-TEAS XXIX
T"

PROSVETA
GLASILO SLOVENSKE NARODNE PODPORNE JEDNOTB
UredalAki ta uprarnUkl proetori: BM7 8. LaWTidaU Ara.
Offtee of Publication: MM South LawndaU Ato. Taltpbon«, RoekireU 4804
»»»»»»»»»»WW»»»««^ 00000000 00000000!
* OU«««.
AMTc^^J^rrfST. CHICAGO, ILL. ČETRTEK, 2». OKTOBRA (OCT. W), 1936	SeUcription $6.00 Ytarl, ftTKV.-NUMBER 214
IVA RUSKA KOTA LONDON-SKEMUODBORU
^jija je Mussoliniju druga barbarska Abesinija! .
ortugalci jezni
na angleže
London, 28. okt. - Portugal-
B je ginoči obvestil* medna-¿„i odbor za nevmešavanje v liiji, da si je pridržala pravi-iiotopa vsak hip. Lord Ply-wth, predsednik odbora, je bil formiran, da se je Portugal-j pridružila v veri, da se bo bor držal svojih pravil, odbor i je kršil lastna pravila, ko je rfteval pritožbo angleške vla-naperjene proti Nemčiji, Ita-i in Portugalski, ne da bi bil ij preiskal in dognali da so doKitve podprte z dokazi.
Undon, 28. okt. — Mednarod-| nevmešavalni odbor je včeraj «jel novo noto Sovjetske unije Bovimi dokazi vmešavanja lilije, Nemčije in Portugalske v in.sk; civilni vojni, obenem pa nota pobija nasprotne obdol-tve. ki se glase, da so sovjeti »krivili konflikt na Španskem.
Vsebina te note je zelo ostra i ožji odsek nevmešavalnega ¡bora, ki se je imel včeraj ba-ttj g portugalskim incidentom tloma z madridsko vlado in ritnanja španskega fašistične-I režima, je odložil vse skupaj »današnjo sejo tega odbora. Hki delegatje v nevmešaval-b odboru so sinoči zelo kriti-rali Plymoutha, predsednika I»odbora; očitali so mu, da je stranski in skuša prikriti zlo-bka početja Italije, Nemčije
i	Portugalske v Španiji.
Midrid, 28. okt. — Vojno mi-itmtvo španske vlade poroča, i je danes na linijah na treh rueh Madrida 260,000 mo$ "Me milice, katera brani glav-»mesto. Ta živa stena med ■dridom in fašisti se je včeraj »tila. ko je na jugu skrčila *>jo obrambno črto in prepu-listom petero vasi. Nova nmbna linija se zdaj nahaja h* deset milj južno od glavni mesta.
F»*iHti imajo najmanj petra manj moštva, imajo pa naj-«ernejša bojna sredstva, med J«rimi so italijanski tanki mo-* Fl»t. Španski fašisti pra-Uo tem tankom "ballile" — to [®e faAi stični h mladinskih or-"ttcij v Italiji — in vse ka-•Jih Mussolini pošilja v »«»jo vsak dan, kajti vedno je okoli Madrida. Te zele-' Pošasti drvijo 50 milj v uri J Polja, jarke in hribe in v ■ » strojnice, ki dežujejo m* na vse strani ali pa og-ki ^izgajo goreče olje. ¡J,J4T11 * bahajo, da so jim ti Neg aeroplanov prinesli v ABesiniji in Mussolini ¡**otovil svoje fašistične pri-y ,v 'Wji, da 60 Ukih £ « 50 dobrih bombnih «t J', v*\ktr Potrebujejo za levičarske armade.
^•^»tvo španske ljudske ar-' * ni moglo usta-L „ unkiti teh tankov. Dali k&S**— "red8tv». ki se Z <rl mer,,a s ofenziv-
ii	JJem' ni	FaJistič-t a i'» Nla včeraj ves dan
" Madridom in sovražni
* un-r^ ?.ibrt# im€» n*l<*°>
'•k. rtu *kladiWa 1 bencinom i uJ; n'prwUn««o«I»M tja, t* V™** letalom ao jih
Acceptance for ■ailing at apecial rat« of poata«« providod for la «action UM, Act of Oct I, 181T, authoriaad on Jana 14, 1811
Splošna rudarska stavka v Utahu
Kompanije obdolžene kršenja državnega zakona
Salt Lak* City, Utah. — (FP) — Štiri krajevne unije Intl. Union of Mine, Mill & Smelter Workers so oklicale splošno stavko, ki je rezuttirala v ustavitvi obrata skoro v vseh zlatih, srebrnih in bakrenih rudnikih v državi. Rudarji zahtevajo 60 centov zvišanja plače na dan in osenrurnik v smislu v državni legislaturi sprejetega zakona, ki pa ga operatorji kršijo.
Poleg rudarjev so zavoj eni v stavki livarji v Binghamu, Park Cityju, Larku, Tinticu in drugih mestih. Sedaj je bik> naznanjeno, da se bodo stavkarjem pridružili tudi delavci pri Mid-vale Smelter <Co.
Velike aktivnosti v težkih industrijah so pognale cene produktom navzgor, toda magitat-je, ki izkazujejo velikansko porast dohodkov, nočejo deMti dobička z delavci. Podjetja Inlt Smelter, American Flag In American Smelting so naznanila, da se ne bodo pogajala s stavkarji, na drugi strani so pa unije zapretirale, da bodo razširile stavko na druga industrijska središča.
Izgledi za zmago stavkarjev, ki bo prinesla zaprto delavnico v veliki rudniški industriji v tej državi, so ugodni.
PRIJATELJI ŠPANIJE KRITIZ1-RAJ0PRELATA
Roosevelt pozvan, naj zavrne "fathra" Ryana
POTVORBA DEJSTEV
Železniška družba je kapitulirala
Uspeh organizatorične kampanje
Philadelphla, Pa. — Bratovščina železniških klerkov je iz-vojevala veliko zmago, ko jo je Pennsylvanska železnica priznala kot izključno predstavnico 22,000 klerkov pri kolektivnih pogajanjih. L. B. Snedden, podpredsednik bratovščine in vodja organizatorične kampanje, je dejal, da je dobil zagotovilo, da se bo družba direktno pbgajala z bratovščino glede mezde, delovnih ur in drugih zadev.
Organizatorične kampanja je trajala komaj nekaj tednov, ko je bratovščina pozvala federalni spravni odbor, naj razpiše volitve, pri katerih naj bi klerki odločili, kdo naj jih reprezentira pri kolektivnih pogajanjih—bratovščina ali kompanijska unija, toda kompanija, ki je slutila poraz, se je uklonila pred razpisom volitev.
Več tisoč klerkov je pristopilo v bratovščino v prvih dneh kampanje. Da bodo volitve izpadle v prilog bratovščini, je bilo jasno od začetka, zato je družba priznala zmago bratovščini pred volitvami.
Voditelji bratovščine .so sklicali masni shod, na katerem bodo praznovali zmago. Glavni govornik bo G. M. Harrison, predsednik bratovščine, ki bo sloves-sprejel nove člane v bratov-
Waahington, D. C. — (FP) — Organizacija Ameriški prijatelji španske demokracije, ki jI načeluje škof Robert L. Paddock, predstavnik protestantov-ske cerkve v New Yorku, je pozvala predsednika Rooaevelta in J. A. Farley ja, predsednika odbora demokratske stranke, naj zavrneta monsignorja Johna A. Ryana, direktorja katoliške univerze v Washingtonu, ki je v svojem govoru po radiu pohvalil španske upornike. V tem govoru je Ryan tudi apeliral na ameriške državljane, naj ponovno izvolijo Roosevelta ca predsednika Združenih držav.
"Naša organizacija smatra Ryanovo izjavo za napad na madridsko vlado, zato želimo od Rooaeveltove administracije, in odbora demokratske stranke, da jo zavrne," je rečeno v odprtem pismu, ki ga je Gardner Jackson, publicijski direktor Ameriških prijateljev Španske demokracije, poslal Rooseveltu in Farleyju. "Ker je odbor demokratske stranke izdal Ryanov govor v letaku, se iz tega lahko sklepa, da odobrava Ryana, ki js v svojem govoru po radiu dejal, da bi si on izbral italijanski fršifim še hi moral kdaj odločiti med to obliko vlade in ruskim komunizmom."
Ryan je dalje rekel, ko je o-menit civilno vojno v Španiji, "da je revolta v Španiji izbruhnila sredi junija, toda v treh mesecih pred tem so levičarji zažgali in uničili 160 katoliških cerkva, deset katoliških tiskarn in napadli 33 drugih, umorili 260 oseb in ranili 1287 drugih. Nobenega izgleda ni, da bi mogla madridska vlada vzpostaviti mir ali ščititi pravice katolikov v Španiji. Čuditi se torej ne moremo, ker so se dostojni in značaj ni ljudje uprli in zahvaliti moramo Boga, ker v tem momentu kaže, da so uspešni v svojem boju."
Pismo poudarja, da Ryan po-tvarja dejstva in da se organizacija čudi, ker je odbor demokratske stranke sponsoriral Ryanov govor in njegove napade na prijateljsko državo. "To je v konfliktu z načeli dobrega prijateljstva s sosedi, ki ga proglsša Rooseveltova administracija," je rečeno v pismu.
Jugoslavija se pridruii
fašističnim drlavam?
Belgrad, 28. okt. — Jugoslovanska vlada se nahaja na razpotju in vse kaže. da se pridruži Nemčiji In Italiji, to je fašističnemu bloku. Nacijska propaganda proti Franciji in aovjetski Rusiji je bila uspešna v Belgrads
Domače vesti
Hrvat vrže« a Smithovegat »hodu
Chicago. — Ko je zadnji četrtek burbonski Al Smith imel shod v Chicagu, »o lokalni listi poročali* da je policija vrgla na utico nekega TrČaka, ki je med Smithovim govorom zavpll "Hurrah for Roosevelt!" Zdaj doinavamo, da jt to bil Hrvat Mijo Trčak.
MlnneaoCake novice
V Evelethu je zadnjo nedeljo bil 12. zbor Ameriško-jugoslo-vanske zveze. — Prva lovska nesreča v tej seaoni je zadela rojaka Joe, Ruea, ki je izgubil oko, ko je bil ns kovu na zajce v okolici Blyja. Tovariševa puška, ki je padla s skale, se je sprožila in krogla je zadela Rusa v oko. — Avto je ubil 45-let-nega samca Pavla KneŽeviča v Buhlu. Povodi ga je neki Italijan. — V Chisholmu sta zakonska John Lavrič slavila 30-letnico svojega zakonskega življenja. — Na Elyju sta se poročila Louis Benko, sin Franka Benka, in Ana Skala, hči Martina Skale. — V Gilbert» je u-mrla Mary Gorše, star» 93 let. V Ameriki je bUa 26 let in sa-pušča dva sinova, tri hčere, 26 vnukov in 19 prsvnukov. — Rojak Matt R. Tomec je bil imenovan za policijskega načelnika v Biwabiku.
Našli obešenega v gosdu
Krayn, Pa. — Te dni ao v bližnjem gOadu našli dolgo pogrešanega rojaka ANika Cerneta obešenega. Z doma je izginil Že pred petimi meseci in šele zdaj je bilo najdeno njegovo truplo. Pred mnogimi leti je bi) član 8NPJ, a je pustil društvo. Ker ni msustU nikogar in nefcensg* imaUfc it W
pan na okrajne stroške.
JMarji zahtevajo
zvišanje mezde
Chicago. —- Pred kratkim u-stanovljeni mezdni svst jeklarskih delavcev, ki ga tvorijo reprezentance kompanijskih unij v čikaškem jeklarskem distrik-tu, je pričel s kampanjo, da izvo-juje 40-urni delovnik v tednu in zvišanje minimalne mezde na pet dolarjev na dan. Svet govori v imenu delavcev, ki so upo-sleni v jeklarnah v South Chi-cagu, Gary ju in Chicago Heigh t-su. Sličen svet so formirali reprezentance kompanijskih unij v plttsburškem Jeklarskem dis-triktu. Ti so sedaj pozvali federalno vlado, naj skliče konferen-co med njimi in zastopniki A-meriškega železarskega in Jeklarskega instituta, organizacije jeklarskega trusta, na kateri naj bi razpravljali o zahtevah gleds zvišanja mezde In skrajšanja delovnih ur.
Stavka nogavi• iSn čar t ki h delavcev
Quakertown, Pa. — Petsto nogavičarskih delavcev Je za-stavkalo pri Alana Hosiery Co., da izvojujejo priznanje unije in zvišanje mezde. Družbs Je po oklicu stavke izposlovala in-junkcijo, ki prejKjveduJe pik*, tlranje. Trije voditelji stav-karjev so bili aretirani na obtožbo kaljenja miru.
FRANCUA J AÛ SVOJO OBOROŽENO SILO
$230,000,000 za konstrukcijo bojnih letal
MILITARISTICNE PRIPRAVE V BELGIJI
Pariz, 28. okt. — Kabinet pre-mierja Bluma je včeraj odgovoril na sporazum, ki sta ga sklenili Italija in Nemčija, z »naznanilom, da bo Francija povečala svojo oborošeno silo v zraku. Blumova vlada je očividno vznemirjena zaradi združitve dveh fašističnih držav, zato je sklenila potrošiti $230,000,000 za gradnjo novih bojnih letal, dasi je znano, da še sedaj razpolaga i najbolj mogočno oboroženo silo v zraku na svetu.
Člani kabineta so na svoji seji sklenili, da bodo vprašali za nove apropriacije v parlamentu, ko se snide v svojem zasedanju, za financiranje gradnje novih u-trdb ob severni meji Francije. Parlament se bo sestal najbrž 6. novembra in vlada mu bo predložila načrte novih davkov.
Ti med drugim določajo zvišanje dohodninskega davka na vsako osebo, katere letni dohodki znašajo več ko $2700; šestod-stotni davek na produkcijo, ki naj bi nadomestil sedanji trgovinski davek, ki j« izzval odpor pri malih trgovcih. Povečanje davka na dividende, ki znaša sedaj 26 odstotkov in odprava de-setodatotnega davka na vladne
ke-bo vlada obrestno mero na vse vrednostne papirje.
Bruttelj, Belgija. 28. okt. — Belgijska vlada je predložila nove militaristične načrte parla-mentu pred zaključkom včerajšnjega zasedanja, kar je povzročilo ugibanja, ali nameravat Belgija zgraditi nove utrdbe ob meji Francije kakor ob meji Nemčije. Detajli načrtov niso bili ob-javljeni, a to se bo zgodilo danes, ko se bo parlament ponovno sestal.
Vročo debato Je izzvalo v parlamentu vprašanje bodoče zunsr nje politike. Poslanci so sshte-vall pojasnilo glede govora kralja I*op»lda, ki ga je imel 16. oktobra in v katerem je urgiral popolno nevtralnost Belgije, Poslanci so hoteli vedeti, aJi absolutna nevtralnost pomeni preklic vseh | Mik tov, ki jih je Belgijs sklenila v zadnjih letih s Francijo In drugimi držsrvaml.
V teku debate so reksisti (fašisti) demonstrstivno odkorakali is zlK>rnice in pridružili so s« Jim tudi flemski nacionalisti, njihovi politični zavezniki, tods nekaj ur pozneje so se vsi vi*> nili.
Jeklarska druiba
se uklonila
Cleveland, O. — Otis Steel Co. je zvišala plače deset do dvajset odstotkov delavcam v svojih skladiščih in pristala na druge zahteve, ko so zapretili s stavko.
Železničarji hočejo krajši delovnik
Bratovičine podprle program
Waahington, D. C. — Skrajšanje delovnlka na šest ur brez znižanja mezde je glavna zahteva železniških bratovščin, je ii-javil George M. Harrison, načelnik eksekutlve Zvese bratovščin. Zadevni zakonski načrt bo predložen kongresu, ko se bo sestal na svojem zasedanju 2. januarja prihodnjega leta.
"Ako hočemo odpraviti brezposelnost, je treba skrajšati delovne ure " je rekel Harrison. "Želeaniškl promet je dosegel najvišjo stopnjo v zadnjih šestih letih, kUub temu Je skoro pol milijona šelezničarjev še vedno brea zaslužka. Vse bratovščine bodo pritiskale na kongres, da sprejme zakonski načrt. Lobisti magnatov bodo vodili opozicijo, toda ne verjamemo, da bodo prepričali kongres, da mora stari sistem ostati v veljavi, ko tisoči šelezničarjev, ki so bili vrženi na cesto v zadnjih letih, še vedno iščejo sasluška. (Nobenega upanja ni, da bi se te armada vrnila na delo, če ne bo kongres skrajšal delovnika. Tako je že pred tremi leti izjavil federalni odbor delavske statistike, ki Je proučeval situacijo. Napoved ss je uresničila. Železniški promet se je povečal, ampak uposlenost Je le nekoliko višja kakor Je bila i IM0,M
Harrison je dalje rekel, da magnatje nočejo deliti dobička, ki ga Jim Je prinesla porast prometa na Železnicah, i delav-ei, zato bodo skušali doseči svoje pravice v kongresu s zahtevo, naj uvsljavl skrajšanje delovnika na šest ur.
Norman Thomas poveličuje Debsa
Reakcije na krmilu v Terre Hautu
no ščino.
"d podili.
vl*da je za vsak

7 16,000 Otonsk In >V , n* v smo. Vlada * vs; .^"'»e. da je najbolje, Hu M T»"* nevtralcl" iMr t* > JT14' k*r »o le v napo-
Ljubica angleškega
kralja je razporočena
London, 28. okt. — Wally Simpson, brhka 40-letna Američanka. v katero se je baje zaljubil angleški kralj Edvard Vlir. je bila včeraj sodnijsko ločens od svojega drugega moža Ernenu Simpsons, parobrodnegs podjet, nika. Razpon**ni proces je bil v Ipswichu in je trajal dobrih 1o minut. Simpsonovs je predložila dokaz nezvestobe in Simpson ni dal s svoje strani nobenega u-govora. Wally je zdaj prosta in govorica se vzdržuje, ds se poroči s kraljem Edvsrdom prihodnjo pomlad. _ _ ___- -
vmte »«»»bil. ki se ga krnili aariJ*l lafalrjl. kaUrl milj po vodi.	- • —
drvi
uro na esotl In 1.1
IMttaburgh, Pa. — (FP) — — "Ameriki gre slava, ker Js dala človeštvu takega prijatelja in voditelja," Je rekel Norman Thomas, predsedniški kandidat socialistične strsnks, v svojem govoru, ko je počsstll Dabsov spomin. Thomas Js govorit na tukajšnji radlopostaji ob desetletnici Dobsove smrti.
Omenil Je Terre llaute, I)el>-sovo rojstno mesto, ki Je isti dan izgnal predsedniškega kandidata druge levičarske stranke. "Mesto, v katerem je bil Dobs rojen In kjer Je pokopan, Je v rokah malih Mussolinijsv, trgovske zbornic« in njene |H)ll~ tične maši ne," Je dejal Thomas, "Debftova država opazuje razvoj hitlerizma, vlade organizirane drhall. Pod vodutvom go-Ivemerja Paula V. McNutU, vodilnega demokraUkegs politi-I ka, so v veljavi milltaristični ¡zakoni v nekaterih okrajih že več ko dve leti."
i Elektrarne na
Japonskem pod vladno kontrolo
Tokio. — Privatna kontrola I nad Javnimi napravami Je stvar j prošloeti na Japonskem, kjer Je vlada odobrile na/T t. ki določa I |*MÍrtav|jenJ* v»eh elektrarn, i K«»t nadomestilo luido privatni j Interesi dobili državne olives-ii Ice.
Petnajst Nemcev utoni-/o med hudim viharjem
Berlin. 2«. okt^-Nemlks «ve-j tllnlška ledje VM* f. Je včersj utonil« s petnajatlmi nurfml vred m«ri hudim morekim vi* harjom. I*adjs se je neliajsla ns Hevemem morju nedaleč od lle< I ligolanda.
mussolini spet
hjce ves svet
na k0raj20
Italija se ne boji nobenega sovražnika, pravi diktator
PROSLAVA FAŠISTI-CNE ZMAGE
Rim, 28. okt. — "Italija, utr-Jena v junaštvu proti vidnim in nevidnim sovražnikom, stopa v petnajsto leto fašizma močnejša kot je bila kd*j prej,1' je sinoči izjavil diktator Mussolini. "Pripravljena Je ponovno pokazati svoje junaštvo proti vsakomur, ki bi ograšal naš imperij. Izvojevali smo si prostor na solncu in smo lahko ponosni. Delo, ki ga bomo vršili v Afriki, bo prispevek civilizaciji v soglasju s tisoč let starimi tradicijami Utallje."
Mussolini je odredil svečane proslave štirinajste obletnice fašističnega pohoda v Rim. Fašistične ambicije so se uresničile, ko je Italija podjarmila" Abesinijo zadnjo pomlad ln u-stvarila nov imperij. Uspešna kampanja v vzhodni Afriki je bila logična posledica fašistične moči, je rekel diktator.
"Z navdušenjem lahko proslavljamo obletnico fašističnega pohoda sedaj, ko so naši pogumni vojaki in disciplina Italijanskega naroda podjarmili cesarstvo kljub opoziciji odprtih ln skritih sovrainikov," Je dejal Mussolini. "Italija je !i-vojevela zmago, sankcije so se izjalovile in opoilclJa Lige narodov je rasblta. Crnosrsjčni-ki, dsžela se zanaša na vas v vsakem momentu in v vsaksm slučaju. Kar smo dosegli, Je garancija nadaljnjih uspehov.
Prej js Mussolini poklonil nagrsdo tisoč lir vsakemu kmetu, ki Je pridelal največ pridel. kov ns prej zapuščeni zemlji. Ob tej priliki jih Je opozoril, "da Je v bližini Addis Ababe U-aoče akrov zemlje, na kateri se lahko naselijo tisoči ltitlijsnov, V Afriki so ogromna In rodovitna zemljišča, ki čakajo pluga italijanskih kolonistov."
Dalje j« Mussolini povsdsl kmetom, da so oni, ki zapuščajo zemljo, izdajalci in svetoval Jim Js, naj se oženijo.
Porast števila šrtev a v t ni h nesreč
Chlcago, 2M. okt. — Po poročilu splošnega varnostnega ta Je v prvih devetih mesečin tega leta 2A.H50 oseb Izgubilo življenje v avtnlh nesrečah, 20 oseb več kekor v Isti dobi preteklega leta. Ce «• bodo nesreče lioiutvljsle v sedanjem tempu, bo ob koncu leta število žrtov naraslo na 117,600, kar bo rekord. Na bazi porabljenega gasolina, ki ziiaSu denet odstotkov več kakor v preteklem letu, so avtomo-billsti prevozili 1 A,000,(MM) milj več v devetih mesecih kakor v Istih meeet-ih preteklega leta. Atevilo žrtev svtnih nesreč Je padlo dva odstotka v velikih me-Ntih, v manjših, ki imajo A0.000 1 do 100,01 M) prebivalcev, pa »e Je zvlšslo 14 odstotkov.
Program protivojne
lige v Ameriki
rWashington, D. C. — Nevtralnost na zakonodaja, ki naj •e razširi s dogovori z drugimi državami, |>odrtavlJenJe orožne In municljske industrije, milita-rUtičns obrambe «amo v slučaju invazije Amerike ln zaščita civilnih svobodščin ameriških državljanov so bile glavne točke programa, ki je bil sprejet na letni konvenciji Protivojne lig». Konvencij a j« izrekla tudi ** oriiioklic amermkega vojaštva S Filipinskih otokov.

PROSVETA
THE ENLIGHTENMENT
GLASILO IM LASTNINA »LOVEWWW MAMODIÉ PfmrOSNB JEDNOTK Ort— W mm* pMUt-4 br tU IU.im M
Niniilui m Uni«.	(to'* CMiill te «»»»<»
M M m Ute. MM uitlM«. - MU» teU. M CHw» te Otew $1M m mU I*. NM ■ M	» " 11 1 »■
MM.
hhr'r"" rata» : fo» (ter Uaiu4 »utaa («.«-vt CM—mo) •M C«a*4a NN par y mu. Ckktc» »»4 CUara |7A« »ar »•». Mratea (ugatrla M M H'
Cm	»a	- S.iH»M	te wiwteft
<lMk~ m m	a*à<*mi liu-rar»» wmm («rttea. »a-
««M. Mm, paaail HA) a* »r»«>a patSjftteiM la * ateMiu.
M ta »riMU paMnta*.	____
A4«artiatnc rstw wa aereewmt —M**eewl»M ai !«■»!• H- I mM «MdHatta* artlrlaa wUI Ml fta rataraaA OUa» ••MMMritrta. mHi «a Marias, piaf», »«a». «U.. »SI M V*M>M* te aa»4ter a*ir «ta li ii|i»y M a4f-
m ««a. kar
' PROSVETA
Ml T-M Saw La«a4aU	CMiy,
nanaša or ras
» > l.r.KATKD
Ameriško zadružništvo
V prvi polovici tega mesec* se je vršil v Clevelandu zbor Kooperativne lige v Združe-nih državah. Poročila, ki no Jih podali zastopniki ameriških zadrug na tem »boru, so bila dokaj optimistična.
Dani so ameriške zadruge komaj senca napram velikemu kooperativnemu gibanju v Angliji, Belgiji, Holandiji in v škandlnavskih državah, so se ameriški zadružniki na tem zboru pohvalili, da kooperativno gibanje v Združenih državah čudovito raate. Na čelu tega gibanja so farmske konzumne zadruge, katerih promet je znašal leta 1934 okrog 2ft0 milijonov dolarjev. Promet vseh ameriških zadrug je narasel letno na 400 milijonov dolarjev. Vseh zadružnih trgovin v Ameriki Je zdaj okrog 11,000.
Zborovale! so poudarili, da je dolga depresija najmanj udarila zadružna podjetja; do-člm so privatna podjetja padala kakor jesensko listje z dreves, Je Število propadlih kon-zumov tako neznatno, da ga ni vredno omenjati.
Druga značilnost, ki je bila podčrtana na zboru zadružnikov, je dejstvo, da je ideja zadružništva prvič v zgodovini Amerike našla simpatije pri administraciji v Washnigtonu. Koosevelt je prvi amerMki predsednik, ki je pokazal naklonjenost zadrugam in njegova administracija je zagotovila finapčno pomoč v posojilih zadružnim organizacijam. To je seveda obudilo pozornost privatnih korporacij, ki so naenkrat opazile v zadružnem gibanju "novo nevarnost iz Moskve."
William Green, predsednik ADF, Je pismeno pozdravil zadrugarjc in je apeliral nanje, naj poskrbc, da bo zadružno gibanje v tesni zvezi z delavskimi unijami, da bo drugo drugemu naklonjeno predvsem v tem, da bodo konzumne organizacije dosludno zahtevale in prodajale blago, ki je izdelano pd organiziranih delavcev in katero nosi unijsko znamko. Ta apel je bil popolnoma na mestu. Vsaka zadružna prodajalna, ki se ne ozira na unijsko blago, zasluži, da jo zavedni delavci prezirajo.
Ameriške zadruge na farmah in v mestih so še večinoma omejeno na razpečavanje blaga. Za začetek Je to kajpada dobro in potrebno, ali samo pri tem ne sme ontati. Kazpeča-vanju na drobno mora nujno slediti razpeča-vanje na debelo, kar se po malem že vrši, a tudi pri tem ne nme ostati. Zadruge bodo najlažje konkurirale s privatnimi podjetniki, če same tudi proizvajajo blago, ki ga prodajajo. To pomeni, da mora ameriško zadrugarstvo stopiti na |»olje produkcije v čim večjem razmahu. Zadružne tovarne, rudniki, premogovniki, oljni vrelci, bombažne plantaž«*, gasolin-ske postaje, garaže, trans|>ortne zveze in razna druga |h»djetja so lahko temelj ameriški socialistični ekonomiji.
Ameriški farmarji IkhIo Me tedaj invli po-pnlno korist od svojih zadrug. f*e »»odo svoje zadružne pridelke zamenjavali za izdelke zadružnih industrij in kadar bo oboje razpoši-Ijano po zadružnih transportih. Na enak način l»odo delavci v mestih želi korist od svojih konzumnlh in produktivnih zadrug. To je edini način, da se iz ameriškega gospodarstva docela izrinejo parazitski posredi»valei alt "mto-dlrmeni'*, ki nič ne sejejo in le bogato žanjejo na obeh 'koncih.
Kazum.- »e, da mora zadružno gonpodar-stvo osvoboditi tudi od privatnih financ, zato so potrebna kooperativna kreditna društva.
V*e to {»omeni, da je treba še ogromnega dela in boja. kajti privatni kapitalisti ne bodo trjwli poleg «•»*• m«»čnih zadrug. Amerika ftvediika. kjer »o is druge prehitele privatne kapitaliste! Tu Je haA narobe: privatne korpo-racije so prehitele zadrugarstvo.
To (M tudi pomeni, da morajo zadroge Imeti-močno zanlom>M> v delavskih unijah in v samostojni politični stranki delavcev in malih farmarjev. Drugače zadruge ne i«»do obstale In •e mirno razvijale. Imeti morajo zaščito pred »odi*či; imeti morajo zaščito vlade, ščitila Jih ps bt i-	vW», K, bo Imela »minel za ko-,
risti delavca in toaleg« farmarja To pa more biti le delavsko-farmarnka vlada!
Delavci in kmetje m» imeli močne zadruge v Nemčiji in Avstriji, toda »le m» k vragu, ko m» d« lav«kc in kmetske stranke nuo mogle se-d i nit i za avojo politično kontrolo dežele in ao to kontrolo prepustile fašizmu. Na švedskem. Norveškem in Daimkem m» kmetje in delavci bolj modri. Istočasno s zadrugami so razvili tudi politično noč fit danes sami kontrolirajo državo. Tamkaj vladajo socialisti in — krvave revolucije ni bilo tre»»a.
Glasovi iz naselbin
Zanimive beležke
Volilna histerij»
West AI lis, Wls. — V času volilne histerije, ko se delavstvo navdušuje za kandidate kapitalističnih strank, je potrebno, da snamemo rokavice ter otipijemo položaj z golimi rokami. Sem pač eden tistih, ki sledimo resnici, četudi je resnica najbolj osovražena v sedanji krščansko kapitalistični družbi.
Spoznal sem iz svojih lastnih skušenj, da "odrešeniki" ljudstva, postavljeni od kapitalističnih strank, odrešujejo le kapitalistični razred. Toda odkar pomnim, se delavstvo ob času volitev prereka, kateri kandidat izr med kapitalističnih strank je boljši. Rezultat je: 7 letna depresija in neznosno izkoriščanje tistih, ki so zaposleni. Nekateri celo upajo, da se takozvana pro-speriteta zopet vrača. Toda "pro-speriteta," ki jo nekateri vidijo, je le umeten poskus, na račun delavstva, s sramotno nizko mezdo ter visokimi cenami življenjskih potrebščin. Ne bo po dolgo, ko bodo "človeški roboti" zopet napolnili Še neizpraznjena skladišča. Tedaj bo sledil še večji polom, v katerem bodo demagogi imeli popolen uspeh. Tedaj nam bodo odvzete vse pravice, dovoljeno nam bo le ploskati.
Prt letošnjih predsedniških volitvah so se nekateri unijski voditelji izrekli za ponovno izvolitev sedanjega predsednika, nakar se je ideja razpasla tudi med članstvo, češ: predsednik nam je dal priložnost organiziranja. Toda, napredek unijskega delavstva nikakor ne odtehta porast kompanijskih unij, kajti slična priložnost je bila dana-tudi njim. Medtem ko so kompanijske unije rasle nemoteno, je unijsko delavstvo zadelo na šikanije od strani mestnih uprav, sodišč, po-bo/nikov in milice, poslane nad stavkujoče delavstvo od gover-nerjev; nekateri so osebni prijatelji sedanjega predsednika.
V nekaterih tukajšnjih unij-skih delavnicah zbirajo kampanjski fond za izvolitev Rooeevel-ta. Toda. ali so prepričani, da ne bo dotični denar pripomogel k izvolitvi tudi demokratske reakcije v državne zakonodaje?
Najbolj tragično pa je, ker u-nije ignorirajo Thomasa, predsedniškega kandidata, ki se v resnici bori za splošni delavski razred. Thomas se ni ustrašil fizičnega napada, ko je prodrl v južne države ter razgalil v javnosti suženske razmere, ter organiziral plantažne delavce. Razgalil je teroristično drhal v Floridi ter pripomogel, da je dotič-na drhal prišla v zapor. Bil je a-retiran na stavkovni straži, ko se Je z delavci vred boril za priznanje unije. Njegov glas prodira na vse kraje Združenih držav, v katerem vzpodbuja delavstvo k organiziranju in o|»o-minja na pretečo nevarnost fašizma. • *
bo čas, ko bo delavstvo moralo priznati, da glasovi oddani ca Thomasa niso vrženi vstran,
Fr. Matkovich.
Mi rok križem, pa agitira za kandidate, ki so za "legaioira-nje" piva. To vprašanje je bilo na razpravi že pri zadnjem zaaeda-nju legislature, pa je ob viselo v graku. Govtrner Landon pa aedi na "fencu", da ni zamere na nobeni strani.
gatvi dne 17. ok*ob*»- Trgatev je
bila ftfVjlno obiskana ter je bila v «motnem in moralnem czirti uspežna. Vsem ptsetnlkom naj-i kreneje se zahtaljojemo za veliko udeležbo. Četudi je ves dan deževalo, se je večer sprtme-nilo in smo imefi lepo jesensko vreme.
Za klub št. 118:
John Koklich.
Zanimanje za volitvf hI «M I	M Modh Run, Pa — Delavske
KL-Vr- u o	razmere so do neke mere po vol j-
Družba PittsburghPoal Co. 80 v a nje dva dejtavka k drL- obratuje po ^t dm vUdnu^ ni ustavi. Eden omogoča »a- ^ ** * kon za podpiranje starih ljudi, *kmal"	«t
ki so v potrebi, drugI pa dovo- '»J*	h	krajih
ljuje postavo za starostno In v	in
brezposelno« t no zavarovanje. De- Zanimanje za volitve je veH-si je oboje zelo' površno in po- ko in opaža se precej živefciosti. manjkljivo, je jendar bolje kot Ngjveč pristašev imajo seveda nič. Je vsaj začetek boja za u- demokratje, pa tudi repubhkan-veljavljenje sopialnih reform, ci se Iznašajo s svojimi stopro-Rojaki, glasujte za oba amend- centneži. Nekateri delavci drfu-menta»	jejo tudi v prid soc. stranke, ker
v» . « • k a ™ i poznajo obljube starih strank, Na glasovnic, bodo pri nas le ^ J „¿mc„ij0. Tudi oblju-
tn stranke: republikanska, de- * ^.¡T' na
Novice Is Kanaasa Arma, Kana. — V Kansasu i-mamo poleg drugega "trubla" tudi večen boj med fanatičnimi suhači in tistimi, ki mislijo, da ni res tak "greh", če si včasih Človek privošči kaj močnejšega ko vodo, katere pri nas itak vedno primanjkuje.
Po odpravljenju splošne pro-hibicije, se je v Kansa« pričelo uvažati pivo, seveda bolj nedolžne sorte, toda polagomaj»ostaja močneje. Be.lasta prSHMflicijaka postava se glasi, da je prepovedana \ saka opojna pijača, toda nikjer ni definirano koliko odstotkov alkohola mora biti v pijači, da se «matra opojno. Suhači trdijo, da vse. kar je več kot pol (»dstotka, nasprotniki pa pravijo, da pivo sploh ni opojna pijača. Tako se sedaj prodaja pivo odprto, ki ni dovoljeno niti prepovedano. Oblasti na sploAno nmatrajo. da se lahko pr<»daja pivo "3.2",
Suhači so napeli vse sile, da pri volitvah 3. novembra dobe večino v legislaturi. da s postavo prepovedo še to nedolžno pivo. Trdijo, da se je veČina kandidatov izrekla za popolno sušo. Seveda tudi nasprotna stran ne
mokratska in spcialistična. Pač pa so postavili townsendovci nekaj "independent" kandidatov za kongres. V tem (tretjem) okraju je tak "neodvisen" kandidat mister Beard iz Parsona. Socialistična stranka ima na tiketu kandidata za predsednika in podpredsednika ter ves dr&avni tiket. Nima pa povsod kandidatov za kongres i i leg i «lat uro. Tisti, ki se ne strinjate s starima kapitalističnima strankama In s sistemom pomanjkanja In negotovosti, glasujte za socialiatič-no listo!
Zadnji mesec je umrl v Baxter Springsu dr. Bendure, star 76 let. Bil je socialist stare šole in izvrsten govornik. Pred dvema letoma je v tem okraju kandidiral za kongresnika na socialistični listi. Člani SNPJ se ga lahko Še spominjajo, ko je pred dvema letoma nastqpil kot glavni govornik na veliki proslavi 80 letnice društva 'brel" št. 19 8N-PJ (Mineral), ki se je vršila v Caroni.
_ A. Šular.
Kampanjski shod in drugo
Canoneburg, Pa. — V nedeljo
dne 1. novembra ob 2. popoldne se bo vršil shod pod avspicijo tukajšnjega kluba št. 118 JSZ, na katerem bo govoril Charles Pogorelec iz Chicaga, tajnik Jugoslovanske socialistične zveze. Ker se shod vrši le par dni pred volitvami, vabimo in apeliramo na vse zavedno delavstvo v tej in vseh bližnjih naselbinah, katerim je za napredek delavstva, da se shoda udeležijo in privedejo s seboj tudi tiste, ki morda ne bodo čitali tega naznanila.
Vroča volilna kampanja je tu* kaj. Soc. stranka apelira na jugoslovanske delavce širom Amerike, naj pokažejo svojo razredno zavednost v letoftnji volilni ni kampanji. Apelira na nas, da se organiziramo ter vsi volimo soc. kandidate. Apelira na nas, da širimo socialistične liste in sodelujemo v tej vroči kampanji, ki jo vodi naša stranka. Delav*» ci, dolžnost do naših potomcev nas veže, da se organiziramo pod zastavo mednarodnega socializma in njegovega gibanja! Da de-lujemo za odpravo sedanjega krutega izkoriščanja. Izgovor, da bodo to drugi naredili mesto nas, ne velja. Pomnimo, da vse, kar smo si priborili, je vseeno tre-
be "novodllarjev" ne pomenijo nič. Zato pa moramo biti previdni dne 8. novembra, da bomo volili za delavske kandidate. Glejmo, da ne bomo z našimi glasovi sebe in ostale delavce vred pomagali pahniti Še v večjo krizo. ■V Pennsjrlvaniji se mudi s. Charles Pogorelec, tajnik JSZ, na kampanjski turi. Obiskal tudi našo naselbino. To bo dne 31. oktobra ob 0. zvečer v Slovenskem domu. Vsi domačini in okoliški rojaki ste vabljeni, da se udeležite tega shoda. Udeležite se v velikem številu in ne bo vam žal. Pogorelec je dober govornik in ima bogate skušnje na polju delavskega gibanja. Na svidenje!
Jacob Ambroži*.
je National Steel korporacija izplačala svojima uslužbencema Ernestu T. Weiru in Georgu k. Finku v prošlem letu vsakemu stotisoč v bonu su. Dalje, da najlepše oblečena ženska mrs. Williams Iz New Yorka potroši letno petnajst tisoč dolarjev za obleko, šminko in drugo lepotiče-nje.
Tako groeno velika razlika! Delavec, ki gara vse leto, vse življenje in se izgara do kosti, ker je dal svojo mladost in vso syojo silo fzkoriščevaloem, da se dame iz "višje družbe0 lišpajo in razsipajo denar, ta delavec pa se mora v nešteto slučajih preživ ljati od relifa in čakati počasnega konca. Njegova družina je prisiljena nositi curtje, ki jih je prejela od dobrodelne organizacije ali relifa. Toda baš ti ljudje, ki se valjajo v denarju in imajo vso komodnost modernega sveta, najglasneje vpijejo, da je Rbosevelt komunist zato, ker je dal delavcem nekoliko drobtin. Sicer pa prefrigani dobro ve komu služi.
Poslopje narodne banke v De-trollu, ki je provatla v dobi Hoovrove administracije, kjer tva sedaj glavni sta* republikanski kampanjski odbor.
šina močna, da začne s svojo propagando že pri otrocih v nežni mladosti, da si zasigura svoj obstoj na račun nezavedne ma se.
Da bo konec teh razmer, naj vsakdo voli na 3. novembra za socialistične kandidate, ki bodo poskrbeli, da se bo produciralo ta potrebo, ne za profit. Za vzgled si vzemimo švedsko vlado, kjer imajo socialisti premoč. Tam ni brezposelnosti in drugih takih razmer. Usti o vsem tem molčijo, poročajo pa o pomenj kanju v Rusiji in lažejo leto za letom, fašistično zmago na §pan skem pa z veseljem pozdravljajo. Seveda jim katoliška cerkev pri tem pridno pomaga Nevedno ljudstvo vsi skupaj — vsa reakcija—strašijo s komunizmom ki ga nikjer ni, le da držijo maso Zavajanje delavske mase v temi ter da jo izkoriščajo. Og1esby, III. - Citali smo, da bolnišnici St. Maij se na
haja mrs. A. UdoviČ, žena tajnika kluba JSZ. želimo ji hitrega okrevanja.
Mary Kerns, 96.
Poročilo o veselicah .
Sharon, Pa — Kakor sem že poročal, sem se dne 17. oktobra zabaval na vinski trgatvi v Stra banu, kjer je bilo obilo zabave na 14. nov. se pa spet vidimo. Dne 24. oktobra smo se prav imenitno imeli na plesni veseli ci tukajšnjega gospodinjskega kluba, na kateri je igral BarbiČev orkester iz Clevelanda. 2e pri prvem komadu me je namah zapusti j moj revmatizem, kurja oče sa pa so kar odpadla. Ker pa ni sem imel plesalke, sem se kar sam vežbal ob zvokih orkestra. Čim so se moji stari udje malo razgibali, sem si brž poiskal mla do plesalko, s katero sva jo prav urno pobirala po prostrani dvorani. Plesal sem tudi z mnogimi drugimi mladenkami. Z menoj se je kosal društveni predsednik Roosevelt 1 Jos. Kramar. Nazadnje me je ne kdo povabil v spodnje prostore
V Illinoisu so nam naložili pro- kamor sem se šel okrepčat in daj ni davek ali sales tax, kar oddahnit.	'
V spodnjih prostorih je vse lej prijetno. Kmalu sem okrog sebe zbral "pevski zbor", pova bil tudi br. Cetlno in njegovo soprogo, pa smo zažingali in za
pomeni, da mora delavec podpirati delavca, ker je v večini; bogatina taka skema nič ne zadene. Vedno ukrenejo tako, da je delavec najbolj tepen. Delavec
mora vedno plačaiti, najsibo v I peiit da se je vse treslo. Tako se vojni ali depresiji. Najprej ga jc nadaljevalo do petih zjutraj izžemajo, potem pa mu vzamejo v tej veseli družbi niti opazil ni krvavo prislužene novce. Pa se Mm, kdaj se je poslovil Frank še dobe hinavci, ki vpijejo, da je 1 Barbič s svojim elevelandskim Roosevelt rešil deželo in da se Štabom, priznati pa moram, da je vrnila prosperiteta. Fakt je njegov orkester igra tako pri-l>a še vedno požrtvovalnega in le to, da je rešil kapitalizem, ki jetne komade, da ugajajo starim vztrajnega dela.	je okreval že tako dobro, da sku-1 in mladim. Ako bi Barbičeva
Tovariši delavci, čas je že, da *a poraziti sedanjo adminlstra- muzika prišla večkrat k nam se zavedamo, da republikanska cUo, ker ga hoče kontrolirati.! igrat, bi mene pomladila višaj ia in demokratska stranka nam ne Delavska masa je ostala pozab- 20 let. Barbič je prijazen deč-bosta nič pomagali! Kajti obe Ijma, kakor je bila pred Roose- ko in se rad razgovarja, le ško-sta na vrvi enih in istih intere- veltom. Amerika se še vedno po- da, da ne snpe uživati nobenih sov. Na kratko: obe sta kontro- naša z desetimi milijoni brez- opojnih pijač,' odkar se je pone-lirani po Wall streetu. Dajmo na- poaelnih. In sedaj, ko so volitve srečil pred par leti. Zato pa lagje Ae glasove 3. novembra Norma- P**e<! dunmi, we oglašajo razni trezno misli in zato tudi zna ta-nu Thomasu! Ce bomo to storili, Mojzesi, ki bodo popeljali ame- ko lepe dopise pisati za PToave-bomo storili veliko v pomoč zati« riško ljudstvo iz puščave v ob- to, da se vsem dopadejo in vsi ranega delavstva.	ljubljeno deželo: iz depresije v jih upoštevajo.
V naš klub je pred kratkim blagostanje. Republikanci ob- ukreno M »hvaljujem vsem pristopilo več žensk. Pred leti *o metavajo demokrate, oni pa jim ponetnikom omenjene veselice, bili taki pojavi bolj redki, danes seveda vračajo ftilo za ognjilo. I>riAli so iz naselbin West All-pristopa mnogo žeiuik v sociali- Zavedni delavec opazuje vse to quippa. North Braddock, dalje s ične klube in sodelujejo ns na- s bolestjo v *rcu in se vprašuje, br. Kolenc s soprogo. Cvelbar s #th prireditvah, razpečavajo ti- kdaj se bo zavedel njegov sotr- družino in Godina is Sharona, skovinc. sodelujfjo v kampan- pin ter obrnil hrbet svojim tiko- Cetina in njegova družina so pa jah ter s zanimanjem čltajo na- rlščevalcem in njihovim stran- že itak stari znanci v Sloven-še čaaopiac To je Jako vesel po- kam Človek bi upravičeno mi-jav. Apeliramo na vse zaveJno sili, da se je delavstvo kaj nau-ženatvo. da se pridruži svetovne- čilo v dolgotrajni depresiji in mu socialističnemu gibanju. pomanjkanju. Ko pa vidi. kako Shod se bo vršil v dvorani dru- se trka po prsih in drvi za za-štv a 'Postojnska Jama" št 13« stopniki milijonarjev, kateri so SNPJ. Na večer po shodu bomo jih pustili umirati od glada si priredili domačo zabavo za ude- sam pri sebi misli, da taki neza-ležence in vse delavce in delav- vedneži pač niao vredm aobene ke. viničarje in viničarke, ki so ga usmiljenja. Treba pa je po-sodelovali na klubovi vinski tr- misliti, da je kapitalistična m«-
CET1TEK. 2fl nifTAn,^
Patjajogika
Volilčev a dilema: Ce moi l^hu . ixvoIjen. ho moj gl„ uvrien. Ako t^uJ
ZČ?	'T'1 V0,it' " bom morda kesi
?etnainem Pr0tl 8V°ji V0,ii' * M jezo napil . . Ako nimam volilne pravicT A
jezi če jo pa imam, me spet jezi d • • •
Vest iz španskega fašističnega tabora-ti mesarji v Španiji so do danes poklali d< ^ milijonov župnikov in kaplanov, pet milijoni nm^in stotisoč škofov in požgali so miiij,
(Pripomba cenzorja: V Španiji je SedJ rdečih mesarjev.)	J ^
•	a a
Angleški zunanji minister Eden (pi*e Eden) je danes predlagal, naj Anglija pošli topove in strojnice španskim faiistom Vam zato, da Italiji in Nemčiji pokaže, da ima td ona topove in strojnice. Drugače, je Edc predlagal, naj bo Anglija nevtralna'
« '* s
Diktator Stalin, ki je zadnji petek umrl, sporočil v soboto iz svoje vile pri Moskvi, v nedeljo ne bo intervjuval reporterjev Kremlu, ker pričakuje, da bo spet umrl a • •
Iz lemontske šole. — Pater Hugo: ConcedJ priznam, da si namazan, vaški tepček. Ti me rad prekatil, falotus, pa ne bo šlo. Ti pr viŠ, da je bil petelin prej ko putka in jajc, Vsak žabji pastir ti lahko pove, da oba, peteli in putka, prideta iz jajca. — Vaški tepček: d] po padeu v raju. Toda prej, dokler nista telin in putka grešila, ni bilo jajca! (Dalje pr hodnjič.)
•	• •
Senzacija v Metropoli:--Debela vest
prvi strani Ameriške Domovine: "Naš det«! ti v Tone Grdina je v'nedeljo odletel v Nt York, ko je dobil 'tip', da je soha prispela tj na potu v stari kraj! Najbrže je mislila, lahko odkuri nazaj v Ljubljano! To se pa bo zgodilo I — Metropolski poštni mojster dal našemu Tonetu 4tip\ kaj se godi. — Rojaki, čakajte na naše novice! Primit«
naše novice!--Edino mi smo, ki vam jI
damol — Narodni škandal bo zdaj na dlan] Pozor na to, kaj še pride! Mi in Tone! Mi Tone smo tri!"---
skem domu. Kadar on pride v Dom s svojo družino, postane vse veselo, ker je družaben človek in vesele narave. Mane je zadnjič povabil, naj pride«*' na domače klobase. Seveda se bom vabilu odzval, ako fco le mogoče. Hvala vsem našim mamicam, ki so «ne povabile v kuhtnjo na večerjo.
Anton Zidaašek. zastopnik.
Volite ie zdravje!
Piše dr. John L. Rice, zdravstveni komia mesta New Yorka
Volilni dan navadno privabi na volišče ve ke množice in, kakor vse kaže, jih bo letos v kot kedaj poprej. Vsakdo, ki ima volilno p vico, bi moral glasovati — to je dobro d ris ljanstvo. Vsakdo pa, naj bo star ali mlad, moral sedaj razumeti, da je pametno in im Stonosno, ako odda svoj glas za zdravje, in vsak dan skozi vse leto. Kajti, ako je vsa v družbi zdrav, to pomeni boljše in srečnej državljanstvo in koncem koncev je odvisno posameznika, dali ostane zdrav.
Kakor politične stranke zagovarjajo ne načela, da smagajo pri volitvah, teko mor posameznik biti pristaš nekih načel Naravi ako naj ostane zdrav. Ako se prenajemo, ali spimo premalo, ako prenapenjamo svoje sili moramo brezizjemno plačati za take prestol ke. In ako se ti prestopki nadaljujejo, nai odporna sila peša in bolezen ima prosti vh<x Celo avtomobilski motor more le toliko preiu šati in končno poči nekje.
Ostati pri dobrem zdravju ne predpostavlj nikakih posebnih vaj in nikakih posebnih nu-d cin, pač pa zdrave pameti in dobro voljo. 1 re vsem enostavne jedi so najboljše jedi; i»n« na repa je mnogo zdravejša kot bogate sladki rije. Podlaga zdrave prehrane je ravnotetj v dijeti — kar enostavno pomeni, da se k m< su, krompirju, kruhu in kavi doda kaka kt hana listnata zelenjava kot zelje, špinača «tj Umestno je dodati tudi kozarec mleka k v*»" jedi, kajti to prispeva k uravnoteženju pre hrane. Vsak odrasli človek nsj spi po os« ur na dan, da nudi telesu priliko, da se odpo čije; čvrsta hoja zjutraj in zvečer preskrbi po trebno telesno vajo; popolen počitek ene ur je potreben tekom dneva. To vse je varno« programom osebnega zdravja. Misel ns * čista kot telo; solnce in sveži zrak v iioMU» gojite kak postrsnski poklic v svojo zabavo.
Ako se ravnate po tem nasvetu in greste « časa do časa k zdravniku, da vas P™?*' ™ dali boste svoj glas za pravo stranko zdrav j»
Otroci in kalorije
__ j
Odsek za prehrano pri Ligi narodov je nbH vH uspehe svojegs raziskovanja o pretirsni trok. Ugotavlja sledeče:	. J
Otroci med 1 in 2 letoma P^^/^J no 840 kalorij, med 2 i« 8 le« ^J^Jj S in 6 leti 1200, med 5 in 7	J
t leti 1680, med 9 in 11 leti ^	1
12 leti 2160, še večji otroci i*	¿„«i
Najvažnejša živila m' « "JJJIU ' so: za otroke mod 1. in 2. *u>ir — - • . jajce. 30 g. krompirja ^T^"^*«** jega bij* vsak dan. Ze otroke ^ 1 m • nb-
1000 g mleka. 1 jajce, 50 g	I
jega olja. Med S. in 5. letom^	>M
jajce. 100 g krompirja S g nbjeg« ^ S in 7. letom 1000 g mleka. 1 jrt«' rib ali sira 160 g k,tMn|M,7f:	1
Za otroka nad 12. ktom^Ki f^ , t 90 g mesa rib ali sira. 300 g kronan
ribjega olja.
.................
esti iz Jugoslavije
.jHIKII ...................
(Irrirtt poročila is Jugoelarije.)
»»»»#»»»»»»j
-A SKODA PO PRVEM SNEGU
m
lu
bil posestvo, še ni prišlo. Sin France se je pred kratkim oženil in v soboto je prišel k materi na obisk. Mati mu je dala skodelico smetane. Ko se je sin Jernej vrnil domov in slišal o tej smetani, je po stari navadi spet vzkipel. Bil je namreč Jernej zelo nagle jeze in surov, stalno se je prepiral in grozil z nožem bratom pa tudi materi. Njegov brat Lojze, star 23 let, pa je vedno branil svojo mater in Jernej se je bal, da je prav Lojzeta izbrala mati za dediča. Jernej je tisti večer še odšel v vas, od koder se je vrnil okrog 11 zvečer. Prebudil je mater in zahteval večerjo, pri tem pa spet podivjal, začel groziti z nožem materi in še bratu Lojzetu, ki se je prebudil in prišel materi na pomoč. Lojze je vzel za vsak slučaj revolver s seboj. Brat Jernej ga je sunil z nožem v levo stran prsi in Lojze je krvavel. Kljub temu mu je uspelo, da je z materjo pobegnil iz hiše. Zbežala sta v bližnjo tovarno in se skrila vanjo. Brat Jernej je prihitel za njima in razbijal s kolom po vratih in grozil z nožem ter izzival brata, naj kar ustreli. Brat Lojze je v silobranu res ustrelil skozi ključavnico, pač da bi prestrašil brata. Ta pa se je prav tedaj nagnil do ključavnice in krogla ga je zadela naravnost v glavo. ZajeČal je in se zgrudil in kmalu nato umrl. Brata Lojzeta pa so vsega krvavečega prepeljali v ljubljansko bolnico nezavestnega.
Stvar ima zdaj sodišče v rokah.
Trije samomori v Ljubljani
Na ljubljanskem pokopališču so pokopali slikarskega mojstra Filipa Pristoua, ki se je 7. t. m. obesil zaradi slabih gmotnih razmer. Na dan njegovega pogreba je imela policija opravka z dvema novima samomoroma.
Blizu gostilne Pri sedmici v Mostah je progovni Čuvaj našel na progi hudo razmesarjeno moško truplo. Deli trupla so ležali raztreseni ob progi v dolžini kakih 30 metrov. Policijska komisija je ugotovila, da gre za 71-letnega mestnega reveža Matevža Kaltenekerja iz Podbrda, pristojnega v Ljubljano. Beračil je in prejemal redno mestno podporo, ob nastopu snega in mraza pa je obupal nad svojim bera-škim življenjem in legel pod vlak.
Nekaj ur kasneje pa Je bila policija klicana v stanovanje M-letnega bivšega knjigoveza Stanislava Feldsteina. Obrt mu je propadla, ločil se je od žene, živel bedno življenje pri materi in obupal je ter se obesil.
Spijonaža med trgovci. — O nenavadnem dogodku govori Ljubljana, zlasti trgovska Ljubljana. Na Vodnikovem trgu sta dva stražnika prijela razcapanega moža, vsega pobarvanega po
___obrazu, kakor da je starček, pft j t
» »traneh še leži za nekaj' bil nekaj čez 20 let star fant. I Toda nato je zno- Pribežal je iz neke trgovine pred
škofijo. Stvar pa se je zgodila takole: v neko manufakturno trgovino pred škofijo je prišel starček v slabi obleki, zakrpani in zamazani, ogrnjen je bil v sla-P" je, da bomo de- bo pelerino, sivo brado je imel , !M nekaj lepih jesenskih in izpod poklaftanega klobuka so
viseli sivi lasje. Trgovec Stem-berger je sam postregel starcu, ki je zahteval najprej eno blago, potem drugo, tretje, si dal od
^ i^tovk potovili in P<>-- __ Gozdovi hudo parki opustflše-
V planinah se ie smučajo
U,	in 7. oktobra je
% po vsej Sloveniji veliko v; m v milijone in še ni * ; celoti. Snežilo je dva Ustavo, sneg je naleta-
«stih, debelih in od vlage h kosmih. Drevje, ki mu le ni odpadlo, je prestre--jg 8 svojimi vejami, ki pjele upogibati pod težo Mlada drevesa je sneg u-J i vrhovi do tal. Prožnja a, kakor n. pr. smreka, so , prenesla težo, drugo drev-l je pokalo pod bremenom, debele do pol metra itn čez, pod težo lomile ko stebelca, ri listnatega drevja so se u-di in lom H i. V tivolskem i v Ljubljani lahko vidijo ini, kakšno škodo je napra-Kg po naših gozdovih. Moč-ipoli so počili na dvoje, bre-io se polomili vrhovi, mlaj-jipiedom je akoratf vsem Bilo vrhove in preti nevar-da bodo usahnili. Hoja po med drevoredi je bila ob ju in naslednje dni nevar-ker so se trgale veje in pa-na tla, rušile ograje, trgale ritae in telefonske vode. poljih »o imeli kmetje pori ie ajdo, v višjih krajih, lamnikom in Savinjsko do-io ponekod tik pred snegom šele pšenico. Vse je pokril Po vinorodnih krajih je »tekel vlničarje sredi tr-in mnogo grozdja je po-sneg. Nekaj ga je uničene-drugega bodo rešili le ob rilnem ravnanju. Po gozdovih tako, kakor v ljubljanskem Močne veje leže po tleh, so polomljeni. Škoda gre lijone.
«tovke so zaradi tople jese-«ptembru ponekod še ostale iji evropski domovini. Ob mraza so se namenile »tna jug, toda v Sloveniji in ukem jih je zatekel sneg luom in lastovke so premra-»Mtradane in preplašene v h jatah iskale zavetja po »ranih poslopjih, v hlevih
V	Novem mestu so polovili 2500 lastovk ter jih poslanih v Split, kjer je do-topk da si lastovke lahko nabirajo hrano in se pri-
rfjo na polet čez morje. Ena-jjjih polovili nekaj sto v l«wki okolici in poslali br-tokom na jug. Tudi v Za-»ojih polovili in rešili več sto lastovk pa je se-Poginilo.
P^inah je zapadlo seveda snega kakor v dolini. Planini nad Kamnikom
* »mučajo. Začeli so torej '■Naj z zimskim športom. • Glinah jo sneg v dveh P° večini skopnel, le v od-
C|
snežiti in snežilo je
Wdn«'va do večera, nato pa pehalo. Tudi ta sneg je ''*»rmil. ker se je sneženje
T»1" v dež, ki spira in topi
V	t pati 11-i j- i----j-
AT0M0»« N' U1TBMAN8KI
«HiOUCI
vsakega odrezati nekaj malega in strokovnjaško z gibčnimi prsti ocenjeval blago. Trgovcu je postalo sumljivo starčevo vedenje in sumljivo to, da takle revež nakupuje toliko vrst blaga. Zvabil ga je premeteno bolj v kot in segel po starčevih brkih. Brki in brada sta se odlepili s starčevega obraza, in pokazal se je mlad fant, star kakih 26 let. Tisti hip je starček postal nagel, pustil je v trgovini izbrano blago in brado In brke ter se pognal iz trgovine lin proti Vodnikovemu trgu, kjer kta ga dva stražnika in trgovec Stemberger prijeli. Dognali so, da gre za pomočnika v bližnji manufakturni trgovini v poslopju lemenata. Na policiji je fant izpovedal, da je šel tako oblečen in maskiran v trgovino kupovat blago na željo svojega šefa, ker bi tako z vzorci najlažje ugotovil, po Čem prodajajo njegovi konkurenti enako blago. Pomočnik je izpovedal tudi, da je šef prav tako pošiljal na podobne Špijonske sprehode in nakupovanje tudi druge pomočnike in pomočnice, ki so se prav tako oblačili v stare možič-ke ali v razcapane starke, in takšni obiskali razne trgovine in za šefov denar nakupili raznega blaga, po katerih je njih šef lahko določeval cene, ki so bile konkurenčne trgovinam v sosedstvu. Treba je vedeti, da stojita obe trgovini blizu trga, kamor prihaja dan za dnevom mnogo kmetov in kmetic in se oglašajo po veČini v preprostih trgovinah blizu trga. In te trgovine imajo zaradi tega velik promet in vsaka trgovina bi rada pridobila Čim več stalnih odjemalcev iz množic kmetov in kmetic, ki prinašajo in vozijo na trg sadje in zelenjavo, z izkupičkom pa se oglašajo v bližnjih trgovinah. Zato je med trgovci velika konkurenca in v tej konkurenčni borbi si je znal ta trgovec poiskati nečedno metodo špijoniranja o cenah blaga v bližnjih trgovinah. Sicer pa se med veletrgovinami in industrijami dogajajo še hujše nečednosti.
ŽRTVE NEKE MAZACKE CELJSKI OKOLICI
Odpravljala je plodove in imela svoj "Ranatorij"
V Celju ima opraviti policija z afero neke mazačice v Novi vasi. Gre za 36 letno Pepco Fi-lipičevo, roj. Rebernakovo, ki je odpravljala nosnim ženskam plodove, seveda nestrokovnjaško. Zadnja njena žrtev je bilo kmečko dekle Anica H. iz žalske okolice, ki ji je Filipičeva odpravila plod, star 8 mesecev. Seveda je prišlo do krvavitve in zastrup-ljenja, ki mu. je dekle v celjski bolnišnici podlegla.
Smrt tega dekleta je odkrila afero, v katero je zapletenih več oseb. Dekle se je namreč zadnji hip zateklo v bolnišnico, kjer so takoj videli, da je bil na dekletu izvršen splav in da gre za za-gtrupljenje. Dekle je pred smrtjo izpovedala le to, da je bila pri neki mazačici v Novi vasi blizu Celja. Policija je imela že poprej na sumu Filipičevo, zato so jo prijeli in zadeva je bila odkrita.
Filipičeva je izvrševala svoje mazaštvo že nekaj let in je se veda s tem precej dobro zaslu žila. V celjski okolici v potokih in Savinji so našli več splavi j« nih telesnih plodov in domnevi se, da jih ima na vesti Filipičeva. Tudi je več žensk umrlo za radi splava in sumijo, da je ime la svoje roki» tudi tu Filipičeva.
Policija je s preiskavo ugoto vila, da je Filipičeva sprejemala
HOBTgTK
ženske, ki so si hotele dati odpraviti plod, na svojem stanovanju v "preiskavo", nato pa jih je izročala v oskrbo sosedi, kamor je potem hodila ordinirat... Tako je skušala zbrisati sledove za sabo. Filipičeva vse to trdovratno taji, njen moi pa, ki je star komaj 19 let, torej 17 let mlajši od nje, pa je izpovedal, plod najmanj 20 ženskam.
Zadnja njena žrtev, Anica II., je prišla k maaački 20. septembra. Hila je v osmem mesecu nosečnost i. torej v času, ko je splav j brez strokovnega zdravnika pač skoraj tmerom smrt matere. Toda Filipovičeva je kljub temu sklenila, da reši mlado dekle plodu. To ji je tudi uspelo s kuhanjem nekih korenin in kopelmi. Skoraj popolnoma razviti plod je soseda zanesla na pokopališče in ga tam z rokami zagrebla. Anica pa je bila izčrpana in je morala ostati v tem "sanaitoriju" pri sosedi Filipičeve do 8. oktobra. Tedaj pa je mazačka odredila, naj jo odpeljejo domov v neko vas pri Žalcu,'zakaj slutila je, da Anica ne bo okrevala. Doma so poklicali zdravnika, ki je takoj odredil prevoz v bolnišnico v Celje, kjer pa je mlado dekle nekaj ur po prevozu umrlo,' Izkopali so trupelce otroka in ga z materjo vred obdudrall, Filipi« čevo ao aretirali in policija vodi dalje strogo preiskavo, da pojasni tudi smrt več žena v celjski okolici, ki so v blagoslovljenem stanju umrle. Kajti zelo domnevajo, da jih ima vse filipičeva na vesti.
Početje Filipičeve je gotovo zločinsko, ker je imid odpravljanja plodov po nestrokovnih rokah lahko smrten, ženska, ki se za-teče k mazački odpravit plod, mora računati z možnostjo, da plača stvar z življenjem. Toda mazačke bi ne imele dela in ne bi bilo toliko nesreč, če bi se nosne ženske lahko zatekale v bolnišnico. Žrtve takih mazačk postanejj> le siromašne ženske, delavke in kmetice, ker pač nimajo denarja, da bf plačale In podkupile zdravnika za to delo. Da zdravniki na debelo odprav Ijajo plodove, nI nikaka tajnost, toda le za dobro plačilo so na razpolago in le zanesljivim družinam. Dokler ne bp zakon dovoljeval umetne splave zaradi socialnih ozirov, bo obrt mazačic uspevala in siromašne matere bodo umirale pod rokami diletantk, ki Izkoriščajo nesrečni položaj ubogih in nezakonskih mater In kujejo iz tega sebi lepe denarce.
Kerentim+ki proces. — V procesu o pokolju v Korestincu so I»ili (i<> 10. t. m. zaslišani vsi obtoženci. Vsi se zagovarjajo enako: <ta so videli kmečko /rnioži-co, kako hiti protf'gradu, pa da so še sami stopili gledat, kaj se dogaja. Orožja s sabo niso imeli, kupi pušk, revolverjev, kre|>elj-cev, sekir, nožev in ročic, ki leb na mizi sodnega senata, so brez lastnikov. Vsi obtoženci se tudi zagovarjajo, da so slišali o čet-nikih, ki gredo izvršit atentat na dr. Mačka v Kupinec. Ker so bili vsi obtoženci zaslišani, je predsednik senata odredil tri dni odmora, da lahko preštudirajo vse akte in vse odgovore obtožen-
—tai ' Mum.
Nova ameriška bojna letala na le tallAču Hoeing, v Seattle *'«nh.
Baroni jekla vidijo polom kampanje
60 novih unij v ¿¡krnskem jeklarskem dutriktu
Chlcago. — (FP) — Organizirani jeklarski in Železarski delavci se prav nič ne razburjajo zaradi govoric, ki jih razširjajo jeklarske kompanlje, da se je organiiatorlčna kampanja, ki jo vodi Lewisov odbor, izjalovila.
V nedeljski izdaji čikašklh dnevnikov je bilo objavljeno poročilo, da je kampa» nja popoln polom, Citirane so bile izjave nekaterih direktorjev jeklarskih korporacij, katerih Imena pa niso bila objavljena, da je pokrajinski organizatork-ni odbor v člkaškem distrlktu potegnil v unijo samo 4000 delavcev, odkar traja kampanja. Ta distrikt uključuje vse države ob Velikih jezerih kakor tudi del Kanade.
Van BUner, direktor organiza-torične kampanje v člkaškem diatriktu, je izjavil, da je bilo v zadnjih tednih ustanovljenih 60 unij, ki so Že prejele čarter od Zveze železarskih in jeklarskih
Kompanija skuha • razbiti unijo
avtnih delavcev
Racine, Wis. — Po mnenju opazovalcev je Leon Clausen, predsednik J. I. Case Co., storil napako, ker je pričel ofenzivo proti Mednarodni uniji združe-nih avtnih delavcev. On je vrgel na cesto ftOO unionistov, s tem pa jo izzval "sedečo" stavko 2000 delavcev in je moral ustaviti obrat v svojih treh tovarnah. Avtna unija se je nedavno pridružila Ameriški delavski IV deracijl In včlanjena je tudi v Odboru za industrijsko organizacijo, kar pomeni, da bo imela kompanija opravka z mogočno opozicijo, če bo vttrajala v svoji kampanji ,da razbije organizacijo avtnih delavcev.
Preiskava proti teroristom ustavljena
Delavske organizacije protestirajo
Detroit, Mich, — (FP) — Državna delavska federacij* in druge delavske organizacije so obdolžile federalni justlčnl de-
delavcev. Delavci so »t pričeli i l*'1™«1'?1* K g H^.Uh
I 41 -	,«,b„!.mu« "»v ustavil preiskavo aktivnosti
zanimati za .v« Jo or^n zac Jo ,eK,j/i<f etične organ I-
in obračajo hrbet komimnljskim	Un Mn ........
unijam. Samo shoda v Indiana Harborju, ki je bil dolga leta pod kontrolo jeklarskih korporacij, se je udeležilo čez deset tisoč delavcev kljub temu, da so jeklarski magnatje poslali na shod svoje špione. " - *
Nova odkritja, ki bodo poka» zala gnilobo tako v republikanski kakor v demokratski driav« ni organizaciji, bodo pospešila razmah nove politične kombinacije, farmarako delavske stran« ke, ki ima že zdaj močno o|N>ro v središčih avtne industrije. De« lavske utnije so uvcrjen<% ida General Motors Co. in druge avtne kompanlje podpirajo aktivnosti Črne legije. Na listi te stranko kandidira za kongresni-ka delavski odvetnik Maurice Sugar lu tanj agitira več delavskih unij in liberalnih organizacij.
Porast upoštenosti v lllinoisu
Chicago. —• Uposlenost v llll-noiskih industrijah je dosegla HM odstotkov normalnosti v^sap-tembru, kar je porast U odstotkov v primeri s istim mesecem v preteklem letu, se glasi pravkar objavljeno poročilo državnega delavskega departmenta. Vsota mezdnih izplačil zaostaja xa |M»rastjo upoalenoatl. Povprečna tedenska metda je bili v septembru $2!MH}, toda povprečna mezda delavk v industrijah Jn*bila samo $14.00 na teden. U-poslenost v premogovnikih se je nekoliko znižala. V septembru preteklega leta je bila 72 odstotkov normalnosti, v Istem mesecu tega leta pa 00 odstotkov.
c* v.
Nevarno aredstvo
—	Možifek, bila sem pri zdravniku, pa Je samo pogledal moj j<*zik Jn mi predpissl krepčilno sredstvo,
—	Križ božji, pa vendar ne za tvoj jezik!
Profesor: To Je pa res čudno. Saj se mi j« vendar zdelo, da se pod postelj^ nekaj premika.
Pn Zalogu je Ix>jze
pTr rrbrata Jerneja.
* *r«"il njemu in materi s ■H)«»
' "t< 10. t. m. na \ rs se jt v Pod-M Zal,,™ končal s krvjo drutin*l Prepir, ki I-u	' piru za grunt.
Carjevo družino, v ka-i,' "	U dalj časa
~ " dobil posestvo. ' ^htfval grunt zase "tar .12 let. Lani
L
M »
h, ¿
(C
h
" ¡1 pri delu v Kam-I'» je prejemal
flnetefno
''•ku
h
300 '•želi kaj
I »t*
d,
nezgodno
Din. kar precejšen p<Mie*tva. "«•j računal, da bi do-"J"! tako preskrb-ml W se lahko.
«««.»tvt, k<Jo ^ ^
Skupina angleških
letal M ktaWrfM i Haae»ortlm.
Magnatje podpirajo republikansko stranko
Washington, D. C. — Lamo nt duPont, munlcljskl magnat, Kr-nest T. Weir, predsednik Jeklarske korporacije in J. H. Pew, predsednik 8un Oil Co., so prispevali milijon dolarjev v kampanjski sklad republikanske stranke. DuPont Je v razgovoru s časopisnimi poročevalci izjavil, da Je dal Iz svojega žepa $106,000 republikanski strsnkl do U0. septembra. Koliko Je dal pozneje, se ne spominja, a ve, da Je Mla vsota velika. Fritz Kuhn, vodja Nem Ako-ameriške ljudske llger Je tudi podprl I^indona kot kandidata, ki Je "najbolj naklonjen novi Nemčiji". Našel Je svojo vodilno zvezdo v kansaAkem go-vernerju kakor DuPont, Welr in Pew, ki upajo, da bodo prodajati bojni material Httterjmri mllltarlstlčni mašlnl, če bo 4*n-don izvoljen z« prednednika Združenih držav. Vladar nove Nemčije je Hitler, ki izdaja o-gromne vsote za bojna letala, topove in strelivo, m««dtem ko mora IJudMtvo stradati.
Padec izvoza ameriškega blaga v Španijo
Washington, D. C. — KVd*-ralni trgovinski department je pravkar objavil poročilo, v ka-tereni Je rečeno, da je Izvoz a-meri'kega blaga v Španijo padel 76 odstotkov v prvih dveh meneč iti civilne vojne. Porodilo dalj« naglase, da j« Amerika strogo nevtralna in ne pošilja oroija in streliva v ftpartijo. Izvoz ga»"lir»a, avtnih pritiklin. bomliež« in drugega blaga, ki m lahko predel« v vej ni mate risi, je pade! na ničlo, >xlkar )e izbruhnila civilna vojna v ftps ni Jt, pravi trgovinski depart* meat.
zavije, potem, ko so bili neka~ teri člani te organizacije obso» Jeni v dosmrtno Ječo ua obtožbo umora.
Po volitvah, ko bodo glasovi kukluksklanovcev v Južnih drža* vab že v Rooseveltovl vreči, bo morda preiskava obnovljena, Sedaj, pravijo, Je stvar nevarna, ker je znano, da Ima teroristična organizacija med svojimi člani večje število promlncnt-nih demokratov, Te naj justičnl department ne nadleguje, dokler ne bodo prešteti glasovi v Mi-chiganu, kjer je izid volitev dvomljiv in si lastijo sedaj ve Čino republikanci In demokratje.
Preveč dobrot Tujec (pravkar se J« pripeljal): "Hobo bi radi"
Hotelski ravnatelj: "Številka :17 v drugem nadstropju. Dečko vam bo pokazal pot."
Tujec: "Prav! Kdaj pa pri vas Jeste?"
Hotelski ravnatelj: "Prvi zajtrk od sedmih do enajstih, drugI zajtrk od pol enajstih do dveh, obed od dveh do osmih, večerja od osmih do polnoči."
Tujec: "Za pet ran božjih! Kdaj si naj potlej ogledam mesto?"
Vsak teden se udeleiijo milijoni
Lucky Strikes "Sweepstakes
'PüKAJ * liti
U flavni »turi %M |tf«f*njsrij* «faitea» Ilk pr*s(»r hs veliki »lilo dopMiM« it v»eti	4*1
M*fM k» ft»	butHHW*
fit lilt v, 4« hO«»»»)« I, t, S, SlHk« |'»"f••»»«»v, ki •«> t lififTTTTT" Your IIU Par»4».
*«JIm»I/ pr»l)al>lj*»>lh P"»mi
¿m
V 4rv|ih n»4S»®)»|ik
t v*iM|H«k«<io k U)
Igri. V«W>fftU« rs
M tiSvt* *tg«r«»tlti
u*U 100
ni<*«kih l«	katerim J» kunteal
|trl«M»ll 4el«. V ki »so »a <Jakl*tS, ki •ertlrsj«! kaila. t
fhil, ki i<»'»»•)'• tri najiH»i| priljuk-I )an»	«tol»» iiasra4a l^taky
Strike ri|r«r«M. lahka ka)» >r*l«tfa U laka I» >»>4mi >• l»il* o<td*nlW nad I^KI (Niti |i»r>«<l Mnofo nafradnl* kev |e |ti»«lM, Ha •« ta/rll kaSlli le "ttfsrste, ker |ih )e |M«kuA«)s prepričala e 4i»i.»«rti lakke ka)« Is a Málill «tla, ki h >»a4l iftkljaiiw is Lmkf 1 links Waiting prwss.
KRIŠTOF D1MAC
Spieal JACK LONDON. — Iz u|U«m prevedol FRANCE MAGAJNA
S trudnimi očmi je gledal, kako not leae navzgor. Pa videl je Ae več. Videl je preplašenega, nemirnega malega mota» ki se je tresel in venomer klepetal, da bi se »motil. Videl je, kako ga premaguje omotica spričo groznega prepada, ki je zijal tik poleg njega, videl je ju-naka, ki je občutil strah in grozo preteče smrti, pa vendar ni hotel zapustiti tovariia, nego je tvegal zanj življenje. Izza srečanja s Čokom ni Dimač te nikogar tako naglo zljubi!. To je bil pravi mesojedec, vzoren prijatelj, plemenit do pogibeh in tako odločen, da ga bojazen in trepet nista mogla omajati. Nato pa je Dimač hladnokrvno premislil poloiaj. Bilo je nemogoče, da bi se reAila oba. Ne glede na vse prizadevanje sta vzdržema polzela vedno globlje. Dimač se je jaano zavedal, da edino njegova teža vleče Karsona navzdol. Karson je bil lahek kakor muha, nikjer bi se mu ne pospolznilo. O da, če bi ne bilo njega, bi se mali mož brez težave roAil.
"Zdaj sva pa na konju!" je govoril Karson zgoraj. "Kakor bi mignil bova retena."
V Karsonovem glasu ne je razodeval boj med upom in obupom. To je Dimača nagnilo, da se je odločil.
"PosluAaj me," je rekel mirno in zaman poskušal pregnati izpred oči podobo Joy Gantel-love. "Nož sem ti zato poslal nazaj, da se bo* luže rešil. Si me razumel? Z malim nožem, kf mi je ostal, prerežem vrv. Gre namreč edi-nole za to, ali grem v prepad sam aH pa greva oba. Bolje bo, če grem Mam. Me razumeš?"
"Obema smrt ali obema rešitev," je odgovoril tresoči se glas. "Daj no, potrpi še par minut"
"Koliko minut je že preteklo! Oženjen {ni-sem. Nimam niti ljubeznive drobne ženice niti otročičev niti sadovnjakov. Nihče me ne pričakuje. Ti se reši!"
"Čakaj! Za Boga, čakaj!" je divje vpil Karson. "Nikar tega! Daj mi vsaj priliko, da te rešim. Le mir, ti stari konj! Oba bova rešena, boš videl. Take luknje izkopljem, da bi dvignil hišo s hlevom vred, če bi se vanje uprl."
Dimač ni odgovoril. Počasi,, nežno in z naslado je začel piliti napeto vrv. Pilil je tako dolgo, dokler ni eden izmed treh pletunkov počil.
"Kaj delaš?" je obupno klical Karson. "Ce prerežeš, ti ne bom nikdar odpustil. Oba ali nobeden. Rešila se pa bova, to ti rečem. Čakaj ! Za Boga, čakaj!"
In Dimač se je zantrmel v prerezani pletu-nek, ki je visel od vrvi pet palcev pred njegovim očesom. Tedaj se mu je razodel strah v viiej svoji slaboHtl. Naenkrat je zahrepene! po življenju. Brezno mu je vzbujalo grozo in njegov preplašeni razum ga je Milil, naj se poda nespametnemu, nadopolnemu odlašanju. Strah ga je slednjič nagnil, du ne je podal.
"Dobro," je zaklical, "počakam. Stori, kar moreA, ampak rečem ti, Karnon, če začneva zopet polzeti, bom prereial."
"Hm! Izbi j «i tisto iz glave! Saj sva že napol rešena. Zdaj mi ne bo nikdar več spodrsnilo. Tako sem prljemljiv kot obliž. Držal bi se tudi, če bi bilo dvakrat bolj Mtrmo. Izdolbel wm tako luknjo, da noga sploh ne more upod-leteti. Le molči nekaj čaMa in me ne moti pri delu."
Cas je mineval po polževo. Dimač je vse Mv.oje misli zbral okoli motne bolečine, ki mu jo je prizadeval počen nohet na Mredincu. Zakaj ga ni te zjutraj prirezal, Maj ga je takrat te bolel. Trdno je Mklenil, da ga bo takoj pri-Mtrigel, kakor hitro se reši te vražje ledene pa-Mti. Nato |«t je začel z drugega vidika proma-
trati tisti nohet in razboljeni prst. Se minuto, no recimo, še nekaj minut, pa bo ta nohet in ta tako spretno zvarjeni prst delček velike kepe zmaščenega mesa na dnu prepada. Spoznal je, da ga obhaja groza, in je zasovražil samega sebe. Obšel ga je nepopisen srd in že je zamahnil z nožem proti vrvi. Pa zopet je zmagal strah pred smrtjo. Povesil je roko in trepetajoč po vsem telesu se je obupno začel oprijemati opolzle površine strmega ledenika. Tolažil se je, da trepeče samo radi tega, ker je premočen od vode, ki se je cedila po taja-jočem se ledu, a v svojem srcu je prav dobro vedel, da to ni res.
Zopet je zaslišal vzklik obupa. Vrv je popustila. Začel je polzeti navzdol. Premikat se je zelo počasi. Vrv se je sicer zopet napela, ni pa mogla ustaviti njegove poti proti pošastnemu grobu. Seveda Karson ga ni mogel držati in je drsel za njim. Nenadoma je Dimač začutil, da je konica njegovega čevlja, ki je doslej škrtala po ledu, prešla v praznino. Bil je to rob, za njim pa navpična stena, zijajoči prepad. Spomnil ae je, da bo tek njegovega padca tudi Karsonova strmoglavil v globino.
Spoznanje dobrega in zlega, ki ga je prešinilo v tem groznem trenutku, je v hipji strlo v njem ljubezen do sveta in hrepenenje po življenju. Začutil je, da bi bila silna krivica, če bi še Karsona potegnil za sabo v pogin. Slepo in obupno je mahnil z nožem po vrvi. Videl je, kako so se posamezni prameni ločili, začutil je, da se je začel hitreje pomikati, nato pa je padel.
Kaj se je potem zgodilo, pravzaprav ni več vedel. Omedlel sicer ni, ampak zgodilo se je prehitro in nepričakovano. 'Namesto da bi padel v grozno brezno, so njegove noge skoroda takoj pod robom pljusknile v vodo. Strbunk-nil je v tolmun in mrzli škrop ga je hladilno polil po obrazu. Prva njegova misel je bila, da prepad ni tako globok, kakor je prej domneval. Domišljal si je, da je nepoškodovan dospel na dna Pa je kmalu uvidel, da ni tako. Nasprotna stena prepada je bila oddaljena kakih dvanajst čevljev, on pa je ležal v majhni kotlini, ki jo je v topečem se ledu izdolbla voda, kapajoča z roba prepada skoraj dvanajst čevljev navzdol. Vode je biio v kotlinici dva čevlja globoko. Pogledal je preko roba in zagledal pod seboj več sto čevljev globok prepad in hudournik, ki se je penil na dnu.
"Oh, zakaj si to storil?" je zaslišal obupen vzklik zgoraj.
"Poslušaj," je zaklical navzgor. "Nič hudega mi ni in udobno sedim v majhni kotlini, do vratu v vodi. In oba najina nahrbtnika sta tudi tu. Bai prav, bom sedel nanju. Prostora je za pet moi. Ce ti izpodleti, se lepo k ledu tišči, pa ne zgrešiš moje prižnice. Zdaj jo pa mahni na vrh in odidi v kočo! Ljudje morajo biti tam, ker od tukaj vidim, da se kadi iz njenega dimnika. Poišči kakšno vrv ali kaj takega, iz česar bi se dala napraviti vrv, in pridi nazaj, pa mi vrzi trnek."
"Ali si res živ?" je vprašal Karson z glasom, v katerem j« zvenela nejevera in neprikrito veselje,
"Pri mojem poštenju in srečni moji zadnji uri. Zdaj pa hiti, če ne, se bom prehladil na smrt."
Dimač je s peto začel prebijati rob kotlinice. S tem je napravil odtok in se obenem ugrel. Ko je voda odtekla, je z vrha zaslišal Karsona, ki mu je naznanjal, da je srečno prilezel na varno.
(Dalj« prihodnjič.)
Panlrlejmon Romanov:
DIM
Nekako tri dni pred tegna-njem je bil predsednik vaškega so v j e ta poklican v (Kmlopje so-vjrta. Prepustil je Iganjekuho
rokom in odšel tja s tajnik<»m. (¡r«<<loč |h> vasi sta opazovala dimnike in majala z glavama: iz VNakpga dimnika se je valil dim. —Vsi delajo, — je dejal pred Kfdnik. — Kdo bi bil minlil, da iMimo to doživeli; vsak ima svojo žtranjekuhe» doma. — To je vam užitek, — je pri|M»mnil tajnik, — zdaj vidimo, da se nismo borili zaman.
Cez dobro uro sta tekla nazaj. Predsednik je mimohite trkal na VMa okna in kričal: Kotle ugasnite, vražja strela! 2vanje-kuho takoj untavite. — In ko ho muiiki vsi |>re«trateni prihiteli is bajt in vpraševali, zakaj, je predsednik kričal v odgovor: — Agitator je prispel na boj. Pazite m»! Vm« skrljte! — Kako naj skrijemo, če je p« kad te pripravljena" — Storite, kakor \«m drago. Nalijte teletom v jasli, če hočete. Ce bi pri kom kaj našel, rigsni grdi, bi vam predla slaba, ds veste! — In hitel Je naprej.
—• Na zborovanje! — je kričal na drugem koncu vasi tajnik.
Takoj, takoj . . , samo da |m>. spravimo . . . daj nam popraviti . . .
—	Kako naj človek opravi svoje delo, — so godrnjali muži-ki. Begali so železnimi kotli kakor divji in se zaletavali na pragu v otroke, zroče za njimi v velikem strahu.
A ve? Kaj se pa pletete tu |hm1 nogami ? Se vas je bilo treba. Delajte, babe! Noaite-ven kotle!
Cez pol ure je stopil predsednik zopet na ulico in se ozrl na dimnike. Iz nobenega več se ni kadilo.
—	Dobro ste to napravili, fantje, — jih je pohvali ltajnik. — V trenutku se je vsa vas iztrez-
nila.
—	Disciplina.
Tuje**, mož v usnjenem jopi« ču, 7 nagajko in mapo v rokah je vstopil v šolsko poslopje, kamor je bilo sklicano zborovanje. Prerinil se je skozi mnoilro mu-Aikov, ki so se mu spoštljivo u-mikali, kakor Če pride v cerkev zastopnik oblasti. Ustavil se je pri mizi. vzel iz mape šop papirjev in si i>opravil lase, ki so mu padali vsi skuštrani na čelo, čim *e je nagnil nad mimo. Potem }• nekaj ča*a nezaupljivo motril množico in naenkrat je vprašal: — Ali kuhate žganje? Vsi so v »ulrejri molčali. —• Kdor ga ne kuha. naj dvigne roko. Nihče se ni ganil.
—	Kaj vraga! — Je dejal tu-ier In se obrnil k nrnf<Vu. stote čemu pred nJim. — Vi kuhat* 'žganje?
—	Jaz? Kaj še!
—	Zakaj torej ne dvignete roke?
—	Zakaj naj bi dvignil roko sam?
—	A vi?
—	Tudi jaz ga ne kuham.
—	Prosim torej, tovariši, progi AA?" je bil teden boja proti tajni žganjekuhi. Kdor kuha iz lita žganje, zagreši najhujfti zločin, ker izpodkopava blagor vsega naroda, fce vedno imamo premalo žita in zato ga ne smemo uničevati. Ste razumeli?
—	Kaj bi ne razumeli? To je vendar jasno, — je odgovorilo več glasov.
—	No torej, in sami morate paziti na to, če so med vami nezavedni člani družite, ki tega ne razumejo, i
Tisti, ki so stsli nsjblitje > polkrogu okrog mize s kučmam v rokah kakor pred pridigarjem aH preiskovalnim sodnikom so se obrnili pri zadnjih besedsh na saj in vprašujoče gledali, kakor bi hoteli zvedeti, ali so res med njimi nezavedni Člani družbe
—	Tsko sem se peljal nekoč skoti neko vas In Iz vsakega dimnika se je valil dim. Kaj takega! ... Za take reči ... Ko imamo lita komaj za moko.
2agnanje ... se je tačul zadnjih vrst plah glas.
—	To ne spada k stvari, da Je žegnanje. Pri vas Je ttidi iegna-
iz
nje in vendar se iz dimnikov ne vali dim.
Pri oknu stoječi muiiki so se sklonili in se začeli sam bo« ve zakaj ozirati po oblakih.
—	Ali bi se pa ne dala ta nedelja prenesti na preteklo?
—	Kako?
Vprašanje se ni ponovilo. Ali pojdete po hišah, tovariš?
Zopet nobenega odgovora. Cez pol ure je vrgel tujec svojo skuštrano grivo nazaj in odšel iz šolskega poslopja. Mu-žiki so se prerinili na ulico in čakali s pritajeno sapo, kam se bo obrnil. Tujec je etal s svojo mapo tu in se oziral po strehah njihovih hiš. Mužiki so sledili njegovim pogledom in oprezova-li na vse strani.
—	Zdi se, da pri vas ni dima,
—	je dejal tujec.
-— Pri nas ga nikoli ni, — je pripomnil predsednik, ki se je bil prerinil 4o njega.
—	To je dobro. Pri vaših sosedih se namreč vali dim iz vsakega dimnika.
—	Tam ni nobene discipline,
—	je dejal tajnik,
—	Že prav . . . Proglašen je teden boja proti žganjekuhi. Sledite vašemu predsedniku in podpirajte ga v vsem.
—	Kako bo pa po tem tednu? i- — Kmj?	t
Nihče ni odgovoril.
—	Lepega vraga ao nam skib-hali, — so godrnjali mužiki. — Žegnanje je na pragu, kad je pripravljena, naenkrat ti pa kar tebi nič meni Aič prepovedo kuhati Žganje.
-	Kmalu nam ti zlodji razglase, naj hodijo ljudje en teden brez hlač.
—	Morda bi pa lahko nadaljevali žganjekuho, — je dejal glas iz ozadja, ko je tujec izginil z obzorja.
-	Jaz ti ga že nakuham, — je zagodrnjal predsednik. — Mar nisi slišal? Nedelja boja in proti temu ni nobenega odpora.
Kovač, ki ni bil na zborovanju, je prihitel ves zasopel.
—	Kje si pa tičal?
—	Kje? Vrag vas vzemi vse!
—	je zagodrnjal kovač in si obrisal s predpasnikom roke.
—	Baba se je prestrašila, izlila je iz kadi vse kravi v jasli, krava se je napila in zdaj divja, da ne vem, kaj bi počel z njo.
—	Zadnji! je bilo tudi več krav pijanih, — se je oglasil sed-ar. — A pri meni bo ti fantiči cuhali žganje in se napili tako, da so zboleli. Sosedov ^ant je nekaj bleknil in moj Riša — o-sem let je star — ga je nakle-stil. Malo je manjkalo, da s staro od strahu nisva umrla.
—	S temi smrkavci je res križ. Vsi žro žganje.
—	Seveda, saj ga sami kuhajo. Kaj hočeš?
—	Mojemu Aljoški je komaj devet let, pa ti je vsak dan pijan kakor mavra.
—	Seveda mlad je še, od kod naj vzame pamet.
—	Med vojno je nam predla kaj trda. Pet let smo se borili in bog mi je priča, da niti en dan nismo bili pijani. BiH smo že siti tega pasjega življenja.
—	Zdaj so pa zopet začeli, ti zlodji. Baš pred žegnanjem ti mora vtakniti svoj nos tja, kamor bi ne bilo treba.
Predsednik je nastavil roko na čelo in pogledal tja, kamor je krenil agitator. Končno je vprašal:
—	Ali ste videli, da je te šel čez most?
—	Vsak čas bo na hribu, — je odgovorilo več glasov hkrati in vsi so se ozrli na predsednika. Predsednik je privlekel iz tepa mehur in ne da bi koga pogledal si ie jel zvijati cigareto.
—	Da, da. Med vojno smo živeli preklicano slabo. Zgodilo se je, da smo imeli žegnsnje, pa ni bilo vodke.
—	In to naj bi bilo legnanje?
—	Kaj bi govorili o tem. To nI bilo življenje, temveč preže» banje.
—	Ej, ko so razbijali žganjar-ne. so se ga ljudje pošteno nalezli. Ce so naleteli kje v predmestju ns «odček, so pili do nezavesti. Samo v pravljicah se pripoveduje o takih rečeh.
—	O da Zgodilo se je. da si priAel v vas. pa je bila kakor izu-mrla. Vsi so bili pijani. .
i — Zdaj ni prave svobode. — Je menil nekdo. Kovač je na to jamo krepko pljunil in molčal. Sele čez nekaj časa je pripomnil :
—	Dva sta požrla liter vodke. Vrag jih vzemi, take pijance.
—	Kaj seda živeti brez vodke?
O tem niti ne govorim, da je vodka potrebna za dušo — tudi nobene kupčije ne skleneš brez nje. Recimo, da greš s prošnjo k občinski upravi — kako bi mogel priti tja praznih rok?
Predsednik je molče kadil cigareto, pljuval in pogledoval tja na hrib.
—	Da, da, res je tako, — so pritrdili mužiki v en glas. — Ce imamo vsaj predsednika, ki rar zume nase križe in težave, se še da za silo živeti.
—	Glavno pa je, da vse to nikamor ne vodi. Ce je že narava vse tako ustvarila — čemu bi človek modroval, saj itak nič ne pomaga.
—	To je ree. Lani so preku*-hali vse žito v žganje, jesti ni bilo kaj, beda je bila strašna, toda za žegnanje je imel vsak vsega dovolj in takoj prvi dan so bili tako pijani, da so se valjali po tleh kakor klade.
Predsednik je bfl ta čas pokadil cigareto do konca, še enkrat se je ozrl na hrib in dejal:
—	Ne vidim ga več.
Vsi ao se v nestrpnem pričakovanju obrnili k njemu.
—	V interesu reda in miru ... pa tudi da se zagotove ljudem neobhodno potrebni življenjski pogoji . . . proglašam nadaljevanje žganjekuhe. Toda paziti morate! Ce bi med tednom kaj opazil, bo joj!
—	Kako pa z dimom, tovariš predsednik? — je vprašal nekdo iz zadnjih vrst.
i— Dim pa spravite, kamor veste in znate. In pa pijani otroci naj mi ne hodijo na ulico, kajti naenkrat bi jo mogel primahati v vae tak nebodigatreba, a vaši otroci so navadno pijani kakor krave . . .
—	Ubogajte predsednika, je zaključil tajnik vaško zborovanje.
^^KK, 20. OKTOBI
Za kratek čas
Na divjem zapadu
Neki farmar z divjega zapa-da se je prišel v New York ženit. Res si je kmalu našel ženo da mu je bila pogodu, in se je odpeljal z njo.
Pol leta je minilo in spet so znanci zagledali farmarja v New Yorku, Vprašali so ga, kaj počne njegova žena.
"Premislite," odgovori možak, "premislite, kakšno smolo sem imel: nisva bila še dva meseca poročena, ko ae mi žena spotakne nad neko korenino in si zlomi nogo. Kaj sem hotel, u-
streliti sem jo moral."
*
Narobe avet
"No, stara sablja, ali ei kaj srečen z ženo?"
"Veš, to ti je težka reč. Šivati se je učila, pa ne šiva; krpati zna, pa ne krpa. Kuhati kajpak
ne zna, pa vseeno kuha!" •
Po telefonu
Cveba telefonira svojemu prijatelju Žolni:
"Halo, Žolna, si ti?"
"Da."
"Ali mi lahko posodiš sto dolarjev?"
"Oprosti, ne razumem, slaba zveza."
"Vprašal sem, ali mi lahko posodiš sto dolarjev r'
"Nekaj mora biti na progi, da je tako slaba zveza," meni Žolna. "Niti besedice ne razumem."
Tedaj poseže vmes telefonska centrala:
"Oprostite, zveza je prav dobra!"
"Ce je tako, mu pa vi posodite stotak!" zagodrnja srdito Žolna.
Praktično
"Milostljiva, pri vratih so kar trije gospodje s sesalci na prah. Pravijo, da ste jih naročili na poskusno predvajanje."
"Res je. Vsakega pošljite v drugo sobo, pa naj pokaiejo, kaj znajo!"
-	Hictum. ■
Francoski fašist, ki ga je policija aretirala, ko je napadel vornika na komunističnem shodu v bližini Pariza.
V gostilni
Gost: "Plačam!" "Plačilni: "Kaj ste gospod i-meli, telečjo ali govejo pečenko?"
Gost: "Nimam pojma -le to, da je imela okus po Plačilni: "Aha, potem j goveja — telečja diši p0 leju!"
BOZIČN
IZLETI
V JUGOSLAVIJ
PARNIKI IZ NEW YORK A;
EUROPA ... 5. deceml NEW YORK . 10. decembri HAMBURG . 15. decembi BREMEN . . 16. deceml
Brst risk ob BREMEN ia EUROPA t Brt haven za Jamči udobno potovanje do Ljubi ji Izborne železniške zveze od Cherbourn Hamburga.
Za pojasnil« Tpraiajt« lokalu«» a«»nU «II
ISO WEST RANDOLPH ST., CHICAGO, II
HAMBURG-AMERICAN LINE M NORTH GERMAN LLOYD

NAROČITE SI DNEVNIK PROSVET
Po aklepu 10. rodne konvencije ae lahko naroči na liat Proaveta prišteje eden, dva, tri, itiri ali pet članov iz ene družine k eni nini. Liat Proaveta atane za ve« enako, za člane ali nečlane $6.» eno letno naročnino. Ker pa člani ie plačajo pri aaeamento $120 tednik, ae Jim to priiteje k naročnini. Torej a« daj ni vzroka, reči, Je liat predrag za člane B.N.PJ. Liat Proaveta Je vaša laataiaa fotovo Je v vaaki družini nekdo, ki bi rad čital liat vaak dan. Cm listu Proaveta Jo:
Za Cicero in Chicago Je... $7-
1	tednik in..............
2	tednika in.............U
S tednike in............
4	tednike in.............21
5	tednikov in............

Za Zdrul. drla ve In Kanado. $6.00
1	tednik in..............4.80
2	tednika in.............S.60
8 tednike in.............2.40
4	tednike in............. 1.20
5	tednikov in............ nič
Za Evropo Je..............$9.00
Izpolnite apodnji kupon, priložite potrebno vaoto denarja aH Moai Order v piamu in al naročite Proaveto, liat. ki Je vaia lastnina.
Pojaanilo:—Vselej kakor hitro kateri teh članov preneha biti » SNPJ, ali če ae preaeli proč od družine in bo zahhaval sam «voj U tednik, bode moral tiati član iz dotične družine, ki Ja tako M naročena na dnevnik Proaveto, to takoj naznaniti upravniitvu Ufl in obenem doplačati dotično vaoto liatu Proaveta. Ako tejra ne itor-tedaj mora upravniitvo znižati datum za to vaoto naročnika.
PROSVETA, SNPJ, 2657 So. Lawndale Ave„ Chieafo. IIL
Priloženo poiiljam naročnino za liat Proaveto vaoto f......
1) Ime....................................&
Naalov ........................................
Uatavite tednik in ga pripišite k moji naročnini od aledečifc moje družine:	' ...........................................čl. društva	it. ......
...........................................ČL društva	št...... "
...........................................čl. društva	št.
5)..........................................ČL društva	št......
Meato i.S. .............
TISKARNA
sprejema vsa
NSv.v.KSI h:\TM
oFFICt '
Vedno nizke ta X-RAY
Uro: 8:80 do 8:80 rvečor Phone: Harrieon 0781
32 b >
i i \
¥ tiskarsko obrt spadijoii d*
Tiska vabila za veselica in ihode. vlfitajca. f^SJSiÄ koledarje, letake itd. t slovenakero. hrvaUkem,• -¿eikem, nemškem, angleškem j«iku Id drugih
m m m
vorarrvo tiskarne apelira na Članov(> snj
TISKOVINE NAROČA v svoji TISKAH>'
L( S* ¡o F^®
Vaa pojaanila dajo vodetvo tiikam.-On« zmerne, un J» 0
Pilite po tefonao<lJ* na naelev
SNPJ PRINTER Y
2657-69 »O. LAWNDALE AVKNUB CHICAGO, ILL.