PoStnina plačana v gotovini. Ljubljana, sreda 22. decembra 1920, Štev. 289. Ceno po pešfii: zb celaieto . K D.-zn poi Ista . H !4Z*— za BBfrt leta. H 71'— zal me. . 8 7*~ Zaljnaiiananjs^SnaZB Ib JBOiBBBfM mnetnp R 1Z‘— DFBdniitUB In aprasa: Bopltarjesa alica št 6 Brzda, tslzfsa štev. 50 Posamezna Številka 60 vin, - NEODVISEN DNEVNIK ~~ Posamezna Številka 60 vin. 22. decembra 1920. Naša generacija stopa v dobo odločil-boja med materialističnim individuumom in materialističnim socializmom. ‘'Akšno stališče moramo mi v tem usodam trenutku svetovne zgodovine zavzeti* ® more biti predmet nobenega spora. Mi ®e Poznamo nobenega »izma« razun kato-Wzma. Naš religiozni svetovni nazor ne *YzPa srede med omenjenima dvema stremoma, ker smo načeloma protima-anttični; katolicizem stoji enako vi-*°ko tako nad individualizmom kakor nad ■°cializmom. . Ako hočemo prav razumeti, v čem *roa to naše stališče obstojati, si moramo Predočiti princip, po katerem se vrši no-^je življenje v Cerkvi kot socialnem •^ganizmu. Tu je vsak poedinec odgovo-60 za vsakega poedinca; eden odgovarja «4 vsakega drugega, torej za celoto, in ce- za vsakega poedinca. Celota, Cerkev, P* je telo, živi organizem enega, to je Kri-*tusa, ki je njena giava, njeno središče, l®no življenje kot včlovečena druga ose-4 Božja. V tej sintezi individualnega s sociabim v Cerkvi se rezko vidi neskon-.1 pomen vsakega individualnega deja-2a celoto, celote za vsakega posamez-l*ai in centralne osebe Kristusove za ce-°to in vsakega njenega poedinca. Etični ^Predek posameznika je neizmerne važnosti za rast celote nasproti njenemu vr-ovnemu cilju, izpopolnjevanje celote pa ?°P®t neobhodni pogoj za posvetitev vsa-eža poedinca; vso moč svoje neprestane Prenovitve in vzviševanja pa črpa celota, v-erkev, iz osebe Božje, Kristusa. Tako je * Cerkvi vsak odgovoren ne samo za sebe, nego tudi za vse ostale, kajti le tako more kraljestvo Dobrega rasti in si utirati pot k končni zmagi; potom etičnega soli-darizma vseh članov te mistične °celote. Ta etični solidarizem je načelo, ki ravna življenje Cerkve kot socialnega organizma in to načelo mora prevevati tudi vsa-«o drugo zgolj tostranskim ciljem služečo oveško družbo, kajti med Cerkvijo in Vsemi ostalimi družabnimi organizmi človeštva vlada odnos kooperacije, srcotre-. SO{lelovanja v en sam vrhovni in naj-V1SJI namen. si katoličani, ki prenašajo ta prin-°vP V. življenje sodobne družbe in ga tu uveljavljati, nadevajo ime krščan-kih socialistov, solidaristov, ali kakor neveri celo predlagajo, krščanskih komuni-®t°v, to ni tako važno. Krščanski socialisti ® imenujejo pač zato, da se ločijo od Knic' ki veže katolištvo z zastarelimi ®°hkami družabnega reda, ne pa zato, ka-°r da bi med katolištvom in krščanskim ^cializmom vladalo kakšno nasprotstvo pt pa da bi sc medseboj izpopolnjevali. : Sporočati pa je, da se ne uvajajo druga “bena, da ne bi se ustvarjalo napačno •buenje, kakor da mora katolištvo delati ^T-i i ---------------------- kake koncesije bistveno nasprotujočemu mu materialističnemu socializmu. Koncesij ni treba, če se katolištvo prav razume, ne izkvarja v svojem bistvu, pa tudi ne zamenjuje s zunanjimi oblikami družabnega reda, ki so kdaj brezsporno vladale in danes niso več primerne, dasi tudi najpopolnejši družabni red bodočnosti ne bo imel brezpogojne veljave niti se bo dal v čemerkoli istovestiti s katolištvom kot eminentno religioznim in absolutnim načelom. Brezpogojno soživljenje s Cerkvijo, umevanje njene nadsvetovne naloge na eni in spoznanje, da je ona pod vidikom večnosti poklicana vdihati vsem družabnim tvorinam svojega duha etičnega soli-darizma na drugi strani, mora ostati vo-divno načelo naše delavnosti tudi v bodočem. Le v znamenju te ideje ie mogoča zmaga nad sodobnimi socialnimi nauki, ki podrejajo individui mehaničnim zakonom gospodarskega in zgodovinskega razvoja, uničujoč vsako resnično duhovno svobodo. Sinteza individualizma in socializma je uresničena samo v katolicizmu Cerkve, ki ima obsegati vse človeštvo, podrejeno zakonom svobodnega božjega vladstva. Naša naloga v bodočnosti je zato gromadna in zavest njene važnosti nas mora vzpodbuditi k razvitju vseh naših duševnih sil. Treba pa bo na drugi strani tudi osvoboditi se radikalno vseh predrazsodkov, pomislekov in bojazni, izvirajoče iz tradicionalne privezanosti na preteklost. Katoliški, cerkveni, verskoradikalni do dna duše, si moramo osvojiti širok pogled na dejanske razmere, ki na® bo usposabljal k požrtvovalnosti, heroizmu in ljubezni, da se lotimo korenitega ozdravljenja velikih socialnih ran sodobnega človeštva, da bo »mir na zemlji ljudem, ki so dobre volje«. F. T. Dr. Th. Brauer (Koln); • ? Socializem m krščanstvo. (Na 10. kongresu nemških kržčan-skin strokovnih organizacij v Hssenu je znani nemški delavski voditelj dr. Ih. Brauer govoril o razmerju socializma do krščanstva. V nastopnem podajamo nekaj njegovih osnovnih misli.) Med krščanstvom in socializmom (materialističnim!) je nepremostljiv prepad. Znanstveni socializem izvira iz bogotaj-3tva, osnova mu je razredni boj. Vsa ta stavba znanstvenega socializma pa je zidana na tako trhlih podstavkih, ko vendar večina teorij, ki jih je stavil Marx za podlago svojega socializma, ne držijo in jih ni mogoče dokazati. Dejstvo je, da si Marx ni bil niti na jasnem o oshovni enoti svojega ookreta, o razredu«; m i., niti danes jasno, kdo spada pod pojem razred, kdo ima torej pravico do diktature. Dr. Brauer je potem osvetljeval razjedajoče izbruhe tega socializma v nemški državi, ko si je v revoluciji prisvojil vso moč: uničil je družino, bil izhodišče popolne moralne propalosti. In rte le to! Ta socializem tudi ni mogel podreti kapitalizma. ker je sam le izrodek liberalizma. Boj socializma proti kapitalizmu je boj materialističnega proletariata proti materialističnemu individualizmu — socializem stremi le za tem, razširiti oblast in moč, ki jo daje kapitalizem posamezniku, na en razred; s tem se pa zlo — kar je. kapitalizem! — ne zmanjša, še manj odpravi, nego šele razširi. Nasproti temu stoji ves krščanski po-kret jasen in enostaven. Socializmu je or-ganizatoma jedinica razred, hkrati mu je razred tudi celota — nam je jedinica posamezna stroka, celota pa zveza teh strok, zveza vsega odvisnega in neodvisnega delavstva. In naš namen: občuvati neodvisno delavstvo, to so kmetje, obrtniki itd., itd., in dvigniti odvisno delavstvo do neodvisnosti, to se pravi: sredstvo, s katerim proizvaja delavec, mora biti njegovo. S tem je ves problem rešen in materializmu so tla izpodbita. Pri vsem tem pa je nasprotstvo med kapitalizmom in krščanstvom mnogo ostrejše kot med socializmom in kapitalizmom. Socializem se bori le proti izrodkom kapitalizma, a niti proti tem ne, ker se bori proti njim samo v toliko, v kolikor ti izrodki niso njegovim pristašem v dobiček. Bori se torej le v toliko, v kolikor hoče svoji masi priboriti sadove, ki jih uživajo danes drugi. Krščanstvo pa se bori proti duhu kapitalizma, krščanstvo ga hoče streti sploh. Zato je za socializem tudi edino in zadnje sredstvo, in najsi ga tajijo socialisti sami pred seboj, le sila. Socializem zastopa princip sile — ne pozna svobodne volje, pozna le zakone, v katere uklepa človeštvo, da se duši. Krščanstvu pa je temelj — princip svobode; le eno je zanj merilo v vsem gospodarskem redu: pravičnost! V ta okvir gredo vsi načini, vse oblike, v kolikor sc gibljejo v znamenju pravice. Krščanstvo je v svojem ravno ono, ki nas hoče imeti odtrgane, ločene od materije in vseh materialističnih stremljenj. Telo mora živeti — in je neizmerna vrsta jedil, ki ga živijo; človek mora stremeti za svojim Bogom — in neizmerno je načinov, kako to pripravo za življenje po smrti prebije. Dr. Brauer se na koncu svojega govora dotakne tudi izraza »krščanski socializem«, ki kroži v naših krogih. On ta izraz kot nesmiselno skupucalo zavrača. V besedi »krščansko« je že vsebovan ves neizmerni zaklad oblik in načinov, tako da ne more biti nejasnosti. Ko se pojavlja tendenca radikalnega socializma, je jasno, da mu krščanstvo, v kolikor ne krši njegov osnov, ne daje nobenih mej. Da pa se rabi in v kolikor se rabi naziv »krščanski socialist« kot označba nekakega levega krila krščanskega pokreta, je mnogo krivo —-desno krilo. To se pravi: radikalizem se hoče uveljaviti v krščanskem pokretu, zaide morda v ekstrem, ker je na drugi strani še drugi ekstrem — konzervatizem, ki hoče krščanstvo vpreči v obstoječi gospodarski red, ki je slučajno nekaterim v družabno dobro, ki jim ga kak novi ne nudi ali vsaj ne zagotavlja. Bodisi krščanstvo, ki išče v sebi stikov z modernim znanstvenim socializmom, bodisi krščanstvo, ki bi ga nekateri radi navezali na obstoječi družabni red — oboje je nerazumevanje, omadeževanje in degradiranje krščanstva do navadnega bojevnika oziroma čuvarja naše — udobnosti. Takemu pojmovanju boj, osvobodimo pojmovanje krščanstva, ki ga nekateri vlačijo v vsakdanje blato političnih in gospodarskih konfliktov. Kriza v naši industriji. Z ozirom na ponovne interpelacije z naše strani, posebno v zadevi brezposelnosti usnjarjev in kovinarjev, kakor vsled splošne stagnacije v industriji, je dne 20, t. m. sklicala deželna vlada enketo, katere so se udeležila vsa prizadeta poverjeništva in druge prizadete ustanove, zastopniki raznih podjetij 'in zastopniki delavstva. Enketa je imela nalogo, da pojaa-ni vladi, v koliko naša carinska politika neugodno vpliva na razvoj industrije. Naa, kot zastopnike zaposlenega in ravno vsled te krize nezaposlenega delavstva bo vodilo vedno stremljenje, da država vstvari vse predpogoje za razvito domačo industrijo. Zato smatramo kot manjše zlo, ako konzument prehodno plačuje nekoliko dražje izdelke, kot bi mu jih nudilo svetovno tržišče — da pa imamo zato vso industrijo v polnem obratu. Ako bi zanemarili domačo industrijo in kupovali v inozemstvu, ki nam mogoče danes nudi cenejše blago, bomo pač prišli do tega, da bo naša industrija izhirala, bomo pa doživeli tudi dejstvo, da bodo države, ki nam vsled svojih valutnih razmer danes poceni dobavljajo, sanirale svoje valutamc vprašanje, za nas bodo njihovi izdelki postali dražji, bomo pa vsled zatrte domače industrije, ki bi nam že tačas lahko po isti ceni aii še bolje izdelovala, navezani na tuje države. Mi gremo pri vsem tem seve z vidika, da ni industrija sama sebi namen, nego je namen družbi, narodu, državi. Torej bi bila morala tudi omenjena enketa, kot je to h koncu povdaril predsednik sam, nositi pečat socialnega gospodarskega značaja in ne biti zgolj jeremijada posameznih kapitalistov, ki jim pač danes uhajajo vsled nevarne svetovne konkurence mast- LISTEK. Mesija. O božiču 1920. Takrat je čakalo izvoljeno ljudstvo, mu vstane njegov Mesija in ga povede zmage in moči in kraljevanja. In nosili *o ga v svojih srcih: v rdečem škrlatu, z biseri posejanem, z zlatom všitim. Nosili 50 ga v svojem hrepenenju: mogočnega ^ojskovodja, ki povede svoj narod na gdro *er mu da svet, da ga vlada. In sta šla tisti večer dva človeka v pesteče Betlehem in je biia žena noseča, jkl hiše do hiše sta šla in sta trkala, da ju sprejeli, A jima niso odprli, ker niso r3zumeli, da trka — Mesija. Tako sta prenočevala v hlevu in pastirji in hlapci so Jima bili družba; med njimi se je rodil in y njihovi sredi je ostal in v njihovih srcih 1® kil... * Vse duševno življenje človeka in človeštva sploh se osredotočuje, čeprav podzavestno, v veliko težnjo in v neodoljivo koDrnenje za — Mcsijom. In so, ki si ga postavijo kot zlato tele, da bi črpali iz njega za lačni pohlep svojega telesa in za slast svojih strasti. So, ki vidijo v njem onega, ki jih ima dovesti do kraljevanja. Ti vstanejo pred maso, ki je žejna in polna koprnenja za Mesijom: v znamenju Kristovem — podelimo, kar je, ker je nekrščansko; zavladajmo, ker v tem j? naš Kristus! Zavladajmo v znamenju njegovega nauka o ljubezni do bližnjega!... In so, ki vidijo v Njem onega, ki jim je dal njihovo oblast. Ti vstanejo in vpijejo: v znamenju Kristovem — ne podirajte, ker to, kot je, to je Kristus vstvaril! To so oni, ki hočejo z Njim v slavnostnem sprevodu v Jeruzalem, ko mu narod razgrinja svo,a oblačila, mu trosi cvetje na pot in mu poje: hozana — hozana, naš kralj! Ni pa nobenega med njimi, ki bi šel z Nnjim na Golgato ... Ker jih ni, ki bi razumeli nauk: moje kraljestvo ni od tega sveta! In vendar je s tem dovolj jasno povedal: ni vaš namen v tem življenju, nego skrbite tukaj, da boste po smrti blaženi! Vse, kot je, je le sredstvo; in obliko, v kateri to sredstvo porabljamo, določamo po svobodni volji in po treznem razumu. Krščanstvo ni vezano na nobene politično- dmžabne niti gospodarske forme kot le v toliko, v kolikor morajo vse te oblike 'biti v okvirju krščanske pravice ter služiti višjemu namenu človeštva. To je ona velika svoboda, ki jo nudi edino-le krščanstvo, ki jo pa v najožje spone uklepa socializem in komunizem, in ki jo s svojo brutalno silo tlači liberalizem. In to je ona garancija , da je za vsak pravičen gospodarski preokret prostora dovolj v krščanstvu. Za vse one, ki imajo dobro voljo, iskati in najti resnico in pravico, ima krščanstvo svoj neizmerni forum, da se udejstvujejo. Med svoje je prišel in ga niso sprejeli. Med svojimi hodi in trka in mu ne odprejo, ker ga ne spoznajo in ga nočejo spoznati. Vsem pa, ki so dobre volje, Velja njegov blagoslov: Mir vam bodi! Mir!... Z vsem svojim hrepenenjem ga človeštvo išče in čaka. In je tako blizu: v naši sredi je On, ki ga deli; v naši sredi je in čaka na nas in nas vabi. Človeštvo pa išče in blodi v temi, klo-njenih glav, in ne vidijo edine velike rešilne svetlobe, ki prihaja iz nebes. Fr. S. „Jezuš2ck |e nnš.” Božična črtica, spisal Fr. B.,r^/ Kakor včerajšnje sanje vstajajo spomini na mojo mladost. Sv. Miklavž v beli, z zlatom posuti halji, Božič v skrivnostnem oblačilu, srebrni angeli in drugi duhovi, katerim ne vem ne obleke in ne imena. Vse prihaja iz onostranosti, od tam, kjer ni ne človeške bede ne človeškega bogastva in ne moreta nc bridka solza in ne žolč kaliti čiste zbranosti otroške duše. V pričakovanju Božiča smo si predstavljali snega do hišne strehe in led na oknih, bel kruh, polnočnico z bakljami, toploto peči, ob kateri je zbrana vsa družina in jaslice. Pri nas nismo otroci nikoli delali jaslic. Ne radi tega, da bi nam ne zaupali pastirčkov in Treh Modrih, Jezuščkž in Marije, ampak zato, da so bili tudi starejši deležni otroškega veselja, ki odtehta trpljenje in pehanje celega leta. Jaslice smo delali po dolgem rožnem vencu in po večerji, tisti čas, ko smo čakali na polnočnico. Izba je bila že cista, oče je bil spravil čevljarsko orodie v kot, ga pokril s svojim, predpasnikom In desko -Vv ni dobiSki. Gosp. dr. M. je v tem enostran-sko-kapitalističnem naziranju, o svrhi te enkete šel v svojem ekspozeju celo tako daleč, da je nazval naredbo finančnega ministra, s katero oprošča zadruge prometnega davka, za — nesrečno, To se pravi: minister bi bil moral vendar oprostiti davka kapitaliste, pošteno in krvavo pa obdavčiti zadruge. V splošnem bi mi sodili, da je najenostavnejša rešitev carinskega vprašanja v tem, da se tudi pri nas uveljavi nemški carinski sistem: pri uvozu se zacarinijo izdelki, surovine pa ne. Kompliciranejše bi bilo ureditev glede izvoza, posebej še za industrijo, ki je navezana na inozemske odjemalce. Naša organizacija pa bo odločno pritiskala nato, da se čimpreje zasigura polno obratovanje in tako omeji brezposelnost; od vlade pa bomo zahtevali, da ne gre po receptu, ki ga morda misli g. dr. M., nego dosledno gleda le za koristi države, ki jo tvori delovno ljudstvo. Zato bo za vse one obrate, ki izjavljajo samo iz šne-kulativnih ozirov, da ne morejo obratovati, naša zahteva, da se socializirajo! Prisega dela težave. LDU Belgrad, 21. decembra. (ZNU) V političnih krogih vlada prepričanje, da glede nove vlade ne bo kmalu prišlo do sporazuma. Nikola Pašič je povabil vse načelnike klubov na posvetovanje, ki je trajalo od 15. do 18. ure. Glede prisege so mnenja zelo različna ter je del poslancev za to, da se prisega položi z motivacijo. Demokrati in radikalci se hočejo točno držati poslovnika ter sodijo, da bi se naj položila prisega, ko bo overovljenih nad polovico mandatov. Demokrati so za to, da se prisega položi v sedaj določeni obliki. Največ težkoč delajo komunisti, ker nikakor nočejo pristati na položitev prisege. V svrho preprečenja novih zapletljajev je napovedano za jutri ob 9. uri dopoldne novo po- svetovanje načelnikov klubov in sicer pred sejo konstituante, To posvetovanje naj bi imelo predvsem namen, doseči sporazum med demokrati in radikalci, da bi se po razpravi o poročilu verifikacijskega odbora takoj izvršilo zapriseženje ter izvedla volitev predsednika konstituante, za katerega kandidirajo demokrati dr. Ribarja. Po konstituiranju ustavotvorne skupščine naj bi se izvolil ustavni odbor, ki naj bi razpravljal o poslovniku in ustavi. V parlamentarnih krogih se mnogo tolmači ostavka Stojana Protiča kot člana verifikacijskega odbora. V večini parlamentarnih Klubov vlada mnenje, da je nepotrebna debata o volivni politiki vlade dr. Vesniča, ki se nahaja v ostavki. Pred aneksijo Primorja. Italija začne ofenzivo proti reškim upornikom. vojnih ladij. Blokada Reke? Upor LDU Trat, 21. dec. Listi poročajo iz Rima: Ministrski predsednik Giolitti je predložil zakon, odobren v senatu, glede rapallskega sporazuma med Italijo in Jugoslavijo kralju v podpis. Aneksija ozemlja Julijske Benečije, Zadra in otokov, ki pripadajo Italiji, bo objavljena v eni prihodnjih številk uradnega lista in bo stopila v veljavo 15 dni po objavi. Zakon bo za-dobil izvršilno rooč med Italijo in Jugoslavijo šele potem, ko bosta obe državi zme-njali ratifikacijske listine, kar se bo naj-brže zgodilo prihodnje dni v Rimu, ker je tukajšnji jugoslovanski poslanik (listi pijejo še vedno o »srbskem« poslaniku) že prejel pooblastila za zmenjavo ratifikacij. Glasom oficioznih vesti je bila vojaška uprava v Zadru izmenjana s civilno upravo, in sicer kot prva posledica odobritve rapallskega sporazuma. Admiral Millo je bil odpoklican, na njegovo mesto je stopil dosedanji prefekt v Vidmu comm. Bonfati-Linares. Po »Tribuni« bo zapustil admiral Mili« drevi (20. dec.) Zader, potem ko je it izročil upravo Zadra novoimenovanemu upravitelju. LDU Trst, 21. dec. Kralj Viktor Emanuel je poslal generalnemu komisarju Julijske Benečije nastopno brzojavko: »Trstu in sinovom vse Jadranske Benečije, ki jih danes sankcionirani zakon posveča za italijanske državljane, gre moja misel. Zvestoba in žrtve odrešenih in krepost in odličnost odrešiteljev odmevajo v mojem ginjenem pozdravu in v občutku moje hvaležnosti. Zavest zmage in pravičnega miru, ki združuje danes vse duhove v visoki domovinski disciplini, zagotavlja Italijo bo- dočnosti, ki bo vredna naše slavne zgodovine. — Viktor Emanuel.« LDU Trst, 21. dec. Tukajšnji novoiz-hajajoči list »II Popolo di Trieste« poroča iz Reke od 19, dec. ponoči, da je ofenziva čet generala Caviglio proti reškim upornikom le vprašanje nekaj ur. Kakor so zagotavlja poročevalcu, je ofenziva določena za 22. t. ra. Isti list poroča z reservo tudi iz Reke, da so 4 torpedovke, prihajajoče iz Pole, prešle včeraj pod poveljstvo D' Annun-zia. Istočasno beleži list drugo vest, da se je moštvo italijanskih vojnih ladij, podrejenih admiralu Millu, uprlo in se izreklo za D' Annunziejeve legijonarje. Iz tega sklepa list, da prihajajo torpedovke, ki so dospele na Reko, najbrže iz Zadra in ne iz Pulja. LDU Rini, 21. dec. (Stefani.) Po sporočilu, ki ga je poslal general Caviglia snoči reškemu poveljniku, poteče rok za odgovor danes ob osemnajstih. Ako odgovor ne bo zadovoljiv, odredi general Caviglia efektivno blokado Reke in otokov Krka, Raba in Sv, Marka, ki so jih reške čete protipostavno zasedle. Po tej novi blokadi bo vsak promet preprečen in blokirani kraji popolnoma izolirani. STAVKA NA PRIMOR5KEM LDU Trst, 21. dec. Že deset dni traja stavka srednješolskih učiteljev; že deseti dan so zaprte vse srednje šole v Julijski Benečiji, izvzemši edinole mestne srednje šole v Trstu. Brez pouka so vsled tega vsi dijaki strokovnih šol v Trstu: navtične in trg. akademije ter vseh oddelkov (tudi vc- nanj, — Vsi smo sedeli okrog mize, v bližini kota, stegali smo glave in roke, pomagali smo z nasvetom in dejanjem'. Bila nas je vrsta otrok, ki smo ob brnenju vetra zunaj mnogo presedeli v mraku na peči, mnogo govorili in mnogo raisllli.Tisoč stvari nam je bilo neumljivih in nerazrešnih. Lepo sliko v mislih nam je pogosto naenkrat razdrla slika v resnici, ali beseda, kot bi presekala s sekiro vajeti našega hrepenenja in nismo vedeli ne kod in ne kam, Z velikim trudom smo zopet sestavili razbite kose naših duševnih predstav, toda poznalo se je, kje so bili sestavljeni, in tiste čiste lepote nismo občutili nikdar več. Ko smo otroci sloneli in gledali z željnimi očmi, smo vpraševali neprestano: »Mati, zakaj pa to, oče, čemu je zvezda, čemu je eden iz Treh Modrih črn?« Odgovarjaj in ne prideš do konca. Tisočkrat smo že slišali to, hoteli smo, da nam tisočkrat ponovijo, morda se končno odkrije vse ono nerazumljivo in neznano, ki je čakalo razrešitve v naših dušah- Oni izmed nas, ki je umrl mlad, zato ker je bil premoder, je pogledal s svojimi nenavadno globokimi in temnimi očmi in je vprašal s počasnim in boječim gilasom, kot bi se bal, da ga ne bodo razumeli in se mu zasmejali v obraz, ali ga napodili spat. »Mati, čemu je imela Marija Jezusa v hlevčku?« Besede so bile odkritosrčne, mati resna, oče pa je dejal; »Bogatini jim niso hoteli dati stanovanja.« Trenutek molka; nato; »In kai ie bil SV* Jožef.« Zapet eno tistih vprašanj, katerega odgovor smo znali že na pamet, »Mizar,« je odgovoril oče, »Marija je predla.« Zopet je bila tišina, roke so delale, oči so primerjale. In iz te tišine so pogledale žive črne oči znova, kot da so odkrile novo, neznano globino, ki ji hočejo do dna. »Mama, kakšen kruh je iedel Jezu-šček?« Vsi smo pogledali v tem hipu, na mater, kot da zavisi od tega odgovora pol naše mladosti. Materine oči niso bile z zadregi, pregledale so nam srce in njena usta so dejala: »Črnega so jedli, delali so kot mi, na trdem so spali; tudi Jezušček je moral delati,« Kot da bi bilo oskrunjeno vse, če bi izvedeli, da je jedla sv, Družina bel kruh dan za dnem, smo se oddahnili. Jezušček je bil s tem trenutkom naš, ker je delal kot mi, jedel črn kruh in morda niti za praznike ni dobil belega, ker je bil delavec in toliko kot berač. Tiho so pela naša srca iz hvaležnosti za to spoznanje. Zakaj čudno tuje in sovražno nam je bilo vse ono, kar ni bilo naše. Jezušček pa je bil naš. Spominjam se, da smo izpraševali, če je Marija nosila ruto in če so redili kozo v sv. Družini. To ni moglo biti žaljenje Boga, zakaj otroška duša se je s strahom bala vsakega nesoglasja med resnico in sliko, nastalo v duši. Vsaj najvišje, kar imamo, je naše! — Radost nam je sijala z obrazov in z ljubeznijo so objemali naši pogledi Jezuščka in Marijo, pastirčke, ki so molili, Tri Modre in vse, vse... černih) obrtne šole. Na deželi so zaprti vsi srednješolski zavodi, državni in deželni: v Gorici, v Gradiški, v Kopru, v Pulju, v Rovinju in v Lošinju. Solidarno z italijanskimi profesorji stavkajo seveda tudi profesorji na idrijski realki in gimnaziji ter na tolminskem učiteljišču. V Furlaniji so zaprte tudi dnevne obrtne šole. Edinole profesorji italijanske deželne gimnazije v Pazinu se ne udeležujejo gibanja. LDU Trst, 21. dec. Stavka državnih nameščencev traja še, daši se lahko reče, da se nahaja sedaj v svoji odločilni dobi. Pogajanja med vlado in zastopniki prizadetih uradnikov in uslužbencev so bila do sedaj sicer brezuspešna, toda razbila se niso. > , Maj hočete? Vse se zdi, da se smatra pri nas državna politika za umetnost, kako graditi proti rednemu poteku političnega življenja, proti normalnemu razvoju političnih razmer vedno nove ovire, kopati med po. litičnimi strankami vedno nove prepade. Vsi smo komaj čakali konstituante, češ ona sede za čisto mizo, ustvarjati bo mogla na svobodnem, ravnem terenu, ne da bi ji kdo packal delo Kar ima ustvariti, bo ustvarila sama iz sebe, radovoljno; boriti se ji ne bo treba proti nobeni, zunaj nje stoječi oprečni volji, zato bo šlo delo gladko izpod rok. Kar bo ustvarila, bo jugoslovansko prebivalstvo sprejelo za svoje, četudi morda koj prvič ne bi povsem dobro zadela. Tako smo upali, ker smo si mislili konstituanto kot najvišjo predsta-viteljico ljudske volje, ki je ustvarila to državo in jo bo morala vzdržati, ako naj sploh ostane. Toda tisti, ki so pogazili voljo naroda, izraženo v deklaraciji Narodnega veča in soglašujoči regentov odgovor nanjo; tisti, ki so iz vsega počeika prišli v politično areno s kljubovalno rdečo cunjo in nabrušenim nožem; oni, ki prebivalstva in nasprotnih strank niso nehali izzivati z odločbami in metodami, ki jih v novi državi nihče ni pričakoval; tisti, ki so neprestano povzročali vladne krize in preprečevali vsako rešilno delo, ki so iz strankarske kljubovalnosti izpodkopali tla tudi začasnemu narodnemu predstavništvu — taisti ljudje so tudi konstituanti ob njenem prvem koraku nametali pod noge ogromne ovire. Namesto da bi njej prepustili, da si da poslovnik po svoji volji in narodu ustavo po njegovi volji — so zma-šlli oboje na svojo pest in po svoji volji in vrgli v konstituanto, češ: Tu imate in požrite med seboj in raztrgajte — mi hočemo in bomo v vsakem slučaju vladali! Tako smo prišli tudi v konstituanti le iz dežja pod kap. Namesto svežega, ustvarjajočega dela v konstiuanti se nam nudijo v Belgradu isti prizori: ista natezanja za vlado, ista spletkarjenja proti političnemu nasprotniku, ista hazardna igra za oblast, ki se nam je tekom dveh let vsem tako temeljito prignjusila in ki nas je v notranjosti in zunanjosti tako drago stala. Ali so si tisti, ki so vrgli konstituanti za vrat rabeljsk6 vrv, v svesti, kaj delajo? Naša država je dobila sicer sedaj na zunaj svoje pokveeenc meje, toda od samih dobrot rapallske in drugih mirovnih pogodb ne bo mogla živeti. Vse polno perečih socialnih, gospodarskih, kulturnih in političnih potreb prebivalstva bi bilo ireba nujnim potom zadovoljiti, ako hočemo ubiti anarhijo, ki se javlja na vseh straneh in preti uničiti mlado državo. Kakor riba vode, tako nujno potrebujemo odrešilnega j dela konstituante, rednega parlamenta. A j namesto tega zopet — pogajanja za vlado, očite in prikrite nakane proti konstituanti. Naši sosedi na zapadu, jugu in vzhodu se hite urejati, na severu preži vse uničujoči zločinski prevrat, ki omamljajoče vpliva na nezadovoljne mase — mi pa smo strastno zatopljeni v kockanje za oblast! Potem pa pride nekdo, pa očita tistim, ki zahtevajo, da se izpred konstituante odmečejo nalašč nametane ovire, da se vsiljeni, nezakoniti poslovnik ukine in vrže potvora vladnega ustavnega načrta v koš — da so to sovražniki in razbijalci države! Tisti, tisti, ki hočejo izvrševati nasilje nad konstituanto, kakor so ga vršili nad začasnim narodnim predstavništvom in uvedli v novi državi absolutizem — tisti so sovražniki naše svobode, naše narodne edinosti, naše države same. Sovražniki pa tudi tisti, ki ta stremljenja na ta ali drugi način podpirajo. Vsi ti istovetijo državo in njeno dobrobit z ohranitvijo predpravic nekaterih takozvanih zgornjih desettisoč, za pravice in potrebe milijonskih ljudskih množic jim pa ni mar. In vendar je kri in dlan teh množic, ki ustvarja in otiranja državo, Toda te množice se po svojih zastopnikih ne bodo mogle prosto izreči za to, kar hočejo. Tako nezaupanje je pač nedopustno in tudi nepotrebno, ker ljudstvo hoče urejenih razmer in urejene države. Čemu tedaj izzivanje in kljubovanje z rdečo cunjo v obliki nazadnjaškega, nepoklicanega ustavnega načrta? Seveda, ti prijatelji države bi radi vrinili ljudstvu tudi najčrnejši centralistični državni sestav, ki bi jim za dolgo dobo omogočil popolno oblast nad ljudstvom. Za ta načrt vsekakor tudi ta konstituanta ne bo našla zmisla. Kaj tedaj: ali ga ji hočete vsiliti ali pa jo razgnati in trajno vladati s pomočjo sile, postaviti ob* stoj in dobrobit države na konice bajonetov? Potem tužna majka nam in vam. Prometna zveza. (Načelno važno za vse strokovne organizacije.) Protivno strujo ja zadel splošen rale-sul. Usoda razvalin je podsula vse indife-rentistične in materialistične delavske ot-ganizacije. Tudi tistim, ki so železničars, strokovno organzacijo hoteli zvoditi v 10' diferentizem in materializem, se je ZŽra ba podrla. Danes vidimo edino strokovoo organizacijo med železničarji, ki se Bj P®* drla, ki ni nazadovala, ampak raste, io je »Prometna zveza«. _ , Začudeni sc vprašamo: zakaj? Kalt da ta mala, skromna, tiha, neopazna strokovna organizacija raste in se ji člani Prl' glašajo eden za drugim daleč izven Slovenije? — Odgovor je ta, da samo »P*®* metna zveza« ima vse pogoje, da var®| koristi vsega železničarskega stanu c® države. Samo ona ni indiferentistična. » ' mo ona ni materialistična. Samo ona ra® iz takih ta), da čira bolj raste, bolj uvidlj® vsi, da je v njej rešitev, _ , Strokovna organizacija, ki si je ,z' brala za svoja tla indiferentizem in ®aje” rializem, jc zapisana pogubi in njeno d * lavstvo prevari. Danes imamo v Jugo*1 viji železničarskih organizacij več ko Pf' stov na roki. Zakaj? Na jasnem niso. ^ obupujejo nad seboj. Čutijo kal smrti sebi. . »Zvera jugoslovanskih železničarji" se razsipava. Zakaj? Zato, ker se člani ®a njo ne zanesejo. Ne zanesejo se ne na ole' no vodstvo, ne na njeno stališče. Ys, hiša, tudi najlepša in največja je za nič, * je temelj za ni£. Temelj »Zveze jugoslovanskih mčarjev« je indiferentizem. To se Pr8,vl' Na temelj ne polaga ta organizacija co®e* ne važnosti. Indiferentizem pravi vod^c' Iiem strokovne organizacije: vseeno je, si po svoji notranjosti. Vseeno je, kak?*11 si. Vseeno je, ali lažeš ali resnico govori*’ Vseeno jc, ali varaš ali iskreno pomag®;' Vseeno je, ali si pošten do organiziran*11 ali jih zlorabljaš, ker indiferentist ®eC vse v en koš: vero in nevero, poštenost nepoštenost, mohamedanstvo in katolič811' stvo. Njemu je vseeno. Ni pa delavst^ vseeno, ali ga njegova organizacija vodi ^ nos ali je iskrena do njega. In za to io de' lavstvo v precejšnji meri »Zvezi jugos*®' vanskih železničarjev« obrnilo hrbet, kef mnogim delavcem se hoče resnice in P,* stanovske rešitve. Te mu pa indifereoh' stične in materialistične organizacije fl0 dajo in ne morejo dati. Iz istega vzroka, iz katerega je Ijiv razpad materialističnih in indiferentt' stičnih strokovnih organizacj, je tudi ra*' ložljivo, zakaj »Prometna zveza« raste, samo slučaj, da jo delavstvo išče. Dela'!' etve, razočarano nad materialisti, išče, pa, tava, kje in kako bi se zbralo v eO® samo močno, urejeno delavsko strokov#® organizacijo. Tudi železničarji žele enoto®1 krepke, zanesljive strokovne zveze, lo Prometna zveza« zamore biti to, ker nj#1 temelj garantira za program In za njego*® uresničenje. »Prometna zveza« ne pff*1 voditelju, da je vseeno, ali laže ali resnic0 govori, ampak pravi: ako varaš delavstv0) si moj izdajalec in delavstvo, ki je zvest® moji osnovi, si jc dolžno izbrati drugega ki ne madežuje tal, iz katerih »PrometO* zveza« raste. No »Jugoslovanski železničar* i®1* * svoje očitke in pomisleke proti »Promet®1 zvezi«. Prvi očitek je ta, da je »Protego* zveza« strokovna železničarska organih* cija, ki stoji na katoliškem temelju in ne more varovati koristi vseh železnica*' jev, n. pr. pravoslavnih ali mohamedaO' s kih. j Pripomnili smo že, da ravno ta teto®1’ nudi zadostno jamstvo, da bo organizacij* v strokovnem oziru vršila svojo dolžno**1 indiferentizem in materializem pa te# jamstva ne nudita. Kar pa tiče Srbov 1,1 mohamedancev, je stvar taka. Tudi prav®' slavni Srb in mohamedanec bo raje šel f>° čevlje k takemu čevljatju, ki mu jih bo 0®' redil iz usnja, ko pa k takemu, ki mu j*,, do polovice naredi iz papirja. Tako bo tjl®| v strokovnem oziru iskal zaščite pri tis strokovni organizaciji, ki je strokovno nesljiva, ne pa pri tisti, ki je strokovO lažnjiva in napravljena samo zato, da ; ali oni uradnik pride do mastne službe ^ zopet drugi izkoristi strokovno organi** cijo, da iz nje naredi narodnosocial® stranko in sebe za poslanca. Čudno se nam zdi, da upa taka of£8 nizacija kot je »Zveza jugoslovanskih ^ j lezničarjev«, očitati »Prometni zvezi« P® i tično lice. Če je kdo kristjan in upa ostp ^ : kristjan, tudi kadar zastopa strokovne j terese, je to politika. Če pa zataji kršča® || stvo in postane »Zvezar«, to ni politi**: In če. Deržič izkoristi strokovno organih. «tev. 289. cijo za osebno politično stranko, to tudi ni politika. Kako so se avanzirali nekateri uradniki, včlanjeni v »Zvezi jugoslovanskih železničarjev«, si prišteli kar po več službenih let in se vsedli na mastna mesta, nad tem se »Jugoslovanski železničar« nič ne spodtika, da pa člani »Prometne zveze« nočejo zatajiti katoličanstva, nad tem pa se spodtika. Ko bi »Jugoslovanski železničar« vedel, kaj ta beseda, nad katero se spodtika, pomeni, bi bil morebiti tiho. Na vsak način pa je eno čisto gotovo, to namreč: Če bo kdo iskal strokovno zanesljivost, je ne bo šel iskat tje, kjer je ni. Pri mohamedancu najdeš vsaj toliko strokovne zanesljivosti, kolikor ga njegova vera veže, naj drži besedo, pri indiferentistu in materialistu pa te zanesljivosti ne najdeš nič. Zato indiferentistične in materialistične strokovne organizacije nimajo nobene bodočnosti. Ima jo samo taka organizacija kot je »Prometna zveza«, če bodo Vodilni železničarji ostali zvesti začrtanim mislim. Zato je iz vsega tega za vestne železničarje samo en zaključek, ki se glasi: na delo za »Prometno zvezo«, da res postane to, česar se narodni socialist boji, vodilna in odločilna organizacija v državi. Zveza narodnih socialistov, ki si je nadela bahato ime »Zveza jugoslovanskih železničarjev«, je delavstvo pustila na cedilu. Njeni uradniki so sami sebe postavili takoj izpočetka v imenu organizacije za Sefe in nadzornike in ravnatelje in danes, ko delavstva ne potrebujejo več, so si ustanovili svoje »društvo jugoslovanskih železniških uradnikov«. Zato je na podlagi danih izkušenj umljiv samo ta poziv: Dvignimo železničarsko •trokovno organizacijo »Prometno zvezo«! Zedinimo v nji vse, ki so zaposleni pri prometnem delu! Močna, čvrsta, sigurna strokovna organizacija od konca do konca države bodi »Prometna zveza«! Naj bedi kot varuhinja nad železničarskimi pravicami! Kdor potrebuje strokovne postrežbe, bo Šel tje, kjer ga ne goljufajo. »Prometna zveza« naj tolmači potrebe potrebnih in izvo-juje prava zapostavljenih! Za tako organi-*acijo sc izplača trud. BLAGOSLOUEN BOŽIČ Seli vsem prijateljem, sotrudnikom, naročnikom in vsem kršč. socialnim tovarišem ' ' i; Uredništvo »Večernega lista«. Dnevne novice. > ■ — Radi rudarske stavke omejen že- lezniški promet. LDU Belgrad, 21. decembra. (ZNU) Radi rudarske stavke sta ukinjena vlaka Belgrad—Zagreb št. 5 in 6. Na vseh progah zagrebškega železniškega ravnateljstva vozita do nadaljnje odredbe samo po en mešani in en osebni vlak. Vsi Ostali vlaki so ukinjeni, dokler se ne zagotovi premog iz zasebnih ali državnih rudnikov, Izmed, direktnih vlakov na Dunaj in V Prago vozila vlaka št. 3 in 4 z odhodom ob 15. uri iz Belgrada. Med Belgradom in Zagrebom je ustavljen vsak prevoz bruita, izvzemši živino, vojaške pošiljatve in premog. Belgrajsko železniško ravnateljstvo naznanja, da se radi pomanjkanja premoga ustavijo brzovlaki št. 1 in 2 med Belgradom in Nišem. Edino simplonski orient-ekspres bo vozil še nadalje po starem Voznem redu. — Tržič. Prireditve v Domu. Okrožni orlovski tečaj se je končal v nedeljo z akademijo. Na tej so nastopili Orli z ročnimi vajami in na orodju, Orlice so proizvajale simbolične vaje s petjem in spremljevanjein godbe, jako ljubki so bili nastopi orlovskega in orliškega naraščaja in učenk meščanske šole. Br. Vider je v navdušenem nagovoru slavil namen orlovske organizacije. — V ponedeljek je predaval gosp. bogoslovec Cuderman o pokojnem škofu dr. Antonu Mahniču in njegovih zaslugah za katoliški preporod med Slovenci in Hrvati. — S tem predavanjem se za letos zaključijo ponedeljski sestanki. — Društvo priredi letos Silvestrov večer z zanimivim sporedom. — Učitelja za izdelovanje »suhe roba«, najrajše invalida, išče invalidski oddelek poverjeništva za socialno skrbstvo. V invalidskem domu v Dol. Toplicah je namreč mnogo invalidov, ki bi se radi naučili izdelovati »suho robo« (žlice, kuhalnike, škafe itd.). Za invalida bi bila služba učitelja tudi stalna, za neinvalida začasna, Podrobna pojasnila daje (najbolje ustno) Invalidski oddelek v šentpeterski vojašnici v Ljubljani. — Novi kovani drobiž. Finančno ministrstvo je prejelo tri vagone novega kovanega drobiža po 10 in 25 par. — Naša preskrba s sladkorjem. Ministrstvo za prehrano in obnovo je dovolilo, da smejo sladkorne tvornice v Belgradu in Čupriji razdeliti 10 vagonov sladkorja malim prodajalcem v svrho oskrbe prebivalstva za božične praznike. Vsi mali proda- •»VeSera? ItsF«r, Prometni zvezi«, ki se je odločila podpirati tovariše z vso močjo. Zborovalci so koncem shoda z odobravanjem potrdili resolucijo: Resolucija vpokojeucev, invalidov, vdov in sirot južne železnice na javnem shodu sprejeta dne 21. decembra 1920 v Mestnem domu v Ljubljani: Ker je beda vpokojencev, invalidov, vdov in sirot južne železnice prikipela do vrhunca, zahtevajo navedeni, da se tekom 10 dni reši to pereče vprašanje in sicer: 1. Da se vsem vpokojeneem, invalidom, vdovam in sirotam južne železnice izplača enkratni nabavni priaspevek v znesku 1000 K in za vsakega rodbinskega člana do 18. leta po 200 kron. 2. Da se tekom .10 dni izjednačijo draginj-tfce doklade z onimi državnih vpokojencev. , Ako se v teku 10 dni ne bodo izvršile to upravičene zahteve, izvajamo konsekvence, katerih odgovornost pade na merodajne čini-telje in bode to svetovni škandal v 20. stoletju za demokratično Jugoslavijo. Pripravljeni smo zasesti s svojimi rodbinami železniško progo in le preko naših trupel se bode lahko vozilo. .... Živeti tako ne moremo več! x (Sledijo podpisi). ' Resolucijo so odposlali, kakor smo včeraj poročali, na pet odločujočih činiteljev. Mi apeliramo na vse, ki morejo tukaj pomagati, da uvidijo brezpogojno potrebo gornjih zahtev, in res pomagajo tem starčkom, invalidom, vdovam in sirotam, ki so v največji bedi ravno zato, ker si sami pomagati ne morejo. BolnlSkl strežniki. Naša organizacija se dobro razvija in vlada v njej precejšnja disciplina. To pa nekaterim ni všeč. Nam pa tudi ne gre v glavo, zakaj bi nas moral kdo vsled tega, ker smo organizirani, budo gledati. No pa to nič nc stori, mi vemo, kaj in komu se imamo zahvaliti, da imamo še vsaj za silo urejene razmere. Zato poudarjamo še enkrat, da vsa prizadevanja, od katerekoli strani, ne pomagajo nič. Mi ostanemo organizaciji in njenim načelom zvesti. Viničar. Bedni položaj viničarjev. Ljutomer. Položaj, v katerem se nahajajo tukajšnji viničarji, je obupen klic zatiranega v puščavi. Zima je tu, viničar je brez aela in jela, zanj se nifcdo ne zmeni, se li bode preril skozi zimo brez vsega zaslužka, za to ga ne vpraša nikdo. Pred zimo obljubljalo se je od meseca do meseca, da se reši viničarsko vprašanje, tako da se je stvar zavlekla, da je gospodar s svojim pridelkom pod streho in dobičkom na varnem, sedaj pa je dobro. Viničar bode že mirno prenašal svojo bedo še dalje za naprej. Prišlo bode drugo, za njim tretje leto in tako nkprej. On bode zadovoljen s tem, kar se mu bode obljubilo, si mogoče mislijo gospodje. Mi pa viničarji, ali smo res tako neizobraženi, da ne bi znafli preračuniti, kaka krivica se nam godi. Čas je, novo, leto se bliža, zganimo se vsi skupno v viničarsko zvezo ter odločno zahtevajmo, da se viničarsko vprašanje taJcoj pošteno in pravično reši, da tudi viničar enkrat pride na boljše mesto v človeški družbi. — Viničar. Ljutomer. Zveza viničarjev v ljutomerskem okrožju želi vsem članom kakor tudi vsem tovarišem J. S. Z. vesele božične praznike! — Odbor. Vurberg. Redni občni zbor tukajšnje skupine se vrši dne 6. jan. 1921 dopoldne v stari šoli. Dnevni red: Poročilo tajnika; blagajnika, odobritev računskega zaključ- ka, volitev odbora in slučajnosti. — Tem potom sc vabijo vsi člani skupine, da se občnega zbora v polnem številu udeleže. — Odbor. Vurbcrg pri Ptuju, Tamkajšnja viničarska skupina je poslala okrožju J. S. Z. v Mariboru majhno podporo 14 K in obenem pismo sledeče vsebine: Res .boge reve, napol nage in bose, ki niso oJ^adle od krščanskosocialne stranke, žrtvujejo morda svoj zadnji vinar. Zakaj? Ker imajo še vedno čut vere in zaupanje na rbljib-ljeno, na ono, kar nam obeta agrarna reforma, J. S. Z. o izboljšanju mezde itd. Zahtevamo čimprej razlastitev tukajšnjih veleposestev! Ostali smo trdi, volili smo katoliške može, zdaj pa tudi zahtevamo od svojih poslancev, da bodo zastokali odločno naše pravice in se borili za izbo!,T_nje našega nadvse bednega stanja, — Mr'je, hvala vam za vašo ljubezen do svoje delavske organizacije! To je poštena b.. „da, ne pa dejanje onih šestih uskokov, ki so. odšli k socialistom, kjer menijo, da j", bodo poslali takoj v nebesa. Jugoslovanska strokovna zveza se bori za viničarje kakor za vse delavstvo sploh iz docela nesebičnih namenov, a več ko doseže, ji pri sedanjem kapitalističnem in krivičnem družabnem redu doseči zaenkrat ni mogoče. Kapital ima v rokah moč, mi se zanjo šele borimo in trudimo. Naj pomi lljo to vendar oni, ki ne vidijo vseh svojih želj in zahtev takoj uresničenih. Boj bo še dolg in težak, a ravno zato se zbira delavstvo v enotno organizacijo. Viničar trpi hudo krivico, a vse naše ponovne zahteve ne zaležejo pri gospodi ničesar. Neomajno pa je naše zaupanje, da bodo te zahteve zmagale prej ali slej. Do takrat pa vztrajajmo, vztrajajmo neomajno na svojih nač'1!h! Služkinja. Maribor. Preteklo nedeljo se je vršil pri nas dobro obiskan shod služkinj v dvorani Narodnega doma. Shod je otvorila predsednica tukajšnje skupine JSZ služkinj. Kot prvi je govoril tov. Cvikelj iz Ljubljane. Razložil je dosedanje delovanje »Zveze služkinj«, odnosno Jugoslovanske Strokovne Zveze v Ljubljani, posebno glede novega poselskega reda. Za njim je povzel besedo tov. Jož. Stabej, okrožni tajnik JSZ v Mariboru, Kot tretji je nastopil tov. Krepek iz Maribora. Po shodu je predsednica podala poročilo o delovanju skupine preteklega leta. Tako se je zaključil dobro uspeli shod ob 6. uri zvečer. Organizacija služkinj v Mariboru se dobro razvija. Sedaj se zopet pripravlja igra, ki jo bodo dekleta v kratkem vpri-zoriie. Ako pojde tako naprej, bodo v kratkem času vse do zadnje služkinje v organizaciji. Maribor. V nedeljo 19. t. m. se je po shodu delavskega ženstva vršil občni zbor tukajšnje skupine — zveze služkinj. Iz tajniškega. in blagajniškega poročila je bilo posneti, da je skupina dobro napredovala in da je odbor, kakor članice storil svojo dolžnost. Požrtvovalne služkinje so priredile v zadnjem letu 8 gledaliških predstav, v večjem številu so se udeležile tudi ženskih ozir. dekliških shodov pri Sv. Ignaciju, Sv. Urbanu in Št. Petru pri Mariboru. Sklicale so tudi same dvoje shodov v Mariboru. Redno so se v velikem številu udeleževale tudi mesečnih shodov JSZ. Dohodkov je imela skupina v prvem poslovnem letu 6760 K 20 vin., izdatkov, ki so se pa večinoma porabili za podpore starim in onemoglim služkinjam pa 3530 K 40 v, tako da še preostane v blagajni 3231 K 80 vin. Izvolil se je tudi za drugo poslovno leto nov odbor iz sledečih članic: Jančič Jerica, Gruškovnjak Marija, Kočijaž Elizabeta, Iljaš Marija, Poplotnik Minka, Kurnik Ivanka, Mir Amalija, Kupljen Ro-zalka, Čoko Antonija in Gabrijan Liza. Iz dosedanjega delovanja vrlih služkinj, organiziranih v JSZ oziroma Zvezi služkinj, lahko upamo, da sc bo njih delo v bodoče še pomnožilo. Da bodo vse delovale po starem reku; »vse za eno — ena za vse«, da si tako zboljšajo svoje mnogokrat težko stališče, in pa da zberejo vse svoje sovrst-nice okrog svoje zagovornice in zaščitnice JSZ. Občni zbor »Zveze služkinj« v Ncvem mestu. V nedelo, 19. decembra, smo imele občni zbor in volitev novega odbo"^, Naš nadzornik P. Fortunat je poročal o delovanju zveze. Iz tega poročila se razvidi, da smo imele letos 12 sestankov, najvažnejši je bil meseca septembra, ko nas je c’ iskat g, tajnik Cvikelj iz Ljubljane. Odbor je imel 17 sej. Meseca aprila smo dobile lastno sobo in posredovalnico za službe. Tudi verskih vaj smo se udeleževale. Imele smo dvakrat govor in skupno sv. obhajilo, trikrat pa sv. mašo s petjem v frančiSl.unski cerkvi; tu imamo tudi vsako nedeljo in praznik kratek nagovor med prvo sveto mašo. Za zabavo smo tudi precej skrbele. Imele smo dva izleta in Štirikrat igro v Rokodelskem domu, enkrat pa v društveni sobi samo za članice. Enkrat smo imele domačo veselico s tombolo. Posebno važen dogodek tega leta je, da Jjilg naž^< društvo priklopljeno ljubljanski Zv&zi služkinj in obenem Jugoslovanski strok, zvezi. Tekoča 'tevilka imenika je 153, č!a:L': p n je sedaj 91. Denarnega prometa je bilo v toro letu 4350 K. — Nadzornik je slednjič spodbujal k pridnemu obiskovanju sestankov, k vnetemu agitiranju za ;. .... '.n pri- poročal strokovni tečaj za .šivanje, — Izid volitve odbora je sledeči: Za predsednico je izvoljena v tretjič Beti Klepec, ti namestnico Mar. Janša, za taj .ico M. Matoh, za blagajničarko Mar. Udovič, za odbornice Franč. B?čar, Barba Jakša, °-inta Volf. Za nadzornika sta se določila: P. For-tunit Goli in Otilija Zimic, za zaupnice pa Ana Butala, M. Hočevar, Ana Horvat, N, Jenič in Ara Strajnar. Lesni delavec. Preserje pri Radomliu. Dolgo časa ni bilo nič glasu od nas. Danes smo se vendar oglasili. Imamo marsikaj povedati. Septembra meseca smo stavili na podjetje beliks Stare zahteve za povišanje. In glejte, kaj si je ta prefrigana glavica go-sp, podjetnika izmislila. Namesto povišanja plač in odgovora na nadaljnje zahteve je odpustil pet delavcev, in sicer pet takih delavcev, ki so bili leta in leta njemu in njegovemu predniku dobri, da so mu služili milijone. Seveda je tičal namen za vsem tem. Kmalu po odpustu teh delavcev pride dični gospod s predlogom k delavstvu, naj dela 12 ur na dan in on bo plačal, kakor da bi mu delali dva dni. Delavstvo, preplašeno še od zadnjih odpustov, deloma pa tudi prisiljeno vsled slabih plač v tem podjetju, je seveda takoj prijelo za to ponujeno mu vejico in — delalo 12 ur dnevno. Delavstva od tega čina ni bilo mogoče odvrniti, zato tudi ne moremo vsega delavstva dolžiti tega nediscipliniranega nastopa. Okrožno tajništvo J. S. Z. v Kamniku je storilo vse potrebne korake, posredovalo pri vladi in protestiralo proti krivičnemu postopanju podjetnika. Od vlade ni bilo odgovora v tej zadevi več kot en mesec. Končno, ko je bil odgovor tu, pa čitamo sporočilo, da vlada ne smatra potrebnim mezdnega gibanja in tudi ne more nič opraviti s svojo avtoriteto, da bi spravila odpuščena delavce nazaj h kruhu. Podjetnik toži v vlogi, da bo obubožal in ima že milijonski dolg, konkurenca ga hoče uničiti, če pa bi povišal delavstvu še plače, potem bi bil pa — fuč. Mi vemo to, da »c milijoni ne posojajo takim, ki nimajo Še veliko več milijonov lasti. Mi vemo tudi, da tovarnar, katerega preti uničiti konkurenca, nima povoda upeljati v svoj obrat 12 urni delavnik in plačevati za to delo s plačo dveh šihtov in tako tudi vemo, da je bilo podjetnikovo poročilo vladi le krepek potegljaj za nos, da ji je s tem zabranil posredovanje za odpuščene delavce in zvišanje plač. Pri vsem tem pa tudi delavstvo (ne vse) ni brez krivde. Organizacijo niso hoteli poznati; poznati niso boteli nobene discipline in igrali naravnost ponižnega slugo svojemu gospodu. Stopili so na zelo nizko stopnjo, ki ni dostojna resnemu in poštenemu delavstvu. Toda že imamo ljudi, ki poznajo moč in disciplino organizacije) ti niso izdali svojih interesov. Sedaj so se pač morali vdati sili, toda premagali bodo vse nasprotne sile in jih doveli do pravega spoznanja. SEJA KONŠTITUANTE. LDU Belgrad, 21 dec. (ZNU) Danes ob 10. uri dopoldne je otvoril sejo konstituan-te, ki so ji prisostvovali vsi ministri razen vojnega, začasni predsednik Nikola Pašič z nastopnimi besedami: Gg. poslanci! Otvarjam sejo. Verifikacijski odbor je končal svoje posle ter bo skupščini predloženo njegovo poročilo. Po poslovniku st ima izročiti vsem poslancem, in šele pc preteku 24 ur, odkar so ga poslanci prejeli, se more vršiti naslednja seja. Prosiir vas torej, da sprejmete poročilo. Gospode ki imajo tiskana poročila, prosim, da ji razdele vsem poslancem. (Kratek odmor tiskana poročila verifikacijskega odbor se razdele.) Po odmoru nadaljuje predse nik Nikola Pašič: Gospoda! Prejeli ste poročilo verii' kacijskega odbora. Ko preide 24 ur, se bi vršila prihodnja seja, ki bo jutri ob 10, dopoldne. Na dnevnem redu bo sklepanje o vprašanju, hočete-li sprejeti poročilo in overoviti nesporne mandate. Potem se bo dogovorilo o nadaljnjem delu, ali se bo delo nadaljevalo istega dne, ali pa hočemo skleniti kaj drugega. (Vzkliki: Nadaljujmo z delom!) Rešitev tega vprašanja je odvisna od skupščine same. Kakor bodo gg. poslanci želeli, tako se bo tudi delalo. Zaključujem sejo in odrejam bodočo za jutri ob 10, dopoldne. SPOPADI MED FAŠISTI IN SOCIALISTI V ITALIJI. LDU Trst, 21. dec. Ker sta bila socialistična poslanca Niccolai in Bentini v Bologni napadena od fašistov, so se zbrali socialisti v Ferrari ob dveh popoldne na S protestni shod proti nasilstvu fašistov. Ker j sp ferrarski fašisti pričakovali napad so- I cialistov, so pozvali pomoč svojih somišljenikov iz Bologne, katerih je prišlo kakih 500 v. Ferraro. Med socialisti in ojačenimi fašisti jc prišlo v času shoda do ljutega spopada, ki se je razvil v pravo ulično bitko. Kakor poročajo osebe, dospele semkaj iz Ferrare (brzojavne telefonske zveze so vsled stavke državnih nameščencev prekinjene ali funkcionirajo le pomanjkljivo), te prišlo med obema strankama do ostrega streljanja iz revolverjev. Cerkvena plssba. Dve božičnici. 1. P, H. Sattner: »Sve-tonočno zvonenje«. 2. St, Premrl: »Čuj, premila«. Dvoglasna ženska zbora s klavirjem. Založila Jugoslovanska knjigarna v Ljubljani, Cena izvodu 15 kron. Radostnim srcem pozdravljamo izdajo teh dveh ljubkih skladb. Saj dosedaj nismo premogli tovrstnih napevov in smo bili navezani izključno le na tuje, zlasti nemške skladbe. Sicer so res nekoliko pozno izšle, pa saj sega božična doba do 1. predpepel-nične nedelje. Naša društva in šole, ki bodo v tem času prirejale razne božične prireditve kakor: božičnice, igre in druge božične predstave, se bodo rade posluževale teh lepih pesmic, tem prilikam so tudi namenjene. rremrlova »Čuj, premila« bo pa dobro učinkovala tudi pri cerkvenih pobožnostih, zlasti onih Marijinih družb. Skladbe priporočamo kar najtopleje. Odgovor m odgovor« G. dr. Lenord je zelo vsestransko izobražen, kar mu vsak priznava, v nekaterih strokah pa 1« ni tako irdeo, kakor bi bilo želeti, V polemiki glede republike in monarhije trdi tudi še danes, da je centrurn bil do prevrata monarhistična stranka. Poživljamo dr. Lenarda, da nam na podlagi kakršnihkoli dokumentov dokaže, da je ta stranka svoje takratno monarhistično stališče izvajala iz kakega drugega nalsla nego iz oportunitete, oziroma iz ozira na relativno potrebo monarhiztna v takratnih razmerah. Da je centrum »od konca kulturnega boja bil ali v vladi aii jo vsaj podpiral«, ni res. Ja kdor lo trdi, ni nikoli pazno zasledoval politike te naj. večje katoliške stranke na svetu. Centrum je bil tudi po kulturnem boju večkrat v odločni opoziciji, najbolj pod vlado kanclerja Bulowa. Takrat je Bfi-low po iniciativi Viljema "hotel centrum uničiti pod geslom »Vsi Nemci proti črno-rdečemu bloku!*, raz-ustil državni zbor in razpisal nove volitve, Pri aterih pa ie popolnoma pogorel. Od takrat m proti centru sploh ni moglo vladali. Če g, doktorja ranima, jc takrat šlo ravno za vsenemško kolonialno politiko in kredite za vojsko, proti katerim sta centrum in socialna demokracija odločno nastopila- V vladi pa centrum kljub porazu Biilowa ni bil nikoli do zadnjih let svetovne vojske. Viljem je svojčas centrum proglasil za »brezdomovinski« ia če je po polomu bGlowskega nacionalnega liberalizma svoje mnenje izpremenil, to samo zato. ker; je moral kakor svojčas Bismarck, iti prosto v’ Ka-nosso. CenLrum je tudi vedno z vso ostrostjo nastopal proti Viljemovi protipoljsk: politiki in dosledno vsakokrat glasoval s sociulisti proti razna« rodovalnemu kreditu v Ostmarki; kar pa se tiča kardinala Koppa, se je nahajal centrum z njim t bojnem stanju in jc tu moral celo Vatikan vrne« poseči, ko jc zaradi kardinalovega nastopa proti kolinski struj: grozil očiti razdor med nemškimi katoličani. Kopp je bil sploh velik bizantihec in se ga je ViJjc.ro večkrat posluževal, kadar je hotel pritisniti ua cenzuro, pa ni imel nikoli uspeha. Kopp je na konec vse zveze s centrom javno prekinil. Partito Popolaro istotako ni monarhistična stranka. Imamo pred seboj junijski zvezek »Civilta Cattolica« 1. 1., v katerem se v političnem pregledu konstatira. da je P. P. glede vprašanja državne oblike indiierenten, kar je sicer tudi poslanec Meda opetovano izjavil. Če P. P. podpira monarhistično vlado proti socialistom in če zasleduje ozkonacionalislično politiko v praksi, za to so drugi vzroki; sam program je čisto katoliški, korekten, v socialncm oziru p-i najradikalnejši izmed vseh katoliških. Če g. dr. Lenard trdi, da konstjtuanta ni suverena, ker da je našla pred seboj činitelje, s katerimi mora računati, ustvarja nasprotje med rečmi. racd katerim* nasprotja ni. Konstituanta je lahko suverena, naj ima računati s kakršnimikoli danimi činitelji. Saj ho tudi z njimi računala, ne odpovedajoč se pri tem svoje suverenosti. Kajti fakt je, da bo ona imela sklepati o obliki države cclo na podlagi Markovičevega demokratskega nadrla, in če se odloči po večini za monarhijo, bo ■-.onarhija v Jugoslaviji od tega momenta izvirala ' t snverennega sklepa konstituante, ne pa iz do-edaniega stanja. Jako originalen je g. dr, Lenard, ko izpodbija veljavnost znanega sklepa SLS od novembra 1918 i tem, da pravilni shod in sklep takrnft sploh ni bil ^.ogoc, »ker sc jc sklep storil pod vplivom revo-lučne psihoze«. Vsi sklepi, gospod doktor, so se takrat vršili pod vplivom revolučne psihoze, tudi ”-klcp. da se stvori edinstvena država. Po Vašem bi torej tudi zjedinjenje bilo zdai sporno, kljub ! temu S. I,. S. skupaj z ostalimi strankami Jugo-; lavijc vztraja do danes dosledno na stališču edinstvene države in Vi najbržeje tudi. Od shoda dalje pa, kar se tiče monarhije ali republike, nimamo več nobenega sklepa stranice in je zato nerazumljivo. zakaj »e Vi zdaj tako upirate naziranju tistih, ki enkrat storjene sklepe smatrajo za ve-ij.-.vne, dokler se ne prekličejo. Če so novembra 1916 »pojmi bili zmedeni«, ' nkor Vi zdij piiete, jo to jako samozavestna trdi-■ . ki jc sicer Vam na čast, nam ubdgirn zmeden-n; f>a v veliko sramoto, vendar pa iz nje pote-'o take posledice, da nas jc strah, kajti s to !ošao trditvijo stavliate Vi na kocko sploh vse, ir ;>e je novembra 1918 v Jugoslaviji ukrenilo. Da ne smatrate potrebnim načeloma stati proti imperializmu in da Vam ni eventualni sporazum s katoliškimi strankami naših vrdikih sosedov simpatičen, to je stvar Vašega osebnega okusa. ki ga hočemo spoštovati: ni pa res da bi Vam bili mi očitali, *da ne poznate nobenih katoliških načel«. Če smo se morda radi nesrečne revolučne psihoze, ki na nas še vedno nehote vpliva, kaj nejasno izrazili, Vas prosimo, da nas oprostite. Uredništvo. Odgovorni urednik Jože Rutar. Izdajatelj konzorcij »Večernega lista«. Ti*ka »Jugoslovanska tiskarna« v Ljubljani