11. Jtnllta. IIMIM, i imMM. tt. JMNrii «7. LIltL .Slovenski Narod' rtlfa po *©#«: at Avrtfo-Ogrsko: za Neači)o: «fc> tato skupa* Mprq • K ^8' — <*lo teto njprej . . . . K 33 — CL !-t. " n • • • M Aaieriko ta vse '40 I četrt leta „ . . • . . *6i pol leta „ .....13*20 | na mesec „ . • • . • 2-2S ——— Po— ■ani ttoTllka ▼•1}» 10 aleatli*. ■ Dopisi naj se Iranki rajo. Rokoplsi se ne vračalo. Ur«4*Utro: SaMOova tllM 4L 5 (v pritličjn levo.) tftUtmt ŠL 34. dale cradoo poranio. Ducaj. 13. januarja, (Kor urad.) Ur&đno se razglaia: VZHODNO BOJISCE. Mlhalefcs zapadno od Vadena, 90 ounanske čete zajurisale. 400 mož kl neka! strofnib puik je ostalo t ro-kab napadaJcev. Istoćasno so vieli Bolgarf nekf samostan, kl i© bU fte od Rusov zasc^en, sererao od reke Buxaul blizu izlika te reke. Na obeh stran eh doiine Oltoz so zacrnile av-stro-ogrske In nem&ke sile moćne ruske napade deloma t bližlnskem boja do zadnfcga. Se Temo od doline Slanfc so nem*ki oddelkl ▼ napadu pridobili tal; 4 častnik! in 170 mož je bilo Tjctlb, rplenjcnlh pa 7 strojnih puik In 7 metal min. ■TALIJANSKO TS JUGO-VZHODNO BOJIŠČE. Položaj ie neizpremenjetL Dunai 14 januarja. (Kor. urad.) •Vradno se poroča: VZHODNO BOJ1ŠCE. Zapadno od Vadenffa so zsvr-nfle osmanske če*e ruski sunek. Sl-cer v romunskS ravnitH zaradi ad »er rrgte sovraž-olka preko Cerade nazai Mamestnlk načelnika generalnega «ta^a pL H6fer. fm!. lieikc liraiafi 98 A. Berolhv 13. januarja. (Kor ur.) Wolffov »rad poroda: Veliki glavni stan. ZAPADNO BOJlSČE. Armidni skupina prctto- lonaslednika Ruprehta Bi- varskega. Seremo od Ancre §o f>r!čelf da-nes Angleži z novim! napad! na Serre. Večldel smo jlh krvaro za-Trnlll. V neki na]sr>rednj? pozfclj! se |e soTražnfk astallL Ml držimo glavno pozicijo. I VZHODNO BOJ1SČE. Armadni skupina gener. feldmaršala princa Le- opolda Bivirtke^a. Bolno deloTanfe )e ostalo sla* botno. Armadna fronta gtneral-obenta nad v oj. Jožefa. Z uspešniml napadf nemšklh čet smo seTerno od doline Slanlc zopet prldoh!!! ozemlja. V iztrzanih mu po-zlcijab je pustil sovražnfk 7 strojnih puik. 7 metai min, Telfr.e množine municije zm puške m ročnih granat. ! Na obeh s+raneh doHne Oltoz so | ostalf močni sovrsžni napadi na hrabro obramho nemških in avstro-ogrskih Čet brezu«pesnl. V ijutem bllžmskem boju smo prlzadejail na-sprotniku relike izgube. Armadna fronta general feldmaršala von Macken-s e n a. Ob sovodju Biizaufa Tn Sereta so Tzeli Boigari neki samostan, ki so ga Pusi $e držali. Severozapadno od BraiJe «o zaHirJšale turske čete kraj Mlhnlejo. Od niske pnsad'ce Je bi'o 400 mož Tjetrh, ostat*, kf so sVušal! ulri, so utoniH t Ser<5tu. Deset strof-nih pask so rpleniH Bolgaii. V osta-lem *e ležala moćni megfa na bojnm pof]ih. MAKEDONSKO BOJlSCE. Vzhodno od Crne proti Strevinl prodlrajoče sovrazne stotnlje smo rrgli nazai Berolln, 14. januari .. (Kor. ur.) \Volffov uraJ poroća: Veliki glavni stan. ZAPADNO BOjlSCE. Ražen žlvahnega artllierljskega ognja ne obeh straneh Som me Je bilo vsled dežh !n «nesa na cell fronti le malo boiness delovanja. Čez noć smo zavrnili na več točkah 5ovražne šunke patrulf. VZHODNO BOJIŠCE. Armadna skupina general- feldmaršaia princa Lc- opolda Bavarskega. Nobenih dogodkov Mstreaega pomena. Armidni fronta gtntral-obersta nadvoj. Joiefa. V Vzhodnlb Karpatih so vdrli scverno od Zlate Bistrice nemškl grenadir]! na več točkah t ruske pozicije, prizadelalt sovražniku težke izgube ter se rx> povelju vrnllj s ple-nom m vjetn!:i ▼ iastne poz?cf)c. Južno od certe Oitoz smo zavzd! neko od sOTrsfntVa za?e^!©no Tišino. Pet-deset vjetih Je ostalo t rokah napa-dalca. Armadna fronta gtneril-ifeldmarlal-a von Mickei-s e n a. Netjfcodne rremenske raxmere so onief !e bojno delovanje. Zarmlll urno ruski simek ob Seretn seraro-zapadno od Brali©. MAKEDONSKO BOJIŠCE. Med Vardarjem in Dojranskim Jezerom Je o^tal sovražni napad na na-^e noziclje i;ižno od Stojkora brei-u>pe^«i. Prvi generalni kvartirni mojster p. Ludendorff. Kem^o vmm noroCilo. Berolin, 14 ianuarja. (Kor. urad.) Wo:ffoT urad poroča 14. januarja zvečer. Ob zapadni in vzhodni fronti nobenih posebnih bojnih deianj. Ob želtznici Braila-Galac smo vzell Vodeni. R. R. S. Naši sovrainiki so sndi krinko. S temi besedami je označil cesar Vi-ljem ententm odgovor VVilsonu in poudaril je v oštrih besedah, da so sovražniki sedaj jasno pokazali, za kaj jim gre: za potlačcnje NcmČijc, razkosanje Avstro - Ogrske, Bolga-rije in Turčlje in za zasužnenje Evrope. R. R. S. — reparation, restitu-tion, securitv, povračilo, obnova, po-roitvo, te tri besede predstavljajo politični program Četverozveze. Ko smo čitali te besede prvič v odgovoru entente na mirovno ponndbo centralnih držav, ni nikdo slutil. kako strahovit ponien da imajo, da so izraz najljutejše nniče valne v o -I j e napram centralnim državam, izrax najgorostasnejšega osvajalnega programa, kar jih porna igodovina. Se predno je ententa odposlala Wilsonu svojo noto, je priobčila ugledna anglcška politična revija »Spectatorc komentar o treh črkah R. R. S., s katerimi označujejo Angleži svoj vojni cilj. V tem komentsr-ju čitamo vse to, kar je mtenta sprcjela t svoj odgovor Wilsonu in ^e nekatere podrobnosti. »Vraitev provinc in pokrajin, kl no bile nekdaj odvzete aliirancetn s silo ali proti volji prebivalstva«, pomeni po »Spectatorju«, da mora Nemčija vrniti Franciji Alzacijo in Lotarinško. Dafiski severno Šlezvik - Holštajn-sko, »obnovljeni Poljski pa vzhodno Prusijo z Gdanskom (Danzingom) vred. »OdškodnJne«, o katerih govori nota aliirancev. ne pomenijo le \-ojnih odškodnin v denarju, temveČ Nemčija mora v smislu te zahteve prepustiti allirancem tuđi »tono za tono« toliko svojih trgovskih ladij, kolikor $o jih aliirancem potopili njihovi podmorski čolni. O »osvobo-ditvi« narodov plse »Spectator«: Avstro - ogrska monarhija se mora raz-kosati: Srbi. Romuni. Italijani. Po-ljaki dobijo vse, kar zahtevajo na I podlagri narodnostnega principa; od-| stranitev osmanske države iz Evrope pomeni, da dobi Rusija Carigrad in evropsko pokrajino ter Armenijo, • da se ustanovi »svobodna arabska država«, ostala Turčija pa da priđe pod »zaščito« Anglije in Frandje. Ententna nota govori nadalje s posebnim poudarkom o »netnikih na-rodih« ter tako negira enotno nemiko državo, enotni nemški državrri nar rod. V tem se izraza nameiu razbrtf nemško državo zopet v njene posa-mezne plemenske sestavine in napraviti konec grandijoznemn Bis-marckovemti delu! O »teritorijaJnfli pogodbah in ureditvah, ki naj ŠČltijo meje na kopnem in na morlu pred neupravičenirnd napadit, torel o ir-vedbi principa Security, pravi ^Spectator^: Ententa zahteva: 1. aneksijo vseh nemških kolonij, Ž. iz-ročitev vsega nemikega vojne^a brodovja. 3. uničenje Kruppovih Kv varn, ki da stalno ogrožajo človeško kulturo, 4. Kielski kanal se* mora postaviti pod nadzorstvo mednarodne kpmisije, v kateri pa Nemčija ne srne biti zastopana. Tak je torej program entente, W bi bil gorostasen tud! v slučaju, ako bi bile njene armade zmagovite fn bi vojaška sila centralnih držav že ope-^ala. V primeri z deiansktm položajem, v primeri s dejstrora» da so naše armade povsodi zmafiovite hi da je ententa povsodi v defenriri, da no naxorih nafkompetentnejllh vofe-Skih strokovnjakoT sploh nlma upa-nja, doseči znatne spremembe na bo-jfščih — moramo spoznati, da Je en-tentin vojni program blažen. Ententa je hotela s svojo noto izvojevati tuđi trenuten diplomatioeii uspeh ter z navedbo konkretnih mi-ro\Tiih pogojev uničiti vtisk ixjav centralnih držav, katere dosedaj nišo naštele svojih zahtey. Toda tuđi ta špekulacija se ententi ne bo ob-nesla, že te enostavnega vzroka. ker pač ne bc niti Wilson, niti kak dfuz nevtralec verjel, da bi blU ententni pogoji »konkretni pogoji«, temveč bo o njih sodai. kakor socR ves ostaH svot, da so prazne utopije. Kaj sledi iz vojnega programa entente za centralne države, to je v krepkih in jedrnatlh besadah sporo-čil cetar Viljem. Armade centralnfli držav bodo rriumflrnle nad sovražno grabežlJivDstjo in strasrjo, Id govori iz strainega dokumenta ftaftrofa-zvoie. LISTEK. Ob tridesetletnid smrti Frana Erjavca. Za njegovo krsto je stopaJ tuđi SimoR Oregorčlč, v prvi vTsti poleg dxeh sorodnikov. Pred dvema lcto-ma je bflo v Prvačlni veliko slavje T čast SImono Oregorčiču in o pr©-ganjancu je takrat v govoru, ki je 5ll rxbu božanstvene misli našega pesnika, naj se jim nekateri protlvtjo, kolikor tim drago, napo-sled ogrel« In rasvnelo ves narod in ni je nobene sic na tem svetu, ki bi mogla is slovenskih src iztrgati ime: Simoti Oregorčič . . . Pesnik se jt apominjaJ onega prelepega dne in »ačutil. kako Iskrenega, plemenlteffa prijatelja m« peljejo tn pred njim na pokopftHtče, Vzklpela je njegova đula in pesnfl je: Umri Je — mol! Kit t a k }a Ie med nami . . . imri j« mol značaje«, načel jeklenih, ne-otnajen . najraje v irci Jeiik ]t knal. ko ifofl )•, pa srce na Jeillri... fckal po svetu secn moia po vrorih mols^a sTos^ te njfigi tem 90flnriL kako vesela zanj duša vsa se mi Je vnela. njega se oklenila je. z njegovo se spojila je ... In ko je pogledal okoii po lepi prirodi. Je čutil, kako njega slavitelja prirode opeva roj krllatih ptić. slave ga prebivalci vode, kar zemlja hrani jiii In zrak, njegov spomin obuja vsak, da kamen slednji. slednja travca, proslavlja nam ime Erjavca . . . Moža v vsem pomenu te vsebine polne besede in velikega slavitelja prirode peljejo v grob. Nenaioma je preninul dne 13. januarja 1S87 v Oorioi profesor Fran Erjavec. Zvečer je bil nenavadno ve-seJ v domačem krogu, se vlegel. pri-hajalo mu ie slabo In po kratkem trpljenju }e izdihnil. Ob njegovi smrtni postelji so stali polez gospe soproge in hčerk poslanec dr. Anton Oregorčič, ki je stanoval v isti hiši v ulici Vetturini, svak Ferfila, zdrav-nika dr. Lisjak in dr. Grtsić. Veliča-sten je bil pogreb. Slovenci so čutili, kaj so irgubili. 2aJostinko v slovo v cerkvi na Travniku so mu peli pevd pod vodstvom pevovodje vadni^kega učitelja A. Hribarja, nagrobnico mu je %ovoril državni poslanec vltet dr. Tonkli, pokopal ft 1c mors^or Wolf. Od teh odličnih moi so mrtvi: Ferfila, Hribar in dr. Tonkli, drugi šc živo. On, ki ie položil »lavo-riko na grob moia«, počiva god pod Km om. Tran Cdavec vc le rodf! v LJub-Uni dM 4 »ptonbrm 1834. leta, Nje- ! gov oče M;hael je bH preglednik v | mestni klavnici ljubljanski. Mati Eli-• zabeta je bila rojena Bezlajeva. Lepa je bila deklica Eliza Bezlaieva. Leta 1821. je bil v Ljubliani vladarski kon-jjres. Eliza je prala rerilo ob Ljub-Ijanici in si umivala obraz po izvrŠe-nem delu. Mimo priđe ruski car Aieksander I. s svojim adjutantom. Ko zagleda lepo perico, se ustavi, po-tcjrrie rrfeč svi'en robec in ga smeh-Ijaje ponudi deklici, da si obriše i njim mokri obrazek. Sreče v Erjav-Cevi rodbini pa ni bilo. Ljubljanski mesarji so nekoč pretepli očeta. zju-traj so ga na5U nezavestnega pred klavnico in malo dni potem je umri. Mati je imela, znova poročena, v Zalogu krčmo. Nekoč je hitela v klet, padla po stopnicah in se ubila. Tuđi naš Fran Erjavec v svoji rodbini ni imel zaslužene sreće, kajtl iskreno tjuhljenega, nadarjenega sina Milutina mu je odtrgala smrt in žena je trpela leta in leta na prestanem strahu, ko Je nekoč tre^ito v Erjavčevo stanovanje v »lici Vetturini v Oorici. Po končanih visokoSolskih Studljah je kreitil Erjavec v Zafreb, kjer je prebil na tamkajsnji realki U srečnih let leta 1971. je priSel v Oori-o. Takrat se mu je paC tofilo po živahnem Zagrebu, ker v takratni Oori * Je Wlo malo wmj primerne^a slovenskega življenja. Zato pa je toliko raJSe hitel ven v naročaj večnolepe prirode: »a Kras, v trnovskl goed, y Brda. »a VkisWilsov v JnJijske planine, na Km, Prestreljenik, Matajur, Triglav. Vse Primorje je hotel vpoznati v geolo-škem, zemljepisnem in prirodoznan-skem oziru, prebrskal je vsak grmi-ček. pobral polža, odnišil kos kamena, utrgal neznatno bilko. Med ljudstvom je zapi^oval izraze, fraze in tako nabral obilo zanimfvega jezi-kovnega gradiva, obogatil slovenski s^ovar in slovensko frazeologijo. Vsestransko je bil delaven. Njegovo pisateljevanje je raznovrstno: ćela vrsta prirodopisnih razprav, ćela kopa šolskfh knjig, jezlko\Tiega gradiva, novele, potopisi, povesti. 5 knjigo »Domače in tuje ži-vali v podoban« je popularizi-ral prirodoris, podal Slovencem pravo zlato knjigo. Erjavec je spisal slo-venskemu narodu živalstvo, kemijo, mineralogijo, somatolo^ijo. Nekatere so res prevedene, ali kako; vsak sta-vek kaže, kako je iskal pristnih slo-venskfh izrazov. »Naše škodlji-ljire šivali v podobi in b e s e d i« je mogel tako, kakor so spteatie, spisati samo moi, ki žhri % narodom v Zbrem stiku. I^egrtrv« »Mravlja«, njegov >Rak« je nekaj tako izbornegm, da bi takl spial Brehmn delali fiast. »Mravlja« se Čila kakor epos, pisana |e « ▼»«■ imanjem prave pesnilke tehnike. NJ#-seovin znanstvenih razprav )e eela vrsta, zato pa so bila tuđi znanstvena društva pozorna aa n£sn]aka Erjavca in «Juf oslovanskaakt-demij* v Zagrebu« ga je I imenovala za dopisujočega Slana« >Socićt6 malacologique de la Đelgiqne< v Bmslju ga je povabila na sodelovaiijeJcatereinit se je tuđ! odrral, nemškl naravo-slovski učenjakl so pisaH o njegovih razpravah priznalne kritike. Pa tak! njegovi leposlovni spisi »Velikt po-tek«, »Na stricovem doma«, »flia&r-jl na Polici« itd. so trajne vrednort hi izborna povest za ljudstvo je nM* govo »Hu'do brexno< . . , Erjavec si ]e prlđobll tuđi mnogo laslng sa narodno delo na Oorilkenu Vzljubil je bil gorilko deželo in dobro goriško ljudstvo, dekrval je pri »Soči«, pri goriški ljudski posojflnici, delavna sila je bO v vsem političnent in gospodarsketn pokretu med gori-škifni Slovenci. Da se vidi, kako Je ljubfl Ooriško hi njene fyodi, treb% čitati njegov spis »Na k ral kl se ml JU; tam ie opisano kraikp ocnjiSče, »beseda« v kralld vaal, pjl kateri »odelni^o župnik, kapt&a, «!!•% teti, fantie, dekleta, navdnšUo ae vsi sa sveto stvar domovinsko In flfc pojo odkritih glav »Hej Slovenci!« Tega nfti\n)whu In mota pravaoai slovenskesa srca, m ipotnlnjamo dn^ nea, ko je Doteklo S0 let. odkar |e bil pokopan s* ffortlkaai meatasn) pokopalilčo. Pod israatkf JnlUsklh ften«, sredi rrtnenja topov, ob dlvjem borenju, Iro padalo in atoMo bolesjoH, le« vettkš * b^e UaUtam -*»-*■ *• ____________________________________________________«SUJVCNSK» NAKUU*. one ]5. januvarja i«#l7. * 11 Stev. IteUKI o»r i Kpm unaH im u mm mftk Berottn, 12. januarja* Iz velikega glavnega stana javljah), eha je cesar izdai slcdeći oklic: NemŠkemu narodu; Naši so-vražniki so pustili krinke pasti. Naj-prej so s posmehom in s hinavskimi besedami o ljubezni do svobode in človečnosti odklonili našo pošteno mirovno ponudbo. V svojem odgovoru na Združene države so zdaj prese-gaje še to, priznali svoje zavojevalne namene, katerih sramotnost še pove-čuje njih obrekovalno utemeljenje. Njih cilj je poraženje Nemčije, raz-drobljenje z nami združenih moči in zasužnenje svobode Evrope In morff v tišti jarem. ki ga zdaj škripaje z zobmi prenaša Grška. Ali česar v tridesetih mesecih najbolj brezvestne gospodarske vojne nišo mogli doseći, tega tuđi v prihodnje ne bodo dopri-nesli. Naše slavne zinage in železna volja, s katero je naš vojskujoci se narod pred sovražnikom in doma prenesel vse trude in sile vojne, jam-Čijo za to. da se naši ljubljeni domovini tuđi za prihodnjost ni ničesar bati. Plamteče ogorčenje in sveta jeza podvoje moč vsakega nemškega moža in vsake žene, saj je njih boj posvećen delu žrtvam in trpljenju. Bog, ki Je vsatiil tega krasnega duha $vobode v srce našega hrabrega naroda, bo dal nam in našim zvestim, v viharju izkušenim zaveznikom tu-dl polno zmago nad sovražno željo po moči rn uničenju. V i 1 j e m. N zvezi s tem javljajo iz BerolI-oa, da smatrajo ondotni merodajni krogi vsako nadainje mirovno poga-Janje za popolnoma izključeno. PREDZGODOVINA MIROVNE PONUDBE. Berotln, 14. januarja. (Kor. urad.) •Norddeutsche Allg. Ztg.« priobeuje k predzgodovini mirovne ponudbe, ki jo progiašajo sovražniki za neod-kritosrčen vojni manever, tole last-noročao pismo Bethmann - Holl- Moj ljubi Bethmann! Na jun razgovor sem še pozneje dobro premisiil. Jasno je, da nimajo od voine psihoza napadeni, od laži in in goljufije v blaznosti boja y sovraštvu vztrajajoči narodi naših jSOvražnikov nobenih mož, ki bi mogli govoriti osvobodilno besedo in bi imeli za to moralični pogum. Nrav-3*veno delo je predlagati mir, da se osvobodi svet, tuđi nevtralnl, — pritiska, ki peri na njem. Za tak korak jte treba vladarja, ki ima vest ter se čuti odgovorne^a bogu, treba je srca za lastne in sovražne ijudi in treba }e volje, kl hoće ne glede na eventualno namenoma krivo tolmačenje osvobo-đfti svet njenega trpljenja. Jaz Imam za to pogum: Hočem poskusiti z bogom. Predložite skoraj note ter pri-oravite vse. V i IJ e m J. R. NaS sovražniki so si lahko svesti da odgovarja zanesljivosti v tem pisma izražene volje za mir brezob-zirna odločenost, s katero se borno v te] voinl, katere nadaljevairje so nam iviffill, bojevali do zmagovitega konca. ________ PREDSEDNIK WTLSON PRIČA- KVJE SPOROČITEV NAŽIH PO- OOJEV? v li Washingtona poročajo. da je kabine tni svet Zedinjenih držav vzel pa znanje odgovor entente. nakar se je predsednik Wilson še dolgo po-vetoval z Lansingom. Wilson upa, *da bodo sedaj centralne države spo-ročile svoje pogoje. Wflson te baje razdražen. da ententne države nišo pustile odprte možnosti za pokajanja. Uradni krocri so prepričani, da sedaf ni mogoče pričakovati skorajšnjega miru. Po-goji so pretežki, kakor da ti Jih mogle centralne države vpoŠtevati. W tm o lihnl porti V središtu lonđonskega city, v QuilriljaJu je bHo zborovanje na korist novega angleškega vojnega po-sojila. Zgodilo se je prvi*, da so pred londonske finartčnike stopili trije ministri Fmančni min ister Bonar Law je pojasnjeval ugodnosti novega posolila in iziavtt, da vojne ne bo konce, dokler bo k?i denarja v deželi. V istem smislu je govoril bivši mi-mster Mac Kenna. Ministrski prodsednik Llovd Oeorge je reke!: NemSki cesar je \z~ dal poslanico na svoj narod, da je ententa odbila njegovo mirovno do-audbo. Storil je to, da bi zadal stru-pm. tištim, ki fh s tilo ne more ugma*!. ikJeio »daj nmške mirovne po- a Nemci nišo navedli nikakih potfiv-jev. Kar so ponudili, je le past, naslikana z gladi i mi besedamL Čafeih so nas takc besede premotila, a tdaj ima le\- odprte oći. Mi nismo nikakih pogojev odklonili, a spoznali smo, da je boljša vojna, kakor mir za ceno pruskega gospodstva nad Evropo. Aliiranci so jasno v svojem odgovoru Nemčiji in še bolj jasno v svojem odgovoru Zedinjeniru državam poveda-li, da niorajo, predno poskusijo obnoviti tempelj miru, spoznati, da so njegovi temelji- trdm. Prihajam ravno od voinega sveta štirih velikih aliiranih držav, na katerih ramenih sk>ne bremena te strašne vojne. Ne morem povedau, kaki sklepi so bili storjeni, a rečem laliko, da tam ni bilo ne zmot o veli-kosti naših nalog, ne dvoraov o njih uspehu. Pogledali smo v obličje vsem težavam, jih preiskali in vse ukremh, da jim borno kos. Edini smo bili v čustvu, da, če je zmaga tuđi tezka, je poraz vemlar nemogoč. Ni bilo umikanja, ni bilo neodlučnosti, ni bilo malodušnosti ali negotovosti glede naših ciljev. Vladala je srdita odloč-nost, da moramo doseči za vsako ceno svoj visoki cilj, s katerim odgovorimo na izzivanje pruske voja-ške kaste in da moramo svet za ved-no zavarovati pred njenim ogroža-njem. Eno dejstvo je na tej konferen-ci napravilo name posebno globok vtisk. To )e naraŠčajoče zaupanje, s katerim gledajo aliirani narodi na veliko Britanijo in s katerim se zana-šajo na njeno trdno silo in na njene velike vn-e pomoći. Angteška je žanje velik stol-n z globokimt temelji. Cedalje bol] postaja upanje zatiranca in obupanje zatiraicev. Danes so njene armade strasnejse kakor kdaj po-prej. Lahko je odvisno od podpore, ki jo bo dal narod svojim armadam, ce si prebije armada tekom prihod-njih par raesecev skoz težave in ne* varnosti pot do zmage. Videti moram čeke, kako lete skoz zrak na sovraine strelske jarke. Vsak dobro namerjen, dobro nabit in izstreljen ček je strašnejše uničevalno sredstvo, kakor dvanajstcolna granata. Napravila pot skoz sovražno žičevje, da morejo prodreti naši hrabri mož-jc. Cim več jih izstrelimo, toliko sigurne] sa bo zmaja, toliko krajša bo vojna. Čim več jih izstrelimo, toliko manjši bodo stroški za. naš zaklad in toliko manj bo teklo krvi. Ta vojna je vojna vojaškega oboroženja. Za-kaj so Nemci naše hrabre zaveznike Romune nazaj potisnili? Ne ker so boljši bojevniki; romunski kmet se je izkazal kot najvrlejši bojovnik, če ima upanje na zmago. Tega upanja zdaj ni imel. Kar se tiče Rusije, se je borila dva in pol leta z golimi prsi, z manj vrednimi topovi, z nezadost-nimi puškami in poinanjkljivlmi mu-niciiskimi zalcgami. Tu se je pokazal eden najbolj navdušljivih dcgodkov iz zgodovine junastev. Pomii^ajmo, da se Rusi opremijo in vse bo dru-^ače. Posolilo je že zdaj dobra nalo-žitev, po vojni bo Še boljša. Ne vem, kateri narod bi se mogel po vojni še nas lotitL Pozabili so. da smo še tišti, kakor v starih dneh. A potrebo* vali bodo dolgo časa, pr^dno bodo po-zabili današnje nauke. Predno se ie začela voina, se je pri nas pokazalo mnogo nedostatkov v industriji. Vojni stroj je odstranil stare zanikrne metode in zadržujoče navade. Ne verru kako velik bo koncem vojne narodni davek, a uparn se prorokovati, da se bo vsak viSH znesek pre-menil v deino imetje in realna bo-^ast\-a. Postali smo boljši narod. Pruska grožnja je bila hipoteka, ki ie ogrožaJa noŠo narodno nmost. Ta hipoteka bo za vedno odpravljena, Po vojni se bo svet mo^el v mini baviti s s vol fm delom. NaiboljŠa \-ar-nost za prihodnjost bo združenje na-rodov, ki bo kaznovalo tistega, ki bo prvi preiomil mir. 6rška nota Wilsqnu. Atene, 12. januarja. (Kor. urad.) Odgovor grške vlade na noto prezi- j denta VVilsona se glasi: Kralj, vlada je z zanimanjem izvedela o koraku Združenih držav glede končanja gro-zovite vojne. Ta korak pomeni spo-mina vreden zgodovinski dogodek. Navedbe v noti o trpljenju nevtralnih držav vsled voine, in garancije, ki jih naj dasta ohe vojskujoci se stranki za pravice in za varnost vseh držav, so našle posebno simpatičen odmev v duši Orčijc. Ni ie dežele, k\ bi bila vsled te vojne toliko trpela, kakor Grška, dasi se boja ni udeležfla. Vslcd svojega posebnega zcmljenif-nega položaja se ]e mogla Grška manj kakor vsaka druga nevtrtlna država odtegniti posrednim in neposrednim učinkom vcdne. V tem tre-i notku š> oropana svojega brodovja I in skoro popolnoma razorožena, je naša dežela vzriemirjena po umetni I revolti, ki izkori&a tujo okupacijo. i Obkrožena po tuji blokadi, ki fe pre-I tfgaU vm wti£ ta vsled ktteie mo- ra prebivalstvo stradati, te Grška vendar z vsemi sređstvi trudi, da ostane nevtralna. Navedeno zado-štuje v dokazjeako bi koristila živ-Uensldm Interesom Grške vsaka inicijativa, ki bi mogla provzročiti mir« — Končno se izreka nota za ustano-vitev pogodbene rveze med nevtral-ci v obrambo skupnih interesov. Boj za Gplac. Operacije proti Galacu so se v petek uspešno nadalje vale. Turki so iz trgali Rusnm pozicijo Mihaiea, zapadno od izliva Sereta, ki je tvoriia važno obrambno točko oporišca Ga-lac. V prostoru pri Očni so prodrle čete nadvojvode Jožefa čez visine južno kraja Casinu ter Čez vaši He-restrau in Slanic. Rusi se tu ljuto branijo. Sobota je potekla na romunski fronti precej mirno. Grdo zimsko vreme, burja in sneg, je mie-mogočilo večje operacije. VčeraJ pa se je zavezniškim četam zopet po-srečil energičen sunek proti GaJacu in kraj Vadeni, ki leži v močvirnati nizini ob iziivu Sereta, se nahaja v naših rokah. Lugano, 13. januarja. Italijansk! listi porocajo, da se je niskemu ar-madnemu vodstvu posrećilo tako pomnožiti zaloge municije in transr>ort-no službo tako preurediti, da je v kratkem računati z novo Brusilovo ofenzivo, kakor je bila ona meseca junija 1916. Vojni svet pod predsed-stvom carja, katercjra se je udeležil tuđi veliki knez Nikolaj. je sklenil Čim hitrejšo pripravo te ofenzive. Romunski porazi in ogrožanje Res-arabtje so rusko armadno vodstvo odlocile, da stori vse, da prepreci, da bi sovražnik vdrl v južno Rusijo. Brusilov, ki bo tuđi to pot vodil ofenzivo, bo skuSal poteccniti sovražnika od južne Rusije stran. V to svrho se bodo dale Brusilovu baje na razpo-lasro vse razocrfožljrve čete. Rusko uradno poročilo. 11. Januarja. Romunska fronta. S pomočjo silneg:a artilje-rfjske^a ognja se je polastil sovražnik z opetovanim^ napadi dveh vlšin severno od reke Oito«. Sovražnik je potisnil Romune s trdovratnimi napadi nekoliko proti jugovzhodu Monte Kasinula ob reki Kasinu ter severo-vzhodno pod Cendauri ob reki Sušiti nazaj. Pod zaSčito mesjle je še! sovražnik čez Putno v blizini Iveneoja ter odrezal eden izmed naših polkov. Viharen protinapad je vrgrel sovražnika po kratkem bajotietnem boju na ono stran reke nazaj, pri čemer je pustil vjete v naših rokah. Romanska pod ruskim vanfttvom. »Pusskija Vjedomosti« poročajo, da je Jassv popolnoma v ruskih rokah. Razne uprave so podvržene Rusom. Novi ruski poslanik »Masso-lcrvc igra veliko vlo^o pri posvetova-njfh romimske vlade. Makedonska fronta. Francosko uradno ooročilo. 11. Januari a. Orijentska fronta. Slabo vreme je trajalo ter preprečilo vsako pomembno vojaško podvzetje. Artiljerijski boj se je na-daljeval na ćeli frontti, zlasti ob Stni-mi ter v okolici Mohova - Bitolj. Naše odpfovarjanje je bilo severno in zapadno od te točke zelo usnešno. Dne 6. t. m. so izvršile angleške čete pohod proti AJcmdjalim, vzhodio od Dojranskepra jezera. Včeraj je prišlo do spopada patrulj južno od Seresa. Italija ište pomoS proti Avstriji. Zavezniki Italije, Angleži, Fran-cozi in Rusi so izbraJi Rim za konfe-renco zboj?: tega. da bi pripravili ved-no svojeglavo Italijo k spoznanju, da je neobhodno potrebno, da ne zasle-duje edinole svojih interesov v seda-nji sveto\rni vojni ter ne tišči več svojti armad saano proti Avstro-O^r-ski in pošilja na Balkan Ie toliko čet, kolikor se jej zxji potrebno v svojo korist, marveč da poana^a tudn dru-godi, v glavnem na zapadni fronti, ali fa'erkoii bo potreba aastopit! proti centralnim državam. Italija se je ču-tila počašćeno radi konferetice v večnem mestu, toda nišo ie vjeli v svoje zanjke sviti savemikl. Kakor zveni iz raznih poročiU posnetfli po italijatiskem časopisju, skuša Italija tzkoristiti konferenco Ie zase in oja-člti fronto proti Avstro - Ogrski, da bi tako z združenkni silami četvoro-zveče predrla kraški in tirolski zid ter \A njene zmagonosne čete vkor»» ktl* kon&io v Trst in Trident Vrtu-dil se Je v Italiji zopet tsacro eogfz« mo« in vse strune napenjaja da M zavemiki poslu&ali njihov glas bi ofačUi italiiansko fronto proti Avstro- kršnaga Se ni videl svet. Velike misli o sijajni bodočnosti po končni zma£i s pomoćjo zaveznikov, se je zasanja-la Italija, kateri je neizmerno dobro deio. da so bivali pri njej moKOčni zavezniški ministri« njena nečimer-nost je vzadovoi]ena in [talijanska vlada se je ponosno potrkala na prsi: še nekaj veljamo, Cuj, tif i talijanski narod! I tali ja ni propagirajo mi sci, da je avstro - ogrska fronta ona, kjer bi mogla četverozveza doseći odlo-čilne uspehe in resiti »civilizacijo« Lvrope in tja naj pošljejo vsi njeni zavezniki vse svoje glavne sile, pa bo uspeh sijajen in konec vojne, pred vsem bi naj odsel velik del Sarrailo-ve armade na italijansko bojišče, za to so se potegovali Italijani na kon-ferenci v Rimu. »Popolo d* Italia« svareče naznanja, da je na trentinski fronti pričakovati važnih dogođkov. Tam so bavarske Ćete zamenjale av-strij^ke, zato naj ententni blok nemu-doma posije vojnega materijala, kar je po mnenju tega iista toliko potreb-nejše, kajti Italija ne vodi nikake egoistične vojne. Tako smelo trditev si upa dostaviti »Popolo d* Italia« v trenotku, ko prav vse gibanje itali-janskih vejskovodij kaže le to, kako upirajo svoje oči na ironto proti ob-sovraženi Avstro - Ogrski, katero so hoteli streti mahoma v prah. katera pa vedno krepkeje odbija najogrom-nejše šunke verolomnega svojega nekdanjega zaveznika . . . Italija pri tem oCitno razkriva vso svojo one-moglost prqti Avstro - Ogrski, toliko časa se že Dori. no, sedaj je popolnoma obupala ta pogumna Italija nad seboj, sedaj i^če in prosi svoje zaveznike in s prstom kaže na Goriško, Tirolsko in Koroško, češ, tja udarite, italijanski armadi pomagajte, patem bo četverozveza dosegla svoje cilje. V Parizu, Londonu in Petrogradu so sicer žc veckrat čuli take glasove, toda, tako silni, kakor sedaj, še nišo bili nikdar. Toda, to pot ne prodre Italija s svojimi nasveti, kajti fran-coski in angleski merodajniki že za-dostno poznajo in vedo prav ceniti italijansko fronto proti Avstriji. Pa so tuđi že dosti očitno povedali Italiji« da tam ni iskati bojnih lavorik, ker jhn je pač znana, obrambna sila, ki ne popušča. marveč še narašča in italijansko vzdihovanje po pomoći samo zadostno priča, kako ie v res-nici na avstro - italijanski fronti in kaj je tam pričakovati: vse drugo, samo ne zmage četverozveze. Itali-janske bojne zahteve rx> konferenci so dokaz, da ententa nikdar ne priđe ćo sporazuma in do enotnih ciljev, nasproti njej pa stoje centralne države združene in v vsem enih misli, in kako razpoloženje vlada na fronti proti Italiji, je povedal general Bo-roević knmcem leta 1916, da vsak kemaj caka. da bi mogel udariti na Ttalliana. Na strani naših čet ena mi-sel, ena volja, pogum in odločnost, v ententi lov na posebne interese, nai-večja koristolovka ?e Italija, zato pa ute^rne biti tuđi nafhuj'Se tepena. Italijanske oklopne trdnjave na švicarski mefl. »Echo de Pariš« javlja, da italijansko armadno vodstvo računa z možnostjo nemškega napada preko švicarskega teritorija in da radi tega gradijo Ttalijani z vso naglico oklopne trdnjave na švicarski meji in so v to svrho evalanrali razne krafe. DROBNE VESTI IZ ITALIJE. Italija odpovedufc formalno s koncem 1917. vse trg-ovske pogodbe z zaze^niSkrrrri in nevtralniTnt dr^a-vami. — Ttalijanska vlada dementira ve?t o najdfoi premogovih min v Li-guriji. — Uradn! list ob javlja naredbo glede prodaje sladkih jedil v javnih obratiji. Prepoved velja za 3 dni na teden, to je za soboto, nedeHo in po-nedeljek. Vojna z Rusijo. RUSKO URADNO POROClLO. 11. januarja. Zapadna fronta, V pokrajini južno od jezera Babit traja boj. Dne 10. t. m. smo vzeli vas. ki so jo Nemci z velikim številom strojnih pušk branili. Dva sovražna protifiapada smo zavrnili. Tri sovražne napade ria naše čete 6 vrst vzhodno od vaši Kaluzem smo z velikimi izgubami odbili. Pod zaščito oblakov dima so poskusill Nemci ofenzivo na naše čete, ki imajo zase-deno pozicijo severozapadno od Ik-skila. RazprSill smo fih z ognjem. Obsedno stanje t Petrosrado- Preko Curiha poročalo o resnih oemlrth v Petrggradn, zbiranju ljudstva po cestah in raznih a^itacifah, vsled česar je bilo nad Petrogradom proglašeno pooštreno obsedno stanje. Ruska saniteta. »Russkija Vjedomostit poročajo, da bodo v kratkem nadomestili sani-letoo mo$txo z ieaskamL Zapadno bojišče* FRAIfCOSKO URADNO PORO-ČILO. 12. januarja zvečer. V Vogezih je vdrl po koncentričnem ognju naše artiljerije neki izvidni od-delek v nemške jarke, premagal branitelje ter pripcljal vjete nazaj. Na ostali fronti običajni topovski ogenj. 13. januarja popoidne. Noč je bila na ćeli fronti mirna. Obo-jestransko bombardiranje v okolici Chaulnesa. Belgijsko uradno poročllo. \2. j nuarja. Lahno artiljerijsko delovanje v okolici Steenstraeta. Živahen boj z roČnimi granatami v okolici Het Sasa. ANOLESKO URADNO POROClLO. 12. januarja. Zadnjih 24 ur smo vjeli severno od Ancre 28 mož. Skupno število pri uspešnem pod-vzetju v tem ozemlju vjetih znaša torej z onimi, o katerih smo včeraj poročali 204. Zadnjo noč smo severno od Arrasa na dveh točkah vdrli v sovražne jarke ter vjeli več mož. Naše izgube so majhne. Artiljerijsko de-lovan)e na raznih točkah med Ran-courtom in Helontiomsom je bilo pre-cejsnje. Severno od Ransarta in se-vernQ od Givenchyja smo z dobrim uspehom bombardirali sovražne jarke. Ojačenje angleške vojske. London, 13. januarja. (Kor. ur.) »Time«« poročajo., da se je vršil včeraj v Downingstreetu važen ministrski svet o ojačenju armade in splos-ni brambni dolžnosti. Storjeni sklepi glede dopolnitve armade se bodo še razširili. Pričakuje se, da bo vsak mož pod 31 leti, ki je telesno sposo-ben. vpoklican k aktivni vojaški službi. V franeoskih municljskiti tovarnab. Zaradi mezdnih vprašanj je prišlo v več franeoskih municijskih tovar-nah do stavk. Francoski ministrski svet se bavi s tem vprašanjem. Civilna službena dolžnost na Francoskem. Poslanec Pesant in tovarili so predložili francoski zbornici 13 člen-ski zakonski nacrt o uvedbi civilna slubene dolžnosti na Francoskem. Proti Briandu. Politika mlnistrstva Briand je zadela na Francoskem na hude na-sprotnike. Do 10. januarja je bilo francoski zbornici predloženih 6 novih interpelacij proti politiki ministr-stva Briand, senatu pa 3 take interpelacije. Utesnitev žlvfl na Angleškem. Zivilska določila za Angleško so izšla. Od 29. januarja naprej se bo pekel enotni kruh iz pšenice, do 81%' Izmlete ali pa iz moke s primesjo ovsa, koruze, riža ali JeČmena. Žito se ne srne več polagati fazanom in drugi divjačinl. Poraba sladkorja se mora znižatf na polovico, čokolada se ne srne prodajati dražje kakor po 4 šilinge funt. Poraba mleka se utesni. Tzvoz ovsa te Irske Je pred 1. aprHotn prepovedan. Boii na morju. POTOP »REGINE MAROHERITE«, Lugano* 13. fanuarja. (Kor. ur.) Brzojavka mornariškega mmistrstva od včeraj se glasi: Ker so odpadli težki vojašlet vz-roki, ki so do sedaj govorili proti objavi vesti, sporočamo, da je zadela v noči 11. decembra kraljeva vojna ladja »Regina Margherita« med vožnjo na dve mini in se potopila. Nesre-ča je dohitela ladjo vsled zelo obsež-nih lukenj v spodnjem delu v mala minutah. Od 945 na ladji se nahajajo-čih oseb je šla večina z ladjo na dno tnorja. Neugodne razmere so otežko-čale rešitev preostalih, od katerih je 270 rešenih. Povelinik ladje in 14 častnikov je poginilo. Ražen izgub la-đij. o katerih smo do sedaj poročali, nimamo izgub. Nasprotne vesti, ki se širffo med ljudstvom, so tore] popolnoma neosnovane. Priprave v ftaliianskih pristanlš^ifi ob Adrijt Lugano. 13. ianuarja. Zanesljive vesti iz Rima pravijo, da se vršijo v italijanskih pristaniščih ob Adrfji ogromne priprave, iz katerih se da sklepati, da se odpošijejo znatni transporti čet iz Italije na kako drugo bojišče. V Bari pričakujejo v naj-krajSem času dohoda angleške mor-nariške misije pod poveljstvom admirala Thursbvja. Ta ukrene priprave za nova podietja. Konstatiralo se Je tuđi, da se v jadranskih pristani-$&h zbireio fotle za transport fipt U- Stev. .SLOVENSKI NAKUU', one 15. januvarja 1917. SUan 3. Homatije na Grškem. Nezadovoijnost entenfte z GrSko. London, 12. januarja. (Kor, ur.) Reuter poroča: Odgovor Grške na altimatum entcnte je smatrah sicer v bistvu v tem smislu, da se je Orška zahtevam uklonila, vendar pa odgovor z ozirom na sedanji položaj ni dovolj natančen ln točen. Grška vla-da sicer obljublja, da bo izpustila za-prte Venizeliste, toda ne povć kedaj. Grški vladi se bo sporoCilo. da so | potrebne toOnejše koncesije. Blokada se bo tako dolgo nadaljevala. dokler pe bo zahtevam aliirancev popolno ! fna ustreženo. Velik del ancr'eške ko- ! Irniije je Atene že zapustii. Pip!oma-tični zastopniki entente pa so Še vedno na svojih mestih. Izvedba ultimatuma Grški. »Corriere della sera« porooa iz Atea, da določajo poslaniki entente z ^rško vlado podrobnosti a izvedbi ultimatuma. Premeščanje čet in materijala se vrši pravilno. 36 topov je f.e odpravljenih na Pelopenez. Na-dalnb baterije so na noti. Mada ho^e đovoliti kontrolo v vojaSkih stvareh ter zahteva opustrtev "blokr.de. Otok Kvthera ie baie zaseden od angle-ško - francoskih in venizcli^tičnih čet. Iz Larise poročajo, da je tam pristalo nemško letaJo s tremi remškimi častniki ter odplulo po mali popravi motorja naprej. Kazne nolitične vesti. = K razporu v S. L. S. Mariborska straža poroča, da se najiaja ried onimi, ki na občnem zboru zadružne zveze nišo bili veo izvoljeni v radzorstveni svet (volil se je letos le ta) upravni svetnik Ilirske banke otivetnik dr. P e g a n. Govornik ne-zadovoljnežev na obćnem zboru je bil »upravni svetnik Ilirske banke kanonik in dež. odbornik dr. Lampe.« Kakor se čuje — pravi »Str.« — }e sedaj tuđi nekaj članov naeelstva in nadzorstva odložilo svoja mesta, med njimi upravni svetnik Ilirske banke ravnatelj Traven. — V poseb-nem članku *Kmetsko zadružnfštvo in banke*. * Straža«, glasilo posl. drja. Korošca. sedajnirn vodilnim osebam S. L. S.. ki so udeležene pri novi »Ilirski banki« naravnost od-reka moralično kvalifikacijo kot voditeljem kršćanske ljudske stranke. »Ljudske stranke so vedno strosro gledale na to. da njih vodilne osebe ostanejo neodvisne od velikega kapitala, ker so Ie v tem videle zadostno jamstvo, da jih bra-"\U> pred njega usužnjočo sMo« prav! •Straža« ter popisuje pogruben vpliv \ink i .i £o.ci>odnrstvo ma'*'h :n zlasti kmečkih slojev. Kmeta je treba obva-rovati da zlasti po vojni ne nride v odvisnost dragih bank in zato »je treba, da posebno kršćanske ljudske stranke ne zabredejo ra kriva pota ♦er postanejo hlanci velikega kapitala«-. Razvof in prosDeh bank ne spada v delokrog lindskih stranV. »Stra-*a* kliče voditeljem S. L. S. uscdo nekdatijega kršćansko - socijalne$ra ^ocflavarja Oe^m^rna v spomin in nostaja s tem že skoraj preveč jasna, ----------- = Državni zbor. Z Dunaja poroda jo: Državni zbor se sastane naj-brt sredi marca. Izvoli! bo predsed-ristvo, zaslišal cesarjevo prisego ter izvoli! odbore in delegacijo. S tem M bilo mrvo zasedarvje končano. Se-5tale bi se nato delegacije, državni rbor pa ri bi! »opet sklicar! začetkom iia^. Takrat poda vlada zakonsko -Teđtogo o podaljšanju poslanskih inanćatov za dve let1". = Konference nem.š'.'e?2 -Na-?!o«aiverbenda« z ministrskim pred-~ednikom. Praški »Venkovc poroča: • -deiežniki konference nemškega Na-:iQnaK~erbanđa z rmnistrskiiii predvodnikom so z izjavami grofa Clam-Martinfca zadovoljni. Deputacija je rcin:5trskemu pre^sedrtiku razložila remške zahteve glede nove ureditve Avstrije. Grof Clatn - Martinic ni jro-voril o podrobnostili. temvec je %st-r?TO naznaiil glavne točke svojega programa. Deputacija je dobHa vtisk, •ia 5C ministrskl predsednik zaveda ' slog svoje misije; zadcv, ki *e ti-^efo notranjepoHtiČnih reform sicer ?e ni popolnoma prouČfJ, stor! pa to v "najkrai^etn času. —- V nasprotju z irfcrmaciiami »Venlco\*a^ rm. poroča Pra^rer Tst&hdt*. n xadoyo!jri. ker se grof C!am-Martinic ni pokaiaJ 3^elo pripravlje-nega, akcentirati njihove zahteve. = Poseben provram za nemške alpske dežele. Posl. Kraft naznanja v Tgp.^, ča se sestanefo ta teden na Dunaju nemiki poslancl iz alpskih ~?žel, ki bodo izdelali za te dožele ^seben gospodarski m narodni pro- TTnn. Programov fabriciralo razne m&* stranke u&frk M^tomlu M* same ne bodo vedele, laj pravza-prav hočejo. Vsi inozeoiskJ poslanik! na Dunajti so na novoletnem sprejemu svojih državljanov izrekli trdno pre-| pričanje, da se bliža mir z velikimi | koraki in da vojna ne bo trajala cez prvo polovico leta 1917. Tako javlja-jo razni nemski listi. Da na taka pro-rokovanja ni đosti dati, se je žal že prevećkrat izkazalo. ~ Češki In slovenski vojni vjet-niki na Ruskem. Pod tem naslovom j poroćajo nemski listi preko Stockhol-ma: Rusija sili z vsemi sredstvi češke in slovenske vojne vjernike v I svojo armado. V Kijevu izhajajoči list j »Čehoslovanc je objavil oklic 114. ■ združenja vojnih vjetnikov naiiajajo-cih se v Kijevu, ki pravi: »Vsi Cehi in Slovenci se pozivljajo, da tako) storijo svojo narodno dolžnost in vstopijo v češko - slovenski oddelek. Cehi naj se takoj javijo pri vojnem oddelku češke zveze za Rusijo.* Vsi Ćehi, katere prisilijo, da vstopijo v rusko armado, postanejo pravoslavni. — Paljski državni svet otvorjen. Dne 14. t. m. opoldne je bil v kraljev-skem j^radu v \*arSavf otvorjen poljski državni sv«t. Oanes 15. t. m. ima poljski državni svet prvo sejo, da izvoli kronskega maršala. = Fntemni agenti na Poljskem. Krakovi»ki C\i>. paroCa. da se skriva na Poljskcrn ćela vrsta ententnih agentov. ki hujskajo proti centralnim državam z vsemi sredstvi; tako razsirjajo tuđi govorico, da so dale „entralne države umoriti Sienkie-\vicza, ker je hotel objaviti mogočen rrotest proti ustanovitvi »nem&ke« pol^ke države, ter nap'-'veđujcjo. da se bodo ruske arraade skoro vrnile v deželo. Provokatcrji snujejo tuđi izdajničke organizacije ter nastopajo časih skrajao predrzno. Posrečilo se Je nekaj teh opasnih ljudi zasačiti. = Tajna seja danskih zhomic. Za torek sta sklicani obe danski zbornici k skupni tajni seji. katero v političnih krogrih z velikim zanimanjem pričakujejo. Najbrže bo znnanji minister poročal o sedanjem medna-rodnem položajii. zlasti v trgovsko-političnem pogrledu. Foli iz nnaiors!il!i diftl Iz la^kega vojnega vjerništva pošiljata pozdrave: France Beš in Rafael Jakopič, oba sta goriška Slovenca. Iz ruskesa vojne ga vjetnišiva pošiljajo pozdrave naslcdnji gonški in primorski Slovenci: Anton Cotič, doma iz !^ent Petra pri Gorici; Izidor Fagane!, doma iz Drug"e Vrtojbe pri Gorici; Andrej Frameškin. doma iz Bilj pri Gorici; Vinko Trampuž, doma od Koštanjevice na Krasu: Anton Košuta, doma iz Šempasa; Franc Vo-dopivec, doma iz Dombersra pri Go-cis Miha Gabrielčič, doma iz Vogr-ske?a pri Volčji drzz\ ter Vekoslav Uršić, doma iz Gorjanskega pri Na-brežini. Smrt med beguscl. Umri je v Gradcu gospod Giovanni P e r i n -zig, vpokojeni mestni blagajnik iz Gorice. — Umri je g. Anton Pe t e -1 i n . posestnik in krčmar v Tomaže-vici na Krasu. V Podnartu je umrla gospa Katarina Manzoni \z Gorice. V Savo skočila radi bede. Cujc-mo, da je neka bejrrnka te dni skočila blizu Ljubljane v Savo radi bedc. ?upanstvo Serapas naznmia svojim obćinarjem, da kdor želi iti domov obrezovat trte. n2j se zglasi pri županstvn v Ljubljani, Poljanska cesta št. 73. Kdor ne more priti oseh-no. naj naznani to po . dopisnici ter na) navede svojo starost in sedanie brvališče. — Kdor ni naznanil še svojega naslova, naj to nemudoma stori v svrho raznih vprašanj. Občinsk! zastop v Dekanlh v Istri je razpušćen. Opravljanje občin-sklh poslov je poverjeno vpokojene-mu adjnriktu Rudolfu Kregavu. Zaplemba premoženja. Tržaska deželna sodnija je odredila zaplembo premoženja nastopnih oscb: trgovca Nikolaja Marchesini, uradnika denar-nega zavoda Banca Agricola Jerncja Grigolon, peka Blaža Marocco, r»ri-vatnfka Tvana De^rassf, občinskega zdravnfka dr. Anđela Marinaz in ^o- \ spe Fani Colussi. vsi iz Gradeža. ker j so osumljeni zločina veleizdaje po 5 58 c. d. z. in zločina proti vojni sili države po § 327. v. z. Razni* Stipendije v. Pazp i sujeta se dva deželna Stipendija v znesku po 600 K. ustanovljena od deže!tie?a rbora v spomin na 40 oziroma 60Jet-no vladanje Nj. V. presv. cesarja Franca Jožefa I. Za to ustanovo se morejo potejrovati dijaki. ki so sinovi očeta rojenesra, stanuječeora in pH-stojnc2ra na Cmrilkn Gradišćansko in so sluSatelji na avstrijskem vseučili-§ću, na tchnfki nlf na višjem poljedel-skem zavodu. Stipendija se podelita ■>^^»—^ ie m cod fdrgr**ni^"^ krto. t. j. za 1916/17. Prosilci naj predloži-jo svoje vloge podpisanemu dež. odboru do 31. januarja 1917 iri naj jim priložijo roistni list, domovnico, ubožno spričevalo, frekventacijsko t&pricevalo in dokazilo o sedanjem učnem napredovanju. — Od goriške-ga dežeinega odbora na Dunaju. Dnevne vesti. — Junaške smrti je umri na itali-janskem bojišcu častniški namesrnik Jv aa Meden iz Ljubljane. Pokojni je bil već let sluga primanja dr Slaj-merja. Odlikovan Je bil z bronasto, malo in veliko srebrno hrabrostno svetinjo. — Odlikovanje. Nadučitelju Valentinu M i k u ž u v žmarju pod Ljubljano, sedaj enoletni prost )voljec narednik nekega c. kr. črnovoj. ba-taiKma, je bila podeljena za hrabrost bronasta kolajna. Boril se je v rCarpatih. — Peto 5l 't^o avstriisko vojno posolilo. Pri Lfebllantki kreditni banki kot oficijelnem subskripcijskem incsru je do vštevš. 10. januarja 94,1 str.mk subskribiralo 10,640.S0O kron petega hl/^c avstrijskega vojnega posojila, od kamere vsote odpade na 4nletno amortiz. državno nosojilo 5^43.NX) kron.,in na 57*letne državne zakladnice 4^*03.000 K. Med ciru-gimi so nadalje subskribirali: Hranil-nica in posojilnica, Št. .lernej, nadalj-nih 10.000 K; Mestna hranilnfca, Kranj, naJaljnih 18.100 K; mestna hranilnica, Radorvljica, nadaljnih 7400 kron; Franc Crobath, Kranj, hO^o K; Josip IvanCič, S5w>mbarthelv» 2000 K; Anton \VerboJe, Medija - Izlake, 200T) kron; Marija LipiČer, Sv. Lucija ob Soči, 2000 K; Alojzij Toinažič. Ljubljana, 2000 K; Karei Gaberšcek, c. kr. nadofrcijal, Maribor, 1000 K; .Io-sipina Mestnik, Zatičn.i, 1000 K; Marija Mestmkv Zatična. 1000 K; Mestna hranilnica, Kamnik, nadaljnih 1000 kron; posojilnica, Zagorje, 1000 K; Josipina Klofutar, Tržič. 1000 kron; J. Kos*evc, Ljubljana, 1000 K; posojilnica. Slovenska Bistrica, nadaljnih 1000 K; dr. Eđvard WeL*l, c. kr. nad-poročnik, Maribor, 400 K; pri podružnici v Celju: Posojilnica, Celje, nadaJjnih 143.150 K; pri podružnici v Splitu rn^d dnigimi: Paško Požar, Knin, 10.000 K, \icko Pahinko, Split, 1000 K, Ema Kroupa, Split, 1000 K. Vinko Katalinić, Split, 1000 K; pri podružnici v Celovcu: Apalonija La-ten. Dvor, 4000 K, Terezija Hainer, Kotmaravas, 2000 K, Štetan Klacer, Kopanje, 1CMX) K. Oašper Iilaunig, Medgorje, 1000 K, Frančiška Kries, Radiše, 3000 K, Uršitla Kries, Radiše, 4000 K, Ivan Pavlin, Celovec, 2S.000 kron, Ivan Kogeinik, župnik. Radije, 10.000 K, Kristina Pisjak, Radiše, 40OO K, Josip Raunig:. Radišc, 2000 kron. Jurij Hribemik, Ra.dišet 2000 K, Martin VV'aldhauser, Trebinj, 2rO0 K, hranilnica in posojilnica. Borovi je, 50OO K, Karei Derčc, Železna- Kaplja. 30.000 K, Josip Šumnik, Kasaze, 4000 kron, Ana Rupreht, ^tebeni, 3000 K, Jvan Malo, Bistrica v R., 2400 kron, Juri.i K. Trunk, Jezersko, 3000 kron: pri podružnici v Gorici, t. č. Ljnb-Ijaina: Matilda Mare. Planina, nadaljnih 5000 K. Josip Mare. Planina, nadaljnih 2000 K Ignacij Fajdijra, Vipa-va. 2000 K. tenacij Stcrrttftfr. Braniča, lOOf) K, Fratrčiška Ces«n. Goce, 1000 K. Frajic £krlj, Vipava. 1000 K, Vir^inija Hain, Vipava, ?000 K, Ema Hain. Viuava, 2000 K, Janez Vrčon, Gradišće pri Vipavi, 200 K. — Do-vnljujemo se opozoritf. da Je sub-skripcuski rok z dnem 10. januarjem potoke!, vsled česar je nnjno potrebno, eventualne prislasnice ta-k o j odvoslat' Ljubi j anski kreditni banki v Ljubljani ali njenim podniznicam v Splitu, CeTov-cn, Trstu. Sarajevu. Oorfci t. č. v Ljubljani in Celju, ker se na poznejše rriglase ne bo veo rnorflo ozirnti. — Z viša nje tovornih in oseboih larifov na železnicah. Za pokritje obresti v vojnih posojilih so bili od septembra lanskega leta uvedeni raz-lični novi, jako občutnf davki, tako na žganje. na tobak, na direktne dav-kc in kolekovine in razne pristojbinc in na vžigalice in zviSanc so bile jako hudo poštne brzojavne in telefonske pristojbine. Zdaj je izšla cesarska na-recfba, s katero se znatno zvi?ajo vsi ^elezniški tarifi. To rvišanje bo neslo državi na leto već kakor 300 rnilijo-nov kron. Naravna posledica tegra zviSanja za občfristvo bo znatno podraženje vseli potreb-Iči n. To je pač ob sebi umljivo, da bodo pošiljalci to novo breme odvalili na konsumente. Tovarni davek za transport blaga bo zvišan za 15%, poleg tega pa bo pla-^ati še vojne doklade, tako da bo zvi-šan ta davek za 30^-. Davek od vnž-nfh listkov bo zvišan pri glavnih že-leznicah od 12 na 20%, pri lokalnih žeieznicah od 6 na 10*0, osebni tarifi pa se bodo tako zvišall da bo to zvi-ianje z_4avkom od voznih listkov 1 znašal 30%. Imi tega se uvede davek na prtljago, Iri bo znašal 20%. Zadnje zvišanje tarifov se je zgodilo 1. 1910. in je neslo na leto 40 tnilijo-nov, sedanje zvišanje pa bo vrglo gotovo dosti več kakor 300 milifo-nov. — Vojaškl poduk v šdah. »Streff-leurs Militarblatt« ve iz ukaza vojnega ministrstva z dne 31. decembra 1916. da bodo na pređlog armad-nega poveljstva in s privoljenjem uč-nega ministrstva uvedli v civilnih srednjih šolah poduk v vojaških disci plina h. Učili bodo oficirji po eno ali dve uri na teden, za kar bodo dobivali na ieto 400 kron. Podučevali bodo o vojaški organizaciji in o vojaški službi ter raz-lagali nav duše valne izglede iz sedanje vojne v svrho povzdige patrijo-tičnega mišljenja. Poleg tega bodo imeli tuđi predavanja o aktualnih vprašanjih z vojaškega stališča. — Koncert. »Glasbena Matica« je priredila v soboto, 13. januarja t. 1. v veliki dvorani hotela »Union« koncert s solistinjo gospo Irmo Polako-vo, članico kraljeve^ra deželne^a gle-dišča v Zagrebu in s solistom gospodom Josipom Drvoto. tenoristom mestnega gledišča na Kraljevih Vino-gradih. Koncert je pričel koncertno dostojanstveno, temeljito, resno in važno. Gospa Polakova je zapela arijo iz opere »Prodana nevesta« in molitev iz Puccinijeve »Tosce«. Publika je svojo drago znanko burno pozdravila in gospa Polakova je pela s svojim velesimpatičnim glasom in s svojo mojstrsko karakterizacijo in izzvala spiošno in zasluženo priznanje. Nastopil je gospod Josip Drvota in zapel pohvalno spev iz opere »Carrnen«. Temu je sledila popevka iz »Rigoletta. 2e prvi takti na klavir-ju so obrnili resnost večera na veselo stran. Pomagal je tuđi g. tenorist. ki je smehljaje se pretil s prstom: Ženska Je vara nas ... Kar se tiče večine publike, je zadel pravo. Vse je bilo zanj in moral je ponavljati. Prišla je spet na oder gos^a Polakova in takoj popravila značaj koncerta. Pela je arijo iz Dvofakove opere »Rusalke« in sicer s pravim umetniškim čutom, ki je podaj umetnino v vsi njeni kra-soti. Dalje je nela valček Musette iz *BohemeRoži«. Prr> silke za dr. Loschner - Mađerjevo ustanovo blagovoiijo vposlati prošnje z ubožnim spričevaloni najkasneje do 28. januarja 1917 na odbor, — Javna ljudska knjtžnlca »Go-spodarskega in izobraževalnega dm-stva za dvorski okraj« posluje od d^jes naprej vsak dan, in sicer ob delavnikih od pol 6. do 8. zvečer, ob nedeljah in praznikih pa od pol 10. do 12. dopoldne v društvenih prostorih Pred igrišcem Št. 1 (na-sproti Marčana na Rimski cesti št. 19). — Vstopnine ni nobene. — Popravek. V notico »Božična darila in vojno posojilo«, ki smo lo priobčili v soboto, se je vrinilo nekaj romot. Namesto »Vse to so sporočile \n pri izvrševanju podpirale . . .«, je citati: »Vse to so sprožile in pri lz-vrsevanju podpirale . . .« V Višnji gori je uinrl go^x>d Fran Kovač, nadučitelj v pokoju^ irnetnik zaslužnega križa in svetinje za 401etno zvesto službovanje, 2alu-joči rodbini naše sožalle! V Moravčah je v Zadružnem domu nekdo vrata v posojilnlco polil s petrolejem in zažgal. Zgorel je del vrat in poda. Proti jutru so zapazili ogenj in ga pogasili. V slamorezni stroi je vtaknil levo roko triletni deček posestnika Josi-pa Koncilje v Pirševem pri Kamniku. Dečku je stroj odtrgal dva prsta. Ker ni dobil zdravniske pomoči, je deček par dni potem umri. Ženi |e hotel pomagati, pa §e prišel sara v zapor. 671etni Ivan Srimšck je uradni sluga pri okrajnem sodišču v Cerknici. Njegova žena je bila zaradi prestopka obrtnega reda obsojena na 20 kron globe ali 48 ur zapora. Ker globe ni plačala, bi bila morala nastopiti zaporno kazen. Srimšek bi bil moral torej svojo last-no ženo zapreti. V uradni protokol je Srimšek pač zapisal, da je njegova žena odsedela prisojenih ji 48 ur 1« tuđi glavarstvu v Logatcu je tako porocal, v resnici pa Srirnškova žena svoje kazni ni odsedela, Ko je stvar prišla na dan, je sicer žena hitro plaćala prisojenih ji 20 K, a bilo ie že prepozno. Srimšek je bil zaradi zlorabe u radne oblasti obsojen na e*i mesec ječe. Kasacijski dvor je njegovo ničnostno pritožbo odbfl. Iz Celja. Umri je vodja zemljiške knjige pri tukajšnjem okrožnem sodi- -scu Franc Urbič. — Umri je v vojaški bolnišnici bivši trgovskf potnik narednik Karei Scheligo. Ćitalnica v Gradcu je na občnem zboru izrazila svoje sožalje na smrti pokojnega vladarja in novemu cesar-ju neomajno vdanost ter za to dobila potom namestništva najvišjo zahvalo. Sieparstva ln tatvlne ▼ Gradcu. .Menda v nobenem avstrijskem me-stu se ne dogaja toliko najraznovrst-nejšin sleparstev in tatvin, kakor ravno v Gradcu. Pred božičnlmi prožniki je prišla v mesnico nekega* graškega mesarja čedno oblečenaj gospa* V rokah je imela večjo ročno torbico, v njej pa lonec iz pločevtne. Pri mesarju je kupila 3 kg razno« vrstnega mesa. Vse meso je dala, češ. da si prihrani papir, v oločevU nast lonec, katerega je pokrila z rob-cem. Ko je hotela plačati, }e s pre^ ^trašenim obrazom rekla, da je de~ narnico doma pozabila. Prosila fst mesarja, če srne položiti lonec z me-1 sem v stran, da skoči domu po de-nar, nakar plača meso in vzame lonec. Ročno torbico je pa nesla s se^i boj. Ker gospe ni bilo le predolgro od nobene strani, je mesar rekel svojemu učencu, nai vzame meso iz lonca. Učenec pogleda v lonec, se glasno nasmeie in ga pokaže svojemu moj-stru. Lonec Je b!l seveda prazen ln brez dna ter samo navidezno z rob-cem pokrit. O gospej, ki si Je pocenf za pravnike privoSčila dobro p^červ* ko, ni bilo ne sluha ne duha. Svečanosti kronaoja N)es. VeB-čan^va Karla I. za ogrskega kraBa. prvi in drugi del v tuJcajšnjem Kino-»Ideal«. Na spiošno željo se bo prvi dcl od torta, dne 16. KUHMrtB, n do četrtka, dne 1S. Jamiarji predvajato in drugi del od »obote, dne 20. timh arfa pa do čebtfca, do© 35. tatniarli predvajalo v rukaj^njem Kino* »Idealu«. Zopet veOkanskl dveumf spoređ v Kim - »Ideala«. Jutri, ▼ torek, ćm 16., sređo, dne 17. In črtrtek, doe 18. januarja predstave po dve ori, in si* cer ob 3., B.9 7. ta 9. PredvaMIi se bodo prvorvTstnt nordijski fflmt me8 niimi II. Waldemar Psflander - film »NHifflt * eksplozija«, drama v Sttrft delih v javnih vlogah WMmt Stran 4._________________ .SLOVENSKI NAKULT. aue 15. janmrarja ivi7. ________________. U. stev. PoiIvIJa s* dotični ienska, ki f v ncdcljo rjutraj pri mesarju Cernttii pobrala ročno torbico, v kateri so se uahajali ključi in večja vsota dcnarja in ie drug« listine, da prinese nazaj ali po pošti posije, ker drugače se bo $ njo sodnijsko postopalo, kaiti dotična jt večjim osebam dobro znana. 2rebanj* razredne loterlje (U. r««red, 2. dan.) 70.000 K dobi št. 83.794. 30.000 kron dobi it. 35.367. Po 5000 kron dobe št.: 69.170, 81.457 kr 86.570. Po 2000 K dobe St: 34.850, 67.248, 70.540, 93.440, 99.458, 155.519 in 112.199. Po 1000 K dobe St. 7337, 66.227, 75.128, 81.064, 10S.763 in 112.741. Aprovisacija. + Mast in surovo maslo. Urad za ljudsko prehrano je izdal naredbo glede surovega masla in svinjske mastL Po tej naredbi dobe dežeine vlade z ozirom na število krav - mle-karic v vsaki deželi ukaz od urada za prehrano, koliko surovega masla mora dotična dežela oddati. Dcžcine viade bodo potem doloćile, koliko surovega masla mora (Kidati vsak posamezni okraj in okrajna glavar-stva bodo doloćila, koliko surovega masla mora oddati vsaka posamezna občina. Župan pa končno določi, koliko mora dati posamični posestnik-Olede svinjske masti doloća naredba, da bo vsakdo od vsakega prašiča, kl ga zakolje, ttidi če Ra zakolje za do-mačo rabo ali iz sile, moral oddati težf prašiča prirreren dd masti. Ta določba velja tuđi za naraj. Urad za prehrano bo razpola^al, kako se raz-dcli na ta načfn ćobljeno surovo maslo in mast. Ta naredba ima glavni Esmen, preskrbeti velika mesta. Rfline stvtal ♦ LJuđsko&olski učitelji na Ozr-skem dobe za tekoče leto po 600 K draginjske dok!ade. ♦ Načelnik žitnega urada. V *kro/ju Tuhel na Poznanjskem imajo vojni žitni uracL Načelnik tega urada Berndl je svojo službo tako izpol-njeval. da je bil zdaj obsojen na eno leto ječe in 78.450 rrark globe. Mož je za razdelitev med cbčinstvo na-menjeno moko spravljal na stran in jo prodajal na korist svojemu žspu. ♦ Nevami dražile!. Na Dunaj so stali pri sodišcu različni trgovci in agentje, ki so bili obtoženi sleparje-nia z živili. Eden teh trgovcev je pri-mešal riževi moki pepeia in peska, da bi napravil večji dobiček, drugi je v cikorijo deval droben pesek, tretji je pa pomešal olju vsakovrstne Zdravju škodljive soke. Taki ljudjc morajo ohogateti. ♦ Plaror! v Italiji. V dolini Pia- ; ve Je zasul plaz snega polkovnika ge-neralnega štaba Giordana in stotr.ika Valentinija. Milanski listi poročajo o , katastrofah vsled plazov zlasti v do- : lirsi Auzasea. Kad 1000 ljudi In na stotine hiš je pokopanih pod snegorru Tuđi vcČ carinskih poslopij z uradni- ; kl vred Je plaz zaaoL Vctfaitvo Je tlo na pomoć ali tuđi nako tako skupino je zasul plaz. 900 koz, kupljenih za volaitvo, je tuđi poflnilo pod songom. IzOataM] In odfOTOTBl arcjaHu Vatoatl* Kopitar. Lastafoa ta rkk »Naroda fttfcaraa«, ĐoJečlna t prslta nišo le neprijatne, temveč imajo Se slabe posle-đice, ker boleča prsa ovirajo gibanje dihajočih pljuč in s tem dihanje za-siaja. Bolečine v prsih se da odstraniti najlažje z masaio s Fellerjevim bolečine hladečim rastlinskim esenč-nim fluidom z znamko »Clza - fluid«. Nad 100.000 zahvalnih pišem ga pri-pomča. Pred vojne cene. \2 steklenic franko kamorkoli za le 6 K posije le-knmar E. V. Peller, Stubica. Clza trg 238, Hrvaško. Dobre so tuđi TeHer-jeve milo odvajalne rabarbarske krosrlice z znamko *Clra - krog^^e«. 6 škatljic franto 4 K 40 vin. (I) "" sođarshl vujenec sa ttkkml s*reM m% fiinit 1a totmla m»| mi vm i gosiiiaii v blitioi Ljubi ane. 216 NtilOT poiC u^rivn. »51ot. Narodi«. PrT" Kupim "VB Kopaloo peč in banio. Ponudbe ph uorifn. »S'ov. N«r.« pod „kopelaa Dan'altS11. 195 MMm lip. \tln ▼ešča korripondence. knji-7o«-r'r?st»a, utro'eni**-' \* *t^nnijrsfiie, lifta) pri" aieni rlmt^«f na ra« na driel N?-' 00 •• u ra^. »S'ot. Nar« pod „Peraon it 1134 IM". m ------------ Poitan ------------ mm\i\ oolsnCC se Bprm\m% Uko| sa teialo. NasloT poTC apravn »Slov. Narod««. 'ženska: ki zna kuhati in te Tijtm hiinefi đeia ter zna nekoliko računati in ima Mubcztn do otrok. se »nrejme tak oj Ponudbe pod >rF«MaAa Ili" na uprav S'ov. Narod. Bolestnim srcem javliamo viem nalim sorodnikom, prijateljem in I jnancrni pietu?no vest, da je nai srćno ljubljeni soprog, o^t, brat, I svak in stric, gospod I Frans Kovač nantMntftli v mmU~, tfn«*fft*lj uiaiulfic««« krilca tm iviMaJa mm I 40 Icilaio tvMta sHtlfeovMtJ* I včeraj v neđfijo 14. januarja ob 8 uri ziufrmi iidihnil sroio blago du$o. I Pogreb nepozabnegi nam rokojnika b% v toitk 16. januaija ob I pol« 1C. Lri dopoldne v Višnji fori. I Predragf %n priporočamo v blag spomin in molilcv ! 219 I VIŠNJA GURA, dne 16. januaru 1«17. I aiotooke ial«f««a fiH— I _ K«Tai«Ta. Zahvala. Za vs« priarre dokaie sočut a. ki 90 nam do5H ob pritiki bolesni fn smrti aaSega blag«ga, nepozaboe^a očeta, ozuoma stxrcga očeta, gosroda Janeza Nep. Kocelija poMStnlk« Im trgovca v Skol|i Voš* izrekanno terr. p tom nafto nmipiiaffntjl« lahvtl«. Oscb to ^ pa lahviltuiemo fotpodom trgova** U Skofft Lolu, ki so ja nesli in mu »vet U na tadnji peti, kakor v^m loiodaiiaiai, pti>ate!jcm in znancem, ki 90 ma izkaaaii radnjo tast. V SK0FJ1 LOKl dne ia jaauvaria 1917. 212 •■•■a^^aaai aaaaaajaBi hrostove sode od Ti»« i« igaaja w dobrem stanu od 100—700 L vel MnoUM ia eeam aaj ae mi porota. F- Ov^k« KaBMallk $tanouanje obstoteće \z dveh ali trek sob. PiSTT>e?nr ponudbe na unrav. »S'*^v ?««r.« pod ^•tfi« staBovanla/tlS". Ii6e se dva lepo meblovani sobi ali en«» fG^io sobo s kabinetom, trrmi pt^trljami, če moj^eče električno luč, proti dopremu pUčtla. iQg Kie, po?e upratn. »S'ov. Naroda«. Dr. fmrrf prtit T^isiitaia), % t«4-i(tio prakm, Stil vattplti ▼ siilio) odveL pišamo. Ponarih« na uprav »Slov. Nar € pod „•<▼•!■< ftka pisama 200*. Itte sa samotk>|na Haraifa gospodična ali vfava ras otr«ii. z malo ka vri 10 ali i d 'tiHTi pferfncami da M TaaHia aaaio-st«-ao al9kr« tdaa« trajataaau 155 L« isučen?, srednje starosti, zanesljive osebe naj se nnnudijo na upravn. »Slov Naroda« pod ^ii 111". Deček zd;av in kreoak, star 16 let, z pivo jimna-ii'O, vei^ nekoliko nernščin«, iz boljSe biš«, feh vstopiti v k»ko bo'il > trfovlno v m«itu ali na d??cU k«t «*«■••. V.ič jt tuđi nt-koliko y trfovin 217 Crn- ponudbe na upravn. »Slov. Nar« pod ,U*«waa M7". Prazne vreče vteh rrst in v vtalri množini kflpvjtt ▼edno ter nlačaie naidraij« "■^~~ tf*Qovslca tvvđfca - I Kušian, KranK Gorenjsko. 372« Sprajme se prodololko w tel|ia mlatav ska trfaviaia. Pred- atatiti s« je od 10.—20 ^nuana od 1 - 2 urr oonnld-»e pn FM. ČUDU, L|nbl!aai&v Sata« vllra «•▼• a, II. aatfatrap|a. Kupu'cm in pro5ajam: kottal p«klitva, staUaaiaa, ■oi«, «■!!•«, fmlmm, »rcij«, patefe«, itar <•■»>, tptofe ▼••, kar |« mafaMaf M tat itar*. Obentin kupim staro zobovjt. PosredMiem za hiSe, zemljica itd. Albert Derganc triv«o ta kaaMSflaa'raal starlaar Uubliana, Franlliškanska ulica 10. hfl.i drafi'loi u Rralskea. VABILO na redni oblini zbor ftnfttn zirmikot u Irnjskoi tea m. \mammr\m 1MT at> t. «H i¥a*tr w raatawr. „pri BaM*. DNEVNI RED: 1. PoraBlo odbora • 4*lm*amhi drvihra. to ^ aoraOa pmtoedmi**, aijaika, liafaJRidarla X PoPKua) a Df • l^aaiaaaf • MBoarja*/! & ValHvr aiaJBiiaiaai li 16 Oaatt* aaV bon. 3 fMagrJar fačMikili iaa1|a>j3wf inafhn tal Df. LOackMr - Midaijcfa oa^aaMra^ la 1 Oaaaw ▼ aptarnal odbor ▼dovkaam ia aJroHav ■av mi pifaaj8Baaa, 4. Da*oć1\tr Baii^aiif m tali ltlT ^^^^1 A ^^^A ^^^mA ^^^rf^a^^^B ^^BtfiB^^iaai ^^B^BAflBB vaaj • aan avaa saviaaB bbbibbbbb» ■■b^bbi«* V l.aBa^B^B^at ^ka^ lft ^^^^^^^^ ^^Mal IMa aa ia fatiatai aM a«a| stanovanje a 9- 4 ■■!■■■ ta prlpattl ¥ MH ttal +mwmm pa«(a. Posudbe pad mj9Š*F aa opr St. Naroda Trgovine s poštnimi kartami dobe saatonj ceoik o krasnih ooToatih po brrckotikurenčnih eenah 109 Zaloga razglednk Miroslav Eisen-menger, Dunaj XV. LOhrgasse 4. NJIVA se kupi ob glavni oeatl St. VldL Ponndb« na aprmm. »Oftot*. Nar.» pod ftallTalft*. ___________m Heinii tnof. tecaia M% almifce w kaki pHavoi aU «^i^^^^» mmm^m^m^^m^m^mm Islandski Caraghee mah lm katara§a m prtpravl Isfearaa ■HoMartalr |iiHaaga alja m | Tsakovrstea aalala. sa AaM I savltak u 1 lita*? ..*....... K 1-— m m 1 n ffarasilrama bkraMfti . . n I-3J Pripravljtn tekoč aai9«est«k al|t u takafiajo nparaba i« na raepolago liter K 2*—, »tekltnico je treba prtaesti seboj; po podti ae pripravljeno teleoče ol|€ ne rasnoSilja. Dobi se pri M. JpenKo, prodaja lota ii islaotihia iitii a i* sli« I v Ljubljani, Kopitarieva ulica. P*ttaa aaraifla ta Imitm aaMfatr« aa| se aoaU]a|e na Ivan Dežman, Ljubljana, Kopitarieva ulica 6. V vojno odhajajoči I n« zabite oa naj važne jAo oskrbo, na skico itev vojnega življenskega zavarovaoja I sa dobo t leta. I la^aravaala valla ma vaak «la*«i aaurtl. taial ta« ia smrt v ▼afal ali sa *atl»A"* ttiata. — Mrtvallka vratakava afl polrtlm. Že oa bojnem polm §e nahajajoči sklenejo lihko »varofanj« od tam. — Ravno I tako lakko nvarujtjo sorodoiki srojce, upoiki sroje dolžnike brez vednosti in I priroljenja taiitih. I Draiba sklepa pa tuđi BiTaiaa UTl]walKa zarararaala, ▼ kojih je rojna ne?arnott trti vaaktar* đahlaia k običajni premiji ▼ polnem obt^a I Hteta W I Končno skl«p« dmiba t«đi vojaa aei|Mat zaTararaai}a sa dato I lat a a» slnčaj ▼ vojoi pridobl>etiih aesgod ali botezou I Brtiplačna m takojšnja počinila daje: \ I Generalni zostop c kr. priv. zavarovdne družbe „AVSTRIJSKI FENIKS" = v Ljubljani, Sodna ulica &i. 1. = Iz moiaga aalo dobro priporoCanaga ..Caraghe morskega mahu** ai iafcko aiapravlto 1 11 ter Izvratnaga nađomestila za jedilno olje, I aavlitli faraaHraaa Ukrasaga ia 1 Httr alfa stase K 1"—, Kar ni vtiad prevelikih poitnih narobi Bt aaofo^a rsam oanj. od|«ma1««n pOTflti a)»tra*4, m doToljnjam tatai poioca naan svojim ean}aaain od^etsaloem aporoiiti, da ac doW moj aaa ah aa akaliaa »awa mašto pri ■• A. Oblaka. Hawaaiaatoy ,, M KranJ ppl g. F. DolaM, Kraaj, Z n Trllfi ppf g. L. Lavft, THIi«. pa afc Jaaaaloa pri f- M. Paratak, Jaaanioa, aa m Bsdavljlaa pri g» ^* P«r«. llaflowllioa. Z Z Ikafia Loka ari a. J. KsAr.Tkafja Laka. Z LJ"WJaaa pri g. gtorijl Lakaao Rapitarfava allaa št. -4, Ia fMal baljiih trgofiaah Poitoa oaroćila aajmaaj 0 aititkov spr«jcmaai. Ivan Urak. IJUUim i. Hatal tt fl. 11