UREDNlfiTVO Df UPRAVNMTVO: LJUBLJAJfA, BKLJUCNO ZASTOPSTVO srn ogimtm te Krasta* a*a* _ ___ UNIONE PUBBLICITA IT ALI ANA &. IDTANO opoldne. M«Mfin naroCntna 6.— L, Za Inozemstvo IO I*. CONCESSIONARIA ESCLUSIVA per la pubblidtA di provenienza italiana ed eatera: UNIONE PUBBLICITA ITALIANA S. A., MILANO. 11. dan borb na vzhodni fronti Glavne borbe se vodijo na petih odsekih pri Minska, Lacku, Dvinska, na Karelijski ožini in pri Murmanskn - Na južnem delu fronte ni bilo večjih operacij Berlin, 2. jul. d. Vojni poročevalci nemških listov javljajo, da se vodijo 11. dan vojne na vzhodu glavne bitke na petih odsekih prostrane fronte. Nemške motorizirane kolone slo po srditih borbah pred Bialistokol prodrle sovjetske obrambne črte in prodrle mimo Minska na sovjetsko ozemlje. Južno od tod so zavzele Lučk in se skušajo odtod prebit dalje proti stari sovjetski meji v pravcu Kijeva. Tretja bitka se vodi na odseku Dvinska. Tudi tu nudijo sovjetske čete ogorčen odpor. Ker pa so odrezane od južnih armad, bo njihov odpor zlomljen, če se sovjetskemu vrhovnemu poveljstvune posreči poslati ojačenj. Četrta bitka se vodi za Karelijsko ožino, koder skušajo nemške in finske Čete prodreti iz Finske na Leningrad. Končno se vodijo ogorčene borbe na skrajnem severu fronte v Murmanskem odseku. Tudi tu se sovjeti ogorčeno branijo. Na južnem delu fronte ni bilo večjih operacij in se tam položaj ni bistveno spremeniL V vseh borbah odlično sodeluje letalstvo, ki bombardira sovražne čete in njihovo zaledje ter z rušenjem železniških prog preprečuje dovoz svežih čet in vojnih potrebščin. V merodajnih nemških krogih pa slej ko prej svare pred pretiranim optimizmom in opozarjajo na to. da poskušajo sovjeti storiti vse. da bi zaustavili nemško prodiranje. Nemško vojno poročilo Iz glavnega, stana vodje, 1. jul. d. Vrhovno poveljnistvo objavlja naslednje poročilo: Med Karpati in Pripetskim močvirjem se borijo oddelki nemške vojske skupno s slovaškimi četami v zasledovanju poraženoga sovražnika, dalje na obeh straneh JLvova. itferi BlaFhMJofcom In Ninskom obkoljene 9ovyotsfee vojske so »kušale vćeraj ves dan obupno, da hi se izvile fa obkoli t ve. TI po-skufti za izpad sovražnika, ki so MU cesto uprizorjeni v 8 do 12 vrstah globoko in podpirani od najtežjih oklopnih voz, so se zrasili ob nenavadno krvavih izgubah. Dalje proti vzhoda je bila. dosežena lk*rezina, Med Dvlnskorn m Klppo Je hfla v Uroki tronil dosežena reka Dvina, ponekod pa tuđi prekoračena. Tudi tukaj so se izjaJo-vOl ogorčeni protinapadi sovražnika. Oddelki nemškega letalstva so z udar ntm učinkom posegli v boje na zemlji. Bombardirali so vzhodno od Lvova sovražne kolone, ki so se delno v dveh do treh kolonah vzporedno na eni cesti umikale, prizadeli med Bialistokom in Minskom obkoljen tm sovjetskim četam najhujše izgube ter napadli tudi preko Rige se umikajočega sovražnika v zaporednih valovih. Pri teh operacijah je bilo uničenih mnogo oklopnih voz m na stotine tovornih avtomobilov, razen tega ustavljeno delovanje sovražnih baterij in razbitih mnogo transportnih vlakov. Posebne uspehe je doseglo nemško letalstvo včeraj v boju proti sovjetskim letalskim četam. Kakor je bilo javljeno že v posebnem poročilu, je sovražnik izgubil 30, Jonija 280 letal, med njimi 216 samo v letalskih bojih. Južno od Ribiškega polotoka je bil potopljen z bombami sovjetski rušilec, drag rasilec pa je bil hudo poškodovan, Berlin, 2. jul. d. Dodatno k včerajšnjemu vojnemu poročilu javljajo k položaju na ruskem bojišču iz merodajnih vojaških krogov naslednje: Nemška vojska na Jugu Se nadalje napreduje na vzhod od Lvova, na Jug pa v ozemlje na vzhodnem bregu I>vlne. \a osrednjem bojišču se je posrečilo sovjetsko vojsko, ki se Se drži v kotlini vzhodno od Bjalistoka, razdeliti v tri dele, kar bo Se zmanjšalo njeno borbeno sposobnost. Že sedaj je sovjetska vojska na tem odseku pretrpela težke Izgube. Kljub ponovnim bi silovitim ruskim protinapadom nemška vojska povsod Se nadalje napreduje proti vzhodu. Nemško letalstvo je izvedlo velike in močne bombne napade na važne vojaške ril je v Murmansku. Povzročeno je bilo veliko opustošenje. Berlin, 2. jul. rs. V bojih za zasedbo vojaške luke Libave je skušal sovjetski oddelek — kakor javlja Nemški poročevalski urad — ponovno prodreti fronto, toda vsi ruski napadi so bili odbiti. Sovražnik se je moral z velikimi izgubami umakniti. V hudih bojih na nož s .sovjetskimi četami v odseku pri Lvovu so bavarski planinski lovci z ročnimi granatami uničili sto sovjetskih oklopnih vozil in zajeli 50 topov. O priliki zasedbe Kobrina, ki ga je branila vrsta utrdb, so nemške čete zajele 20 topov in 50 strojnic. Berlin, 2. jul. s. Nemškim četam se je ponekod posrečilo nepričakovano napasti vojna letališča, kjer so uničile letala ali pa so se jih polastile brez oškodbe. Tako je prišlo na letališču v Sczuczvmu v nemško posest 6 bojnih in 6 šolskih letal, dva bombnika ter velika množina streliva. Letalske akcije Berlin, 2. jul. rs. Po poročilih DNB je nemško letalstvo povzročilo velika razdejanja na važnih vojaških objektiv v Mur-mansku. Poleg tega so nemška bojna le- tala v zadnjih dveh dneh izvršila uspešne napade v sektorju zelo važnega mesta Srr.olensk na Dnjepru, kjer so nemška letala v valovih obsula z bombami municij-sko tovarno, tvornico letal, neko letališče in veliko skladišče lesa. Nastali so ogromni požari. Tudi železniške naprave so bie uničene. Železniška proga Tarnopol - Odesa je bila ponovno objekt silnih napadov nemških letal. Zveza med obema mestoma je na več krajih pretrgana. Med napadi iz nemških letal je bila uničena električna centraal v murmanskem rud-n ške mpasu. Uničenih je tudi nekaj industrijskih naprav. Vsa nemška letala so se vrnila v svoja oporišča. Berlin, 2. julija d. Nemško letalstvo je rv-cdlo zadnie dni napade ne samo na sov-etsfca letališča, temveč rudi na prometne veze v zaledju. Pri tem so sodelovala ru- dj nemška levska in rušilna letala. 30. junija so bile pri Pskovu ter Pejpu3vcm jezeru na mnog;h mestih razdejane železniške zveze, s Čimer je bil sovjerski vojski onemogočen umik proti Leningradu. V teku nadaljnjih napadov v ponedeljek je bilo uničenih 5 sovjetskih tovornih vlakov in en municijski vlak. Prav tako je bilo z letalskimi napadi vzhodno od Minska uničenih 8 topov, 9 tanko»v in več wto vozil. Nemška borbena letala se izvedla tudi obsežne napade na Smolensk Bombe so zadele važno tvernico municije, letalsko tvornico, letališče in veliko zalogo drv. Nastali so veliki požari. Tud: na kolodvorske naprave je bilo vrženih mnogo bomb. tako da kolodvor ni več uporaben. Napadena je bila tudi železniška proga Tarn<.pol-Odesa. Na več točk pro£e so v silovitih napadih metala nemška letala bombe. N*a mnogih točkah ;e bila proga prekinjena ter je sedaj železniški promet med Tarnopolom in Odeso ustavljen. Letalski napad je bil izveden tudi proti industrijski naselbini Kirovsk pri Murmansku. Uničena je bila električna centrala, več industrijskih naprav jye je bilo poško-dovanih. Vsa nemška letala, ki so izvedla ta napad so se vrnila v svoje oporišče. Riga zasedena Rim, 2. julija, s. Vrhovno poveljstvo nemških oboroženih sil poroča: Včeraj zjutraj so nemške čete zasedle Rigo, potem ko so napadalni oddelki pod poveljstvom polkovnika Lasha z brzim napredovanjem iz Mitave zasedli 29. junija južnozapadni del mesta. Moskovski motorizirani polk Berlin, 2. julija s. V vojnem poročilu DNB se navaja., da je bil prvi motorizirani polk iz Moskve oni. ki so ga nemške sile prvega uničile. Na ta polk so bili voditelji v Kremlju posebno por osni in vedno gpa. je bilo videti pri velikih paradah, na Rdečem trgu. Doznava se. da se nahajajo v pristanišču v Libavi. ki so ga predvčerajšnjim zjutraj osvojile nemške čete, številni potopljeni sovjetski pamiki s skupaj 30.000 tonami. Te ladje so bombardirale in uničile nemške zračne sile. Luck zaseden Rerlin, 2. jul. d. Nemžke čete so zasedle mesto Luck severovzhodno od Lvova. V mesto. Id so ga sovjetske čete močno branile, so v ponedeljek zvečer prodrli najprej trije nemški tanki. Morali so pri tem prekoračiti most. ki se je takoj nato zrušil. Po kratkem boju so bili uničeni 4 sovjetski tanki in 3 težki topovi. Finsko vojno poročilo Helsinki, 2. jul. d. Finski državni obveščevalni urad javlja: V ponedeljek in torek so sovjetska letala ponovno napadla mesto Loviso. Napadi niso povzročili nobene škode. V ponedeljek je finsak protiletalaks obramba sestrelila 7 sovjetskih letal. V zadnjih dneh se je na raznih točkah na finskem ozemlju spustilo več sovjetskih padalev, ki pa so bili večinoma takoj zajeti. Napadi na Finsko Helsinki, 2. jul. rs. Sovjetska letala so vrgla bombe na štiri finske kraje. Med civilnim prebivalstvom je bilo nekaj žrtev, povzročena pa je tudi škoda v stanovanjskih poslopjih. V Kouvoli je neko stanovanjsko poslopje pogorelo. Druge škode ni bilo. Železniška zveza Nurmansk-Leningrad prekinjena Helsinki, 2. jul. u. Informacije, ki jih presojajo kot zelo zanesljive, javljajo, da so finsko-nemške Čete na fronti pri Saali v ponedeljek nadaljevale s svojim prodiranjem ter so zavzele mesto Kantalakša ob Belem morju. Na ta način so prekinile železniško progo med M vi rman s kom in Leningradom ter izolirale sovjetske čete na ozemlju pri Murmansku (Piccolo). Slovaško vojno porofllo Bratislava. 2. jul s. Vojno poročilo poveljstva slovaške vojske pravi, da slovaške čete nadaljujejo z lomljenjem sovražnikovega odpora, ki se umika. Ukrajinsko prebivalstvo pozdravlja slovaške čete, ki ma ter postavlja slavoloke po vaseh, kjer so razobešene tudi številne slovaške zastave. Mnogi Slovaki so zapustili sovjetsko vojsko in prešli k slovaškim četam Število zajetega materiala in ujetnikov narašča. Slovaške edinice so napredovale do 100 km v notranjost sovražnikovega ozemlja. Državni obrambni odbor v Moskvi Rim. 2. jul. s. Predsedstvo vrhovnega Sovjeta, centralni odbor komunistične stranke in svet ljudskih komisarjev so sklenili, ':akor poroča moskovski radio, da se ustanovi poseben državni obrambni odbor pod vodstvom Stalina. Podpredsednik odbora bo Molotov, člani pa Voroši-lov, Malenkov in Berija. Odslej bo vsa oblast v državi v rokah tega odbora. Zavezniki med seboj Ankara, 2. jul. rs. Izvedelo se je, da je prišlo med novo angleško vojaško misijo V Moskvi in med zastopniki sovjetskega generalnega štaba, kakor tudi med temi in ameriškim vojaškim atašejem pri Sovjetski zvezi, do hudih nasprotstev že pri prvem stiku. Angleži bi hoteli, naj bi imelo angleško - sovjetsko sodelovanje predvsem operativni in strateški značaj, dočim bi sovjetska vlada raje imela takojšnjo vojaško pomoč s strani Anglije in Zedinjenih držav. Vojaški ataše Zedinje-nih držav je tudi poudaril velike težave, ki jih ima Amerika z nabavo vojaškega materiala. Bukarešta,, 2. julija, s. V političnih krogih sodijo, da je zveza med Londonom in Moskvo pravcati nestvor. »Uninea« zatrjuje, da je Anglija dokončno pretrgala vse vezi z Evropo in da odslej svobodna in očiščena Evropa zavrača sleherni stik z izdajalsko Anglijo, in to v imenu evropske civilizacije. Sovjeti prosijo za pomoč Ameriko Washinpton, 2. Jul. u. Podtajnik za zunanje zadeve Sumner "VVelles je snoči sporočil, da je sovietska vlada zaprosila vlado Zedinjenih držav za takojšnjo dobavo vojnega materiala, ki je potreben za na- daljevanje vojne proti Nemčiji. VVelles je nadalje odgovoril na neko vprašanje novinarjev, da priznanje vlade v Nankingu s strani držav osi v nobenem oziru ne bo vplivalo na politiko Zedinjenih držav, ki priznavajo vlado v Curkingu kot edino legitimno kitajsko vlado. (Piccolo.) Zaskrbljenost v Ameriki Berlin, 2. iulija m. V komentarju govora ameriškega mornariškega mm istra k nova poudarja »Deutsche allgememe Zeitung« da je Knox sicer hudo napadel Nemčijo zelo previdno pa se ]e ognil /do aktualnemu vprašan i u o bol i šc vi zrnu O tem je molčal, toda znano je. zakaj je molčal kakor je znano da bojevnike iz VVasdiingtona ne skrbi to. kar se dodaja na CATO-pskem kon tinentu temveč samo to, kar &c dogaja na Atlantiku. Ameriški minister ie priznal, da je bil potopljen dragocen vojni material, ki ga je Amerika podala Angliji Navedel je primer neke ladje, ki je bila nato*vorjc-na s 1000 strojnicami in s poldrugim milijonom nabojev. Zaradi tega jc potrebno za vsako ceno preprečiti, je izjavil Knooc da bi se taki primeri ponavliali. Potrebno je. da Zedinjene države po^krbe. da pride dobavljeni vojni material na naslovnika. Resnica je, zaključuje berlinski ilist, da &o za vojno navdušeni ljudje onstran Atlantika zelo zaskrbljeni sn>ričo vojaškega in političnega razvoja v Evropi in sipriče posledic, ki zaradi tega lahko nastanejo v Ameriki. V Ameriki pesimistično presojajo položaj VVashingfton, 2. julija. Ameriški tisk še vedno bširno poroča o vojnih operacijah na vzhodni fronti in o velikih uspehih nemških čet. V komentarjih listi ne prikrivajo svojega globokega pesimizma glede nadaljnjega razvoja dogodkov. Novi vpoklici v Ameriki New York, 2. julija, s. Včeraj se je pričelo v Zedinjenih državah popisovanje mladeničev, ki so v oktobru lani dosegli 21. leto starosti. Poklicali jih bodo na orožne vaje. Sedaj se odloča bodočnost Evrope Sa.n prhaj, 2. jul. d. Dopisnik agencije »International New Service« piše: Nemško-ruska vojna bo dokončno odločila, ali bo v bodoče Evropa in kasneje tudi Azija fašistična ali komunistična. Moralno, materijalno in aktivno podpirar-nje Sovjetske unije po demokracijah (Zedinjenih državah in Angliji), ki s ovoje strani komunizem v svojih mejah pobijajo in preklinjajo, je zaradi tega prav tako nerazumljivo kakor paradoksno. Ameriško podpiranje Rusije bi bilo že lažje razumljivo. Anglija dela to več ali manj iz obupa. Ako pa pričenja podpirati trdnjavo svetovne revolucije, ki jo predstavlja Rusija, tudi Amerika, glavni sovražnik komunizma, je skrajno vznemirljivo. Ako bi Stalinu uspelo z ameriško in angleško pomočjo premagati Nemčijo, bi taka bolj£e- vistično-komunistična zmaga zlahka našla »voje žrtve v Evropi, ki strada in je od vojne izmučena, in komunistični val bi pljusnil preko Evrope od Urala do purtu-g-alske obale. Stalinova zmaga bi podžgala pa tudi komuniste na iKtajskem in v Nizozemski Vzhodni Indiji v njiju borbi za tako zvano neodvisnost. Celo Japonska ne bi ostala neprizadeta od pokreta milijonov svojega obubožanega prebivalstva. Na drugi strani pa, ako bi namestu rdečih čet v Berlin vkorakale nemške čete v Moskvo — kar je bolj verjetno — potem bi se organizirala konfederacija fašističnih, narodno socialističnih, reksistienih in falan-gističnih držav od Portugalske do Sibirije, vključno Japonske. Gotovo pa je, da bodo najbrže Severna in Južna Amerika z nekaterimi preostalimi deli britanskega imperija ostali slednjič poslednji brc ni ki demokracije. Angleško ogorčenje nad Finsko in Švedsko Rim, 2. julija s Anglešk' tisk prezirljivo kritizira zadržanje Svcd&ke in Finske. Listi pišejo, da svs Chrcn'clc« gre še dalje in trdi v uvodniku, da zdaj ni več nevtralnih držav. Kdor ni z Rusijo in z Anglijo, ie proti njima. Tudi ta list izjavlja, da so sovražniki Rusije tudi sovražniki Anglije in obratno. j»Sunday Times« ogorčeno napada Finsko in Švedsko in pravi, da angleški narod ne bo pozabil, kako sta se ta dva naroda v tej vojni zadržala. General Wavel premeščen v Rim, 2. jul. rs. Ponoči je bil izdan v Londonu uradni komunike o imenovanju generala Wa\vela za vrhovnega poveljnika v Indiji. Dosedanji poveljnik v Indiji general Auchinleck je imenovan za vrhovnega poveljnika angleških oboroženih sil na Srednjem vzhodu. Kdo je potopa turško ladjo Berlin, 2. jul. rs. DNB javlja iz Ankare, da je bil v vzhodnem Sredozemlju potopljen turški parnik »Rafah«. Takoj po potopitvi so Angleži pohiteli z izjavo, da parnika ni potopila nobena angleška pod- ao gA osvobodile izpod boljševičkega jar- | mornica. V nemžkih vojaških krogih pri- Ittforfrof v tfSlov. Narodu it Uspešne akcije osnega leta stva i lavni Stan Oboroženih SL je objavil 1. julija naslednje 891. službeno vojno poročilo: Nasa lovska letala so v letalskih »popaliti nad Malto sestrelila dve sovražni letali, ki sta se v zraku vneli. V severni Afriki živahno delovanje topništva na fronti pri Tobruku. Severno od Bardije so letalske sile osi napadle skupino sovražnih vojnih ladij ter so potopile en ruSilec, drugega pa hudo poškodovale. Druga aaša letala so bombardirala oskrbovalne naprave in objekte v tobruski trdnjavi. V vzhodni Afriki so se gladko izjalovili itap;«li, ki jih je sovražnik sprožil prota naši posadki » Debra-Taboru. Neka nasa podmornica pod poveljstvom uorvetnega kapitana Vinccnca Politija je na vzhodnem Sredozemskem morju torpedirala m potopila neki sovražni rusilec Rim, 2. julija s. Posebni dopisnik Agencije Štefani poroča z operacijskega področja; Letalske sile osi Se nadalje nadzirajo Sredozemlje in zadajajo nove izgube angleški vojni in trgovinski mornarici. Dne 29. junija popoldne je neko naše izvidni- ško letalo izsledilo dve sovražni torpedovki okrog 50 km severno od Bardije. Takoj so intervenirali nemški in italijanski lovci. Kljub močni protiU.alski obrambi se je akcija Končala z uspeiiom. Ena izmed angleških torpedovk je bila zadeta s 500 kg težko bombo, nakar se je nekaj trenutkov nato potopila. Druga torpedovka je bila močno poškodovana. Na krevu so izbruhnili požari. Italijansko-nemšKo letalstvo je dne 30. junija izvedlo uspeSno akeijo proti sovražnemu konvoju vzhodno od Bardije. Nemški in italijanski lovci so kljub močnemu ognju protiletalskih baterij napadli z bombami največjega kalibra konvoj In so dosegli znatne uspehe. Močno poškodovani sta bili z gotovostjo dve ladji angleškega transporta. Na bojišču, 2. jul. s. Posebni dopisnik agencije Štefani javlja: Med izvidniškim poletom nad Malto se je naše lovsko letalstvo zapletlo v borbo s sovražno formft-evo letal tipa Hurricasne, ki je bila £e enkrat močnejša od naše. Sovražnik jo skušal napasti naše izvidnice. Po silovitem spopadu so naši lovci eestrelili dve sovražni letali, drugi dve pa sta bili ponovno zadeti. Iz\ndniški polet je popolnoma uspel Berlin, 2. jul. rs. Medtem ko so nemška in italijanska letala uspešno bombardirala v bližini Bardije angleške vojne ladje, so istočasno druge skupine letal napadle to-bruške utrdbe. Bombe so razdejale zaklonišča za vojaštvo, v drugih vojaških napravah pa so povzročile požare. V tobruski luki so napravili bombniki veliko škodo. Vsa nemška in italijanska letala so se brez vsake izgube vrnila v svoja oporišča. Berlin, 2. jul. d. Hitler je imenoval vrhovnega poveljnika nemškega armadnega zbora v severni Afriki za generala vseh tamkajšnjih nemških motoriziranih oddelkov. Stoekholm, 2. jul. s. Vojaški kri trk rt sta »Daggens Nvheter« se bavi z vojaškimi dogodki v mesecu juniju ter se spominja junaškega odpora hrabrih čet vojvode d' Aosta v vzhodni Afriki. Po zavzetju Ambe Alagi so vsi pričakovali hitrega in definitivnega konca vztrajne obrambe italijanskih oddelkov v Abesiniji, toda izolirane italijanske čete v Abesiniji se še vedno branijo ter zaposlujejo tako znatne angleške sile. pominjajo. da je nemogoče v tako kratkem času zvedeti o operacijah podmornic v gotovem pomorskem pasu. Po nemških j in italijanskih poizvedbah nobena edinica nemške in italijanske vojne mornarice ni v zvezi s potopitvijo tega parnika. Angleške obljube Židom Aleppo, 2. jul. Vodja svetovnega cionist ienega pokreta Weizman je izjavil v nekem govoru, da je pripravljeno židovstvo po vsem svetu staviti Angliji na razpolago svojo finančno pomoč v borbi proti silam osi če Anglija obljubi, da se stvori iz Palestine in južnega dela Libanona po vojni samostojna židovska država. Z dobro poučenih krogov javljajo, da je angleška vlada na ta predlog pristala. Evakuacija Aleksandrije Aleppo, 2. juL d. Po poročilih iz Egipta je zadnji nemški letalski napad na Aleksandri j o še pospešil izseljevanje civilnega prebivalstva iz mesta. Oblasti so morale uvesti posebne vlake, ki brezplačno odvažajo prebivalstvo. Včeraj sta iz Ale-ksandrije odpeljala zopet dva taka posebna vlaka. Francoski proračun Vichv, 2. jul. s. Francoski uradni list objavlja danes podatke o novem proračunu za leto 1942, ki znaša 134 milijard in pol franeoriih frankov. Redni proračun znaša 28 milijard, irredni pa 37 milijard francoskih frankov. Stroški za okupacijo pri tem niso všteti. Dohodki so predvideni na zgolj 68 milijard in 200 milijonov frankov. Potopljen francoski parnik New Tork, 2. jul. rs. Neka angleška vojna ladja v severnem Atlantiku je potopila francoski parnik »Oregon«. Vojna v Siriji Vichy, 2. jul. s. Francoski komunike o operacijah v Siriji se glasi: Angleške čete so napredovale in so v stiku z našimi postojankami. Posebno aktivno je angleško letalstvo. Z Libanona poročajo o topniškem obstreljevanju. Sovražni oddelki so skušali priti v stik z našimi Četami. V Siriji je položaj okoli Damaska nespremenjen. Severnovzhodno od Damaska je naš-^ motorizirani oddelek napadel važne an- ■ gleške formacije v področju Nebecka. Garnizija v Palmiri vztraja pri svojem junaškem odporu in napada sovražnika ter mu prizadeva občutne izgube na moštvu in materialu. Nade letalstvo podpira čete na kopnem. Angleška letala so napadla znova Beirut in so vrgla ne mesto predvsem zažigalne bombe velikega kalibra. V raznih delih mesta so povzročil« bombe materialno Škodo in zahtevala žrtve med civilnim prebivalstvom. Zapadna fronta Berlin, 2. jul. rs. DNB javlja: Število sestreljenih angleških letal nad Nemčijo v noči na 1. julij znaša tri. V naslednji noči so skupine nemških letalcev z uspehom napadle pristanišča Cardiff, Hull in Lowe-stoft. V isti noči je neko nemško bojno letalo napadlo trgovinsko ladjo ter jo zadelo v sredo. Ladja je bila med poveljni-akim mostom in dimnikom hudo poškodovana.. Berlin, 2. juL rs. Nemški poročevalski urad javlja, da je izgubilo angleško letalstvo v noči med 30. junijem in 1. julijem 19 aparatov. Samo v Nemškem zalivu je izgubilo 13 in sicer tri letala s štirimi motorji, pet bombnikov in pet letal tipa Bri-stol Blenheim. Na obali Rokavskega preliva so izgubil Angleži tri, na Nizozemskem pa nadaljnja tri letala. Nemci niso imeli nobenih izgub. _i_ __il_1 Stran 2 »8LOTIRSKI NAROD«, Sreda, 2. juBja atl-XDC. ! Rev. 14Q Države trojnega pakta so priznale li nacionalno vlado v Nankingn Rim, 2. juL s. Italija in Nemčija sta včeraj priznali nacionalno kitajsko vlado v Nankingu, ki jo vodi Vangčingvej. Ugodili sta želji Vangcingvejeve vlade, da bi se čimprej uredili redni diplomatski odnoša-ji- Ob tej priliki je zunanji minister grof Ciano poslal kitajskemu ministrskemu predsedniku Vangčingvej u naslednjo brzojavko. Čast mi je sporočiti Vam, da je fašistična vlada pristala na željo, ki jo je izrazila imperialna japonska vlada, in priznala vlado, ki jo vodite. Fašistična vlada bo v kratkem uredila redne diplomatske odnosa je z vašo vlado in si pridržuje pravico, da se z Vami sporazume, čim prej bo mogoče, o vseh vprašanjih, ki izhajajo iz tega priznanja. Nankinsr. 2. jul. s. Predsednik narodne kitajske vlade je izrazil svoje veselje spričo priznanja njegove vlade od strani Italije in Nemčije in prijateljskih držav ter je izjavil, da je dogodek velik prispevek k uresničenju svetovnega miru. Tokio, 2. julija, s. Agencije in listi pod-črtavajo važnost priznanja vlade v Nan-kingu od strani sil osi. Listi pripominjajo, da bo priznanje hud udarec za Cangkaj-ška. vzpodbudilo pa bo vse Kitajce v tujini k veri v novo kitajsko narodno vlado v Nankingu. Budimpešta, 2. juL d. Madžarska vlada javlja službeno, da je sklenila priznati riankinško vlado. O tem je bil včeraj brzojavno obveščen predsednik vlade v Nankingu Vangčingvej. Zagreb, 2. juL s. Zunanji minister dr. Lorkovič je poslal predsedniku nankinSke vlade naslednjo brzojavko: Čast mi je sporočiti, da je neodvisna država Hrvatska v duhu trojnega pakta in sporazumno z vladama v Rimu in Berlinu uradno priznala nankrnfko nacionalno vlado, kateri predsedujete. Sofija. 2. jul. rs. Bolgarska vlada je sklenila priznati nankinško vlado in je o tem obvestila brzojavno predsednika Vangčingvej a. Spremembe v hrvatski vladi Zagreb, 2. jul. d. Z odredbami poglavnika dr. Pavelića je bilo imenovanih več novih ministrov. Dosedanji minister nar. gospodarstva dr. Sušić je imenovan za ministra udružbe. Za ministra za seljaško gospodarstvo je postavljen dr. Duman-džič. Dosedanji podtajnik ministrstva za nar. gospodarstvo dr. Košak je imenovan za finančnega ministra. Minister za trgovino in industrijo postane Marjan šinič, doslej šef urada za prehrano. Dosedanji veliki župan v Jajcu inž. Bešlagić je imenovan za prometnega ministra, podpolkovnik Dušan Kralj pa za državnega tajnika za promet Gigli navdušeno pozdravljen v Ljubljani Na glavnem kolodvoru je zapel znano pesem , Ne pozabi me44 Kako bomo v Ljubljani dobivali maščobe in sladkor Navodila mestnega preskrbovalnega urada Ljubljančani Ljubljana. 2. julija Včeraj popoldne je dospel v Ljubljano posebni vlak. s katerim se je peljal ansambel slavne Kr. Rimske opere na gostovanje v Zagreb. Ljubljan-ko občinstvo, ki je bilo obve^cno o prihodu in o tcn», da bo med slavnimi pevci ansambla tudi Benjamin Gigli. ki ga Ljubljana pozna in ljubi, s-e je zbralo že dobro uro pred prihodom v'aka na kolodvoru ter je nestrpno čnkalo na priliko, da pozdravi velikega nevca Na postaji so bili viceprefekt dr. Bisia in com. C. Tivoli, ki s*ta v imenu Visokega Komisarja pozdravila jjoste. prof. Umbcr-to Urbani, upravnik \arrxdncga gledališča Oton Zupane č, ravnatelj Opere dr. ITcmar. ravnatelj Drame Pavel Golia številni člani ljubijans-ketja ansambla in množica oboževalcev pevca Benjamina Giglia. Vlak se je ustavil samo za nekaj minut. Občinstvo je kmalu izsledilo slavnega pevca, ki se je siklonil skozi okno v enem izmed lepih stpalnih vagonov. Tedaj so ljubljanski ljubitelji glasbe in petja s svojimi vzkliki in dejanji dokazali, da Giglia res ljubijo in obožujejo. Prijazno se jc slavni pevec smehljal in uvtrccjel prošnji za avto-grame. Ko se je podpisoval, so ga dekleta obsula z rrvžami in *ortki. Ustregel je tudi goreči prošnji, da b' zapel V trenutku je utihnilo hučanje navdušenja, slavni Gigli je zapel znano pesem »Ne pozabi me«. In spet je zabučalo od navdušenja po peronu. Zastopnika Visokega Konvsaria sta v vagonu pozdravila predstavnika Kr Rimske f.pcre. Ob ponovnem vzklikanju občinstva in zastopnikov se jc ansambel odpeljal iz Ljubljane nroti Zagrebu. Manifestacije v Zagreba Prihod Benjamina Giglia Hi ostalih članov Kr. Rimske opere v Zagreb je bil povod za navdušene manifestacije. Na trgu prod gla\nim kolodvorom je prebivalstvo sprejelo gos+e z italijansko in hrvatsko himno. Na peronu so odlične predstavnike italijanske pevske in glasbene umetnosti pozdravili zastopniki oblasti. Med zastopniki italijanskih r/blasti so bili pos4anik Ca-sertano z vsem osebjem poslaništva, konzul Gobbi. general Oxilia. šef italijanske "vojaške misije, novinarji in številni v Zagrebu bivajoči Italijani. Med hrvatskimi zastc«pste sta pozdravila na peronu intendant opere in župan. Manifestacije so pokazal*, da obstojajo trdne vezi med hrvatsko in italijansko kulturo in da si hrvatski na red želi še tesnejšega kulturnega srdelovanja z Ducejevo Italijo. mu aavetlsću v Japljerl ulici in hiralnici sr. Jožefa na Vidov dana ki cesti In je tudi tam le polno oblracer. Obirači v mestu imajo pri delu seveda lestve in rasne druge pripomočke, tako da jim nI treba lomiti vej m škodovati lepo razraslim drevesom. Z nabiranjem lipovega cvetja hite letos tudi zunaj na deieli, slasti revnejši ljudje, ker prav dobro vedo, da bo posušeno cvetje na trgu v mestu doseglo jeseni in pozimi primerno ceno m da bo slo prav lahko v denar. Neurje na Dolenjskem Novo mesto, 1. julija. Po precej hladni in deževni pozni pomladi, smo vendar dobili lepe, solnene in vroče dni. Poljski pridelki so se hitro popravili, zemlja se je osušila in tudi sena so ie precej pokosili in pospravili ob lepem in suhem vremenu. Suha zemlja je že zopet potrebovala vlage. In res so se začeli zbirati oblaki, ki so obetali dež, a so jih severni vetrovi zopet razpršili. V petek popoldne pa so se že proti večeru je. Ljubljana, 2. julija. Po odredbi Prehranjevalnega zavoda Visokega Komisariata za Ljubljansko pokrajino bodo 16. julija t. L uvedene živilske nakaznice za porabo hranilnih maščob in sladkorja s sledečimi mesečnimi obroki: 200 gramov masti, 100 gramov slanine, 100 gramov olja in 700 gramov sladkorja na osebo. Posamezni obroki maščob se po razpoložljivih sredstvih lahko zamenjajo in eventuelno nadomeste z maslom. Vsak družinski glavar, ki ni pridelova-levalec maščob, niti nima v zalogi katerekoli vrste racioniranih maščob in sladkorja, bo moral za dodelitev navedenih količin pismeno prositi občino, kjer stalno prebiva, na obrazcu, ki ga bo dobil pri svojem trgovcu. Ta, pri trgovcu dobljeni formular prošnje za dodelitev sladkorja in hranilnih maščob morajo upravičeni družinski glavarji čitljivo izpolniti v četrtek in petek, dne 3. in 4. julija kar v trgovinah. Zato vabi mestni preskrbovalni urad vse trgovce na drobno, naj pridejo v sredo 2. julija t L v II. nadstropje Mestnega doma od 8. do 13. ure po pravkar omenjena formularje prošenj za dodelitev sladkorja in hranilnih maščob. Trgovci morajo vse prošnje, ki so jih izpolnili družinski glavarji, urediti po abe- Nase ^lcil^lišče DRAMA Začetek ob 20. url. Sreda. 2. julija: Mali lord. Izven. Izredno znižane cene. Zadnjič v sezoni. . Skupina slovenskih mariborskih igralcev ima v prihodnjih dneh tekočega tedna na sporedu ponovitev O' Neillove igre »Ana Christie« s Kraljevo v naslovni vlogi in Pavlom Kovičem, Vladimirjem Skrbinškom in Rakarjevo v glavnih vlogah. Delo je zrežiral Vladimir Skrbin-šek. Poleg navedene igre bodo uprizorili še Knittlovo »Vio malo«, ki ima resnično velik uspeh in je imela doslej vse predstave razprodane. V glavnih vlogah: Na-krst, Mira Danilova, Starčeva, Košič. Režiser: Peter Malec. Na novo pripravljajo v režiji Vladimirja Skrbinška delo italijanskega pisatelja Daria Niccodemia »Po-stržek« (Scampolo) z Branko Rasberger- jevo v naslovni vlogi in »Okence«, igro Olge Scheinpflugove v režiji J- Kovica, ki bo igral tudi glavno moško vlogo ter Vido Juvanovo, Kraljevo, Nakrstom, Milanskim, VI. Skrbinškom in Blažom v glavnih vlogah. Uprava Narodnega gledališča v Ljubljani obvešča abonente reda Sreda, da bodo imeli jutri v četrtek 3. julija ob 20. uri v Operi redno predstavo in sicer Rossini-jevega »Seviljskega brivca«, popularno komično opero iz svetovne literature, ki je že v dosedanjih uprizoritvah imela pri občinstvu najlepši uspeh. Naslovno partijo bo pel Janko, Rozino - Ivančičeva, grofa Almaviva - Manoševski k. g., don Basilia - Betetto, don Bartola - Zupan, Berto - Španova, seržanta - Anžlovar. Dirigent: dr. Svara. Rež.: C. Debevec. OPERA Začetek ob 20. uri. Sreda, 2. julija: zaprto. Cettrek, 3. julija: Seviljski brivec. Red Sreda. »Pač, dela jo! Pa ne v sedanjem času, ampak v preteklih časih. Saj sem vam že zadnjič skušal razložiti razliko med imperfektom in med perfektom. Imperfekt ali nedovrsni pretekli čas slo- venimo s slovenskimi nedovršnirai glagoli, če le imajo nedovršno obliko. Le poglej, prosim, naprej, papa!« In gospod Piškur je bral naprej: Imperfekt ali nedovrsni pretekli čas Lavavo (umival ali umivala sem), lavavi (umival ali umivala si), lavava (umival ali umivala je), lavavamo (umivali ali umivale smo), lavavate (umivali ali umivale ste), lavavano (umivali ali umivale so). »Ni torej prav.« ga je prekinil Bol-či, »če bi prevedli .lavavo' z ,umil sem'! Imperfekt izraža trajanje dejanja, zato ga moram izraziti tudi po slovensko, če se le da z nedovršeno obliko. Torej: lavavo — umival sem.« Gospod Piškur je pokimal. Bral je dalje: Perfekt ali dovršni nesestavljeni pretekli čas Lavni (umil ali umila sem), lavasti (umil ali umila si), lavo (umil ali umila je), lavammo (umili ali umile smo), 1 a vas te (umili ali umile ste), lavarono (umili ali umile so). »Kako je že s tem časom?« je vprašala gospa Piškurjeva. »Tega Časa v vsakdanji rabi ne slišimo,« je rekel Bolči. »Nadomeščamo ga z nekim sestavljenim časom, s tako U kopičiti temni oblaki, nastal je hud pii, začelo je močno grmeti in treskati, ter se jo vlila huda ploha, ki pa je kmalu pojenjala. Ponoči je še po malem deževalo in namakalo žejno zemljo, vendar ne Še toliko, da bi jo dovolj namočilo. Po malem je deževalo tudi se v soboto v jutranjih urah, nakar-so se razpršili oblaki in posijalo je toplo poletno solnce. Proti večeru pa se je nebo zopet pooblačilo, kmalu po polnoči pa je prihrumelo silno neurje. Dež je lil curkoma, neprestano so švigali bliski in grom je pretresal ozračje tako, da so šipe šklepetale in se je tresla zemlja, vmes pa je padala tudi strela. Ljudje so se prebujali in vstajali iz postelj, da bi bili pripravljeni, če bi kam udarila strela in zanetila požar. Tudi električni tok je bil marsikje prekinjen. Neurje je trajalo precej dolgo, končno se je pa polegla Grmelo je pa malone še ves dan in dež je že preveč namočil zemljo. Tudi potoki so precej narasli. Po obilem dežju, ki je poživil naravo, si želi dolenjski kmet zopet več lepih, solnčnih dni. čednem redu in v soboto dne 5. julija oddati mestnemu preskrbovalnemu uradu ob pol 8. do 13. Vsaka prošnja naj ima v desnem koru z rdečim svinčnikom čitljivo napisano število družinskih članov. Mestni preskrbovalni urad bo nato dodelil trgovcem posebne živilske karte za hranilno maščobo Mi ?ladkor, potrošnik", bodo pa te karte dobili kar neposredno pri svojem trgovcu. Datum razdeljevanja osebnih živilskih nakaznic bo mestni preskrbovalni urad pozneje o pravem času ja_ viL Civilne zavodske družine (kolegiji, zavetišča, bolnišnice, jetnišnice itd.) in javni obrati (lekarne, hoteli, restavracije, gostilne, pensioni. kavarne in nodnbno) morajo po predhodni izjavi, da nimajo ni-kakih hranilnih maščob oziroma sladkorja, sporočiti mestnemu preskrbovalnemu uradu do sobote 5. julija svojo potrebo na podlagi povprečnega števila gostov v prejšnjem mesecu. Za to izjavo dobe zavodske družine in lekarne potrebne forrmilarje v četrtek 3. julija pri mestnem preskrboval-nem uradu, javni gostinski obrati pa pri Združenju gostinskih obratov. Na podlagi teh izjav oziroma prošenj bo mestni preskrbovalni urad izdal bone, veljavne za ustrezajoči mesec. Premiera Schubert - Berthejeve spevoigre »Pri treh mladenkah« bo zaradi nove zasedbe prav zanimiva. Prisrčno in hu-morno delo, ki vsebuje nekaj izredno lepih Schubertovih skladb, bo zasedeno v glavnih partijah z našimi opernimi solisti: Vidalijevo v partiji Hannerl in Jankom kot Schubertom. Haiderl in Hederl bosta: Polajnarjeva in Barbičeva, Grisi - Poli-čeva, mater bo pela Španova, Schobra -B. Sancin, komični vlogi Tscholla in No- votnega pa sta zasedeni z Zupanom in Modestom Sancinom. Opozarjamo na uprizoritev te bierdermajersko ljubke spevoigre v režiji D. Zupana in pod muzikalnim vodstvom D. Žebreta. Nova izmera Zgornje Šiške Ljubljana, 2. julija. Katastrske mape vseh inkorporiranih občin so stare preko 100 let ter ne odgovarjajo več dejanskemu stanju v naravi. Zato je nujno potrebna nova izmera z izdelavo novih katastrskih načrtov v večjem in točnejšem merilu. Ker je takšna izmera v veliko finančno breme mestne občine, se je zaenkrat oddalo samo delo za katastrsko občino Zg. Šiška v površini cca 700 ha in sicer najnižjemu ponudniku — geom. pisarni Pele in Breskvar. Novoizdelani načrti bodo točno prikazali dejansko stanje in površino posestev na mestu ter so radi tega v veliko korist zemljeknjižnim lastnikom posestev. Da bo možna pravilna izmera posestnega stanja, morajo biti po čl. 9. zakona o katastru vsa posestva zamejičena z betonskimi ali obdelanimi kamnitimi mejniki tako na vseh vogalih parcel kakor tudi na vseh Vmih posameznih posestnih mej. Mestna občina je že večkrat pozvala posestnike k tej ureditvi, vendar večina posestnikov do danes svojih posestev ni za-mejičila. V prihodnjih dneh bodo vsi po- imenovanim passatom prossimom. Sestavljenih časov zaenkrat še ne jemljemo. Perfekt pa dobite v knjižnem jeziku in je zato prav, da se sedaj seznanite z njim, ko jemljemo nesestavljene čase.« Na listu je sledilo: Futur ali prihodnji čas Laverd (umil, -a ali umival, -a bom), laverai (umil, -a ali umival, -a boš), lavera (umil, -a ali umival, -a bo), la-veremo (umili, -e ali umivali, -e bomo), laverete (umili, -e ali umivali, -e boste), laveranno (umili, -e ali umivali, -e bodo). »Zdaj vam lahko povem,« je spet pripomnil Bolči, »da so vse oblike, ki jih vidite tu za razne čase napisane, vzorec za vse druge glagole, katerih ne-določnik se končuje na -are. Dovolj je namreč vedeti, da je treba samo končnice natikati na osnovo. In osnovo dobimo, če odbijemo nedoločniku končni--co -are. Recimo pri ,lavare' je osnova ,lav*. Končnice pa imate razvidne na teh primerih — debelo so natisnjene!« In zdaj so brali do konca: Kondicional ali sedanji pogojnik laverei (jaz bi umil, -a ali umival, -a), laveresti (ti bi umil, -a ali umival, -a), lavasse (on ali ona naj bi umil, -a ali umival, -a), lavassimo (mi ali me naj bi umili, -e ali umivali, -e), lavaste (vi ali ve naj bi umili, -e ali umivali, -e), lavassero (oni ali one bi umili, -e ali umivali, -e). Velelnik Lava! (umij ali umivaj!), lavi! (naj umije ali umiva!), laviamo! (umijmo ali umivajmo!), lavate! (umijte ali umivajte!), lavino! (naj umijejo ali umivajo!). Non lavare! (ne umij ali umivaj!). »Tako! Vse prav. Ampak za nocoj bom rekel — hvala lepa!« je rekel gospod Piškur in vstal. »Prav. Prosim, gospoda, samo nečesa: končnice si zapomnite in pomen časov! Jutri sledi druga spregatev!« »Ali se sprega tudi .parlare' po tem vzorcu?« je vprašala gospa Piškurjeva. »Seveda, saj se končuje nedoločnik na -are!« »Dobro. Vadila se bom z glagolom »parlare'U Lff?£yc cvetje ljudje pridno obirajo ker dobro vedo, da bo lipov Saj letos pozimi ie prav posebno dobrodošel Ljubljana. 2. julija. Z včerajšnjim dnem se je pričela v okolici, kakor tudi po drevoredih v mestu, svojevrstna trgratev, trgatev lipovega cvetja. Zdravilni lipov čaj je bil pri nas že od nekdaj cenjen ln so imeli posušeno lipovo cvetje pač pri vsaki hiši. Mladi nabiralci cvetja so bili v tem Času vsako leto pridno na delu, tem bolj pa se trudijo z obiranjem lip letos, ko bo lipovo cvetje dražje in lipov čaj še mnogo bolj v časteh kakor prejšnja leta. V okolici je največ lip ob Savi pod To-mačevem, pod Jaršami, Obrijami in pa v Stožicah ter proti Klecam, precej pa jih je tudi v Mestnem logu in po \*aseh v okolici. V teh iipah je sedaj vse živo in plezajo mladi, gibčni obiralci prav v njihove vrhove in se spuščajo tudi po prav tankih vejih. kjer je največ cvetja, da jih oberejo. Kakor vsako leto. pa se tudi letos dogaja, da nekateri fantiči lomijo velike veje, ki jih , mečejo spodaj stoječim starejšim obira-čem, s čimer povzročajo škodo drevju. Zaradi lomljenja vej so nekateri lastniki lip ob Savi obirače tudi že zapodili in jim prepovedali obiranje, česar bi gotovo ne storili, Če bi ti fantiči bolj pazili na drevje. Obirači lipovega cvetja odhajajo na posel v okolici že zgodaj dopoldne in delajo ves dan. zato vzamejo hrano kar s seboj, odnašajo cele vreče lepo dišečega cvetja, ki ga suše doma na soncu pred hišami in na dvoriščih. Obiralci lipovega cvetja pa so na delu tudi v mestu. Z obiranjem so pričeli najprej v drevoredu od Gnsposvetske ceste ob velesejmu do Lattermannovega drevoreda in sicer brezposelni, ki nabrano cvetje oddajo v Delavskem domu. Lipe ob Ljubljanici, od Zmajskega do fcempetrskega mostu ter lipe na Resljevi cesti obirajo brez-posrlni za mestno zavetišče v stari cukrar-ni. Lipe na Taboru so namenjene mestne- 9 Nalo italijanščine za vsak dan 9 Bolči je tudi za nocoj pripravil nekaj pisanega. Kar tri liste je razgrnil po mizi. »Pa kako pridno je pisal,« ga je pohvalila gospa Piškurjeva. »Kaj, za Boga svetega, si pa spet na-čečkal?« je vprašal gospod Piškur in pogledal po papirjih. »Napisal sem vam vse tri spregatve. Italijanski glagol loči tri spregatve: po prvi se ravnajo glagoli na -are: recimo lavare — umiti ali umivati, po drugi glagoli na -ere: recimo, credere — verjeti, po tsetji pa glagoli na -ire: recimo, sentire — čutiti ali slišati. Tele vzorce spregatev imejte zmeraj pred očmi, kadar boste hoteli uporabljati kak italijanski glagol.« »Ti torej hočeš, da bi se na stara leta zares začel guliti?« je zarenčal gospod Piškur. »Jaz bi se rad naučil mimogrede, razumeš, pa ne tako, da bi se moral trapiti s temi tvojimi papirji!« »I, Bog pomagaj, daj no. imej pamet!« ga je tolažila gospa Piškurjeva. »Se jaz vem, da se mimogrede nobene stvari zares ne naučiš!« »Saj nič ne rečem,« se je umikal gospod Piškur. »Ampak jaz sem že v letih, moja glava je že trda in... « »Če se bom poskusila naučiti jaz, se boš še ti!« je razsodila gospa Piškurje-ya. »H si se vsaj latinskega učil, me- ni je pa vse novo!« »No, pa daj sem!« je iztefpriil gospod Piškur roko po prvem papirju. Na njem je bilo zapisano sledeče: Lav-are — umi(va)ti Prezent ali sedanji čas lavo (umijem ali umivam), lavi (umiješ ali umivaš), lava (umije ali umiva), laviamo (umijemo ali umivamo), lavate (umijete ali umivate), lavano (umijejo ali umivajo). »Zakaj pa si pisal povsod dvoje: umiješ ali umivaš, Kaj ni isto, če rečem .umijem4 in ,umivam'?« je vprašala gospa Piškurjeva. »To pa že ni res!« je odkimal gospod Piškur, vesel, da lahko nekaj svojega znanja pokaže. ».Umijem* je dovršna oblika, .umivam' pa nedovršna. Če rečem .umijem4, mislim pri tem na enkratno, kratkotrajno dejanje. Če pa rečem ,umivam', mislim pri tem na trajanje dejanja.« »O, gospod Piškur, kako vendar znate razložiti!« se je začudil gospod Ovca. »Ej, marsikatero poglavje iz slovenske slovnice nam je naj profesor pred davnimi leti trdno zabunkal v glavo!« se je začel smejati gospod Piškur. »Samo to mi povej, fant, čemu nam ti pišeš obe obliki, do vršno in nedovršno? Saj vidim, da italijanščina med njima ne dela razlike?« itev. 14g Stran t J Blago in cene Kako je zdaj v začetku 14 Ljubljana. 2. julija. Davi je živilski trg oživel zelo zgodaj. Gospodinje so se zvrstile pred stojnicami tržnega, urada, da bi kupile jajca, že pred 6. Ob 6. je pa bilo naprodaj tudi že precej zelenjave, vendar se je pravo življenje začelo Sele ob 8. Zdaj se ne pozna veC tako močno vpliv datuma na življenje na trgu kakor prejšnje čase. Gospodinje obiskujejo marljivo trg ves mesec in ob koncu meseca ne kupujejo nič manj kakor v začetku, samo, če je blago naprodaj. Prejšnje čase so nekateri v začetku meseca kupovali bolj meso in perutnino, zdaj pa kupčija prve dni ne more biti živahnejša, ker je meso naprodaj samo ob brezmesnih dneh in ker perutnine ni na Izbiro. Gospodinje so predlagale, naj bi jajca začeli prodajati bolj zgodaj, tako da bi ku-povalkam ne bilo treba čakati tako dolgo v vrstah in da bi lahko prej opravile tudi dru-z-e opravke na trgu. Prejšnje dni so začeli prodajati jajca šele ob 7., davi so jih pa prodajali že ob 6, Prej so bila naprodaj snnio na eni stojnici, danes pa na dveh. Zato je šla prodaja mnogo hitreje od rok. Naprodaj je bilo okrog 2.500 jajc, ki so jih pokupili na kolodvorih delno že snočl. Ku-povalcl dobe po eno jajce na živilsko nakaznico na teden. Da bi se prodaja Se bolj pospešila ter da bi ljudem ne bilo treba čakati tako dolgo v vrstah, bi kupovalke morale pripraviti drobiž. Menjavanje je zelo zamudno. Zato naj prihajajo gospodinje živilskem trgu kupovat ajca vedno z drobižem, tako da bodo olajšale delo sebi in tržnim organom. Pri cetih ni velikih sprememb. Počen j u-jejo se laiko le novi pridelki in sadje, cene drugih ž vil so pa maksimirane In stalne. Med pov tnino je najcenejša solata, po 1 do 1.25 Cvetača je po 3.5 do 4.5, zgodnje zelje po 3, ohrovt po 3.5 do 4, beluJe po 6, spina a po 3, paradižniki t uvoženi) 7, kumare domače) 4.5 do 5, grah (navadni domači) 2 do 2.5. sladki grah v stročju po 3.5, stre^ji fižol po 5, novi krompir 2.5 L. stari — a je le redko naprodaj — po 95 stotin k td. Česen je na izbiro. Kaže, da se ne bodo več poc ni le. Naprodaj so češnje iz drugih italijanMih pokrajin in z Dolenjskega. Zadnej edne prodajajo tudi precej oeSenj iz ljubi, anske okolice, predvsem Iz Sostre-ga. I>ot ače češnje so po 6 do 8 L, uvožene po 8 do 10. Po isti ceni so uvožene hruške. Ne rroremo tudi pričakovati, da se bodo še pocenile jagode. Borovnice so povprečno po 2 L liter, rdeče jagode po 4 L. Gob je še vedro malo. Pričakovali smo, da bo po zadnjen deževju več gob. Zdaj prodajajo samo 1 sičke, po 2 L liter. Mlečuh izdelkov prihaja malo na trg. Tudi rraslo, ko ga dobe, prodajajo na stojnici kakor jajca. Kupovalke je treba opozoriti na maksimalne cene mlečnih izdelkov: nleko 1.33 liter, surovo maslo 20.52, čajno n drugo kuhano maslo 22.8, bohinjski sir 17.86, drugi sir 15.2, ementalski in trapis'ovski sir 16.72 lir kg. DNEVNE VESTI — Razveseljiva novost v programu EIAR postaje Ljubljana Poleg predavanj in drugih oddaj v slovenščini in italijanščini oddaja zdaj EIAR postaja Ljubljana glasbo in posveča posebno pozornost slovenski glasbi. JPred mikrofonom začne zopet naslopati Radijski orkester pod vodstvom dirigenta g. Draga Sijanca, ki je pripravil prav zanimiv in pester spored slovenske glasbe. Poleg Radijskega orkestra bomo slišali odslej v našem radiu tudi mali Adamičev orkester, Ljubljanski pevski kvartet in mnoge naie soliste. — Hrvatski se obeta dobra letina. Dosedanja poročila o izgledih na letošnjo letino na Hrvatskem so zelo zadovoljiva. Obeta se po kakovosti zelo dobra, po količini pa srednja letina. Letošnja letina bo zadostovala za zagotovitev prehrane domačega prebivalstva — Izmenjava blaga med Hrvatsko In Madžarsko. Ravnateljstvo za zunanjo trgovino Hrvatske je sklenilo veliko kompenzacijsko pogodbo z Madžarsko. Hrvatska bo izvozila iz Madžarske več sto vagonov pšenice odnosno moke, Madžarski pa bo dobavljala v kompenzacijo v prvi vrsti drva. — Napitnina v celjskih gostilnah. Politični komisar Celja Dorfmeister je odredil, da se lahko uvede v celjskih gostilnah in kavarnah 10" „ doplačilo za postrežbo. S tem v zvezi je tudi odredba, da mora biti v vseh gostilnah, kavarnah in točilnicah na vidnem mestu objavljeno, da se zaračunava gostom 10«,■ za napitnino natakarjem. — Med »prejemanjem uradnih vesti se g-ostoni ne sme streči. Politični komisar Celja je odredil, da mora vladati med sprejemanjem uradnih radijskih vesti v lokalih popoln mir in da se v tem času tudi ne sme streči gostom. Ta sama po sebi umevna obzirnost — pravi včerajšnja »Tagesposi«, — se se zelo zanemarja. V bodoče bo kaznovan, kdor bo kršil to odredbo. Poleg tega je izrecna želja političnega komisarja, da imej vsaka gostilna in kavarna radijski aparat na razpolago gostom. — Prijava tujcev v Celju obvezna. Politični komisar Celja je razglasil, da je vsak hišni posestnik ali stanovanjski najemnik dolžan prijaviti odnosno odjaviti v 24 urah vsako stranko ali poedinra. ki se vseli ali izseli. Prijavna dolžnost se nanafta tudi na osebe in goste, ki se ustavijo v Celju samo mimogrede. Kdor bi opustil prijavo odnosno odjavo, bo kaznovan. — Za julij izredno hladno vreme. Po nevihtah in nalivih smo dobili za začetek ju.ija izredno hladno vreme. Posebno noči so tako hladne, da bi človek ne verjel, da bomo kmalu sredi poletja, ko bi morala pritiskati najhujša vročina. Cim zaide solnce, postane hladno, da so poletne obleke prelahke. Ce bo pa nekaj dni lepo vreme, se bo ozračje seveda segrelo in solnce bo jelo pripekati, kakor pač pripeka vedno ob tem letnem času. Davi je bilo precej oblačno pa se je kmalu zjasnilo in posijalo je solnce, ki pa dopoldne še ni imelo prave moči, ker je ozračje preveč ohlajeno. Dobro je, da je nehalo deževati. Zemlja je namočena tako. da se nam su£e letos ni treba bati. tudi če bi dežja zdaj dolgo ne bilo. Zdaj naj le pripeka solnce, da bo lahko žito pravočasno dozorelo*. — 2etev se Je pričela. 2ita na polju bodo kmalu dozorela, potrebnih je le še nekaj res lepih, solnčnih dni, pa bo porume-nela tudi zdaj še zelena pšenica in prec njo rž. Ječmen pa je že popolnoma dozorel in so ga na ljubljanskem polju včera; pričeli žeti. Največ ječmena v okolici je na polju med klečami in Dravljami, pa tudi proti Sostremu in Zalogu. Ječmenovo klasje je letos polno in veliko, zato se obeta prav dober pridelek. — Izleti SPD: Slovensko planinsko društvo v Ljjubljani bo med drugim tudi skrbelo, da bodo planinci čim bolje spoznali lepe planinske predele Ljubljanske pokrajine. V ta namen bo prirejalo za svoje Člane od Časa do časa izlete. V nedeljo j 6. t. m. priredi SPD dva izleta za svoje : člane in sicer: Prva skupina se popelje i iz Ljubljane z avtobusom na Ig ter odide odtod dalje v Zelimlie. na Kurešček in na Krvavo Peč. sestopi nato v Vrbico ter skozi Iški Vintgar do zavetišča SPD v Iški. zvečer se z avtobusom vrne iz Tške v Ljubljano. — Druga skupina se odpelje z vlakom zjutraj iz Ljubljane v Preserje, j se povzpne čez Planinico na Krim in sestopi čez Zgor. Tg k zavetišču SPD v Iški, zvečer pa se vrne iz Tške z avtobusom v Ljubljano. Ker je treba pravočasno poskrbeti za okrepitev redne avtobusne zveze v določene kraje, se naprošajo planinci, da čim preie. po možnosti vsaj do petka, prijavijo svojo udeležbo na izletih SPD v nedeljo 6. t. m. in sicer v društveni pisarni SPD na Aleksandrovi cesti 4-L — V ovi strojepisni tečaji (dnevni in večerni* prično v petek 4. julija in sicer eno, dvo in trimesečni Sodoben pouk po desetprstnem sistemu. Uspeh zagotovljen, na razpolago. — Trgovsko učilisce »Chri-Največja moderna strojepisni ca. Prospekt stolov učni zavod«, Ljubljana, Domobranska cesta 15 (telefon 43-82). 317 n Iz M«bljane —lj Koncert treh slovečih italijanskih mc-TStrov. V ponedeljek 7. t. m. bomo slišal v Ljubljani koncert, katerega bodo iz-va. ali v triu trije instrumenti, ki vsaj pri ne nastopajo običajno v tej komorni slc.pini. To so harfa, flavta^ viola odnosno viola damore. Na njih bodo igrali trije veliki italijanski mojstri in sicer: ga, Aca Ruada Sassoli, Arrigo Tassimari in Rtnzo Sa batini. Umetniki stalno koncerti-rao kot komorna skupina po Italiji in tu ii drugod. Povsod imajo največje uspeli« in zaigrali nam bodo deloma klasične, d' orna moderne skladbe. Koncert se bo v šil pod pokroviteljstvom Visokega K orni-s; riata v veliki Filharmonični dvorani. Za-čt ;ek ob pol 9. uri zvečer. Predprodaja v Knjigarni Glasbene Matice. — lj Delo v Ljubljanici Je moralo počivati. Zaradi močnih nalivov od petka do ponedeljka so vode zelo narasle. Zapornico na Ljubljanici v Trnovem so morali odpreti, tako da je voda zopet preplavila tudi teren v strugi pri cukrarni, k er betonira jo dno struge in zidovje ob temeljih nove zapornice. Voda je bila oiprta še včeraj in šele zdaj so se lahko vrnili na delo. Voda je napravila v strugi precej škode. — lj V ljubljanski okolici le vedno lose. Pred zadnjim deževjem je ostalo ▼ hubljanski okolici nepokosenih še mnogo ravnikov. Ljudje v ponedeljek in včeraj >e vedno niso zaupali vremenu in Sele ianes se je košnja začela zopet v večjem •bsegu. Na večjih travnikih v Ljubljani iporabljajo pri košnji marsikje kosilne troje, vendar pa še vedno lahko dobe zaposlitev kosci, ki prihajajo za zaslužkom z dežele v mesto. — lj Veseli teater, Delavska zbornica, predstavi danes in jutri ob pol 9. Preo-prodaja vstopnic: trafika Sever, Selen -burgova ulica. 320n —lj Več drv na trgu. Zaradi slabega vremena je zastalo delo na polju, zlasti košnja, zato so imeli kmetovalci te dni več časa in so spet pripeljali v mesto nekaj drv. Na Grudnovem nabrežju je bilo včeraj več voz drv, ki so jih pripeljali kmetje iz vasi pod Krimom, nekaj pa tudi Iz želimelj in pa od polhograjske strani. Kmetje imajo letos pripravljenih za prodajo večje količine drv, zato meščani niso več v tolikih skrbeh glede preskrbe s kurjavo, kakor pa so bili spomladi. Ker je cena za drva maksimirana, si nočejo že sedaj pripravljati večjih zalogf v veri, da se bodo z drvmi lahko založili na jesen. —U TramraJiJd promet proti ft*. Tramvajski vozovi vozijo sedaj iz mesta spet naravnost do mitnice na Celovški cesti, m čimer odpade prestopanje v Zgornji ftliki pred remizo. Prej so vozili vozovi iz mesta samo do remize, kjer so morali potniki prestopiti v drug voz, ki jih "je potem odpeljal naprej. Seveda pa voz iz St. Vida odnosno od mitnice ni prihajal točno in so morali ljudje, ki so plačali voznino do Drave!j in do Zapuž. često prav dolgo čakati na zvezo. Zveza je sedaj boljša in tudi ni več pritožb. —lj Is park« njiva. Z zgradbo novega odseka Celovške ceste, po katerem vodi v Zgornjo sisko tramvajska proga, je nastal med odcepom starega cestišča pod remizo precej velik zelen otok. Zemljišče je ostalo več let prazno, kasneje pa ga je mestna vrtnarija preuredila v park. Ob robo h je bilo posajeno okrasno grmičevje, vmes so vadili vrsto dreves in postavili pod nje tvdi klopi. Na teh klopeh so zvečer posedali stanovalci bližnjih hi* in pa sprehajalci iz mesta. Letos so pa stanovalci bližnjih hls predlagali, naj bi se tudi ta svet obdelat Mestna občina je Sla ljudem na roko in je res dovolila ljudem, da so svet obdelali, že zgodaj spomladi so nastale tako v parku njivice, na katerih so ljudje posadili krompir in veliko fižola ter vse-jali grah ln solato. —lj Bivši vojaftki kolodvor v Dravljah očiščen. Nekdanji vojaSkl kolodvor v Drav- ljah, kjer je svoj čas zgradilo bivše jugoslovansko vojaštvo več velikih, deloma lesenih, deloma zidanih poslopij, je postal po zlomu žrtev plamenov. V poslopjih je bilo natrpanega mnogo vojnega materiala, ki je po večini tudi postal žrtev ognja in razdejanja, kar je bilo pa še ohranjenega, so kasneje odpeljali. Pred dnevi so odstranili še nekaj ožganih, avtomobilov in pa pokvarjeno lokomobilo. —lj Se enkrat iztepanje smeri skozi okna. Prejeli smo: Vaša notica glede izte-panja smeti skozi okna je bila povsem umestna vendar je pa to še malenkost v primeri s tistim, kar se dogaja na Bregu na ograji, ki jo je dala zaradi varnosti napraviti mestna uprava Ograja se zdaj uporablja za vse drugo, kar je v higijen-skem pogledu v veliko Škodo ljudskemu zdravju. Z Brega in vseh bližnjih ulic nosijo na te ograje umazane preproge ter vso posteljno opremo, blazine, odeje, rjuhe in drugo ter jih iztepajo, da se dvigajo oblaki prahu iz njih. Mimoidoči pa morajo požirati ta prah od ranega jutra do poznega večera. Gospodinje in služkinje, ki hodijo na trg, pa tudi otroci, ki so hodili v Solo, so bili deležni te higienske dobrote. Ce že ne gre drugače, naj bi se za iztepa-nje določila zgodnja jutrnja ura, ko še ni tolikega prometa po ulicah. Posebno težko prenašajo to stanovalci sosednih hiš, ki morajo kljub vročini imeti ves dan okna zaprta, če nočejo, da bi jim prah «iiil v sobe. —lj Opozorilo ljubljanskemu prebivalstvu. Mestno poglavarstvo v Ljubljani je zvedelo, da obiskuje stranke v mestu neki moflkl, ki se izdaja za uslužbenca mestne občine in pregleduje stanovanja Mestno poglavarstvo nI pooblastilo nikogar izmed uslužbenstva za kakršen koli pregled stanovanj ln opozarja prebivalstvo, naj ne naseda lažnemu pregledovalcu, pri čemer opozarja na to, da imajo mestni služitelji uradne uniforme, poleg tega pa uradne legitimacije, s katerimi se morejo izkazati. Zato naj vsakdo, pri komur bi se lažni pregledovalec zglasil, zahteva od njega mestno legitimacijo, brez katere ni nihče upravičen nastopati v imenu mestne občine- Prav in dobro bo storil tisti, ki bo lažnega pregledoval ca izročil policiji. —lj Niz slovenskih narodnih in umetnih pesmi, veselega značaja bomo slišali na dobrodelnem koncertu pevskega zbora »Ljubljanski Zvon< 4. julija v Filhar- moniji. Cenjeno občinstvo opozarjamo, da si nabavi vstopnice že v predprodaji in podpre lepo akcijo, ki si jo je zamislilo pevsko društvo. —lj Vse trgovce na drobno, vse zadruge ln konsumna društva opozarja mestni pre-skrbovalni urad, naj upravičenim prodajajo samo tisto količino moke ln drugega racioniranega blaga, ki je z živilsko karto določena za en teden. —lj Za mestne reveže je podarila ga. Inka Strojansek, trgovka in posest ni ca, Pred Škofijo 21., 1000 din; ga. Marija in g. Ivan Predikaka, finančni nadsvetnik, sta darovala namesto venca na grob g. Edvarda Hajeka 200 din; gg. dr. Dereani Er-nest in Janez, Kongresni trg 14., sta nakazala 200 din v počastitev spomina ge. Julije Helmich; tvrdke Kastelic in drug, Aleksandrova 9, Paph-ografija, Cesta 29. oktobra 2., Mercina in drug. Kolodvorska 8 in Papiroteka, Tvrševa 12., so nakazale 300 L v počaščenje pok. ravnatelja Egona Srebreta; tvrdka Jon. Eherle, Tvrševa 2., je podarila namesto cvetja na krsto ge. LjUBLDANSKI kinematografi Predstave dan« ab li» lt. ta 1L ari. KINO UNION Telefon 22-21 Ali ima mlafla vdova pravico do droge ljubezni, je vprašanje. Iti ga poizkuša rešiti film »VDOVA« V gl. Tlogan Eni a G rama, ti ca. Is* Pola. Ruggero RugBerl. Film je opremljen s 510 napisi! KINO MATICA Telefon 22-41 Krasen film Iz Dolomitov PLANINSKI RUDNIK (Ho vista brUlare le stelle) Mana Gardena. Ennio Carlesi I KINO SLOGA. Telefon 27-30 Danes premiera VITEZ IZ PRERIJE Pustolovski podvigi na ameriškem divjem zapadu. V glavni vlogi Ken Mavnard. Tončke Gabrove 100 L. Mestno poglavarstvo izreka najtoplejšo zahvalo vsem dobrotnikom tudi v imenu podpiranih. Počastite rajne z dobrimi deli! —lj Pod avto je prišel. Ko je v ponedeljek opoldne 271etni delavec Ignac Ur-bančič, zaposlen pri tvrdki Sarabon, po opravkih v mesto, je pridrvel na vogalu Zaloške ceste in Hrvatskega trga za njim avto, ki ga je podrl. Urbančič je prišel pod avto in je obležal na cesti s hudimi zunanjimi ter še hujšimi notranjimi poškodbami. Ponj so prišli reševalci, ki so ga prepeljali na kirurški oddelek splošne bolnice. —lj Za dijake srednjih, strokovnih in meščanskih sol priredimo v času šolskih počitnic posebne strojepisne tečaje. Informacije in prospekte daje Trgovsko učili -šče »Christofov učni zavod«, Ljubljana. Domobranska 15 (telefon 43-82). Tečaj prične 4. julija. 318 n —lj Pristni teranf toskansko in vero-neško vino toči gostima LOVŠIN. 319 n —lj Darovi Rdečemu križu. V počastitev spomina prijatelja Ferda Juvanca je daroval g. mr. ph. G vido Bakarčič Rdečemu križu, sekciji za soc. pomoč, Lit. 100. Knjigarna Glasbene Matice je darovala Rdečemu križu Lit. 80.— mesto venca na grob g. ravnatelju Ferdu Juvancu. Rdečemu križu je daroval kot podporo socialni akciji g. župnik Lavrič iz Brezovice Lit. 150.—. Najiskrenejša hvala. Obnovite naročnino! Iz Hrvatske — Slovaški novinarji so odpotovali. V Zagrebu je te del j časa bivala skupina slo. vaških novinarjev, ki je svojim listom poročala o razmerah na Hrvatskem in ki je imela te dni namen prepotovati vso mlado državo. Na brzojavni poziv svoje vlade oo se slovaški novinarji morali takoj vrniti v Bratislavo, kjer jih bodo poslali na fronto za poročevalce z bojišč. V Zagrebu je ostal samo Karol Studene, ki bo stalni dopisnik slovaških listov na Hrvatskem. — »rem»ke MUrovlce ni več. Hrvatske »Narodne novine« objavljajo poglavnikovo zakonsko odredbo, ki določa, da se naziv mesta Sremske Mitrovice izpremeni, tako da se bo odslej glasil Hrvatska Mitrovica. — Ustanovitev novega polittfnega okraja. Hrvatske »Narodne novine« so te dni objavile poglavnikovo zakonsko odredbo, ki določa ustanovitev novega dmiškega političnega okraja s sedežem v DrniSu. Pod Drniš bosta spadali občini Drniš in Promina, ki sta doslej spadali pod kninski okraj, in področje upravne občine Skradin iz bivšega šibeniškega okraja, kolikor ga pač pripada neodvisni hrvatski državi. — Urednika za letalski list iščejo. Zagrebški listi objavljajo pod vidnim naslovom »Traži se urednik za informativni list hrvatskog zrakoplovstva« članek, ki v njem namestnik poveljnika hrvatskega letalstva polkovnik Mrak išče urednika za nov list. ki ga bo izdajalo poveljstvo letalstva. Urednik mora imeti univerzitetno !a-obrazbo, znati mora čim več tujih jezikov in imeti čim več izkustev iz letalske stroke. Rok za vlaganje prošenj je 10. julij. — Hrvatska mesta so prezadolžena. Zagrebški listi poročajo o sanaciji finančnih razmer hrvatskih mest in poudarjajo, da je anuitetna služba za vsa mesta naravnost neznosna. Dubrovnik plačuje letno skoraj 3 milijone din anuitet, Karlovac skoraj 1 milijon, Križevci nad 800.000, neznatno Livno nad 300.000 din. Mostar nad pol milijona, Osijek nad 8 milijonov, Split pa nekaj nad 7 milijonov. Te številke prav zgovorno dokazujejo, da je sanacija anuitetne službe hrvatskih mest res nadvse potrebna. — Zidje morajo oddati tudi fotoaparate. Po najnovejši odredbi ustaškega policijskega ravnateljstva v Zagrebu morajo vsi židje takoj izročiti vse fotoaparate, kinoaparate in kinoprojektorje. Odredba velja zlasti za aparate znanih znamk »Contax«, »Leica« in »Retina«. Zanimivo je tudi, da je bilo Židom doslej prepovedano obiskovanje savskih kopališč, zdaj pa jim je še strogo prepovedano sploh vsako zahajanje v njihovo bližino. Oddaljenost, do katere se židje smejo približati arijskim kopališčem ob Savi, ni natančno določena. MALI OGLASI POPRAVNI TEČAJ za učence (-ke) srednjih in meščanskih Sol se začne te dni na poljanski gimnaziji. Informacije in vpisovanje istotam pri g. slugi. 1118 RAZGALJEN HRBET z mozolji je odurna pojava in znak nečiste krvi. — Kri prerojite, mozolje odpravite z rednim uživanjem »AMBROŽEVE MEDICE«, ki jo dobite le v ME-DARNI — Ljubljana, Židovska ulica 6. 28 T PRAZNO SOBO išče v središču mesta starejša dama. Ponudbe na oglasni oddelek ^Slovenskega Naroda« pod šifro >Sna-ga«. 1122 Kil Š E J E ENO UCO^AHKA "SV.PbTBA NASIP73 FILATELISTI FILATELISTI pri največjih poštnih uradih Kraljevine si lahko brezplačno ogledate katalog poštnih vrednotnic, ki jih za kolekcije prodaja filatelistlčni urad uprave pošte in brzojava. Omenjeni uradi sprejemajo naročila za nakup znamk in kataloga. Cena katalogu je L. 4«~, če ga naročite naravnost pri filatelističnem uradu v Rimu. Za pošiljate v priložite L. 1.10 za Kraljevino in kolonije ter L. 2.75 za inozemstvo. Poskusna smrt Pastor je bil umrl in ležal je v svoji črni obleki in pod belimi rožami v veži pastora ta. Občani so hoteli pokojnika zadnjikrat videti. Mnoge Ženske so jokale in hodile okrog mrtvaškega odra s svojimi otroki, izmed katerih je bil pastor mnoge krstil. Midva sva ga Sla pokropit z materjo. Moj brat Jef in jaz sva bila še zelo majhna in mati je naju dvignila drugega za drugim. Tako sva mogla videti koflčen, bel obraz tako dobro, da se nama, je vtisnil globoko v spomin. Tako globoko, da sva legla doma v svoji sobi vznak na mizo, najprej jaz, potem pa še moj brat, in da sva ae najprej medsebojno obrizgala z vodo po obrazu. I*rl tem je šlo za to. da bi niti z očesom ne trenila, ko so padale mrzle kaplje na obraz in na usta. Mrlič mora to prenesti. Pastor ni niti enkrat trenil z očesom, čeprav mu je sto in več ljudi brizgalo vodo na nos, usta in trepalnice. Z bratom sva videla kako se mu leskečejo kaplje na obrazu. Ni se obrisal, niti enkrat ni namrštl obrvi, niti s kotičkom ust nI ganil. Kako je bilo mogoče biti tako mrtev? Vedno znova sva poskusila Kakor on sva tudi midva sklepala roke na prsih. Samo rož nisva imela. Toda Ce sva se se tako mučila, da bi napravila to tako dobro, kakor da nevzdramno spiva ali bolje rečeno kakor da sva resnično mrtva — al se nsms posrečilo. Bodisi da sva zaprta usta in oCi. da so se premikale veke ali pa so se sklenjene roke s prst ln ' * me je hom dvigale ln zopet spuščale. — Ali bi hotel biti mrtev? vprašal brat. — A ti? — sem ga vprašal jaz. — Hm, — je okleval. — Rad bi poskusil, da bi vedel, če človeka to kaj boli. Pastor vendar ni nič kričal. To je bilo res. — Kakor mačka Sooi Lammena, ona tudi ni kričala, — je razglabljal dalje, — in ona je tudi umrla — Kako to? — Sooi ji je zadrgnil vrv okrog vratu in obesil na njo debel kamen. Kamen je vrgel v vodnjak, mačka je padla z njim in potem je bila mrtva ... je pripovedoval v eni sapi in oči so se mu pri tem iskrile. Smuknila sva skozi sprednja vrata iz hiše mimo staje in skednja tja do vodnjaka. Bil je do vrha poln vode. ki se je lesketala na sonca liki gladko ogledalo. — Ali bi hotel v tem vodnjaku umreti ? — sem vprašal brata. — Tako pa že ne, — je odgovoril naglo, — saj bi se ml zmočila vsa obleka. — Ah, gotovo se bojiš? — Neumnost! Toda suknjič in hlače slečem, samo srajco obdržim na sebi. Moj brat se je res slekel in vrv sva Imela tudi, pač pe nobenega : amna. Kamen sem moral sele poiskati. Za skednjem je ležalo več razbitih opek in prav ko sem hotel zavihteti težko grudo na rame, je stopil Iz skednja stric Broos. Vprašal me je, kaj nameravam početi s kamnom. Povedal sem mu, kakšen načrt sva zasnovala s bratom m poslušal me je aelo resnega obraza, — To moram videti — je dejal ln odSel a menoj. — Mrtev mora biti tako, kakor mačka na vrvi, — sem dejal ponosno in zastokal pod kamnom. — Kaj pa nameravaš potem početi z njim? — je vprašal stric, — položiti ga V ponev, speči in pojesti ? — Beži no, stric, ti me hočeš imeti za norca! — Ne, ne, — se je branil Broos, — če je mrtev, je treba vendar nekaj storiti z njim. To je bilo točno, na to z bratom Še nisva bila pomislila. No, to bi moral vedeti Jef sam. Stal je v svoji plapolajoči zastavi na straži, a ko je opazil Broosa, je hitro smuknil za grm. — Halo! — je zaklical stric, — nikar ne beži. Manneken! — No, le pogum! Poslušno si je pustil Jef položiti zanko okrog vratu, drugi konec sem pa ovil ckrog' kamna. — Tako, zdaj nama moraš pa se povedati, kaj naj storiva s teboj po smrti, — je dejal Brooos. — Ali naj ti po smrti pre-reževa trebuh, te natakneva na kol kakor prašička, potem pa nasoliva ali zakopljeva v globoko jamo? Jef je premotril moža z očmi, velikimi kakor vozniška svetilka Toda stric ni niti z očesom trenil. — Jaz — jaz, — je zajecljal slednjič, — jaz hočem ležati po smrti na lepi postelji, kakor pastor. — 2e dobro! — je dejal Broos, — na lepi postelji, potem pa v jamo in križ nate. — Kaj ne ostane pastor na svoji postelji? — je vprašal Jef plaho. — Menda nisi tu doma, — Je dejal stric smeje. — Zakopljejo ga v jamo kakor vse mrliče. Zdaj pa le z besedo na dan, odloči se. Kaj hočeš? Toda Jef je brž snel zanko a svojega vratu in se sklonil po obleko. — Stoj, stoj! — je zaklical stric, — kaj pa pomeni to? Mislil sem, da hočeš umreti. Mar ni tako? — Ne ... saj nisem mislil resno!... je zatulil Jef, — hotel sem samo poskusiti. Naslednjega dne je prišel šolski upravitelj Van Es s šolsko mladino na pokopališče in ob pastor je vem odprtem grobu je nazorno govoril o življenju in smrti. Jef je stal blizu njega in trepetal je kakor trs na vodi. In ko je vprašal Van Es z mrtvaškim glasom: — Kdo izmed vas je že gledal smrti v obraz? — Jaz, gospod učitelj, — je priznal Jef. — toda nikoli več nočem tega storiti, gospod učitelj! Hotel sem samo poskusiti! "Van Esa je moral ta odgovor globoko ganiti, kajti poklical je potem Jefa k sebi, mu položil roko na glavo in dejal svečano, obrnjen v prvi vrsti k starejšim učencem: — Glejte, otroci, moji dragi, pridni otroci, člavek lahko umre samo enkrat, enkrat in dokončno, za vse večne čase. Mislite vedno na to, otroci, mislite na svoj konec, pa ooste prav ŽivelL Po pogrebu je smel ostati Jef pri Šolskem upravitelju na obedu — Izredna počastitev m kot nadaljnje plačilo je dobil od pobožnega starčka knjigo, na kateri sva takrat z bratom komaj prebrala naslov: »Umetnost krepostno živeti ln blažena umreti.c Stran I 9SLOVSNSK1 ITAMĐ^ 14? Pomoč, ki jo dobiva Anglija iz svojega imperija po itaBja General Aldo Ca blati pise, da je neka »nana angleška revija nedavno poročala, da Ajiglija ni samo od vseh strani zavarovan otok, temveč tudi glava velikanskega imperija, katerega posamozni deli se lahko sami branijo. Noben izm^d delov angleškega imperija pa bi se v resnici ne mogel sam braniti pred napadi iz zrska, z morja ln na kopnem, če ne bi intervenirale čete z otoka. Iz tesra vidika se ne sme ansrleSki imperij smatrati za celoto, kakor rada zatrjuje angleška propaganda, temveč za skupino posameznih delov, ki so med seboj zelo oddaljeni in ki °rlode virov, obrambnih mo-M in značaja niso med sehoj v skladu. V mirnem času je dobro organizirani promet dovajal iz vseh obodnih delov v središče vse, kar je bilo potrebno, stroga kontrola sovražnika na morju pa ga zdaj sili. da se prilagaja novemu položaju, kar ruši enotnost njegovega imperija. Pred pričetkom vojne so mnogi trdili, da bo nova vojna zdrušila velikansko zgradbo imperija. Pretiravali so vzroke na-sprotstev med Anglijo in njrnimi dominioni. Treba je ugotoviti, da so bile take sodbe nepremišljene ali v .saj preveč optimistične. Slonele so na nepoznavanju položaja in dejstev. Avstralija je v stalnem strahu pred napadom Japonske in ne bi se mogla braniti. Kanada se boji priključenja k Zedinjenim državam, katerih imperialistične težnje so čim dalir> večje, v In din počasi vre, v Južni Afriki še niso pozabili na grozote iz an^leško-hurske vojne, vse to drži, vendar so v sedanji vojni, kakor v svetovni vojni, angleški dominioni priskočili na pomoč za obrambo imperija s krvjo in z vsemi viri. Vprašati se je treba, kakosno pomoč lahko nudijo dominioni Angliji, da spoznamo njeno odporno moč. Reklo se je. da I Anglija ne potrebuje človeške pomoči. Njeno prebivalstvo, ki šteje 48.000.000 ljudi, in doslej razmeroma majhne izgube ji omogočajo obrambo manj razseznega ozemlja,, kakor je italijansko. Odporna sila je drugi j faktor, o katerem se ne bomo zdaj izjavili. Anglija pa potrebuje ljudi za vojno v Severni Afriki, v Vzhodni Afriki ln na Bližnjem Vzhodu, kjer so Angleži v manjšini. Pomor Angliji pride lahko Iz Kanade, ki je poslala v svetovni vojni v Evropo 424.000 vojakov in Id je v sedanji vojni poslala nekaj divizij na Norveško in v Francijo ter številne pilote. Avstralija m Nova Zelandija, ki imata na razpolago skupno okrog 1.000.000 ljudi, je poslala pomoč predvsem v Vzhodno Afriko, v Grčijo in na Bližnji Vzhod. Južna Afrika krije vojne potrebe skupno z domačini iz Vzhodne in Osrednje Afrike v Keniji in v Vzhodni Afriki. Indija je pomagala z nekaj divizijami pri operacijah v Vzhodni Afriki ln v Severni Afriki ter na Bližnjem Vzhodu. V svetovni vojni je Indija mobilizirala 1.500.000 mož. na bojišča pa je poslala samo tri divizije pehote in tri divizije ka-valerije. Zanimivo je, da Anglija ne more dobiti iz Indije, ki ima 350 milijonov prebivalcev, večje pomoči. Zaradi protestov Astralije in Nove Zelandije, ki sta imeli velike izgube v zadnjih bitkah, skušajo gležl zdaj t bojih uporabljati Teč čet hi Indije. To so Številke, ki povedo o pomoči domini onov, treba pa je pripomniti, da so poljedelski, gozdni, rudninski in drugi vtofl domini on ov velikanski in gotovo zadostni za oskrbovanje najdaljše vojne. Težava pa ni v tem, temveč v vprašanju transportov. Praktično uporabljanje Sredozemlja ni več mogoče, Angležem 90 potrebne številnejše ladje. Sam London Je nedavno priznal, da so Angleži Izgubili polovico trgovskega brodovja. Do danes so se te izgube se povečale. Treba je pa upoštevati se vprašanje proizvodnje. Ruski list »Krasnaja zvezda« je nedavno opozoril na to, da je nemogoče, da bi Ze d in j ene države s 130 milijoni prebivalcev s pomočjo Kanade in Avstralije tekmovale z organizirano proizvodnjo celotne kontinentalne Evrope, ki dela za os, pri čemer še nI upoštevana Japonska. Francoski in angleški tisk sta leta 1939 trdila, da bo francosko in angleško letalstvo kmalu močnejše kakor nemško, kakor kažejo tedaj objavljeni računi. Od tega je preteklo 22 mesecev in vendar je Churchill moral priznati, da ni bilo mogoče Krete braniti zaradi premoči letalstva osi. Lahko torej rečemo, da viri, ki jfh Anglija lahko izgrebe iz svojega imperija, in pomoč Zedinjenih držav v najboljšem primeru samo podaljšujejo obrambo Anglije. Znano pa je, da defenzivno vodstvo vojne še nikoli doslej ni prineslo zmage. Ofenzivno orožje je že od prvega septembra 1939 trdno v rokah osi. Za vkuhavanje borovnic ni treba sladkorja Nekaj receptov in praktičnih nasvetov našim gospodinjam Ljubljana, 2. julija Pisali smo. da znajo nekatere gospodinje zelo koristno in priporočljivo uporabljati borovnice po dobrih receptih. Zdaj je naprodaj največ borovnic. Drugo sadje, kolikor ga je sploh naprodaj, je v primeri z borovnicami zelo drago. Letos bi še posebno kazalo, da bi gospodinje tudi vkuhale čim več sadja, a za vkuhavanje je treba mnogo sladkorja. Zato bi bilo tem bolj priporočljivo, da bi namesto sadja konzervirali borovnice. Za konzerviranje borovnic ni treba sladkorja. Gospodinje, ki poznajo dcbre recepte za uporabo borovnic, naj bi pomagale druga drugi. Prav bi tudi bilo, da bi manj znane recepte objavljale v listih. Mi bomo z veseljem objavili vsak praktičen recept, če nam ga bodo poslale. Ob tem času so gospodinje prejšnja leta Ze vkuhavale črešnje in marelice. Vkuha-vanje marelic kaže tudi letos, zlasti če jih boste sami pridelali ter vam jih ne bo treba kupovati; posebno priporočljivo je. da marelice vkuhavamo z medom namesto s sladkorjem, če Imate domač med. Za vku-havanje je dober lipov med. Za kilogram marelic je treba 80 dkg medu, ki mu primešamo četrt litra vode. Z vodo razredčeni med zavremo, nakar vložimo vanj olup- ljene in razpolovljene marelice — seveda brez koščic —. jih dobro pokrijemo in postavimo na hladno, stati morajo dva dni, nakar jih vnovič prevremo. Se vroče marelice vložimo v manjše kozarce, pustimo, da se ohlade in jih končno pokrijemo ter dobro zavežemo s pergamentnim papirjem ali celofanom. Vedeti pa moramo, da se med rad skisa, zato je treba vkuhano sadje večkrat pregledati in če se začne kisati, ga je treba takoj vnovič prekuhati. Za vkuhavanje borovnic pa ni treba niti medu niti sladkorja. Ce jih hočemo vkuhati za kompot, je treba predvsem le, da so borovnice lepe, ne zmečkane, očistiti -jih moramo listja, ter smeti. Prekuhamo jih brez sladkorja, nakar jih vložimo v čiste kozarce, ki jih je treba dobro zapreti. Seveda pa ne Škoduje, če borovnice vkuhamo s sladkorjem, reči je le treba, da. jih hhko vkuhavamo za dovolj dober kompot tudi brez sladkorja Brez sladkorja pa lahko tudi skuhamo dobro mezgo iz borovnic. Za mezgo je treba borovnice kuhati dalje časa, tako da se dovolj zgoste. Za gospodinje, ki so že kuhale marmelado iz sadja, kuhanje mezge iz borovnic ne bo nobena težava. Ce se vam v začetku kaj pokvari, škoda ne bo posebno velika, zlasti še, ker ne boste porabljali sladkorja. Vsekakor je pa zelo priporočljivo, da »i nakuhate čim več marmelade iz borovnic, dokler je še čas, ker bo s prekuha van jem sadja v marmelado težava. Mnoge gospodinje so že prejšnja leta kuhale marmelado iz borovnic in so bile zelo zadovoljne z njo. Vkuhavanje borovnic za kompot je priporočljivo že zaradi tega, ker borovnice vsebujejo več sladkorja kakor nekatere vrste sadja, ki ga gospodinje uporabljajo v ta namen. Kmalu se bo tudi začela sezona za konzerviranje sočivja in gob. Konzerviramo v kisu lahko razne vrste sočivja, ne le kumarice, temveč tudi grah in celo cvetačo. Treba je, da začnemo misliti na zimo že zdaj ter da konzerviramo sočivje, ko je najcenejše. Sočivje, kar koli že nameravamo vlagati, je treba najprej prekuhati v slani vodi — toda ne premehko! —. nakar ga odcedimo, ohladimo m vložimo tesno v kozarce ter zalijemo s prevretim dobrim kisom, ki mu kaže dodati nekaj zrn popra Kitajska zibelka litine Najstarejši odlitek iz litine, ki lahko točno določimo njegovo starost., je po Tbo-maau T. Reedu žrtvena skledi ca iz leta 516 po Kristusu v kitajskem hramu Tangvang-hsienu v Hupei. V kitajskih grobovih so pa našli različne figure iz litine, izvirajoče verjetno iz dobe med 200 pred Kr. in 20O let po Kristusu. Po literarnih virih je imela Kitajska v drugem stoletju pred Kristusom cvetoče železarstvo in Reed misli, da so tam izdelovali prvenstveno litino, manj pa kovanega železa, čeprav je ostali svet v onih časih poznal samo kovano železo. Kdaj se je prav za prav pojavila prva litina, bo najbrž težko dognati, ker jo pač sčasoma razje rja. Ce bodo pa kdaj najdeni najstarejši odlitki iz litine, jih bo mogoče najti samo na Kitajskem in izvirali bi iz dobe pred 600 leti pred Kri- stusom. S potovanja po Siriji Dr. R. H ti bor obuja v »Fariserzeitung* svoje spomine na potovanje v Aleppo in piše: Ogromni olivni gaji se razprostirajo ob cesti v mesto, nad katerim se dvigajo razvaline gradu slavnega vojskovodje Sala-dina, ki je vodil svojo vojsko proti križarjem. Z razvalin se vidijo senčnati bazarji, prekriti s strehami s »sukU starega trgovskega središča mesta, čigar okoliški okraj Anatolija manjka deželi od svetovne vojne. Daleč tam v ozadju proti modro svetlikajočim se goram pri Alexandretti se razprostira gaj nemškega vojaškega pokopališča iz svetovne vojne. Na vsakem ko- ralni stopamo v Siriji po zgodovinskih tleh. Mar ni bila tu odkrita abeceda, sestavljena iz naših črk? Mar se niso borili za to zemljo vitezi z zapada? Iz Damaska smo dobili damask, svetovno znane jeklene meče in nože. Od levantske trgovine preko Sirije so obogatele Benetke pa tudi severnonemška trgovska mesta. Kdor vidi Damask s krasno mošejo in arabskimi okraji, kdor vidi Aleppo in Bejrut, spozna takoj, kako zek> je ta dežela >arabska«. 300 tekstilnih tvornic v Lodzu >Reichsarbeitblatt«, glasilo nemškega ministrstva za delo. objavlja, da je bilo ob koncu leta 1938 v Lodzu bivše Poljske, ki se zdaj imenuje Litzmannstadt, 3493 tekstilnih industrij » 154.000 delavci. Po preureditvi gospodarske strukture mesta je ostalo v sedanjem Litzmannstadtu samo okoli 300 tekstilnih tovarn, V novem redu je izginilo mnogo podjetij, ki so bila slabo orgardzirana. Mnogo majhnih obratov, ki jih ni bilo mogoče kontrolirati, je bilo ukinjenih- Delo pa je btk> ustavljeno tudi v nekaterih velikih podjetjih, toda vsak čas se delo v teh podjetjih lahko obnovi Tek-stfrna industrija Lodza je delala za vse ozemlje bivSe Poljske, ievoz v druge države pa je bil neznaten. Ako pomislimo, pravi poročilo, da je znašala potrošnja tekstll-ncga blaga ▼ bivši Poljski 4.72 kg- na prebivalca letno, povprečna potrošnja tega blaga v Nemčiji pa znaša 15.18 kg na prebivalca letno, je upati, da bo industrija v Litzmannstadtu obstajala in se razvijala tudi po tej vojni. Germanski knezi ustvarili Rusijo Včerajšnja graška »Tagespost« priob-čuje članek pod naslovom »Germanski knezi so ustvarili Rusijo«. Pisec članka pravi, da ruski zgodovinarji nikoli niso radi priznali, da pa tudi niso mogli utajiti, da je ustanovitev ruske države germanskega izvora. Nestor jeva kronika, ki se ji moramo zahvaliti za bistvene podatke o prvih začetkih zgodovine ruske države in naroda ,nam poroča o neprestanih sporih med vzhodno slovanskimi in finskimi plemeni v 9. stoletju. Ti spori so dali povod, da je bil poklican iz tujine razsodnik in mironosec. Zgodovinsko sicer ni dokazano, vendar se pa po mnenju pisca članka v »Tagespost« da psihološko dognati, da so Slovani zaklicali po Nestorju: Naša dežela je velika in bogata, samo reda ni v nji. Pridite torej, da nam boste kot knezi vladali. In res so v tistem stoletju prevzeli inicijativo normanski variški knezi, ki so bili prišli iz Švedske. Za sedanje razmo-trivanje je vseeno, dali so bili formalno Obisk Visokega Komisarja na Dolenjskem Zgornja SRIca nam kaže., krmo se Eftso. V^-#okl Komisar rasgovarja i ženami tat rjud-tfcra. — Na desni komisar trebanjske občine g. Ivo Ban. — Na levi Dtv. general Federtco BSSSBSS« Ms spodnji mauJM sflkl vfdtmo, Efcso. Visoki Homfcw ob prihoda v Trebaj pozdravljen z gospemi v narodnih nošah pritegnjeni po posebnih razmerah slovanskega prostora, ki je nujno potreboval red in zunanjo organizacijo ali pa so si iz lastne moči postavili nalogo, ki jo je bilo treba tu rešiti. 2e davno je bilo novgo-rodsko okrožje delokrog nordijskih trgovcev, ki so živahno sodelovali pri izmenjavi blaga starega trgovskega mesta___ Pohod Germanov se ni ustavil v obmejnih pokrajinah Vzhodnega morja Podjet- ni trgovci so prispeli do Dnjepra in potem ob Volgi do Bizanca in Orijenta. Posebna germanska oporišča so postala na severu ozemlja okrog Novgaroda, na jugu pa okrog Kijeva. Sčasoma je nastalo tako več pokrajin pod germanskimi knez. Slovani so biti s tem razvojem zadovoljni, ker jim je prinesel to, česar si sami niso mogli dati, namreč državno skupnost in politično podlago države. Bogata žetev plzenskega muzeja Prirodoslovni oddelek je dobil med dragim Pravosodni oddelek Mestnega muzeja v Plzni, stisnjen se nedavno v stolpu starodavnega vodnjaka, se je preselil v zgodovinsko hišo Choteševskega na Trgu. V drugem nadstropju je zavzel šest velikih sob. Ena bo služila za skladišče, druga bo preurejena v laboratorij, dve bosta porabljeni za razstave, dve pa za pisarne. Preselitev je važen dogodek v zgodovini priro-doslovnega muzeja, kakor tudi na polju konzervacije zgodovinske arhitektonike, Chotesovski dom spada med najlepša renesančna poslopja v Plzni. Po preureditvi bo mogoče razstaviti vsaj del prirodoslovnih zbirk. Preureditve so se pričele lani v oktobru in letos spomladi so bile končane. Velika razstavna dvorana bo obsegala večino zooloških zbirk, v manjši bo pa botanika. Laborant Salak je lani po celoletnem delu izvršil model okostnjaka diluvialnejra. nosorožca. Nekatere kosti na modelu so originalni ostanki sibirskih predpotopnih nosorožcev, ki so v pradavnih časih brodili po močvirjih plzenskega kraja. Tu so tudi pustili svoje kosti. Zato lahko uprava prirodoslovnega muzeja računa z novimi najdbami, s katerimi bo nadomestila začasne odlitke kosti v mavcu. Laborant Salak je izdelal odlitke kosti po risanem osnutku upravnika prirodoznanstvenega oddelka dr. Bayerja. Popolno okostje dilu-viaLnega nosorožca, čeprav samo deloma originalno, je nedvomno pomembno delo. Lep prispevek obeta muzeju entomološki odbor prirodoznanstvenega kluba v Plznu. Muzejskim zbirkam pokloni namreč dublete lastne bogate zbirke žuželk. Tako dobi muzej brezplačno krasno zbirko žuželk. muzeja v Planu diluvialnega noso- Mtoerame ztsrke muzeja obsojajo večinoma struTsko pizenako plast, deloma pa tudi prernogovne ptefti. Plzensktm naravoslovcem so pomagffcii pri organte« ci ji m. izpopolnitvi muzeja tudi rmiv. prof. dr. BL. Neme jo te Narodnega mjrzeje, ter oY*tor PraiHtU ln Z&ssvorfca. Muzej tobaka v Bremena Na svetu je le malo zntTk. Id bi nam prikazovale pestro z^ockrvmo tobaka In obsegale pripomočke, služeče že več stoletij za kajo tn nostjanje tega eksotičnega zelišča. Toda nikjer r*a svetu še ni bita ustvarjena ohsežna suka o porabi tobaka ter o njegovem vpfivn na ljndl tn njihovo življenje. Zdaj se potega jo temelji takegB m i pi. -v BTv"rr*