov zagovornik je vložll priziv na viSjo instanco. — Uredltev naših voJaAklh grobov. Mi-mster ver je odobril kredit v zneskti 85.000 Din za uredftev na§ih vojaških grobov na Krfu in 30.000 Din za vojaSke jcrobovc v Skadru. — Vabilo, Na redni zbor Udr. tob. traf. za Slovenije, kl i>e vrši dne 26. febr. 1928 ob 4. uri popoJdne v hotel »Lloyd-u«. Sv. Petra cesta St. 5. Poročalo se bo o dose-drnjih uTvrepih odbora za doseso odvretih odstotkov. 159-n — l'ščejo se dedlči. V avgustu 1926. ie umri v San Frandscu naš đržavllan Mati-ia Gok>bič, doma baje iz Dolenje vaši. Za-pusti! je 400 dolarjev. Njegovi sorodniki naj se javijo izsdieniškemu komisariiatu v Za-yrebu. — Ljudje, ki trpe na teškem telesnem odvajanju in jih pri tem mučiio obol el ost i de-belega crevesa ter preobilfea krv! v spod-njem delu telesa, prlrtek krvi na možgane. sl&vobol In urripanle srca, naj pijejo zjutra] in zvečer po četrt kozarca prirodne grenči* ce ^F^anz-Josef«. Vodilru zđravniki kirur-^iČTJili zavodov izjavljajo, da se voda Franz Josef uporablja z najboljem uspeliom preci operacifanii v trebunu 'n za njrmi. 16-T * Veliki plesni turnir za prvenstvo Slovenije v letu 1928. se bo vrlil 3. marca v »Ka/ini*. Vsc informaciie kakor tuđi prida $itev tekmujočih parov pri k. .lenku v kavarni »Emona<-'. 367 — Največia sokolska maikarada na Go-renjskem se vrši na pustno soboto 18. t. m. v Kranju v vseh prostorih Nar. doma. 5o-delujeta 2 orkestra ?clez. glasb. društva »Slogac \z Ljubljane. I46-n Iz Ljubljane —]j Seje tnaglstratnlh odžekov. Jutri v pecek In nato v soboto se sestaneio k prvi seji vm od občinskega sveta na zadnji plenarni seji Irvoljeni odseki. da se konstituiralo in da prično redno razpravliati o vseh v nriliovo kompetenco spadajočih obeinskih zadevah. —1J »Društvo Soča« vabi svoje čl&ne, da se polnoStevilno vdeleže pogreba pok. Tgnacija 2argi, očeta našega tovarišu. od-bornfka g. Bogomila. Pogreb se vr5i da-nes pop. ob 4. iz sv. Petra ceste na poko-paHSče k sv Križu. — Odbor. —lj Geografsko društvo o požar ja na pridavanje dr. 13. Š k e » 1 j a o »rasah v na-5i državi s posebnim ozirom na dinarsko r?soe^nlk ljubljanske inženjerske zbornice, v kateri je volanienih 47 avtoriziraTiih inže* nierjev m katere delokrog se razieza tuđi na Dalmacijo, je na včerajsjijem občnem zboru zbornice naznanil, da se vrši 4. marca t. !. v Ljubljani glavna skupščina inženjerskih zbornic Jugoslavije. Na to skupštino odpo&ljejo inženjerske zbornice v Beogradu, Zagrebu, Novem Sadu in Sara-ievu svoje delegate. Ljubljanska ie dolo-čila 4 delegate in sicer: inž. Adolfa L. Du-kića (Ljubljana), inž. Milana Ki-epacha (Maribor), inž. Evgena Rustio (Ljubljana) ter dva zastupnika Dalmacije in slcer Sr>H-čana inž. Pctra loževića iloino ni bil tako živahen ka^cnr pred 14. dnevh Na ocjeni je bilo prirnanih: 267 kani, 78 vokrv, 41 krav, 9 telet in 60 praSiChov za relo. Prodanih je bik): 53 konj, 4« votov. 25 krav, 8 telet in 50 praSicltov za rejo. Cetie so ostale neteprernenjefle in so sledeCe: voli I 8.50, IT 7.50, II! 6.75, krave 5—6, Icra-ve klobasarice 3— 4, teleta 10—U kg žive teic. Prašički po kakovsti in starosti od 200 do 300 Din. Inozemskih kvpcev ni brlo ni seimu. —I| Maškerada Sokola 1. Tabor. Pred* prodaja vsfopnic za Ćlane samo v predpro-daji po Din 15 na Taboru dnevno od 4—7 ure zveCer, za neslane pa Din 2u pa v trgovini Stane DeTganc. Pred Skofijo št. 20. Električna česma železnica bo ustavljala na večer prireditve od pol osmih dalje na križišču Škoije in Sv. Petra ceste. 160-ti —lj Sestanek uradnlkov 1L kategorije. Odsek uradnikoA- II. kategorije Udruženja jugoslovanskih narodnih želez^ničaTjev v v Ljubljani skllcuie dames dne 16. tm. v stekletiem salonu kolodvorske restavracije Ljubljana glavni kolodvor sestanek irrad-nikov II. kategorije. Predmet razprave protest pTOti zapostavljanju pri napmlova-njih uradnikov II. kategorije ljubljanske direkcije, in prottmere, ki naj jih zavzame utadnišrvo slovenske železniSke direkcije proti krivicam, ki se gode temu uradnlšrvu v resoru prometnega ministrstva. Ker >e sestanek velike važnosti za kategorijo, se na-proSajo vsi tovariSl da se se stanka sl-Kinio udclcžc. —lj Požar na Oradu. Reševalru in ga-silska postaja v Mestnem domu je bila da-nes ob 10. dopokine telefonsko obveščena z grajskega stolpa, da je v podstrešju Irub-liirnskega gradu izbruhnil v blizini nekega dinrnika požar. Poklicni gasilci so se takoj z brizgaJno odpeljali na Grad ter so požar pogasili v tričetr: ure ^r;^^ ,c minimalna. Kako je požar nastal, ni še točno u gotov-Ijeno. —lj Radi tatvine izključena dijaka. Za-četkom meseca februarja ie četvorica mladih vlomilcev vdrla v &Ki9di.^^ «. Mobori-ča v Florjanski ulici ter odnesla za 1400 Din usnja in podplatov. Vlomilsko družbo so tvorili dva dijaka in dva čevltarska va-jenca. Mladeniči so bili k vlomu zape4jani po nekem starem lopovu, ki ie že presede! večmesečno iečo ra*di goljufiie in tatvin. O izvršenera vlomu ie bil obveSčen tuđi dotični srednješolski zavod, na katetem sta dijaka studirala. Oba sta bila sedaj iz-ključeiid. Eden ie že obiskoval VI. razred. Mlrdi vlomilci so bili ža nekai podplatov spečaJi v denar, ki so ga porabili za razne sladkariie. V soboto 18. II. - Tabor - «NA JADRANSKI OBALI» - sestanek vse nacionalne Ljubljane. — Vse v pomladnem ze- — lenju in v solnčni toploti! — —]j Drobna policijska kronika. V areta-cijah je policija daties dosegla rekord. V policijske zapore ie odvedla osem ra2liiiuh ne&rečtiHi tipov. med njirni tatico Angclo G., ki je ukradla 250 Din gotovine nekemu ponočnjaJvu, dalje Z pijanca, neko beraČI-co in štiri brez^pose-lne, ki so spali v neld iopi v Mestnem logu. Policiji ste bili prijavljeni dve tatvini ln večii vlom, kakor tuđi poizkus vloma, končno neki lastnik psa radi pasjega kontumaca in 9 avtotnobt-listov oz voznikov radi prestopkov cestno-pollcljskeca reda. —li Padec z drevesa. Mestni delavci, zaposleni pri vrtnarju, so danes v Tivolliu obrezavali in obsekavali koštanic. Okoli 10. dopoldne je 29-letni mestni delavec Josip Orešnik, stanujoč v KriževniŠki ulici št. 7, po nesreči pade! z visokesa koštanja. Naložili so ga v rešilni avto, ki sa je od-peljal v javno bolnico. Orešnik ie dob i I K/je notranje poškodbe. —lj Pogrešan«, Pri svoii teti statiujoča 20-letna Jefka ZupanČičeva je včeraj ob S. zjutraj zapustila tettno stanovanie v baraki it. 10 v Spodnji ŠiSki, a se do zvečera ni prrvmila. Po^rešanka je srednje velika, na sebi ima črn plaše ki ic zagorele?:a obraza. —Ij Tatvina kolesa. Pri Stavbni družbi zaposlcnemu delavcu Antonu Zala-rju iz Toniišlja pri Igu je včeraj srednievelik po-stopač odpeiial iz veže OUZD na Mikloši-ćevi cesti staTO, že obralleno in črnoples-kano solo, vredno 700 EHn. Tatvina se je izvršila okoli 11. dpoldne, ko ie bfl v veži zavodu nalživahnejsi promet. —li Z vrelo vodo se opekla. Na 10 me-^ceev staro delavkino hčerko Vido Mmdn se je danes zlutra], ko ie mati kuhala kavo, pa nesreči zvrnil večji lonce vrele %t>đe. Mencinovo so z rcšilnim vozov dopoldne adpeliali v otroSko bolnico, ker je mala Vida dobila po životu težke opekltne. Mati nesreciie deklice stanule v LonČar^i stezi 7a L.Tu-dskim domom. —lj Male tavlne. Žena poštnega usluž-benca Josipina Lani, stannloča v Trnov-skem pristanu, je policiji prijavila, da ji ie neznan tat odnescl iz podstrešia tam se sušeče perilo v vrednosti 350 Din. Tat ie odnescl 4 platnene rjube in druge malenkosti. —1) Legitimacije po 10 Dio za otroško maske rado, ki so bo vršUa dne 10. tm. od 17. do 20 ure, izdaja Atena v Narodnem domu v soboto od 10. do 12. ure in od. 16. do 1?. ure. 157-fi —lj Prošnje RožnedoJćanov mestnemu magistratu. Od B!eiweisove ceste vodi mimo žandarmerljske vojašnice pot >na Vr-tačl< nrfono Stavbne družbe in čez Železnicr proti PodTOŽraku in Rožni dolhil. Ta pot nudi jyrebivalcem Podrožnika precejšno bližnjioo in zato hiti po uji ziutraj, opol^nt; in zvečer staro in mlado v urade, v solo ali v delavnice. Pot pa ni bila že leta in leta rtasuta in ker leži svet tnm sploh zelo nirko — zato je pot vedno polna blata, a ?e ob niajhncm dežju se nabere celo lezero vod«, ki ni ma odtoka. Prosimo magistrat, da naslpljc tja par voz peska. napravi ko-5ček kanala do BIeiweisove ceste in mor-da bi tuđi Stavbna družba dovolMa ;3resta-viti tište podrtc pla-nke v stavbno č^rto. / —lj V počaićeoie spomLna bla*opokoin-e ge. Guste Terdma daruje g. Frasce Adatnič trgov. poslovodja e veseli in buzakljunaki kos se je zaeel tuđi ie o^a-Sati. Danes zjutraj se je rasprostirala nad mestom Iahna megla. Đarometer se še vedno stalno dviga. Snočl ob 20. je kazal barometei 765, termometer 5.2 C nad niclo, danes ob 7. zjutraj barometer 767, termometer 5 C, opol-dne barometer 767.5, termometer 10 C nad niclo. — Krtatollč . Bsčar: Bluze, otroike obleke! 3T ft O s c E z žicon oajbo^še, najtrajnejše zato naicenejše! Iz Celja —c Umri [e v Celju zadet od kapi vpak. sozdarski svetnik inž. Framc Domer v 73. letu starosti. N. v m. p.! — V botoaci pa ie umrla Elizabeta Videčnik, žena ietniškega paznika iz Maribora, stara 37 let. —c Pokvarjttia mladina. Te dni dopor dne je dvakrat poskuSal samomor nek če-trtošolec celjske realne gimnazije in sicer cr.krat s sainokreso-ni, drugič Pa s skokom skozi o-kno. FV>sreČiI se mu pa ni prvič. ne driigič. Pravijo, da se mu je zmešalo. —c ZaSčiti dece ima dane^ v četrtek, dne 16. tm. svoj občjni zbor o!) 8. uri zve-čer v restavTaciji Narodnega doma. —c Vseobrinliki zlet se bo I etos vršil o Bi«iko§tnib prazmkih v Celju. VTŠe se že tezadevne priprave. Takrat se bo vršila v Celju tud; razstava vaienigkih del. Veliki pustni korzo »SLAVCA« 19. II. Union Higijena v zakonu (Prihodnji filmski spored ZKD.) Z\~ez.& kulturnih drustev je postavila na svoj program za tekoči teden velezanimiv ter izredno poučen, popularno - zdra vit veni film, ki v 4 delih opisuje temeljne pogoje zdrav ja in sreče v rodbinekem življenju. Film, delo zdravnika dr. Ervina Jungerja, je posnet na dunajikih in praSkih klinikah ob sodelova-nju mnogoterih profesorjev in kapacitet medicine. V prveio delu dokazuje film, da je zdrav je prvi pogoj erečnega zakona. Samo telesno in duševno popolnoma zdravi ljudje i majo pravico do zakonskega življenja, do otrok in potomstva. Mimogrede se je že govorilo in pisalo o potrebi zđravniškega pregleda zaro-Sencev pred poroko, toda do danea je ostalo latlbog povsod veSlnoma Ie pri bef«edi. Zato toliko gorja in bede! Preden stopiš v zakon, se temeljito izleći! V filmu vidiš tečenje raznih bolezni, med njimi tuberkuloze pri moških in ženskah, na najrazlicnejše načine, po najnovejSlh meto-dah. Temelj tvojega sretJoega zakonskega živ-ljenja je podan — »đravje ima3 — in s tem ti je dovoljen vstop v zakonski stan. Toda pazi. da dragoeenega zdravja malomarno ne zapraviš. Film predvaja v tem poglavju zla-sti moralno, etično fn higijensko stran v »ek-sualnem življenju zakonca. Na podlagi šte-vilnih slik, posnetkov in riab pojasnjuje ann- tomijo ženskega in moSke^n telesa, oblike raznih organor, kato krarea rpliv nehigijeo-skega življenja, opisuje postanek Hoveka od spočetja do poroda. V tretjem in JFeliiem delu se peča film po večini za našo deco. Od ćojenčka. ki je ko-maj zngledal Iu2 sveta, prejema mati v filmu koristna navodila za svojega otroka, dalefi tja v otroSko dobo, ko napravi mali otrodi-8ek svoje prve ftamoatojne korake. Tu naj-deS va&ia navodila gledo dojenja, oziroma umetne prehrane, povijanju, pestovanja, ine-renja temperature, gibanja, telovadbe. ra»-nih bolesni pri otrookih it'l. K temu nad vse pouČnenm filmu bo podala potrebno razlago, pouk in naevete ga. dr. Finkova. adravnlca na ljubljanski ženski bolnici. Mladini izpod 16 let je vstop k tem pred-ctavam prepovedan: litotak« b«do predstave ta ienake Ueene od onih ta moške. Zatorej bo ZKD predvajala ta film z napovedanim predavanjem najprej samo z« ženske, in firer to soboto ob 14.80, v nedeljo ob 11. in v ponedeljek ob 14.80 v prostorih Kina Matica. Prihodnji teden ob ^nakih dnevih in urah se bodo vršile iste predstave z istim sporedom iz ključno »amo za moške. Opozarjamo zato ž*» dane? vse naše žene in dekleta bres ixjeme na te velevažne in koristne prireditve ter jim najtopleje pripo-ročamo obink imenovanih predntav. >Tuj00 ootiebno je, da si ogleda la film vsaka žena, nevešta in za roče n ka. ki /-^1' ^Iravje in sro- eo sebi in svoji drulini. Hči ruskega carja v Ameriki V Ameriko je prispela znana Kosinja Čajkovska, ki se izdaja za najmlajšo carjevo hčerko Anastazijo. — Sin bivšega carjevega osebnega zdravnika je spozna! v nji carjevo hčerko. 8. t. m. je prispela $ pamukom »Be-rengaria« v Newyorsko pristanišče znana Rusinja Cajkovska, kt je zivela zadnje čaše v Berlinu in ki ^o jo smatrali vsi za naimlajso hčerko carja Niko-laja II. veliko knejcinjo Anastazijo. V pristanišnu jo je pričakovala velika množica radovednega občinstva, kajti AmeričaTii se za take zadevc zelo za-nimajo. Navzoča je bila tuđi vsa ruska kolonija, zlasti ruski plemići, ki so i>e zatekli v Newyork. V pristanišče je prispel tuđi ruski zdravnik dr. Ivan Botkin, sin osebnega zdravnika bivšega ruskega oarja. Njegov oče je Ml umorten obenem s elani carske rodbine. Sin je poznal carjevo rodbino, /Listi pa veliko ktieginjo Anastazijo, /c ađ mladih let, ker se je z njo igral. \ pristanišče ga je poslala bivša velika kne^inja, ki se za Anastazijo najbolj zanima. Ona je tuđi povabila Cajkov-sko v Ameriko. Velika toiegrnj-a Kseni-ja biva zđaj v Ameriki. kjcr se je poro-oila z znanim jcklcnim kraljem Leed-som. To je edino pametno, kar je mogla storiti, kajti drugace bi morala dc-liti bridku usodo ruskih cmigrantov. iSrečanje dr. Botkina s Cajkovsko je bilo zelo zanimivo. Botkin je namreč na prvi pogled spoznal v Cajkovski veliko knegiujo Anastazijo in izjavil, da ne more biti nobeoeoa dvoma, da gre za najmlajšo carjevo hčerko. Zagonetna Rusinja se je odpeljala tak*oj v Lced-sovo palačo, kjer bo začasno nastanjena. Dr. Botkin je izjavil ameriškim novinarjem, da je v Cajkovski spoznal najmlajšo carjevo hčerko in da jim bo dal podrobna pojasnila, čim nataiićno preišče svojo pacijentko. Dr. Botkin ima blizu Newyorka sanatorij za živčno lx>inc. v katerejn m; bo Cajkovska Ie-čila. Velika kneginja Ksenija >e nam-reč naprosila liotkina. naj prei§čc du-šnvno stanje zagonetne Kusinjc. Cajkovska ni povsem pri zdravi pameti. Opešal ji je spomin in tako je pozabila ruščino, ki jo je prej vsaj za silo obvla-uala. Zdravniki poznajo ta pojav, toda pri Cajkovski so njeni nasprotniki smatrali pešanje spomina za glavni dokaz, Ja ni caricva hčerka. Vse je odvisno zdaj od dr. Botkina, ki bo Cajkovsko lečil. Zadeva z najmlajšo carjevo hčerko je še vedno nepojasnjena. Celo bivši člani carske rodbine si nišo na jasnem. V Parizu živeči carjev bratranec veliki k»nez Andrej Vladlmirovič je spoznal v Ca|ko\ski svojo nećakinjo, s katero se je sestal v Parizu. Nasprotno pa trdi-ta velika kneza Ciril in Dimitrij. da Cajkovska ni identična z veliko kne-srinjo Anastazijo. Tud! boljševik* so reagirali na vest, Ja se je našla najmlaj-ša carjeva hčerka. V sovjetskih listih ic iiil nedavno objavljen seznam vseh elanov carske rodbine in drugih dosto-janstvenikov. ki so bili prva leta revolucije nstreljeni. V sezjiamu je omenje-na tuđi velika kneginja Anastazija. Iz tega bi se dalo sklepati, da je Cajkov->ka scmiozvanku in d'a so vesti o naj-mlajsi carjevi hčerki izmišljene. Ruska emigracija nestrptio pričakuje, kaj po-reče o tem dr. Botkin, ki lahko dokaže, Ja velika kftejrinia Anastazija res 2ivi. Velik požar na češkem Kakor smo že včeraj poročali, je nastal v torek ponoči v Čeških Budjevi-cah požar, ki je uničil skladišče podružnice Vaccum Oil Company, del po-slopja praške tvrdke Ostia in strojni oddelek opeka me. Po polnoči so sli-šali prebivalci mesta več moćnih deto-nacij, za katere se pa nišo zmenili rnisleč, da grmi in treska, ker je bila noč zelo viharna. Kmalu je pa zažare-lo mesto v odsevu plamena, ki se je dvigal iz gorečega poslopja. PoKcija je alarmirala vojaško posarJko in ga-silcc, ker je bilo jasno, da gre za večji požar. Vojaštvo je takoj izpraznilo bližnje hiše in gasilcem se ie posreči-lo požar lokalizirati. Kako je požar nastal, še ni znano. Zgorelo je okrog 30.000iitrov l>encina in rrrooigo olja. Skoda znaša nad 900 tisoč Kč. in je samo deloma krita z zavarovaluino. Bakerjeva Ie nastopi na Dunaju Bakerjeva bo torej Ie triuiniirala. Dunajski listi namreč poročajo. Ja bo Jou nastopila v Johann Strauss - teatru in ne kot je bilo prvotno projektirano, v Ronacherjevem gledališču. Sicer na-stop Bakerjeve šc vedno ni gotova stvar, ker so stevilne organizacije protestirale pri vladi in na magistratu, oblasti pa bodo bas danes razpravljale o tem. Zdi se, da protesti hackenkreuz-lerjev in kršćanskih socijalcev. ki so najbolj glasni, ne bodo uspeli, ker Pu-najčani pač ne morejo riskirati, da jim Parižani v slučaju prepovedi vmejo milo za drago in da bojkotiraj;) duna.i-sko opereto, kakor jo pariško časopis je zagrozilo. Zanimivo je, da Ronacherjevo 3srlt-dališče še vedno ni dobilo dovoljenja za otvoritev, dasi je lastnik za njegovo restavriranje potrošil skoraj nad en mili ion dirvarjev. Katastrofa na židovski svatbi V torek popoldne bi se morala vršiti v Bratislavi porok'a trgovca Evgena Schvvarza z Cliz-abeto Oratzinger-jevo hi sicer po ortodoksnem obredu. Ob določeni uri je prisel v hotel, kjcr bi se morala vršiti porcika na strehi pod milim nebom svatba. ortodoksni rabin s cerkovnlkoni in dvema pričama. Po ortodoksnem obredu se morejo vršiti cerkvene poroke samo pođ milim tie-bom in hotelir je pripravil na ravni strehi prostor za svate. Po rabinovem prihodu so postavili baldahin in na strehi se je zbralo kakili 16 svatov, veCinoma ženinovih in nevestinih sorcxliiiko\. Kmalu sta prišla tuđi ženin in nevesta hi poroeni obredi so se prKSeli. V hipu, ko je hotel rabin zamenjati Pdroone prstane, so se vdrla lesena tla in vsi svari so padli z baldahinom vred kakih 5 metrov globoko v klet. Nastala je splošna panika. Vrisc in truič med svati je Wl tem večji, ker je stalo v kleti po zadnjem deževju skora) pol metra vode. Ko so gostje v glavni dvorani zasliSali klice na pomoč, so prihi-teli v klet, kjer se jim je nudil tragiko-micen prizor. Svat je v cilindrih in fra-kih so do^kolen gazili blato po kleti. Kmalu se je zbralo otkrog hotela velika množica radovednega občinstva. Celo uro je trajalo, predno so izvlekli vse svate iz kleti. Nekateri so bili težko ranjeni in so JJh morali prepcljati z rcšil-nim vozom v bolnico. K srett sta ostala ženin in nevesta neposTcodovana tako, da sta lahko odšla z rabinom v si-nnzoto, kjer sta se poročila. Tragedija operne pevke Na Dunaju se je vćeraj skušala za-strupiti operna pevka Ana Nothig. Za-vžila je 17 praško\f monija in so neza-vestno prepeljaJi v bolnico, kjer se bori s smrtjo. Življenska tragedija Ane Ntt-rhigove je tragedija bohemke. Bila je poročena z glasbenikom Franom No-thigom, ki je pred leti izvrsil samomor. To je nesrečno in talentirano pevko pokopalo. Kljub svoji nadarjenosti in iz-redni lepoti mlada pevkft ni dobila pri-mernega angažmaja in živela je v prc-cejšnji bedi. Preživi jala se je na ta nn-čin, da je poučevala petj© in slikala, vendar ni mcgla vzdrževati sebe in svojih roditeljev, ki so bili istotakn «-božni. Pred tedni je ck>bila Nothigova pu-uud-bo od nemškega gledališča v Pra-gi in od opere v Charlottenburgu. Up;i-la jct da bo s tem njenega trpljenja konec. toda na noben način ni mogla pri ti d-o denarja, da se odpelje v Prago, odnosno v Berlin. Prosila in intervenirala je pri znandh in prijateljih, toda nihče se je ni usmilil. Tuđi ves njen trud, da proda svoje slike, je ostal brez-tispešen. Bila je vsa obupana in pravila je vsem, da bo izvršila samomor. V torek zvečer je bila povabljena k rodbini svoje prijateljice. Ponoči ic Nčthigova neopaženo zaužila 17 praš-kov morfija in legla v posteljo. Njena prijateljica jo je našla v nezavesti in obvestila je rešilno postajo. Prepeljal! so jo takoj v bolnico, kjer so ji izpnli zelodec. Kljub temu, da je njeno stanie resno, upajo zdravniki. da jo ohranii pri življenju. #"| Y^w PKVSKEOA K/> K ODSEKA *# , GRAFIKE se bo vršil dne 18. februari* v «Kazini». Svira godba Dravske divizije in Jazz- band Bony. Maske dobrodošle. Vstopnina 15 Din. Nov finančni skandal v Nemčiji V Nemčiji je bila zadnje čas« odkri- iu ćela vrsta sleparij, nepoštenih inani-i>ulacij in transakcij, pri katerih so bili privatniki in država oškodovani za tež-kc milijonc. Jedva se je nekoliko po-!cgel glas o krahu nekega berlinskega \ elepodjetja, kjer je bil soudeležen sam berlinski državni pravdnik dr. Jacobi, /e so listi poročali r> novi korupcijski aferi. Dočim policija še vodi o tem prc-iskavo, prinašajo berlinski listi vesti o novem sleparskem skandalu. Skandalozna afera je zavzela tolik obseg, do jo listi primerjajo s panamslrim skandalom, kajti država je bila oškodovana za več rrrilijonov mark. Te sleparije so se uganjalc z ob-veznicami vojnega posojila. V ospredju afere je bankir Kunert, ki je bil ie zapleten v znani korupcijski aferi nnna-bitskfh akcij. Kmcrt je bil včeraj are-tiran in izročen državnemu pravdniš-tvu. Zelo obširno preiskiavo vodi policija in pričakovati je še senzacijonal-nih aretacij. Policija sedaj preiskujc kako je Kunert uganjal svoje šlepa rije Z obveznicami vojnega posojila Je Kunert oškodoval državo za ogromne zne-ske. — I Stran 4. •SLOVENSKI NAROD»dacW. februarja 1928. Stev 30 Petr Soifjur*: šBoljševiški vohun Roman - % Dobrodušni Blackmoor ni ve-del, kje se ga glava drži. Državni tajnik je sma-tral za svojo dolžnost pomagati mu iz zadrege. — Mr. Bartols meni, da je sodba dr. Pratta bolj privatnega značaja, da gr« tu za nekake osebne interese, za konku-renco v zdravniškem pokliču, s katero ne smemo zamenjati državnih interesov. Hotel je vas že vnaprej posvariti, da ne storite usodne napake. Razumite! On pravi, da bi aretirali dr. Ibrahima Mordeta na zahtevo vseučiliškega proiesor-ja dr. Pratta na svojo osebno odgovornost, ne pa z vednostjo ali cek> na povelje vlade. Mirno izgovorjene besede državnega tajnika so navdale policista s pogumom, ki ga je sicer v občevanju s predstojni-ki vedno pogrešal. Izpod velikih očal se je ozrl hvalež-no na državnega tajnika, rekoč: — Ne vem, gospod, čemu je treba zanašati v tako zadevo toliko kaosa. Če aretiram dr. Mordeta, storim to v pre-pricanju, da je krši-1 zakon v tej ali oni Cbliki. In kdo mi more očitati, da nisem ravna! prav? Dokazati, to je stvar drž. pravdnika, ne pa moja. Odgovoren je v tem primeru samo zakon. Posledic se mj ni treba bati. Bog mi je priča, da jaz nisem izgovoril domneve, ki bi spravljala dr. Mordeta v zvezo z ljudmi, katerih se tiče vladna naredba. Mr. Bartols se je med prefektovmi govorom očividno dolgočasil. Prekinil ga je z energično gesto in se obrnil k državnemu tajniku, rekoč: — Gospod prezident Blackmoore dobi en izvod prepisa vladne naredbe, da jo na svojo odgovornost izpolni. O vseh svojih ukrepih nam bo pošiljal od časa do časa točna poročila. Njegova dolžnost je tuđi sestaviti elaborat, ki ga potrebujemo za varnostno konferenco. Oba dostojanstvenika sta molče vstala. — Apropos. gospoda! Poskrbita za točnejše podatke o nameravanem var-nostnem kongresu v Springsu, če mu pripisujete toliko važnost. Morda bi kazalo pravočasno naprositi gospoda gu-vernerja, da prevzame protektorat. Molće sta se poklonila. — Obvestita me do konca meseca o rezultatih. — je pripomnil guvernerjev namestnik in ju odpustil z nasmehom za-hrbtnega jezuita. Greywoode in Blackmoore sta se pošlo vila molče. Nobenemu ni šio v g^avo, kaj pomeni Čudno vedenje guvernerje- vega namestnika. In ker si tuđi medse-bojno ništa zaupala, se sploh ništa po-svetovala, kaj bi bilo treba ukreniti. Oba sta čutila na sebi težko rofco guvemer-jevega namestnika, ki je bil odločno proti aretaciji dr. Ibrahima Mordeta. Kaj j?a je vodilo pri tem odporu, si ništa znala pojasniti. Ta čas je pa pisal mr. Bartols v na-glici tole strogo zaupno poročilo: — M. preti nevarnost. Opozori ga! Listek je položil v kuverto, ki je bila naslovljena na gospo Klotildo Engel-mann - Kingheadovo. V. Načelnik policijskega departementa je rabil ćelo uro do svoje pisarne in po-tem je moral dolgo napenjati možgane, predno si je bil na jasnem, kaj pomeni vedenje guvernerjevega namestnika in državnega tajnika Oreywooda. Zadeva mu prav za prav ni bila tako tuja, kakor je prvotno ntislil. V svoji dolgoletni praksi, ki jo je iz-vrševal z neverjetno vnemo in vestnost-jo, je imel že opetovano priliko prepričati se, kako površna je pravica in kako malomarni so rajvišji državni funkcijo-narji. V splošnem je bil vedno pripravljen na pogovore o stvareh. ki so se zdele njemu, poštenjaku, samo ob sebi umevne, ki so se pa v ustih drugih do-stojanstvenikov kaj rade zasukale tako, da so dobile kot izrazito javne zadeve naertkrat zasebni značaj. Samo ime Ibrahima Mordeta je bik) kakor granitna skala, ob katero se je razbil vsak val javneca življenja. S tem dejstvom je imel opraviti Blackmoore zadnje čaše dan za dnem. In zakaj naj bi bil baš on izjema v tem pogledu? V hipu. ko je odprl usta in izgovoril Mordetovo ime, je spoznal, v čem je stvar. Naenkrat mu je bilo vse jasno. Mar nišo izzvenele čudne besede gu-gernerjevega namestnika kot svarilo in opomin, naj se ne spušča v nevarnost? Vseučiliški profesor dr. Robin Pratt, bankirjev prijatelj, šef oddelka za duševne bolezni v državni bolnici v Den-veru. je izpolnil svojo grožnjo in pred-ložil policiji skrbno sestavljeno obtožbo, v kateri je bilo povedano vse, kar se je zgodilo usodnega večera v palači zna-nega bankirja Kingheada. Vse sumljive podrobnosti razburljivega dogodka bi bilo treba znova preiskati in sicer v zve-ze s prejšnjim zagonetnim delovanjem dr. Ibrahima Mordeta. Ker so pa priobčili že pred ovadfoo vsi večji listi članke, debate, polemiko in diskusije, iz katerift se je razvila končno srdita javna debata ob sodelo-vanju velikih listov vzhodnih držav, je prišlo na dan mnogo novih nepobitnih dejstev in afera se je zapletla tako, da je bila ovadba Blactanooru zelo dobrodošla. Brez nje bi Ini policijski prefekt predmet ogorčenih napadov, tako je pa imel v rokah izjavo učenjaka, proti ka-teremu se ni upal nihče javno nastopiti. Pogovor z viceguvernerjem Bartol-som je sicer nekoliko omajaJ njegovo samozavest, toda vladna naredba je bila najboljša vzpodbuda. da je začel Blackmoore znova čitati ova-dbo dr. Pratta, ki se je glasila: — Dr. Ibrahim Mordet, zasebni zdravnik in profesor iz Kahire. bivajoč že več mesecev v Pueblu kot gost Sa-muela Kingheada v Colorado City, je napravil na družabnem večeru, ki ga je priredila 3. aprila gospa Klotilda Engel-mann - Kinghead. nevaren telepatično -medUalen poizkus na bankirjevi hčerki Luisi in ji prizadel nevarno živčno bo-lezen. Strokovno zdravniško spričevalo je bilo priloženo. Ovadba je navajala vse podrobnosti senzacijonalnega dogodka, naglašujoč, da dekle ni privolik) v potzkus in da sploh ni bilo pripravljeno. Nasprotno, bilo je v pravem pomenu besede duševno posiljeno vpričo številnih gostov, kajti dr. Mordet je napravil poizkus brez do-voljenja gledalcev tako hitro, da se nih-če ni zavedal, kaj prav za prav poče-nja. Zdravniki, ki so se pridružili mne-nju dr. Robina Pratta, so se sklicevali na tri slične primere iz prejšnjega leta, iz katerih se vidi, da gre za istega pu-stolovca. ZahtevaM so, naj oblasti takoj aretirajo in obtožijo dr. Ibrahima Mordeta. Tako se je glasila ovadba. Podpisal jo je javni advokat Dick Pilerrms in sod-ni stol jo je odstopil načelniku policijskega departementa v predhodno pre-iskavo. Akti, ki so prišli na Blackmoorovo mizo pred dobrim mesecem, so se naglo kopičili in naraščali s prilogami kakor testo. Nekdo je napisa] na mapo kratko karakteristiko: — Ne gre za pašo ovac, marveč za njihovo volno. John Blackmoore ni hotel veljati za površnega uradnika. Cesto se ni držal pisanega zakona, da priđe stvari do dna. Nagibi in nagnjenja človeške duševnosti so se mu zdela važnejša, nego suhoparni paragrafi. Njegovo ravnanje s Človeški-mi strastmi in slabimi nagnjenji bi se dalo primerjati s temeljitim studijem na-ravoslovca, ki preiskuje organizme, da ugotovi njihov smoter in funkcije. Bil je bolj advokat nego policist. To je bila njegova slabost Cesto je predložil sodi- ščem elaborate svojih opazovanj. v katerih je bilo z TnatematiČ.no točnostjo povedano vse. kar so zakrivile zablode javne morale ali državni sistem. Njegovo delovanje je bilo izrazito človeko-ljubno. Predstojniki so ga trpeli, ker je ' bil zelo vesten in pošten, toda ceniti ga t nišo znali. Zlobni ljudje so ga izkorisčail | in vodili za nos. Nasprotniki njegovega i sistema, ki so ubrali udobnejšo in mani i vestno pot so bili močnejši in zastrup-ljali so mu življenje s podlimi intrigami. Mussolini - Tabor Iiall-sni imajo posebno zunan'e-r; >i tićno zasebnno nacijonalistične organizacijo, ki zasledoije iniperijalistične težnje v smeri nsše ;u?oslcvcnske iadrar^-c i^b-^U Ti eru ^>a izdaja svoj list »Adriatico nos tro* in je imela v Mil^tiu svoj Jadranski kongres od 24. do Ti. septembra. Vsak narod hna pravico, da razvija med seboj nacijonatno obrambne sposobnosti in da javnost opozarja na vainostl in opasnosti, ki so v zvezi z močio in neokmjeno-stK> države. Anrpak javne izjave nosijo običajno pri kulturnih narodih naciionaino ob-rambni pečat. Čuimo pa nekai odstavkov Iz resoluciie Jadranskega kongresa: »Zaldiučujoč svoje del-o, kongres ponovno naglaša historično in nacijonaJno pravo Italije na dalmatinsko zemljo m poSilja to-pel pozdrav dalmatinskim bratom, ki v naj tefžjih prilikah dajeio veli-Časten dokaz na ctjonalnega penosa, globoke italijanske za vesti in neomeletie vere v bodočnost čr-movine.c Direktor Lsta »Adriatico nostro« — Ma-reseott! iziavlja na kongresu: Dalmaciji U vsa italiianska od Raba do Kotora. Pet ti-soč mrtvecev Caka v globini Jadrana sve: dan osvete Pozdrav Mussoliniju, predsedniku Hali janske vlade sUv^ dan, ko bo Jadran od ene do druge obale italijanski. — Slirfber pozdrav s kongresa kralju poriva tega, &,. naj da donKrvini popx>lne meje! Manzon pravi na kongresu o Boki Kotorski: Crn gori je treba dati samostojnost da postane strategiška vrednost Jadrana enaka niel — Zanimiva je iriava prof. Baldaccija na kongresu: Italija srne dovoliti Jugoslavij samo eno železntško zvezo med Beogradom in morjem, druga železnica mora i;: skoizii Albanijo koje zaščitnica je Italija. Zaključni vzklik govornika Maresoottija je bi!: 2ivela italijans-ka Dalmacija, svečano prisegamo, da je ta sveta zemlja naša kot je Jadran naše morje in sicer samo naše! Mi recimo nato: Nikotnur Uičesar ne jem-Ijemo, kar je njogovega, toda ničesar si ne pusthno vzeti, kar je našega. Naše je to, kar z nami čuti, kar želi biti z nami združeno, kar geografsko spada k dolgi vzhod-ni radramski obali od tam, kjer se prične. te do tam, kjer preneha naia Jugoslo-venska govorica. Spotroavajmo to lepo naše morje m prekrasno našo obalo z vsemi otoki. V spoznavanju le zapopadena Uubc-zen do teh krajev in v ijubezni tiči požrt-vovalnost in brambenost! Te misli naj nas navdajajo in spremljajo v vesel>u in žaioMi! 18. februari a. na pustno soboto, vprizori Sokolski Tabor veliko slavnostno dvorano in stranske dvorane v krasen pogled v vseh naravnih obalnih lepotah na dalmatinsko obrežie s srediSčem na otok in mesto Rab. Društvo dobro in pravilno pojnruie svoje narodno in patnjotično \~zgojne naloge. Sokolu I bo vsa zavedna in rn-lcča rtala narodzia javnost — posebno pa 5e Jadranska straia hvaležna da usmena tuđi svoje zabavne priTeditve na naso domačo na več kraj:h ogroženo zemljo Jadranska obala bodi naša v žalosti in veselju, bodi Iast Tia?e intimn*1 no'ranjost!. Zato pofdimo v soboto 18. februarja pogledat o občudt>-vii veličastrid j^dran>k1. ib-.1.-.', kra-n-' rc-pTodticirano po g. prof. Siču io Magoliču. Veselje, humor in zabava odsevajo iz pikantne v©ackwgre Gorje, če ti žena zrase če? plavo V glavni vlogi: Henny Porten in Bruno Kastner Premijera đanes ob: 4., pol 6«, pol 8. in 9. ELITNI KINO MATICA Telefon 2124. Zahvala. \ Ob krutem udarcu, ki nas e zadel s pr«rano izgubo ljubljenoga soproga in predragega tat ka, brata, svaka, gospoda Tonela Drašieka je došlo toliko dokazov toplega očustvovanja, da se ne moremo vsakemu po sebej osebno zahvaliti, zato tem potom vsem najiskrenejša zahvala. Posebna zahvala bodi izrečena vsem, ki so od blizu in daleč prihiteli, da pokojnika spremi jo na zadnji poti, domaČemu in poljskemu učiteljske-mu zboru za veličastno udeležbo s šolsko mladino, vsem etanovskim in političnim orgnizacijam, 65. gg. župniku in katehetu, gg. pevcem za gan-ljive žalostinke, gg. govornikoir pred hišo žalosti in na pokopaliSču za pre t resijive pošlovilne govore, darovalcem krasnih vencev in cvetja, <Čital-nici>, učiteljskima zboroma Zalog in D. M. v Polju, šolski deci, Sokolu Polje, gasilcem v Zalogu, Zvezi slov. vojakov, kraj. Šotekemu odboru. v?em in vsakemu posebej: Srfoa hvala! V Zaloga, dne 15. februarja 1928. Jela DraJ£ekoT& s sinkom Stojkom in ostali sorodniki. V Najboljši premog CEBIN. UUBLJANA. Wol* fova ulica 1/IL 119 Hiso v dobrem stanju v Ljubljani kupim proti takoj« Snjemu plačilu. — Ponudbe na upravo cSlov. Naroda* pod »Prometna lega 276*. Strojni ključavničar t večletno prakso, trezen in z** nesljiv, zmožen slovenskega in nemdkega jezika — idče služ* bo. Nas topi Uhko takoj. — Ponudbe pod «Ključavničar 267» na upravo «SJov. Nar.». Na)finejše čajno maslo dobavlja po Din 35.— za kg r>o povzetju od 4 kg naprej — Fran Kollcritsch, ApaCe pri i Gornji RadgonL 29/Tl Za doml Z* Uvilje kro I9čc, 6ev//«r/« U a STOEWER šrvalni stroj L« ta Van puleg šivan)« eotU (obsivt), «e«e (stika) krpa pe» rilo to ou^svice Brci vsakegs premtniaai« plošč ic drugo je stro i: v cd muti pripravi ten tli sa vesenie io ravno tako hitre zopet ta navadno šivanje — Polefi vseb prednosti, ki h*n t*» vzema šivalni stroi STOBWER h tuđi nmlcmnmm Ne sam uđite ugodne prilike te oslejte d to tzrednott pri Lud Baraga, MR .feAMOVlC PLANINKA X • » * nroča: Lekarna Bahovec, LJUBLJANA Konaresni tre 171 ttrczplačcD puuk « vezenju, ra# bi aparata* itd — UgiKta« pla# čilm pupo 11 — 15lerno um^tvo GlOVANi BOCCACC1O DEKAMERON Prevei Oi. ANDREJ BUDAL - tonjlfia. Broi. Din do*—, platno Din /2*—, uksiuna ./ daja na bol i 5c m papirju poHranc. vez. Din 100*— ^. a'luitcadlamL il. knjiga. Bro^ Din 56*—. platno Din 72-— mksnma iz daja na boljSem papirju polirane vez. Din 100 -■ z ilustridiami- III. knjlfjai. Broš Din 56*— olatno Din 72*—. luksuzna iz data na boljšem papiri u. polfranc vez Din 1C0*-'. tlustradjami Knjige se dobe y kaiigarnt Tiskonc Zadmgt v Ltubliani, Prcšcrnova ul. 54. Iščejo se zastopniks in agenture za sir Dobavljam najfinejši smetanov sir, romadur, desertni, kamembert in sir za zajtrk. Mlekara Gross, N. Sivac, Bačka. Objava. Uprava državnih monopolov razpisuje pivo ponudbeno dražbo za nabavo raznih požarnih orod i i in ročnih gasilnih aparatov za potrebe raznih monopolskih ustanov. Dražba bo dne 16. mare a 1928. v pisarni gosp. upravnika državnih monopolov ob 11 dopoldne. Vsak dražitelj mora v depozitni blagajnici uprave drživ* nih raonopolov najkasneje do 10. dopoldne dražbenega dne položiti varŠčino, ki zmaša za državljane SHS 5 %, za tujce pa 10 % ponuđene vsote. Pogoji in natančnejša pojasnila se dobe v pisarni indu* strijskega oddelka vsak dan od 9.—12. dopoldne. Iz pisarne industnjskega oddelka uprave državnih monopolov I. M. Br. 13 728 od 10 febr. 1^28. Dunajski semenj U.—17. marca 1928 (Rotunda do 18. marca) Izredne pri redit ve: Belgijska razstava.-------Reklamna razstava. Dunajsk] modni salon za kožuhovino. Tebniške novosti in izumi. Razstava avtomobilov in motornih koles. Električna vozila. — Cestne gradbe. »Das Wochenende«. Brez rx>tniškega vizuma! Z velesejmsko iskaznico in s potnim listom prost prestop avstrijske meje! Vizum za potovanje preko Madžarske se dobi na obmejnih postajali proti sejmski izkaznici. Znatni vozni popusti na iugoslov., madž. in avstrijskih železnicah, po Donavi, Jadranskem morju in zrakoplovbi. Vsa potrebna pojasnila kakor tuđi ve-iesejemske izkaznice (po Din 40.—) dajejo VViener Messe Aktien-Gesellschaft, Wlen VII. Messeplatz 1 a, za časa lipskega pomladnega velesejma tuđi Auskunftstelle In Leipzig, Oesterr. Messhausf Hainstrasse 16—18, dalje časrna zastopstva v Ljubljani: Avstrijski konzulat, Turjaški trg 4 Zveza za tujski promet v Sloveniji Ehjnajska c. 1 (Palača Ljubljanske kreditne banke) Josip Zidar, Dunajska cesta £t. dl. Urejuje: Josip ZupanćiČ. — 2* »Narodno tiskarno>: Fran Jezeriek. — Za upravo in taseratnj del lista: Oton Chnstof — Vsi v Ljubljani.