Leto LXIII., št. 8J V Ljubljani, petek 11. aprila I930 Cena Din 1.— SLOTENSKI Izhaja vsak dan popoldne, izvzemši nedelje in praznike. — Inserati do 30 petit a Din Z.—, do 100 vrst Dm 2.50, večji inserati petit vrsta Din 4.—. Popust po dogovoru. Inseratni davek Doscbcj. »Slovenski Narod« velja letno v Jugoslaviji Din 144.—. za inozemstvo Din 330. — Rokopisi se ne vračajo. — Naše telefonske številke so: 3122. 3123. 3124. 3125 in 3126. ZAKLJUČITEV LONDONSKE KONFERENCE Popoln sporazum med Anglijo, Zedinjenimi državami in Japonsko — O nerešenih vprašanjih se bodo Anglija, Francija in Italija še pogajale — Francozi zadovoljni z uspehom London, 11. aprila. AA. Po 6eftanku ini- metrskega predsednika Macdonald a z načelnikom araetriške delegacije Stirru=onom se je vršil v Sai-nt Jameski palači nadaljni £©&ta- Bftk ameriške, ja«poneke in angleške dflega- aje. Na zadnjih sestankih so zastopniki Anglije, Japonske in Zedinjenib držav razr pravljali o pridržkih japonske vlade k predlogom za določitev pomorske tonaže, ki so hrti poelani v Tokio s popolnim pristankom angleške, ameriške in japonske delegacije na pomorski konferenci v Londonu. Napredek v razpravi teh pridržkov Je bil zelo gladek in po včerajšnji 6eji je bilo uradno ofcfjavljeno, da je bil v veeb. Se nerešenih vprašanjih dosežen popoln sporazum. Države, zastopane na konferenci, so ee aporassumele v številnih tehničnih vprašanjih in kakor poročajo, ee bodo vsa rešena tahnioTja vprašanja vključila v pogodbo, ki 30 bodo podpisale vse države, zastopane na konferenca. Vodje delegacij eo ispravljali včeraj o glavnih obrierili načrta tega sporazuma. Kakor poročajo, bo pogodba, razdeljena v tri dele. Prvi in drugi del bodo lahko podpisale vse države, ki so zastopane na konferenci, dočirn bodo podpisale drugi del pogodbe le tri države, Anglija. Zedinjene države in Japonska* Prvi del pogodbe bo obsegal sporazum, dosežen glede na premor v graditvi aklopnic in velikih ladij matic za letala. Nadalje obsega ta del pogodbe tabelo, ki predstavlja dosežen sporazum v vprašanja metod« razorožitve po kategorijah ali pa po globalni tonaži. Obenem bodo v tem dehi pogodbe označene definicije ta-koavanih prostih in posebnih ladij, ki ne spadajo v nobeno vrsto teh kategorij. Drugi del pogodbe «e nanaša na metode m humanizacijo podmorske vojne. V tem *praea»jn je bil dosežen popoln ■paranim v odboru, v katerem so bile zastopane vr-e države, ki se udeležujejo konference. Nadalje predlagajo, naj se v ta osnutek sporazuma med petimi državami vključi sporazum treh držav. Napori, da se doseže sporazum med vMmJ državami, ki so zastopane na konferenci, so se včeraj nadaljevali ves dan in eo trajali do poznega večera. Dopoldne eo se sestali zastopniki francoske in ameriške delegacije. Popoldne sta imela ministrski predsednik Macdonald in zunanji minister Henderson dolg razgovor z italijanskim poslanikom g. Rossijem. Pozneje 6e je sestala angleška delegacija na važno posvetovanje. Ob 6.30 popoldne je francoski zunanji minister Briand posetil v Powningetreetu ministrskega predsednika Macdonalda. Državnika sta se enkrat proučila trenutni položaj konference. London, 11. aprila. Na snočni seji

d-nje zbornice je imel Macdonald daljši go-voc o uspehih pomorske razorožitvene konference. Macdonald je izjavil, da ie bil m-ed Anglijo, Zedinjenimi državami in Japonsko dosežen popoten sporazum, ki temelji strogo na tonažnih številkah, določenih, tekom ameriškoangleških pogajanj meseca septembra in oktobra. Nadalje je naglasil* da je konferenca tekom s/ojega zasedanja razčistila celo vrsto razorožitve-nih vprašanj, v katerih je bil dosežen med vsemi državami, zastopanimi na pomorski razorožitveni konferenci popoln sporazum Končno je Macdonald izjavil, da bi fcilo brezpomembno, ako bi še dalje zasedale vse delegacije zaradi vprašanj, ki se tioejo samo franci je, Italije in Anglije. Zato bo v začetku prihodnjega tedna zadnja plenarna seja, na kateri bo podpisan obenem sporazum. Konservativni in liberalni govorniki so čestitali Macdonaldu k velikemu uspehu, ki ga je dosegel na konferenci za blagor finančna debata v nemškem parlamentu Odpor nemških nacijonafcev strt seje še do srede BL aprila. Snoči ie pričel nemški držami zbor raspravo o vladnem zakonskem načrta » pokritje deficita državnega proračuna. Med v#adfMim strankami je prišlo do spor srama, om podlagi katerega se bo povišal davek na prvo za 60%. Vfada jc ta kompromis sprejeta, da reči oefcHnzpoi frirančnj načrt. Bor Ob. Id. aprila. Državni kancelar ki vladne stranke se oetrn&o-oaci^afoj najpad, ki jah je hotel prisiliti, da bi se o car m i na bencin sfcapno raaprvrllaJo z a^rarnkn predlogom, odbite na *a način, da vtztrajajo pri tem, naj s« najpre} razpratv-rja o fmaočnem predlogu ki nato leTc • aerarnem prerSosm- Vladne stranke izravnalo, da imaio *rteni predpisi pod davčnim programom — Nemški državni zbor bo imel prihodnjega tedna veljavo le v tem primeru. Državrri kancelar Je iztja/vi'1, da je sit pogajanj s strankami in da hoCe doseči odločitev. Nemški nacijonalci imajo oč;-vidno namen, sprejeti davčni predlog ter sxu-šajo sedaj le še z demonstracijami naprav::! vtis na svoje volile«. Mogoče je, da se pri drugem črtanju še ne bo dosegla večina. Nemški nacijonalci se bodo najbrže pri drugem čitantu vzdržali glasovanja, pač pa bodo glasovali za naslove poedinih predlogov, tako da bo prišlo do tretjega čitanja. Meni se, da se bodo nemški nacijonalci končno vendarle vdati. Posvetovanja državnega »bora bodo trajala do srede r*rcd veliko nočjo. Sklepi italijanskega fašističnega sveta Preuredba fašistične milice in strokovnih korporacij — Nove smernice fašističnih organizacij Rim, TL aprira. AA. Uradni liet fašistične stranke komen*fra rosohicije poeamez-mb sej zadnjega zasedanja velikega faši«tič-nega sveta in pri občuje to resolucije v celoti. List pra»vit da je bilo bo zasedanje izrodilo važno m da m bili na sajah proučeni vsi problemi potitike in sedanjega fašističnega režima. Posebna pozornost je bila posvečena položaju poljedelskih težaikov v raznih, krajih Italije. Nadatje je fašistični svet preuredil faSieticao milico tor se pečal s položajem **rokovnib korporaeij. V«wk sklep pomeni temeljno odločitev za življenje re- žima. Najjpcttnemibnejši je bil sklep o fašistični milici, katere vojaško ustrojstvo je novoert ter delo italijanskega duha ki brez primera v zgodovini. Taka milica je mogoča samo v novi Italiji, v plamtecem ozračju, ustvarjenemu od fašizma. Na tem zasedanju je veliki fašistični svet začrtal nove smernice vsem političnim, vojaškim in ekonomskim silam fašizma za prihodnje desetletje. Naposled je veliki svet sklenil, da smejo oficirji v#^eh oboroženih sil po izstopu iz, efektivne službe zahtevati vpts v fašistično stranko. Grof Bethlen v Rimu Rim, 11. ao«riia. AA. Listi priobouOejo komentarje o novem obisku predsednika madžarske vlad« zrofa Bethlena v Riem. Listi zatr-jujejo, da po staja io stifci pri->«te*jstva med Madžari in italijanskimi na-rodom čim datje tesnejSi. To priateljs-fivo je pomembna Trvma poffticnejja ravnotežja v Evropi. Rim. 11. aprila. AA. *Associated Press« poroča: časopisje pravi, da je Betnlenov obisk v Rmra gospo da rskejra značaja in da mrna polVtfč-nfli osti. Gre za dosedanje odnošaie med Madžarsko m Italrjo m za vprašanja, ki s« tičejo haaske konferenc« In vrhocVrrih reparacij. Zato ni povoda, da bi se Mala antaota vznemirjata. Mednarodna repara-cijska banka Pariz, 10. apri'la. AiA. >Havasc javlja iz Basfja, da je tia prispel predsednic mednarodne banike za roparaci tska plačila Majrgarah, da se seznani s situacijo banke in konča pripravljalna dela. Banka bo začela poslovati dva dni po velikonočnih iprazjnikih. Prva seja upravnega odbora bo 23. aurila. Nov uspeh Marconija Buenos Alres, 11. aprila. Marconi jc mwl s svoje jahte v Genovi daljši radiofonski raas?ovor z ravnateljem transradia v Buenos A:resu. 5 pomočjo 1 kiIowa.tne enersr"}« se ie pofzkius po-pobxwna posre čil. J vsega človeštva, nakar so priredili poslanci delavske stranke ministrskemu prod s-d Vi i k u prisrčne ovacije, ki so se jim pridružili tudi drugi poslanci. London, 11. aprila. Kot rezultat včerajšnjih dopoldanskih razgovorov delegatov Velike Britanije. Jarjonske Ln Zedinjeiui držav se doznava, da bo imela vsaka država pravico otxlržatj po eno veliKo bojno ladjo, ki bj se morala kot ladja sspecrialne-ga razreda postavit4 izven službe. Japonska bo poleg tega imela pravico obdržati tri lahke križarke kot šolske ladje. London, 11. aprila. Srtoči je bil dosežen med vsemi petimi velesilami, zastopanimi na pomorski razorožitveni konferenci, popoln sporazum, Zato so delegati sklenili končati pogajanja. Plenarna seja bo v ponedeljek ali torek. Na tej seji se bodo končno ugotovile točke sporazuma, v katerih se strinja vseh pet velesil, ter točite, v katerih ie dosežen popoln sporazum samo med Anglijo, Zedinjenimi državami in Japonsko, i«i končno ona vprašanja, v katerih ni bjflo mogoče doseči sporazuma med vsemi petimi velesilami. Za ta zadnja vprašanja se bodo obvezale Francija, Anglija hi Italija, da se bodo še nadalje pogajala, bodisi po diplomatskem potu aH pa s posredovanjem Društva narodov. Pariz, 11. aprila AA. »Havas« poroča iz Londona, da je pomorska konferenca zaključena in da je Francija lahko zadovoljna s svojimi uspehi v Londona. Francija si je ohrart'la popolnoma svobodne roke. Razen tega ji nI bilo naloženo znižanje tonaže vojne mornarice, ki Je brezpogojno potrebna za obrambo njenega ozemlja in kolonij. Nasprotno je Francija prodrla s svojimi zahtevami glede na metode razorožitve, nadalje, da je treba obdržati podmornice in da se naj humanizira uporaba podmornic v nrfaoern vojne. Afriški konflikt med Francijo in Italijo Pariz, 11. aprila. Med Francijo in Italijo je nastal zanimiv spor. Italijanska vojska je namreč zasedla v severni Afriki mesto Turno, ki spada pod francoski protektorat Francija je proti zasedbi takoj protestirala ter zahtevala, naj se italijanske čete umaknejo s francoskega teritorija, čemur pa se Italija upira. V vseh krogih vlada veliko zanimanje za nadaljni razvoj tega spora. Jugoslo venska razstava v Londonu London, 11. aprila. A A. Povodom otvoritve iugoslovensJce umetniške razstave v Tategaleriji prio-bčuje >Twnes« m Mornings-post« poročilo svojih umetnostnih kritikov, ki naglašajo, da kažejo naše umetnine posebne resne značilnosti. Kritiki soglašajo v oceni Meštrcrviće^ih del, ki je eden največjih kjparjev sveta. Zarota proti portugalski vladi Pariz, 11. aprila. Po vesteh vz Madrida ie prišla policija v Lizboni na sled velrki P^litičrv; zaroti, ki je imela namen strmoglaviti sedanji režim m izvesti državni prevrat. Voditelji zarote so bivši poltični prvaki strank in več bivših ministrov. Med njimi je tudi biv^ portugalski ministrski predsednik Cardozo. Aretiranih je bilo tudi več bivših poslancev. Trgovinska pogajanja med Rusijo in Anglijo London, M. aiprila. Pogajanja med Anglijo in Rusijo za zakr>jčitev tngovinske pogodbe se na-<3al?uij«jo. Angleške j>red.)oge yc odnesel s seboj sovjetski trgovski zastopnik v Angliji Sairl Bron v Rusijo. Rusi zahtevajo, da se prizna nekaterem uslužbencem »Arcosa« diplomatsko rmonrteto. G'«o, da je prišJo do sporaizTima, na podla-gi katerega se an>z!eske zahteve koTrrpenzirajo z ruskimi protizahtevamt. Na ta način bodo angleški davkoplačevalci darova.!; Rusiji 765 milijonov furrtov sterJingov. Komunistično rovarjenje na Kitajskem Pariz, 11. aprila. Po vesteh \z Sangha^a namerava centralni odbor Ko-minterne izvesti v sovemi Kitajski državni prevrat. Severne kitajske čete so že prispele v bližino šanghaja. , Odkrita zarota poljskih komunistov Širokopotezne priprave za komunistične izgrebe — Številne aretacije komunističnih voditeljev Varšava, ll. aprila. Vodstvo poljsKc koTTTunistične stranke je sprejelo od koTTki-tern-e strog ukor zaradi prcmlač^ic^i :zva-jan>a komunistične propagande n direktne komunist-ične akcije. Sočasno so hi!c odrejene s strani vodstva komunistične :nt'-v-nacionale številne osebne Spremembe V osrednjem vodstvu, kakor tudi v vodstvu okrajnih organizacij poljske komunistične stranke. V zvezi s temi odredbam.! je «preie'a noliska komisija 2aupna obvestila, da pripravlja komunistična stranka velike de-monstraclie in neirare za 1. maj. Izdelan le že natančen načrt, ki predvideva direktno revolucionarno akcijo, pri kater! bi pri>lo do krvavth spopadov med komunističnimi demonstranti in policijo. Triko je med drugim odrejeno, da morajo kar najbolj aktivno nastopiti na ta dan v vseh večjih poljskih mestih komunistične jurisne čete, ki so bile reorganizirane tekom zime. Na podlagi te]] informacij, so poljske varnostne zlasq odredile odločne protiodredbe V vseh veoiih mestih, predvsem tm v :n-dustrijskih sredseih so b'le izvršene številne hišne preiskave in pretresi po ko-nu-nističnih orsranizaci-'skih lokalih. Pii tei pn-k'kn je bilo najdenih mnoeo propagandnega materijala in izvedene številne aretacije. Samo v Varšav; e blo v dveh dneh area- ranin nad 100 komunisiov, Ki bodo izroćenj državnemu sodišču za zaščito polj-ske republike. .Med aretiranimi korrrumst. se nahajajo člani osrednjega odbora kiViHiivs'.L- ne stranke in 7 asentov kom'nternc. k; I > prispel: iz Rusrije, da hi organizirali nsflfrkc nemire. Prijet je bil tudi Klavni blagajnik komunistične stranke Braun. Policija nada-Lhaie z aretacjarm; i-n preiskavami Obznana proti estonskim komunistom Reva!, 11. a-mrfla. Komunistična Iranki na Estonskem jc bila prepovedana, njeno premoženje pe glasom poročila berlinskoga lista >Ternc><>* aretirala komuniste, ki so imeli tae, se je postavilo na železniško progo in ustavilo v bliži-nd postaje Kharp« poštni vlak, ki vozi med Calcuto -m Botnba-vem. Včeraj so se ti žele?zničarji brez odpora predali policiji. Bombay, 11. aprila. Zaradi naporov zadnjih dni, je Gandh; lahko cnbolel ter je moral prekiniti nadaljevan-je svojega propagandnega potovanja po vaseh v okoJici Dandiia. Njegovi pristaši nadaljujejo z nezakonitim pridob.vanjera soli, ki se je prodajala na dražbi, ne da bi bila intervenirala policija. Bombav, 11. aprila. V tondji se je zadnje dni položaj zelo poslabšal. Med takozvan-mi Izobčenci, ki ne spadajo v nobeno kasto in ki šteieio nad 60 milijonov, je izbruhnilo resno gibanje, ki se vedno bolj lili. V sredo je prišlo v Nassiku do krvavega spopada s parijami. Med tem nadaljuje Gandhi i vso silo svojo agitacijo proti vladi. Zadnje dni je bilo aretiranih mnogo njegovih pristašev. Obsojeni zagrebški Beograd, 11. aprila. AA. Po razpravi, ti }e trajala od 31. maica do 4. t. m. pred drž. sodiščem za zaščito državo v procesu proti Grgi Jankezu in dru;om -po čJ. I, točka I, 2, 3 m s zakoria o zaščiti javne varnosti in reda v državi in po čl. 10 in 307 kazenskega zakona, je bila včeraj ob 18. izrečena tale razsodba: Državno sodišče je spoznalo krivega zaraora; Dra-gotina Bocka, klj-učamičarja, na tri leta stroge-ga zapora in 5 let fzsubc državljan.skrh pra«\-ic; Antona Ruska, čevljarskega r^ornočniKa, na 4 le-ta robije in 5 let izgvbe državlj-ansktn časti; dr. Saloano-na Levija, zdravnika, na 10 tet robije in trajno izgubo državljanskih ča&ti; Marjana Silinoviča, zasebnega nradmika, na 3 Te*u robije in 5 let izgitbe državljanski h časti; Franja 5ri*bariča, čevljarskega poimočnika, na 3 le-ta ro-b;je im S tei :x.auiye državljanskih časri; Arrtotta Ješanjeka, mizarskega pomočnika, na 5 let robije in 5 let izgrctbe državljanskih čas«i; Stjepana Leskova r>a. čevljarskerjra ipomočnika. rta 2 leti irobije m 5 let izgube dnžavVajvskih časti; Slavka Valena, čemLjarskega ponK>čn.ika. na 3 leta robije in 5 let izgtifbe državljanskih čas^i; Josipa Pojiča, mizarja, na 4 le-ta robije in 5 let iz>g,ufl>e državljanskih časti; Antona Grosija. bančnega uradnika, na 4 leta robide m 5 let izgube držav-Ijanskm časti, in Slavka Corija, siirgo, na 2 leti robije m 5 le< izgu.be državljanski-h časti. Državno sod šče je oprostilo obtožbe Steva-na Galogažo, novinarja: Milico Patanski, bivšo delavko; Josipa Grahar>a, bivšega redaTskega agearta, m dr. B. Bajta, edravnika. Poučna ekskurzija strojevodij v Avstrijo in CSR Beograd. 11. aprila. Danes je odpotovala ve£-ja skmpina strojevodr} rn drugega strokovnega železniškega osobja pod vodstivom inž. Cuko-\*fča na eksktmz;)o v Avstrijo in CeškoslovaSKo, Mer si bodo ogledali razne tovarne lokomotiv in vagonov. Nova organizacija Dravske poštne direkcije Ljubljana. U« aprila. AiA. Oblastna poštno-te-learrafska «prava v Ljmbljanj on>avlja: Mkii-s-trstvo za cr-acSbe nami je sporočilo z razpisom P. T. broj 2Q£82 od 4. aorila 1030. da se irstanovi dravska direkcija pošte 1« telegraia s sedežem v Ljubljani za področje »Dravske banovine«. Dosedanje oblastno poštno-t&lcgraT-srfke up-rave Novi Sad, Zagreb, Ljubljana, Sarajevo in SkopFJe orenemajo po skovati, novoodre-jene direJccije pošte in telegrafa pa pričnejo poslovati doe 16. aprila 19(30. Ker se krije območje novoustanovljene »Dravske direkcije pošte in ielegrafa v Liubljani« z območjem »Dravske banovine«, se taiofijo n našega območja naslednje poŠte: Čakovec, črnomeH, Dekanovec, Don>a Dubrava, Donji KraVjiervec. Donji Vidovec Dra»i-tuš. Draškovec, Goričan, Gradac v Belokra- ti. Kotoriba, Legrad, Macinec. Mala Subotrca, Me-tlika, Mursko Središče, Nedelišče, PodTLi-c^., Prelog, SemKE, S4ari trg ob Kolpi. Subnr. Svera Marua. Sverti Mir t hl na Muri, ^trvgova, Vin'ca pri Črnomlju in Vratišinec. Te pošte se priKlru-čijo dne 16. aprila 19SO »Savskf d:re^4.4 —10^7.4 (1096.9), Dunaj 705 44 do 798.44 (796.94), London 274.67—275.47 (275.07), Newyork 56325—56^25 (56.425), Pariz 221 4o INOZELMSKE BORZE. Cnrih, 11. aprila. Beograd 9.1275, _ Pariz 202\. — London 25.10. — Newvork 515.90. — Bruseč 72.03. — Milan 27.04. — Madrid 64.5. — Berlin 123.14. — Dunai 72.72. — Sofija 3.745. — Pra«:a 15.28. — Varšava 57.90. -— Budiuripešta 90-20. — Bukarešta 3.07, Stran Z -SLOVENSKI NARODs dne 11. aprila 1930. Stev *3 j Major Martin Colaric L /ubijana, 11. aprila. — Goapoda Martina ni več med nami! Ta tužna vest se je dopoldne naglo razširila po Ljubljani, posebno med pokojnikovimi starimi m zvestimi prijatelji in znanci. Davi ob 15.15 je umrl na svojem domu na Dunajski cesti v Mathianovi hiSi v starosti 69 let vpokojeni sanitetni major g. Martin C o 1 a r i č, mož kremcnitega značaja, simpatičen družabnik in agilen kulturni delavec. Pokojnikovo življenje je bilo na 2unaj mirno, na znotraj pa polno borb- Kot neupogljiv in kremenit dolenjski značaj ni nikdar klonil pred preganjanji ^d brani bivših avstrijskih vojaških in političnih oblasti. Kot miren in prevdaren mož je znal braniti čast in poštenje naroda ter se je povsod zavzemal za naše ljudi. Martin Colarič je bil rojen 25. septembra 1861 v Slivnicah pri Kostanjevici kot sin umnega in premožnega vinogradnika Martina Colariča. Colaričeva jjost Mjuona hiša je slovela daleč naokrog po Dolenjskem. Nadarjenega sina je oče poslal v Novo mesto na gimnazijo. Po gimnazijskih študijah je odšel Martin na Dunaj, kj-jr se je vpisal na juridično fakulteto. Z dobrim uspehom je položil J. državni izpit. Potem j« moral odriniti k vojakom kot enoletni prostovoljec. Služil jc v Zagrebu, kjer sc je dobro seznanil z zagrebškimi razmerami in m pridobil med Hrvati mnogo afcre-nih prijateljev. Po enoletni vojaški službi se je dal aktivirati. Prideljen ie bil kot podporočnik sanitetnemu oddelku v Ljubljani. Tu je sklenil ne samo kot oficir, marveč tudi ko* raveden narodnjak najpre-»rčnejse prijateljstvo s takratnim podno* roenikom. sedai generalom Majstrom. Iskreno prijateljstvo f»a je vezalo tudi s sedanjim prvdmaršalom Lavrrčem, ki Živi v Mariboru. Kot oficir je bil pokojnik tako odločen m znecejen, da ni hotel pristopiti h Kazenskemu društvu, v katerem to bili pred vojno včlanjeni vsi ljubljanski N sjati, a za oficirje ljubljanske garnizije .te bilo članstvo obvezno. Ta odločnost mu je nakopala sovraštvo. Bil je premeščen v Bratislavo. Trk pred vojno je bil zopet poklican nazaj v Ljublaoo k sanitetni četi v garoizijski bolnici. Ko je izbruhnila L 1914 svetovna vojna, j« z Ijooljaneko divizijo odrinil na galisko fronto. Pozneje so ga posraM na italijansko fronto najprej na Tirolsko, potem pa v Gorico in na Kras. ITdelcžit se je strahovitih bojev za Doberdob. Zato mu je bila najljubša pesem »Oj Doberdob«. Proti koncu vojne je prevzel administrativno vodstvo ljubljanske garnirijske bolnice, ki jo ie vodil še po prevratu do I. 1923 vzorno :o požrtvovalno. Kot major je bil 1. 1923 vr.o-kojeii. Pokojnik se je udeleževal u a rodno obrambnega dela, v kolikor so mu dopuščale službene razmere. Bil je dolgoletni član CM D, podpiral je mnoga nar. napredna društva. Kot pravnik na Dunaju 'e bil član akademskega društva »Slovenije*. Se zadnje mesece se je živahno zanimal za akademsko živlenje našega naraščaja ter je pristopil k starešinski zvezi »Jadrana*. Po vpokojitvi L 1923. se je posvetil tudi organizaciji slovenskih vojakov ter ie bil dolgoletni predsednik »Zveze slovenskih voia kovtf. Kljub svoji težki bolezni ie Še vedno upal, da bo tudi letos vodil občni zbor Zveze in je že delal načrte za veliko zborovanje. Pokojni zapušča vdovo go. Valentioo* ki mu je bila vedno zvesta in pojprt70^alna družica, ter sina Martina. Gospodu Martinu časten spomin! Rod bfni naše iskreno sožalic! K ljubljanskemu občinskemu proračunu Kaj pomenja odprava diferencijac ljubljansk 1/ruhLjaiia, U. aprila. Občin«ki svot ljubljanski je stal dosledno na stališču, da morajo biti ti oklado na direktne davke različno odmerjene, ker je treba upoštevati pri razdelitvi občinskih breme« plačilno možnost pri gospodarsko šibkejših in gospodarsko račjih slojev, odnosno podjetij. ZajtO je tudi pri sestavljen ju letošnjega občinskega proračuna obdržal na t-plo-»io lansko razliko doklad. ki so znašale pri aeniljarini 135%, pri zpradarini 35^, pri pririobnini WW%* pri družbenem davku 150%, z 10% pribitkom. V letanjem občinskem proračunu je bila ta razlika načeloma pridržana samo e to spreju^mbo, da se je odpravil 10% pri bi -tek in da se je pri pridobnini d oklada znižala na 40%. Zvijala pa je pri dražbe-ftAm davku na Občinski svet je pri tem upošteval, pjačujejo zgradarino najemnikj, ki so že itak dovolj obremeni jen i; pridobnino pa obrtniki in trgovci, katerim se danee tudi ne godi najbolj«. Nadalje je upoštevali, da družbeni davak plačujejo v Ljubljani kapitalno napram posameon ikom jačja industrij podjetja in donami zavodi, ki imajo tudi dovolj moanosti, da vsaj ded čistega dobička odtegnejo obdavčenju in kooečno, da je »d merna podlag«, sa zgradarino in pridobjiino se napram lanskemu letu vsled npeljave novih davčnih sakonov občutno svijala, dočhn s« je odmerna podlaga pri družbenem davku znižala. Da se vidi razlika, naj navedem da je mašala odmorna podlaga prti sgradarini v 1. 1929 Din 2,779.500.—, dočUm znaša odmorna podlaga v k 1930. a,77&863.—-. Odmerna podlaga je tedaj v letošnjem tatu «i skoro okroglo 1,000.000 I>in višja. Odmerna podlaga za pridobnino je znaki 1» v 1- 1929. Din 308.200.—, deciira xna5a v 1. 1930. a,86l.928.—, torej ogromno ve?, pri čemur je seveda treiba upoštevati, da je odpadla dohodnina. Pri družbah pa ,h Bnašala o« i nitrita podlaca v 1. 1939. Um 2,800.000.—, dnoini aoaša v 1. 11530. samo 1371.506—, torej analno man |. v-.- bi bita tedsy občinska uprava ostala prt starih saopah, bi bilo že to imelo za posledico, da bi moral plačati mali obrtnik iti trgovec na občinskih dokladah skoro 10 krat toliko, kakor je ptacai l. 1929., dočim bi plačale družbe precej manj, kakor lansko leto. Iz tega raodoga se je ohoineki svet, v katerem so »aetopaaii prav vafl »loji, odločil za to, da zjiiža pridoboiao na 40*^. affi j« bilo družbam plačati Drn 3sT9A.000.~-. donim bi imele plačati po letošnjem proracurjti samo 3s275.13T».—. torej znatno manj. Ukinjanje diferencijacije do klad Da direktne davke pa pemenja. ker se na sni strani aotia družbeni davek, na driKri slasni pa —iiSapu dbkhsnV na zgfadzi-riflo in pridaboane, ogromno fawworinaerje dru#> napram merim tvfeeeem hi ohrtni-kam. To ie taisti razvidno m rtedofpga.: Mmr^rsrro finao* k* radi agttaefje 3yese industrtjcev ukinilo dr^en poroenja, da se zvižajo občinske doklade na zaradu -dno, ki se bile dolceeoa od aMfcMJBaaj av»-4a s snerftom W% =-- Din 1,W8.60&._ na 60% = Din Z28I.mi.— Uv*y rti za ije doklad na direktne davke v em mestu l^Ti pridofenini se z-visajo občinske do-klade od zaieska, ki ga je določil občinski svet, te je 40% = Din 1,552.771.— na 60% ~= Din 2,329.1 ob.— torej za več Din 776.385. Pri družbenem davku pa se zniža cd obcineke«a sveta določena doklada v znesku Din 3,275.130.— na Din M22.904—, torej za Din 2.152.235— manj. Is tega sledi, da bodo morali plačali najemniki Din 944.715—. obrtniki in trgovci pa Din 776.385.— več. kakor je obt'in*kj svet sklenil, dasi so ze itak hujše obdavčeni, kakor lansko leto. Družbe pa. ki so manj obdavčene, kakor lansko leto. bodo sato profitirale Din 2,152.235—, a povrh tega se se deficit občinskega proračuna srisa sa okroglo Din 500.000.—. Jasno je vsled tega, da je in»©l občinski svet popolnoma prav, ko je zagovarjal diferencijacijo doklad na državne davke do zadnjega trenutka. Če ee ni posrečilo vzdržati tega načela je obžalovanja vredno, toda, občinska uprava ima zavest, da je krivda ne zadene. Delati pa bo na tem, da se čim preje vrnemo k staremu sistemu. Ugovor, da je treba fcivorizarali industrijo v tem slučaju ne drži, kaj/ti ta bremena, ki jih je industrija doslej nosila, se bila znosna, kakor so to hroi drugega priznali v razgovorih zastopniki industrije in zastopniki denarnih zavodov. Bremena pa, ki se nalagajo najemnikom, obrtnikom in trgov-cein, pa postajajo neznosna. Dr. Dinko Pnc. Nekaj zanimivosti o bankirju Zumbulo- 9 e VICU KfJvor smo že javili, je bil na zatitfivo ljubljanskega deželnega sodišča v Bejciradu aretiran in v ljubljanski preiskovalni napor pripeljan 3 i letni bankir Jakov Zumbulović, židovske veroizpovedi, redom iz Beograda. Zumbulović je 1. ustanovil v Beogradu majo bančno podjetje, ki se }e predvsem bavilo z razpečevanjem najrazličnejših srečk in s SpekiUacijami vrednostnih papirjev. Kmaln je Zumbulovič ustanovil podrniaieo v Ljubljani, ki ie razširila svoje delo no vesej Sloveniji. Ageneje Z ombulo viče vi ao pesabne dobre posle napravili v Ljubljani, ljubljanski okolici, po Gorenjskem in Štajerskem, ^mbulović je prodal nad 75.000 komadov raznih srečk, pa tudi večjo množino obveznic vojac šlwde Stranke so naročale obveaniee in druce vnedneetne papirie pri Zumbulovieu na meseens obroke. Id so zna-šnli od 100 do 300 D m. Ko j> bil jh) posredovanju agentov podpiamn naroGirni list za vojno škodo, ao aerentje imeli pmvieo inka-sirnti prvi obrok dočim so ostale obroke stranke morale plačevati Zumbulo viču. Mnoge stranke ao pJaoevale mesečne obroke. Ko eo po 21 plačanin obrolrih zabteAjal^ eri-ginabie obveaniee vojne škodp. navadno j)d Zwti4>uVo\mč« n>iao dobtle nikakoga od-gevora ali na s*o b41« obveščene, da merijo plačati |s sn ah dva obroka. Mnoge stranke v Ljubljani so po odvetnikih z raznimi re-pr*aaljjaimi nap-vled prieilil** Zncabniovića, da i« poslal nrisadeiim orlsrlnaln^ .ibveani-ee, V prav mnetrih primerih pa se je Zumbulovič kratko izgovarjal, da je obveznice vojne Škode lonrhardiral pri beograjskih bankami in da u'l nobene nevarnosti, da bi bile etraaike oškodovane. V treh letih je imel Zumbulovič s avojo sbaukj« nad 20 milijonov premeta. Koliko je v Sloveniji oškodovanih slrauk, sedaj Je ne more končno dogn5^. Državnemu tožitehvn v L,jirbljani je bilo poslanih že 25 ksaensJcih ovtrfb. Nekatere stranke no oskodousee a večje zoesloe. Podpirajmo nas velesejei Nekaf ugotovitev v zvezi s konferenco o Beograda ustanovitvi veselejma Ljubljana, 11. aprila. ireoi marca bc je vršila na inicijativo beograjskega «\"remena« v Beogradu konferenca predstavnikov gospoda rs.-iih organizacij, ki je razpravljala o prireditvi vt-Hke državne razstave odnosno v ei esc j ma v Beogradu med vscsokolskim z letom. Predsednik beograjske občine g. Miloš Sav-čić, ki je obenem predsednik že 5 let obstoječe, a po vseh znakih sodeč slabo delujoče družbe za ustanovitev beograjskima velesejma, jc mel na konferenca dališi govor, v katerem je med drugim naglašal, da mora posrati Beograd kot prestolica tudi gospodarski, iiuančni in politični center države. Zdaj jc samo politično središče, finančno pa nc, še manj pa gospodarsko. Beograjska občina bi bila pripravljena doprinesti tudi večje finančne žrtve, samo da bi dobil Beograd velesejem. Govoril ;e tudi guverner Narodne banke g. Ignjat Bajlom. ki je med drug.m tzjavM, da jc Ijonijanski »t-jem dobro uspel po zaslugi njegovih ^i^anizatorjcv m da je dosegel večje uspehe, kakor zagrcb&ki. Nas nc zanima toliko vprašanje beograjskega velesejma. kolikor ugotovitev, da bi bila beograjska občina pripravljena doprinesti tudi večje finančne žrtve *amo da bi se ustanovil v naši prestolici velesejem, in da je dosegel ljubljanski velesejem tako razveseljive uspehe po '.asiu^i njegovih organizatorjev. Posebno važna sc nam zdi prva ugotovitev, ki jasoo priča, kako se zavedajo pomena velesejma fcO" spodarski činitelji v Beogradu in kij v*e so pripravljeni storiti, da bi dobili io važno gospodarsko ustanovo. Ljubljanski velesejem jc dobil priznanje iz ust tako od- Slovenci v Ameriki V Canonsburgu se je 5. marca smrt,io ponesrečil Rudolf Hikec. Po daljši vo-žnji z avtomobilom je hotel doma voz temeljito očistiti. Najprej ga je obrizgal, nato pa postavil na dvigala in zlezel pod njega. Nesreča je hotela, da je avto zdrknil z dvigala in padel na fanta> Pritisnil ga je tako močno čez prsni koš, da j« bil takoj mrtev. Pokoni j« bil 24 kt star. — V istem kraju je 22. februarja po deljsem boioha-nju preminul France Seničar ml- — V kraju Center je 16, marca v bolnici preminula Terezija Sifrar. Pokojna je bila doma iz Oselice nad Skofjo Loko, Zapustila je moža, štiri hčerke in 1 sina. V Clavelandu, največji slovenski nasc^ bini, je imela smrt pretekli mesec oogato žetev. Začetkom marca sta umrla drug z» drugim zakonca Franc m Marija Pavlovič. Oba sta bila stara šele po 50 let. Pokojna sta bila doma iz gr> Križa- Zapustila sta 3 sinove in 2 hčerki. — 17. marca >e legla k večnemu počitku Frančiška J are, stara b2 let Pokojna je bila doma iz vasi Kamna, fara Preserje na Notranjskem. Nagla smrt jo doletela 531etnega Andreja Petriča- 11. marca zj*utraj je šel zdrav ns delo v slovensko livarno. Ko jc v tovarni octtožil suknjič, je nenadoma omahnil in s« mrtev zgrudiL Zadela ga jc srčna kap. Pokojni je bil doma iz vasi Ravno pri Novi vasi. — 7. marca je v Clevelandu umrla UrSula Ka-prok stara 60 let. V kraju Oglesbv, država Illinois, sta v marcu umrla Angela Kralj in Janez Meglen, ki sta bila med ameriškfrmi Slovenci v Otjlesbvju m L a Sallu »pložno zna na. Iz gledališke pisarne Drama Premijera v sise trseedUe »Konec noia« (Josracys Čad)) s katero go*we>o anstejUtt ieraJci po vsem svete % oa>večiiro uspehom, fco v ljjrufo&atiski drami v soboto, dne 12. t. tn. ob S. ari zvečer. To je za »eitiMnoeoskiifl Epomrain in »Grobom neznanega vojaka* tretje deVo v vrsti vojnih dram našeaa repertoarja. Pf«-v«tf «a He Oton Župančič. V4o«e so razdeljene tako!«: Stotnik Stanhope — C. Debevec, Osborse — Kraik Trotter — Linaii, Hibbert tel-ezo*. Raki«h — Ja*i, po&ovnik — Skrp'rJšcfc, rtare4-nijc Poto&ar, Mason — K*nkJer. nša-d vm-£ki vosak — Sancwi. voiak — Ko^ič. Rezije t Citri De-be vec. »Naš sosood žueerk«, brc99dvon>^ ena na)-betjšis (rancoskih komedij pos4edn>in Ht ^ sovi v tjnibf>anski »la na sv*>iera odra p^sijoobke inra Predsiav« bodt) v torek, srede in ce-•trstic zvečer oe 20. uri. v petek ob 16. ori popoldne ter oa V Oliko nedeljo rn Veliki ponede-I*ek ob 15. »Bri. Zasedfe* po veliki veoi»i, vsa.' v glavnih -v.o«y*)i i*ta, taikor pri d«seda nj^n ^rŠTOrcrvah v larvski in pred'iausti sezoni. Zh-nania sarečila za sedeie naj se rus'ove na ^?e-da^vško »upravo. l^e««r vira rti s^jdeži se pa dP r ! t £ e h ai« z 0no M. Luhe ;e\ o. šća v partiji >Ha»-aerii. Scbuberta noje Z- MonoriC. Mastnijn: licaoga gospodarskega strokovnjaka, ka-^or je guverner Narodne banke g. Bailoni, njegovo izborno organizacijo priznavajo povsod, gla* o njem sc Siri daleč j.reko mej naše države, mi sami, ki bi -.norali niti najbolj ponosni na svoj velesejem la ga tudi najbolj podpirali, smo pa žal prepogosto mlačni ki malomarni, ali pa mu ceio mečemo polena pod noge. Dos le i še nismo slišali, da bi bil naš velesejem deležen oo katerekoli strani one podpore, ki jo po pravici zasluži. Tu so poklicani v prv*i vrsti lokalni faktorji, da store napram velesej-mu kot eminentno važni gospodarsko*- in rujskoprometno propagandni ustanovi svojo dolžnost. Kljub mnogim težkočam in pogosto skoro nepremagljivim o\ 'ram si je ljubljanski velesejem krepko utira! pot in leto« bo žc desetič otvorjen. Vsako ieto jc zanimanje zanj večje, vsako Icfo se krr^ razstavijalcev širi tn z vs-jkim letom postaja jasnejše, da na> velesejem »ii prcn .čina povojna ustanova, kakor so mnogi rn>-iili. Letos se udeleže našega velesejma celo gospodarski krogi i/ skandinavskih držav in iz Finske, tako daleč že sega njegov sloves. Zato smo tem bolj dolžni posvečati velesejrnu vso pozornost in storiti vse, da doseže čim večji uspeh. Naj nam bo Izjava predsednika beograjske občine glasen mt-mento, da je treba doprinesti za velesejem tudi gmotne žrtve, nc pa pričakovat r od njega samo koristi. To načelo mora obveljati tako pri naeih lokalnih faktorjih, kakor tudi pri na§i težki industriji ;n veletrgovini, če hočemo ljubljanski velesejem »z-popolniti tako, da bo nam m državi r ponos. publik ca Baia^ikova, pie SenaaU, ^*nrva, Ramšakova, Ra kar jeva ter zz- Drenovec. Pbvbe, Peček. Danilo, Simončič. CrkJavec, Jelniker ia 4mp. EH-rigea: ravnatei? Polič, rež«er z- ftovn*. Predstava s« vrši izveu a^ioorna (pri zoiiaeiii cenai. V oedeUo zvečer se poje Oflenbachova opera ifloiroauove pripovedke«. V naslovni partiji aa stopi prvič a a ««eem od-rti s. Vičar. Velike basovsko partiio poje t- Križal, ki je s tvojo izredno kreacij žel take pn r»*-kot v Zaerebo in Beoaradn veUk uspeh. Onere dirigira ravnatelj Pbiič. Predstsv« se vrsi mrzn aeonroa pri zttid^mh oenadi. Marica Labefleva, subreta sa^reetkeea dak&ča, ki je žela g>ri nedeljske« &o$*ov«43>« v >Oofici Marici* velik uspeh, nastopi poaovno v fiofaote kot >rlaimer^ v opereti >Pri treh mla-denkah«. Predprodai« pri <*nevwi" bk&s&ini. Nova gospodarska ikacija Zbornice za T0I >Na ^espodarskih ogledih po Slaveni ji«, tako ?e imenuje najnovejša gc^podareka publikacija, ki jo V orecHl roorateni psnerami tajnik dr. Fran Wfndr*ener in ki jo je indsla Zbornica t* TOI v Ljubljani. <*>dna in prikupna po *voji hčni vnanjosti nas U knjiga razveseli se bolj « svojo izredno zanimivo m bogato vsebino. Ker gre danes gospodarstvu glavno zanimanje vseh, ki imajo kaj smisla za to, kar se godi izven tesnega okrožja njih zasebnega ndejstvovanja, bo v tej knjigi listal marsikdo « pridom i-i zanimanjem. P^» jedrnatem uvodu si slede mod besedilom v obilnem številu statistične tabele, ena zanimivejša od druge, vsaka pa odpira nov vpogled v socialni in gospodarski ustroj naše slovenske dežele. Dr. A. Ogris predočuje v prvem delu sistematično gospodarsko desetletje 1*19 do 1928 po trgovinskih registrih in po katastrih Zbornice za TOI. Iz tega prispevka sremo marsikaj, kar bi drugače ne zvedeli in kar bo zanimalo tudi najFjrše kroge. V 31 tabelah je podano podjetniško gibanje celega desetletja tako, da nam stopa od vseh strani plastično pred oko in nudi globlje vpogleda v strukturo naših pridobitnih razmer. Na drugem mestu sledi davčna statistika, kakršne v taki popolni skupnosti doslej še uii^uo imei-i. Zbornica za TOI je ne prej (L 1927. ) objavila davčno statistiko, letošnja pa je mnogo obsežnejša, podrobnejša in poaobej T^flimivu, ker prikazuje, kar ae rjopošrednih davkov tiče, obreonenitev naše dežele v poslednjem letu pred uveljavljenjero novega davčnega zakona. Na podlagi letošnjih in priherinjeletnih izkazov bo mogoče presoditi, v koliko in v katerih ozirih smo hna 1. jan. 1929 na poprišču finančne uprave in zakonodaje na boljšem. Številke, ki jšfr prinaša ta drugi oddelek knjige, so zbrane na tako zanimiv in lahko pojmljiv načra. da črtanje te statistike nikomur nc more delati težav. Dasi je besedila bolj malo, govore ti številčni sestavki za vsakega inteKgenta sami tako ja5»iro in glasno ter silijo k primerjanju, da lahko r^ogrešajo vsak komentar. Kdor hoče imeti o našem javnem gospodaj-etru le količkaj pravilnega pojma, ne bo mogel mimo te davčne statistike, ki prinaša v tabeli 10 obenem sila interesantno sliko o poraadeljaiiosti dohodkov po raznih plasteh pridobitnega dt-la slovenskega ljudstva. J^o se preračuna stolpec o obdavfepih dobjdkin e presku-šenim pribitim kosfieientem kakor se podaja ifc zakonodaje in »lasti n davčne prakse, bo prišel dejanskim razmeram prav blizu. V nada|f»ih oVlm r^zbira pubbkaeijs gi- banje v trgovini obrti in industriji tekom J. 1928. ter prinaša v primerjavo Še podatke m \. 1927., medtem ko je Zbornica za prejšK nja leta (19fJ2., 1912.. 1925- — 1927.) objavrla podrobno statistiko že v lani izdanem »Gradivu za etatitftiko trgovine, obrta In industri- je v Slove.muc. Smotrno je. d^ objasljj zbornica podatke ločeno po posameznib strokah, v industriji celo tudi ločeno po da ven i U okrajih. To jo stane n^kaj v<^o žrtev pa prinese mnogo več spoznavnih korbti, kakor če bi se zadovoljila z objav-> sis—j iTstim vsot; kajti za oadaljevaAJe take statistike, za primerjanje in znanstveno proučevanji so pri-maiTO^. posamično številke mnojo vec vredne neiio »>tove tabele, iz kateiin pa so >*.i-tiatjčne enot^ (prvino) ne dajo reč posamič razbrati. Slovenci nismo ln>_rati ni -''Vipodur htttratu ri in miramo biti za vsak spis. ki i/Jde, hva-lefci i>rav rsisebej pa za takšno reprezentativno publikacijo, kakor jo je pravkar izdala Zbornica za TOI. More -i jo za izreduo nizko ceno 24 Din nabaviti nrsv vsakdo. P,Tsebnepa priporočila seveda ne rabi. ker ;o waknmnr. kdor za BpoapodaiSfco docajanje pri nas noče biti popolnoma L'lub io pa rl^p, dovojj priporo?-a njena TSftMua. KOLEDAR. Paaee: Pete^. II. spriU 1990 R i k c -v: MarQa >edcm p:avo.va-\ii': 19, - Marko. DANAŠNJE PRI-REOll \ T Drama hi općra zaprti. Kimi Matica: Noetova h»rWa (avoi -rV KWk> UiibUamrnki Dvor: kra (HSS mode Klm» Ideal: F ''-rn TKfV Pnron/«Noctova barka<. Fiirn wna veliko umetnico vredno*r. Tendenca tno >e moorvojna. a režija Mihaela Kertesza je srandKizna v pravem p«>-memi besede. Kompozic^a filma ie zete posrečena. Prv- dH obravnava svetovno voino. Te so zvočno prikazane vse vojne strahote rvi del SBSftsS refireik jc vendar imel reriser Kectesz v droerem delu fHMfco, da r*">ka?e svojo veliko nmetnost. Na'»pTei razkošne ^cone ■ tfsoč jcfear^ffr« v ogTOanla dvoranah, potem propad ^'5c^a teaa slssjs *n ra7*knšoo*ti oo pnirodnih elencntili. Ve-*oSmi nofiop je prikazati tako s;crn :ti ^anđijoznimi scenami. Ugajal bo poi^bfto gledalcem, ki \eruie.»o v nadnaravne pojave. Sobota, 12. apeita \2J0: Roproduc. glasba. — 13: Časovna napoved, borza, reproducirana jjlasba. — 13.30: Iz današnjib dneA-nrkov. —■ 17: Koncert Radto-orkestra. — 18: Propadandrr<> predavanje o Dalmacin. sestavil, slovensko in nemefko jjovori g. ravnatelj Pinta r. češko g. Novak. —- 18JO: Dr. Iv. Grafcnaucn Nemščina. — 1°: Delavska ura. — 1*>.30: I. Lavrenčić: Šolska telovadba. — 20: Prenos j/ Beograd«. Vmes poročila -- 30. Napoved programa za naslednji dan. Poho/na žeba. — ^eiel bi. da hi igrala mo.ia ^ena na viiolino, ne pa na klavir. — Zakaj pa? — Ker vržeš vijolino v o-geni Mrt* neso klavi-r. SkrTkrimos^. Knvetica Čita novme. — Liikht pa res že rve vedo, kam bi v svoio haha-vestjo. Postavim tale ojrlas: Perem doma in sušim na solncu. Jaz delam to -/e 30 let, pa bi za vse na svetu ne dala v novme. V *o+i. — Tonček, če" vam dajem vaše krave dnevno 30 litrov mleka in če porabite sami od tega tretimo. koliko mleka prodaste? — GoMXrd učitelj, loga vam rte smem povodati. ker M) mi doma pro-pove-dah. n.. ~ .a ..... ITIOllOBt. 3d ^vojetrtu sinu: Le Tuniki, tac cJo> sere človek, če pridno dela. Srtari Berber ie r»rišel v naie mesto t eno samo sra.rco. zdaj im ima milijoi,. Za bo«a. kaj pa dela i rrmrjortc*« srajc! Bar doma. — Kako to, da vas nikoh* rri viden' v baru? — Ker imam bar doma. — Kako to? — Bar-baro. ki me mkamor t« pitsti. ■i ■ sni i iiinvss?«sfBaaens*OTSjK»s Slabi zobje kvarilo najlepši obraz. Neprijeten duh ust je zoprn. Obe hib! odstranite z i/porabo krasno osvežujoče Chlorodont-paste. Zobje dobfjo krasen sijaj slonovine, posebno Z vporabo zobčaste Chlonodont §četke, ker ista čisti zobe tudi na njih stranicah ter odstranjuje ostanke Jedi. ki povzročajo gnilobo. Tuba Din. 8.—. velika tuba Din. 13.—, zobne sčetkt Din. 20.—. LiQ-Werke rVG, Generalno zastopstvo za lugo-slavijo; Tvornice Zlatorog Maribor. / » Stev. 83 »SLOVENSKI NAROD-, dne 11. aprila 1900. Stran 8 Sobota in nedelja - igrišče S. K. Ilirije SOBOTA oh 17.15 uri HAJDUK, SpUt : HERMES, Ljubljana, državni prvak. NKDEUA ob 16. uri HAJDUK, Split : ILIRIJA, Ljubljana, državni prvak. Dnevne vesli — .\ace4oa navodila glede odUkovanja za doteoietno zvesto službovanje. Caxrož- nemu inspektoratu v Mariboru, vsem sre-skrni ki mestnim načelst-voin dravske banovine rer sreski izpostavi y Škof M Loki. Ker je bilo Ivral^cvski banski upravi v zad-njeoi času predloženo več >prroŽent za odlikovanje za dolgoletno zvesto službovanje v zasebni službi, sc »naslov otrvešča, da ofcrčajno odlikovanje za 40 in večletno zvest-o službovanje, kakor je bilo v bivši Avstri«! odrejeno z nagvišjo odločbo z dne 1£- avgusta MM, v naši državi ne obstoii. Vsted teza v bodoče takih prošenj ni več predlagati kralj, banski upravi. Da pa se takim osebam vendar izkaže neku priznanje za irUh vestno doljsoletmo službovanje, sc priporoča, da ji.i lokalni (faktor.il, odnosno delodajalci počaste s primerno prireditvijo, pri Čemer bi na slavlje nca in ostale iposebno irjrodno vplivali, ako bi se hkratu predala tudi kaka častna nagrada ali dariio. Predloge za odlikovanje za dolgoletno vesbno službovanje v privatni sfu-fibi je predlagati kralj, banski upravi le tedai. ako si je dotična oseba tudi za javnost stekla vidnih zasluj:. katere je v predlojro izčrpno in točno navesti. — Za bana, pomočnik: Plrkmajer 1 r. ~~ Jugoslovanska razstava v Londonu |e bila v sredo dne 9. aprfla 19.1D, ne da bi bnli pri otvoritvi govori, otvoriena. Prirejen k bil popoldanski čaj jn ie Inla od strani obfimsrva udeležba jako številna. Londonsko občinstvo presoja razstavljene vmetTKne naših umetnikov jako laskavo. 2animajnie za razstavljena dela je veliko. Osobito je po-vTPraieveiv'c po skulptor ah živahno. V sredo 9. aprila zvečer jc bil prirejen od lirutarssita prijateljev vefik dine, na Katerega je bUc povabljenih 130 oseb. Pri banketa je prvi povzel besedo lord Beniflocfk. da pozdravi goste. Na nje-iiove pozdravne besede so odgovorili za Jugosjovaine sat. Mestrović, Popović, minister Gjurdć in dekan dr. Izidor Cankar, kj zastopa slovensko skupino. Priredbo :u$rOfdavervsfctto umetnikov v Londonu smatrajo splošno za jako posrečeno. Slovenci so dobro zastopani, — Dela v »ki fond za medsebojno pod-pir »oje. Maši domači delavski sindikati v Beogradu so ustanovili svoj ura Taraoović, podpredsednik Dušan Stanoj-čić, tajiwk Alojzij Zabo rntk. Ulasajnik Arang/el Giorjziievie. Med delavstvom v Beocradn vlada veliko zanamanje j/a ta fond. — Šatjamfei v Beogradu. Orevi prispe z Dunaja v Beograd slavni rtrtki pevec Fe- dor rvanovtč Satjapin. V nedeljo nastopi v Narodnem gledaHšcu z arijami, s fcate-r»rn«i j« zaslovel po vsem svetu. Pel bo arije j z oper >Boris Gudonov<. *Oon Ki-obotC *Sadko* wi »fatiste. Pole^r tega pa štiri romance. V pismih svojim priiateljern pravi Saljjapin, da je že davno hotel pose-trti dcaprad, kt jc tafco prisrčno in gosto-i.wt*x> sprejel roske emigrante. Kakor smo že poročal i, prkedif šatiapio koncert tVH&i v /Satgrcbu i*i sic«?r v sredo 16. t. m. — Načrti tu ka*oH4fco katedralo r B*o-gr^du- Odbor za oceno osnutkov katoliške katedrale v Beogradu se ie sestal v torek in pregleda! vse osnutke, katertn je 160. — 3600 prozom stanovanj v Beogradu. V Beogradu vlada občutna gradbena fcri-Mš Večijib poslopii grade sedal samo ln. Poleti utegne gradbena delavnost oživeti, če bo dajala Hpotekama banka posojila. V Beewadw je sedaj nad 3000 praznih stanovanj Zato ni čuda. da noče ni!nče zidati h**e. — Tujski promet na na« rivijeri Zadnje dni je prispelo na Sušak več Srvt/pin tujcev, ki so nadaljevali pot ob dalmatinski obali. V ponedeljek prispe večja skupina češkoslovaških izletnikov, In prežive veHkonooue praznike v Uahnaciji. 2a vs-kko noč je napovedani nad 30 Dunaj-čauov. — Zadušnica za patrijarhom DimHriiem ▼ Pragi. Ruski škof Sensej iS|ovak« dalisi đlapek o Slovon-cib. zdaj ie pa začela k/najati v Istem tU sbu daljna ranprava pod naalovom »SJo-\ en-ska literatura Hi Prešeren';. Prvi del je fiiel v K-erarSnJiL stevflkl kr/. podlistek.^.............. — Priprave za zgraditev carinskih skta-cHič. V finanaiem ministrstvu se vrše priprave za zgraditev carinskih skladišč in stanovanjsk^i hiš za carinsfce uradnike iz kaldrminskcga fonda. V ta namen bo prispevala država 20f> nrilijooov dinarjev. Carimska skladišča (ki stanovanjske Mše za carkisrkc uradnike bodo zgrajene v vsefc mesti-li. kier ni carinikih objektov pri carinarnicah. — Prepovedan ncmš*i list. Notranje ministrstvo jc pre-povedalo uvažati ju Siriti v rraš; državj nemški ko-mutKstični list "-LinkskurvC':. ki izdaja v Berlinu. VELIKA NOČ JE TU! OsJojre si l»2a:-o zaloco razne c-ma;!irafie modre, r't»javc, s:v<: ;n akjBiiaijaata posode pri STANKO FLORJANCIC LJUBLJANA SV. PETRA CESTA 35 — Konkurzt, predkopkurzi in potrjene prisilne poravnave. Društvo industrijcev in veletrgovcev v Lvubliaiii objavlja za čas od ?1. do jruirca do 10. apr-ila sledečo sta-tSsrtiko: O t v o r i c n i so bili konkurzi: v Beogradu. Zemunu, Pančcvu 6; v dravskj banovini 7; v savski banovini 6; v vrba-skf banovini 3; v primorski banovini 2; v drinski banovini 5; v zetski banovini 2; v dunavsk; banovini 12; v moravski banovini 14: v vardarski banovini 11. — Otvor i en i so bili predkovtkupzi: v savski banov i tri 4; v drinsfcj banovini 1; v dunavski banovini 1. — Odpravljen- so bili knrtkurzi: v Beogradu, Zemunu, Pan-čevu 4: v dravski banovini 9; v savsV banovini 2; v dunavski banovini 9; v mori vski banovini 6; v vardarski banovini L — Odpravljeni so bili predkiMikur-7,\: v savski banovini 4. — Potrjene so bile prisilne poravnave: v dravski banovin! 1 — Iščejo se dediči mjlUonske dedseinc. Leta 1027. ie umrl v Buenos Airesu n^kl Kasper Budji. ki je zapustil ogromno premoženje v znesku 42 milijonov dinarjev. Ker je bil potomec rodbine, ki je bivala na na^em ozemlju v Vojvodini, poizvedu* jejo oblasti za n»jego*vimi dediči. Do"sedaj so oblasti usrotovile. da je bil Budji sin Antona Budjisre in Tereze Feketiš. Zakonca sta imela poles: Kasperia šc sedem otrok, od katerih pa žive samo še trije. Sudana. Jurij in Katarina. Oblasti nofevedn-jeio za njimi, odnosno za n)inovi:ni potomci. Dediči o^roirmega premoženia baje žive v Bečke reku, Tord-j ju Hctinu. Nečuveno pačenje jezika. Zveza O, R., sekcija tcktsUnih mojstrov v Beoigradu, je nam poslala dopis, v katerem kar tnriroli jezikovnih spak. kakor šlibbmajstor, špin-majistor, veberšlosrr, driikmaistor. štril-r-lmjstor, veberai, virk.naistor, on šnajder i. L JO, ter je bil ta »oglasno odobren. Sprejet je bil tmfi proračun za leto 1036\ ki izkazuje Din 114.450.— potrebščin. Sprejemn^ie. va^ jeniške pristojbine in dokiade ostanejo iste kot v prejšnjem letu. Pravila so sc spremenila v tem smislu, e čisti dobiodc nameni en za poplav+jence na Francpskem. prosirno olbflne udeležbe. Umestno bi bilo. da bi take dobrodelne !Prireslovensko - ruroun-skt m c.i? se je te dni odigrala krvava tra-gcdf»a. posledica l.iubosnnmosti Finančna uradn-ka Vasilje Eipistamon in Ivan Belič, ki sta b-ile velika prijateliia, sta se i-a].yjbila V dekleta in -*e začela smrtno sovražil. Dekletu jc bil Belič bdi všeč in zato j c sklenrl r^stamon osvetit: se. Ko sta odšla stapaj na patrnKo. ie Eoistamon prnatcira ustrelil. Morilca so aretirali. — Smrt zadnjega vojnega kJroTga na«e državo. S. marca ie v Grursjevcu umri v visok' starost; *7 let zadnn voini k*rurg Jtvgoslaviie Peter Zrdec. Pokor>n: se ?e leta }f*f>. udeleži^ vo.ine v rtalijt, po vojni -na ^e K stalrro naseHl v OJvr-Kevou. Pokojni je bil odličen zdravnik ter >e brt v znak nrizmania za^ug tudi odlikovan I redom Sv. Save. Zapustil je sina Petra Zrclca. vnokojene#a vebkesa žnpana v Zacre-bu in naćemikra banske uprave ter dve hčerki. — Samomor fi6t«tne*a starca. V oone-defjCk rjutraj so našti a5Jetne«a Tomaža Stiederia iz Jftdhce obešenega na skednju. Parček je hi do zadnjega ndrav, dejal ne je žc večkrat da se je naveličal življenja. Samomor »e na>lr>Tžc IcvtSH v trenutni bo oh 10. nreeaveeen« lkwtfija. \Ta veliki četrtek 17. t. m. ob !8. bdenije. Na veliki petek 18. t. m. ob 1(5. večernja in ima plaftani-cc. Ob 17. pridna, nato ob J% p|a< Matere božje. Na veliko soboto ob6, zfrrtr+j jutre-nja. ob 16. večernja. —• Ma V©ekr«senij© (velika noč) ob 4. zjutraj ju trenja z HtviJO-Isti in naslednji dan liturgija ob 10. —li Ribji trs ie bil davj z ribami bolj slabo založen. Domačih ris, večinoma «3£uk in pečenke, ie bilo malo, prodajale pa so sa od 24 do 40 Din kg. Tudi uvo* morskih rib je bit s4ab. Na Jadranu je namreč zadnje dni pihala močna burja, ki jo onemogočila ribolov. Maj več je trlo sardetic, potom z4a* tk, mor skesa lipnja, zuba rja, oćade in Io. sosa. Ribe 90 prodajali od 16 (aarddtcc) 4" 40 Din kg. Precej pa jo bilo davi pa trm žabjih krakov, ki so jih prodajali po 50 do 75 par komad. Povpraševanje po žabjih krakih je bilo veliko. —i Velik dovoz zelenjava in soefvia na b*aNJsnsk« tr«. Včeraj in davi k prispel*, na trs velika množina aalenjajvt in sačivjg M Italije. Največ je bilo salata in cvetae* ter nekoliko graha v strooju. Salato so prodajan no \2 kg, cvetača po a Oin ka* arah v seročju pa po 10 Din kf, ^ Živahee je bila 4avi kupčija z oljko in butarami. —41 Smrt starega Liubliaooana. Snoči ja umrl posestnik in'mesar Ivan Sirk, stara ljubljanska korenina. Pokojni it bil znan ne samo med mesarji kot poitamak. mar« več tv&\ med meščana kot sončen obrtnik in dobrina. JWen je bfl leta 1898 v Te-bardi vasi prt LWJi. Že kot deček je pri-sel v Unbijano. kier se k rnuoif mesarske obrti. Kot nomoenlk >e prepotoval nekatere kraje Slovenije in sosedne pokrajflne, nakar se fe nas#anfl leta Mi v Unbie«!, PRAVI : FRANCK vedno odlična kakovost! kjer j c postal samostojen mesar Na Pi>* Hanaii št. 64 ;e 'mej lasten dom in preka-evalnico kloi)a^. Bi! jc do žudnjesua časa. še čil in delaven. Pogreb se bo \ fšM 12. aprila ob 14. izpred h£e žalost; na Polja.i-sk: cesti št. 64. BJaj; inu spomin! -lj Sele^burgovo ulico zopet krpaj^! ^eienburs:(ivo ulico inornio zadnje čase skoro vsak mesec krpati. Te dni jo zopet krpajo na vseh konc h in krajih iti /di se. da bo vsa ulica kmalu eiia sama krpa. Biafbolje bi bilo ulico, ki jc nedvomno aajerometnej-ša v rnestu, enkrat tcmeliMo popraviti ali Pn nnprt\o as$w\rlra*V Poštni predalčki na ljubljanski glavni pošti. L.iubtjana *sc >irT na % se stran. Vov< deli našega mas« i t? h-1-. 11 b ji i dal-M^k) od glavne po^te. pj> n n:cšc, ki dostavljajo pu periferijski 1> dostavni ti okraji!;. iiT.aio že rak.» po ,'č> ) bi: -d da Jo stavljaio ruslovnkcm pist;msko pošt > jd osme do 14. we al pa Šl* di'c. lako pnide veHko Hudi do sv.>.io pr».viiik pozno dopjo'rdne ali še celo popoldne. /asno je, da je to v škodo sk'd:iieinHj nasiovniku, slasti pa trgovcu in obrtrj.ku. Dauts je okrog: 400 predalnikov, a so v-,i oddan'. Liudjc pnosik> zame. pa u*\ *it nn>re*o 00-biti. Da se tem reflcktair.o.Ti L^trcž*. je Sklenila poaaua i*prava število predalčki-v znatno pomitoEiti. Nova omara preda čkov se naprav: tam, k^er je iz veže vnr'd v pisemsko izdajo. Potic! lx> \sch predalčkov domala 5O0. Z nMmi bo ljudem u^*je-ženo vsaj za nekaj časa. d Al -r se šitvilo dostavnih okrajev ne po.rvnoži ah pa preuredi. Vobče pa predalčki 'iudem tako usajaio. Za primerno mavnic d.mar.e c-j* bi reflektant predalček, iz kauires?a dv;ga svc'e posilne, kadar mu dras»3 a^ ;ui:a do noči, kar je pač važno m ugo&to. Nekdaj :e bilo neznatno številec poštn:h rre-dalov, menda 10 ali 12. a kmalu bo še 50i> premalo, če poide tako naprej. —I Obnova hiš. Na Kongresnem tr^u se obnavlja Teprezen+aci^ko dvonad^t *3pno poslopje, iast (tmStva Kizmo^. Delo H prevzel z:darvski mojsicr R"udo!f ?aksida. Na Celovšiki cc«4a v SpodnS ?iški se po-pravrja /uoarriost enonadstropne hiše Po-sračnfkovili dedioe\'- V interesu lepote in privlačnosti bele L'jiibl.iane ie. da se pre-bel'' Še precej h't*. zlacti takih, k-i Ktwe na prometnih cestah, ulicah in treMii. a končno tudi onih v stranskih micah, kakor na primer liiša na nghi Zabjeka in VoZarskcga pora. — Kovinarske obrtnike in lastnike i°-dustriiskh kovinarskih podjetij opozarjamo ?ia predavanje o temi. kako se čuvamo pred nezgodami pri avto<:enskem varenju. Predavanje se vrši danes 11. ap-ila ob 00! 8 uri v rdsarnici Tehniške srednje šole (vhod pri stranskih vratih). Predava c de^ion.srracija-rm praktičnih primerov in eksplozij pri varilnih aparatih g. inž. L eo Knez. —S! Potop nemške vojne mornarice. Danes ob 4., pol 6., pol 8. in ob 9. zvečer predvaia ZKO v kinu Ideal izredno zanimiv Hl'Ttu ki nam predočuje predvojno nern&ko rnotnaHco, vetifce potnorske sve-čanosti v Kielu tik pred izl>ruiiom svetovne vojne. Krvave bi^e na moifi se vrste druga za drugo, iMJnij7d med njim; ona pri Skaserraku. Junaško se je borila Nern-čS-ja z njeno flotiljo proti antantnim pomorskim silam in istotako Hmaski ie bil konec nemške vojne •nortiarice i>r: Cap FIowu. ko so se Neuki; odločili raje po-Bflpfl vse brodovie kot izročiti z:i zma®o* valou v vojni. Tj]in :'e tedai a>0in naj-zanimivejš h prhzorov ip 54 priporočamo vsakomur v osded. V njem nastr*pa*o naj-odli-čnrvš; znani igralo;. Ceue sedežem izredno nizke od 2 Dm naprej. —U Pevci araftfce. Zanad: današmjega koncerta Glasbene Matice bo vaja ob pol 7. zvečer in ne ob ?0. tiri. Pozivamo pevce, da se po vaii vsi do zadnjesa udeleže koncerta. —H LJaMianski Sokol naznanja, da se bo nkn p vseaokoiekcfn zletu v Praai ieta 1^26. kazal za deco in naraščaj v soboto 36. t m. ob žc ofe}av4.ienih urah m ne 1?. t. m., kakor je W4o prvotno določeno. —A) Pevsko društvo »Ljubljanski Zvon«. V petek zvečer vsi w vse na Matični koncert v Uniorm! — V nedeljo dopoldne ob 11. vaja mešanega zbora v društvenih prostorih. Točno! — Občnj zbor Kola ingotov enakih se-ster v Ljubljani. Kolo ju«c>fiwenskth sester v LJubljani bo imelo letošnji obom zbor v nedebo 13. t. m. v dvorani Delavske zbornice na Miklošičevi cesti. —4j Msato cvetk na krsto ljubega dolgoletnega prijatelja majorja Martina Cola« riča smo prejeli od z. Viktvia Ronr.nana v smislu žetie blasopokojnesa 200 Din za vojne sem na*>cn?tie \ ^entpeter- ^kem okraju. Najditelj sc pro** . da j h <*d" da proi; pTimcrJi; misradi \- uprav -> vevakeca Narods*«. —h N and a I iz cm iie/ii.niih i.-hKmil,...* . Danes noaoci s*) neznan ponočnjak; poškodovali koma. popravljen ai prenov-Tjeni most ^ez Or<*daščco v Kole71"; . Podrli s> osrajo In razmajali d\a pi'.a.j. Zx-to ^e bila oc?ro^ena tud" tUSOSl Pa>antov, mestna občina pa tnpi prcvciš^i o ^kcd". CiospoJarsk; urad medine obč^ic fe tia p">-iicijsko priiavo cJred'1 takoHak popra\;lo niosi-n. —h Tatvin^. I Mate«. lh>r\.ii. st 1 - nu.ioč v Mostah, jc pr'hivil porJctH, da jc nekdo sfiazil v n'Cfovo podsuycrievo hišo na vrtu ikatlfe v kateri jc hp vrtnih čepic. Očiv«3no 'e čepice nekdo Ukradel ,n skr:l. ^knilo ^ če-ptcu-mi je shranHa poheja. Iz Celja —c Izredni občni zbor Celjskega sabnv-skeaa društva ho joHti 1^. t. m. ob 2*>u#) uri v gostilniški sobi lx>tela H5vrapC< s sJedećirn dnevnim redom: S4av-no»tni nagovor predsednika, ta!tiik>\o poročale e razvoju C^i). ir ni.>Xno v vec.i obJrki ie trehta prinesti s seboi. —c Zanimivo predavanje na Ljudskem vseučilišču. V ponedeljek 14. t. m. zvečer ob 20. uri bo predaval na cefcrskem L«rd-stkem vf^čiliščn v predavasnici mesčajt-ske sole uredntk >.lla\licncem v iužn Kran-oijfl in bo aranžiran v okv;ru francoskega dne. —c V* i obrti ki adaptacija starih. V Aškerčevi 0tjd -1 rramerava odgncij branja rijo AlojrzTsja Sovi neko va iz tiaberia. Krr^ama evaJec Ferdinand Dečman v št. .13 v Zavodni pri Celju. Korrrisriski ogled parne žace Ivana Catera v ^po-driii rTiidjiirlr; bo 17. t. m. Zi odobreni c obraio vatniii prostorov in s4rr»-j«v v svoji tova.rnj so zaprosile Združene tovarne palic in biČev Fflin RmmiMer D. Lob! nasl. in Slavko Tomlisnovič v 2a-trradu pri Celiju. Gostilničar Jc*ip Adrinek iz Star bo prizidal Hfl v Kresnikah, ob' čina Teharje, novo veliko go^Hnršiko sobo. Pavla Godec bo otvor-Na na Tdnarjm št. 3 podritžmco špecerijske trxo\"inc, -—c tr&top iz nagega državljanstva, prt jetiske-m j*re.«dc©m n»5ek««rvti Jc ^aDCOvfa za izibris iz na še.c: a dnžavrianovrenc. ker žeVi Sipre«jeri avarriisko državljanstvo. —c Dvoboj 1 ta cesti, v (jaberju sla se sprla sred: ceste izredvčerajsnj^ni zvečer okroj; 19. ure 271etni strugar v VVeatnovi tovarni Avgust L. in 33Krtni -zidarsiki delavec Martin š. Na veirko veselje Številnega navzočega občin«tv3 sta sc kmal« nato pričela kfeffco klofutati. Na stražmei sta rzjpovetrala, da ne vesta vzroka •♦pora in pretepa. —c Oboni zbor Jugoslovanske Aiattc« v Celju se bo vršil v soboto 12. t. m. ob ?0, uri v rdeči sobi Narodnega donva. Stran 4 »SLOVENSKI NAROD*, dne It aprila 1530. Stcr. *3 Edgar Wallace: 37 Vrata izdajalcev Roman — Saj vas samo vprašam, — je nadaljeval neizprosno, — ali more tako stvar čas izbrisa ti ali pa jo more obnoviti vsaka tri leta kakor šofersko dovoljenje? Ali pa jo morda kar položite ad acta? — Ne razumem, kaj se pravi »ad acta«, — je dejala ladv. — O kom prav za prav govorite? Katera naših dam je imela neprijeten doživljaj — pred šestindvajsetimi leti? — Saj nisem trdil, da je bila žena. Bobbie bi bH najraje zavriskal od veselja nad tolikim uspehom. — Saj sva vendar govorila o ženi, — je trdila nervozno. — Jaz nisem govoril o nikomur imenoma, — je dejal Bobbie grozeče. — Vprašal sem vas samo, ali imajo take prigode retraktno moč. Lady Cvnthie si je globoko oddahnila. Kri se ji je polagoma vračala v Hca. — Ugank nimam rada. Kar je vstopil v sobo adj-utant in poveljnik Bobbijevega oddelka. Ladv Cvttthie ni prav nrč prikrivala, da se veseli njegovega prihoda. — Aha, stara, zdaj te pa imam v pasti! Bobbie je veselo žvižgal gredoč po obali in bil je tako zamišljen, da je pozabil odzdravljati, ko je šel mimo stražnice proti osemsto let stari železni mreži Bloodv Towera. Na koncu mostu, vodećega čez jarek, je stal narednik in gledal vojake, kako za kazen vežbajo. Ko se mu je približal predstojnik, je salutiral m Bobbie se je ustavil, hoteč narednika nekaj vprašati. — Da, sir, — je odgovoril narednik, i— Sir Richard je prav kar odšel. Bobbie se je požuri 1 in dohitel je prijatelja, ko je baš hotel vstopiti v avtomobil. Vkieč prijatelja zamišljenega in mračnega, se je zasmejal. — Cynthie je bila danes popoldne v formi. Malo je manjkalo, da ni tudi mene razkačila. Ko si se zaletel vame, sem po tvojem divjem in besne™ pogledu takoj spoznal, da si govoril z Jady Cynthio o Hope Joynerjevi. Dick je prikimal — Zdi se, da je sklenila prisiliti me izstopiti iz polka, — je dejal užaljeno. — Prav zares ne vem, kako naj nastopim proti njenemu naziranju. Polkovnik je zelo pametno sprejel moje priznanje o Grahamu tako, da to zdaj odpade. Sicer mi pa ne bo tako težko obesiti vojaSko suknjo na klin, čeprav prekršim s tem tradicijo naše rodbine. Pač mi pa požene vso kri v glavo misel, da tako neusmiljeno žalijo Hope Jovnerjevo. Bobbie se je nečesa spomnil. — Ko si omenil Grabama, sem se spomml, da je IbH danes popoldne v Toweru. Didk ga je presenečeno pogledal. — Zares? Kdo ti je to povedal? — Moj sluga ga je videl. Potikal se je Okrog zakladnice. Didku se je zmračil obraz. — Grahaim ni tič, ki bi se rad prerival skozi množico in nikoli bi ne rekel* da bo v soboto ogledoval zgodovinske znamenitosti. Sicer pa pozna Tower prav tako dobro kakor jaz. To je čudmo. —^Ne zdi se mi talko čudno, kafleor misliš, — je dejal Bobbie. — Sobota je edini dan, ko bi prišel Grahasn v To-wer, če bi že nameraval priti tja, kajti, ob sobotah je tam toliko ljudi, da bi ga nihče ne opazil. Didk je zmajal z glavo. — Zakaj bi ga ljudje ne smeh opaziti? —je vprašal. — Kaj pa pred zakladnico. Nisem vedel, da se Graham tako zanima za kraljevsko krono in žezlo. Didk je razmišljal o bratu do trenutka, ko sta se peljala po Trafalgar Squaru. Tedaj je dejal Bobbde nepričakovano: — Rad bi. da bi mi nekaj obljubil. Ne zahtevaj odpusta in nikakor ne povej polkovniku, da misliš odložiti vojaško suknjo, dokler se o tem ne pomeniva. Tudi tovarišem mikar ne pravi, kai nameravaš. Dick se je zasmejal. — Bobbie, samo eno bitje je na svetu, s katerim moram govoriti o tem in s tem bitjem se sestanem čez pet minut, — je odlgovoril D«ick. In vendar se je bal tega razgovora, čim je stopil v razkošno vežo Devon-shire Housea. Misel, da bi mogel Hope zadeti v živo, čeprav bi samo mimogrede omenil njen dvomljiv rod, mu je bila skrajno nepriSJetma. Toda Hope mu je čitala misli z mračnega obraza, kalti njen smeimaaj je izginil, čim mu je stopila naproti. A Dick jo je povsem nepričakovano objel in poljubil. To je 'bil njen prvi poljub. Dick je čutil, kako Hope drhti v njegovem naročau. Oba sta molčala. Dick ji nd priznal, da jo ljubi, kajti vsaka beseda bi bila odveč. Stopila sta v sprejemnioo in Didk je zaprl vrata. Nekaj časa sta si stala molče nasproti in se vprašujoče gledala. — Kdo bi mislil, da sem zmožen odločiti se za kaj takega, -je dejal. Prišlo je kar samo po sebi. In ne da bi čakal odgovora, ie pripomnil: — Danes popoldne sem govoril z ladv Cynthio Ruislipovo... soprogo našega polkovnika... — In ona ne odobrava vaše izbire, — mu je segla Hope v 'besedo. — In nikoli je ne bo odobravala, ker nihče The ve, kakšnega rodu sem. Mar ni res, Dick? Prikimal je. Zdaj ni bilo časa za fraze in prazne izgovore. — Je vam kdo povedal to? — je vprašal. Odkimala je z glavo. — Ne. To sem vedela že davno — slutila sem. Morali bi zapustiti zavoljo mene polk. — Saj mislim tako ali tako odik>ž«rti vojaško suknjo,---je začel Dick. . —Dick, to pa ni res. Svoj polk zapuščate zato, ker se 'bojite, da bi rne kot vašo ženo odklonili. Jaz pa ne dovolim, da bi mi doprinesli to žrtev. Njen glas je bil miren in odločen. Dick še ni videl Hope tako vzravnane in resne. Njena zunanjost je bila taka. da je bilo najbolje molčati. — In gotovo ne storite tega zdaj, Dick. Sai morate zvedeti, kdo sem. Prinesite mi najboljše ali pa najslabše vesti. Mislim, da ravna lady Cynfthie prav — da, ravna celo bolj prav, nego če bi nastopila proti poroki častnika z dimnika rje vo hčerko. — Izstopam iz vojaške službe. — je izjavil Dick odločno, toda Hope je smeje zmajala z glavo. — Dick, vi ne veste, kako težko mi gre iz ust besedica »ne«, — je dejala in mu pogledala v oči, — kajti vsa moja duša kBče glasno »da« tako, da se čudim, da je ne slišite. — Toda Hope, ne mučite me, saj sami veste, kako hrepenim po vas! — je vzkliknil Dick in stismJ njene roke v svojih. — Nič na svetu me ne prisili ločiti se od vas. Ljubim vas. Vse moje življenje je odvisno samo od vas. >*AđaU o£fasf< Vsaka beseda 50 par. Plača me lahke tudi m> znamkah. Za odgovor znamko J Na vprašanja brem m i mm od&ovarfama. — Najmanjši o&as Oin Gostilna dobro «k)ča, na prometni cesti, s 7 OTafc zemd>e vo ugodni ceni naprodaj. — Franc Prab, Ro&poh oni Mariboru r>. Pesnica. 1331 2 skobcinika ffk>bel>anV) dofbro ohranjena, lon-nmi. Dopise s ceno na naslov; Joško Pav&fl, Radavinca. 1330 Klavirje in piani ne prod aga, iz