POHOD »STEZAMA SLOBODE 84«
Tovarištvo na vsakem koraku
Doletela nas je čast, da se Je deset pionlrjev naše šole udeležilo pohoda »STAZAMA SLOBODE 84« v imenu vseh pionirjev naše republike. Pohod organi-zlra SR Srblja skupaj s pokrajinama Kosovo in VoJ-vodlna.
Na pot smo se podali 20. septembra zvečer in prispeli v Beograd 21. septembra zjutraj. Na beograj-ski postaji so nas pričakali in pospremili do dorna pionirjev. Tam so nas razdelili natri odrede: Združeni odred Sirogojno, Združeni odred Pinkr in Združeni odred Ganimete Terbeši. Potem pa smo se podali na pot.
Ko smo pred odhodom v Beograd izvedeli, da nas bodo razdelili v tri odrede, smo bili kar malce razoča-rani. A kmalu je bila ta naša žalost potešena, saj smo se spoprijateljili s pionirji iz vse naše domovine.
Na pohodu je v vseh odredih vladalo pravo tovariš-tvo. V avtobusih, kjer smo preživeli veliko časa, smo se zabavali in spoznavali kulturo vseh naših narodov in narodnosti. Peli smo pesmi narodbV Jugoslavije, se učili pionirske pozdrave in se spoznali med seboj. Tudi mi, pohodniki, smo imeli svoje delo: morali smo se naučiti množico pesmi, ki smo Jih prepevali na sklepni slovesnosti v Beogradu, kjer je bilo tudi veli-ko pionirjev Beograda.
Na pohodu smo imeli priložnost, da spoznamo
tovarištvo pionirjevvse Jugoslavije. Hrana je bilamed prijatelji vedno zagotovljenar pa tudi če so bile naše vrečke popolnoma prazne.
O našem pohodu je govorila vsa Srbija. Govorili so po radiu in nas intervjuvali. Kljub slabemu vremenu so nas pionirji manjših mest čakali tudi po več ur le zato, da bi nas pozdravili. Zato so bili naši gostitelji zelo ponosni, da so nas lahko sprejeli na domu. V tem se kaže tudi njihova velika gostoljubnost.
Z našimi instruktorji smo se zelo dobro razumeli. Tudi ono so nam priskočili na pomoč pri kakršnihkoli težavah.
Naša varnost je bila urejena brezhibno. Skoraj ves pohod nas je spremljala milica. Zadnji dan, ko smo se vračali v Beograd, so na avtocesti za naših šest avto-busov odprli posebne vhode. Ker je bila pred nami milica, so se nam vsa vozila umikala, tako da smo avtocesto prevozili v zelo kratkem času.
Organizacija pohoda je bila popolna. Videli smo tovarne, si ogledali njihov delovni postopek, videli smo tudi muzeje NOB, spomenike in druge znameni-tosti. Mislimo, da smo se na tem pohodu veliko nau-čili in spoznali veliko stvari, za katere še nismo vedeli.
Slovo pa je bilo zelo težko. Od 249 pohodnikov nas je jokalo 249.
UOELEZENCI POHODA