Izberite Gorenjsko kreditno banko za svojo banko LETO XXIV. — Številka 67 Jfctanovitelji: obč. konference SZDL Jesenice, Kranj, Radovljica, Sk. Loka ■ Tržič — Izdaja CP Gorenjski tisk J^nj. Glavni urednik Anton Miklavčič *~ Odgovorni urednik Albin Učakar £LL ASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNEGA LJUDSTVA KRANJ, sreda, t. 9. 1971 Cena 50 par List izhaja od oktobra 1947 kot tednik. Od L januarja 1958 kot pol tednik. Od 1. januarja 1960 trikrat tedensko.; Od 1. januarja 1964 kot poltednik in sicer ob sredah In sobotah. ZA GORENJSKO Za 15,4 odstotka »Jod POda,kih oddelka za go-J*~2J2*vo kranjske občinske Uerft*1"6 so ob P°,letJu "ski stroški oziroma Ir. 15^' itirič,a"ske družine za Jli0*totka ve^J* v primerih,, 1 lanskim poprečjem. JboU so se povečali izdat- ki za hrano, za tekstilne izdelke in za obutev. Tako so se izdatki za hrano povečali za 19,1 odstotka, tekstilni izdelki in obutev pa so se po-clra/.ili za 18,4 odstotka. Med prehrambenimi artikli se je najbolj podražilo sveže sadje KRANJ Odprli smo novo specializirano trgovino za prodajo nogavic Elita IMogavičar v Škofji Loki, Mestni trg 6. Gabimo vas, da si ogledate bogato zalogo vseh vrst ■mikih, moških in otroških OOgavic, Trgovsko podjetje Flita Kranj (59,7 odstotka) sledijo sveže vrtnine (30,4) predelane vrtnine (25,7), jajca, mleko in mlečni izdelki (24,9), izdelki iz mesa (23,4). Od drugih podražitev pa omenimo kurjavo in razsvetljavo: kurjava je bila ob polletju dražja za 25,1 odstotka, razsvetljava pa za 9,7 odstotka. Za 30,2 odstotka so se podražili tudi izdelki za higieno in zdravila, za 21,4 odstotka pa prometne storitve. Poprečni osebni dohodki v gospodarstvu v kranjski občini so bili ob polletju za 13,4 odstotka večji kot lani oziroma za 21,5 odstotka večji kot lani v prvih šestih mesecih. V negospodarstvu pa so bili Junija poprečni osebni dohodki večji za 12 odstotkov oziroma za 18,4 odstotka kot lani junija. Poprečni osebni dohodek v kranjski občind je znašal v prvem polletju letos v gospodarstvu 1500 dinarjev, v negospodarstvu pa 1728 dinarjev. A. 2. Danes so prvič prestopili učenci iz zgornjega dela Poljanske doline prag nove šole v Gorenji vasi. Nedvomno se bodo v njej počutili veliko bolje kot v stari. (Zapis z otvoritve na 10. strani) — Foto: F. Perdan Kmetje naj odločijo! 4. stran \ Suštarska nedelja v Trzicu 8. stran Tragičen konec veselice 15. stran Razstava IMOB V petek, 3. septembra, ob 19. uri bo v prostorih Gorenjskega muzeja v Kranju v Tavčarjevi 43 odprta muzejska zbirka Narodnoosvobodilni boj na Gorenjskem. Na razstavi je nekaj sto dokumentov in prek 200 fotografij iz NOB, na hodniku pa bo zaradi pomanjkanja prostora tudi pregled partizanskega orožja. Razstavo sta pripravila kustosa Gorenjskega muzeja Mira Mihevc in France Bene-dik. Razstava bo stalna, pripravili pa so jo v počastitev 30-letnice vstaje slovenskega ljudstva in v počastitev praznika občine Kranj. Odprt prvi vojaški dijaški dom Pretekli četrtek so se v Ljubljani odprla vrata prvega vojaškega dijaškega doma v Sloveniji, ki so ga poimenovali po slavnem komandantu slovenske partizanske vojske, narodnem heroju Francu Rozmanu. Fantje iz vseh kra- JESENICE jev Slovenije so prišli v dom v spremstvu staršev. Ne zato, ker sami ne bi znali, ampak zato, da so si starši lahko ogledali, kje bodo njihovi-sinovi živeli in se učili. Pa tudi zato, ker so fantje še mladoletni in je za podpis po- 0 Letos bo dobilo 145 dijaKov in študentov iz jeseniške občine štipendije in posojila. Pri občinski skupščini so razdelili 10 štipendij in 5 posojil, pri Temeljni izobraževalni skupnosti pa so razpisali 6 štipendij. Razen tega sta dobila 2 študenta iz jeseniške občir.e štipendijo sklada republiškega zavoda za zaposlovanje, 20 dijakov pa štipendije sklada republiške izobraževalne skupnosti. Oba sklada podeljujeta štipendije socialno šibkim in nadarjenim dijakom. Kandidate je izbral Zavod za zaposlovanje na Jesenicah in jih tudi testiral. Razen teh štipendij je razpisala Železarna 85 štipendij, Splošno gradbeno podjetje Sava 3, Ljubljana Transport 4 in Kovinska oprema v Mojstrani 3. Zavod za zaposlovanje pa podeljuje še študijsko pomoč socialno šibkim dijakom in študentom. Lani so podelili 7 takih pomoči. —jk O V Kranjski gori, v hotelu Prisank, bo od 1. do 4. septembra seminar evropske delovne skupine za psihosomatske raziskave obolenj (European VVorking Group For Psvchosomatic Cancer Research EUPSYCA). Poleg priznanih strokovnjakov iz Anglije, Finske, Češke, Italije, Madžarske, Nemčije, Poljske in Jugoslavije bodo na seminarju sodelovali tudi strokovnjaki iz Amerike. Razpravljali bodo o vlogi psihičnih dejavnikov pri nastanku in razvoju rakastih obolenj ter psihološki obravnavi rakastih bolnikov. dr. M. Pajnfar KRANJ 0 V nedeljo, 29. avgusta, je bila v prostorih kmetijske zadruge Sloga v Kranju seja zadružnega sveta, upravnega odbora zadruge in živinorejskih odborov. Seje so se udeležili tudi predstavniki Društva živinorejcev Kranj in Zavarovalnice Sava iz Kranja. Kmetje so obravnavali polletni obračun zadruge, priprave na živinorejsko razstavo v Naklem, ki bo 18. septembra, program živinorejskih društev in zavarovanje živine ter sporazum o cenah mleka in mesa ter premiranju plemenskih telic. V živahni razpravi so se prisotni zedinili, da bodo o načinu zavarovanja živine, posebno pa o ustanovitvi sklada za zatiranje bolezni vimena, odločali potem, ko jim bodo pristojni predloge temeljito pojasnili. To velja posebno za Živinorejsko društvo in za Zavarovalnico. Prav tako so razpravljali o odkupni ceni mleka, ki je zaradi podražitve krme prenizka. Sklenili so, da bodo upravnemu odboru sporazuma predlagali novo odkupno ceno mleka. — jk RADOVLJICA 0 Radovljica, 31. avgusta — Popoldne se je na redni seji sestal komite občinske konference zveze komunistov. Obravnaval je evidentiranje možnih kandidatov za funkcije v organih ZK, predlog o samoupravnem sporazumu in nekatera druga vprašanja. 0 Jutri bo seja predsedstva občinskega sindikalnega sveta, člani predsedstva bodo obravnavali predlog samoupravnih sporazumov voljenih in upravnih organov in predlog akcijskega programa ter nalog za letošnjo jesen ter za zimske mesece. 0 V petek popoldne bo tudi redna seja izvršnega odbora občinske konference socialistične zveze. Iz obširnega dnevnega reda omenimo razpravo o organizaciji obravnave dokumenta o dolgoročnem razvoju Slovenije, organizacijo javne razprave o ustavnih spremembah SRS, delovni program za september in oktober ter pripravo organizirane razprave o izhodiščih za uvedbo starostnega zavarovanja kmetov. A. Z. ŠKOFJA LOKA % V četrtek pripravlja delovni kolektiv Jelovice iz Škofje Loke piknik za svoje upokojence. Zjutraj ob sedmih trideset se bodo zbrali v menzi v Skofji Loki, kjer bodo imeli majhno zakusko. Zatem si bodo ogledali tovarno, kjer so nekoč delali. Okrog poldne pa se bodo odpeljali na piknik. Ce bo lepo vreme bo pogostitev v Tamarju, če bo deževalo pa na Visokem. — lb godbe potreben tudi podpis enega od staršev. V vojaški dijaški dom je bilo od 115 kandidatov sprejetih 74 dijakov. Večino drugih so zavrnili zaradi neustreznega zdravstvenega stanja ali zaradi slabih ocen v šoli. Zdravje in učni uspeh sta bila poglavitna kriterija za sprejem. V petek so bili v internat povabljeni tudi novinarji, da bi si ogledali pogoje življenja in dela gojencev. Poleg ravnatelja dijaškega doma so v razgovoru z novinarji sodelovali tudi predstavniki komande ljubljanskega armad-nega področja in republiškega sekretariata za narodno obrambo. Uradna otvoritev dijaškega doma bo šele nekje sredi septembra. Gojenci imajo v šoli popolno oskrbo. Za sedaj še nimajo posebne, svoje gimnazije. Predvidoma jo bodo zgradili čez dve ali tri leta. Zato ne bodo vsi dijaki obiskovali iste gimnazije. Razdeljeni bodo na štiri ljubljanske gimnazije: V Mostah, Poljanski cesti, za Bežigradom in na Viču. Nekaj jih bo obiskovalo tudi srednje tehnične šole vseh smeri: strojno, gradbe no, tehnično itn. V vsaki spalnici spijo po štirje fantje. V sobi imajo tudi vsak svojo pisalno mizo, ker se bodo v sobotah tudi učili. Dijaki imajo v domu vso oskrbo, obleko in obutev, z eno besedo vse od robca do pokrivala in še mesečne vozovnice za mestni promet. Organizirali bodo obisk kino predstav, gledališča, razstav in športnih prireditev. Ob sobotah in nedeljah bodo prosti, kolikor jim bo to učenje dovoljevalo. Za žepnino pa dobijo v prvem letu mesečno še po 50 din. Dijaki ne bodo uniformirani, ampak jim bo šola po meri naročila civilne obleke različnih vzorcev, tako da se fantje ne bodo razlikovali od drugih vrstnikov. Po opravljeni gimnaziji (4 leta) se bodo fantje vpisali v vojne akademije. V JLA so dolžni ostati samo toliko časa, kolikor časa jih JLA štipendira (štiri leta gimnazije in štiri leta vojaške akademije). Dijaki vojaškega dijaškega doma niso v rokah oficirjev, ampak vzgojiteljev in vzgojiteljic. Ravnatelj vojaškega dijaškega doma je Lojze Sonc, profesor pedagogike in psihologije, ki je bil doslej sedem let ravnatelj gimnazije v Stični. Sedaj sta v domu dve vzgojiteljici, čez štiri leta, ko bodo v dijaškem domu dijaki vseh štirih razredov gimnazije, pa bo osem vzgojiteljic (za vsak razred po dve). Zal smo ugotovili, da je v vojaškem dijaškem domu najmanj fantov z Gorenjske. J. Vidlc Do julija ugodno Podatki o gospodarjenju v kranjski občini so za letošnjih sedem mesecev v primerjavi z lanskimi rezultati in letošnji predvidevanji do konca leta dokaj ugodni. Industrijska proizvodnja je bila do konca julija letos za 11 odstotkov večja kot lani v sedmih mesecih, izvoz pa se je povečal za 26,2 odstotka. Tako je v industrijski proizvodnji doseženega 59,4 % letošnjega programa, v izvozu pa že 65,5 odstotka. V primerjavi z letom 1970 so bile julija tudi zaloge izdelkov v industriji za 4,5 odstotka manjše, v primerjavi z junijem letos pa so se julija zmanjšale za 7,6 odstotka. Med podjetji, ki so se najbolj približala uresničitvi letošnjega programa količinske proizvodnje lahko omenimo štiri podjetja. Do konca julija je uresničilo 77,5 odstotka letošnjega plana podjetje IKOS, 67,2 odstotka KŽK — PE Oljarica, 63,8 odstotka Iskra in 61 odstotkov IBI. Zanimivi so tudi podatki o izvozu. Deset kranjskih industrijskih podjetij je do konca julija izvozilo za 11,5 mil'; jona dolarjev, od tega 79,3 odstotka v države s čvrsio valuto ter 20,5 odstotka v vzhodne in druge države. Mc"d največjimi izvozniki so Iskra (3,5 milijona dolarjev), Plam-ka (2,9) Tekstilindus (2), Sava (1,2) in IBI (1,1 milijona dolarjev v letošnjih sedmih mesecih). Iskra je izpolnila do julija 60,2 odstotka letošnjega izvozneea programa, Planika 72,3 odstotka, Tekstilindus 63 odstotkov, Sava 49,4 odstotka in IBI 91,4 odstotka. Med podjetji, ki sicer s prej omenjenimi ne izvažajo za tolikšne zneske pa velja omeniti podjetje Gorenjska oblačila. To podjetje je do juUJ* izvozilo za prek 35 tisoč dolarjev v države s čvrsto valuto in tako v sedmih mesečin že za 67 odstotkov preseglo svoj letošnji izvozni program-A. t- Ali bo odkupna cena pšenice vplivala na ceno kruha ? Že junija so se slovenska mlinarska in pekarska podjetja pritoževala, da nimajo denarja za odkup letošnje pšenice. Zato so že razmišljali o povečanju cen mlinarskih in pekovskih izdelkov. Nesorazmerje med cenami žita, ter mlinarskim! !n pekovskimi izdelki ogroža aku-mulativnost teh podjetij, ki ne morejo več odgovarjati za redno preskrbo prebivalstva s kruhom in ostalimi pekovskimi izdelki. Reden odkup pšenice je bil torej »pod vprašanjem« že pred žetvijo, za katero se je kasneje izkazalo, da je bila rekordna tako po količini kakor tudi po kvaliteti. Poslovno banke so doslej redno dajale kredite mlinarskopre-delovalmi industriji za odkup pšenice, letos pa denarja za te namene niso imele dovolj. Zato Je bila potrebna pomoč Narodne banke. Ob vsem tem pa so , odkupne cene koruze višje letos odkupne cene pšenice, *** je očitno neskladje. Tako Jc razumljivo prihajalo do r3*' ličnih špekulacij. MarsiWe krmijo živino s pšenico, k«' stane kilogram krnul manj 2 dinarja! Naša m!t,,af: skopredelovalna industrija sl zato prizadeva zbiti ceno koruze. Kot drugod po svettff bi morala biti tudi pri °** koruza cenejša od pšenice t» 20 do 30 odstotkov. Slišati je glasove, da sC tržne cene pšenice ne bi smele več poviševati, za inalcn-maloprvdajnc cene kruha. S kost pa bi se morale dvigni« i—ha. 5* kriU iš maloprodajne cene kruha tem bi vsaj za silo P° stroške peke kruha. Zato pripravljajo posebno an< proizvodnih stroškov ^ ter nov sporazum, ki na' uveljavil višje cene krun*' Zadnjo besedo pri tem bodo fmcle seveda občine tcr.za' votli za cene! Jk Kmetovalce obveščamo, da bomo priredili demonstracijo z novim izko-palnikom krompirja v Žabnici — zbirališče pred Zadružnim domom — v četrtek, 2. septembra 1971 ob 8. uri. VABLJENI! AGROTEHNIKA Ljubljana Kmetijska zadruga SLOGA Kranj Urejajo kamniške ulice ^ Parmova ulica v Kamniku Je tik za tovarno usnja. Tod, sami tovarni, je nekoč ob tekla Mlinščica, vendar je struga že dolgo suha. Ljudje Pa so še naprej tako kot nekoč v strugo metali razne od- padke, tako da je bila ta ulica od vseh kamniških ulic najbolj zanemarjena. Nekoč je Mlinščica tod poganjala dva mlina in stroje v obrtnih delavnicah. Enega od teh starih mlinov je kupil pokojni Knaflič in v mlinu razvil usnjarsko obrt. Sčasoma je iz mlina zrasla tovarna usnja, ki se je po vojni razvila v moderno podjetje. V Parmovi ulici ni bilo urejene kanalizacije. Vsaka hiša je imela svoj odvod v strugo Mlinščice ali pa svoj lastni odvod v zemljo. Zato je krajevna skupnost Kamnik pri komunalnem podjetju naročila ureditev kanalizacije v tej ulici. Obenem s kanalizacijo bodo zasuli strugo Mlinščice. Za kanalizacijo so že izkopali 230 cm globok rov. Ko bodo opravili ta dela, bodo Parmo-vo ulico asfaltirali. Tovariš Grzinčič, predsednik krajevne skupnosti Kamnik, je posebno poudaril, da ta dela izvajajo s finančnimi sredstvi še iz prejšnjega samoprispevka občanov. Denar iz novega (letošnjega) samoprispevka je namreč točno razporejen po delovnem programu, ki je bil sprejet na zborih občanov. J. Vidic denar je sredstvo za življenje KRANJ TRŽIČ RADOVLJICA BLED - JESENICE ŠKOFJA.LOKA ŽELEZNIKI ŽIRI, ll£armovi u,lci v Kamniku zasipajo strugo Mlinščice in ure-w nov° kanalizacijo. — Foto: J. Vidic Kompasov hotel v Kr. gori do konca leta pod streho > e VaH in in sani- Kljub nekaterim težavam •©teka gradnja novega Kom-Pasovega hotela v Kranjski 8ori po načrtih. Gradbeniki 5t> že zabetonirali temelje vseh treh traktov, pri B m C traktu pa so že dozidali vse Kletne prostore do prve plo-*c<-*- Tako lahko računamo, da bo hotel do konca letošnjega leta pod streho. Nov hotel bo stal severno od sedanjega Kompasovega hotela. Stanovalci novega ho-bodo imeli lep razgled proti staremu delu Kranjske 8orc- na bližnja smučišča, gozdovi; in okoliške vrhove V>tranca in Karavank. Hotel Se ho arhitektonsko ujemal •sedanjim motelom in znanostmi Kranjske gore. Stfcha bo imela močne na-Pušče, prekrita bo s temnim eternitom, stene bodo kombi-nacija lesa in betona, seveda pa ne bo manjkalo značilnih gorenjskih balkonov Z lescni-m> ocn Nov K„mpasov hotel bo ttnel celo vrsto na ji a/Hčnej-■tt> prostorov. Ledeni bar bo lr*icl SO sedežev, restavracija ^00, nočni bar 150, družabni 10 konferenčni prostori pa bodo imeli 90 sedežev. Hotel bo ,lmel tako nad 700 sedežev. Jmel bo tudi plavalni bazen s Premičnimi stenami, sauno z dvema kabinama, štiristez-110 avtomatsko kegljišče s Prostorom za igralne avtoma-te >n namizni tenis, za smu- čarje pa bo imel hotel tudi 160 smučarskih omaric. Pri novem hotelu bo parkirni prostor za 100 vozil, razen tega pa bodo v sklopu hotela še garaže za 50 vozil. V hotelu bo 117 dvoposteljnih sob, 37 enoposteljnih sob in trije apartmaji. V celoti bo imel Kompasov hotel v Kranjski gori 280 postelj, na voljo pa bo še 80 pomožnih ležišč. Vsaka soba bo imela kopalnico s kadjo in sanitarijami. Značilno za sobe v novem kranjskogorskem hotelu je tudi to, da bodo sobe odmaknjene od hrupa v pritličju. Zaradi vseh kvalitet bo dobil novi Kompasov hotel v Kranjski gori A kategorijo in zaključeno turistično in gostinsko celoto s širokim izborom gostinskih in rekreacijskih uslug. J. Košnjek zato ga hranimo na varnem Radovljiška podjetja za 18 odstotkov Radovljiška industrijska podjetja so v juniju letos zabeležila za 6 odstotkov večjo proizvodnjo pri 8 odstotkov Maketa novega Kompasovega hotela v Kranjski gori daljšem delovnem času kot lani. V primerjavi z lanskim prvim polletjem so povečala proizvodnjo v letošnjih prvih šestih mesecih za 18 odstotkov. Najbolj so povečali proizvodnjo v Elanu (za 51 odstotkov). Temu pa sledijo TIO (45) in Al mira (za 43 odstotkov). Pri drugih podjetjih znaša poprečno povečanje proizvodnje za 12 odstotkov. Pod tem poprečjem pa so Ve-riga, Sukno, LIP in Vezenine. Največ težav v prvem polletju s preskrbo materiala so imela v občini kovinsko predelovalna podjetja. Zaloge pa se v podjetjih v poprečju z minulim letom niso bistveno povečale. Podatki o izvozu pa kažejo, da se je ta v prvih šestih mesecih v primerjavi z lanskimi povečal za 23 odstotkov. Vendar pa se je izvoz na kon-verbililno področje zmanjšal za 7 odstotkov. Izvoz na konvertibilno področje so do polletja povečali le LIP in deloma Vezenine ter Elan. A. 2. Krajši seznam za ozimnico GKB Kranj, podružnica škofja Loka, je v ponedeljek dopoldne odprla svoje novo poslovno mesto v žireh. Za ta korak so se pri GKB v Kranju odločili predvsem zaradi vse večjega Števila prebivalstva in vse močnejših gospodarskih organizacij v tem delu Poljanske doline. Gospodarstvu močno primanjkuje obratnih sredstev, s tem pa, ko bodo ljudje imeli bančno mesto v bližini, bo banka zajela večino denarja, ki leži pri privatnikih nekoristen in ga dala v obtok. Druga prednost novega poslovnega mesta pa je, da bode gospodarske organizacije del osebnih dohodkov nakazovale ljudem na hranilne knjižice in jim pregnale strah pred banko. Novo poslovno mesto bo odprto ob torkih, četrtkih in petkih od 7. do 12. ure, ob ponedeljkih in sredah pa od 7. do 12. in od 13. do 16. ure. Enota bo opravljala za prebivalstvo hranilno službo, nakup in prodajo valut In deviz, devizne račune, žiro in tekoče račune, potrošniške in turistične kredite, stanovanjsko varčevanje in kreditiranje, prebivalci pa bodo dobili tudi vse informacije. (— Jg) — Foto: F. Perdan Javne razprave o razvoju turizma in obrti v škofjeloški občini Skupščina občine škofja Loka je na zadnji seji, ki je bila konec junija, pregledala problematiko lova in ribolova v občini, razvoj zasebne gostinske dejavnosti in razvoj zasebne obrtli. Zadolžila Je oddelek za gospodarstvo naj na podlagi predlogov in pripomb pripravi za oktobrsko sejo dopolnjeno poročilo s predlogi in sklepi, ki bodo hkrati obravnavali) družbeno ln zasebno obrt, še posebej pa vprašanje šušmarstva. Ugotovitve in sklepi bodo osnova za srednjeročni program razvoja obrti v škofjeloški občini. Občinska skupščina je tudi zadolžila oddelek za gospodarstvo, da organizira Java > razpravo, ki naj jo vodijo krajevna rV.r.inisti in l'.ni-siiau društva, kot naj; j" j zainteresirani in odgovorni dejavniki za rešitev teh vprašanj. K javni razpravi naj pritegnejo vse, se kakorkoli ukvarjajo s turizmom, lovom in ribolovom, gostinstvom, zasebium ali družbenem sektorjem obrti. Ta tedcin so krajevne skupnosti že začele z javnimi razpravami, -lb Poletje se vztrajno preveša v jesen. Zdaj je čas, ko naku-pujemo večje količine živil in jih shranimo za zimo. Pravimo, da nakupujemo ozimnico. Marsikdo pa se je po sprehodu po tržnici in mimo trgovin premislil: ni vredno nakupovati in predelovati sadja in zelenjave za zimo, ker je enostavno predrago. Krompir in jabolka še morda, toda sadje za kompote je postalo tako drago, predrago za posladek. Cenejše je v že kupljenem kozarcu, prav tako zelenjava v konzervi. Le vrtič-karji morda še vztrajajo, vse leto obdelujejo vrt, gojijo zelenjavo, ogledujejo sadje in v jeseni pridno vlagajo le za njih ceneno zelenjavo. Klasične ozimnice s kuhanjem marmelade, zelenjave in kompotov si privoščijo le še redke gospodinje. Nekaj smo jih poprašali. V naši mali anketi verjetno ni vseh variant zimske oskrbe z živili, lahko pa zatrdimo, da ima predelovalna industrija sadja in zelenjave kar lepo prihodnost. I. J., uslužbenka: »Lani sem skuhala marmelado iz sliv, ker smo za dva stara tisočaka lahko obrali celo drevo. Letos so slive po 5 din, pa mi kuhanje tako drage marmelade še na misel ne pride. Nekaj zelenjave zraste na vrtu, peso bom vložila, sadja pa nobenega.« M. E., uslužbenka: »Ne kupujem nikoli ozimnice. V kleti hranim kurilno olje, tako Kmetje naj odločajo! Če bo zavarovalna premija nizka, se bo vedno več kmetov odločalo za zavarovanje živine. Sedanji odstotek je namreč marsikje še nizek Pisali smo že, da je Društvo živinoiejcev Kranj podprlo predlog za ustanovitev sklada za zdravljenje in zatiranje bolezni vimena, in menilo, naj dokončno besedo o ustanovitvi izrečejo kmetje na zasedanjih združenih svetov. Verjetno je bila prav pobuda društva živinorejcev vzrok, da je o vprašanju ustanovit ve tega sklada sklicala posebno posvetovanje tudi Zavarovalnica Sava, poslovna enota Kranj, ki ima v svoje zavarovanje že zajeto zdravljenj'-mastitisa kot najpogostejše bolezni vimena. Posvetovanje, ki ga je sklicala Zavarovalni ca Sava, je bilo v petek, 27. avgusta, in so se ga udeležili tudi nekateri strokovnjaki, ki so bili že na sestanku v Straži šču. ■ V petek smo slišali, da je mastitis res velika nadloga ES živinorejce, tržne proizvajalce mleka, vendar bolezni vimena niso edina obolenja krav molznic. Zato so na petkovem sestanku poudarili, da je tre ba zavarovanje živine jemati celovitejše in si prizadevat i j da bo čim več živinorejcev zavestno zavarovalo svojo ži vino, posebno krave molzni- Nova bencinska črpalka V ponedeljek so v Medvodah na klancu ob cesti I. reda Ljubljana—Kranj odprli novo bencinsko črpalko podjetja »Istra-benz« iz Kopra. IV |,i je izvajalo podjetje Slo-venija-ceste in so veljala t opremo vred 2 milijona dinarjev. Ob črpalki, ki bo od- prta neprekinjeno, je tudi sodobna okrepčevalnica in avtomatizirana avtopralnica. Zanimivo je, da je to že četrta črpalka v tem kraju, katere pa so vozniki najbolj veseli, saj so morali na pranje avtomobilov v Kranj ali Ljubljano. F. Rozman ■\c. Na to bo gotovo vplivala učinkovitejša in ostrejša družbena kontrola mleka. Množičnost pri zavarovanju živine bo tudi pripomogla, da bodo zavarovalne premije nižje in to je za živinorejce najbolj privlačno. Kar pa zadeva zdravljenja mastitisa, je naš CILJ ZDRAVO MLEKO, so potrdili na petkovem sestanku. Kmetom, tržnim proizvajalcem mleka, je treba to pojasniti in jih pridobiti za proizvodnjo Zdravega mleka. V zavarovalno premijo naj bo vključeno celotno zdravstveno varstvo živali. Izredno važni so preventivni ukrepi, ki so največkrat cenejši kot zdravljenje. Predstavniki zavarovalnice so na petkovem sestanku pristali, da tudi zavarovalnica prispeva v sklad za zdravljenje mastitisa 20.000 din in to na račun zmanjšane režije. Iz razprave je bilo mogoče razbrati, da se večina ogreva za to, da bi ta sklad zajel vse proizvajalce, ne samo tiste, ki oddajajo mleko v mlekarno. Pri teh je namreč nezdravega mleka najmanj! Ko so na petkovem sestanku tehtali, kje naj bi se formiral sklad za zatiranje bole/ni vimena, so bili mnenja, da ni važno, kje je ta sklad, pri Zavarovalnici ali pri društvu živinorejcev. Ristvo pri tem je, kaj bo najboljše za kmeta. Zanj sta važna nizka premija ter učinkovito zavarovanje pred bolezni mil Kmet pri tem ne bi smel biti oškodovan. Sklenili so tudi, naj se denar v skladu začne zbirati čimprej. Dokončno besedo o skladu bodo rekli kmetje, ko jim bo zadeva vsestransko jasna. J. Košnjek da niti za krompir nimam prostora. Z možem sva sama, tako da se za dva človeka ne izplača vlagati ali vkuhavati doma, ko pa je v trgovini že pripravljeno ceneje.« M. O., upokojenka: »Kupim samo okoli 50 kg jabolk, dovolj je zame. Vse drugo pri; delam na vrtu: krompir, tudi češnje imam že vložene, ko-smulje in ribez, še tono in pol premoga bom kupila in 2 m drv, pa bo moja ozimnica kompletna, poceni in vsa domača.« O. P., uslužbenka: »Že dve leti ne kupujemo več krompirja za ozimnico, jabolka pa eno leto. V novem stanovanju je centralna kurjava in tako ozimnica ne traja. Samo sok iz borovnic skuhamo PJ"1 nas, pa gobe vložimo. Pa še to le, če jih kaj naberemo na sprehodih. Vse ostalo kupim v konšervah, zdi se mi boljše kot če sama pripravim..« S. š., uslužbenka: »Vsako leto kupim okoli 100 kg krompirja in prav toliko jabolk. Ostala živila za ozimnico Pa že tri leta ne pripravljam sama. Vse naročim pri podjetji* Vočar Beograd. Pred trem« leti smo prvič poskusili, Pa nam je bilo všeč in bomo tako tudi nadaljevali. Nobenega dela ni, nobenih skrbi. Po P0* šti pride okoli 90 kozarcev in konzerv sadja in različne zelenjave. Malo prostora zavza* me taka ozimnica, pa tudi živila so obstojna.« Slovenska predelovalna industrija za sedaj še ne razpošilja kompletov' ozimnice kot nekatera jugoslovanska P0L'' jetja. Le nekatera litovska podjetja organizirajo prodajo sadja in zelenjave na veliko-Veletrgovina Živila v Kranju pripravlja prodajo paprike i" sliv iz Vojvodine in Bosne. Cena še ni določena, bo Pa nekoliko nižja kot v maloprej daji Za ostalo aefenjavo nl zanimanja; že zdavnaj si ne polnimo več kleti z zeljnimi glavami KžK Kranj bo kot že leta doslej v svojem skladišču v Šenčurju prodajala krompir za ozimnico. Cena za kilogram še ni določena, bo pa verjetfltf tako kot pri večini pridelovalcev med 80 in 90 parami za kilogram. V sredini septembra bodo zrela tudi jabolk* in hruške na plantaži v Preddvoru. Pridelek m posebn* velik zaradi suše. Cene bodo verjetno višje kot lani. Krompir bodo prodajale >';l ozimnico I udi kmetijski- z3' druge v Cerkljah in v Kj* nju. K/. Sloga v prodajaln' v Nhazisčii zniža ceno za kilogram pri večji kupljeni količini krompirja. Ostale zadrU-v kranjski občini ne P**1 daiajo manjših količin krompirja, le na vagone. Za ma'11" še količine krompirjeve o/n"; niče se da zmeniti tudi P1'1 kmetih. I.. M- Od w * Per^n^skega sejma Je ostala le napisna tabla — Foto: F. v Denarja dovolj, štipendistov pa malo ■fc-*a>t^na izobraževalna mS°st Kran* i« P°le« košnje ga. zavoda 7a zaposlo-»odro^iedina ustanova "a v kr družbenih služb, ki štiD a'..ski občini podeljuje »« posojila. V ^ndn« ?bčinl Prejema Sti-»lUde • 1 440 uccncev in Več k v podatki so stari 001 leta), to so šti-Zacij t goSDodarskih organl-skUr)' Clllc'jna izobraževalna in ^ "st lnia 60 štipendistov s,»v »,!7Una,ni '-»vod za zapo- TIS^ 8- StlpJ.. Jf. *a letos razpisala 32 itlPen«iM hl 50 Posojil. Vse ker se Je niso bile podeljene. odi0* ""adi ljudje le neradi ce, Za J.° za Pedagoške pokll- ^PisaneT S° te St,Pendl*e 'jenih 8 ie bl,° P°dc- PoSOjiina novo 27 štipendij, bo v '.pa 4L Tako kot lani dona,.- ,e,no ludl >*tos vsota s°]ila Za ž,iPendije In polena ASta,a demo nclzkorl-J I Prav so M štipendije St stotkov' Poveč«le za 20 od-»natikr.': St,PeiuIije za mate-40 5L fi,iko Pa eelo za ^nikn. °v- K™ *elo prt. C SS! kadra U Pedago-f JS^;«™ .Jlospr- kr*njski s,lPendlje šestim |*J h| ^l"1 Simnazljcem, ki ol*. kt 00 ma,url vpisali na 805ke n«J",Prav,jaJ° za Perfa-^ Poklice. ^kov«H hl. da bo već zanimanja za študentska posojila, ki se podeljujejo dijakom in študentom ne glede na vrsto šole. Posojilo dobi vsakdo, ki ima poprečno oceno 2,6 in če dohodek na družinskega člana ne presega 760 din. študentsko posojilo se začne vračati šele, ko je študent že leto dni v službi. Ce ima odlične ocene, mu posojila ni treba vračati, prav dobri vrnejo le 20 odstotkov posojila, dobri 40 odstotkov, zadostni 60 odstotkov, nezadostni pa vse in to takoj. Kljub tako ugodnim pogojem pa je za študentska posojila vse premalo zanimanja. TIS namerava v letošnjem letu še enkrat spodbuditi delovne organizacije v občini, da bi podpisale družbeni sporazum o štipendiranju in kreditiranju učencev in študentov. S tem dn^ovo / m naj bi bile vsem štipendistom v občini zagotovljene minimalne štipendije. V občini sicer res ni veliko štipendij pod 200 din na mesec, delovne organizacije podeljujejo nekaterim štipendistom tudi take preko 1000, vendar pa takih spet ni veliko. Poprečna Štipendija, ki jo podeljuje TIS je 350 din za srednješolce in 400 za visokošolee. Po v vena štipendija naj bi znašala polovico življenjskih stroškov učenca ali študenta. L. M. V Gorenji vasi bo treba graditi nov vodovod Krajevna skupnost Gorenja vas je ena največjih v škofjeloški občini. Zaradi obširno-sti so tudi problemi, ki jih mora reševati, dokaj raznoliki. O delu gorenjevaške krajevne skupnosti mi je pripovedoval njen predsednik Marjan Kosmač. »Menim, da so se doslej vsi problemi zadovoljivo reševali. Veliko, lahko rečem največ težav smo imeli z zelo obsežnim cestnim omrežjem. Na tem območju je veliko vojaških cest, nekaj pa so jih v zadnjiih letih zgradili tudi posamezniki. V Gorenji vasi smo zdaj glede cest kar na dobrem. V veliki večini so asfaltirane. Pri tem so veliko pomagala podjetja, trgovina, posamezniki, porabili pa smo tudi prispevek od mestnega zemljišča. Teže je s cestami, ki spadajo pod območje več krajevnih skupnosti. Vedno so bili prepiri. Stvar smo rešili tako, da smo ustanovili vaške odbore in zdaj so ceste odlično vzdrževane. Sklenili smo pogodbo in za določen znesek, ki jim ga damo, zdaj oni skrbijo za vse.« Pred dnevi so v Gorenji vasi obnovili brv za pešce, v začetku septemra pa bodo začeli z obnavljanjem pokopališkega zlidu. Lani so na pokopališču obnovili mrtvašnico in nakupili precej pogrebnega materiala. Razburjeni občani Občani Mekinj pri Kamniku in v naselju na Meglerjevem hribu se že dlje časa pritožujejo, ker se občasno iz podjetja Kamnik vali gost sajast dim, ki prodira skozi vse špranje, celo skozi opeko na podstrešja in skozi okna, na zelenjavo in perilo. Občani menijo, da dim tudi zastruplja zrak. V podjetju Kamnik so povedali, da jim je problem znan. Odločno pa zanikajo, da bi z dimom zastrupljevali tudi ozračje. Podjetje Kamnik predeluje aluminijaste folije kasirane s papirjem do debeline 30 mikronov. Med proizvodnim postopkom se papir, ki je nalepljen na aluminijasto folijo, od nje ločuje z izgorevanjem. Posledice tega izgorevanja so papirnate saje, ki onesnažujejo okolico, ne zastrupljajo pa zraka, saj gori navaden papir, ki se nahaja pod srebrno aluminijasto folijo. V podjetju so že namestili na dimnike čistilne naprave, vendar doslej brez večjega uspeha. Izjavili so, da bodo na vsak način do konca leta storili vse, da bi bilo tega dima čim manj. J. Vidic Pa preidimo na drug problem, ki tišči Gorenjevaščane. Treba bo graditi nov vodovod. »Sedanji vodovod je bil zgrajen nekako pred dvanajstimi leti,« mi je povedal Marjan Kosmač. »Treba ga bo povečati. Načrte in material že imamo. Ob tem smo naleteli, kot že ob asfaltiranju cest, na veliko razumevanje ljubljanskega geološkega zavoda. V zemljo so napravili šestdeset metrov vrtine in spravili vodo na površino, že samo to bi nas stalo precej, a so nam oni naredili zastonj. Tudi vnaprej so še pripravljeni prispevati precejšen delež. Računamo, da bomo z delam pri vodovodu začeli prihodnjo pomlad.« Treba je omeniti še uspešno sodelovanje med KS in gasilci. V gasiilskem društvu so zdaj za delo prijeli mladi. Prvi uspehi se že kažejo. Krajevna skupnost je prispevala znaten delež pri nakupu novih uniform in gasilskega avtomobila. Ob koncu je predssdnft gorenjevaške KS Marjan Kosmač spregovoril še o zaposlovanju prebivalcev z območja njihove krajevne skupnosti. »Menim, da bi podjetja morala bolj prisluhniti iniciativam KS. KoMko Iju e še po teh krajih, ki bi se zaposlili, če bi imeli snoTll nt zaposlitve v b'?*?rd. Ne bi bilo več životarjenja. Okz-ta se, da bodo nekatera podjetja v Gorenji vasi povečala obrate.« Krajevna skupnost bo poskrbela, da bodo delavci tudii v zimskem času čim lažje prišli na svoje delovno mesto. Kupiti nameravamo rolbo za čiščenje ceste proti Žiirov-skem vrhu. Poslali smo že prošnjo podjetjem, da bi tudi ona prispevala del potrebnega denarja. Vprašivnje je, če bo letos rolba že, prihodnje leto pa zagotovo. Prav gotovo se bo potem iz tega področja še kdo odločil za zaposlitev. J. Govekar Cesta in vodovod Po Selški dolini je cesta vse do Zalega loga lepa, asfaltirana in zato je vožnja po njej prijetna. Vse kaj drugega bi lahko rekli za vožnjo od Podrošta do Sorice. Vozniki motornih vozil preklinjajo in se jezijo nad razkopanim makadamskim cestiščem, a vse skupaj nič ne pomaga. Vožnje po taki luknjasti cesti je vsakemu kmalu dovolj. Še posebno hudo je v sušnih dneh, ko je poleg vseh nevšečnosti treba požirati še oblake prahu, ki se ob vožnji dvigajo na cesti Soričani so od tujcev na ta račun slišali že mnogo kritik in tudi sami s cesto nikakor niso zadovoljni. Krajevna skupnost v Sorici je sicer začela z akcijo, da bi uredili vsaj nekaj ovinkov, ki še posebno ovirajo avtobusni promet, a ni uspela. Vsi vaščani so za popravilo cestišča zagotovili prispevek, le od drugod ni bilo odziva. Cesta je kljub rednemu pluženju še posebno nevarna v zimskem času. Domačini se stalno bojijo, da bo prišlo do nesreče. Trajna rešitev bi bila seveda položitev asfaltne prevleke, ki pa bi terjala veliko denarja. Imela pa bi tudi mnOge druge dobre strani. Veliko voznikov motornih vozil bi se odločilo za pot v Bohinj po Selški dolini čez Soriško planino. Spotoma bi si lahko ogledali še zanimivosti teh krajev, in še nekaj To bi tudi pomenilo razbremenitev gorenjske ceste, ki je često prenatrpana z vozili. Drug problem, ki tare Soričane, je vodovod. Prav v letošnji glavni turistični sezoni se je pokazalo, da bo treba misliti na novega. Doslej so imeli vodovod napeljane le skupine hiš ali posamezniki in še to velikokrat precej primitivno. Vse je bilo narejeno brez strokovnega vodstva in meritev. Nastalo je vprašanje, kako zdaj začeti z akcijo. Vodo bi bilo treba napeljati od izvira Sore po vsej Sorici. Do najbolj oddaljene hiše v Spodnji Sorici bi potekal kar v dolžini enega kilometra. Soričani upajo, da bodo kljub precejšnjim stroškom, ki bodo povezani z gradnjo novega vodovoda, lahko kmalu začeli z delom. Nov vodovod pa bo prebivalce teh krajev rešil skrbi, da bi v sušnih dneh ostali brez pitne vode. J. G. Malijeva hiša na Trgu svobode v Tržiču Zaščita tržiških spomenikov preteklosti in njihova predstavitev javnosti Čeprav je po površini najmanjša gorenjska občina, ima Tržič na svojem območju precejšnje število kulturnih in zgodovinskih spomenikov iz daljne in bližnje preteklosti. Zavod za spomeniško varstvo Kranj, v katerega skrbniško področje sodijo tudi ti objekti, si že vsa leta dokaj prizadeva za njihovo obnovitev in ohranitev ob premajhnih sredstvih pa so bila marsikatera nujna dela začasno odrinjena. Na skupnem sestanku predstavnikov tega zavoda in tr-Žiškega muzeja ter članov izvršnega odbora kulturne skupnosti Tržič so pred krat- DAN NARODNIH NOŠ Petega septembra bo v Kamniku tradicionalna prireditev imenovana »dan narodne noše«. S tem v zvezi smo Alfonza Skalo, tajnika turističnega društva, zaprosili, naj za bralce Glasa pove, kako tečejo priprave za to prireditev: »Prireditev .narodne noše' smo prvič organizirali pred desetimi loti na pobudo turističnega društva. Namen prireditve je pokazati lepoto naših narodnih noš. Letos imamo poseben namen poleg naših prikazati še narodne noše severne Italije, južne Koroške ftn Porabskih Slovencev. Lani te prireditve ni bilo. Zaprosili smo za zaporo ceste v mestu, a so nam postavili nemogoče pogoje, ki so bili posledica smrtne nesreče nemškega voznika na motornih dirkah v Kamniku. Sprejem narodnih noš bo 5. septembra dopoldne ob enajstih na Titovem trgu, združen s promenadu im koncertom. Nato bo za vodje skupin sprejem pri predsedniku občinske skupščine. Zbor narodnih noš bo ob pol dveh pred kinom Kamnik. Od tu bo povorka krenila skozi mesto proti muzeju v Zapričah, kjer bo na travniku poleg muzeja nastop folklornih skupin. J. Vidic Velik uspeh folkloristov Save V italijanski Gorici je bilo v soboto in nedeljo mednarodno tekmovainje folklornih skupin. Na tekmovanju je nastopilo 19 skupin iz 11 evropskih držav. Sodelovala je tudi folklorna skupina Sava iz Kranja in se vrnila domov s številnimi priznanji. Skupina je gledalce navdušila s spi lom belokranjskih in gorenjskih plesov. Kranjčani so v skupni uvrstitvi zasedli drugo mesto, za skupino Vlado Pasivoski iz Skopja, poleg tega pa so osvojili še drugi mesti za izvirnost plesov in noš in tretje mesto za glasbo. Vse te nagrade so prav gotovo lepo priznanje za skupino, ki ob velikem razumevanju kolektiva nastopa že šesto leto. Pod vodstvom Andreja Košiča so folkloristi že vidno napredovali in v zadnjem času veliko nastopajo doma in v tujini, še zlasti v pobratenih mestih. Prr.fnanje pa jim bo prav gotovo vzpodbuda za še nadaljnje uspešno delo. kim razpravljali o srednjeročnem načrtu del, ki obsega 19 pomembnejših zaščitnih in obnovitvenih akcij arheološkega, arhitekturnega in kon-servatorskega značaja. Glede na pripravljenost finančne soudeležbe republike prihaja kot letošnja prva akcija v poštev izdelava dokončnega načrta za ureditev nekdanjega taborišča pod Ljubeljem. To akcijo vodi posebna komisija, sestavljena iz predstavnikov občinskega odbora Z/.B, združenja prijateljev pobratenja s francoskim .mestom Saintc Marie-aux-Mines ter republiške sekcije inter-niraneev. Ce bodo finančna sredstva kulturne skupnosti zadostovala, se bodo še letos lotili ureditve Malijeve hiše na Trgu svobode v Tržiču ali pa dokončne restavracije hiše ljudskega pesnika Vojteha Kur-nik.i, v kateri gOStuje danes narodopisni oddelek tTŽiSkega muzeja. Z obnovitvijo Malijeve hi še, nekdanjega dvorca srednjeveške meščanske arhitekture, bi prek njenega dvorišča odprli turistično zgodovinsko pot ob Moseniku mimo nekdanjih obrtnih delavnic do muzeja. Med spomeniki, ki so najbolj v nevarnosti, da bo /ob časa prehitel njihovo zaščito, sta predvsem gotska cerkev sv. Miklavža v Gozdu ter raz valine gradu Altgutenbeig, pri katerih pa so vsaj i*ijniijiiej ša dela opravljena. Posebej je zanimiv elaborat o spomeniškem varstvu stare ga Tržiča, ki je še v i/.delavi. zajema pa nadaljnjo predstavitev pročelij glavne osi z barvnimi študijami, raziskave in ohranitev portalov ter arkadnih dvorišč. -ok KAJ JE PISAL PRED SEDEMDESETIMI LETI Nedavno smo povzeli iz starega »Gorenjca« hudo načelne misli: da bo napreden kmet oddal svoj glas le za kmeta pri bližnjih volitvah v kranjski deželni zbor. Ceš, kmet najbolj razume kmeta in njegove težave in da za vnaprej res ne gre, da bi kmečke koristi branil kak mestni škric, advokat ali duhovnik. No, v »Gorenjcu« z dne 31. avgusta 1901 pa preberemo nekaj prav nasprotnega: Jasno je torej, da bodejo vsi volilci kmetskih občin vneto volili gospoda Otona pl. Detela, ki nas je že doslej zastopal v deželnem zboru. Poleg njega pa bomo volili gospoda Henrika barona La-zarinija, graščaka v Smledniku. Le kaj bi tema dvema »kmečkima« zastopnikoma mogli očitati . .. Pod stalno rubriko »Prigod-be nekdanjih časov« objavlja »Gorenjec« v zadnji avgustovski številki leta 1901 naslednje zapise: V letu 1811 je v Kranju pogorelo mnogo hiš. V letu 1814 je bil spomladi dolg mraz; 14. septembra je slana vzela vso ajdo; to je bil začetek hudih let. — V letu 1815 je bilo mrzlo in deževno. Letina slaba. To je že drugo nerodovitno leto. Na Dunaju zbrani vladarji so poravnali evropske stvari. Dne 15. marca je Napoleon ušel z UAlie in prišel v Pariz, bil je nato še sto dni cesar, potem pa je od vseh premagan zbežal na morje — od Angležev ujet, na otok svete Helene odpeljan in tam dobro obvarovan. Kakega idiličnega miru tudi pred sedemdesetimi leti ni bilo na svetu. Iz »Gorenjce v i Iv. novic /vemo: Vojn/a v južni Afriki. Zadnji čas se mnogo govori, da je ruski car Nikolaj sklenil, posvetovati se z nemškim cesarjem Viljemom glede posredovanja v južnoafriški vojni, med Angleži in Buri. Francija je bila v onih letih še mogočna velesila ki ni imela le številne kolonije, pa£ pa si je lastila oporišča eelo na obalah suverenih držav. O tem nas seznani vest v »Gorenjcu«: Med Francijo in Turčijo je nastal razpor. Sultan je namreč prepovedal, da bi francoski kapitalisti uporabljali ca-rigrajsko pristanišče za skladišča svojega blaga. Francoski poslanik se je krepko v bran postavil, nato pa odpotoval iz Carigr** jo v svojih časopisih SkopU? in ne Skopje. Za naš Kop# Uporabljajo vedno svojo obliko Kopar. — Le mi se kako bojimo poimenovati nekatere jugoslovanske kraj* po slovensko (v smislu nas* literarne, zgodovinske in kUj turne tradicije): Pulj, Zad<# Spljet. Helrrad, Skopljc, W ka, Bitolj m podobno. ^ spomnimo se slovenske rodne pesmi, ki poje n padu 'I m kov na Sisek in ko se I av d, ,,i bori /a ,!l nad. Pisatelj Janez T'llil1'1 (za katerega je rekel Iv*| Cankar, da se pri njem liC[ lep* in čiste slovenščine) Jj tudi za Karlovac uporabil'* le naš Kai lov< C Aprilsko sporočilo 1941 Predigra ZA NAPAD NA SOSEDE POTREBUJEŠ OLJE, ROPAR! A MI BIVAMO OB CESTI, KI K OLJU PELJE (Bertolt Brecht, Bericht der Serbeh) Hitler seveda ni imenoval nobenega evropskega naroda poimensko in seveda tudi ne nobene države, ki je nastala leta 1918, ker ne bil rad zašel v času svojih priprav na vojno na spolzka 7~ °a Balkanu, £aj je prav balkanske države rzrabil, da je postavil 'na laž' Rooseveltovo 'skrb zaradi ogroženosti Jugoslavije, Romunije itd.', svoje dosedanje 'rešitve' pa primerjal z zgodovi-no, ZDA, 'z vojno med severom in jugom', z 'ameriškimi osvajanji'. Torej so bila Rooseveltova Sjedanja na sedanja evropska prizadevanja Nem-cije, sicer 'vredna vse časti, vendar brez potrditve v njegovi lastni deželi, še manj pa v ostalem svetu'. Tako je Hitler (skoro tako kakor Antonij v Shakespearovem 'Juliju Cezarju' Bruta) najprej Potrepljal Roosevelta z besedami, češ: ROOSEVELT RES JE ČASTIVREDEN MOŽ! 77 potrepljal samo zato, da bi ga potem lahko čimbolj ponižal in osmešil. Tudi tokrat nas je hotel zaplesti Zahod v 'graničarsko pravdo' svojega imperializma. V svoje račune pa je nas in druge evropske narode vpletel tudi Hitler, ki je zavračal Rooscvcltov 'STRAH ZA OGROŽENE DRŽAVE' »Gospod Roosevelt naposled zahteva, da mu dam zagotovilo, da nemške vojne sile ne bodo zasedle ali napadle ozemlje naslednjih neodvisnih narodov: Finske, Letonske, Litve, Estonske, Norveške, švedske, Danske, Nizozemske, Belgije, Velike Britanije, Irske, Francije, Portugalske, sPanijc (te bi prav gotovo ne bilo treba Rooseveltu omenjati, ker je po zaslugi italijanske in nemške podpore postala fašistična — prip. M. '■), Švice, Lichtcnstcina, Luxemburga, Poljske, ^užarske, Jugoslavije, Bolgarije, Romunije, Ru-SlJe. Grčije, Turške, Iraka, Arabije, Sirije, Palestine, Egipta in Irana. Odgovor (18. točka): Najprej sem si vzel trud, a bi ugotovil pri navedenih državah, prvič: ali š° '•CS *"ul''° ogrožene, in drugič: ali je to vpra- arMe gospoda Roosevelta, naslovljeno na nas, s celilo na morebitno njihovo pobudo ali vsaj z njihovim privoljenjem. ODGOVOR JE BIL POVSEM NEGATIVEN deloma celo ostro odklonilen. Prav gotovo nisem ogel prejeti odgovora od nekaterih navedenih rzav, ker so le-te kakor na primer Sirija — za-I tCn° Z v°Jn>mi silami demokratičnih držav in I m brezpravne. Tretjič, ne glede na to, pa _no piv jeli od obmejnih drŽav našega Reieha n""° bolj jasna in prepričljiva zagotovila in Predvsem bolj jasne predloge, kot jih gospod °scvelt zahteva od mene v svojem svojevrst-mm( telegramu. Četrtič: če morda kdo smatra |jj * tolikokrat dane splošne in neposredne S*Ve 23 dvomljive, bi bile tudi druge nadaljnje Vsak6' k' h' ''n BO*Potl Roosevelt rad prejel, brez Qc vr*dno$ti. Kajti konec koncev ni odločilna Voi« lna,vce vrednost, ki jo kdo pripisuje odgo-šan<>In m'/auetih držav na postavljena vpra-Roo ' p°tič, torej moram tudi gospoda Q0.Scvc',a opozoriti na zgodovinsko zmoto: spod Roosevelt omenja namreč Irsko in prosi Irsk° Sm'° m izjavo, da bi Nemčija ne napadla min"C J,Z pa scm Pravkar bral govor irskega sprot Sktpa predsednika Dc Valere, ki v na-Nen Mi 7 gospodom Rooseveltom ne obtožuje glii- A đa bi ta ,,ačila Irsko, marveč očita Anin ž . • rnora Irska prav zaradi te države trpeti agresjtjo V VC^nem strahu pred nenehno grozečo in rin^*? Rooseveltovih prizadevanjih za stisko Krbl drugih držav je kljub temu treba pouda- riti, da irski predsednik prav gotovo ve več o nevarnosti, ki ogroža njegovo državo, kakor predsednik Združenih držav Amerike. Prav tako je gospodu Rooseveltu ušlo dejstvo, da v tem času Palestina ni zasedena z nemškimi četami, marveč da je zasedena z angleškimi, njena svoboda pa zatirana z najbolj brutalnimi sredstvi in metodami v prid judovskim priseljencem. Arabci, bivajoči v tej deželi bi se prav gotovo ne pritoževali gospodu Rooseveltu nad nemško agresijo, marveč obtožujejo s stalnimi apeli na svetovno javnost Anglijo, ki skuša z najbolj barbarskimi metodami zatreti boj palestinskega ljudstva, ki ljubi in brani svojo svobodo . . .« Tako je odgovarjal Hitler NA ROOSEVELTOVA VPRAŠANJA in indirektno opravičeval nemške imperialistične zahteve z imperialističnim zasužnjevanjem kolonialnih narodov s strani zahodnih imperialističnih držav. »Lahko bi naštel še več takih zmot gospoda Roosevelta ne glede na težave vojaškega značaja, ki bi jih imela Nemčija, če bi hotela napasti in okupirati države, ki so na tisoče kilometrov oddaljene od njenih meja. Toda kljub temu izjavljam: Nemška vlada je kljub vsemu pripravljena, vsaki imenovani državi, če želi, dati . . . zagotovilo pod pogojem obojestranske veljavnosti. Pri celi vrsti držav, ki jih je navedel gospod Roosevelt, bi lahko uredili to že sedaj, ker smo z njimi bodisi zavezniki, bodisi v tesnem prijateljstvu . . .« Hitlerjev govor 28. aprila 1939 je trajal dve uri in dvajset minut. Bil je namenjen predvsem Nemcem kot PSIHOLOŠKA PRIPRAVA NA VOJNO, saj je večina Nemcev že verjela, da Nemčija ni kriva za nobeno zlo, ki je v minulih sedmih desetletjih od francosko-pruske vojne preko svetovne in množice drugih lokalnih vojn doletelo človeštvo. Vsega so bili krivi drugi, predvsem pa 'versajski zločinci', ki so osleparili Nemčijo in jo obsodili na ponižanje in revščino. Ti so vzeli Nemcem kolonije, ki jih je Nemčija 'kupila ali pridobila s pogodbami, ne pa z vojnami in nasiljem 'kakor druge evropske imperialistične države, kakor je dejal Hitler v tem govoru. Ni mu bilo treba naštevati evropskih držav, ki so v tem času proglašale nevtralnost in, kakor smo videli ob Gafencovi turneji, izražale razen prizadete Poljske, da se ne čutijo 'ogrožene s strani Nemčije'. To je bilo treba povedati Rooseveltu in Zahodu, Nemcem pa, da 'Nemčija ne želi vojne, marveč hujskajo nanjo Poljaki' in zahodni plutokrati 'kapitalističnih držav', kar je Hitler izrecno poudaril. Ti odrekajo Nemčiji 'vrnitev ozemelj', ki so jih 'versajski zločinci' ukradli Nemčiji. Glavno, kar je hotel povedati Zahodu in Poljski, pa je bila odpoved britansko-nemške pogodbe o vojnem ladjevju in nemško-pol jske prijateljske pogodbe. Mimo tega pa je hotel osmešiti Roosevelta in ga ponižati ne samo z načinom, kako mu je v govoru odgovarjal, marveč tudi s tem, da mu je namesto protokolirano uradnega odgovora enostavno poslal izvod svojega govora. »Ni mogoče reči, da je kratkost najbolj izrazita dobra lastnost tega človeka. V glavnem je govor manj podžigalen, kakor smo pričakovali.« Tako je o Hitlerjevem govoru zapisal Ciano. Hitler je že dan poprej obvestil Mussolinija, da bo odpovedal omenjeni pogodbi z Anglijo in Poljsko. Mussolinija, kakor je zapisal Ciano, odpoved pogodbe z Anglijo ni toliko skrbela in vznemirjala, kakor 'odpoved sporazuma o prijateljstvu s Poljsko'. PRVI MAJ 1939 so Hitler, Goebbcls in Goring izrabili v propagandne namene. Po prihodu na oblast bi sicer Hitler rad odpravil ta delavski praznik, vendar ga je obdržal, ker se je verjetno bal, da bi se praznovanje delavskega praznika kljub prepovedi nadaljevalo ali se celo spremenilo v delavske demonstracije proti nasilju nad komunisti, zaprti- mi v koncentracijskih taboriščih, pa tudi proti nasilju nad socialisti, ki jih je podobno kakor je komuniste nameraval izgnati iz Reichstaga, njihovo stranko pa prepovedati. To je bilo leta 1933, ko so še ni čutil povsem varnega na oblasti. Tako je ta delavski praznik ostal tudi potem, ko je bilo razredno delavsko gibanje že do kraja zatrto ali pa je delovalo v globoki begali, ne da bi moglo vplivati na delavske množice. Tako nemški Prvi maj ni bil več praznik boja nemškega delavskega razreda in delavske mednarodne razredne solidarnosti, marveč 'Nationalfeiertag' — nacionalni državni praznik. Tak je bil tudi 1. maj 1939. leta, le da je nosil pečat bližajoče se vojne in hujskanja nanjo v stilu: »Nemčija hoče mir, drugi pa ji tega ne dovolijo. Toda današnja Nemčija, ni več Nemčija, zaznamovana z versajsko sramoto, marveč Nemčija, ki bo branila svojo čast. »Iz poteptanega nemočnega Reieha je vstala nova Velika Nemčija, iz pre/.iranega naroda velik spoštovan narod. Današnja nemška mladina pripada spoštovanja vrednemu močnemu ljudstvu in na to mladino gradim veliko tisočletno prihodnost nemškega Reieha jaz, vaš Fiihrer. In vaš Fuhrer sem ponosen na nemško mladino, obliku-jočo prihodnost Velike Nemčije.« Tako je govoril Hitler L maja 1939 na berlinskem olimpijskem stadionu članom nacistične mladinske organizacije Hitler-Jusend. Od tam se je napotil v Nemško opero (Das Deutsche Opern-haus) na slavnostne sejč reichovske kulturne zbornice, kjer so podelili državno literarno nagrado nacističnemu 'pesniku' Brunu Brehmu za 'Avstrijsko trilogijo' in filmskemu režiserju profesorju Carlu Froelichu za film 'Domovina'. Govoril je seveda Hitlerjev propagandni krivonogi minister Goebbels, ki se je 'kulturno' proslavil že leta 1933, ko je ukazal sežig vseh knjig Hitlerju in hitlerizmu sovražnih nemških pesnikov in pisateljev, ki so bili domala vsi, ki v nemški kulturi svetu nekaj pomenijo. Govoril je o 'gradnji kulture v Reichu, s katerim koraka kultura z roko v roki'. Zatrjeval je, da je laž, da 'sedanja avtoritativna Nemčija tlači svobodo duha'. To so samo 'ameriške izmišljotine, ker bi Amerika rada na-hujskala ustvarjalce kulture proti nacizmu, v resnici pa je nemški duh šele sedaj dobil vse možnosti svojega razmaha', zaključil pa je svoj govor z zahvalo Hitlerju, ki je mimo drugega storil tudi to, da 'nad Rcichom, njegovim gospodarstvom, nad njegovo politiko, pa tudi NAD NEMŠKO KULTURO BDI MOČNA VOJSKA in drži svoj ščit na dohodih k njenim mejam'. Okrog poldneva se je Hitler že pojavil v berlinskem Lustgartnu na 'državni svečanosti' in govoril o 'nemškem praznovanju' Prvega maja, nato pa naperil svoj govor proti 'obkoljevalni politiki'. »Ob lopati naj bo pripravljena puška!... Podlaga ljudstva ni v doktrinah in teorijah, marveč v posesti življenjskega prostora. Skupna usoda se dviga zahtevno nad vsemi . . . Vsi Nemci morajo biti prežeti s prepričanjem, da so v skupnosti in strnjenosti odrasli sleherni nevarnosti, v neenotnosti in nestrnjenosti pa zapisani porazu. V takem smislu naj se vzgaja nemška nacija. Če se je pri tem včasih treba odpovedati tudi svobodi posameznika, je to potrebno za svobodo nacije, ki naj nadomesti svobodo posameznika. ZAGOTOVITEV NEMŠKEGA ŽIVLJENJSKEGA PROSTORA JE NAJVIŠJA ZAPOVED Ta 'življenjski prostor' je bil za Hitlerja trenutno na Poljskem, čeprav tega ni povedal določeno, marveč je govoril o svoji 'ljubezni do miru'. »Dokaz za to je moje delo. Delal sem za veliko nacijo in nosim zanjo vso odgovornost. Ustvaril sem velika dela. Nastala je mogočna industrija, velika dela so še v načrtu. Mnoga od teh potrebujejo za ustvaritev deset ali celo dvajset let, torej vzrokov dovolj, da zahtevam ohranitev miru...« GLAS * 8. STRAN SREDA — I. septembra tffl GORENJSKA ALPINISTIČNA ODPRAVA V HINDUKUŠ Piše dr. Ivo Valič Potem, ko je bilo konec ledene noči v zasilnem bivaku, sva z Jankom sklenila, da jo za vsako ceno mahneva navzdol. Vreme se je zopet nekoliko umirilo in sonce je prediralo meglo. Priti morava vsaj do spodnjega bivaka, kjer bova z grebena lahko priklicala one v dvojki. Vzela sva vsak svojo spalno vrečo, kuhalnik, čaj in sladkor in se navezala na vrv. Ostalo sva pustila. Janko, ki je izgubil dereze pri padcu nad sedlom, si je pomagal s smučarskimi palicami, jaz pa s cepinom. »Saj bo šlo, doh-tar!« je rekel, vstal, padel in zdrsel. Dobro, da sem ga varoval. In vendar je šlo. Vstajal je in padal, jaz pa sem ga vlekel in varoval. Tako sva dosegla bivak, kjer sva prespala prejšnjo noč z Zvone-tom in greben, od koder sva videla dvojko. V jeklenki je ostalo še nekaj kisika. Dal sem ga Janku in še sam sem in tja pristavil cevko pod nos in dihal, dihal. Topel čaj naju je pogrel. Zveze pa nisva moga vzpostaviti ne preko aparatov ne s kričanjem. Izstrelila sva rdečo raketo, znak, da potrebujeva pomoč in se nato podala naprej. Kaj drugega nama ni preostalo. Tudi opomogla sva si. Naprej je šlo nekoliko laže, ker se je Janko lahko drsal po zadnjici. Ko sva dosegla spodnji greben, se je na najine klice oglasil nekdo tik pod nama. Bil je Peter, ki nama je šel na pomoč. In še iz dvojke so se oglasili. Torej so naju opazili! Sedaj sva rešena! Ko smo navezani korakoma sestopali po grebenu, smo v ledeni prečki zagledali Sandi-ja, Mišota, Čikota in Brojana. Nekje nad njo smo se srečali. Kako odlično, da je bila preko prečke pritrjena vrv! Se preden je padel mrak, smo dosegli dvojko. Midva z Jankotom bolj po vseh štirih, pa kaj bi to! Objemi, stiski, solze! Sedaj je bilo vse v re- du! Tu so bili prijatelji, šotori, spalne vreče, topel čaj. Tu ni bilo ne mraza ne vetra. Za ugodnejše počutje se je Mišo celo odpravil v bazo, da bi bilo za nas ostale več prostora. Vrh vsega smo še zvedeli, da se Zvonar že odlično počuti. Kdo ne bi bil vesel in zadovoljen! Peti dan sestopanja in reševanja smo dosegli bazno taborišče. Iz tabora dve smo se ne glede na grozeče serake spustili naravnost po sneženem žlebu navzdol. V hudi strmini viseč in ves razpokan nam je ledenik pri vzponu vzbujal strah in kolikor se je dalo, smo se mu izognili. Sedaj nam tega ni bilo mar, kajti z Jankom nisva bila sposobna, da bi se povzpela preko prečke v skalnem stolpu. Tudi sicer bi bila naša običajna pot do enoj-ke veliko zahtevnejša. Tako pa je šlo odlično. Janka so po najhujši strmini spuščali kot vrečo, kar pa se je dalo, sva opravila po zadnjici. V tem primeru je celo Sandi, veliki alpinistični estet, spregledal to »alpinista nedostojno« dejanje. Odšel sem naprej. Med potjo sem se pri-drsal tudi na plazišče s trdo ledeno podlogo. Začel sem drseti z nevarno naglico in le z največjim trudom sem se ustavil. Naprej sem bil bolj previden. Še preden sem dosegel bazo, sta nam od tam prihitela na pomoč Mišo in Joco. S težavo in ves utrujen sem prispel v bazni tabor, kjer je bilo na litre čaja in polno jedače! Ker sem vedel, da bo Janko te/ko zmogel zadnji del poti, sem mu poslal naproti še Francija in klirJrja, ki je vse dneve čakal v bazi. 2e sem malce oddre-mal, ko je, podprt z dveh strani, dosegel bazo še Janko. In Ciko je zopet, kot sicer vedno v kočljivih situacijah, zdeklamiral: »Ne se plaši, ne se boj .. .1« Planinsko društvo Kranj prireja veliko denarno loterijo Štiri premije in 4004 dobitki v skupni vrednosti 200.000 din. Srečke bodo v prodaji do 21. oktobra, žrebanje pa bo 23. oktobra. Zbrana sredstva so namenjena predvsem za pokritje stroškov gorenjske alpinistične odprave v 11 in dukuš. Dobro razpoloženje je stopnjevala pošta, prispela od doma, nato Jocova jota in končno Drogin vinjak in rum. Proslavljali smo zmago! Celo kurir in puritanski zvezni sta se nam pridružila. Kljub verskim predsodkom sta se ga pošteno naluckala. In zvezni je slovesno izjavil, da bi ga bilo sram, če ne bi uspeli! Ko smo namreč po prvem oddihu načeli osrednje vprašanje in nato po pripovedovanju, rekonstrukciji vzpona po slikah in skicah ugotovili, da sta Zvone in Janko petega junija nesporno dosegla glavni vrh, ni bilo veselju ne konca in kraja. Zvečer smo se ob baznem taborišču postavili v vrsto in visoko v temno noč so švignile rakete, rakete zmage in sreče! Naslednjega dne zjutraj je odšel kurir z vestjo, da smo dosegli cilj. Nekaj dni je bilo potrebnih za okrevanje. Zvo-netu in Janku so se odrgnine po obrazu, rokah in hrbtu pokrile s hrastami. Poleg odrgnjenega nosu so Jankovo lepoto kazile še otekle, razpokane in hrastave ustnice, ki jih je bilo kar za »dva golaža«. Ostali smo bili sicer manj prizadeti, a vseeno vsi zabuhli v obraz, razpokanih lic in ustnic. Janko je počasi zopet shodil. Tako ga je vzelo, da je kar rožljalo, ko se je prestopal med šotori. Ni bilo izgledov, da bi bili zopet kmalu sposobni za kak večji podvig, ki bi v najboljšem primeru ponovno zahteval najmanj osem do deset dni udeležbe nas vseh. Za toliko časa pa je bilo vprašanje, če bi shajali s hrano in kurivom. Zato smo se odločili, da opustimo vse ostale načrte in se zadovoljimo s storjenim. Sklenili smo, da pospravimo le tabor ena in dva, ostalo pa pustimo na gori. Tam je bilo poleg šo-torčka na trojki in pri prvem bivaku še nekaj opreme, kar pa ni bilo vredno tako velikega truda. Nato smo sestavili načrt za povratak; Joco je imel polne roke dela še s slikanjem za reklame in s portretiranjem. Za to smo porabili vsi kar eno eelo dopoldne Počasi smo začeli pospravljati, zlagati in pakirati. Predzadnji dan sta Mišo in Peter že ob dveh ponoči odšla proti dvojki, jo pospravila in obenem še odstranila pomožno vrv in lestvice iz ledene in skalne prečke. Popoldan sta bila že nazaj! Brojan pa je proti večeru kot za sprehod odšel do enojke, si napi tal oba šotora, vso ostalo opremo in hrano in jo v dobrih treh urah pri-mahal nazaj v bazo! Na predvečer odhoda je nad taborom zagorel velik kres. Petnajstega junija sta že pred šesto prispela v bazo oba kurirja in točno ob osmih vsi ostali, naročeni nosači. Kot Indijanci so se vsi naenkrat pojavili na robu kotanje. Verjetno so za njim čakali na dogovorjeno uro. Mrzlo noč so prebili nekje med potjo. Po eni uri je že krenila navzdol po ledeniku vrsta osemintridesetih, težko otovorjenih nosačev. Za njimi smo krenili še mi. V kotanji, na robu ledenika je ostala kamnita ograda in šest majhnih ploščadi, kjer so prej stali šotori. Na skali se je belil napis, ki bo počasi zbledel. Izginila bo sled tako kot za japonsko odpravo. Kdaj bo Nalagut zopet nudil zavetje novim navdušencem? Nosači so jo spešili navzdol kar se je le dalo. Tega dne so morali prehoditi kar dve etapi. Med njimi je bilo precej novih, ker se je precej prejšnjih nosačev pridružilo italijanski odpravi, ki je šla poizkušat srečo nekam v gore za Istor — O-Nalom. Ledenik se je bil medtem močno spremenil. Nastala so nova in izginila stara jezerca, prav tako potoki in ledeniške razpoke. Povsod je bilo polno ledeniških gob: kamen na ledenem betu. Na koncu smo morali ledenik prečiti, ker niže doli ni bilo več ledenega mostu. Bila je prav ogabna in mučna hoja med skalnimi bloki in gori-doli po grušču. Nekje v sredini ledenika smo morali na najožjem delu preskočiti globoko in divje deročo reko. Nosači so to opra-\ili kar s tovori na hrbtu. Ni bilo lahko, niti brez nevarnosti. Na plazu, poraslem z gostim brezov jem, ki je bujno zelenelo, smo se ustavili. Za Seboj smo imeli naporen dan. Janko, ki je še težko hodil, ga |e s pomočjo smučarskih palic kar dobro prestal. Hud račun sta plačala Zvone in Brojan. Zvone |e namreč na poti navzgor našel napol razpadlega kozoroga / lepim rogovjem. To je odstranil in ga skril. V Spremstvu Brojana ga je seclaj šel iskat. Ko sta ga našla, sta se namenila ob reki navzdol, namesto da bi se vrnila in prečila ledenik. Računala sta, da bosta nižje doli rek.) lahko prekoračila Morala pa Sta se vrniti in po treh urah sta nas dohitela VSa Izmozgana in sestradana. Rogovje je v vsakem ožini postalo dragoceno! ■P^t rugo uitro smo že zgo- daj zapustili Shenlyak. V Bandoku, kjer smo bili na »klimatskem zdravljenju«, snu) te ustavili le / i kratek čas. da smo se napili bistre studenčniee. Vedeli smo, da bomo od lam dalje morah zopet razkuzevati vo do, ki je bila običajno tudi kalna, polna mivke. Se pred polilnevom smo dose;' 11 Slia grom. SUSTARSKA NEDELJA V TRŽIČU V koledarju tržiških pr»J se-drtf- ditev, ki ga vsako leto stavi domače turistično štvo, zavzema »šuštarska delja« eno izmed osr.Le mest. Kako tudi ne, saj S narO" ko daja za veliko turistično in i dopisno prireditev, ki ji mercialni priokus (proč čevljev in drugih usnjenih izdelkov) prav nič ne škodi — prej bi lahko rekli, da z resnično veliko izbiro in znižanimi cenami privabi marsikaterega obiskovalca. , „ Na letošnjo 3. »šuštarskO nedeljo«, ki bo to_ nec^ ^ na veliko pripravljajo. ;e v Trži^j, stično društvo je za P°k ^ telja tudi letos pridobilo nomirano domačo tova Peko tal- 2e na predvečer bodo v . stavnem paviljonu odprli kaz modelov in obutve to ne Peko. Ta vzorčna razsu * bo, kakor obljubljajo, res ^ na paša za oči. V nedelj ^ si bodo obiskovalci P°. ^„jj razstave lahko ogledah ^ čevljarsko zbirko v tr*l ^0 muzeju, ki je - kakor - edina tovrstna v .'•ug'^''^ Izkušnje in uspeh v ,1,Lotl. lih letih so prireditelje vzP budili, da bodo letos P™^ vili še bogatejši sejem bogatejši sejen jetja, manjše obrtne * ' vSg ce in zasebni čevljarji * jjj Gorenjske so si že za%°.0 jn prostor za stojnice. Pe ^ Alpina pa bosta povečal*^, ski prodajni prostor dva£oCie no, tako da bo Trg svod ^ ta dan še bolj pisan '"^ dobil pravo sejemsko P -j, bo. 2e doslej je |v ip':lV'|^ni 20 stojnic. Čevljarski sej. bo trajal v nedeljo od ^ njih jutranjih ur do Pn/^ b0 popoldneva. Medtem Pa ' go-ob treh popoldne "a ^Jjc met nem igrišču začel tra^ p nalni kulturni program, bodo poleg godbe na P1ve folklorne skupine Kara »TJ, in citrašev popestrili se ^ d KUD Tržič in stari tr^ čevljarji, znani po svol1 ^jji vosti. Ob pristnih Šuštar ^ anekdotah bodo obud»» katere stare trziske uA%^c. seveda predvsem čevljar^^, Da bo sledila temu ^ ična veselica s srečolo j žičn verjetno nI potrebno / še posebej. Na ta dan še po bej skrbijo Tržičani za icc.'đažiti, posebno še, če so '•ele na Strnišče, se pravi, če J® bila v žiio vsejana detelja ,trave. Takrat so ko- i j*°s»i Banjicam tik /a petami, cr se pozneje tako strnišče nerado reže Sn >pje so eato "pr°ti metali „a ",IVo 'n so pa nakl; J**«™, ko je bilo okoseno. Žetev na slrmšee J* Ojla bolj mučno in z.amud-"° (,elo; strnišče jc bodlo po s,,;'al1 in h,bet je bolel, ker Z U' Dil° treba sklanjati le napol, Najbolj se spominjam ta 'N' i našemjsosedu ' • r.. j o vselej hodile mimo h;'Sl' Bilo |ih je za celo '"'ado. Tih1' drUffOd po več- pokoseno idali šele st rnišče si rnišče jih kmetijah so se potrudili za staro kmečko t indicijo, da so našli čimveč žanjic in da te tudi nad postrežbo niso bile razočarane. Bilo je vroče v teh pasjih dneh, vendar nikoli ni manjkalo dobre volje; da je bilo le ŽitO leno in da ga ni ogrozila toča, pa je bila vsa družina vesela in razigrana posebno PO j užini ali po malici, kjer ni manjkalo do-brega mošta. Spominjam se še posebno starega l\"'arjevega al a — An-žona, kako je ponosno hodil l il Pt >" delavcev in kako jih je klical domov. Ce so bili delavci na griču, je šel ata na nasprotni hrib, Na gače; tam je najprej zabrUzgal na prste, da je opozoril nase, nato pa je poklical svojo naj mlajšo hčerko Francko in še ; ' (snejc zavpil: »Južnat!« Ce pa so bili delavci Na gačah, jc šel ata Anžon na grič in jih spet od tam klical, da se je slišalo daleč okrog. In zjutraj navsezgodaj, še v mraku, je že stal zunaj na dvorišču in klical družino, naj vstanejo Nič ni bilo skritega! Ko so prinesli . na mizo skledo in žlice, smo vselej slišali, koliko žlic je padlo na mizo. Ce je bil ata malo v rožicah, jc rad pribil: »Propadamo pa še ne!« Tudi če ga je zadela kaka nesreča, je bil vselej pri koraj-ži. To je bil še pravi kmečki kralj starega kova. Ob nedeljah je hodil k jutranji maši in potem zavil malo k svojemu bratrancu Gregorju Peter-nelju, ki je imel gostilno pri Polonoveu v Poljanah. Ponavadi smo ga srečali, ko smo šli k deseti maši. Šel je dobre volje domov, včasih pa je tudi dlje ostal v gostilni, posebno po košnji in žetvi za likof. Njegovo geslo je bilo: »Povorng delal al pa povorng postopat!« To je pomenilo: če delaš, delaj, kar imaš moči v sebi, potem pa lenari. Največji greh je bil, če se je kdo med delom počasi obračal; delati je bilo treba s polno paro, potem pa je prišel čas za počitek. Tudi otroci ob žetvi niso ostali brez dela. Kdor je mo-gelj je žaniicam donašal stu-di m meo, še mlajši pa so za njimi pobirali klasje. Noben klas ni smel ostati na njivi. Ce k ie in bilo d< o n. i- i S i ot rok . so ti prišli z žanjicami. Pa tudi sicer so jih žanjice rade pripeljale s seboj, da so se vsaj dobro najedli pri ostankih. Opisala bom, kot se spominjam, kako je bilo, ko sem še pobirala klasje. Klasje smo pobirali z vso dolgo slamo vred; klasi so bili na enem koncu v šopku. Ko je bilo slame za otroško pest, smo jo povili z najdaljšo slamo od vrha navzdol in na koncu lepo zataknili. Tako povito slamo smo zganili v veliko zanko in jo še posebej prevezah s slamo, da smo snopke lahko nataknili na roko. Tudi tekmovali smo, kdo bo nabral več snopkov, zato med otroki ni šlo brez prepira. Najraje smo imeli lake žanjice, ki so največ si resic, včasih tudi nalašč, da je bilo več veselja. Strogo pa nam je bilo prepovedano vleči klasje iz snopja ali z nepožete njive. Pobirali smo tudi ječmen in vse, kar so pač želi. Kar ni bilo za kruh, smo shranili za ptičke pozimi. Take snopke smo sušili posebej na kakšni lati in tudi mlatili smo jih posebej, najraje kje na skrivnem, da nas ni nihče motri pri tem svetem opravilu. Seveda smo naredili vse ročno; tudi pleve smo z lastno sapo izpihali iz peharja, da je bilo žito čimbolj čisto. Pri tem se je pokazalo, kdo bo najboljši gospodar. Starejši so se nam seveda na lihem muzali, obenem pa obujali lepe mladostne spomine. To pobiranje klasja je bila namreč stara tradicija. Le po zatrdnem maminem zagotovilu, da se naše zrnje ne bo pomešalo med ostalega, smo dovolili, da je dala naše žito na vrh vreče, ko je pripravljala za v mlin. Kar je rekla mama, je seveda držalo kot pribito. Tako je bila naša mokica lepo na vrhu vreče, ko so pripeljali i/, mlina. Potem pa smo pekli vsak svoj beli hlebček in ko je bil v peči, nismo upali nikamor, dokler jih mama ni vzela ven. Lepo smo jih po vrsti pomazali še z maslom, da je bila skorja voljna. Potem smo jih najprej pokusili sami. O, kako so bili dobri! Odrezati smo jih dali tudi mami, ki je na vso moč zatrjevala, da tako dobrega kruha, kot so naši hlebčki, še svoj živ dan ni jedla. Marija Frlic (Naprej prihodnjič) Predsednik škofjeloške občinske skupščine Zdravko Krvina je zbranim na otvoritvi spregovoril o novi šoli. — Foto: F. Perdan Gorenja vas dobila novo šolo šola v Gorenji vasi nosi ime pisatelja Ivana Tavčarja. Pred vhodom v novo šolo je v nedeljo ob 120 letnici pisateljevega rojstva odkril njegov doprsni kip predsednik skupščine občine škofja Loka Zdravko Krvina — Foto: F. Perdan V nedeljo dopoldne je bila v Gorenji vasi slovesna otvoritev nove šole. Nanjo so se domačini temeljito pripravili. Gasilci so postavili številne mlaje v vasi, skoraj z vsake hiše pa je plapolala zastava. Že od zgodnjih dopoldanskih ur je po Gorenji vasi igrala godba na pihala in tudi reditelji, miličniki in gasilci so imeli z urejanjem prometa in usmerjanjem vozil proti novi šoli kmalu polne roke dela. Vsakdo si je hotel ogledati to veliko pridobitev za vso Poljansko dolino. Do desete ure se je na prostoru pred novo šolo zbralo kakih 2000 ljudi. Poleg domačinov in prebivalcev Poljanske doline ter drugih krajev so se slovesne otvoritve udeležili tudi: član sveta federacije Boris Ziherl, predsednik skupščine občine škofja Loka Zdravko Krvina, sekretar za prosveto ln kulturo SRS Slavko Bo-hanec, predstavniki zavoda za šolstvo, poslanci in drugi predstavniki družbenega in političnega življenja. Vse je bilo pripravljeno za slovesno otvoritev, le električnega toka ni ln ni bilo. S programom je bilo treba začeti brez ozvočenja, žal je bilo veliko takih, ki skrbno pripravljenemu in izvedenemu kulturnemu programu in govorom zaradi premajhne slišnosti niso mogli slediti, seveda brez krivde prirediteljev. V kulturnem delu sporeda so sodelovali: mladinski pevski zbor Oš Gorenja vas pod vodstvom Ivana Milane zrn. recitatorji z odlomki iz Tavčarjevih del, učenci do- mače osnovne šole z vajami ob spremljavi harmonike in narodnimi plesi, učiteljski pevski zbor »Stane Žagar« iz Kranja ter oktet Gorenje vasi pod vodstvom Tineta Bogataja. Zbranim je nato spregovoril načelnik oddelka za družbene službe in občo upravo pri skupščini občine Škofja Loka Ciril Jelovšek. Pojasnil je potek gradnje šole. Spomnil se je leta 1968, ki pomeni začetek zbiranja sredstev za gradnjo šolskih prostorov v občini. Aprila 1968 so se občani na referendumu odločili za plačevanje samoprispevka za dobo pet let. V jeseni 1969. leta je že bila zgrajena telovadnica v Železnikih, približno istočasno pa se je začela tudi gradnja šole v Gorenji vasi. Na razpisani natečaj je prispelo 22 elaboratov za novo gorenjevaško šolo. Komisija se je odločila za projekt dipl. ing. arch. Branka Koc-muta iz Maribora. Glavni projekt je izdelal Komuna-projekt iz Maribora, nadzor nad gradnjo je prevzel škofjeloški Lokainvest, gradnjo samo pa SGP Tehnik iz škofje Loke. Nova šola ima skupno 92 prostorov — 24 učilnic, telovadnico, 9 kabinetov, 5 upravnih prostorov itd. v izmeri 3833 m2, sprejme pa lahko 700 otrok, še posebno funkcionalno je urejen večnamenski prostor. Uporablja se lahko kot jedilnica, gledališče, avditorij za prireditve, gledališki oder ali pa se preuredi v klubske prostore. Prostor za gledalce se dviga in je zato vidljivost na oder zelo dobra. Vsa igrišča ob šoli so postavljena tako, da učenci pri igrah ne motijo ostalega pouka. Stavba se izredno lepo vklaplja v okolico. Dnevna osvetlitev prostorov je v skladu z normativi. Skupno z opremo jc nova šola veljala 7 milijonov din. Ravnatelj gorenjevaške šole prof. Vinko Jelovčan je govoril o zgodovini šole v Gorenji vasi. Stara šola že dolgo ni več ustrezala. Pouk jc bil na več koncih in možnosti za uspešno delo učiteljev in učencev so bile zelo majhne. Zaradi premajhnih prostorov ni bilo mogoče misliti na so- dobne učne pripomočke. S postavitvijo nove šole bo lahko bolj uspešno redno šolsko delo in tudi izvenšolske dejavnosti bodo lahko zaživele. Predsednik krajevne skup« nosti Marjan Kosmač se je pred slovesno otvoritvijo nove šole zahvalil vsem, ki so kakorkoli pripomogli k gradnji nove šole. »Z zgraditvijo nove šole v Gorenji vasi so se močno povečale možnosti za razvoj industrije in kmetijstva po teh krajih,« je dejal predsednik škofjeloške občinske skupščine Zdravko Krvina. Omenil je velik pomen tega objekta, ki je odprt ravno ob 30-IetnicJ poljanske vstaje. Po izvedbi referenduma je to že drugi zgrajeni šolski objekt v treh letih. Po slovesni izročitvi nove telovadnice v Železnikih in šole v Gorenji vasi v upo-rabo se bo začela gradnja novih šolskih prostorov v Škof-ji Loki, ki bodo gotovi ob praznovanju 1000-letnice škofje Loke. Predsednik škofjeloške občinske skupščine Zdravko Krvina je nato prereza! trak ob vhodu v šolo in odkril doprsni kip pisatelja Poljanske doline Ivana Tavčarja, P° katerem je šola dobila ime* Kip je delo akademskega kiparja Toneta Logondra i* škofje Loke. Po slovesni otvoritvi so si ljudje z zanimanjem ogledali nove šolske prostore. Mnogi so si šolo ogledali že tud' popoldne. Hkrati s šolo Je bila odprta tudi razstav* mojstra fotografije Vlastje Simončiča iz Ljubljane. Ra*" stava nosi naziv »Naša šola in njen okoliš« ter prikazuje človeka iz Poljanske doline pri delu in v okolju. »Želi"1' da bi pedagoške in strokovne izkušnje lahko posredoval mladim,« je dejal mojster. »Možnosti so tu idealne. " drugi etapi bom poskusil s sistematično vzgojo. Vidim* da je razstava vzbudila P1** cejšnje zanimanje. Nekatere eksponate bom priredil z* učilnice, razstavo sem namreč v celoti poklonil šoli, sem pa že tudi v dogovoru S* druge razstave, ki bodo tu.« J. Govekar Delovni gas; ci Gasilsko društvo na Pod-blici je bilo ustanovn.no 1953. leta. Ker so bili brez potrebne opreme, so jo začeli zbirati po okoliških društvih. »Sosedje« so jim radi poma-gali, in lako so bili gasilci s Podblice vsaj za silo opremljeni. Leta 1954. so Zgradili zasilno barako. Leto kasneje so kupili motorno brizgalno. nato pa še voz za prevoz orodja. Pri vseh teh nabiralnih akcijah so vaščani radi pomagali, saj je na primer samo moiork.i stala 380.000 dinarjev, kar za tiste čase ni bilo malo. Leta 1964. so začeli graditi nov gasilsko prosvetni dom na Podblici. ki so ga dokončali 1%7. leta Predsednik Milan Vidic je pohvalil pridnost gasilce*1' med katerimi je polovica mladih. Zbrati desetino danes ne predstavlja nobenega problema, razen če je večina gasilcev v službi, jc dej* predsednik. Danes so pod''0" ški gasilci tudi vsaj za silo opremljeni. Manjka jim *e nekaj hidrantnih nastavkov. 50 metrov cevi, univerza!'1« ročnik ter uniforme za pion'r' sko desetino. Jk J PLANIŠKE SKAKALNICE V NOVI OBLEKI Pretekli teden sem se oglasil v dolini pod Poncami, kjer samevajo svetovnoznane smučarske skakalnice, med njimi tudi velikanka, na kateri je Vzhodni Nemec Man fred VVolf s 165 m postavil nov svetovni rekord v smuških poletih. Vendar pod Poncami ni tak »tir, kot bi si kdo mislil. 2e •d spomladi dalje delavci Podjetja za urejanje hudournikov iz Ljubljane urejujejo 125 in 170-metrsko skakalnico. Pretekli teden so prišli Pod Ponce tudi delavci Splošna gradbenega podjetja Sa-Va z Jesenic. Na ploščadi pod največjo planiško napravo sem srečal delovodjo SGP Sava z Jesenic Jožeta Koširja. Rad je povedal, kaj je novega pod slavnimi Poncami, kjer bo marca prihodnje leto L svetovno prvenstvo v smuških poletih. »Dolina skakalnic tudi poleti ni osamljena. Sem prihajajo številni turisti in sprašujejo, na kateri skakalnici je bil postavljen svetovni rekord, natanko kam je skočil (Nadalj. na 16. str.) Tudi telefon V Nemiljah, na Podblici in na Jamniku nimajo telefona, kar vaščane teh krajev moti, saj bi prišla žična povezava s svetom marsikdaj prav. Pred desetimi leti so drogove za telefonsko napeljavo že imeli, vendar zaradi visokih stroškov akcije niso nadaljevali. Sedaj so se odločili, da bo za cesto prvi na vrsti telefon. Še posebno računajo na pomoč organov za narodno obrambo. -jk Preteklo soboto je mali, brkati in navihani škrat brez dovoljenja priplaval na osmo stran sobotnega Glasa. Pod sliko o plavalnem tečaju v Kamniku je namreč zapisano, da je bil tečaj »v bazenu na kamniškem pokopališču«. Bralci nas zdaj sprašujejo, če se na kamniškem 'Pokopališču« podnevi ko-Pajo živi, ponoči | grobov lezejo mrliči in skačejo v bazen. »Mea cul-Pa,« (kriv sem), so rekli stari Rimljani. In mi v uredništvu res ne moremo dr"gega, kot da škratu na vijenio ušesa. Vam, spoštovani bralci, pa želimo, da plavate v bazenu na kopališču in ne na »pokopališču*. VREMENSKA NAPOVED ZA ŠOLARJE — V prihodnjih mesecih oblačno s padavinami Industrijski kombinat PLANIKA KRANJ objavlja naslednja prosta delovna mesta za nedoločen čas: 1. referenta za uvoz delo; 2. 10 delavcev *a razna dela v proizvodnji Pogoj: odslužen vojaški rok 3 NADALJE RAZPISUJE ŠTIPENDIJE NA NASLEDNJIH ŠOLAH: EKONOMSKA FAKULTETA STROJNA FAKULTETA ____ FAKULTETA ZA NARAVOSLOVJE IN TEHNOLOGIJO -KLMIJA TEHNIČNO ČEVLJARSKO ŠOLO ŠTIRILFTNA UPRAVNO ADMINISTRATIVNA ŠOLA 1 štipendijo; 1 štipendijo; 1 štipendijo; 4 štipendije; 3 štipendije. Častitljivo 125-metrsko skakalnico, ki je dolgo kraljevala med smučarskimi skakalnicami na svetu in živi sedaj v senci velike sosede, prekrivajo z deskami. — Foto: J. Košnjck kandidati naj predložijo pismene ponudbe z ustreznimi dokazili kadrovskemu oddei-Ku kombinata v 15 dneh po objavi. V petek, 27. avgusta, se jc kljub hudi nevihti podal po gobe Štefan Kerec, topilec pri električnih pečeh železarne na Jesenicah. Stanuje v Planini pod Golico in v gobarski sezoni nI dneva, da se ne bi sprehodil za gobami po gozdovih in travnikih pod Golico. Tudi tega dne je pogledal pod številne smreke na Črnem vrhu pod Golico. Pod eno je potem, ko je dvignil velike veje, zagledal gobana, ki ga vidimo na sliki. Skoraj nI mogel verjeti, da je to goba, saj take še nikoli nI videl. Bih* je ogromna. Cez glavo je merila nič manj kot 35 cm, ko so |oj stehtali, pa je je bilo skoraj dva kilograma. — Foto: B. Blen* kuš Metoda Krek iz Gmajnice pri Komendi vsa srečna prvič vozi traktor in to prav na svoj rojstni dan. — Foto: J. Vidic Deklsca na traktorju Počasi sem se peljal od Komende proti Gmajnici po novi asfaltirani cesti. Po travniku se je cesti bližal traktor, naložen z otavo. Za volanom je sedela deklica, ki se je od sreče, da vozi traktor, kar naprej smehljala. Pred cesto je traktor ustavila in za volan je sedel njegov lastnik Janez Jerman, kmet iz Komende. »Koliko si pa stara, da že voziš traktor?« sem povprašal deklico. »Letos bom šla v sedmi razred osnovne šole.« »Kdaj pa si se naučila voziti traktor?« »Danes sem prvič vozila. Veste, prav danes imam rojstni dan, pa sem temu kmetu pomagala pospraviti otavo. Za nagrado mi je dovolil, da sedem za volan. In to na moj rojstni dan!« je s takim zanosom dejala, da jo je bilo prijetno poslušati. Menda je nobena torta ne bi tako razveselila kot vožnja s traktorjem. J. Vidic Nova brv čez Kamniško Bistrico Krajevna skupnost Kamnik je že naročila izdelavo in namestitev nove brvi jeklene konstrukcije brez vmesnih opornikov čez Kamniško Bi- strico. Brv bo povezovala Žebljarsko in Cankarjevo cesto. Zdaj je na tem mestu lesena brv, ki je že dotrajala in ni več varna. Ce bo čas dopuščal, bodo še letos uredili pločnike od Maistrove ulice do kopališča s potrebno kanalizacijo, ob Kranjski cesti pa so uredili zelenice. J. V. DOPISNA DELAVSKA UNIVERZA V LJUBLJANI VPISUJE V DOPISNE ŠOLE — osnovno šolo (5., 6., 7. in 8. razred) — administrativno šolo (dveletna) — ekonomsko srednjo šolo (dopisno, kombinirano) — tehniško šolo (za strojno, elektrotehniško, lesnoindustrijsko in kemijsko stroko) — delovodsko šolo (za strojno stroko) — poklicno šolo kovinarske stroke VPISUJE TUDI V DOPISNE TEČAJE . — nemškega in italijanskega jezika — tehniškega risanja — za skladiščnike — za kontrolorje in preddelavce v kovinarski stroki — za varnost pri delu (skupinski vpis v posameznih delovnih organizacijah) VPISUJEJO VSAK DAN od 7. do 14.30M>b torkih do 18. ure ter drugo soboto v mesecu. Podrobnosti o sistemu dopisnega izobraževanja, učnem programu in pogojih za vpis boste lahko izvedeli iz prospekta za šol. leto 1971/72, ki vam ga pošljemo na vašo zahtevo. S takojšnjim vpisom pridobite na času! SVOJ NASLOV NAPIŠITE S TISKANIMI ČRKAMI Za prospekt pošljite znamko v vrednosti 3,00 dinarje na naslov: DOPISNA DELAVSKA UNIVERZA, Ljubljana, Par mova 39, telefon 312-141, poštni predal 106. JU ekspozitura JESENICE, Cesta maršala Tita 20 — da posluje vsak dan od 7. do 11.30 in v sobotah od 7. do 9. ure. — Ekspozitura opravlja hranilniško službo, vodi devizne in žiro račune občanov. — Poleg poslov deviznega in dinarskega varčevanja nudi ekspozitura občanom tudi ostale usluge, vezane na devizne posle npr.: Prodaja deviz za privatna potovanja, odkup in prodaja čekov, odkup tujih valut, plačila in drugo. — Lastniki deviznih računov ali dinarskih hranilnih vlog, odprtih pri Jugobanki, imajo možnost dobiti stanovanjske in potrošniške kredite. 10. oktobra žrebanje 1. kola denarne loterije v Jugobanki — Lastniki dinarskih in deviznih hranilnih vlog, vezanih nad 13 mesecev, dobijo za vsakih 1.000 din eno srečko. Vse dobitke 1. kola loterije v Jugobariki, v skupni vrednosti 1,000.000 din, bomo izplačevali v gotovini. Jugobanka — ekspozitura Jesenice Cesta maršala Tita 20 obvešča ^i°^m GLOBOK OTRO-15 fr Y0ZICEK. Ljubljanska vLabore) Kranj B rodam večje število GAJ- Hrovlft iCXiSk° rogovo K0L0-Smi f Lovro, Hraše 4, ^lednik 4243 dwl ani 9000 k5 CEMENTA, KOt°t?° TRAKTORSKO PRI-STpAt (kiPcr) >n PRALNI Sknf can-Mujb ,a !»i naročniška •k i'. 152- - Naročnl- Im^1"- ~ Naroči... i> Pa tudi zdravniška služba in veterinar sta bila brez dela. Gledalcev je bilo več kot lani Sodim, da jih je bilo prek 3000. Vreme |e bilo na ki on j eno tekmovalcem, organizatorjem in gledalcem, Ljubitelji konjskega športa so prišli iz vseh krajev Slovenj |e, Na hipodromu se je zvrstila devot dirk, od katerih je bila najpomembnejša »Četrti tek krožne dirke Slovenije«, na kateri je zmagala Labinka na vajetih Ljubljančana Konrada Ilojsa. S tem sta si priborila prvo nagrado v znesku 2.000 din. V emovpiv/m bandieap vožnji /a 3 do 12 letne kasada na progi 2000 m je zmagal Pikolo z VOKnikom Jernejem Bolkovičem, drugi pa je bil Leon II. z voznikom Juh.m-tom iz Komende (prva nagrada 650, druga 400 din). V drugi dirki v enovprežui han-dicap vožnji na progi 1.700 m je zmagal Reno z voznikom Aloj/.em Jurešem i/ Ljutomera. Enovprežna vožnja za kmečke konje na progi 1.500 m je bila zolo privlačna za gledalee, posebno domačine. Zmagal je Muro z voznikom Janezom Kalanom it Za pri Cerkljah. Drugi j-Mišo z voznikom Mišom barjem, tretji pa Pubi ' s nikom Janezom Drinovcetn^ Srečno in brez padcev ^ se končali tudi dve dt Čdni (ilobočnik. Di"'lC Drmovc. ^ tfi Na vrtni veselici Pol.e£ J# podroma so ljudje raJ3- ^ dolgo v noč. In najv<* govorili o konjih. ^ yi4i# k Mladinci Triglava že drugič prvaki V Rovinju je bilo že drugo letošnje mladinsko vaterpolsko prvenstvo SRS. Prvo je bilo neregularno, ker so nastopile le tri ekipe. Tudi v drugem ni bilo nič bolje. Organizatorjem so se prijavile le ekipe Kopra, domačega Delfina ter dve moštvi kranjskega Triglava. Lep odnos so spet pokazali predstavniki Plavalne zveze Slovenije, saj so tik pred začetkom poslali telegram, da zmagovalna e»ipa dobi pokal za osvojeni republiški naslov pozneje. Prav tako je pozabila na delegiranje sodnikov, saj so Prvenstvo sodili le trije sod- Triglav prvi v Vidmu Na tradicionalnem medna-r°dnem vaterpolskem turnirju, ki je bil v sklopu B tekmovanja za evropski plavalni Pp^al, so poleg kranjskega Triglava nastopile še ekipe Rome iz Rima, Triestine iz Trsta ter Primorja iz Reke. Pokal mesta Vidma so tokrat osvojili igralci Triglava. Triglavani, ki so tokrat prvič startali brez svojega trenerja Petra Didiea, so »ljub novemu tehničnemu Vodji dr. Dragu Petriču pokadi', da vedo in da znajo tudi orez njega igrati vaterpolo todšel je raje z. mladinci na rePubliško mladinsko prven- Stv<> SRS, kjer je z obema JPama dosegel odličen •ki, JPpcfc L. do v a op. p.). Po pripove- Odii^lU 50 Kranjčani igrali Zon, ' Saj s<> J|h z aplav-ttcdoi gradi,i vsi prisotni 1 lc* v plavalnem bazenu. na 7iJ,,V,,i: Tri*lav : Triestd-T'iglav rnglaV : Prim<>rjc 6:5, J Tr .■• Roma 6:3. Primorje ^a7^a5:7' Primorje: Rev Triei la : Triestuia 6:1. sl0uiljav Je nastopil v na- M^>rir P°£tavi: F" Re*o]J' fiald,J Kodek, Nadižar, Velik,r'nan' Sorli, J.Rebolj. V.stn:,c' Phvatal, Finžgar. IoST1, Triglav 6, 2. Tri«tina'23- Prim0rje 2L4' —d h niki, ki so na to tekmovanje prišli z ekipami. Žalostno je, da že z mladinskimi vrstami plavalna zveza Slovenije postopa tako, kot smo vajeni pri članih. Rezultati — I. kolo: Triglav I : Delfin 11:2, Triglav II : Koper 8:2, II. kolo: Delfin : TriglavII 2:5, Triglav I : Koper 18:3, III. kolo: Koper : Delfin 3:5, TriglavII : Triglav I 7:10. Lestvica: Triglav I Triglav II Delfin Koper 3 3 0 0 39:12 6 3 2 0 1 20:14 4 3 1 0 2 9:19 2 3 0 0 3 8:31 0 Zanimivo je, da je na listi strelcev kar prvih šest igralcev prvega in drugega moštva Triglava. Najuspešnejši je bil Švarc (Triglav I) z 10, sledita pa mu Malavašič (Triglav I) in Starina (TriglavII) 8 ter Balderman 7. -dh Popoln uspeh ELAi\IA V soboto in nedeljo je bilo v Zbiljah II. odprto prvenstvo Slovenije v smučanju na vodi. Nastopilo je 28 tekmovalcev iz 4 klubov. Zanimivo tekmovanje si je ogledalo nad 3000 gledalcev. Na prvenstvu so sodelovali tudi tekmovalci in tekmovalke Elana iz Begunj, ki so pobrali večino prvih mest. V mladinski konkurenci je Blaž Finžgar osvojil naslov prvaka v skokih, dočim se je v slalomu, likih in kombinaciji moral zadovoljiti z drugim mestom za Robinšakom (Si-dro-Maribor). V moškem slalomu je Ela-novec Fric Detiček vozil izredno zanesljivo in osvojil prvo mesto z 51,5 točke pred klubskim tovarišem Markom Potočnikom, ki jih jc zbral 32. Slednji je bil najbolj izenačen tekmovalec v vseh disciplinah in mu je zasluženo pripadel naslov prvaka v kombinaciji z 2034 točkami. Najzanimivejša točka tekmovalnega programa so bili skoki. Za naslov prvaka so se borili Elanovca Primož Finžgar in Jože Dežman in Ljubljančan Blaž Gornik. Zmagal je Primož Finžgar s skokoma 28 in 25,5 metra, medtem ko se je Jože Dežman zaradi padca v prvem skoku moral zadovoljiti s tretjim mestom. Organizacija prvenstva v rokah kluba za vodno smučanje iz Ljubljane je bila dobra. Prihodnjo soboto in nedeljo bodo Elanovci nastopili na državnem prvenstvu, ki bo v Oteševu na Prespanskem jezeru. F. Rozman Nogometni funkcionarji in igralci iz Kranja, ki so bili vpleteni v znano kranjsko nogometno »afero« so se razen Mihe Bajžlja pritožili na komisijo za pritožbe pri nogometni zvezi Slovenije. Imenovana komisija je še enkrat pretresla ves material in odločila, da se nekaterim posameznikom /.nizajo kazaL Najhuje kaznovani Rudi Gros, ki ga jc disciplinska komisija doživljenjsko kaznovala za opravljanje funkcij v nogometu, ima sedaj prepoved opravljanja funkcij v nogometnem športu le eno leto in pol, sekretar GNP Pavle Novak jc kaznovan s 6 meseci (prva kazen 1 leto). Popolno- ma so odpisali kazni nogometašu Semetu in ima zato igralec takojšnjo pravico nastopa za NK Triglav. Hkrati so znižali kazen tudi igralcu Marjanu Ajdovcu, ki je dobil namesto dveletne le enoletno prepoved igranja. Nogometni klub Triglav je bil kaznovan z odvzemom treh točk namesto prejšnjih šestih, vendar ta odločitev ne vpliva, da se Triglav ne bi vrnil v zahodno consko ligo. Nespremenjena pa ostane kazen za Miha Kramarja, predsednika NK Kranj. Prav tako je ostala nespremenjena kazen za nogometaša Miha Bajžlja, ki ga je discipinska komisija doživljenjsko kaznovala J. J. Drugi mednarodni mladinski namiznoteniški turnir Odličen naraščaj v Kranju Telovadnica osnovne šole Franceta Prešerna je doživela svoj krst. Tu so se namreč na drugem mednarodnem mladinskem namiznoteniškem tekmovanju za pokal Kranja pomerili tekmovalci Madžarske, Italije, Avstrije in Slovenije. Pod pokroviteljstvom občinske skupščine Kranj se je v dvodnevnih borbah pomerilo za najboljšega 48 tekmovalcev. Mladi igralci in igralke so pokazali zvrhano mero dobrega znanja in borbenosti namiznoteniške igre. Pri mladincih je'tokrat presenetil Triglavan Ramovš, ki je v finalu brez težav z 2:0 odpravil favoriziranega igralca reškega Kvarnerja Herami ja. Največ uspeha so na drugem kriteriju imeli predstavniki organizatorja NTK Triglav. Z dvema osvojenima prvima mestoma pa se tokrat ponaša ljubljanska Olimpija. Rezultati — ekipno — MLADINCI: polfinale: Olimpija : Triglav 5:4, Sobota : Spartakus 5:1; finale: Sobota : Olimpija 5:3; vrstni red: 1. Sobota, 2. Olimpija, 3. Triglav, 4. Spartakus; mladinke: polfinale: Olimpija : Spartakus 5:2, Diozensansg : Triglav 1:5; finale: Olimpija : Triglav 5:3; vrstni red: 1. Olimpija, 2. Triglav, 3. Spartakus, 4. Diozensansg. MLADINCI — posamezno: polfinale: Ramovš (Triglav) : Klinar (So) 2:1, Hcramija (Kvarner) : Stare (Tr) 2:0; finale: Ramovš : Hcramija 2:0; vrstni red: 1. Ra movš 2. Hcramija, 3. Klinar, 4. Stare; dvojice: polfinale: Herami ja-KblTcl (Kvarner-Borovlje) : Bjedov-Gumilar (Sokol) 2:1, Novak-Ramovš (Triglav) : Tenesvary-Czenky (Spartakus) 2:1; finale: Novak-Ramovš : Herami ja-Koffel 2:1; vrstni red: 1. Novak-Ramovš, 2. Heramija-Koffel, 3. Bjedov-Gumilar, 4. Tenesvarv-Czenkv. MLADINKE — posamezno: polfinale: Verstovšek (Olimpija) : Nagv (Spartakus) 2:1, Kalan (Olimpija) : T.Novak (Triglav) 2:1; finale: Verstovšek : Kalan 2:0; vrstni red: 1. Verstovšek, 2. Kalan, 3. Nagv, 4. Novak; dvojice: polfinale: Verstovšck-Kalan (Olimpija) : Nagv-Patakv (Spartakus) 2:1, L. Novak-Zakojč (Triglav) : T. Novak-Toth (Triglav-Borovlje) 2:0; finale: Verstovšck-Kalan : L. Novak-Zakojč 2:0; vrstni red: Verstovšck-Kalan, L. Novak-Zakojč, Nagy-Pataky, T. Novak-Toth. Mešane dvojice: polfinale: Verstovšek-Tičar (Olimpija) : T. Novak-Starc 2:0, L. Novak-Ramovš (Triglav) : Kalan-Gabrijelčič (Olimpija) 2:1; finale: L. Novak - Ramovš : Verstovšek-Tičar 2:1; vrstni red: L. Novak - Ramovš, Verstovšek-Tičar, T. Novak-Starc, Kalan-Gabri jel čič. -dh °D°to fe bil v športnem parku Stanka Mlakarja peti kriterij slovenskih mest v atletiki. V. kriterij slovenskih mest v atletiki Kranj tretji Na stadionu Stanka Mlakarja je bilo končano še eno veliko tekmovanje. V tekmovanju imenovanem Kriterij slovenskih mest so se pomerile mestne reprezentance sedmin slovenskih mest. Največ uspeha je imela reprezentanca Celja, ki je zasedla prvo mesto v obeh konkurencah, druga je bila Ljubljana, tretji pa Kranj. Zaradi mehke steze so bili doseženi le poprečni rezultati. Nadpoprečne rezultate so dosegli Pečar v metu diska z rezultatom 56,80. Urbančičeva v metu krogle v rezultatom 12,65 ter Spilar, kateremu je uspelo kot prvemu Slovencu v letošnji sezoni vreči kopje preko 70 m. Največ pivih mest je osvojila reprezentanca Celja in to kar enajst. Krani je osvojil tri prva mesta. Rezultati — MOŠKI: 110 m ovire: 1. Penca (Lj) 15,2, 5 Ka-Stivnik (Kr) 16,6; 100 m: 1. Kocuvan (Ce) 11,0, 2. Milek (Kr) 11,1; kopje: 1. Spllar (Nm) 70,49, 4. Fister (Kr) 56,54; 1500 m: 1. Svet (Ce) 3:57,2, 4. Kogoj (Kr) 4:17,1; višina 1. Vivod (Ce) 200, 5. Prezelj (Kr) 180; 400 m: 1. Obal (Ce) 49,8, 5.Sagadin (Kr) 55,7; daljava: 1. Udovč (Kr) 6,95, 2. Košir (Mb) 6,79; 800 m: 1. Kavčič (Kr) 1:54,4, 2. Zalokar (Ce) 1:55,5; 1500 m zapreke: 1. Kolenc (LJ) 4:25,4, 2. Vegnuti (Kr) 4:31,8; disk: 1. Pečar (LJ) 56,80, 4. Konc (Kr) 40,07; troskok 1. Prezelj (Kr) 14,73, 2. Lenard (Mb) 13,38; krogla: 1. Pikula (Ce) 15,64, 5. Ort (Kr) 11,07; 5000 m: L Lisec (Ce) 15:18,2, 5. Smid (Kr) 17:43,6; 4 X 100 m: 1. Celje, 2. Kranj. ŽENSKE: 100 m ovire: 1. Peče (Ce) 15,4, 7. Trček (Kr) 20,6; krogla: 1. Urbančič (Ce) 12,65, 7. Kurnlk (Kr) 8,93; 100 m: 1. Marolt (Ce) 12,6, 5. Klemene (Kr) 14,0; daljava: 1. Hiti (Mb) 533, 4. Kavčič (Kr) 5,07; 400 m: 1. Pergar (Mb) 1:00,7, 6. Grobln (Kr) 1:09,1; disk: 1. Ronutl (Mb) 42,25, 4. Miščevič (Kr) 34,52; 800 m: 1. Urankar (Cc) 2:17,1, 6. Mašič (Kr) 3:32,1; 200 m: 1. Pav-Šar (Ce) 26,2, 5. Sintič (Kr) 29,2; višina 1. Lovie (Mb) 173, 3. Papler (Kr) 150: 4 X 100 m: L Celje. 2. Kranj. D. 2umer GLAS SREDA — 1. septembra ^ Ivprašanje w o d g o v o r i Turistični delavci v znanih turističnih središčih (Bled, Bohinj, Kranjska gora itd.) pravijo, da bo letošnja sezona rekordna, saj so omenjeni kraji še sedaj zasedeni, kar prejšnja leta ni bilo v navadi. Kako pa so z letošnjo sezono zadovoljni v krajih z manjšo turistično tradicijo, smo se vprašali. Odgovore smo poiskali v Naklem, Tržiču in Preddvoru. # Janka KORENCAN, vodja turistične poslovalnice v Naklem: »Letošnja sezona je vsekakor boljša od lanske. Lani smo imeli na primer v Naklem do konca leta 4700 prenočitev, letos pa že do konca avgusta prek 5000. V Na-klem se je prav tako začel stacionarni turizem. Prej so bili skoraj izključno prehodni gostje, sedaj pa je teh še okrog 80 odstotkov. Ljudje ostajajo pri nas po teden, dva ali celo mesec. Drugo leto bo gotovo še bolj zaživel kampilng Trnove v Dupljah. V Naklem je bilo doslej kar 80 odstotkov vseh gostov tujih in sicer prevladujejo Nemci, Holandcl, 11 ali jami in Avstrijci. Najdlje ostajajo pri nas Holandcl in Nemci, od domačih pa Hrvatje, ki jih je tudi največ. V Naklem imamo sedaj 106 turističnih postelj pri 22 lastnikih, s katerimi društvo izredno dobro sodeluje. Vsakega gosta peljemo do sobe, kar ni težko, saj je naša poslovalnica odprta od 8. ure zjutraj do II. ure zvečer.« • DrtgO JOSEF, Turistični informacijski biro Bistrica pri Tržiču: »Letošnji turistični promet je vsaj za tretjino boljši od ls(nskeg*i. Temu primerni so tudi finančni rezultati. Čeprav je za nas značilen prehodni turizem, je število gostov poraslo. Ker je bil Bled zaseden, so številni gostje prihajali k nam. Tudi kamping . v Podljubelju je bil dobro obiskan. Tujih gostov je bilo več kakor domačih. Največ je bilo Nemcev, Holandcev in Avstrijcev, povečalo pa se je tudi število Francozov, turistov iz severnih dežel in iz Anglije. Med domačimi gosti pa so prevladovali »obmorci«, predvsem Re-čani in Opatijčani.« # Lojze ŽUMER, vodja recepcije hotelov Bor in Grad Hrib v Preddvoru: »Kljub temu, da je Preddvor na turističnem trgu še mlad, je bila letošnja sezona zelo dobra. Posebno učinkovita je bila inozemska reklama in smo zato z delom agencij Globtour, Jugotours in Cent ropa zadovoljni. Odziv je bil najboljši v Belgiji, od koder je bilo gostov največ. V mislih imam stacionirane turiste. Poleg Belgijcev je ' bilo največ Nemcev, Italijanov in Avstrijcev. Tudi Francozov je bilo letos več. Zanimivo pa jc, da je bilo Holandcev manj. Od domačih je bilo mo potem posejali s tra*0' da veter ne bo odnesel slan*' s katero je prekrito doskočišče. Vse to bo potem tre**» prepojiti z neke vrste kat«* nom. Preko vsega tega bonJ* napeli mrežo, tako da erotfJ3 ne bo mogla načeti skakali"' ce. Prav tako je popravlje«1' arena. Gledalci bodo i"", več prostora. Tudi parki«111 prostori so večji, v areni P* so že zakoličene sanitarije-Mi še nismo dolgo tukaj. W pravili bomo sodniški stolp-Povišali ga bomo za poldrag« meter in ga odmakmli od ska-kalnice. Sodniki bodo tak<» lahko lažje sledili in ocenjevali skakalcev let.« In kaj bo novega na ostaljl1 dveh skakalnicah, sem vprašal Koširja. »Na 125-metrski bo ti*W zamenjati ves les in ga V*?. kriti z lepenko, da bo gg časa zdržal. Les so prenaša«* reze«1" »ne11 Največja planiška skakalnica bo prenovljena dočakala I. svetovno prvenstvo v smuških poletih, ki bo marca prihodnje leto. — Foto: J. Košnjek PLANIŠKE SKAKALNICE V NOVI OBLEKI (nadalj. z 11. str.) WoIf, kako moremo spraviti na tako mogočno napravo toliko snega itd. Po svojih močeh jim odgovarjam. Še sreča, da znam nemško, še bolje pa bi bilo, če bi imel o dolini in njenih skakalnicah kakšen prospekt alt napisano besedilo. Gostje bi laže razumeli preteklost in sedanjost Planice.« Res se je med tem časom, ko sem bil v Planici, pod skakalnico zvrstilo precej tujcev, ki so s prostim očesom ali z daljnogledi občudovali Bloudkovo in Goriškovo mojstrovino. »Urejamo vse tri skakalnice,« je nadaljeval Košir. »Največja je dokončno izoblikovana. Odskočno mizo so pomaknili nazaj in tako bodo možni še daljši skoki. Delavci pa prav sedaj čistijo in urejujejo nalet. Celo skakalnico bo- in prevažali državni rep tantje, ki so bili na treni' v Planici. Nalet bo prenovtJ in nekoliko skrajšan. Ska*j nico tudi prekrivajo z ceS. mi in to večinoma z ma nom. To je zamudno * Temeljito bodo popravil«I tek. Spremenila se bo 90 metrska skakalnica. ReP,j. zentantje so opravili ze0l.ug ska dela. Spremenili so rao pri odskočni mizi ter sP°đ% ga ob izteku, ki ga bodo popravili.« ,a Planica bo torej PIlca*no bližajočo se zimsko se .^j lepša, prenovljena. P'an komite se je z vso resn° isti" i, in le kdor ute«nf: t. Planil ponos, v - je{0 e kon** mu pomaga. Planica je N ^g, koncev naš ponos, vreden^ govanja. Marca prihodnje bo dosegla svoj vrhunec nanj mora biti dobro P1'1]?,, ljena. J. Košnje* največ Hrvatov in Beograjčanov ter Novosadča-nov. Tudi gostje Iz obmorskih krajev so prihajati k nam. Mislim, da so bili vsi s Preddvorom zadovoljni. Letošnja sezona je res ena najboljših in to predvsem zaradi dveh stvari: približujemo se okusu in potrebam zahodnoevropskega, turista, pa tudi kvaliteta in struktura gostinskega kadra je boljša. K uspešni sezoni je seveda pripomoglo tudi vreme. Dodal bi še to, da je sodelovanje med lastniki zasebnih turističnih sob bi hoteli zelo dobro. Tako sodelovanje velja še utrjevati in to Je pogoj za napiedrI J. Košnjek GORENJCI! Vabimo vas, da nas obiščete v novi trgovini v delavskem domu Franca Vodopivca, nasproti tovarne Sava. .CHEMO. Chemo Kranj Nudimo vam s barve, lake, lepila, čistila, kozmetiko, avtokozmetiko, podne obloge itd.