Ithh)it vsak lian ivečer, Isimil D^delja in praznike, cer veljn po pošti prejenian za avBtri j sko-ogerske deiele za vso leto 15 gld., za pol leta 8 gld., za četrt leta 4 gld., za jeden mesec 1 gld. 40 ki. — Za Ljubljano brez pošiljanja na doni za vse leto 13 gld. za četrt leta 3 gld. 30 k>-.f za jeden inese« l gld. 10 kr. Za pošiljanje na dom računa so po 10 kr. za mesec, po 0 kr. za četrt leta. — Za tuje dežeh- toliko več, kolikor poštnina znaša. Za oznanila plačuje se od fietiristopne petit-vrste po 6 kr., če se oznanilo jedenkr:ir tiska, po 5 kr., če se dvakrat., mi po 4 kr., če se trikrat ali večkrat tiska. Dopisi naj se izvole frankovati. — Rokopisi se ne vračajo. Uredništvo in upravništvo j« v Frana jvolmana hiši, „Gledaliska stolna". Upravnijtvu naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. vse ariuiinititnttivne st\ari. Vabilo na naročbo. Slavno p. n. občinstvo uljudno vabimo na novo naročbo, stare gospode naročnike pa, katerim je potekla koncem meseca naročnina, prosimo, da jo o pravem času ponove, da pošiljanje ne preneha. „SLOVENSKI NAROD" velja za Ljubljanske naročnike brez pošiljanja na dom: Za vse leto........13 gld. — kr. „ pol leta........6 „ 50 „ „ četrt leta........3 „ 30 „ „ jeden mesec.......I „ 10 „ Za pošiljanje na dom se računa 10 kr. na mesec, 30 kr. za četrt leta. S pošiljanjem po pošti velja: Za vse leto........15 gld. — kr. „ pol leta........8 „ — „ „ četrt leta........4 „ — „ „ jeden mesec.......I „ 40 „ VpravnVstvo „S?ov. Naroda", Občni zbor društva „Narodni dom" dne 31. maja 1885. Ko se je ob 11. uri dopoludne v dvorani Čitalnice Ljubljanske zbralo nad tretjino opravičenih glasov, nekoliko druzih rodoljubov in časnikarjev, poprime društveni predsednik dr. Mosche besedo rekoč: Ker je po §. 7. društvenih pravil določeno število udov navzočnih, otvorim sejo občnega zbora društva „Narodni dom" v Ljubljani. Častiti gospodje! Po §. 7. društvenih pravil se ima shajati občni zbor vsako leto meseca marca. To se letos ni moglo zgoditi, ker smo vam hoteli poročati o izidu loterije in ker dotični računi do konca meseca marca neso bili še skleneni, ker do tačas nesmo mogli vedeti, koliko dobitkov nam bode preostajalo. Izvolite radi tega na znanje vzeti to opravi-čenje odbora, ki je bil koncem leta 1884 in začetkom leta 1885 z delom za loterijo zares preobložen. O delovanji našega odbora v pretečenem letu poročal bode naš velezaslužni gospod tajnik, o stanji naših financ pa neutrudljivi naš gospod blagajnik. Iz zadnjega poročila poizvedeli bodete, da se I je društveno premoženje precej poim ^ilo, kar nas sme napolniti z zaupanjem za bodoč >st. V poslednjem občnem zboru sklenile so se nekatere izpremembe pravil; lo se je izvršilo in visoka vlada je te premembe na znanje vzela. Opozoriti mi je pri tej priliki, da je vsled teh prememb mogoče tudi manj premožnim ljudem pristopiti društvu, namreč, če se zavežejo 10 gld. letnega doneska plačevati. Vspeh naše — prve slovenske — loterije, ki nas je stala toliko truda, sicer ni bil tak, kakor smo se nadejali, pa vender smemo zadovoljni biti, ker nam je pridobila precej veliko svoto, kakor bodete slišali iz poročila našega blagajnika. Naša prihodnjost! Gospoda moja! — naša pri-hodnjost je delo, neomahljivo, neutrudljivo delo; — pa ne samo delo našega odbora, ampak delo celega naroda. Ne belimo si danes glave, kdaj, kako in kje bodemo zidali „Narodni dom", marveč nabirajmo novce, kakor so jih nabirali dolgo vrsto let naši bratje Čehi, kakor jih nabirajo Hrvati. Po tem pa-trijotičnem vzgledu ravnajmo tudi mi. Moči posamičnega človeka so skromne; v složnosti je moč. Složen narod slovenski naj so vzdigne in naj žrtvuje doneske za svoj, za vseslovenski dom v beli Ljubljani, kajti „Narodni dom" je vseslovenski, — „Narodni dom" je utelešenje Slovenije. Po tem nagovoru povabi predsednik tajnika, da čita svoje poročilo. Tajnik g. Ivan Hribar poroča tako: V občnem zboru dne 7. aprila 1884 izbrani odbor konštituoval se je v svojej seji dne 2. maja 1884, izvolivši g. dr. Karola viteza Bleiweisa-Trste-niškega za podpredsednika, g. dr. Josipa Stareta za blagajnika in mene za tajnika. Vseh sej imel je dvanajst. Poglavitna pozornost odborova bila je posvečena pač loteriji, katere žrebanje se je v začetku letošnjega leta izvršilo, vendar se je pa posvetoval v omenjenih dvanajstih sejah tudi o mnogih drugih za društvo jako imenitnih zadevah. Ni mi treba poudarjati, da je odbor, katerega členi se težavnega in požrtvovalnega delovanja društvu na korist neso plašili, imel vedno pred očmi le to, kaj bi v stanu bilo pripomagati k društvenemu napredku; vsaj jaz mislim, da mu bode to vsakdo, kdor je njegovo delovanje opazoval, prav rad priznal. Zato je pa tem bolje obžalovanja vredno, da se je celo v slovenskem časnikarstvu v zadnjih dneh našel organ, ki je upravni odbor brez vsacega povoda začel dolžiti strankarstva ter mu očitati neko tajno početje glede polaganja računov in s tem zakrivil, da so nemški listi, ki vedno le preže po priliki, da bi nam in našim podjetjem škodovali, polotili se njegovih izpeljav in začeli upravnemu odboru „Narodnoga doma" očitati slabo gospodarstvo. Naj bi se kaj jednacega vsaj v prihodnje ne ponavljalo več! Mej drugimi važnejšimi zadevami, s katerimi se je pečal v preteklem letu upravni odbor, bila jo tudi ona, kje in kako naj bi se nalagali društveni kapitali. Do meseca oktobra vlanskega leta imel je upravni odbor vse, že precej znatne glavnice naložene v obligacijah severovzhodne ogerske železnice, v kranjskoj eskomptnej družbi in kranjskej hranilnici. Z ozirom na to pa, ker je društvo strogo narodno, mislil je upravni odbor, da je tudi njegova dolžnost to dokazati pri upravi društvenega imetka ter s svojimi ulogami pripomagati k vspešnemu razvoju tako blagodejno poslujočih slovenskih posojilnic in sklenil je po večkratnem posvetovanji in zrelem preudarku naložiti večje zneske od razpoloživega kapitala pri raznih slovenskih posojilnicah. Izredno ugodni kurz, kateri so dosegla vlanskega leta obligacije severnovzliodne ogerske železnice, napotil je upravni odbor k temu, da je v svojej seji dne 25. oktobra vlanskega leta sklenil prodati vse te obligacije. Z izpeljavo tega sklepa naredil je za društvo pri kurzu dobička 1)50 gold. 25 kr. Upravnemu odboru došlo je v preteklem letu dvoje ponudeb za nakup že obstoječih poslopij za „Narodni dom". Po zrelem večkratnem posvetovanji in po natančnih ogledih na lici mesta pa je isti sklenil, da se mu za nobeno ponuđenih poslopij ni mogoče odločiti, ker mora pred vsem „Narodni dom" stati na takem prostoru, da bode ugajal vsem zahtevam, kakeršna se morejo staviti do monumen-talnega poslopja, in pa, ker se odboru ne kaže vezati, dokler mu ni na razpolaganje zadostnih sredstev. Zagotavljati pa morem, da upravni odbor ni LISTEK. Pariz v Ameriki. (Francoski Bpisal Reue Lefebvre. Poslovenil * • » Stat nominis umbra.) Petindvajseto poglavje. Dina. (Dalje.) Pred njo je stal kvakar s sklenenimi rokami in razdivjanim obličjem. Milost, dragi brat, mrmrala je nesrečnica, imej usmiljenje z menoj. Kaj tako držiš besedo ? rekel je Set; mati misli, da si na potu v Kalifornijo; pri odhodu te je blagoslovila; ali ti naj sedaj vzame blagoslov? Set, rekla je mlada ženska, jokaje se, odpotovala sem bila, a srčnost me je zapustila; jaz tre-bujem matere in tistih, ki me ljubijo. Reci rajši kar naravnost, da si ga hotela zopet videti in se pogubiti. Ne, ne, vskliknila je, jaz sem poštena devojka, oni še ne ve, da sem tukaj ter ne bode tega nikdar izvedel. Razen ljube moje Suzane nikdo ni bil pri meni. Kaj pa hočeš storiti? rekel je kvakar s trdo-srčnostjo, ki je celo mene žalila; pač veš, da doma ni več kruha za-te. Set, odvrnila je, ne ugonobi me; vam ne bodem nikakor v nadlogo. Suzana mi je dobila službo za učiteljico v nekem malem mesteci, kjer me nikdo ne bode iskal. Živila se bom z lastnim delom, in druzega ne zahtevam, kakor da vsak teden je-denkrat smem domovino obiskati in svojo mater objeti. Sredi takih rodbinskih dogodkov in razgovorov je zmeraj kaj neprilična navzočnost tujih oseb. Umaknil sem se s Humbugom v predsobo, kjer sva v temačnem kotu našla Foxa, ki je bil v okajen medores ves zamaknem Bila je podoba Monarha od Eklipse, ki je bil pri Derbvevi dirki leta 1812. zmagal. Hudobnega človeka uličiti ali prepričati ter opazovati njega zmešnjavo, je dvojno veselje; tudi me vest prav nič ni pekla, da sem obrekovalca dražil in pikal. Ne bil bi mislil, da vi dirko („turP) tako strastno ljubite, rekel sem mu, Da čez petdeset let lavorike Monarha branijo govoriti najglasovitijemu odvetniku v Massachusettsu, to je Čudno! To je pač za časopis! Za božjo milost, doktor, mrmral je, izpustite mo ven. Obraz mu je bil tako neznan in spačen, glas tako slaboten, da se mi je v resnici smilil. No bil bi mislil, da ga moro vest toliko peči. Glejte, mislil sem, kako slabo mi sodimo ljudi. Navadno se misli, da odvetniki so le na račun drugih občutni. Kolika pomota! Ravno sem mislil iti v sobo po ključ, kateri jo bil Set spravil, kar je kvakar nagloma ven prišel; držala se ga je sestra z razpuščenimi lasmi, katero je z zaničevanjem od sebe pahal. Suzana je točila gorke solze; Ilumbug jo skušal z lepimi besedami moža umiriti; vsi smo bili ginjeni. Le Fox je zopet občudoval svojega Monarha; nem in trd bil bi človek mislil, da hoče zid predreti in se noter pogrezniti, Še jedenkrat, kričal je kvakar, skušavši iztrgati se iz rok, ki so ga za obleko krčevito držale, ponovim ti maternc besede: „Le z zakonskim možem smeš zopet v hišo." Ker ti je ta zali nepozua- Imela bodeta pa tudi jako mnogo protivnikov, zla-i sti proti poslednjemu se jako hudo ruje. — Herbst ima jako malo upanja, da bi zmagal v Prahatiškem ' volilnem okraji proti knezu Schwarzenbergu. Bati se mu pa zategadelj ni, da bi ostal brez mandata. Volili ga bodo Dunajčani, pa tudi Liberška trgov-! ska zbornica. Še tretji varen mandat se mu po-i nuja. Nitsche, ki kandiduje v Krumavu je Herbstu, objavil, da je pripravljen mu odstopiti kandidaturo, j Te ponudbe Herbst ni vsprejel. Levičarji so že še j o pravem ('asu preskrbeli, da bode voljen njih stari j vodja. Da ga pa neso postavili v njegovem prejšnjem volilnem okraji, to ni zameriti centralnemu nemškemu volilnemu odboru. Ta odbor je natančno poizvedel za mnenje po deželi, in postavil tam odločnejše kandidate, kjer je narod to želel, tam pa zmernejše, kjer se je narod za take izrekel. Tu naj bi tudi Slovani posnemali naše nasprotnike, ki so, kar se tiče volilne agitacije, mojstri, in marsi-kak kandidat bi se na ta način izognol propada, ter disciplina bi bila trdnejša. Upravno solrae2.j«s dežele. V Ljubljani 29. maja Jutri volijo v država! zbor kmetske občine na Stirskem 9, na Koroškem 4, na Moravskom 11, in v Galiciji 27 poslancev, mesta in trgi na Kranjskem 3, na Goriškem 1, in v Istri 1 poslanca, nadaljo bode oddala jutri svoje glasove solnograd-ska trgovska zbornica. I/.mej voljenih treh poslancev v Bukovini sta dva že prej bila v parlamentu, jeden je pa novinec. V mestih na Tirolskem sta v soboto voljena liberalca \Vddawer in Angerer, iz treh volilnih okrajev pa izid še ni Znan, Kolikor je do sedaj znano so konservativci izgubili v tirolskih mestih jeden mandat, propal je njih kandidat Janez Giovanelli. Sploh nemajo Giovanelli-ji letos sreče pri volitvah. V kmetskih občinah bil je pa proti Zallingerju propal Ignacij Giovanelli. Propad teh dveh poslancev je jako poparil tirolske konservativce. Res zgubljen je samo jeden mandat, a tudi volitev Zallingerjeva je obžalovati, kajti pokazalo se je, da tudi v kmetskih občinah konservativni volilni odbor nema več prejšnje veljave. Za Zallingerju glasovali so tudi liberalni volilni možje. Propali Ignacij Giovannelli imel je veliko veljavo mej konservativci. — V Galiciji se vedno bolj manjša upliv poljske žlahte. Ustavljajo se njenim ukrepom demokrati, Rusini in Žid jo. l'o mestih so kandidati poljske žlahte morali že po večjem umakniti se poljskim demokratom. V mnogih krajih se že poljska žlahta ne upa več priporočati svojega kandidata. Rusini pa v mnogih volilnih okrajih po deželi skušajo spodriniti Poljake. V nekaterih volilnih okrajih pa židje neso več zadovoljni s kandidati iz poljskega plemstva. Tak i bode letos v več krajih pri volitvah huda borba. Tudi v glavnem mestu Levovu ne bode šlo gladko. Voljena bosta sicer skoraj gotovo dosedanja kandidata Smolka in Levakovski. nec obljubil vzeti te za ženo, prisili ga, da bode držal svojo prisego. Tu bode pač tožba, vskliknil sem; no, srečen maščevalec nedolžnosti, no, gospodine Fox, to je trenotek, da se pokažete. Ko bila bi pred mano v tla strela udarila, prestrašila bila bi me manj, kot vriš, ki je moji neprimerni šali sledil. Komaj je Dina pogledala odvetnika, skočila je kot nora, ob jednem se smijoč in jokajoč, po konci, ter kričala: Gabrijel, dragi Gabrijel! Tu je, glej ga, brat, tu je! Kar nič nesem razumel tega viharja, kateri sem bil prouzročil; dosta bistrejši pa je bil kvakar. Ko se je Dina svojemu Gabrijelu oklenila okolu vrata, ovil je Set volovsko žilo dva- ali trikrat okolu pesti, stopil je k Foxu, ki je vidno zabledel, ter mu je z ne posebno mirnim glasom rekel: Prijatelj, pomisli se ter se izreci; pričakujem. Mej ljubkanjem sestrinim in pretenjem bratovim postal je odvetnik tako žalostnega, usmiljenja vrednega obraza, da sem se tega kar močno veselil. Naravni človek je hudobna žival: le sv. blago-vest jedina nas uči ljubiti svoje sovražnike. Humbug je bil boljši kristijan od mene. Gospoda, rekel je z resnobnim in milim glasom, mislim, sedaj sem jaz na vrsti. V tako nežni zadevi mora sodnik imeti zadnjo besedo: Nec Deus iutersit, nisi dignuB vindico nodus Inciderit. Dragi Fox, jaz nikakor ne dvomim o vaših namerah. Ko bi vas o jednakem slučaji za svet prašali, nedvomno bi vi odgovorili, da bi tožba zarad preloma zakonske obljube za vsakega odvetnika imela najneprijetnejše nasledke; izgubil bi ne samo velike vsote denarje, ampak izgubil bi vse zaupanje pri ljudeh, morebiti bi moral celo izseliti se. Da, memral je Fox vzdihovaje. Ali mi je treba še omeniti, nadaljeval je izvrstni Humbug, ki je potapljajočemu drog molil, ali mi je treba še omeniti, da moža kot ste vi, nikakor ne vznemirjujejo taki pomisleki, kolikor resni naj bi tudi bili V Možu, kot vi, zadostuje, daje dal svojo besedo, in držal jo bode; ali ni res? Seveda, rekel je odvetnik znova vzdihuje. Jaz sem zmeraj ljubil Dino; kar meje zadržavalo, bile so težave. Katerih sedaj ni več, segel mu je Humbug v besedo. Po takem smo vsi jedini. In vse to se bode končalo kot v dobri šaloigri: ljubezen, solze in zopernosti v prvih dejanjh, Ii koncu pa poroka. Fox je s kislim obrazom objel Dino ter je roko podal kvakarju. Dina, radosti vsa zarudela, je skočila k Suzani. Draga prijateljica, rekla je, tebi jedini se imam za svojo srečo zahvaliti. In tebi tudi, drago dete, rekla je malički, ki je že zavidnosti obledevala. Vse to je dobro, rekel je Set, katerega megla nikdar zaslepila ni. A ker smo tu vsi tako lepo skupaj in ker imamo g. mirovnega sodnika sredi nas, pač nič ne ovira, da na tem mestu nemudoma zakonsko pogodbo spišemo. Prav rad, odvrnil je Humbug; gospica Snzana, vi mi bodete sodni pisar. Rečeno storjeno. Mislil sem, da se taki zakoni sklepajo le na gledališčnem odru, kjer se pa za kulisami precej zopet razvezujejo. A v Ameri-kancih imajo zmeraj toliko silo, da so se temu privadili. Ko sta se ljubeča zjedinila, ne trebujeta niti sorodnikov, niti dragega beležnika. Dva „d a" izrečena pred mirovnim sodnikom in poročena sta za večne čase. Volja je vse, oblika nič. Ti ljudje nemajo ukusa za razne obrede in šege. m»lju prih.) Ko je poročevalec g. Valentineič stvarno zagovarjal odsekove predloge, preide se na glasovanje. Predlog dr. vitez Bleiweisa se ne vzprejme. V podrobni razpravi govore še podžupan Petričič, župan Grasselli, Fran Ravnihar, Ničman in Klein. Pri glasovanji ostane odsekov nasvet, kakor tudi predlog g. Ludo vik Ravnihar-ja z 11 proti 12 glasom v manjšini, tedaj se ne proda noben prostor. Mestni odbornik g. Murnik poroča v imenu pravnega in personalm ga odseka o podelitvi dveh mestnih kranjskih invalidnih ustanov po 31 gold. 50 kr. in nasvetuje, da se podele Mihi Šbberl-u in Ivanu Ebensteiner-ju. Vzprejeto. V imenu finančnega odseka poroča dr. Tavčar o odškodnini za svet, ki bi ga gospodar hiš St. 2 in 4 na sv. Petra cesti g. Viljem Maver, ob Ljubljanici odstopiti imel mestni občini, da bi se nadaljevalo sv. Petra nabrežje. Za prostor zahteva g. Viljem Maver 20.000 gld. Brez odstranjenja g. Schiffer-jeve hiše bi občini svet, ki bi ga morala g. Schifferju drago plačati, ničesar ne koristil. Ako pa g. Schiffer odstopiti neče, potem bi se nabrežje zidati ne moglo. Poročevalec tedaj nasvetuje, da se g. Viljemu Majerju prepušča, da izpolnevaje v stavbenskih zakonih obsežene pogoje, zazida po svoji volji ves kompleks, da se torej njegova ponudba ne vzprejme. Predlog obvelja. Dr. Tavčar poroča v imenu finančnega odseka glede zaostalih obrestij od ustanove grofa Lam-berga, (glavnica 23.000 gld.), katerih pa stolni ka-pitel, odkar se je sezidala hiralnica, ne n d raj tuje več Ljubljanskemu mestu, ampak uporablja za biral-nične namene. Poročevalec nasvetuje, da se zaostale obresti odpišejo, v bodoče pa ta svota ne stavi več v mestni proračun in da se magistratu posebno naroči, da ta sklep predloži ustanovinski vrhovni oblasti, c. kr. deželni vladi v potrjenje, ali pa ukrene, če si jej kaj potrebno zdi. Predlog se vzprejme. Mestni odbornik g: Ledenik poroča o prošnji Dunajskega društva „Asylverein4' za podpore in nasvetuje, da se ne usliši. Vzprejeto. V imenu stavbenskega odseka nasvetuje gosp. Murnik, da se mestna vožnja za triletje 1885 do 1887 odda g Franu Luckman-u, dimnikarska dela za 1. 1585 pa g. Ludoviku Stritzl-nu. Potem se javna seja sklene. DomaČe stvari. — („Kaj pa je tebe treba bilo?") tako povpraševali so se včeraj narodnjaki po Ljubljani, ko so zapazili, da so se menda v nočnej tmini na zidove nalepili plakati, v katerih se umirovljeni stavbeni svetnik Fran Potočnik priporoča za kandidata Ljubljanskim volilcem. Nevolja in razsrjenost nad to tihotapsko [kandidaturo bila je občna, pa tudi popolnem opravičena. Kajti svetnik Potočnik, ki ni imel niti toliko poguma, da bi bil pri voliluem shodu stopil pred volilce in razvil svoj program, ki si nekdaj v deželnem zboru ni upal glasovati z narodno stranko, ker se je balzasvojo penzijo, pač ni kandidat, ki bi se proti grofu Hohen-vartu postavljal. Spoštovanje do svetnika Potočnika sivih las brani nam, pisati tako, kakor bi sicer morali. To pa moramo povedati, da kdor tako zavratno ruši narodno disciplino, kdor svoje častihlepnosti ne more brzdati, ko je vender čul glas naroda, kdor se v nasprotje stavi z vso narodno stranko, ta ne more in ne sme biti naš poslanec, najmanj pa takemu državniku nasproti, kakeršen je Karol grof Hohenvvart. Zategadelj smo tudi preverjeni, da je Btavbeni svetnik Potočnik s tem svojim nepremišljenim korakom uničil vse svoje simpatije mej zavednim narodnim meščanstvom in da si je na stare dni prav po nepotrebnem nakopal novo — blamažo, za katero naj se zahvali onim neimenovanim gospodom, ki so ga speljali na led. Volilci Ljubljanski pa naj na to tihotapsko kandidaturo odgovore in protestujejo s tem, da soglasno volijo grofa Holu ii u ari a, ker pač nihče ne bode dolgo premišljeval, za koga naj bi se odločil: za grofa Hohenvvart a ali pa za stavbenega svetnika Potočnika. — (Volilno gibanje.1) S Koroškega se nam poroča, da je izvolitev ministra Pino-ta gotova. On je sicer rodom Nemec, a v narodnih vprašanjih pridružil se bode drugim našim poslancem. Z Einspie-lerjem in Pongratzem morda za par glasov zmagamo, ali pa vsaj častno propademo. Najslabcje stoji s Peitlerjem in malo je upanja, da bi prodrl. — Profesor Vekoslav Spinčič propal je, kakor smo že poročali, a le za par glasov. Da so vsi narodnjaki, posebno v Puljskem okraji, storili svojo dolžnost, bila bi zmaga naša, tako pa moramo potrpeti in še dalje delati, da pri bodočih volitvah gotovo nadvladamo. — Najsilneje pa je volilno gibanje po dolenjskih mestih in trgih. Star rodoljub, ki biva že 18 let na Dolenjskem, pravi v nekem pismu, da nikoli še ni videl in čul toliko prigovarjanja, laganja, bahanja in pretenja. Človek kar ne misli več, da je na Dolenjskem, ampak na kakem ogerskem ali pa amerikanskem volišči. Gotovo je, da je ožja volitev neizogibna. Zaradi tega ne bode napačno, ako zabeležimo glasove, kakor se računajo v našem in nasprotnem taboru. Dr. Poznik, ki je vzel Šukljeja pod svoja krila, računi, da bode za Š v Novem mestu 50, v Črnomlji 80, v Metliki 115, v Kočevji 12, v Višnji gori 15, v Kostanjevici 20, v Krškem pa 15, vkupe 307 glasov. Za Ribnico še ni znal nič gotovega, dokler se njegov odposlani adjutant Prijatelj ne povrne. Po računih narodnih krogov pa bi bilo za Margherija: v Ribnici 45 (Š. 5), v Višnji gori 24 (Š. 6), v Črnomlji 40 (Š. 40), v Kostanjevici 24 (Š. 10, 5 dr. "VVurzbach, 8 neodločnih), v Krškem 60 (Š. 2, 10 omahljivcev), v Novem mestu 60 (Š. 30, dr. Wurzbach 28), v Metliki 10—15, v Kočevji 60, vkupe 328. Po tem takem bi noben kandidat ne imel absolutne večine in mi smo v resnici radovedni, v koliko se bodo ti računi pri jutr-šnji odločitvi obistinili. — Za Š. se sedaj dela z vsemi silami. Ves aparat mora delovati. Sobotne številke nekolekovanega dnevnika natisnilo se je 300 izvodov več in g. Schwarz je baje poskrbel, da so se ti izvodi lepo v kuverte dali in poslali raznim volilcem po Dolenjskem, katerih vera v nezmotljivega proroka se je morebiti začela majati. Vsa poročila, dohajajoča nam z Dolenjskega, potrjujejo, kar smo že davno znali, da gotovi krogi še vedno nečejo uvažati ogromne večine javnega mnenja, da temveč trdovratno tirajo svojo politiko naprej. Zatorej smo že danes preverjeni, da naj jutri zmaga Margheri ali paŠuklje, bodo nasledki te volitve jedino napominanim krogom v moralno škodo. — (Društvo „Narodni dom") imenovalo je pri včerajšnjem občnem zboru vladiko Stross-maverja jednoglasno svojim častnim članom. — („Dramatako društvo" v Ljubljani) je ravnokar razposlalo svojim udom knjigo za leto 1883. Rekli smo za leto 1883., kar ni tiskarska pomota, ampak uzrok je temu v tem, da se rodoljubi naši premalo brigajo za to prevažno društvo, katero ne more zaradi premalih dohodkov in neznatne podpore izdajati redno svojih knjig, zategadelj pa tudi to društvo pokladamo rodoljubom na srce, da je podpirajo in s tem pospešujejo namen društva: čim prej ustanoviti slovensko stalno gledališko družbo v Ljubljani, družbo, katera še ima rešiti svojo nalogo v našem društvenem življenji, ne malo nalogo: pridobiti slovenščini prvo, častno in gospodujoče mesto v deželnem gledališči, kjer nas še oblastno izpodriva tujščina. Pospešujte tedaj, rojaki, to preimenitno društvo! — Ako kdo dosedanjih udov ni še dobil knjige, naj se oglasi pri društvu, da se mu koj do-pošlje. — (23. občni zbor meščanske vojašnice) v Ljubljani vršil se je včeraj v ma-gistratni dvorani v navzočnosti mnogih članov. Predsednik g. J. N. Horak prične zborovanje s sledečim ogovorom: „Slavna skupščina! Pričenjam 23. zborovanje, ter pozdravljam vse pričujoče lastnike meščanske vojašnice in podajem od pregledo-valnega odseka odobreni sklep računa za 1884. leto. Pri zborovanji 25. majnika 1884. leta naznanil sem Vam, da ima društvo meščanske vojašnice za novo zidanje še 2500 gld. dolga. Ta dolg se je od tega časa do danes na 1500 gld. zmanjšal. Vsled sklepa pri zborovanji 6. majnika 1883. leta oglasilo se je 145 lastnikov meščanske vojašnice k povračilu tro-škov za namestovanje vojakov za 1882. in 1882.1., katerim se je znesek 238 gld. 48 kr. izplačal. Po §. 14. društvenih pravil izstopijo vsled službene starosti sledeči gg.: Ferd. Bilina, Andrej Dolinar, Fran Drašler in Josip Kušar. Izstopivši gospodje sinejo zopet voljeni biti. Računski sklep za 1. 1884 kaže dohodkov 2824 gld. 51 kr., stroškov pa 2798 gld. 58 kr., tedaj je ostalo v blagajnici 25 gld. 03 kr. Gosp. S poljari č poroča o računskih sklopih in predlaga, (ln se isti. BO popolnem redni, odobre in se izreče vodstvu jednoglasno ab-solutorij. Po predlogu g. Stedry-ja bodo v bodoče veljavne le legalizovane pooblastnice. Zaradi so-pravice solastnikov nekdanje Žitnikove hiše na Poljanskem predmestji sklenilo se je, da imata sedanja posestnika gg. Rom in Bušič (naslednika Žitnikova) iskati pravico nameščenja vojakov v meščanski vojašnici le potom tožbe, ker je ta pravica na vsako hišo, katera je član meščanski vojašnici uknjižena in je neločljiva od hišnega posestva. Požarni brambi Ljubljanski dovoli se 10 gld. podpore; vojakom, nastanjenim v tej vojašnici na dan cesarjevega rojstva za boljšo jed 30 gld.; društvu „Narodna šola" v Ljubljani pa 10 gld. V odbor se izvolijo gg.: Fran Trtnik, And. Dolinar, Jaka M i 1 a v e c in Ferd. Bilina. V pregledovalni odsek gg.: M. Muk in J. Spoljarič. — (Vreme), včeraj toplo, da celo soparno, obrnilo se je na zlo. Dež curkoma lije, kakor bi celo nebo jokalo nad Potočnikovo kandidaturo. — (Nos odgriznil) je podžupan Matija Zalar iz Jezera, občina Brest, občanu Matiji Pri-stavcu. Slednji zdravi se sedaj v bolnici v Ljubljani, kjer so se vsi zdravniki kar krohotali, ker še neso imeli slučaja, da bi bil župan svojemu občanu nos odgriznil. — (Razpisani) sta učiteljski službi na jedno-razrednicah v Polomi in Morovci na Kočevskem. Plača po 450 gld. in stanovanje. Prošnje do 25. t. m. Telegrami »Slovenskemu Narodu": Rudolfovo 1. junija. Terorizem Šuklje-jevcev velikansk. Poznik odpovedal se Čitalnici. Žužek in Lapajne^ pripravljala tukaj Šukljeju pota. Gorjanski Žužek napadel Margherija in Rohrmana. Crnomeljski SušteršiČ naročeno telegrafoval, da je Margheri Kočev-cem Novomeško višjo gimnazijo obljubil ako ga volijo. Poznikovi in SlanČevi agitatorji raz-našajo ta telegram. Margheri odpeljal se v Črnomelj Sušteršiča tožit. Kragelj agituje v Ribnici, "VVeiglein včeraj z Abramom v Kostanjevici. Razburjenost še nikoli taka. Bati se izgredov. Črnomelj 31. maja. Pri uhodu v poslopje, kjer je nastanjeno tukajšnje c. kr. okr. glavarstvo, sodnija in davkarija, visi mej mlajema napis: Živio Šuklje, naš kandidat. Komentara ni treba. Zagreb 1. junija. Cesar imenoval Antona Kosa, tajnika banskega stola, svetovalcem sodbenega stola v Požegi. Pariz 1. junija. Neštevilna množica prehaja od ranega jutra mimo katafalka, na katerem leži Viktor Hugo pod slavolokom rArc Triomphe". Vse v največjem redu. — Umrl je vojvoda Noailles. Berolin 1. junija. Cesar je jako rlohro spal. Zdravje izvrstno. London 1. junija. „Daily Nevvs" pri-občujejo pismo Granville-ovega zasobnega tajnika, po katerem so „Daily Nevvs" o stanji angleško-ruskega pogajanja slabo poučene. Pogajanje se še nadaljuje. Častitim volilcem druge volilne skupine kmetskih občin dolenjskih I Vi ste me 28. maja za svojega poslanca in poverjenika v državnem zboru izvolili ter mi s tem skazali odlično svoje zaupanje, kojega vreden biti mi bode vsikdar prva in glavna naloga. Ravnali ste kot svobodni možje, ki ste stali trdi in trdni kot skala, in se vkljub mnogoterim nasprotovalnim uplivom neste dali omajati in pregovoriti, da bi bili volili druzega, kot onega, ki ste ga po lastnem prepričanji svojega zaupanja vrednega spoznali. — Tudi sem prejel iz sredine svojih volilcev toliko srčnih častitek, da bi mi bilo trudapolno, se za nje vsacemu posebe zahvaliti. Dovolite torej, da se znebim s tem svoje dolžnosti ter da se Vam srčno zahvalim in ponavljam obljubo, ki sem jo storil in koja mi bode vsikdar kažipot in vodilo pri mojem delovanji in poslovanji v zboru državnih poslancev! — Zdaj pa, ko je borba končana in sijajna zmaga naša odločena, podajmo tudi nasprotnikom roke in mir naj vlada mej nami, ker čeravno se nazori naši vsikdar ne ujemajo, nas vender vse vodi in jedini vkupna in vzajemna misel in želja, namreč: zložno delati zd«j i: vselej nn blagor naSerau na- rodu, na korist našej milej domovini, ki jo Bog ohrani! Vam vsem moj srčni pozdrav! V Ljubljani, dne 30. maja 1885. CTalroto Hren, VaS državni poslanec. L)uditko *redtttvo. Mu 1; -ovo „Francosko žganje- daje ravno tako uspešno kakor ceneno sredstvo proti trganji po nđih, ranah, oteklinah in ulesih. Cena ste klenici 80 kr. Vsak dan razpošilja po poštnem povzetji A. Moli, lekarnar in c. kr. dvorni založnik, na Diinaji, Tuchlauben 9. V lekarnah po deželi zahtevaj se izrecno Moll-ov preparat z njegovo varstveno zuauiko in podpisom. 6 (11—i) Uksckllth ur dražbe. (Iz uradnega lista.) Prost. drib. hiše pok. Jurija Ribiča v Kolezijskih ulicah hiflna št. 4. v Ljnbjani, 2900 gld., 15. junija rta mestu. Relicit. pos. Josipa Bratanca iz Gorenje Lokvice, I, 670 gld, 10. julija v Metliki. 1. eks. držb. pos. Ive Pano* iz Vidosič, 8. julija v Metliki. 3. eks. držb. pos. Mihe Bre> ciča iz Rovt 1. oktobra v Lngatci. Držb. pos. Marije Vovk iz Št. Vida 5. avgusta v Vipavi. 3. eks. držb. pos. Josipa Pestela iz Podrage, 1200, 1800, 300, 6r> in 101 gld., II. novembra v Vipavi. 1. eks, držb. pos. Jaheza Kralja iz Kapliš, 3410 gld., 4 julija v Metliki, 1. eks. držb. pos, Ivo Nemanlča iz Celebeja, 2110 gld., 8. julija v Metliki. 3 eks. držb. pos. Janeza Cngla iz Curil 8. junija v Metliki. Relicit. Josipa Braočica iz Gorenje Lokviee, 1070 gld., 10. septembra v Metliki. 2. eks.' držb. pos. Andreja Čuka iz Lomov, 2870 gld., 17. juija v Idriji. Eks. držb. pos. Ivane Praznik ll Ra<"ic, 23. jutiija v Velikih LaAičah. 3. eks. držb. pos, Jarneja Srebrnaka iz Cerknice, 160 in 650 gld., 2/. junija v Logatci. Relicit. pos. Josipa Golta iz Loža 20. junija v Loži. 1. eks. držb. pos. Franca Barage iz Cerknice, 545 g'd., 27. junija v Logatci. 1. eks. držb. pos. Frana Braniaela iz Cerknice, 555 gld., 27. junija v Logatci. 1. eks. držb. pos. Janeza Grebenca iz Velikih Laaič, 4185 gld., 20 junija v Velikih Lasičah. 1. eks. držb. pos. Janeza Rihteršiča iz Spodnje Luše, 2459 gld., 30 junija v Loki. 1. eks. držb. pos Janeza Škrbca iz Poddoba, 1520 gld., 20. junija v Loži. 1 eks. držb. pos. Matija Selana iz Velesa-vega, 1456 gold., 22. junija v Kranji. 1. eks. držb. pos. Martina Ježa iz Podbrega, 757 gld., 29. julija v Vipavi. 1. eks držb. po«. Josipa Slembergerja iz Berglesa. 2606 gold., 18. julija v Trebnjem. 3. eks. držb. pos. Antona Schwei/i « C kr. cekini . . 5 „ 85 „ Nemške marke ... ... 60 , 90 Podpisani naznanim vsem sorodnikom in znancem, da je moja žena gospa Ana Žehclj, roj. Višek, dno 29. t. m. opoludue, previđena s sv. zakramenti za umirajoče v 50. letu svoje starosti v Bogu zaspala. Priporočam jo blagemu spominu. Gornji grad, dne 29. maja 1885. Jurij Žehelj, '329—1) o. kr. poštar in trgovec. Velika partija 1 (788~96> (po 3—4 metre), v vseh barvah, za polno možko obleko, pošilja po poštnem povzetji, ostanek po 5 gl. Iu Storclt v Umih. Ako bi se blago ne dopadalo, se more zamenjati. Uzorci proti pošiljatvi marke za 10 kr. 4°U državne srečke is 1. 1854 250 gld 126 gld. - kr. Državne srečke iz 1 1864 100 gld. — , — , 4»/, av*r 2,at» reQtH- davka prosta. . 107 „ 90 t Ognka zlata renta 4u/0...... 98 „ 50 „ , papirna reuta 5u/0 ... 93 B 20 , 5'/, štajerske aemljišč odvez oblig . . 101 „ — „ Dunava reg arečke 6#/i 100 gld 114 „ 70 , Zemlj. obč avatr. 4'/,c/0 zlati zast listi . 123 , 50 „ Prior oblig EKzabetine zapad železnice 113 „ — „ Pnor oblig Ferdiuaiidove aev. železnice 105 , 50 t Kreditne srečke.....100 gld 174 „ — „ Rudolfov« srečke . ... 10 B 18 „ 25 „ Akcij.- atitflo-avstr. banke, 120 . 99 „ 75 t Traiuuiway-društ vel j 170 gld a v 213 , -- i 96) | Prodaja gostilnice. Gostilnica^ 30 minut od glavnega trga v CJorlcl oddaljena, v vasi si. Peter »t. 2. s 6 sobami, kuhinjo, podstrešjem, 3 vinskimi kletmi, rastlinskim in gostilniškim vrtom Ud., proda se zaradi smrti z ugodnimi pogoji. Ponudbe pod F. U. št. 111 Gorica poste rent u nir. (330—1) Št. 89G2. (319-D Košnja v najem! V ponedeljek H. dan junija t. 1. dopolnilne ob 9. uri se bode košnja mestnih senožetij pod gradom Tivoli po očitnej dražbi za 1885. leto kosoma oddajala v najem. Dražba se bo pričela ob 9. uri dopoludne na senožetib v Lattermanovem drevoredu poleg vojaške oskrbovalnice. Mestni magistrat v Liubljani. v 27. dan maja 1885. Župana namestnik: V on čin a. Št 902G. (320-1) Dražba. Zaradi oddaje del za izpeljavo novega obrežnega zidu na desnem bregu Ljubljanice od Hra-detzkvjevega mostu navzdol v dolžini 72 metrov vršila se bode pismena in ustna dražba dne H. junija 1.1. ob 10. uri dopoludne v dvorani mestnega magistrata. Dotični načrti, pogoji in proračuni razpoloženi so v navadnih uradnih urah v prostorih mestnega stavbinskega urada vsakemu na ogled. Mestni magistrat v Ljubljani, v 28. dan maja 1885. Župana namestnik: Vončina. IVAN LAPAJNE v KRŠKEM je izdal sledeče knjigo iix kmjišiod za ljudske šole in učitelje: al Praktično metodiko.......cena 80 kr. b) Prvi poduk..........n 60 „ c) Fiziko In kemijo......... 60 „ Č) Prirodopia......... • ■ gjj' i d) Zemljepli............. f n e) Geometrijo........... " oo " f) Malo fiziko............ gjj t e) Domovlnoslovje . . • ■ ,..... » M n h) Prlpovestl lz zgodovine Štajerske B 6 , i) OplB krškega okrajnega glavarstva „ 30 „ i) Zgodovino štajerskih Slovenoev cena 1 gld. 20 kr. Isti pisatelj ima v zalogi tudi razno pisazitee in rlsanlce, potem: (232—16) inali slovenski zemljevid kranjske dežele z deli sosednih kronovin....... cena 1 kr. ter slovensko-nemški zemljevid AvstrJJsko- Ogerske............. » J » i,i zemljevid Krškega okraj, glavarstva „ 5 „ lzdatelj in odgovorni urednik: Ivan Železni 500000 •joči. sur 3s: kot največji dobitek v najererne-ji'in slučaji ponuja velika od Haui-liurNke drvare zajamčena denarna loterija. 1 Specijeluo pa: prem. k mark 1 dobit, a mark 200000 2 dobit & mark 100000 1 dobit, a mark 90000 1 dobit, h mark 80000 2 dobit, a mark 70000 1 dobit, k mark 60000 2 dobit, a mark 50000 1 dobit. & mark O0000 5 dobit, a mark 3 dobit, a mark 26 dobit, k mark 56 dobit, k mark 106 dobit, k mark 253 dobit, a mark 512 20000 15000 10000 5000 3000 2000 1000 500 145 dobit, a'mark 818 dobit, k mark 31720 dobit, a mark 10990 dobit, a mark 300,200, 150, 124, 100, 94, 67, 40, 20. Teh 50.500 dobitkov se v petih iiM-Ni < in in Hicer y sedmih razredih gotovo izžreba. 110 Najnovejša velika, od visoke državne vlade v HAMBURGU dovoljena in z vsem državnim premoženjem zajamčena denarna loterija ima 100.000 grečk, od katerih se bode 50.S00 srce k, tedaj več kakor polovica, v sedmih razredih sukcesivno izžrebalo; za žrebanje določeni sknpni kapital znaša 9,550.450 mark. Zaradi mnogih velikih dobitkov, kateri se bodo izžrebali, kakor tudi zaradi največje mngore garancije za izplačanje dobitkov, je ta loterija jako priljubljena. To vodi po določbah načrta posebna za to nastavljena generalna direkcija in vso podjetje nadzoruje država. Posebna prednost te denarne loterije je, da se vseh 50.500 dobitkov že v malo mesecih in sicer v sedmih razredih gotovo izžreba. Glavni dobitek prvega razreda znafia 50.000 mark, poraste v drugem razredu na 60.000, v tretjem na 70.000, v četrtem na 'I 80.000, v petem na 90.000, v šestem na 100.000, v sodmeui pa I oventuvelno na 500.000, specijelno pa na 300.000, 200.000 mark itd. Prodaja originalnih srečk te denarne loterije je izročena podpisani trgovski hi&l in vsak, kdor jih hoče kupiti, naj se neposredno na njo obrne. Oastiti naročevalci se prosijo raročitvi pridejati dotično zneske v avstrijskih bankovcih ali pustnih markah Tudi se denar j lahko pošlje po poštnej nakaznici, na željo se narooitve izvrše tudi proti poštnemu povzetju. Za žrebanje prvega razreda, ki bode 10. Junija, velja 1 ecla originalna .srećka av. v. gld. 3.50. 1 poloviea originalne srećki' av. v. gld. 1.75. | 1 << letina originalne sreeke av. v. gld.—.90. Vsak dobi originalno srečko z državnim grbom v roke in i ob jednem uradni načrt žrebanja, iz katerega se razvidi natan- j Čneje razdelitev dobitkov, čas žrebanja, ul<»ge različnih razredov. H Takoj po žrebanji dobi vsak udeleženec uradno, z utisneuim držav-J nim grbom, listo dobitkov, katera razločno navaja številke, ki so 1 zadele. Dobitki se točno po načrtu izplačajo pod državnim jam- rP stvom. Ko bi kakemu kupcu srečk proti pričakovanju ne ugajal ,j načrt žrebanja, pripravljeni smo ne ugajajočo srečke pred žrebanjem nazaj vzeti in dotično vsoto povrniti. Na željo se niadni načrti žrebanja naprej zastonj pošiljajo na ogled. Ker pričakujemo J k temu novemu žrebanju mnogobrojnih naročil, tedaj prosimo, da. P nnm bo mogoče vsa naročila skrbno izvršiti, taista kolikor mogoče rj kitro, vsekako pa prod (286—7). j J 10. junijem 1885 doposlati direktno na podpisani glavni loterijski bnreau. fly Žrebanje prvega razreda je uradno do-loeeno na 10. dan junija t. 1. TjM VALENTIN & 00, HAMBURG, Konigstrasse 36—38, HAMBURG. Vsak ima pri nan t»''prt,!r.;i.,t, da dobi originalne srečke noposrodno brez vsacega posredovanja manjših prodajalcev, potem dobi ne le v najkrajšem času po sreekanji, ne da bi zahteval, uradno listino o dobitkih doposlano, temveč tudi originalne srečko *| vselej po načrtu določenih cenah brez vsacega pribitka. kar. Lastnina in tisk -Narodne Tiskarne1 2Q 1C