190. štesvJka. rst, v nedeljo 10 julija 13C4. ačas XXX Izhaja vnjLk dan i cb csde:iah in praznikih) ob uri, ob ponedeljkih ob 3. ari zjutraj. «S«9fzne $tevl!ks ne prodajajo po 3 &ov6- (6 stotink) " iic^ili totakemah ▼ Trato ia okolici, Ljubljani, Gorici, H.I i Kranju, Maribora, Celovcu, Idriji, Petru, Sežani, Nabrežini, Novem mestu itd. &£L%J9 in n&ročbd sprejema uprava lista „Edinost", K?' a piccnio stv. 7. — Uradne ore «d 2 pop. do 8 zvečer. • ia ociascm 16 itorink na vnrto petit; poslanice, osmrtnice, javae zjthvale in domači oglasi po pogodbi. TELEFOjr itv. 870. Glasilo političnega društva „Edinost" za Primorsko. F edinosti je moči Naročnina znaša za vse leto 24 kron, pol leta 12 -cron, 3 mesece 5 kroa. Na naročbe brez doposlane naročnine se jpiava ne or\re. Vai dopisi naj se pošiljajo na uredništvo lista. NefraiikoVUff pisma se na sprejemajo in rokopisi se ne vračajo. Naročnino, oglase in reklamacije je pošiljati na upravo liata UREDNIŠTVO: Ulica Torre biasca Stv 13. Izdajatelj in odgovorni urednik ŠTEFAN GODINA. Letnik konsorcij lista „Edinost". — Natisnila tiskarna konnorcil* liata „Edinost" v Trstu, ulica Torre bianca štv. z 9 Poštno-hraniluični račun št. S41.6~>2. (Brzojavne vesti.) Izpred Port Arturja. — Dve japon cki torpedovki pogreznjeni. PETROGRAD 9. (Uradne.) Brzojavka generali* bitslj Kamimure je zbežala. H šo je 1 udstvo raz-itiSiio. Redarstvo ni znmoglo tega zabraniti. Parnik »Smclenski v Sueškem kanalu. PORT SAID 9. Parnik »Sa»o!ens>« ruskega dobrovoljnega Lrcdovja s 228 mož vsadke je dcsp?l semkpj. Parnik je nakical remoga celo v vrečafc. Ogrska zbornica. BUDIMPEŠTA 7. Zbornica je pri-•e!a danee posvetovanje o povišanju civiine liste. Ministereki predsednik gre f T jaza je [temeljeval med vnfcliki iev:'ee potrebo povi-in a civilne lisie, akoravno ;ma v Udar za fcvo o o»eb » najmanjše potrebe. Povišanje je ; »trebao rali nastale drsg n;e in zboljšanja p hč dvornih uslužbencev. M nisterski prtd t dnik je omenjal, da je treba olepšali bu-□asko dvorno palačo, da sa omogoči via-< irju daljše bivanje v Budimpešti'. Poti. Rakoerv (Košutova strank«) je go-)r:l proti predi, gi, ker ne bo neodvisna »Tanka sploh glasovala za civilno listo, |< >». er ne h j posebnega ogrskega dvor*. v orni k je povdarjal, da biva vladar ie n.a.r> ča-a v Rutiimpešti, tako te da večji del civilne liste porabiti na Duusju. Ra-t "iv je prediagal naj fe os-nuje ogrski dvor in naj b va vladar vsaj pol leta na Ogrni. Grcf Appo: v! se je izjavil tudi proti pr€(ilog:, E8g!as 1 e potrebo ogrskega dvora ter je predlagal, raj s* predloga stavi z dnevnega reda ia naj se odpošlje vladarju adresa. Na to je bila debata prekinjena in odg.»djeca na ponedeljek. Brzojavne vesti. Kitajska cesarica vdoTa. DUNAJ 9. Novi kitajski odposlanec na Dunaju Jaog Oong je izjavil povodom nekega razgovora, da je poročilo >Dai!y Expressa« in d :ug h listov, češ, da nameruje kitajska cesarica vdova cdstipiti od vlade, popolnoma neosnovano. O.iposianec je nagla-š»l, da sta cesarica-vdova in cečar pri kitajskem narodu zalo priljubljena, tako da se ni bati nemirov, ki bi tili proti njima naperjen". kartDzijansksi afera. PARIZ 9. V včerajšnji seji zborn ce je predlož 1 Cjliiu poročilo o preiskavi v stvari Kartuzijance v. Demokratična konvencija. ST. LOUIS 9. Demokratična konvencija je sprejela program stranke, iz katere je črtano valutno vprašanje. Kolera. BAKL' 9. Uprava pristanišča je sklenila, da se imajo vse ladije, ki pridejo v tukajšnjo lukr, preiskati p.> zdravnikih. — Mestna uprava je odprla neomejen kredit v zdravstvene svrhe. r General Obrueev. PERIG UEUX 9. Ruski general Obru-čev je umrl. Nemiri v Brestu. BREST 9. Pri včerajšnjih nemirih je bilo ranjenih mnogo manifestantov ter tudi 17 vojakov in 12 orožnikov. 29 eseb je bilo aretovanih/ Avstrijska vojna ladija na potovanju. DUNAJ 9. Glasom brzrjavne veeti je priplula avstrijska vojna ledija »Saida« v Smirno, kjer ostane 5 dni. Od ted te poda v Pirej. Demokratski kandidat za predsedništvo. ST. LOUIS 9. Demokratična konvencija je po-tavila sodnika Sparkerja kandidatom za prtd:edn;štvo. Štrajk. LVOV 9. Giasom časnikarskih poročil iz Borvslava štraika v petrolejskih iamah 6000 delavcev, razun tega tudi 1000 delav cev pri gradrji reservoarjev. Tjekaj je dešel oddelek pshot?. Usmrtitev. SOLUN 9. Vasil Hristomaaov, prjv-zročitelj d;camitnega napada na železniškem vlaku, je bil danes usmrten. Nadomestna volitev. PRAGA 9. Na včerajšnji dtželnczbor-eki dcpoln:lai volitvi za kmečke občine todtijških okrajev Novomesto, Nahod. Eipel, Siial c, O počno je bil izvoljen z 1794 glasovi čtšfcci agrarec Ivan Kotland, kmeto/alec v Koloiavu. Izvolitev rektorja. INOMOST 9. Rektjr tukajšojega vseučilišča profesor dr. D<;melins je bil danes soglasno zopet izvoljen rektorjem za bodoče šolsko leto 1904/1905. Fogreb župana. HAMBURG 9. Dane* je b i tlovesen pogreb prve/a žuj ana dra. Hdchinanna, katerega so se udeiežili zastopniki cesarja Vi-ljeima, kralja Edvarda in pricca Henr ka. 3ttsko-japonska vojna. Trst, 9. julija 1904. Kakov bo konec te vojne za Japonce I Japonskemu naroiu se je res čuditi. Kajti, kar je Japonska stor.Ia v poslednjih 30 let h na vseh poljih čbveškfgi znanja, za to ne nahajamo primera v zgodovini. Se okolo leta 1870 bila je Japonska neznatca vztočno azijska državica. V oni čas smo znali, da v Mirnem Oceanu lobstoji skupina ctDkov, na kater.h živi droben narod-žoltokožec, če-gar japonska narodnost izvaja svoje korenike iz najstarijih časov človeške zgodovine. Vedeli smo, da na japonskih otokih žive Japonci ali Niponci, ki se klanjajo Budi. Znali smo, da eo ti Japonci jako delaven in eko nomen narod. Maogokrat so naši brodovi do-našali iz Japonske raznih izdelkov japonske industrije in obrti in drugih različnih proizvodov. Čudili smo se Čudai or g:nalno3ti in za nas nenavadni formi vsega onega, kar smo dobivali v roke kakor produkt japonskega rokodelstva in japonskega uma. Nu, nismo vedeli ni mi Slovani, a niti drugi narodi, da Japonce dičijo nenavadna ostroumnost, velik duševen dar, železna in nebrzdana energija. NiBmo znali, da ta japonski narod, o katerem pe je skozi cele veke komij spominjalo ime, da bi t» narod mogel izvesti v kratkem času samih treh desetletij tisti gorostasni prevrat, ki nam danes bolj in bolj odkriva du šavno moč in fizični odpor Japoncev. Samo dva naroda sta bila, ki sta zbog svojih pomorskih pogostih odnošajev z Ja pousko imela primerno priliko, da sta na tančneje proučila japonski narod v njegovem življeoju in na njegovem delu. Ta dva naroda so Angleži in Severo-amerikanci. In ravno ta dva naroda sta bila učitelja na modernem napredku Japonske, s katerim so toliko v trgovskih kolikor v političnih odnoša-jih dosegli tiste trgovske-materijalne rezultate, ki eo Angliji in severni Ameriki do-nesli neštevilne milijone jenov trgovskega dobička. Mej tem in poleg tega dobička so Angleži kultivirali v Japonski vsaki svojo liBtno politiko in sugtstijonirali vsaki na svoj način direktivo politično-vojniškirn aspiracijam Japonske in Japoncev, s skrito namero, da \z končnih konsekvencij teh japon3k:h aspi-racij absorbirajo vse one koristi, ki jih vsaki vešč in navihan trgovec v obča želi in hoče zadobiti. Vse to, kar emo gori rekli, ima svojo vrednost za ta današnji članek. Ta vrednost je v prvi vrsti v tem, da napredek in jakost Japonske dajata v obče, a nam Slovanom še posebno celo vr3to dragoesnih poukov. Kajti, da ni v Japonski, poleg zdravega razuma in dobre volje, obstajala železna energija jedin stva in sloge, Japonci ne bi bili v trideset h letih dosli do točke svoje državne, vojniške in narodnogospodarske jakosti. Ia gotovo ne bi se bili Bpuščali v to veličanstveno in nečuveno vojno, ki sa danes vodi med njimi in Rusi v brdih ia po ravnicah Mandžurije. Tu pa je veliki napredek zavel Japonsko v pogubo, ker je zavel narod japonski in njega državnike v megalomanijo. Končni izid te veličanstvene rusko japonske vojne je viden že sedaj za vsakogar, ako ni slep in gluh. Velika Rusija, svesta si svoje veličine in jakosti, ni niti mislila na to, da bi bila za časa diplomatičnih pogajanj z Ja ponsko pomnožila svo,e žeiezniško-nadzorniške batalijona v Mandžuriji in Sibiriji. — In čeprav ona še le danes, po petmesečni vojni, razvija železnim redom :n načinom svojo vojno silo na vseh onih točkah, o katerih misli, da bi v shičajih nepredvidjenih političnih komplikacij mogie ime-i za Rusijo specifično strategično važnost — ima vendar že in drži v svojih rjkah vojniško, materijalno in politično usodo Japonske. Bila je velika in fenomenalna ostroumno3t generala Kuropat-kin8, ki je s pravo etrategičao lokavostjo zaal temporirati, zavlačevati z velikimi bitkami z Japonci vse do onega časa, dokler niso po naravn.h zakonih začela v Mandžuriji ona velika elementarna deževja, ki vđako leto redno pretvarjajo vso Mandžurijo v morje blata in močvirja. Mandžurska ravnina od gorske veriga Fenčuilin in Tumašan ima svoja strategična pota, ki se raztezajo na današnje glavne etrategične pozicija ruske : Inkau, Njučvang, Ljaojav, Mukdec in Tjelin podo'goma ob mandžurski železnici. Vsa ta pota so dane3 že pod vodo in ostanejo pod njo najmanje do polovice meseca avgusta, ako ne morda teden ali dva tedna več. A to je ona glavna točka, okolo katere se vrti Kuropstkiaova strategija. — Ku-ropatkin je brilijantno izvršil svojo dobro zamišljeno strategično nalogo. On je podobno morski sireni maskiral proti Japoncem male bitke in spopade, ter je na ta način (kazaje, da je on slabeji) svoje batalijone in polke z dobro premišljeno fjrmo umikal bliže :n bliže k svojemu središču pri Ljaojavu. Nu, sto-Časno je, vabeči a svojimi vojnimi oddelki Japonce za seboj, umel med pojedine veče japonske zbore potisniti in zabiti ruske pehotne, topniške in konjeniške kline. Ti klini obstoje ojačeni še danes, ko so deževja v Mandžuriji postala nepretržna. Vojna situva-cija Ruso v in Japoncev v Mandžuriji je danes ta, da Rusi na vseh svojih vojniških točkah imajo čvrsto zvezo in oporo na svoji mandžursko sibirski železnici, ki jih preskrbuje s provijantom in municijo, ki pomnožuje rusko vojsko vsakodnevnim dovozom 2u00 do 2500 raznoorožnih vojnikov, in katera ob enem služi Rusom za redni vojnoželezn ški promet in odvažanje ranjencev z bojišča v notranje bolnišnice. A jako važno je tudi dejstvo, ua Rusi stoje koncentrirani po mestih in tržiščih ob mandžurski železnici pak so radi tega nameščeni pod strehami in na trpe zbog pogubnega in zdravju nevarnega vpliva elementarnih deževij in vlažnost'. Situvacija Japoncev je v tem času deževja zelo kritična. Predvsem so oni decentralizirani in porazvrščeni v veliki elipt eni črti, počenši od zaliva Ljaotunga, oziroma od kvantungskega poluotoka, preko Sjujana in Fengvangčenga, vce do desnih bregov reke Jalu. Njih komunikacije med Viču, Takusa-nom in Daljnem z jedne strani, in notranjimi mandžurskimi in japonskimi pozicijami z druge strani so ničeve v tej deževni dobi. Železniškega obrata Japonci nimajo. Ves njih pro-vijant in municija se morata z obmorskih to-ček prenašati s pomočjo korejanskih in mand-žurskih »kuli«. To prenašanje je odvirno danes od slučajev na bojnem polju. Ruaki ko-zaki vznemirjajo neprestano te japonske transporte. Oni so že nekoliko njih uničili. Vsled tega posta a preBkrbljanje mandžurskih japonskih čet neredno in pomanjkljivo glede živeža in glede municije. Vse vozne ceste in poti v Mandžuriji so razrute od deževje. Gibanje artiler jskih baterij ja nemožno. Vladi-vostoška eskadra pod poveljstvom Bezobra-zava grozi, vkljub patruliranju japonske flote admirala Kamimure, po dnevi in po noči vsem japonskim transportom in parobrodom, ki med Japonsko, Korejo in Mandžurijo vzdr-žavajo zveze z japonsko vojsko. Usoda Ka-mimurove flote more se smatrati žalostno. Admiral Togo je moral že detaširati od svoje portarturske tbte dve oklopnjači, dva križarja in G torpednjač. A vsled tega je z: u -šana kompaktnost in ofenzivna jakost port- arturske fbte admirala Togo. Ruska flota v Port Arturju — uverjeni smo o tem — bo znala izkoristiti to dejstvo ia storiti morda prej, nego si mislimo to, svoj ofenzivni napad na admirala Tog >. Auda-ces fortuna juvat ! Rusi morejo z zaupanjem napasti admirala Togo. In ako izgube tudi prtd Port Arturjem makari tri do štiri svojih vojnih ladij, bo ta žrtva imela vendar neizmerno in odloč Igo svojo vrednost, ker cd tega časa japonska flota admirala Toga postane vojna — ničla. Ako ne bo admiral Kamimura že poprej pešteno ostrižen cd vice admirala Be-zobrazova, mrg?l bo bo koncem septembra poleči v svoje japonske primorske ljuknje, da i bn priča dohoda ruske baltiške flote in da doživi oni prizor, s kakoranjim so Španci na Kubi zapečatili končno oiločiLev špansko se- veroamerikanske vojne. Silen, katastrofalen prizor se ima odigrati na skrajnem Vztoku. Ona Rusija, katero so Japonci napali per proenra Anglije in severne Amerike ; ona Rusija, na katero so, ko je bila, ker slabeja in nopripravljena, tepena od Japoncev, skočiti mnogi obrezani in neobrezani narodi v E ropi in v severni Ameriki; ona Rusija, katero bo, ko jim je to trebalo, grdili in napadali vsi obrezani in neobrezani kralji evropejskih in severoamerikanskih borz in denarnih trž šč ; — ona Rusija čaka, da prenehajo v Mandžuriji elementarna deževja. pa da z močjo užaljenega leva smrtno zadene svoje napadalce Japonce. Nu, ta udarec zadene tudi one junake na jeziku in peresu, ki so bili v svojem srdu in zlobnosti žoltokožneji nego Japonci sami. To pokaže ona bodočnost, v katero mi vsi Slovani verujemo čvrBto in neporušno, in ki bo naša: slovanska. Fr. Kučinić. Glasovi ruskih listov o vojni. »Novoje Vremja« je objavil brzojavko iz Liaojanga od 4. t. m. Bledeče vsebine : Taktika generala Kuropatkina je vidno zmešala Japonce. Vsa njihova gibanja kažejo malo sigurnosti v postopanju. Sedaj stopajo z vztoč nim oddelkom v ofenz vo, k malo na to se pa zopet umikajo. Njihovo ozadje je v žalostnem stanju. Primanjkuje jim provijanta ; dežela je opustošena, tren je izgubil mnogo kooj in s tem ie pojasnjeno, zakaj sta sa dve diviziji umaknili proti Fengvangčengu. Blizo tega mesta sta koncentrirani še dve divieiji. Na jugu je vstavil sovražnik vse svoje akcije. Zžcetkom deževja so se pojavile v japonski armadi tudi razne bolezn;. Kuroki se boji prodiranja naših čet od severja proti njegovemu ozadju. V obča čutijo Japonci, da se v kratkem zaeuče vojna sreča. Prvo dobo nase dtfdnzive zamenja krnilo doba ofenzive. Nove Č2te prihajajo od se *erja v večih oddelkih. »Ru=« je prejel dne 3. t. m. iz L ao-janga brzojavko : Kurokijeva armada, ki je prodirala proti L aojangu, se je zopet umaknila. To umikanje razlagajo na razne načine. Govori se, da je oduševljenju japonskih čet, ki ga jo provzročilo lažnjivo poročilo admirala Togo o uničenju ene ruske oklopnjaČe in pcšicdovanja drugih ladij, sledilo razočaranje, ko se je izvedela resnica. Najbrž seje morsl Kuroii umakniti radi tega, Ker so izstopile reke i a je bila vsled tega v nevarnosti zvezi z diugimi četami. Med Ljand-javom in Hejjanom je sedem globokih prelazov, ki so vsled deževja neprehodni. Vzlic temu, da so Japonci blizo, je kitajsko prebivalstvo v Lraojangu vendar mirno. Ponoeni napadi, 13 Liaojanga so brzojavili dne 7. t. m. »Ijokalanzeigerju< v Berolin : Dali vztočnegi oddelka eo napadli predvčerajšnjim po noči Japonce in so z bajoneti uničili eno stotnijo. Po drugem poročilu iz Liaojanga je en bataljon oddelka generala Kaštalinskega med močnim dežjem napadel japonsko pozicijo pri Laudjaasanu, o čemer je bila ena japorska stotnija popolnoma uničene. Na poznejem naskoku je pa japonska premoč obkulila Ru*e. Toda pr sel jim je na pomoč nov ba-taliior. Rusi so izgubili 300 m jŽ, Japonci pa nad 1000. Ruske čete izvršujejo velike marše, tako je marš rel vzt^čno-sibir^ki polk v enem dnevu 72 vem (približno 70 &ilc-metrov), našle injfga dne pa 32 vrst in topo slabih potih. Koliko stanejo japonski naskoki na Por t Artur l Ne glede na znatne izgube, ki so jih ruske obrežne baterije provzročile japonskem u brodovju povodom tolikih naskokov od morske strani, hečemo navesti, koliko je japonska vlada plačala za ladije požigalke, ki so bile uničene in potopljene pred Port Arturjem. Za ladijo »Bušu Maru< so plačali 57.000 jenov (jen = 5 kron) za » Bajo Maruc 90 000, »Hoko'iu M.« 91.800, »Jinsen M.« 100.000, »Tenšin M.« 267.000 (te ladije so bile uničene o prvem napadu z ladijami požigalkami), »Fukin M.* 124.000 jenov, »Jonejam M.« 130.000. »Ichiko M« 130 000, »Hijo M.« (Da drugem naskoku); skupno torej 1,190.800 jenov ali približno 5 milijonov kron. Koliko so stale uničene in potopljene ladije na tretjem naskoku, to še ni znano. Vreme r Sibiriji. Toplomer je kazal dne 4. t. m. ob 7. uri zjutraj v Omsku -f- 1*>.3, v Tomsku -f- 81, v Barnaulu -J- 12 8, v Irkutsku -+- 12 3, v C.ti 8-2, v Nerčinsku -f 116, v Nikolajeveku -f- 9 4, v Vladivostoku -{-13 1 stopi r j Reeumira. -i. _ ti____- --- Brasciji skujejo organizacijo b:ciklistov za narodno obrambo italijanskih obal in mej ob sodelovanja avstrijskih podanikov ; pokroviteljstvo te siavnosti pa ni prevzel ni kdo drugi nego Njegovo veličanstvo Viktor Einanuel, kralj Italije ! Za pametne je dovolj povedano. Avstrijska diplomacija pa naj si maši ušesa in oči in — naj le dalje duš slovanski živelj v na-š h primorskih pokrajinah ! Quem deus perdere vulf, dementat! Biciklisti — branitelji obal in mej Italije. V Italiji misli vse na »narodno obrambo« Za tako obrambo nisti pozvani faio vojska in vojna mornarica. Vei so pozvani, sleherni na svoj nečin. Prevažna uloga pa je prian-jena biaikli^tom. Danes se vrši v Bre=ciji vel k sestanek talijanskih biciklistov. Pozvani so vsi kolesarji sirom »velike italijanske domovine«, ne glerie na sedanje meje. Taka razsežnost — pravi milanski »Corriere della Sera« — v nazorih in vabilih ustvarja nekaj več, nego navaden kongres. To mene-nje milanskega lista nahaja izraz tega potrdila v dotični okrožnici. Tu je rečeno, da bo to karakteristična manifestacija pobratimstva mladine iz Rma z ono iz Trsta in Trentina. Ta manifestacija da zadobi nenavaden pcmen, ker bo to prvi poskus dobrovoljne bicikliske organizaeje za narodno obrambo — prvi korak do osnove dobrovoljnih biciklističnih zborov v Italiji. Kar nam pripovedujejo tu o današnjem velikem kongresu itilijanskih bic klistov v mestu Brescia, je jasno povedano, z vso hvalevredno odkritostjo. Kongres se vrši v mestu, ki je glavno (V krasni motivaciji dr. I. Bulica, s mesto provincije isiega imena, ki mfji ob katero se je to brzojavko spremilo, se naha-Avstrijo; v mestu, ki se je leta 1848. po- jajo besede, da bi se s Hrvati tako ne posto-seboo odlikovalo na untaji proti Avstriji in palo, ako bi bili večji narod, ker Rim poki je bilo v letu 1848. jedino veče mesto v stopa tako le z malimi narodi!) Lombardiji, ki je vstalo proti avstrijskemu - gospodstvu ; v mestu torej, ki je igralo cd- tudi mi slovenski v sjkošolci v Pragi, združeni v akademičnem društvu »Ilirija«, opozoriti na nekatera dejstva, ki bi vplivala na Vašo odločitev. Ob vprašanju, ali se hočete posvetiti vseučiliškim študijam, ali pa se obrniti kam drugam, pač ne moremo mnogo odločevati zato se obračamo v prvi vrsti na vas, ki nameravate nadaljevati svoje študije na kaki univerzi ali tehniki. Razmere na nemških vseučiliščih x.3 od nekdaj niso odgovarjale slovenskim potrebam let03 pa so postale naravnost neznosne. S o-ven9ki dijak velja svojim nemškim tovarišem že od nekdaj kakor gost ; letos pa se je še celo dunajska univerza kakor taka, torej uradno, postavila s svojim javnim razglasom na to skrajno nepravično stališče. Dala ;si je s tem pečat nižje-avstrijskega vseučilišča, dasi ima biti csredn:e vseučilišče vse držive (kar tudi je — po vzdrŽ3vanju !) Pa ne samo visoke šole same, ampak tudi mestno prebivalstvo je slovenskemu di- Protest splitskega občinskega sveta. Splitski občinski avet je po soglasnem sklepu odposlal minolo sredo sledečo brzojavko kardinalu Merrv del Valu v Rim: Splitski občinski svet protestuje v današnji seji z ogorčenjem proti prepovedi pete staro-slovenske maše povodom včerajšnjega praznika svetih Cirila in Metoda, smatrajoč to prepoved kršenjem starodavnega narodnega jaku po svojem mišljenju tuje in nasprotno privilegija ter odbija žaljenje, katero je b to j in ga kakor t9ko ne more podpirati v nje-prepovedjo storjeno hrvatskemu narodu. i govem stremljenju po vsestranski izobrazbi in Načelnik Mil e. ! omiki. Z ozirom na ta neovrgljiva dejstva i smemo s polnim piavom trditi da so za zdaj, i ko še nimamo svojih lastnih šol, za slovenskega dijbka edino pripravne visoke šole: Jčtško vseučilišče, oziroma tehnika v zlati, slovanski Pragi. ~~ " ~ ~~ j V Pragi, v središču kulture češkega na- Drobne politične vesti. roda, spoznava slovenski dijak pravo slovan- č a s t. - sko življenje ter prehaja po najkrajšem potu Mi °d idealnega navdušenja k resnemu, realnemu lično ulogo v zgodovini borb za ujedinjenje Italije. V tem mestu torej, v provinciji ob Proti Ban ffy ju kakor avstrijski meji, se vrši danes velik bicikli- j n e m u o b č a n u z a g r e b š k e m u. , J J ' 'emo že povedali svoje mnenje; Kovačevičev ; delu za kulturni, gospodarski in politični na- ški kongres z namenom, da se zasnuje vel:- r J J ' , , jt> - j** kanska narodna organizacija v obrambo v ogrski zbornici je bil velik škandal, predek svojega naroda. Razun našega druatva obali in mej Italije. Proti komu? Je-li treba CArjev govor je b,l še veči škandal, ali j m > Češko siovenskeg. akad krožka Slov. govoriti! Nu na tem sestanku se bo vršilo Sandal nad vsemi škandali je, da je ta, Plan. društva > najde slovenski dijak tukaj tudi pobratimstvo italijanskih biciklistov z B.nfly časten meščan prestolnice hrvatekega akademka, sokolska, pevska, znanstvena, . .. rr . ~ , • naroda. Skandal je tem popolneji, ker je ba- : družabna in druga čtsia društva, ki ga vsa onimiizirstainlrentina, torej — J ir J J . . .. - - ron Banffv tudi v Osieku časten občan. A z največjo prijaznostjo vsprejemajo v ; svojo vsporeden škandal temu škandalu bi bil, ako | sredo. Pa tudi vse prebivalstvo kraljevske ne bi prišlo sedaj od hrvatske strani do ni- ; Prage, da, vee mesto svojimi javnimi knjiž- kbke remonstracije proti temu sramotnemu nieami, čitalnicam1, muzeji, razstavami, ne- dejstvu. Nu, do tega šiandala morda ven- številnimi znanstvenimi in političnimi predava- dar ne pride. V Osieku hočejo že v prihod- nji ga prijateljsko podpira kakor Slovenca v nji seji občinskega zastopa staviti predlog, da njegovem stremljenju, se baron Banlfv briše iz vrste Častnih obč*- Tudi življenje je v Pragi cene;š^ ntgo nov V Zagrebu pa niimeru'eio — kakor morda v kakem drugem vseuč l.škem mestu, znak, da jim je celo ljubo in da jim je do ^^ y ,obzcru< _ nekateri častni obdani kar je za slovenskega dijaka dokaj odločilno tega, da svet d >znaje o tem. Potem takem . „ ^ , , - j • t „o.>„n 6 ' J pozvati vse častne oočane, naj podajo mest- In važno. nemu zastopu skupno izjavo, da &e odrekajo ^ tet kratkih podatkov je razvidno, da tej časti ker smatrajo kakor sramoto biti ko- imajo praške visoke šole premnogo prednos.i legi barona Banlf*yja. pred nemek mi [na Dunaju in v Grtdcu. Hrvati in Srbi. Eden najboljih Zato apeliramo na vas, slovenske abiturijrnte, rodna organizacija, v obrambo obali in mej nemških zemljepiecev, dr. Ratzel, je imel na pa tudi na vsa slovenske visokošolce, ia va^ Italije in da bodo to organizacijo pomagali vaeugiij§su v Lip-:skem predavanje o državah utemeljeno in popolnoma upravičeno poziv- snovati ljudije iz Trsta in Trentina!! jn narociih v Evropi. Priaedši na Hrvate in ljarco : Proč od Dunaj?, proč cd Gradca ! To je menda dovolj jas-;n govor za ljudi Srbe očrtal jih je tako: to jo eden isti narod Piidite kar najštevilnejše Bem gori v zlato ki imajo oči v to, da gledajo, in uše3a v to, ki ga ločijo earno vera in tek zgodovinskih sloyansko Prago. To bo najboljši odgovor na da slušajo ! Za avstrijsko diplomacijo seveda dogodkov, ker med njimi ni niti take razlike burševska izzivanja . tudi ta govor «e bo dovolj jasen. Kdor je kakor je ona med juž limi in Bevernimi Nemci. Odb^r slovenskega akademicnega društva slep, ne more gledat:, in kdor je g uh, ne Hrvatje in Srbi eo bližji; po priliki tako, »Ilirija« v Pragi, more sluš.ti ! Na tem je pa vsejedno ali je kakor Bavarci in Saksonc1. NB. Natančnejše podatke dajajo : Z ,c- kdo res gluh, ali pi sa le dela gluh. Avbtrij- Italijanski kralj — filosemit. nimir Bernot, modrosl. Ljubljana, Poljanska ska diplomccja ostaja zvesta s'vari častitljivi pred nekoliko dnevi so javili listi, da je ita- cesta 10. iz Avstrije!! Stvar sama govori tako glasno, da jej ne treba komentarja, ali pojašnjevanja. Zato smo zavarovani pred očitanjem, čaš, da denunciramo. Mi smo le zabelež.li zgodovinske dogodke, obstoječa ge^rrfičaa dejstva, Jter smo povedali dalje kar pišejo listi v kraljestvu ! Če sami govore tako naravnost, je to niti ne more ^biti ni.mena denuncjacije od u* še strani. Sami pripovedujejo terej, da te bo danes v mestu Brđscia snovala velikanska na- tradiciji : ona ne vidi n č in ne sliši nič ; a lijanski kralj Viktor Emanuel obiskal v Rimu če bi vendar imela kaj videti ali Čuti, pa si židovsko sinageg), kjer je prisostvoval ži- skibno maši ušesa in oči, da le nič ne vidi dovski službi božji, tir na koncu pohvalil in ne čuje, ker se tako izogiblje sitni jej patriotizem Židov. Sadaj javljajo, da je kralj potrabi, da bi morala izvajati konsekvence poslal eioniBtičkemu židovskemu odboru na iz tega, kar je videla in čula ! Kam mislite Dunaj sožaino brzojavko, povodom smrti vendar: avstrijska diplomacija naj bi izvajala urednika „Neua freia Presst", Zda dra. Te- J u 1 i j a n P a v 1 i č e k, pravnik. Bovec (Goriško.) Miloš M e ž a, pravnik. Velenje (Sujersko) kake konsekvence, ki bi mogle eventuvelno kaj koristiti slovanskemu življu v naših primorskih pokrajinah ? To bi izgledalo skoraj kakor nekak znak hvaležnosti za potjke prelite krvi ! In vrhu vsega bi bilo izvajanje kakih konsekvenc tudi pametno z gledišča državnih interesov . . . ! Ne, ne, ne, tega ne pričakujte nikakor od strani naše diplomacije, da bi se, po toliki zvestobi do starih, slavnih in čestitlji-v.h tradicij, kompromitirala sedaj s tako s!a-bosijo . . . hvaležnosti do narodov, ako ti narodi niso Biučajno nemški! In ne zahtevajte od te naše diplomacije, da bi storila kaj, kar bi jo spravilo pred svetom v sum konverzije od 6tarih tradicij do — pameti in bistrovidno=ti ! Ne, ne, avstrijska diplomacija ne dela tak.h skokov. Žito ne pričakujmo druzega nego to, da bo avstrjiska diplomacija tudi po današnjih slavnostih v zgodovinsko znamenitem mestu Brescia, se svojo politiko v našem Primorju iz slovanske keže rezala jermene, ki naj drže ekupaj avstro-ogrsko-italijansko zvezo ! Da zaključimo ! Ricciotti Goribaldi zahteva denarja in orožja za 40000 dobro-voljoev, a katerimi hoče v danem mcmsntu invadirati sosednje italijanske pokrajine; v odora H e r z 1 a. Nemško ruska trgovinska pogaja nj a. Iz Bero'ina javljajo, da bodočega ttdaa pridejo tjakaj ru§ki odposlanci, da b&do nadaljevali pogajanja glede nemško-rusko trgovinske pogodbe. Dnevne novice. Trgovci! Danes popoludne se 1» o vršil II. občni zbor zadruge trgovcev z jestvinami. Ker so točke, ki so mi dnevnem redu, jako važne, je nujno j potrebno, da se vsi udeležimo tega zbo- .. • II v __V drida od Španski kralj Alfonz. Iz Ma- rovanja in resno in odločno posežemo ida poročajo, da je kralj Alfonz odstopil y ra/pravo^ da poVemo Svoje mnenje, svoje nakane za potovanje v inozemstvo. . . „ -tr i i ... x, . . J „ . , ... ko ie čas zato. Razmere so Vam dobro Nemško brodovje v Holandijj. J . Iz Kotterdama poročajo, da se za obisk nem- znane vsem- Ne treba' da bl ) am ^ ške eskadre delajo v holandiki velike pri- še le pojasnjevali. Le toliko rečemo. < prave. Kraljica Vilje'm.na priredi nemškim SO te razmere skrajno škodljive za lia-*' Kdo naj nam po-pomoremo — častnikom v gradu Loo vrtno veselic1. Ho-' stanovske interese. landski pomorski častniki prirede peaebDO i inore .ljCQ ne veselico svojim nemškim kolegam. i . , , , w , . i : * t . , .sami ! 2sas vseli dolžnost je, da se o Ustaja Hererov. V južno zapadni . v Afriki so pred nedavno nemške čete vjele j Pmvem CaSU 111 trdno zdruzeni poteg angležkega trgovca NVallace. Sedaj sumijo, »emo za svojo korist in da zahtevamo daje \Vallace pDmtgal Hererom na pripra-' od zadruge, naj vrsi Svojo dolžnost na-vah za vBtajo in za nje izb:uhu. 'sproti nam ! Pričakujemo torej, da se ==========^================== vsi, ki so se pridružili našemu programu, snidejo na današnjom občnem zboru, ki se bo vršil v dvorani Mall}% ulica Torrente IG. ter se prične ob t- in pol uri popoludne. Opozarjamo pobi Slovensko akademieiio društvo „Ilirija" v Pragi. »Slovenskim a b i t u r i j e n t o m in visokošolcemlc Ko prem:slju ete, kam bi se obrnili po dovraen.h ertdnjesclskih študijah, vashočamo Sebno, da se bo v slučaju, ako iu* bil občni zbor sklepčen v prvem sklicanju, vršil drugi občni zbor ob 5. uri danes popolndne in bo mogel sklepati ob vsakem številu udeležnikov, Danes v BarkoTjje ! Kakor že večkrat objavljeno bo danes šolska vesel ca otroškega vrtca na Greti. Prcgram je jako obš ren, posebno bosta dva prizorčka, ki ju izvedejo gojenci vrtca. Povdarjati moramo tudi, da nastopi tamburaški zbor is Rojana, kateri bo udarjal med točkam*. Kolike vežoeiti je zasebni slov. otroški vrtec na Greti je zoano vsakomur. Omeniti pa moramo, da za obstanek tega vrtca mora skrbeti podružnica z Grete. Torej je rojakom v dolžnost, da prihite na to otrcško veselico, da podpro obstanek tega toli prevažaega vrtca. Začetek ob 5. uri pop. Vstopnina 20 nč. Sedeži 10 novč. Vodstvo otroškega vrtca v Rocolu opcza'ja se enkrat na veselico, katero priredi danes popoludne v prostorih otroškega vrica. Rodoljubi in rodoljubke ne prezrite te vesel ce ampak pridite podpirat ta prepo-trebni otroški vrtec in pomagajt3 mu k na-daljnenau obstanku. Pridite, sjj zabava in užitek Vam je preskrbljen v vsakem otziru. — Torej, la svidenje ! Imenovanja. Župnim upraviteljem v Lovrani je menovan č. g. Fran J* r a n k o I a, dosedanji župni upravitelj v Tinjanu pri Pazinu. Prvi cesarjev dvorn k je imenoval dvornega stavbenega inženirja Rudolfa Mammerja v Mira maru, inšpektorjem tega grada. Odlikovanje. Papež Pij X. je imenoval oiličaegi svečenika in rodoljuba dra: Frana V o 1 a r i e a, generalnega vikarja in dekana stolne cerkve v Krku, apostolskim pronotarjem. Odvetniški Izpit je položil minolega tedna g. d r. L a k e ž, pristav na c. kr. finančn prokuaiuri v Trstu, rodom iz Pićia v Istr:. Čest tamo. Odvetniška zbornica štajerska proti talarju Oočuemu z >oru te zbornice, a.i se se je vršil v četrtek, je odbor btivil predlog, ki pr j»oro5a odvetnikom nošenje talarja na razpraveb. Zbor pa je z m Jo večino glaso/ vsprejel nasprotni predlog, ki priporoča tovar šem, n j ne nosijo lalarja. Volilna pravica učiteljic. V sredo je upravni sudiš 5e pod predatds^vom g.ofa Scboiborna razsodilo, d* ima o učiteljice pravico voliti v občinske r&sEspe. I?'.sedo »u> iterica« v zahtevala, naj jej da —jej ja on dal s pestjo po ustib b tako silo, da jej je izbil en zob podočnik. To jej je biio pa popolnoma dovolj. O Išla je ia 83 podala naravnost na zdravniško postajo, da sj tam konstovali, kaj je prejela, ker misli namreč tož t". Kava In zdravje. Dokaj preporno vprašanje, ali je kavina pijača res nezdrava, so večinoma družne že raz~ešile, tako, da zrnato kavo, dražečo živce, pijfj » samo h primesjo Kathrsinerjeve Kneippove Hladno kave. S H.ojm okusom zrnate kave napravlja Ka-threinerjeva Kueippova sladna kava ka.ino pijačo miio in ljubko : poleg te^a je ziradi z anih s adovih dobrodejnih lastnosti koristna z Iravja. Z:to se izkazuje povsod, kjer je zdravnik docela prepovedal zrnato k»vo, z\ edini prim«rni nadomestek ; saj je < kuenu, Miko prebavna, redilna in krvotvorna. — Kathreim r,evo Kaeippovo f-lidno kavo je priporočat prav posebno otrokom, b »lnikoni in slabotnim osebam ; p'jejo naj jo čisto. Razne vesti. Najdelavneji vulkan na svetu je Sangsv v Ekvadorju. Vise k je 5323 metrov in deluje od leta 1728 mepre^tano. Šoinenje njegovih izbruhov ;e čut samtertje v 225 kilometrov oddaljeni K vito ; nek.Č so našieli v 1 uri 267 izbruhov. Loterijske številke, izžrebani . Sladkor surov 88° uso nov 2—'^"U (mirno), bel za tekoči me*ec 27'/4, za avgast 27',,, za okt.-jan. 29'/^ za januvar-april 2^7/8 (m rno), ra-tinirfr. -- — Vreme: lepo. _ štedilnik (Soai-hero) v ulici Fabio Bratje Sokoli kateri se udeležijo ii. vseslo-vanskega sokolskega shoda v Ljubljani, vabijo se na redne vaje, ki se bodo vršile v ponedeljek ob 8. in pol uri zvečer v »Slovanski Čitalnici«. Naproseni so, da pridejo vsi redno in točno ob določeni uri. Eventuelne nadaljne vaje naznanile se bodo ustmeno v ponedeljek. Na svidenje ! Na zdar ! ODBOR ,,Tržaškega »Sokola". Borzna poročila dn« 9. julija. Tržaška borza. Napoleoni K 19.00 19.04, angležke lire K —.— fdo London Jrratek termia K 239 40 239.75 ! Francija K 94.95—95.15, Italija K 94 9d — 95.15 tzvr*isn okus ka»9 dosejela s pnmeiar.jem tiydP0»e žilne kave POSKUSITE1 Sil— V;arek dragovoljno. Poima S »c. posilika o. K SO h trana UCarna j i far Aave Vraga-VIlI. DANIEL PILLIN TRST - ulica Carpison 10. - TRST. Telefon 241. Tovarna in velikanska zaloga cementnih plošč. Sprejema *sako uarflčbo tudi 11» deželo ter plošče poluga tudi sam. Brezkonkurenčne cene. Novi velik dohod snovij za možke obleke iz tn- in inozemnih tovaren za spomladni in poletni čas. Bogat izbor perkala, batista, cefirja, surovin, pregrinjal, spodnjih srajc, modercev in vseh drugih ma- nifakturnih predmetov. Velika, množina možkih srajc vseh vrst belih, barvanih ali od satena. Velik izbor kravat, ovratnikov in zapestnic vseh oblik. Popolna zaloga drobnarij za krojače. AI.OJZIJ GALPERTI naslednik Fr. Hitty TRST - Barriera vecchia 13. - TRST. Marija vdova Čokeij priporoča svojo dobro založeno prodaja Inico kuhinjskih posod po nizkih '""tli. Piazza Ponterosso st. 7. V Dr. N. Fertilio specijalist za bolezni nosa, grla in ušes. TRST. Ul. Torre bianea 45 (vogal Torrente). ORDINUJE: od 9—11 predp.: 3—4 pop. od 4—5 pop. brezplačno. ► 4 * T i ► 4 i 4 ZOBOZDRAVNIK Oni? M Dr Mso Brillant v TRSTU ulica S. Antonio št. 9. II. nadstr. v Izvg^uje zađelanje z emajlem, porcelanom a srebrom in zlatom. J I/delnje posamezne umetne zobove kako3 F tudi eelo zobovje. J ORDINIRA od 9.—12 predp., 3.-5. popol \> Mm tn- in inozemskih vin, snirita in lilcerjev in razprodaja na debelo in drobno TRST. — JAKOB PERHAUC — TRST. Via d e i r A c q u e št. m. (nasproti Kaffe Centrale). Velik izbor francoskega šampanjca, penečih dezertnih italijanskih in avstro-ogrskih vin. Bordeaus, liur-gunder. renskih vin, Mosella in Chianti. — Rum konjak, razna žganja t^r posebni nr.stni tropinovec slivovec in brinjevec. — Iz le l ki J. vrste, do Ali iz dot čnih krajev. *V?aka naroćba se takoj izvrši. Razpošilja se po povzetju. — Ceniki na zahtevo in fraako. — Razprodaja odpol litra naprej. Tovarna pohištva Aleksander Levi imzi . ulica Tesa št. 52. A. - (v lastni hiši.) ZALOGA: Piazza Rosarlo (šolsko poslopje) Cene, da se n! bati nikako koiikcrcue^ Sprejemajo se vsakovrstna dela tu i po posebnih načrtih. ZlaJtrovan cenik br^zplaSno in fea&fco Mizarska zadruga v Gorici (Solkan) tovarna pohištva s stroj evnim obratom priporoča slavnemu občinstvu svojo zalogo pohištva prej ANTON ČERNIG0J Tia dsi Rettori štev. 1 (Rosario) - v Trstu - tili cerkve St. Petra t liši Mareszi Največja tovarna pohištva primorska dežele. Pohištvo izdeluje se solidno, trpežno in lično, in sicer samo iz lesa, posušenega v tovarniški sušilnici s temperaturo 60 stopinj. ST Vsaka konkurenca je izključena. Rlbum pohiStva pošlje se brezplačno. Prodaja se tudi na mesečne obroke. Zastopstva v: TRSTU, ŠPL JITU in ALEKSANDRI JI (ORJENT). l! >4 S y o j i k svojim! Jk velika zaloga z manifakturnim blagrom ul Naova £t. 36 vogal ul. Lazzaro, s podružnica ul. S Lazzaro št. 5. j»i dovoljuje obvestiti slavno občinstvo in svoje cenjene odjemalce, da je jako pomnožila av,T zalogo kakor tudi povečala prostore s tem. da je ustanovila zgoraj omenjeno podružnico zztc, da more v polni meri zadostiti vsem zahtevam cenj. odjemalcev. V obeh prodajalnicali dobiva razno l.'ago boljše kakovosti in najmodernejše iz prvi « tovarn, posebno pa snovi za mo*ke in ;"enske obleke, srajce, ovratnike, i vratnice, tu je velikanski izbor platnenega in \h mbažnega blaga, prtov in prtičev, ter v«»ake vrste perila bodi od bombaža, ali platna. Vrliki izbor vsakovrstnih odej, kakor tudi koitre lastnega izdelka. Pletenike, svilenine, raznovrstni okraski za šivilje in kitničarke. Velikanski izbor snovij za narodne in cesarske zastave in narodnih trakov za društvene znake. Sprejema naročbe za mo^ke obleke 10 meri, katere izvrši najtoeneje in najnatančneje po cenah, da se ne b^ji konkurence. Kupljeno blago, katero slučajno ne či ugajalo se zamenja, ali pa se vrne tudi denar brez nikakih zadrskov. Poskušati za se prepričati! X £ 5» SI M s* » Otvorila se je Ist J® F! v ul. S- Sebastiano 2 ki je preskrbljena z najboljšimi specijalitetami ORIGINALNIH FINIH VIN Likerji in špiriti v velikanskem izboru. Prodaja na debelo in drobno po tovarniških cenah. j! -4 * ■X i r9 f S ti O odpirajte družbo Cirila in JVEetoda! Kleparska delavnica * VALENTIN LUZNAR TRST - Ulica Belvedere štv. 24 - TRST priporoča svoje kleparske izdelke za stavbe in gblanterijo. Posebnost s žlebovi od pocinjenega kositra. Svojim cenjenim rojakom, posebno pa sfavbinskim mojstrom se toplo priporoča. Cene zmerne. Postrežba točna. Po visokoj kr. zemaljskoj vladi proglašena ljekovitom vodom radnicom čista alkaličko-muriatička Zlatar Cista. aiKduuKu-niui irtLi^^ci 9 - ■ /ipatovačka kiselica I Dragotin Vek]et nije samo najbolje i najzdravije stolno piće. već je i naj-koristnija i najglasovitija liekovita voda, koja je od prvih liečničkih autoriteta preporučena i djeluje nenadkriljivo ko