Prispevek k poznavanju pojavnosti, velik-asti in deleža rdecega srca pri bukvi osebnosti rastja in rastlinstva Oo v cev Teden gozdov 2004 ZVEZA GOZDARSKIH DRUŠTEV SLOVENIJE MEDI\JARODNO POSVETOVANJE Spravilo lesa z žicnicami in trajnostno gospodarjenje z gozdovi Cable Yarding Suitable to Sustainable Forest Management Idrija, cetrtek, 23. 9. 2004 Idrijsko posvetovanje bomo organizirali v treh delih: Dopoldne: Predavanja v dvorani (zacetek ob 9 uri) Popoldne: Gospodarjenje z gozdovi in zgodovina pridobivanja lesa na Majnšku Vecerni del: Srecanje udeležencev na Idrijskem gradu (po 17. uri) VLJUDNO VABLJENI! Gozdarski vestnik, letnik 62 • števill{a 5-61 Vol. 62 • No. 5-6 S1ovenska stTokovna revija za gozdarstvo 1 Slovenian professional journal for forestry UVODNIK 242 Andrej KERMAVNAR Ob 10-letnica delovanja Zavoda za gozdove Slovenije ZNANSTVENE RAZPRAVE 243 Miran HAFNER Morfološki kazalci rasti in razvoja navadnega jelena (Cervus elaphus L.) v dveh razlicnih obmocjih v Sloveniji Morphological indicators of growth and development of red deer (Cervus· elaphus L.) in two different areas in Slovenia 260 Edvard REBULA Prispevek k poznavanju pojavnosti, velikosti in deleža rdecega srca pri bukvi A contribution to the study of the occurrence, distribution and share of red heart in common beech STROKOVNE RAZPRAVE 270 Igor DAKSKOBLER Posebnosti rastja in rastlinstva Govcev na severnem robu Trnovskega gozda nad dolino Trebuše Specifics of the vegetation and flora of Govci on the northern edge of the Trnovski gozd plateau above the Trebuša valley 282 Hojka KRAIGHER, Zoran GRECS Operativna izvedba nove zakonodaje s podrocja gozdnega semenarstva in drevesnicarstva KNJIŽEVNOST 288 Franc PERKO Gozd in gozdarstvo Slovenije GOZDARSTVO V CASU 288 Franc PERKO Stiki z lastniki gozdov in javnostjo 1947. leta IN PROSTORU 289 Tone LESNIK Gozd in moje mesto (Teden gozdov 2004) 290 Franc PERKO Teden gozdov 2004 292 Adolf TREBEC 4. državno tekmovanje gozdnih delavcev Slovenije Dolenjske Toplice, 14.-15. maj 2004 294 Adolf TREBEC 3. evropsko mladinsko tekmovanje v gozdarskih vešcinah -Zmaga v poznavanju gozda in ekipno drugo mesto NAJAVA 293 Mirko MEDVED Mednarodno posvetovanje Spravilo lesa z žicnicami in trajnostno gospodarjenje z gozdovi Gable Yarding Suitable to Sustainable Forest Management Uvodnik Ob lO-letnica delovanja Zavoda za gozdove Slovenije Cestitam vsem sodelavcem, obenem pa se zahvaljujem ustanovam, ki nam omogocajo delovanje ali sodelovanje pri skupnih projektih, in poslovnim partnerjem za dosežene skupne uspehe pri izvrševanju našega poslanstva -skrbnega usmerjanja ravnanja z gozdovi v dobro narave in ljudi. Deset let za gozdove ni veliko, med slovenskimi gozdarji pa kar pogosto zasledimo mnenje, da je to obdobje dovolj dolgo za celovitejšo oceno stanja in razmislek, kako naprej. Ker mi je poznana prehojena pot Zavoda, zadnjih šest let z najodgovornejšega mesta, ne bom zašel v ocenjevanje osrednje gozdarske ustanove ali pa v tarnanje o razmerah v gozdarstvu. Tega je kar dosti, tudi izkljucujocega gledanja, zato redko pride do skupnega nastopa gozdarjev. Menim, da tudi zato, ker nekateri racunajo na rešitev, ki naj bi jo nekdo, ponovno s korenito spremembo predpisov, izumil za odpravo strokovnih, organizacijskih in financnih težav pri gospodarjenju z gozdovi. Seveda je marsikaj treba izboljšati, tudi spremeniti, prilagoditi ali pa opustiti. Pa seveda to zapisati v nacrtu države na osnovi strinjanja kar najvecjega števila kljucnih akterjev. Tako bodo lažje rešljive tudi zagate gozdarstva, kot je na primer ta, da ekološke in socialne funkcije še niso tržno blago, ali pa tista o premajhni skrbi za vlaganja v povecevanje gospodarske vrednosti gozdov, pa kako izboljšati posestno strukturo in ekonomsko ucinkovitost gospodarjenja, ter seveda kako razvijati delovanje javne gozdarske službe. Kar se tice slednje, v širšem vodstvu naše ustanove pripravljamo vizijo razvoja. Razlogov za smelejše spremembe v Zavodu je vec . Strokovni in organizacijski izhajajo iz spreminjajocega se okolja, to je novih nalog iz domace zakonodaje in obveznosti do EU, obsežnejšega dela na domacih in mednarodnih projektih, potreb po specialisticnih znanjih, itd ... Seveda pa moramo jasno izpostaviti tudi financne razloge. Ti so se najbolj razgalili ob sprejemanju državnih proracunov v zadnjih letih. Od tam p1ihajajasno sporocilo, da delovanje gozdarske službe ne bo mogoce zagotavljati samo iz proracunskih sredstev. Naša vizija temelji na racionalizaciji obstojecih nalog (npr.: gozdarsko nacrtovanje, upravni postopki, izbira drevja za posek), uvajanju novih nalog javne službe (naravovarstveni nadzor, upravljanje zavarovanih obmocij, podpora izvajanju EU programa razvoja podeželja in povezovanju lastnikov gozdov, vkljucevanje v izobraževalni sistem osnovnega šolstva), širitvi obstojecih in uvajanju novih, dodatnih gospodarskih dejavnosti (prevzemanje upravljalskih nalog za državne gozdove in zasebne gozdove v vecjih posestih, visoki lovski in ekoturizern, domaci in tuji projekti s podrocja gozdarstva, varstva narave in okolja). Ukrepi za uresnicitev bodo potrebnj na zakonodajnem podrocju, potrebno bo notranje kadrovsko prestrukturiranje in dopolnjevanje s specialjstj drugih strok, na organizacijskem podrocju bomo stremeli k racionalizaciji in decentralizaciji ter postavili jasno locnico med javno službo in tržno-storitvena dejavnostjo v pridobitnem delu Zavoda, postavili bomo lastno razvojno službo, in kar je najbolj bistveno, zagotoviti bomo morali ugodno vzdušje s kakovostnejšo strokovno in osebnostna rastjo ter motiviranostjo zaposlenih. Andrej KERMA VNAR Direktor zavoda za gozdove Slovenjje Znanstvena razprava GDK: 151.3:156.41 (Cervus elaphus L.) Morfološki kazalci rasti in razvoja navadnega jelena (Cervus elaphus L.) v dveh razlicnih obmocjih v Sloveniji Morphological indicators ofgro ~ Cl) ro E <1> c: lfl <1> ~ 60 40 I ±1 .96*Std. Err. O ±1.00*Std. Err. 0(301) 2(105) 4(17) 6(10) 8(8) 10(58) 12(3) 17(1) o Mean 1(108) <1(81) 5(28) 7(10) 9(3) 11(1) 15(2) Starost (n) Age (n) Hafner, M.: MorfološkJ kazalci rasti in razvoja navadnega jelena (Cervus e/aphus L.) v dveh razl i cnih ob mocjih v Sloveniji Grafikon 1: Telesna masa samcev glede na starost na Jelovici Figure 2: Carcass mass of ma/es in dependence of age in Jelovica area Samci-Jelovica Males -Jelovica 200 180 160 co (/) co E co c (/) Q) 140 120 100 ~ 80 60 40 I O ±1 .96*Std. Err. ±I.OO*Std. Err. 20 o Mean GraJikon 3: Telesna masa samic glede na starost v Karavankah Figure 3: Carcass mass offemales in dependence of age in Karavanke area Samice -Karavanke Females-Karavanke 95 85 ro (/) ro E ro c (/) <1) ~ 75 65 55 45 @@@@@®@ 0,05), zato jih v regresijski enacbi nismo upoštevali. Ugotovili smo naslednje vrednosti parametrov: Hafner, M.: Morfološki kazalci rasti in razvoja navadnega jelena (Cervus elaphus L.) v dveh razlicnih obmocjih v Sloveniji Karavanke Samci_! (ma/es 1) n = 218 Y = 49,1850 + 16,2466 S-0,8482 S2 ; R = 0,78, pveliko drevo), negativna parcialna korelacija pa dodatno (poleg debeline, starosti in višine dreves) kaže specificen vpliv samo tega znaka, ki je obratno sorazmeren velikosti rdecega srca. Delovanje teh znacilnosti drevesa ponazarja enacba 3. R = 0,5889 LK =dolžina krošnje v m Enacba ima nekoliko ohlapnejšo korelacijsko zvezo in kaže drugacno delovanje posameznih znacilnosti drevesa kot prejšnje enacbe. Vzrok za to je, daje ta regresija izracunana samo za drevesa, ki imajo tudi podatke o dolžini krošnje ( LK, za 844 dreves). Enacba kaže, da imajo drevesa z najdaljšimi krošnjami (pri nespremenjeni debelini, višini in starosti drevesa) najmanjše rdece srce. In obratno, drevesa z najkrajšimi krošnjami imajo najvecje rdece srce. Podobno deluje tudi delež dolžine krošnje (DK = LK/h). Njun relativni vpliv je viden v preglednici 4. Omenimo naj še, da je povprecna dolžina krošnje 13,68 m, kar je 52 % višine drevesa (0,52 je povprecni delež krošnje). Podoben vpliv kot krašnja ima tudi povprecni volumni starostni prirastek drevesa. Drevesa z vecjim prirastkom imajo manjše srce. Vpliv je razmeroma majhen in je viden v preglednici 4. Najbrž je tak vpliv posledica delovanja velikosti krošnje. Razložimo si ga lahko takole: vecja krašnja povzroca manjše srce ali preko prirastka: vecja krašnja= vecji p1irastek in posledica je ista-manjše rdece srce. Zanimivo sliko pa nam kaže zveza rdecega srca ter debeline, višine, starosti in prirastka drevesa. Kaže jo enacba 4. V tej zvezi je izpadla višina drevesa kot neznacilna spremenljivka, njeno vlogo pa je prevzel prirastek drevesa. 4. RS =3,57•1Q-7•DI.6572 •AL91 07•zvo.6soi ; R=0,7605 Ta enacba kaže, da imajo drevesa pri enaki starosti in debelini vecje rdece srce, ce prirašcajo hitreje. To pa je na boljših rastišcih. Tako smo ponovno potrdili že postavljeno domnevo, da imajo dreves na boljših rastišcih vecje rdece srce. 4. Zanimiva je še medsebojna zveza velikosti in deleža rdecega srca. Ta je v veliko bolj ohlapni korelacijski zvezi, kot bi lahko pricakovali. Korelacija med njima je pozitivna, kar pomeni, da je pri vecji kolicini rdecega srca vecji tudi njegov delež v kubaturi drevesa. S starostjo in debeline drevesa narašca velikost rdecega srca hitreje kot tržna mera (kubatura) drevesa. Zato je med njima razmeroma ohlapna linearna korelacija. V se to velja le, ce velikost rdecega srca obravnavamo v zvezi z debeline in višino drevja. Precej drugace pa je, ce jo obravnavamo s tržno mero drevesa. Tako primerjavo vidimo na diagramu 2 in 3. Na diagramu 2 smo prikazali velikost rdecega srca glede na kubaturo drevesa, na diagramu 3 pa glede na tarifni razred Vmesnih (Coklovih) tarif. Na diagramu 2 vidimo, da imajo drevesa na boljših rastišcih pri enaki kubaturi drevesa manjše rdece srce. Slika je dovolj zgovorna, ceprav zaporedje skupin ni popolnoma dosledno . Ne­doslednost pa lahko pojasnimo s starostjo in debeline drevja (na boljših rastišcih je drevo pri enaki kubaturi tanjše). Podatke za diagram 3 smo izracunali z enacbo 5, ki nam podaja zvezo med velikostjo rdecega srca in tržno mero ter višino drevesa. 5. RS = 0,2498+0,2881 V-0,0195H; R = 0,7814 s.e. = ±0,336 m1 Diagram 3 nam daje zanimivo sliko in razlago za marsikatere razlike v ugotovitvah razlicnih avtorjev o velikosti rdecega srca in vplivu rastišca nanj. Vidimo, da velikost rdecega srca pri vecjih debelinah (nad okoli 45 -50 cm prsnega premera) res narašca s kakovostjo rastišca; na boljših rastišcih, z višjim drevjem je rdece srce vecje. Zanimivo pa je, da je pri drobnem drevju ravno narobe. Tu je rdece srce pri drevesih enake debeline, vecje na slabših rastišcih. Ta pojav je najbrž posledica razlicne hitrosti prirašcanja drevesa in s tem posredno starosti. Enako debela GozdV 62 (2004) 5-6 0,3 0,9 1,5 2,1 2,7 Tržna mera debla m3 Diagram 3: Vpliv debeline drevja na velikost rdecega srca po tarifnih razredih Vmesnih tarif 0,8 r 0,6 RS m3 0,4 0,2 o Debelinske stopnje Diagram 4: Vpliv zmnožka debeline in starosti drevesa na delež rdecega srca po kakovosti rastišc 20 ~ 15 > tJ) c:: 10 •N Q) Gi o 5 o 2000 4000 6000 8000 10000 12000 14000 16000 Zmnožek debeline in starosti (D*A) ........_1,sk. -2.sk. 3. s k ~ 4.sk ~ S.sk drevesa so na slabših rastišcih starejša. Vpliv drevesih z vecjo kubaturo kot na slabših rastišcih. starosti smo zajeli na diagramu l. Na diagramih 2 V prvi skupini na diagramu 2 in pri 2. ali 4. in 3 lahko opazimo tudi, da se rdece srce na boljših tarifnem razredu na diagramu 3 opazimo rdece rastišcih pojavi šele pri debelejšemu drevju in srce pri drevju manjših dimenzij kot na boljših Rebu la, E.: Prispevek k poznavanju pojavnosti, velikosti in deleža rdecega srca pri bulwi Diagram 5: Vpliv debeline drevja na delež rdecega srca po tarifnih razredih Vmesnih tarif DRS% 14+-~~~~W-+--------------=-=~~~-----------------­ 12~~~~~~~~~~-------------­ 10+-------------~=---~------+-------------r-----------~ 6 8 10 12 14 Debelinske stopnje Diagram 6: Vpliv debeline drevja na delež rdecega srca po tarifnih razredih Vmesnih tarif 25 22 19 DRS% 16 13 10 6 8 10 12 Debelinske stopnje (Delež je izracunan z obrazcem DRS = lOORS/V) Diagram 7: Delež rdecega srca v odvisnosti od tržne mere debla ---?lE-5. sk 0,3 0,9 1,5 2,1 2,7 Tržna mera debla m3 rastišcih z višjimi tarif nimi razredi. To nam pojasni (R = lOOH/D) na rdece srce. Korelacija je negativna. preobrat v 9. debelinski stopnji. To je zaradi tega, ker je drobno drevje, ki ima zelo Obravnavali smo tudi vpliv dimenzijskega majhno rdece srce ali pa ga tam sploh ni, najbolj razmerja (razmerje višine in debeline drevja, vitko. Ce pa obravnavamo dimenzijsko razmerje GozdV 62 (2004) 5-6 267 Il _____ R_e_b_u_la_. _E.: Prispevek k poznavanju pojavnosti, velikosti in deleža rdecega srca pri bukvi drevesa kot dodatni kazalec (poleg debeline ali kubature drevesa) je ta v pozitivni korelaciji z velikostjo rdecega srca. Pri enakih debelinah jma vitkejše drevje vecje rdece srce. To pa je ponovno na boljših rastišcih. Iz vse obravnave lahko zakljucimo, daje velikost rdecega srca odvisna od velikega števila znacilnosti drevesa oz. dejavnikov. Podobno kot na pojavnost, ki smo jo obravnavali v prejšnjem poglavju. Ti dejavniki ne delujejo posamezno ampak skupno ("v sodelovanju") z vsemi ostalimi. Zato je zelo tvegano ugotavljanje in napovedovanje delovanja posameznega dejavnika brez upoštevanja med­sebojnih zvez (kolinearnosti in interakcij) teh dejavnikov. 4 DELEŽ RDECEGA SRCA V TRŽNI lVIERI DREVES Pregled medsebojnih zvez deleža rdecega srca v tržni meti drevesa (naprej deleža rdecega srca) in posameznih znacilnosti drevesa je podan v preglednici 3. Tu vidimo, da so korelacijski koeficienti pri deležu rdecega srca istih predznakov kot pri njegovi velikosti. So pa koeficienti mnogo nižji, kar kaže, da je napovedovanje deleža rdecega srca še veliko bolj tvegano. Najvec dejavnikov, ki vpliv;1jo na rdece srce deluje podobno na velikost in delež rdecega srca. Zato ne kaže tega ponavljati. Nekoliko drugace je le pri vplivu kakovosti rastišca. Prikazujemo ga na diagramu 4. Podobno kot na diagramu 1 smo tudi tu prikazali delež rdecega srca v odvisnosti od zmnožka starosti in debeline dreves. Na diagramu 4 vidimo, da delež rdecega srca hitro in enakomerno narašca z debelina in starostjo drevesa. Zaporedje rastišc je tu drugacno kot na diagramu l. Je obrnjena. Najvecji delež je na najslabših rastišcih in najmanjši na najboljših. Slika na diagramu 4 dopušca domnevo, da je na slabših rastišcih delež rdecega srca v drevesu vecji kot na boljših. Ta domneva je nekoliko v nasprotju z ugotovitvami Kotarja (1994). Vzrok razlicnim ugotovitvam je najbrž v tem, da je Kotar racunal z drugacnim deležem rdecega srca (povprecje ploskev), z upoštevanjem vseh dreves na ploskvi. V tej raziskavi pa racunamo le z drevesi debelejšimi od 25 cm, samo z drevesi, ki imajo rdece srce in z zmnožkom starosti in debeline, Kotar pa je racunal loceno z debelina in loceno s starostjo. Druge vzroke, ki povzrocajo razlicne ugotovitve razlicnih avtorjev pa bomo pojasnili v nadaljevanju. Delež rdecega srca smo racunali na razlicne nacine . Ocenimo ga lahko z enacbo 6. Izracun s to enacbo smo prikazali na diagramu 5. 6. DRS = 15,46+3,01 V-0,344H; R = 0,3768 s.e. = ± 10,8 % Na diagramu 5 vidimo, da delež rdecega srca na vseh rastišcih narašca z debelina drevja hitro in progresivno. Najhitreje narašca na najboljših rastišcih. Tudi tu vidimo, da so razmerja med posameznimi rastišci pri drobnejšem drevju drugacna kot pri najdebelejšem. Obrat je pri prsnih premerih 60 -65 cm. Pri tanjšemu drevju delež s kakovostjo rastišca pada. Pri najdebelejšem drevju pa je delež rdecega srca najvecji na najboljših rastišcih. Razmetja so podobna kot pri velikosti rdecega srca. Izracun kolicine rdecega srca z regresijskimi enacbami je nekoliko zanesljivejši kot enak izracun deleža rdecega srca, ceprav sta oba zelo tvegana. Zato smo delež rdecega srca izracunali tudi tako, da smo kolicino rdecega srca, izra­cunana z enacbo 5 (diagram 3) delili s tržno mero debla. Rezultate teh izracunov prikazujemo na diagramu 6. Na diagramu 6 vidimo, da delež rdecega srca dosledno pada z boljšo kakovostjo rastišca. Delež rdecega srca narašca z debelina, vendar degresivno. Razlike v deležih med diagramoma 5 in 6 (absolutno) niso velike in jih lahko pripišemo razlicnim nacinom izracunov in nezanesljivosti regresijskih enacb. Drugacen vrstni red rastišc dobimo, ce delež rdecega srca prikažemo v zvezi s kubaturo debla. To smo za skupine rastišc prikazali na diagramu 7. Na diagramu 7 vidimo, da je delež rdecega srca pri enaki kubaturi debla na boljših rastišcih manjši. Slika kaže podobno zaporedje kot na diagramu 2. Rastišca si sledijo dosledno, razen za skupino 3. Razloge za to smo že pojasnili. Omeniti kaže še ugotovitev, da delež rdecega srca na posameznih rastišcih (vzorcnih ploskvah, secišcih) ni v korelaciji z nobeno znacilnostjo drevesa. Zato ni mogoce izracunati primerne regresijske enacbe . Iz tega pa lahko sklepamo dvoje: l. Da se tu delež rdecega srca zaradi razlicnih znacilnosti drevesa le malo spreminja ali, 2. da je razpon znacilnosti drevesa (n. pr. debelin, starosti) zelo ozek in zato ni mogoce ugotoviti znacilne korelacije. Rebula, E. : Prispevek k poznavanju pojavnosti, velikosti in deleža rdecega srca pri bukvi Zakljucimo lahko, daje sodba o vplivu kakovosti rastišca na delež rdecega srca precej tvegana. Ugotovili smo, da se razmetja spreminjajo pri razlicni debelini, starosti in kubaturi drevja. V absolutnih zneskih razlike niso velike. Zdi se, da so pri obicajnih debelinah drevja z naših secišc, deleži rdecega srca na slabših rastišcih nekoliko vecji. POVZETEK UGOTOVITEV O RDECEM SRCU Iz obravnave pojavnosti, velikosti in deleža rdecega srca lahko zakljucimo naslednje: l. Na pojavnost, velikost in delež rdecega srca vpliva debelina, starost in višina drevesa, njegova hitrost prirašcanja, vitkost in vejnatost oziroma velikost krošnje in še drugi dejavniki. Ti dejavniki delujejo skupno, multiplikativno, zato je težko loceno ugotavljati vpliv posameznega dejavnika. Zato je tudi napovedovanje locenega vpliva posameznega dejavnika na rdece srce precej tvegano. 2. Raziskava kaže razlicno pojavnost (delež dreves z rdecim srcem) rdecega srca na razlicnih obmocjih in rastišcih. Najmanjši ugotovljeni delež dreves z rdecim srcem v sestoj ih, ko so stari 120 let in vec, se giblje okoli 2/3, na nekaterih rastišcih pa imajo prakticno vsa obravnavana drevesa rdece srce. Podrobnejše proucevanje pa je pokazalo, da vecino razlik lahko pojasnimo z razlicno debelina, starostjo in drugimi zna­cilnostimi dreves. Zato v praksi zelo razširjeno mnenje o rdeci in beli bukovini s posameznih rastišc nima prave osnove. 3. Velikost rdecega srca (RS) narašca pro­gresi vno z velikostjo (vecjo debelina, višino in kubaturo) drevesa in njegovo starostjo. Pri enaki velikosti in starosti drevesa imajo drevesa z dolgo krošnjo in velikim starostnim volumnim prirastkom manjše rdece srce. Najvecje srce imajo vitka drevesa s plitvo krošnjo. Na slabših rastišcih najdemo rdece srce pri tanjšem drevju kot na boljših. 4. Delež rdecega srca v kubaturi drevesa (DRS=RS/V) narašca z debelina in starostjo drevesa progresivno in dokaj enakomerno s kubaturo drevesa. Pri veliki debelini in starosti drevesa je vsakoletni prirastek rdecega srca vecji kot prirastek vsega lesa. Na delež rdecega srca vplivajo iste znacilnosti drevesa kot na velikost rdecega srca. Tudi nacin vplivanja je enak. 5. Rastišce vpliva na rdece srce kot skupek vplivov posameznih dejavnikov. Pri enaki debelini in starosti dreves je velikost rdecega srca vecja na boljših rastišcih, njegov delež pa na slabših rastišcih. Ce pa upoštevamo samo debelin o drevesa je pri srednje debelem drevju (do 45 -50 cm prsnega premera) na slabših rastišcih rdece srce vecje. Pri najdebelejših drevesih pa je obrnjena. Najvecja rdeca srca so na najboljših rastišcih. Enako je tudi pri deležu rdecega srca, le da je obrat pri debelejšem drevju (55 -60 cm). 6 LITERATURA BRINAR, M., 1965. Bukove rase in diferenciacija razlickov glede nekaterih fizioloških in tehnoloških lastnosti. GozdV. 23, s. 257-288. COKL, M., 1961 in 1992.: Gozdarski prirocnik, Ljubljana KOTAR, M., 1993. Pridelovanje visokakovostnega lesa in sonaravno gojenje gozdov na primeru bukve v prebiralnem jelovo-bukovem gozdu. GozdV. 51 s. 370-383 KOTAR, M., 1994. Vpliv nekaterih rastišcnih dejavnikov, sestojnih kazalcev in dreves nih znacilnosti na pojavnost rdecega srca pri bukvi. GozdV. 52., s. 346-365 OMAHEN, R., 1998. Vrednostni prirastek sestoja in njegov pomen v gojenju gozdov. Dipl. delo, Biot. f. Gozd. Odd. Ljubljana REBULA, E., 2002. Izkoristek lesa pri secnji bukovine. Zbornik gozdarstva in lesarstva 69, s. 197-213, Ljubljana, Biotehniška fa.k. Ljubljana REBULA, E. , KOTAR, M., 2003. Vrednost bukovine in bukovega drevja. GozdV. 61 str. 132-146., Ljubljana REBULA, E., KOTAR, M., 2004. Stroški secnje in spravila bukovih dreves ter vrednost bukovine na panju. GozdV. 62, str. 187-200 RICHTER, J., 2001. Buchenrotkern: Vermeiden oder Verwerten? Forst und Holz, 59. s. 662-664 ŠMAJDEK, K., 2001. Vpllv rdecega srca pri bukvi v fitocenozah Lamio orvalae-Fagetum in Cardamini savensi-Fagetwn na kvaliteto lesa. Dipl. delo Biot. f., Gozd. odd. Ljub~jana TORELLI, N., 1972. Jedrovina in ojedritev. GozdV 30, s. 239-247 TORELLI, N., 1974. Biološki vidiki ojedritve s poudarkom na fakultativno obarvani jedrovini (rdecem srcu) pri bukvi (Fagus Silvatica). GozdV. 32, s. 253-281 Strokovna razprava --~======~~------------­ GDK: 1811182:62:(497.12 ''Trnovski gozd") Posebnosti rastja in rastlinstva Govcev na severnem robu Trnovskega gozda nad dolino Trebuše Specifics of the \1egetation and flora of Govci on the northern edge of the Trnot ski gozd plateau above the Trebuša valle_v Igor DAKSKOBLER* Izvlecek: Dakskobler, 1.: Posebnosti rastja in rastlinstva Govcev na severnem robu Trnovskega gozda nad dolino Trebuše. Gozdarski vestnik, 62/2004. št. 5-6. V slovenšcini, z izvleckom v anglešcini, cit. lit. 46. Prevod izvlecka v anglešcino : Andreja Šalamon Verbic. Lektura angleškega besedila: Jana Oštir. V clanku je kratek oris gospodarjenja z gozdovi v dolini Trebuše, s poudarkom na Govcih, strmih, skalnatih dolomitnih pobocjih na severnem robu Trnovskega gozda. Opisane so posebnosti njihovega rastja, predvsem naravno crno borovje (Froxino orni-Pinetum nigrae) in združba bukve in dlakavega sleca (Rhododendro hirsuti-Fagetum). Govci so eno redkih obmocij v Sloveniji, kjer rasle na razmeroma majhni površini kar pet vrst, ki jim v okviru projekta Natura 2000 posvecamo posebno pozornost. To so trije naši endemiti: kranjski jeglic (Primula carniolica), Zoisova zvoncica (Campanula zoysii), hladnikovka (Hladnikia pastinacifolia) ter Bertolonijeva orlica (Aquilegia bertolonii) in Scopolijev repnjak (Arabis scopoliana). Zaradi naštetih posebnosti rastlinstva in rastja bo severni rob Trnovskega gozda nad dolino Trebuše skoraj gotovo uvršcen med posebej zavarovana obmocja po merilih Evropske skupnosti. Kljucne besede: Govci, Trnovski gozd, dolina Trebuše, vegetacija, flora, zgodovina gospodarjenja z gozdom Abstract:: Dakskobler, 1.: Specifics of the vegetation and flora of Govci at the nonhern edge of the Trnovski gozd plateau above the Trebuša valley. Gozdarski vestnik, Vol. 62/2004, No. 5-6. In Slovene, with abstract in English, lit. quot. 46. Abstract translated into English by Andreja Šalamon Verbic. English language editing by Jana Oštir. The article gives a short description of forest management in the Trebuša valley, especially on Govci, steep, rocky dolomite slopes on the northern edge of the Trnovski gozd plateau. The specifics of the vegetation of that region, above all of the natural Austrian black pine stands (Fraxino omi-Pinetum nigrae) and the community of beech and Hairy Alpenrose (Rhododendro hirsuti-Fagetum) are presented. The region of Govci is one of the rare regions in Slovenia where as many as five species significant for Europe (when speaking within the framework of the project Natura 2000) grow: those are our three endemics: Primula carniolica, Campanula zoysii and Hladnikia pastinacifolia, as well as the species Aquilegia bertolonii and Arabis scopoliana. On account of the above mentioned characteristics of its flora and vegetation the northern edge of the Trnovski gozd plateau above the Trebuša valley will almost certainly be ranged within the specially protected regions selected according to the criteria of the European Community. Key words: Govci, the Trnovski gozd plaleau. the Trebuša valley, vegetation, flora, history of forest management OPIS OBMOCJA IN ZGODOVINSKI PREGLED GOSPODARJENJA Z GOZDOM Trnovski gozd na severovzhodnem robu izredno strmo pada v dolino Trebu še. Skupno ime za skalnata in prepadna, s številnimi grapami razrezana pobocja Stanovega roba (1191 m), Poldanovca (1299 m) in Zelenega roba so Govci (zasledimo tudi obliki Golci in Golice in za najbolj skalnati del pod Poldanovcem in Zelenim robom Trebuška stena). Ime Govci oz. Golci (Golice) povezujemo s skalnatimi, marsikje zaradi skrajnih rastišc (prepadov, grap, rogljev), z gozdom neporaslimi (ogolelimi) pobocji. Obmocje današnje Gorenje Trebuše je bilo še v srednjem veku bolj ali manj neposeljena (ali vsaj zelo redko naseljena) gozdnata krajina. Gozdove so mocneje zaceli izkorišcati šele v prvi polovici 18. stoletja, z razvojem steklarstva. Prva steklarna je bila v kraju Na me linah (Na mlinih) ob Trebušici in je obratovala med leti 1722 in 1741. Druga steklarna (lastnik Matija Vogl) je bila blizu, le okoli 300 m od prve, v smeri proti Cepovanu, v kraju Podgolce (obratovala je v casu od 1759 do 1771). Potem so to dejavnost prenesli na planoto, najprej leta 1771 v Mrzlo drago in nato leta 1794 v Mojsko drago. Tam sta bili dve steklarni. Za kraj, kjer je stala prva, se je do danes ohranilo ime Stara glažuta. * dr. I. D., univ. dipl. inž. gozd., Biološki inštitut ZRC SAZU Regijska raziskovalna enota Tolmin, Brunov drevored 13, SL0-5220 Tolmin Dakskobler, l.: Posebnosti rastja in rastlinstva Govcev na severnem robu Trnovskega gozda nad dolino Trebuse ----======== Severovzhodni rob Trnovskega gozda nad dolino Trebuše. Foto I. Dakskobler Gozdni rezervat Govci. Foto I. Dakskobler Dakskobler, 1.: Posebnosti rastja in rastlinstva Govcev na severnem robu Trnovskega gozda nad dolino Trebuše Zadnji steklarski obrat v Mejski dragi je prenehal delovati okoli leta 1825 ali 1830, ko so bili vsi okoliški gozdovi izsekani (COSSAR 1926, SLOKAR 1964, FORTUNAT CERNILOGAR 1997, ŠTURM 2003). Tudi idrijski del trebuških gozdov, vanje sodijo Mali Govci, so mocneje zaceli izkorišcati v sredini 18. stoletja (KORDIŠ 1985, s. 17-19). Srednji in zgornji del doline Trebuše (današnja Gorenja Trebuša) je bil v srednjem veku goriška posest (KOS 1954, s. 29, LICER 2002) in Gorenja Trebuša je tudi kasneje pripadala Goriški in ne Tolminski (ceprav so se imeli njeni prebivalci vedno za Tolmince). Iz (Gorenje) Trebušeje vodila tovorna in pešpot na Lazno in naprej na Lokve, kar je bila v tistem casu glavna povezava Trebušanov (Trebušarjev) z upravnim središcem v Gorici. Ta pot je vrisana tudi na vojaških zemljevidih iz druge polovice 18. stoletja (RAJŠP 1 TRPIN 1997, s. 80 in priloženi zemljevid -sekcija 180). Trebuški (trebušarski) gozdovi so bili sprva sestavni del obsežnih cesarsko-kraljevih gozdov Trnovskega gozda. Ti gozdovi imajo že vec kot 200-letno tradicijo nacrtnega gospodmjenja. O zgodovini tega gospodarjenja in o zgodovini Trnovskega gozda nasploh obstaja veliko gradi va, precej že objavljenega (nekateri prispevki so izšli tudi v Gozdarskem vestniku). Teh clankov v seznamu literature podrobneje ne navajamo, omenimo naj le nekatere njihove avtorje: V. Mikuletic, E. Kozorog, M. Vuga, J. Žigon, S. Zilli idr. S to problematiko se v zadnjih desetih letih poglobljeno ukvarjajo tolminski in goriški gozdarji. Delo koordinira Edo Kozorog, univ. dipl. inž., vodja oddelka za urejanje gozdov na Obmocni enoti ZGS v Tolminu, z njim pa zelo tvorno sodeluje, s prepisi (transkripcijami) iz gotice in prevodi starih listin in nacrtov iz nemšcine in italijanšcine, Vitomir Mikuletic, univ. dipl. inž. gozd., med slovenskimi gozdarji najbrž najboljši poznavalec Trnovskega gozda in njegove zgodovine. Pomembno je, predvsem na zacetku, k tem raziskavam prispeval Janko Žigon, univ. dipl. inž. gozd., z najdbo prvega gozdnogospodarskega nacrta za Trnovski gozd (izdelal ga je gozdar Flameck leta 1771) v Državnem arhivu v Trstu (l. 1994), pa tudi nekateri drugi goriški gozdarji (npr. Matjan Šebenik st., univ. dipl. inž. gozd. in Ma1jan Šebenik ml., univ. dipl. inž. gozd.). Iz obsežnega gradiva, ki so ga v desetih letih zbrali tolminski in goriški gozdarji (hranijo ga na ZGS, OE Tolmin), naj omenim le nekaj drobcev. V zapisniku komisije, ki je bila poslana na ukaz njegovega rimsko-cesarskega kraljevo-katoliškega velicanstva, da pregleda cesarske in zasebne gozdove ob avstrijskih morskih pristanišcih in hrvaški morski meji od 8. junija do 14. novembra 1724 (kopijo nemškega originala v gotici je prof. Pietro Piussi iz Firenc poslal inž. Mikuleticu, ki je zapisnik prevedel v slovenšcino, njegov prevod hranijo na ZGS, OE Tolmin) piše, "da se v dolini Trebuše nahaja 46 kocarjev ali podložnikov s precej velikimi posestvi, njivami in travniki, tudi s kako krpo gozda za domaco oskrbo z lesom. Ti placujejo cesarskemu gozdnemu uradu za davek, dajatve, tlako, pašo, drva, les za gradnjo in vse drugo skupaj 176 lir 25 soldov, to je povprecno 3 lire 50 soldov na hišo. Ni pa najti nobenega mejnika, zato si podložniki pridobijo od cesarskega gozda toliko zemljišca, kolikor si ga hocejo iztrebiti in požgati. Tega pa ni malo, kakor se je vsak dan dalo videti. Poleg tega pa v cesarski gozd ne gonijo na pašo samo goveje živino, temvec tudi ovce in koze, kar pa ne bi smelo ostati nekaznovano". Pri prvi izmeri deželnoknežjih gozdov tedanjega Goriškega glavarstva (zakljucena je bila l. 1736), je Trnovski gozd obsegal še precejšnji del Trebuše, kasneje, v kartnem gradi vu prvega in naslednjih gozdnogospodarskih nacrtov za Trnovski gozd (prvi nacrt je izdelal Flamec k l. 1771, drugega Schneider l. 1804 in tretjega Koller l. 1840 oz. 1842) pa v glavnem ostajajo znotraj meja državnega gozda le Govci. Meje državnih gozdov z obcino Trebuša so kasneje dolocili še l. 1877 (Gozdnogospodarski nacrt za desetletje 1931-1940), morda že nekaj let prej (1864-geometer Z. Rejc, ustno sporocilo 9. 3. 2004). Meja državnega gozda je bila slabo oznacena tudi zaradi zahtevnega terena, redki mejniki so bili v hudourniških grapah in na grebenih. Po prvih treh nacrtih so gozdarji do danes izdelali že vec kot deset vedno bolj podrobnih in poglobljenih nacrtov Trnovskega gozda. Vecji del Govcev je v gozdnogospodarski enoti Trnovo, del vzhodno od Zelenega roba tudi v gozdnogospodarski enoti Idrija II (nekdanji rudniški gozdovi, idrijskemu rudniku so zaceli plipadati l. 1759, razmejitev pa so opravili l. 1768-KORDIŠ 1985, s. 15). Dakskobler, l.: Posebnosti rastja in rastlinstva Govcev na severnem robu Trnovskega gozda nad dolino Trebuše Iz dosedanjih nacrtov razberemo, da so bili gozdovi v Govcih zaradi naravnih razmer (st:xmine, nedostopnosti) v glavnem obvarovani vecjih clovekovih posegov (secnje). Trebuške stene so dolomitna pokrajina v miniaturi, z goli mi in ostrinti vrhovi, melišci. Najvecji del je nepristopen (nedostopen) in je težko uresniciti poseke tudi na tistih policah, na katerih bi lahko zaradi znacaja gozda izkorišcanje izvajali (Gozdnogospodarski nacrt za desetletje 1931-1940). Gozdove v Govcih so torej v glavnem izk01išcali le v robnih delih nad Gorenj o Trebušo in na prehodu v planoto, v vecjem delu pa so bili že v preteklosti opredeljeni kot varovalni. Morda so te gozdove najmocneje sekali v obdobju, ko sta bili ob Trebušici steklarni, torej v 18. stoletju. Geolog ŠTURM (2003, s. 182-183) je izdelal oceno, po kateri sledi, da je bilo za enomesecno proizvodnjo stekla (ocenjuje jo na 7 m3) potrebno 462 ton oz. 770 m3 lesa (pri tem je bilo za proizvodnjo pepeli ke potrebno 98% celotne porabe drvi, le 2 % pa za ogrevanje peci). Ob predpostavki, da so imeli trebuški gozdovi takrat podobno lesno zalogo kot jo imajo danes (okoli 140 m3 /ha), so takrat na mesec morali posekati kar 5,5 ha gozda. Avtor je kot obmocje, kjer so les sekali, opredelil levi breg Trebuši ce, 3,5 km levo in desno od lokacije nekdanje glažute (vecja oddaljenost bi po njegovem mnenju najbrž že povzrocila selitev glažute bližje izvoru lesa), torej pobocja med Stanovim in Gradovim robom s površino okoli 926 ha (v glavnem je to zahodneje od obmocja, ki ga opisujemo v tem clanku). Za golosek tako opredeljenega obmocja bi po njegovih izracunih potrebovali 14 let, prva steklarna pa je dejansko obratovala 19 let. RASTJE GOVCEV Gozdmji so leta 1975 izlocili gozdni rezervat Govci z namenom, da bi preucevali inicialno stanje gozda in sukcesijski razvoj vegetacije (MLINŠEK et al. 1980, s. 63-64, Gozdnogospodarski nacrt g. e. Trnovo 1983-1992). Gozdni rezervat leži v odseku 85 b, v gozdnogospodarski enoti Trnovo. V bližini Govcev je tudi pragozdni ostanek Bukov vrh (KORDIŠ 1985, KOVAC 1999) . Bolj ali manj pragozdno zgradbo imajo v Trnovskem gozdu tudi altimontanski (zgornjegorski) jelovo-bukovi in bukovi sestoji na pobocjih Smrekovega vrha in Belega hriba nad Smrekovo drago pod grebenom Golakov. Rastlinstvo Govcev je v prime1javi z drugimi deli Trnovskega gozda še razmeroma slabo raziskane. Pobocja bližje Cepovanu je v drugi polovici 19. stoletja obiskal botanik KRAŠAN (1868, 1880, 1882). Podatke iz tega obmocja najdemo tudi v obsežni Flori avstrijskega P1immja (POSPICHAL 1897-1899). Dobro je Govce poznal goriški botanik Zirnich (njegove podatke sta objavila COHRS 1953-1954 in MEZZENA 1986, njegov herbarij pa hranijo v P1irodoslovnem muzeju v Trstu). Floro Zelenega roba in Poldanovca je v svoji diplomski nalogi temeljito raziskal MARTINCIC (1958) in najzanimivejše najdbe nekaj let pozneje (1961) objavil. O rastlinstvu Zelenega roba je pisal tudi T. WRABER (1959). Gozdno vegetacijo Govcev je na kratko v elaboratu o fitocenološki oznaki Trnovskega gozda opisal M. WRABER (1953, s. 16). Kasneje so sodelavci Biološkega inšituta SAZU (MARINCEK 1 PUNCER 1 ZUPANCIC 1977) gozdnogospodarsko enoto Trnovo fitocenološko kartirali v merilu 1: 10 000. Pri tem kartiranju je bil poudarek na gospodarskih gozdovih, manj pozornosti pa so posvetili varovalnim sestojem nad Trebušo. Naše raziskave vegetacije Govcev so bile objavljene v zadnjih letih (DAKSKOBLER 1998, 1999, 2003) . Osnovna ugotovitev dosedanjih raziskav je, da v Govcih prevladuje alpsko rastje, kar je povezano predvsem z bližino Julijskih Alp in postglacialnim razvojem rastlinstva na tem obmocju . In katere so najvecje posebnosti gozdnega rezervata in Govcev na sploh? Najprej naj omenimo obsežno naravno nahajališce crnega bora. Opažali in omenjali so ga že številni avtorji, nekateri že v 19. stoletju (npr. SCHARNAGGL 1873, s. 5, SECKENDORFF 1881, s. 34). Najstarejši nam znani vir je le z zacetnicami imena in priimka (Jos. v. G.) podpisani clanek iz leta 1867 (Die Schwarzfohre auf Karstboden. Osterreichische Monatsschrift fur Forstwesen. Band XVII, s. 508­511, Wien). V tem zapisu med drugim na str. 508 preberemo naslednje (prevod V. Mikuletic): "Na zboru avstrijskega gozdarskega društva, ki je bil v jeseni l. 1865 v Trstu, so v okviru 2. teme obravnavali tudi vprašanje, ali lahko štejemo crni bor na Krasu za domaco (avtohtono) ali pa za v novejšem casu tja presajena drevesne vrsto. Ob splošni trditvi, da naj bi bil Kras nekoc vecinoma Gozdni rezervat Govci, vetrolom je preredcil bukov gozd. Foto I. Dakskobler Zoisova zvoncica (Campanula Bertolonijeva orlica (Aquilegia Kranjski jeglic ( Primula carniolica ). zoysii). Foto I. Dakskobler hertolonii). Foto R. Terpin Foto I. Dakskobler porasel s hrastom in crnim borom, je le en gospod že pred 120 leti sedem takih sadik presadili v govornik navedel pozitivno dejstvo, namrec, da v državni gozd Panovec pri Gorici". Porocilo o Gorenji Trebuši v c. k. Trnovskem gozdu raste crni srecanju avstrijskega državnega gozdarskega bor, ki tja nikoll ni prišel umetnim potom in da so društva v Trstu l. 1865 je po drugih virih povzel Požar je naravni dejavnik v gozdnem rezervatu Govci. Foto I. Dakskobler Hladnikovka (Hladnikia pastinacifolia). Foto L Dakskobler Scopolijev repnjak (Arabis scopoliana). tudi ANKO (1985). Crni bor v Govcih pa seveda niso poznali le gozdatji, temvec tudi domacini, saj so iz njegovega lesa kroji li dešcice "borov ke", ki so služile za razsvetljavo. Borovke so nosili prodajat tudi na Vipavsko, podobno tudi trske iz bukovega lesa (COSSAR 1926, FOR­TUNAT CERNILOGAR 1997). Crni bor (Pinus nigra) je južno­evropska, mediteransko-montanska vrsta, razši1jena v gorovjih, ki obdajajo Sredo­zemlje, tako v severozahodni Afriki, Španiji, Franciji, Italiji, v jugovzhodnih Foto Boštjan Surina Alpah, vzdolž Dinarskega gorstva vse do Grcije in Male Azije ter Krima in Kavkaza. Zaradi ge­ografske izolacije, ki preprecuje izmenjavo genov, se populacije med seboj genetsko precej razlikujejo. Botaniki so opisali vec podvrst, razlickov in ras (BRUS 1999). V Vzhodnih in Jugovzhodnih Alpah in v zahodnem delu Balkanskega polotoka uspeva tipicna pod vrsta, t. i. avsttijski crni bor (Pinus nigra subsp. nigra = Pinus austriaca) . Naravnih nahajališc crnega bora je v Sloveniji razmeroma malo. Eno najobsežnejših so prav Govci nad Gorenja Trebušo, ostala naravna nahajališca na severnem Primorskem so v dolini Loške Koritnice, Dakskobler, 1. : Posebnosti rastja in rastlinstva Govcev na severnem robu Trnovskega gozda nad dolino Trebuse v dolini Trente (predvsem na pobocjih Vogla), pod Treska pri Srpenici in nad dolino Tolminke. Drugod v Sloveniji crni bor v naravnih združbah najdemo npr. v Zgornji Savski dolini (v Karavankah), v dolini Save Bohinjke med Soteska in Nomenjem, na pobocjih Begunjšcice, na severnih pobocjih Storžica nad dolino Kokre, v Iškem Vintgarju, ponekod v Polhograjskem h1ibovju in v Zasavju, na strmih pobocjih v dolini Kolpo in še kje. Crni bor danes pogosto omenjajo kot drevo Krasa, kjer pa ni avtohton. Saditi so ga zaceli pred dobrimi 150 leti (okoli l. 1859) in izkazal se je kot najprimernejša vrsta za ogozditev kraških golicav. V razmeroma kratkem casu je popolnoma spremenil podobo te pokrajine. Zdaj ga postopno že izpodriva avtohtona listavska vegetacija (hrasti, crni gaber, mali jesen). V Govcih crni bor raste na skalnatih, s številnimi grapami razrezanih osojnih strmih dolomitnih pobocjih in rogljih Stanovega roba, Poldanovca in Zelenega roba ter v Malih Govcih na severnem vznožju Bukovega vrha, na nadmorski višini od 450 do skoraj 1300 m. Drevesa so 15 (najvec 20) m visoka, na izpostavljenih grebenih navadno le okoli 10 m, tam pogosto z znacilno dežnikasto krošnjo, prsni premeri so od okoli 30 do 50 cm. Vecje drevesne mere crni bor doseže na nekoliko boljših tleh, kjer se je kot pionir po požaru ali vetrolomu naselil na potencialno bukova rastišca (tam doseže tudi višino do okoli 30 m in premer v prsni višini do 80 cm). Sestoji crnega bora v Govcih so po svoji floristicni sestavi še precej podobni sestojem te vrste, ki jih na vecjih površinah najdemo v Jugovzhodnih Alpah, npr. v Karnijskih Alpah, v Karavankah ter v delu Julijskih Alp (npr. v dolinah Koritnice, Rezije, Reklanice in Dunje), zato jih uvršcamo v južnoalpsko združbo crnega bora in malega jesena (Fraxino orni-Pinetum nigrae Martin-Bosse 1967) -DAKSKOBLER (1998, 1999). Crno borovje v dolini lške (TOMAžiC 1940) in v dolini Kolpe (ACCETTO 1999, 2001) raziskovalci uvršcajo v druge združbe. Crni bor se je naselil v Gavce najbrž v toplejšem poledeno­dobnem obdobju in ga bukev na rastišcih, ki so skrajna za uspevanje gozda, ni nikoli uspela izpodriniti. V zgornjem pasu razširjenosti crnega borovja v Govcih, na nadmorski višini med 1000 in 1150 (1200) m, na zelo strmih skalnatih pobocjih (45° in vec) v zelo vrzelastih sestoj ih (sklep okoli 50 o/o) ponekod že raste rušje (Pinus mugo ). Na nekaj mestih pod Poldanovcern, tako v obmocju proti Stanovemu robu kot v obmocju proti Zelenemu robu, na teh skrajnih rastišcih uspeva tudi macesen (Larix decidua). Raste posamicno ali v manjših skupinah (najvec srno našteli osem dreves). Dosega podobne razsežnosti kot crni bor, prsni premer do okoli 45 cm in drevesne višino do okoli 16 (20) m. Macesen je gotovo ena izmed rastlinskih zna­menitosti Govcev, saj je to najbrž njegovo najjužnejše naravno nahajališce v Sloveniji in eno redkih izven obmocja Alp. Na vetrovnih kopah, v kotanjah pod stenami in na prepadnih strmalih Poldanovca in Zelenega roba ruševje povsem prevlada. V njem uspevajo le še posamicni crni bori. Iz analize floristicne sestave sklepamo, da v Govcih uspeva alpska oblika ruševja, zato jo zacasno kot posebno geografsko varianto (var. geogr. Primula carniolica) uvršcamo v asociacija Rhodothamno-Pinetum 1nugo (Mar­tincic 1977) Zupancic & Žagar 1980 mscr. Crni bor v Govcih porašca najbolj skrajna rastišca. Tam, kjer so razmere za uspevanje gozda manj skrajne, predvsem na policah in v žlebovih ter na zavetrnih pobocjih grap, prevladuje bukov gozd, v katerem je v podrasti zelo pogost dlakavi slec (Rhododendron hirstum), grmovnica, ki je bolj znacilna za rastje nad zgornjo gozdno mejo. Bukovje v Govcih po zgradbi in floristicni setavi uvršcamo v posebno združbo, ki se imenuje prav po dlakavem slecu -Rhododendro hirsuti-Fagetum (DAKSKOBLER 1998, 2003). Ta združba uspeva na zelo strmih, kamnitih ali skalnatih osojnih pobocjih s plitvo, pogosto prhninasto rendzino od spodnjega do zgornjega dela gorskega pasu, od okoli (300) 400 do 1200 m nm. v. Doslej smo jo opazili še v Julijskih Alpah (ponekod na Bovškem, v dolinah Tolminke, Zadlašcice, Kneže in Bace) in v njihovemu prigorju (ponekod na Cerkljanskem), v dolini Id1ijce (posebno v njenem povirnem delu in na osojnih pobocjih njenega srednjega teka) in v dolini Trebuše, tu na najvecji površini prav v Govcih. Prav tako so znana nahajališca te združbe v Kolpski dolini, v Zasavju in na Snežniku. Sestoji asociacije Rhododendro hirsuti-Fagetum so izrazito varovalni. Njihova vrednost je splošno ekološka, biotopska, saj predstavljajo v (pod)gorskem pasu naših Alp in Dinarskega gorstva razmeroma redko in zelo ohranjeno rastlinsko združbo, v kateri uspevajo tudi nekatere redke, zašcitene, endemicne Dakskobler. l.: Posebnosti rastja in rastlinstva Govcev na severnem robu Trnovskega gozda nad dolino Trebuše ali kako drugace znamenite vrste slovenske flore, npr. tisa (Taxus baccata), bodika (flex aquifolium), kranjski jeglic (Primula carniolica), Blagayev volcin (Daph.ne blagayana), kranjski prstnik (Potentilla carniolica) in lepi ceveljc ( Cypripedium calceolus)-pd cemer slednjih treh doslej v Govcih nismo opazili, pac pa v bližnjih trebuških in (ali) idrijskih gozdovih. Med naravnimi dejavniki, ki vplivajo na razvoj gozdov v Govcih so pogosti žled in vetrolorni (ti prizadenejo predvsem bukove sestoje -KRIVEC 2003) in gozdni požari. Eden izmed njih je (najverjetneje) leta 1995 prizadel okoli 1,5 ha gozda (bukovje in crno borovje) pri skalnem roglju Kokoš, ki leži pod Zelenim robom. Preucevali smo spremembe talnih razmer in floristicne sestave nekaj let po požaru in to primerjali z ohranjenimi okoliškimi sestoji (URBANCIC 1 DAKSKOBLER 2002). Po požaru se zmanjša rodovitnost, debelina in površina tal in poveca kamnitost in skalnatost. Precej se spremeni tudi vrstna sestava zelišcne plasti. Med drevesnirni in grmovnimi vrstami so pioni1ji predvsem vrbe (npr. gola in velikolistna vrba), kranjska kozja cešnja (Rhamnus fallax)-ta je pomembna pionirska vrsta tudi na vetrolomnih površinah, alpski negnoj, crni gaber, crni bor in gorski javor. Ponoven razvoj gozda na požarišcu bo najbrž dolgotrajen. RASTLINSKE POSEBNOSTI V izjemno razclenjenem površju Govcev je veliko površin, ki jih lahko naselijo le najbolj skromne praprotnice in semenke, prilagojene na skrajne rastišcne razmere (inicialna tla, velika temperaturna nihanja, obcasno pomanjkanje vlage). Taka rastišca so bolj ali manj navpicni skalni pragovi, manjše stene, spodnji, najbolj strmi robovi žlebov in grap. V združbah skalnih razpok v Govcih v glavnem prevladujejo alpsko razširjene vrste. Med njimi je tudi Zoisova zvoncica ( Campanula zoysii), kij o je v Trebuški steni prvi našel Zirnich leta 1941 (COHRS 1954, s. 128, MEZZENA 1986, s. 39). Zoisova zvoncica je reliktni endemit J ugovzhodnih Alp (predvsem Karavank, Kamniško-Savinjskih in Julijskih Alp). Njena klasicna nahajališca so ''Bohinjske Alpe" nad Velim poljem in Storžic, kjer jo je našel K. Zois, opisal pa l. 1788 Wulfen -T. WRABER ( 1990, s. 72). Najbolj proti zahodu uspeva še v delu Karnijskih Alp (severna Italija), najbolj severno nahajališce je na Obirju Uužna Koroška, Avstrija), najbolj vzhodno na Uršlji gori. V Govcih so njena najbolj južna doslej znana nahajališca. V zadnjih letih smo raziskali in potrdili dve, v zadnji grapi pod Poldanovcem in v Orlejški grapi, obe v višinskem pasu od okoli 1000 do 1050 m. Populacija je majhna, a vitalna. Raste v posebni geografski razlicici (var. geogr. Primula carniolica) združbe Clusijevega prstnika in Zoisove zvoncice (Potentillo clusianae-Campanuletum zoysii Aichinger 1933), ki je sicer razširjena le v Jugovzhodnih Alpah. V skalnih razpokah posamicno raste tudi Bertolonijeva orlica (Aqulegia bertolonii). To je endemit jugozahodnih Alp (SAURBIER 1 LAN GER 2000, s. 42). Po doslej znanih podatkih uspeva v severozahodni Italiji (od Primorskih Alp do Apuanskih Alp v severnih Apeninih) in v jugo­vzhodni Franciji (Provansalske Alpe, Dauphineja), disjunktni (od glavnega precej oddaljeni) del areala pa ima v Sloveniji. Pri nas jo dobimo v grušcnatih žlebovih, na melišcih, na kamnitih subalpinskih in alpinskih travišcih ter v skalnih razpokah ponekod v Kamniško-Savinjskih Alpah, v južnem (tolminsko­bohinjskem) deluJ ulijskih Alp ter v severovzhodnem delu Trnovskega gozda. Kot vrsto Aquilegia bertolon.ii jo je v bohinjskih Julijskih Alpah prvi izrecno prepoznal botanik dr. W. Lippert, v ekskurzijskem protokolu (T. WRABER 2001, s. 37). Geografsko so nahajališca v naših Alpah precej oddaljena od nahajališc v severozahodni Italiji in jugovzhodni Franciji in rastlinski sistematiki bodo morda v prihodnje s primeijavo primerkov populacij iz Sloveniji in iz glavnega areala prišli do novih spoznanj in tudi drugacnega taksonomskega vrednotenja. V Trnovskem gozdu sta na nenavadno orlic o bila pozorna že T. Wraber in Martincic, ceprav v njunih objavah še ni bila omenjena s tem imenom. V Govcih je Bertolonijeva orlica še bolj kot v združbah skalnih razpok ( Phyteumato-Potentilletum caulescentis, Primulo carniolicae-Potentilletwn caulescentis, Patenti/lo clusianae-Campanuletum zoysii) razširjena v grušcnatih žlebovih (v nekaj m2 velikih melišcnih združbah). Posamicno uspeva tudi v kanmitih travišcih z modriko (Sesleria albicans) in cvrstim šašem (Carex firma), ki jih ponekod postopno zarašca crni bor, v svetlih sestojih cmega bora ter v ruševju. Opazili smo jo v višinskem pasu od okoli (600) 900 do 1280 m. Dakskobler. l. : Posebnosti rastja in rastlinstva Govcev na severnem robu Trnovskega gozda nad dolino Trebuše Ceprav je rastje in rastlinstvo Govcev po povedanem v glavnem alpsko, so v njem tudi vrste, ki jih v naših Alpah (tudi v Govcem najbližjih Julijskih) ne najdemo. Med takimi vrstami bomo najlažje opazili kranjskega jeglica (Primula carniolica). To je slovenski endemit, ki raste v približno 70 km dolgem in 25 km širokem pasu zahodno in južno od Ljubljane, v porecjih Idrijce in Ljubljanice, na severnem obrobju Dinarskega gorstva. Z nekaj nahajališci seže še v Cerkljansko hribovje. Prvi gaje leta 1778 opisal dunajski botanik Jacquin, na osnovi primerkov, ki mu jih je s Kranjskega (najbrž iz okolice Idrije) poslal Hacquet (T. WRABER 1990, s. 66). Razširjen je v dinarski smeri od severozahoda proti jugovzhodu. Najbolj severozahodna doslej znana nahajališca so nad levim bregom Idrijce med Dolenjo Trebušo in Slapom (pod Skopice), najbolj severna na Cer­kljanskem (pri Orehku, Rodne). Najbolj zahodno uspeva še v Cepovanski dolini, najbolj južno pri Sodražici na Dolenjskem. Idrijske in trebuške grape sodijo gotovo med obmocja, kjer je ta znamenita vrsta slovenske flore najbolj pogosta. V Govcih smo jo opazili v razlicnih združbah, zelo obilna je predvsem v bolj vlažnem skalovju in tudi na podobno vlažnih kamnitih travišcih. Po njej smo imenovali združbo skalnih razpok s predalpskim prstnikom (Primulo carniolicae-Potentilletum caulescentis). V Govcih, zanesljivo vsaj pod Stanovim robom (det. I. Dakskobler, 19. 5. 2004), uspeva tudi križanec med kranjskim in lepim jeglicem (Primula auricula), t. i. idrijski jeglic (Primula x venusta). Morda še vecja znamenitost je hladnikovka (Hladnikia pastinacifolia ). Je namrec, kot je zapisal T. WRABER (1990, s. 110), zastopnica mo­notipicnega rodu (rodu z eno samo vrsto) z zelo majhnim obmocjem razširjenosti (Trnovski gozd, in to le južni rob med Selovcem, Malo goro in Predmejo ter severni rob med Zelenim robom in Poldanovcem). Njen odkritelj, na Cavnu l. 1819, naj bi bil znameniti slovenski botanik Franc Hladnik, po najnovejših raziskavah še bolj verjetno njegov ucenec Henrik Freyer (T. WRABER 2003). O nahajališcih na severni strani Trnovskega gozda, na Zelenem robu, je prvi porocal Pittoni 1878 (SUŠNIK 1964), pozneje jo je na Poldanovcu opazil MARTINCIC (1958). V Govcih hladnikovka raste posamicno na skalnatih rastišcih v vrzelastih sestojih crnega bora, v ruševju, v združbah skalnih razpok (Phyteumato-Potentilletum caulescentis in Potentillo clusianae-Campanuletwn zoysii) in na kamnitih travišcih z vrstama Seslerža albicans in Carex firma, najbolj obilno prav na nekoliko g:rušcnatih tleh vzhodnega grebena tik pod vrhom Poldanovca. Kot zadnjo rastlinsko posebnost Govcev omenimo še Scopolijev repnjak (Arabis scopoliana). To je vrsta, ki je razširjena vzdolž Dinarskega gorstva od Trnovskega gozda na severozahodu do Bosne in Hercegovine (in morda celo do Prokletij v Albaniji) na jugozahodu. Po svoji razšitjenosti jo torej uvršcamo med ilirske vrste­ T. WRABER (1990, s. 56), SURINA (2003). Njeno klasicno nahajališce je Nanos (kjer jo je prvi našel Scopoli). V Trnovskem gozdu (na Cavnu) jo je omenjal FLEISCHMANN (1844, s. 212), vendar njegove navedbe kasneje ni še nihce potrdiL Lani avgusta smo Scopolijev repnjak našli na Stanovem robu, v razpokah majhnega skalnega roglja kakih 15 m vzhodno pod vrhom (DAKSKOBLER 1 CUŠIN 2003, SURINA 2003). To je njegovo najbolj severozahodno znano nahajališce. Ob tem naj omenimo še eno ilirsko (torej vzdolž Dinarskega gorstva in še nekoliko širše) razširjeno vrsto, travnolistno vrcice (Edraianthus graminifolius), ki jo je na Poldanovcu prvi našel MARTINCIC (1958, 1961) in ima tu prav tako svoje najbolj severno nahajališce. Tudi za Trnovski gozd vsaj deloma velja ugotovitev, ki jo je za Snežnik zapisal T. WRABER (1990, s. 56): v geološki preteklosti (morda po zadnji ledeni dobi) so se tu proti severozahodu širile ilirske, proti jugovzhodu pa alpske rastline. 4 ZAKLJUCKI Kranjski jeglic, Zoisova zvoncica, hladnikovka, Bertolonijeva orlica in Scopolijev repnjak so v seznamu vrst (Priloga II Habitatne direktive), ki jim v okviru projekta Natura 2000 (BABIJ et al. 2003) posvecamo posebno pozornost. Govci so eno redkih obmocij v Sloveniji, kjer raste na razmeroma majhni površini kar pet v ta seznam uvršcenih vrst. Zaradi njih, prav tako zaradi naravnega crnega borovja, bukovja z dlakavim slecem, ruševja, združb skalnih razpok in gotovo še cesa, bodo strma in skalnata, ponekod prepadna, s številnimi grapami razrezana dolomitna pobocja na severnem robu Trnovskega gozda nad dolino Trebuše skoraj gotovo Dakskobler, l.: Posebnosti rastja in rastlinstva Govcev na severnem robu Trnovskega gozda nad dolino Trebuše uvršcena med posebej (za)varovana obmocja po merilih Evropske skupnosti. Botanikom, gozdarjem, naravoslovcem so Govci znani predvsem po tu na kratko in nepopolno naštetih naravnih znamenitostih. Lovci, ki vzorno vzdržujejo precne poti, jih poznajo predvsem zaradi gamsov (BLAŠKO 2001 ). Iz starih gozdno­gospodarskih nacrtov izvemo, da so se gamsi tu naselili šele v prvi polovici 19. stoletja, okoli leta 1838. Strma ostenja nad dolino Trebuše so znana tudi kot vabljiv planinski cilj (KOZOROG 2001 ). Med Trebušarji in goriškimi planinci (Ita}jjani, Furlani, SJovenci) je še vedno živ spomin na smrtno nesreco Nina Paternollija (mladega goriškega razumnika, pomembne osebnosti kulturnega življenja v Gorici po koncu prve svetovne vojne) 19. avgusta 1923 v Govcniku pod Poldanovcem. Lani, 24. avgusta 2003, so se v Gorenji Trebuši spomnili šestdesetletnice tega tragicnega dogodka in tehtne razmišljanje ob tem je objavil T. WRABER (2004 ). Skoraj gotovo so bila o stenja in divje govške grape prizorišce še katere bolj ali manj znane in bolj ali manj tragicne zgodbe iz naše polpretekle zgodovine. 5 ZAHVALA Za dragoceno pomoc pri ptipravi tega prispevka in številne nasvete in podatke se iskreno zahvaljujem Vitomilju Mikuleticu, univ. dipl. inž. (Nova Gorica) in Edu Kozorogu, univ. dipl. inž. (ZGS, OE Tolmin). Slednji mi je tudi omogocil uporabo starih gozdnogospodarskih nacrtov in drugih zapiskov, ki jih hranijo na Oddelek za urejanje gozdov ZGS, OE Tolmin. Hvala tudi geometru Zoranu Rejcu za kartno gradi vo in nekatere podatke in prof. dr. Marku Accettu za strokovni pregled besedila. 6 LITERATURA IN VIRI ACCETIO, M., 1999. Asociacija Carici sempervirentis­ Pinetum nigrae (Accetto 1996) Accetto 1999 nom. nov. v Sloveniji (ob stoletnici rojstva prvega slovenskega fitocenologa univ. prof. Gabrijela Tomažica).-Zbornik gozdarstva in lesarstva (Ljubljana), 60, s. 197-151. ACCETTO, M., 2001. Asociacija Daplmo alpinae-Pinetum nigrae ass. nova v Sloveniji. -Zbornik gozdarstva in lesarstva (Ljubljana), 64, s. 5-39. ANKO, B., 1985. Kresnicke iz gozdarske zgodovine. "Umni gospodar" O pogozdovanju Krasa (Pogozdo­ vanje Krasa, Državno gozdarsko društvo -Umni gospodar, 16. 9. 1865, Iz zborne seje avstrijskega gozdnega društva 6. sept. t. L. v Trstu, Umni gospodar, 15. 10. 1865).-Gozdarski vestnik (Ljubljana), 43, 5, s. 217-219. BABIJ, V 1 BACIC, T. 1 CUŠIN, B. 1 DAKSKOBLER, I. 1 FRAJMAN, B. 1 JOGAN, N. 1 KALIGARIC, M. 1 PRAPROTNIK. N. 1 SELIŠKAR, A. 1 SURINA, B. 1 ŠKORNIK. S. 1 VREŠ, B., 2003. Strokovna izhodišca za vzpostavljanje omrežja Natura 2000: rastline: (Pteridophyta in Spermatophyta).-Koncno porocilo. Ljubljana, Biološki inštitut Jovana Hadžija ZRC SAZU, 233 s. BLAŠKO, R. -Bajtarski, 2001. Sol je sladka. -V: Mati Gora. Zbornik o Gori, Gorjankah in Gorjancih, ob 400­letnici naselitve Gore. Cernigoj, F. (ur.): Predmeja, Društvo za ohranjanje in varovanje naravne in kulturne dedišcine Gora, s. 153-156. BRUS, R., 1999: Crni bor (Pinus nigra Am.).-V: Naše drevesne vrste. Kotar, M. 1 Brus, R.: Ljubljana. Slovenska matica, s. 37-41. COHRS, A., 1953-54. Beitrage zur Flora des nord­adriatischen Ktistenlandes. Feddes Repertorium (Berlin) 56, 1-2, s. 66-143. COSSAR, R. M., 1926. L' industria del ve tro neil ' Alto Goriziano. Archeografo Triestino (Trieste), Vol. 13, s. 313-338 (prevod v slovenšcino V Mikuletic, 2001 , hrani ZGS OE Tolmin, za interno rabo). DAKSKOBLER, 1., 1998. Vegetacija gozdnega rezervata Govci na severovzhodnem robu Trnovskega gozda (zahodna Slovenija). -V: Gorski gozd. Diaci, J. (ur.). Zbornik referatov, 19. gozdarski študijski dnevi, Logarska dolina, 26.-27. 3. 1998, s. 269-301. DAKSKOBLER, I., 1999. Contribution to the knowledge of the association Fraxino orni-Pine!Um nigrae Martin­Bosse 1967. -Wissenschaftliche Mitt. Niederosterr. Landesmuseum (St. Polten) 12, s. 25-52. DAKSKOBLER, I., 2003. Asociacija Rhododendro hirsuti­Fagetum Accetto ex Dakskobler 1998 v zahodni Sloveniji. Razprave 4. raz. SAZU (Ljubljana), 44, 2, s. 5-85. DAKSKOBLER, L 1 CUŠIN , B., 2003. Rastlinstvo in rastje Dolenje Trebuše in njene okolice. -Trebuški zbornik, Tolmin, Tolminski muzej, s. 99-132. FLEISCHMANN, A., 1844. Ubersicht der Flora Krain 's. -Ann. Landwirth.-Ges. Krain 6, s. 103-246. FORTUNAT CERNILOGAR, D., 1997. Gorenja Trebuša v preteklosti. -Tolminski zbornik. Tretja knjiga, s. 113-118. Gozdnogospodarski nacrti GE Trnovo 1931-1940, 1953­1962, 1963-1972, 1973-1982, 1983-1992, 1983-2002. Zavod za gozdove Slovenije, Obmocna enota Tolmin. KOS, M., 1954. Srednjeveški urbarji za Slovenijo. Urbarji Slovenskega Primmja. Drugi del.-Ljubljana, Slovenska akademija znanosti in umetnosti, 410 s. + pregledni zemljevid. KRIVEC, L, 2003. Škode v gozdovih zaradi ujm. -V: Pot skozi gozd. Soško gozdno gospodarstvo in pol stoletja gospodarjenja z gozdovi. Krivec, I. et al. (uredniški odbor), Tolmin, Društvo inženirjev in tehnikov gozdarstva Posocja, s. 90-101. Dakskobler, l.: Posebnosti rastja in rastlinstva Govcev na severnem robu Trnovskega gozda nad dolino Trebuse KORDIŠ, F., 1985. Gozdni rezervati Slovenije. Pragozd Bukov vrh.-Strokovna in znanstvena dela 87, Vtozd za gozdarstvo, Biotehniška fakulteta, Univerza v Ljubljani, 71 s. KOVAC, J., 1999. Zgradba pragozdnega ostanka Bukov vrh. -Gozdarski vestnik (Ljubljana), 57, 5-6, s. 227-236. KOZOROG, E., 2001. Stezice v divjo lepoto. Cez Govce na Poldanovec -razgledišce Trnovskega gozda. Planinski vestnik (Ljubljana), 101, 6, s. 273-275. KRAŠAN, F., 1868. Bericht tiber meine Excursion in das Lašcek-Gebirge zwischen Canale und Chiapovano. Abh. d. zool.-bot. Ges. Wien 18, s. 201-212. KRAŠAN, F., 1880. Vergleichende Ubersicht der Vegetationsverhaltnisse der Grafschaften Gorz und Gradisca. -6sterr. Bot. Zeilschr., 30, s. 314---316. KRAŠAN, F., 1882. Die Erdwarrne als pf\anzen­geographischer Factor.-V: Botanische Jahrbticher fUr Systematik, Pflanzengeschichte und Pflanzengeo­graphie 2. Engler, A. (ur.), Leipzig, W. Engelmann, s. 185-255. LICER, V., 2002. Drobci iz zgodovine Gorenje Trebuše od naselitve do Avstro-Ogrske. -Primorska srecanja (Nova Gorica), 249, s. 40-42. MARINCEK, L. 1 PUNCER, I. 1 ZUPANCIC, M., 1977. Vegetacijska in rastišcna analiza za gozdnogospodarsko enoto Trnovo. -Elaborat, Ljubljana, Biološki inštitut Jovana Hadžija, 105 s. + priloge. MARTINCIC, A., 1958. Fitogeografske razmere vzhod­nega dela Trnovskega gozda. -Diplomska naloga. Univerza v Ljubljani, Biotehniška fakulteta, oddelek za biologijo, Ljubljana, 49 s. MARTINCIC, A., \961. Prispevek k poznavanju flore slovenskega ozemlja.-Biološki vestnik (Ljubljana), 8, s. 3-8. MEZZENA, R., l986. t; erbario di Carlo Zirnich (Ziri). -Atti Mus. civ. Stor. nat. Trieste, 38, l. s. 1-519. MLINŠEK, D. 1 ACCETTO, M. 1 ANKO, B. 1 PISKER­NIK, M. 1 ROBIC, D. 1 SMOLEJ, l. 1 ZUPANCIC, M., \980. Gozdni rezervati v Sloveniji . -Elaborat. Ljubljana, Inštitut za gozdno in lesno gospodarstvo pri Biotehniški fakulteti v Ljubljani, 414 s. POSPICHAL, E., 1897-1899. Flora des osterreichischen Ktistenlandes. l-II. -Leipzig -Wien, Franz Deuticke, 576 + 946 s. + priloge. RAJŠP, V. 1 TRPIN, D., 1997. Slovenija na vojaškem zemljevidu 1763-1787 (1804). Opisi in karte, 3. zvezek. -Ljubljana, ZRC SAZU in Arhiv Republike Slovenije, 436 s. +zemljevidi. SAUERBIER, H. 1 LANGER, W., 2000. Alpenpflanzen -Endemiten von Nizza bis Wien. -Eiching, IHW-Ver\ag und Verlagsbuchhandlung, 193 s. SCHARNAGGL, S .. 1873. Die Forstwirtschaft im Osterreichischen Kiistenlande, mit vorztiglicher Rticksicht auf die Karstbewaldung. -Wien, K. K. Ackerbau-Ministerium, 89 s. SECKENDORFF, A., 1881. Beitrage zur Kenntnis der SchwarzfOhre (Pinus austriaca Hoss.). I. Theil. -Mittheilungen aus dem forstlichen Versuchswesen Oesterreichs (Wien), VII, s. 1-65 +priloge. SLOKAR, 1., 1964. Zgodovina steklarske industrije na Goriškem.-Kronika (Ljubljana), 12, 1, s. 64---66. SURINA, B., 2003. Arabis scopoliana Boiss. V; Strokovna izhodišca za vzpostavljanje omrežja Natura 2000 -Rastline (Pterydophyta in Spermatophyta). Cusin, B. (ur.). -Elaborat, Ljubljana, Biološki inštitut ZRC SAZU, s. 101-109. SUŠNIK, F., 1964. Taksonomska in horološka proble­matika taksona Hladnikia pastinacifolia Rchb. -Doktorska naloga. Univerza v Ljubljani, Biotehniška fakulteta, oddelek za biologijo, 69 s. ŠTURM, S., 2003. Steklarska obrt v dolini Trebušice. -Trebuški zbornik, Tolmin, Tolminski muzej, s. 169-184. TOMAŽIC, G., 1940. Asociacije borovih gozdov v Sloveniji. I. Bazifilni borovi gozdi. -Razprave matematicno-prirodoslovnega razreda Akademije znanosti in umetnosti 1, Ljubljana, s. 77-120. URBANCIC, M. 1 DAKSKOBLER, 1., 2001. Spremembe talnih razmer in rastlinske sestave v gozdovih crnega bora in malega jesena (Fraxino orni-Pinetum nigrae) ter bukve in dlakavega sleca (Rhododendro hirsuti­Fagetum) po požaru. -Zbornik gozdarstva in lesarstva (Ljubljana), 66, s. 95-137. WRABER, M., 1953. Fitosociološka slika Trnovskega gozda (G. u. Trnovo, G. G. Most na Soci).-Elaborat, Ljubljana, Biološki inštitut SAZU, 21 s. WRABER, T., 1959. Trnovski gozd v cvetju. -Planinski vestnik (LjubUana), 59, s. 169-174. WRABER, T., 1990. Sto znamenitih rastlin na Slovenskem. -Ljubljana, Prešernova družba, 239 s. WRABER, T., 2001. Aquilegia bertolonii Schott. -V: Raziskava razširjenosti evropsko pomembnih vrst v Sloveniji. Kryštufek, B. et al. (ur.). Prirodoslovni muzej Slovenije, Ljubljana, s. 35-37. WRABER, T., 2003. Henrik Freyer kot botanik. Idrijski razgledi (Idrija), 48, l, s. 104---135. WRABER, T., 2004. Paternollijeva grapa 1923-2003. Planinski vestnik (Ljubljana), 109, 5, s. 15-17. Strokovna razprava GDK: 232.314+232.411.1 (497.12) Operativna izvedba nove zakonodaje s podrocja gozdnega semenarstva in drevesnicarstva Hoj ka KRAIGHER' Zoran GRECSH Izvlecek: Kraigher, H., Grecs, Z. Operativna izvedba nove zakonodaje s podrocja gozdnega semenarstva in drevesnicarstva. Gozdarski vestnik, 62/2004, št. 5~6. V slovenšcini, cit. lit. 16. V za?njih nekaj letih je bil~ spre} eta nova z~onodaja in podzakonski akti s podrocja gozdnega reprodukcijskega materiala. V ~n.s~~vku pregledno ~n~aZUJemo sosledJe postopkov pri odobritvi semenskih objektov in izdaji glavnega spricevala, defmJCIJ~ semenske bramlmce, __ slovenske go~dne genske banke, partije gozdnega reprodukcijskega materiala, ugotavUanje k~ovost~ ~ozdnega re~rodukciJske~a mate~Jal~ ter zakonsko predpisane izjeme glede odobritve in trženja. Omenjeni so tudi stroskl postopkov m obveznosti dobavJtelJev, predvsem glede sledljivosti in kakovosti semenskega materiala. Kljucne besede: register semenskih objektov, gozdni reprodukcijski material, rastlinski potni list, postopki 1 UVOD Pred vstopom v Evropsko unijo (EU) smo v Sloveniji sprejeli Zakon o gozdnem reprodukcijskem mate1ialu (ZGRM; Ur.LRS 58/02, 85/02) in Zakon o zdrav­stvenem varstvu rastlin (ZZVR; Ur.l.RS 45/01 ), ki sta usklajena z zahtevami EU ter vec podzakonskih aktov, ki urejajo podrocje gozdnega semenarstva in drevesnicarstva. Prišlo je do sprememb postopkov pri odobritvi gozdnih semenskih objektov, stro­kovnem nadzoru in pridobitvi glavnega sp1icevala o izvoru gozdnega reprodukcijskega materiala, zahteva se izdaja rastlinskih potnih listov in cela serija admi­nistrativnih ukrepov za uporabo rastišcu ustreznega gozdnega reprodukcijskega materiala in pre­precevanje razširjanja karantenskih bolezni in škodljivcev. V prispevku pregledno predstavljamo postopke, ki so posledica nove pravne ureditve, predvsem odobritve, sledljivosti in kvalitete gozdnega reprodukcijskega materiala. Pregled je namenjen odgovornim osebam na Zavodu za gozdove Slovenije (ZGS; gojiteljem, vodjem krajevnih enot in revirnim gozdarjem, ki imajo v svojih revirjih evidentirane ali odobrene gozdne semenske objekte, namenjene pridelovanju gozdnega reprodukcijskega materiala), lastnikom teh objektov ter dobaviteljem, semenrujem in drevesnicaijem. 2 ODOBRITEV GOZDNIH SEMENSKIH OBJEKTOV Gozdni reprodukcijski material (GRM; semenski material, deli rastlin in sadilni material v skladu s 3. cl. ZGRM) gozdnih drevesnih vrst, ki so predpisane s Pravilnikom o seznamu drevesnih vrst in kližancev vrst (55 vrst in umetnih križancev, Ur.l.RS 83/02, 94/02), ki je namenjen trženju, je dovoljeno pridelovati samo v odobrenih gozdnih semenskih objektih (SO). Postopek odobritve (prilagojen postopek po Zakonu o splošnem upravnem postopku (ZUP; Ur.l . RS 80/99, 70/00, 52/02) vodi Gozdru·ski inštitut Slovenije (GIS), ki odobrene SO vpiše v Register. Soslednje postopkov pri odobritvi SO opre­deljujejo Pravilnik o pogojih za odobritev gozdnih semenskih objektov v kategorijah "znano poreklo" in "izbran", ter o seznamu gozdnih semenskih objektov (Ur. l. RS 91/2003), Pravilnik o dolocitvi proveniencnih obmocij (Ur.l. RS 72/03), Pravilnik o pogojih in postopku za odobritev gozdnih semenskih objektov, namenjenih pridelovanju gozdnega reprodukcijskega materiala v kategorijah "kvalificiran" in "testiran" (Ur.l.RS 19/04). Postopek odob1itve se zacne na osnovi vloge, ki jo vloži lastnik ali njegov pooblašcenec na GIS. 1) PRED VLOGO: Zavod za gozdove Slo­venije (ZGS) ob izdelavi Gozdnogospodarskih nacrtov (GGN) popiše in kartira gozdove ("izbran") s poudarjeno funkcijo pridobivanja drugih gozdnih dobrin ter svetuje lastnikom gozdov o postopkih o GRM. • doc. dr., H. K., univ. dipl. biol, uni. dipl. inž. gozd., Gozdarski inštitut Slovenije, Vecna pot 2, SI-1000 Ljubljana ~·spec . , Z. G., univ. dipl. inž. gozd ., Zavod za gozdove Slovenije, Vecna pot 2, SI -1000 Ljubljana Kraigher, H., Grecs, Z.: Operativna izvedba nove zakonodaje s podrocja gozdnega semenarstva in drevesnicarstva 2) VLOGA vsebuje podatke o lokaciji in lastniku, po potrebi pooblastilo lastnika, za semenske plantaže tudi nacrt gospodmjenja in druge podatke. 3) V postopku odobritve se ugotavlja skladnost s pogoji za odobritev posameznega SO za po­samezno kategorijo GRM (znano poreklo, izbran, kvalificiran, testiran) in namen uporabe (vec­namensko gozdarstvo, ostali specificni nameni: »za sadnjo v gozdovih z omejenim lesnoproizvodnim pomenom« ali »ni za uporabo v gozdarstvu<<). Pred zacetkom terenskih ogledov si GIS pridobi od ZGS OPISNI LIST, TTN 1:5.000 z vrisano lokacijo, izsek iz katastrskega nacrta 1:5.000 z oznacenimi parcelami (lahko na isti karti ), TIN 1:25.000 z lokacijo in dostopom do SO. 4) Sledi KOMISIJSKI TERENSKI OGLED, ki ga vodi predstavnik GIS v sodelovanju z dvema predstavnikoma ZGS. GIS na ogled obvezno povabi lastnika SO ali njegovega pooblašcenca, po potrebi tudi fitopatologa, dendrologa in/ali dobavitelja. Clane komisije za posamezno obmocno enoto imenuje z odlocbo MKGP. Med ogledom se komisijsko izpolni OCENJEVALNI LIST. 5) V kolikor SO ustreza kriterijem GIS izda ODLOCBO o odobritvi, ki vsebuje usmeritve za nego SO (izbran & testiran) in usmeritve za pridobivanje GRM (znano porekJo, izbran, testiran). Usmeritve za nego se morajo upoštevati pri izdelavi gozdnogojitvenih nacrtov. 6) GIS odobren SO vpiše v REGISTER SO in mu dodeli enotno identifikacijsko številko. 7) SEZNAM SO: GIS obvezno izdela Seznam po stanju v Registru na l. januar in ga objavi najkasneje do konca januarja istega leta (Priloga 1: Seznam gozdnih semenskih objektov, stanje na dan 01.01.2004 (Ur.l .RS 8/04) z dopolnjeno legendo). 8) PREGLEDI: ZGS enkrat letno pregleda vse SO za kategoriji "znano poreklo" in "izbran", GIS enkrat letno pregleda vse SO za kategoriji "kvalificiran" in "testiran", oziroma kadarkoli na zahtevo lastnika. 9) IZBRIS: Odobren SO se izbriše iz Registra na zahtevo lastnika ali po uradni dolžnosti, ce se s pregledom ugotovi, da SO ne izpolnjuje vec pogojev za odobritev po kriterijih za SO oz., da lastnik SO ne izpolnjuje svojih predpisanih obveznosti. 10) OBVEZNOSTI LASTNIKOV: mora zagotoviti odobritev SO pred zacet­kom pridobivanja GRM; • mora upoštevati usmeritve za nego sestoja oz. skupine semenjakov; • mora pred osnovanjem semenske plantaže, klonov, klonske mešanice ah staršev družine izdelati nacrt gospodarjenja in poskrbeti za njegovo uradno odobritev; • mora upoštevati potrjen nacrt (»kvali­ficiran«); • mora vsako spremembo v nacrtu v 30 dneh sporociti GIS. 11) IZJEME: V kategoriji »Znano poreklo« se za vsako drevesne vrsto ali umetnega križanca in za vsako proveniencno obmocje vpišejo kot enota odobritve tudi vsi gozdovi, skupine drevja in posamicno drevje, ki so primerni za pridobivanje GRM, namenjenega uporabi izven gozdarstva; ti objekti so bili s sklepom za posamezno vrsto za celo proveniencno obmocje kot tip objekta vpisani v register kot »skupina semenjakov«, kot namen uporabe pa »ni za uporabo v gozdarstvu«. 12) TAKSE: Kadar poteka postopek odobritve SO po uradni dolžnosti (v skladu z 69. cl. ZGRM) in, kadar gre pri odobritvi SO za zagotavljanje javne koristi (kar v praksi pomeni, da vlogo po pooblastilu lastnika vloži ZGS, ker je odobritev potrebna za pridobi vanje GRM v skladu s srednjerocnimi plani ZGS za seme in sadike za potrebe obnove gozdov na obmocju RS), je vloga za odobritev SO oprošcena taks (28. cl. Zakona o upravnih taksah (ZUT), Ur.l.RS 8/00, 44/00, 81100, 33/0l, 45/01, 42/02, O li 04 ). Sicer je višina takse predpisana s Sklepom (Ur.l.RS 20.07.2002). 13) STROŠKI: Zagotavljanje pogojev za izvajanje ter izvajanje nalog po javnem pooblastilu se financira iz sredstev proracuna RS (58. cl. ZGRM). Stroške, ki nastanejo GIS v postopku odobritve SO, nosi vlagatelj. Stroške izdelave nacrtov gospodarjenja s SO in izvedbe primerjalnih ali genetskih testov nosi lastnik SO (59. cl. ZGRM). ZGS v zvezi z dejavnostjo strokovnega svetovanja in usposabljanja lastnikov gozdov, ki se opravlja kot javna gozdarska služba, lastnike gozdov, ki ustrezajo pogojem za SO za pridelavo GRM kateg01ije »izbran«, obvešca in jim svetuje v zvezi z odobritvijo SO za pridelovanje GRM (28. cl. ZGRM). ZGS v okviru naloge zbiranja podatkov o stanju in razvoju gozdov, ki jo opravlja kot javno gozdarsko službo v skladu s predpisi o gozdovih, plipravi o pisni list ter potrebne podatke za pripravo Seznama SO (32. cl. ZGRM) in spremlja uporabo Kraigher, H., Grecs, Z.: Operativna izvedba nove zakonodaje s podrocja gozdnega semenarstva in drevesnicarstva GRM v gozdovih ter vodi podrobne evidence (20. cl. ZGRM). ZGS v okviru nalog javne gozdarske službe enkrat letno pregleda semenske objekte za proizvodnjo GRM kategorij »Znano poreklo« in »izbran«, GIS pa enako SO za kategoriji »kva­lificiran« in »testiran« (43. cl. ZGRM). POSTOPEK PRIDOBITVE GLAVNEGA SPRICEVALA GRM se lahko trži, ce ustreza kategorijam »znano poreklo«, »izbran«, »kvalificiran<<, »testiran«, ce je zanj pridobljeno glavno spricevalo (13. in 14. cl. ZGRM, pristojni instituciji za nadzor: 61. cl., vzorce 53. cl. ZGRM), je ustrezne kakovosti, ga spremlja dobaviteljev dokument (15., 16., 48. cl. ZGRM) in ce je oznacen in pakiran na nacin, ki omogoca preverjanje njegove istovetnosti. Podrobne postopke in obrazce predpisuje Pravilnik o potrdilih in glavnih spricevalih za gozdni reprodukcijski material (Ur.l.RS 11/03, 19/04), Pravilnik o ugotavljanju podatkov za seme gozdnega drevja (Ur.l.RS 127/03), Pravilnik o pogojih za vpis v register dobaviteljev in drugih obveznostih dobaviteljev ter zahtevah za trženje gozdnega reprodukcijskega materiala (Ur. l. RS 109/03) ter Pravilnik o enotnem obrazcu prijave pošiljk rastlin, rastlinskih proizvodov in nadzorovanih predmetov, gozdnega reprodu_kcijskega materiala oziroma semenskega materiala kmetijskih rastlin za inšpekcijski pregled pri uvozu (Ur.LRS 93/02). 1) VLOGA: Dobavitelj mora najmanj 7 dni pred zacetkom pridobivanja GRM sporociti kraj in cas pridobivanja pristojni inštituciji za nadzor (za kategoriji »znano poreklo« in »izbran« je to ZGS, za »kvalificiran<< in »testiran« pa GIS). Vlogo ( formular vsebuje obrazec za vlogo in obrazec za potrdilo ZGS) dopolni z notarsko overjenim pooblastilom, ce velja le-to za stalno ali za daljši cas, ali s pisno izjavo lastnika ali nj. pooblašcenca o enkratnem odstopu pravic. Vlogo dobavitelj po potrebi opremi z zahtevanimi taksami. Postopek je oprošcen placila taks, v kolikor je seme namenjeno za obnovo slovenskih gozdov, torej za zagotavljanje javne koristi (28. cl. ZUT, Ur.l.RS 8/00, 44/00, 81/ OO, 33/01, 45/01, 42/02, 011 04). Dokazilo je pogodba med dobaviteljem in ZGS (seme na­menjeno semenski hranilnici po 50. cl. ZGRM) ali SKZG oz. drugim lastnikom za uporabo v lastnih gozdovih. 2) ZGS pred zacetkom pridobivanja GRM (kategorije »znano poreklo« in »izbran«) preveri: • ali je vlogo vložila upravicena oseba, • ali je dobavitelj vpisan v register, • ali je SO na Seznamu. GIS vodi enak postopek za kategoriji »kva­lificiran« in »testiran«. Pristojna inštitucija ob prejemu vloge preveri, ce so bila upoštevana dolocila predpisov o upravnih taksah. 3) POTRDILO ZGS: Med pridobivanjem: • dobavitelj dnevno posreduje pooblašcencu ZGS vzorec z drevesa (ta jih zapakira v papirnate vrecke, katere GIS predhodno razpošlje po­oblašcencem ZGS), • po koncanem pridobi vanju ZGS izda potrdilo; v potrdilo vpiše zaporedno številko, kije sestavljena iz zadnjih dveh številk leta izdaje, šifre OE in zaporedne številke potrdila te OE (npr. 04/01101 je prvo potrdilo ZGS OE Tolmin, izdano v letu 2004), • kopijo potrdila z vlogo in vzorce takoj pošlje na GIS, • ZGS vodi evidenco o potrdilih in jo lx-letno posreduje na MKGP. 4) GLAVNO SPRICEVALO izda GIS v 7 dneh PO ZAKLJUCENI DODELAVI na podlagi podatkov na potrdilu ZGS in v seznamu SO, ce: • se podatki ujemajo s seznamom, • so potrdilu p1iloženi vzorci (v skladu s 4. cl. Pravilnika o potrdilih ... ), • so bila upoštevana dolocila o upravnih taksah, • je obrazec vloge in potrdila pravilno in citljivo izpolnjen; oziroma NE IZDA, ce: • niso bile upoštevane usme1itve za pridobivanje iz odlocbe o odobritvi ali iz nacrta za gospodarjenje z SO, • bi bil moral ZGS vlogo zavreci, • prejeti vzorci ne ustrezajo podatkom na potrdilu. POSEBNOSTI: • GIS izda za GRM, ki se bo dodeloval izven RS, glavno spricevalo v 7 dneh po pddobivanju, • glavno spricevalo se izda v dveh izvodih, od katerih prejme original dobavitelj, kopijo shrani GIS; vec kopij mora biti posebej oznacenih; ce se izda vec glavnih spriceval na podlagi istega potrdila ZGS, se mora vsota kolicin GRM na vseh izdanih sp1icevalih ujemati s kolicino na potrdilu ZGS in na dobaviteljevem dokumentu o dodelavi GRM (20. cl. Pravilnika o pogojih za vpis v register dobaviteljev .. . ), Kraigher, H., Grecs, Z. : Operativna izvedba nove zakonodaje s podrocja gozdnega semenarstva in drevesnicarstva • GIS vodi evidenco in jo lx-letno posreduje na MKGP. 5) MEŠANJE: na osnovi POTRDILA GO­ZDARSKEGA INŠPEKTORJA o mešanju (dobavitelj naslovi vlogo na IRSKGLR, le-ta mu mešanje POTRDI na istem obrazcu) izda GIS novo glavno spricevalo s sklicem na prvotna glavna spricevala. 6) lNOZ: glavno spricevalo za uvoženo partijo izda GIS na podlagi vloge dobavitelja s prilogami: • odlocba o uvozu (fitosanitarna), • kopija carinskega dokumenta (kraj, datum, kolicina), • dokumente dobaviteljev ali državnih organov izvoznice o istovetnosti. 7) Ce se glavno sp1icevalo izda za semenski material, pristojna inštitucija pri dobavitelju odvzame tudi vzorec dodelanega semenskega materiala, namenjenega slovenski gozdni genski banki (SGGB, 14. in 53. cl. ZGRM); kolicina in število vzorcev za SGGB se predvidi z letnim planom JGS na GIS za partije semena, ki so vecje od kolicin, ki štejejo za majhne (Priloga 7 Pravilnika o pogojih za vpis v register dobaviteljev .... ). SEMENSKA HRANILNICA IN SLOVENSKA GOZDNA GENSKA BANKA Semenska hranilnica je skladišcen semenski material, ki obsega obvezne rezerve semenskega materiala za potrebe trajnostnega gospodarjenja z gozdovi za normalno obnavljanje gozdov in ohranjanje gozdnih genskih virov (50. cl. ZGRM). Gozdna genska banka je nadzorovana ali gojena populacija gozdnih lesnih rastlin, ki se upravlja za namene ohranjanja vrst in njihovih genskih skladov. Sestavljajo jo semenski objekti, posebni osebki ali populacije gozdnega drevja, živi arhivi gozdnih drevesnih vrst, testni nasadi, semenska banka in drugi biološki materiali. Gozdna genska banka je del genske banke po predpisih o olu·anjanju narave. Semenska banka je dolgorocno shranjena zbirka vzorcev semenskega materiala iz semenske hranilnice in drugih virov (53. cl. ZGRM). 4.1 Semenska hranilnica (50.-52.cl. ZGRM) • ZGS skrbi za oblikovanje, shranjevanje, uporabo, • shranjuje tudi vzorce iz 14. cl. ZGRM, • GIS izvaja strokovne preglede kakovosti in istovetnosti, • ZGS oblikuje program vlaganj v gozdove 1 oblikovanje rezerv semenskega mateliala po vrstah, proveniencnih obmocjih, kategoriji in kolicini, • rezerve se uporabljajo za obnovo gozdov, • rezerve so v lasti RS in v upravljanju ZGS. • Sredstva za oblikovanje rezerv in hranjenje semena pridobi ZGS iz sredstev proracuna Republike Slovenije, na podlagi Pogodbe o financiranju in sofinanciranju vlaganj v gozdove, sklenjene med Ministrstvom za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano ter Zavodom za gozdove Slovenije. • Sredstva, pridobljena s prodajo semena gozdnega drevja iz semenske hranilnice dreves­nicarjem, za naroceno vzgojo sadik gozdnega drevja, so sredstva proracuna Republike Slovenije. 4.2 Slovenska gozdna genska banka (SGGB, 53. cl. ZGRM) Semensko banko sestavljajo vzorci tz se­menske hranilnice in drugih virov, • GIS skrbi za oblikovanje, shranjevanje in uporabo, • GIS lahko shranjene vzorce uporablja v znanstvene namene, • ce se glavno spricevalo izdaja za semenskl material, pristojna inštitucija odvzame pri doba­vitelju tudi vzorec dodelanega materiala, na­menjenega SGGB, • zaradi dokazil o istovetnosti (65. cl. ZGRM) se v SGGB shranjujejo tudi vsi med plidobivanjem odvzeti vzorci GRM. 5 PARTUA GRl\1 IN DOBAVI­TELJEVA DOKUMENTACUA V vseh fazah pridelovanja GRM mora biti le-ta locen po partijah, kar pomeni: fizicno locen glede na drevesno vrsto (križanca), kategorijo, številko glavnega spricevala, SO (izhodišcni mate1ial), namen uporabe, leto obroda (za semenski material), starost in vzgojno obliko sadik ali ukoreninjencev (sadilni material), obliko in trajanje vzgoje v drevesnici (puljenke) (11. cl. ZGRM). Torej imajo razlicne vzgojne oblike sadilnega materiala, to je razlicne partije, lahko isto številko glavnega spricevala. Kraigher, H., Gre es, Z.: Operativna izvedba nove zakonodaje s podrocja gozdnega semenarstva in drevesnicarstva V c asu dodelave in vzgoje GRM (v semenarni, drevesnici, ob skladišcenju, prevozu ipd.) mora biti GRM jasno oznacen in locen po partijah. Ob dodelavi mora dobavitelj voditi Zapisnik dode­lovanja semenskega materiala in dobave semena (Priloga 9 Pravilnika o pogojih za vpis v register dobaviteljev in drugih obveznostih dobaviteljev ter zahtevah za trženje gozdnega reprodukcijskega mate1iala (Ur.l.RS 109/03)), katerega kopijo pošlje na GIS kot informacijo o kolicini dodelanega semena za izdajo glavnega spricevala (20. cl. Pravilnika o pogojih za vpis v register do­baviteljev .... (Ur.l.RS 109/03)). Ob vsakem premešcanju sadilnega materiala morajo biti vodeni zapisi. Za vsako partijo GRM se izda glavno sp1icevalo o istovetnosti. Številka glavnega spricevala mora spremljati vsako partijo GRM, ki se trži (razen v primeru b·ženja GRM, za katero še ni izdano glavno spricevalo; v tem primeru partijo GRM spremlja številka potrdila ZGS). Dobaviteljev dokument vsebuje številko glav­nega spricevala, ime dobavitelja, kolicino GRM v pošiljki, botanicno ime vrste (križanca), kategorijo, namen uporabe, identifikacijsko številko SO iz registra, leto obroda (semenski material), starost in obliko sadik ali potaknjencev (sadilni material), obliko in trajanje vzgoje v drevesnici (puljenke), tip, lokacijo, proveniencno obmocje in izvor SO, kakovostni razred (ce je predpisan). Za »testiran« GRM vsebuje tudi podatke o morebitni genski spremenjenosti idr. Ce se trži seme, mora dokument (razen v primeru, ko se trži majhne kolicine semena v skladu s Prilogo 7 Pravilnika o pogojih za vpis v register dobaviteljev .... (Ur.l.RS 109/03)) poleg zgornjih podatkov vsebovati tudi podatke o cistosti, kalivosti (vitalnosti), teži 1000 semen, številu kalivih (vitalnih) semen na kilogram partije, ugotovljen po mednarodno priznani metodi ( 16. cl. ZGRM, Pravilnik o ugotavljanju podatkov za seme gozdnega drevja (Ur.l.RS 127 /03), Pravilnik o potrdilih in glavnih spricevalih za gozdni repro­dukcijski material (Ur.l.RS 11103, 19/04)). Semenski material mora biti zapakiran na nacin, ki postane po odpiranju neuporaben. Za GRM dobavitelj ob trženju izda dokument, ki vsebuje Spricevalo o istovetnosti in kakovosti GRM (Priloga 4: Obrazec 1 ali Obrazec 2), Rastlinski potni list (Ptiloga 6) in evidenco Porabe in zalog prejetega reprodukcijskega materiala (Priloga 5; vse po Pravilniku o pogojih za vpis v register dobaviteljev .... (Ur.l.RS 109/03)), ki je lahko združen na enem listu. Kot distributer pri oskrbi zasebnih lastnikov z GRM ima ZGS vlogo dobavitelja GRM. ZGS lastniku, koncnemu uporabniku, izda dobaviteljev dokument, ki poleg spricevala o istovetnosti in kakovosti GRM vkljucuje tudi nadomestni rastlinski potni list za predpisane drevesne oziroma grmovne vrste. Preko tega dokumenta ZGS zagotavUa sledljivost GRM od izvora do lokacije uporabe. Poleg spremljanja uporabe ZGS vodi tudi evidenco GRM po drevesnih vrstah, kolicinah, kategorijah, izvoru, proveniencnem obmocju, letu sajenja ali setve ter starosti uporabljenega reprodukcijskega mate1iala (20. cl. ZGRM). Sestavni del evidenc je tudi uporaba GRM, ki ga lastnik pridobi (iz odobrenega SO) in uporabi v lastnem gozdn (zadnja vrstica 5. cl. ZGRM). 6 PROVENIENCNA USTREZNOST, KAKOVOST GRM IN LABORATORUSKE DIAGNOSTICNE PREISKAVE 6.1 Proveniencna ustreznost (Pravilnik o dolocitvi proveniencnih obmocij. Ur.l. RS 72/03) Na podlagi enotnih ekoloških razmer (vegetacija, geologija, tla, klima) so dolocene ekološke regije (skupno 7) in podregije na obmocjll Republike Slovenije. Za vecinske drevesne vrste posamezne ekološke regije ustrezajo proveniencnim obmocjem, za manjšinske drevesne vrste in eksote pa je cela Slovenija enotno proveniencno obmocje. Zaradi usmerjanja uporabe GRM se uporablja naslednja lestvica primernosti uporabe GRM: l. najbolj primerna: v dolocenem proveniencnem podobmocju in višinskem pasu uporaba GRM proizvedenega iz semenskega objekta v istem podobmocju in višinskem pasu, 2. zelo primerna: v dolocenem proveniencnem obmocju in višinskem pasu uporaba GRM pro­izvedenega iz semenskega objekta v istem pro­veniencnem obmocju in istem višinskem pasu, 3. primerna: v dolocenem proveniencnem obmocju in višinskem pasu uporaba GRM pro­izvedenega iz semenskega objekta v sosednjem Kraigher, H., Grecs, Z.: Operativna izvedba nove zakonodaje s podrocja gozdnega semenarstva in drevesnicarstva proveniencnem obmocju in istem višinskem pasu, 4. manj p1imerna: v dolocenem proveniencnern obmocju in višinskem pasu uporaba GRM pro­izvedenega iz semenskega objekta v ostalih proveniencnih obmocjih in istem višinskem pasu, 5. izjemoma primerna: v dolocenem pro­veniencnem obmocju in višinskem pasu uporaba GRM proizvedenega iz semenskega objekta v ostalih proveniencnih obmocjih in sosednjem višinskem pasu. Ce v semenskih objektih dolocenega pro­veniencnega obmocja in višinskega pasu ni na razpolago najbolj primernega ali zelo p1imernega GRM in tega ni na razpolago niti v semenski hranil nici, se lahko, vendar najvec za potrebe enega leta, shranjuje oziroma uporablja tudi GRM za primerno oziroma manj primerno uporabo. Ce vec kot lO let nj na razpolago niti GRM za manj primerno uporabo, se lahko shranjuje oziroma uporablja, vendar najvec za potrebe enega leta, tudi GRM za izjemoma primerno uporabo. Ne glede na dolocbe prejšnjih odstavkov je zaradi ohranjanja gozdnih genskih virov v ŠavJin­skem proveniencnem podobmocju dovoljena le uporaba GRM iz tega podobmocja (vse po 8. cl. Pravilnika o dolocitvi proveniencnih obmocij. Ur.l. RS 72/03). 6.2 Kakovost grm in laboratorijske diagnosticne raziskave Na osnovi ZGRM in ZZVR mora GRM, ki se trži, dosegati dolocene kriterije glede kakovosti (Pravilnik o pogojih za vpis v register do­baviteljev .... (Ur.l.RS 109/03)). Metode in pogoje analize semena gozdnega drevja predpisuje Pravilnik o ugotavljanju podatkov za seme gozdnega drevja (2003). Metode so identicne metodam Mednarodnega združenja za testiranje semena (ISTA), ki se postopno razvijajo (zadnji veljavni predpis je bil objavljen leta 2003). Vzorcenje jn testiranje semena lahko opravi dobavitelj ah pravna ali fizicna oseba v imenu in za racun dobavitelja (Pravilnik o ugotavljanju podatkov ... (Ur.l.RS 127/03)). GIS v okviru dejavnosti javne gozdarske službe izvaja strokovne naloge glede kakovosti in istovetnosti semenskega materiala v semenski hranilnici (50. cl. ZGRM). Torej je analiza kakovosti GRM za potrebe semenske hranilnice financirana iz sredstev proracuna RS. Izvajanje laboratmijskih diagnosticnih preiskav in drugih testov GRM za potrebe inšpekcijskega nadzora izvaja GIS (65. cl. ZGRM). 7 IZJEME IN POOBLASTILA LASTNIKA 7.1 Pooblastilo ob odobritvi SO in za pridobitev glavnega spricevala Vlogo za odobritev SO lahko vloži lastnik ali pooblašcenec lastnika. Ce vlagatelj ni lastnik zemljišca, priloži vlogi pooblastilo o zastopanju lastnika SO v postopku odobritve SO (30. cL ZGRM, P1iloga 1 Pravilnika o pogojih za odobritev gozdnih semenskih objektov v kategorijah "znano poreklo" in "izbran", ter o seznamu gozdnih semenskih objektov (Ur. l. RS 91/2003) oz. Priloga 2 Pravilnika o pogojih in postopku za odobritev gozdnih semenskih objektov, namenjenih pridelovanju gozdnega reprodukcijskega materiala v kategmijah "kvalificiran" in "testiran" (Ur.l.RS 19/04)). Lastniki SO lahko odstopijo dobavitelju pravico do enkratne pridobitve GRM v SO s pisno izjavo oziroma z notarsko ovetjeno pisno izjavo za dolocen ali nedolocen cas dobavi tel ju, ki je vpisan v register dobaviteljev in s tem prevzame vse obveznosti in odgovornosti lastnika SO po ZGRM in po predpisih o gozdovih (26. cL ZGRM). Obveznosti lastnikov SO so predpisane v 29. cl. ZGRM. 7.2 Izjeme pri odobritvi ZGRM velja za GRM tistih vrst in umetnih križancev vrst, ki so predpisane s Pravilnikom o seznamu drevesnih vrst in križancev vrst (Ur.l.RS 83/02, 94/02). Zakon se ne uporablja za sadilni material, ki ni namenjen za obnovo gozdov, pogozdovanje, snovanje in vzdrževanje trajnih zašcitnih ali protierozijskih pasov gozdnega drevja in plantaž (3. in 5. cl. ZGRM). Ta GRM mora spremljati dobaviteijev dokument z navedbo "ni za uporabo v gozdarstvu". ZGRM tudi ne velja za GRM, kije namenjen izvozu ali ponovnemu izvozu in GRM, katerega lastniki gozdov pridobijo iz lastnega gozda in ga sami pridelujejo za uporabo v lastnem gozdu, ce ga uporabijo v istem ali sosednjem sestoju, iz katerega je bil GRM prvotno pridobljen (5 . cl. ZGRM). Kraigller, H., Grecs, Z.: Operativna izvedba nove zakonodaje s pod rocja gozdnega semenarstva in drevesnicarstva Navedene izjema (»ni za uporabo v gozdarstvu«, 5. cl. ZGRM), velja samo za sadilni material. Zato je v 42. cl. ZGRM zapisana tudi izjema za odobtitev SO v kategoriji }}znano poreklo« za vsako drevesno vrsto ali umetnega križanca in vsako proveniencno obmocje, v skladu s katero se le-ti vpišejo kot enota odobritve v Register vsi gozdovi, skupine drevja in posamicno drevje, ki so primerni za pridobivanje GRM, namenjenega uporabi izven gozdarstva. Tak SO je odobren kot »skupina semenjakov«, kot namen uporabe je navedeno }}ni za uporabo v gozdarstvu«. V Seznamu gozdnih semenskih objektov-stanje na dan L.l.2004 (Ur.l.RS 8/04) so tako vpisani SO z zaporednimi številkami 1 do 103. 7.3 Izjeme za nedodelan grm in za majhne kolicine semena GRM, ki se trži, mora ustrezati pogojem iz ZGRM in ZZVR. Ne glede na pogoje v ZGRM, je dovoljeno trženje omejenih kolicin GRM, na­ menjenega testiranju, raziskovalnemu in znanstve­ nemu delu, selekciji oziroma žlahtnenju ah ohranjanju gozdnih genskih virov in semenskega materiala, ki se ne uporablja za obnovo gozdov, pogozdovanje, snovanje in vzdrževanje trajnih zašcitnih ali protierozijskih pasov gozdnega drevja in plantaž (10. in 3. cl. ZGRM). Majhne kolicine semena (predpisane s Prilogo 7 Pravilnika o pogojih za vpis v register dobaviteljev in drugih obveznostih dobaviteljev ter zahtevah za trženje gozdnega reprodukcijskega materiala (Ur.l.RS 109/03)) se lahko tržijo tudi z doku­ mentom, ki ne vsebuje podatkov o kalivosti in številu kahvih (vitalnih) semen na kilogram partije (16. cl. ZGRM). Ponavljamo tudi naslednji dve možnosti: V kolikor se GRM dodeluje izven RS, se glavno spiicevalo izda v 7 dneh po koncanem pridobivanju v SO za nedodelan semenski material ( 13. cl. · ZGRM). Partijo GRM, za katero še ni izdano glavno spricevalo , dobavitelj opremi z dokumentom, ki namesto številke glavnega spricevala vsebuje številko potrdila (15. cl. ZGRM). 8 VIRI ISTA 2003. International Rules for Seed Testing, Ed . 2003.International Seed Testing Organization, Zurich. Pravilnik o seznamu drevesnih vrst in križancev vrst. Ur.l.RS 83/02, 94/02. Pravilnik o enotnem obrazcu prijave pošiljk rastlin, rastlinskih proizvodov in nadzorovanih predmetov, gozdnega reprodukcijskega materiala oziroma semen­skega materiala kmetijskih rastlin za inšpekcUski pregled pri uvozu. Ur.I.RS 93/02. Pravilnik o dolocitvi proveniencnih obmocij. Ur.l. RS 72/03. Pravilnik o pogojih za odobritev gozdnih semenskih objektov v kategorijah "znano poreklo" in "izbran", ter o seznamu gozdnih semenskih objektov. Ur. l. RS 911 2003. Pravilnik o pogojih za vpis v register dobaviteljev in drugih obveznostih dobaviteljev ter zahtevah za trženje gozdnega reprodukcijskega materiala. Ur.l.RS 109/03. Pravilnik o ugotavljanju podatkov za seme gozdnega drevja. Ur.l.RS 127/03. Pravilnik o potrdilih in glavnih spricevalih za gozdni reprodukcijski material. Ur.l.RS LL/03, 19/04. Pravilnik o pogojih in postopku za odobritev gozdnih semenskih objektov, namenjenih pridelovanju gozdnega reprodukcijskega materiala v kategorijah ''kvalificiran" in "testiran". Ur.l.RS 19/04. Seznam gozdnih semenskih objektov, stanje na dan 01.01.2004. Ur.l.RS 8/04. SKLEPo uskladitvi vrednosti tocke v zakonu o upravnih taksah. Št. 423-06/2001-2. UJ.l.RS 20.07.2002. ZG. 1993. Zakon o gozdovih. Ur.I.RS 30/93, 13/98 ­odlocba US, 56/99-ZON, 93/02. ZUP. 1999. Zakon o splošnem upravnem postopku. Ur.l. RS 80/99, 70/00, 52/02. ZUT. 2000. Zakon o upravnih taksah. Ur.l.RS 8/00, 44/00, 81/00, 33/01, 45/01 , 42/02, Ol/ 04. ZZVR. 2001. Zakon o zdravstvenem varstvu rastlin. Ur.l.RS 45/01 . ZGRM. 2002. Zakon o gozdnem reprodukcijskem materialu. Ur.LRS 58/02, 85/02. Književnost Gozd in gozdarstvo Slovenije Zveza gozdarskih društev Slovenije je v sodelovanju z Ministrstvom za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano RS in Zavodom za gozdove Slovenije pripravilo in izdalo novo publikacijo Gozd in gozdarstvo Slovenije. Na 40 straneh velikega formata sta v slovenskem, angleškem, francoskem in nemškem jeziku predstavljena tako slovenski gozd kot slovensko gozdarstvo, nekaj besed pa je namenjeno tudi lesni industriji. Poglejmo si naslove poglavij: -Naravna pestrost -Rastišcne razmere in ohraJtienost ter pestrost gozdov -Nacrtno ravnanje z gozdovi v Sloveniji -Usmeritve za gospodrujenje z gozdovi -Rezultati polstoletnega nacrtnega dela z gozdovi -Motnje, ki zmanjšujejo biološko in ekološko stabilnost gozdov -Lastništvo gozdov -Ustanove in organizacije, ki skrbijo za gozdove v Sloveniji -Gozdne ucne poti -Mestni gozdovi -Lesno predelovalna industrija Slovenije Tekst spremlja 12 tematskih kart in 13 tabel in grafikonov ter 67 fotografij. Publikacije je prišla iz tiskarne prve dni maja 2004, od skupne naklade 8.000 izvodov je bilo v prednarocilu odkupljenih 4.500. Avtor teksta je Franc Perko, karte in grafikone je izdelal Rok Pisek, fotografije so prispevali: Robert Brus (9), Lado Kutnar (14), Hrvoje Oršanic (10), Janez Konecnik (14), Igor Dakskobler (2), Boštjan Surina (1), Franc Perko (1), Mitja Cimperšek (1 ), Jurij Beguš (5), Mark Slabe (1 ), Tone Lesnik (2) in arhiv revije Les. Angleški prevod sta delo Bmice Novak in Jane Oštir, francoski del je prispevala Marie-Claude Oberti-Župancic, nemški del pa Janez Špendov. Lektoriranje slovenskega besedila je opravila Marjetka Šivic, publikacijo pa je oblikoval in pripravil za tisk Jmij Košcak, natisnila pa tiskm·na Euroraster d.o.o. Javnosti je bila predstavljena 13. maja na Rožniku, nato pa še 18. maja na tiskovni konferenci na Turisticni zvezi Slovenije. Franc PERKO Gozdarstvo v casu in prostoru ~--------------- Stiki z lastniki gozdov in javnostjo 1947. leta Mesec maj je cas, ko gozdarstvo pospešeno goji stike z javnostjo. Pa se ozrimo malo v zgodovino. Takole je o tej dejavnosti zapisano (nelektorirano) v Porocilu gozdarstva za leto 1947: Tisk Odsek za tisk je v prvem planskem letu v 1947 izvajal propagando gozdarstva nacrtno in smotrno v okviru tekocih gozdarskih planskih nalog po aktualnosti vprašanj na terenu. Glede na nove pogoje dela v naši novi družbeni stvarnosti je tisk istocasno s propagando gozdnega lesnega gospo­darstva vršil tudi pre01ientacijo kmeckih množic 288 ter stalno poudatjal in osvetljeval vsakdanjo gozdno gospodarsko politicno problematiko in uvajanje novih nacinov in metod socialisticnega dela. Glavno težišce gozdarsko-propagandnega dela je bilo usmerjeno v naš dnevni, tedenski in mesecni tisk ter v radio predavanja. Sumarni pregled dela na polju propagande gozdarstva po tisku v l. 1947 izkazuje sledece številke: -230 gozdarsko-propagandnih clankov v dnevnikih in tednikih, -48 gozdarsko-strokovnih razprav v Gozdar­skem vestniku, -7 ponatisov važnejših clankov in razprav, -3 strokovne brošure, -1 strokovni prirocnik (ing. Cokl Martin: Smolarski prirocnik), Gozdarstvo v casu in prostoru l fotoreportaža (smolarjenje), 1 filmski žurnal (smolrujenje). Posebna pozornost je bila v l. 1947 posvecena gozdarski propagandi po radiu, kjer smo dosegli zelo lep napredek. Med tem, ko je bilo v l. 1946 prirejeno le eno predavanje iz gozdarstva, smo v l. 1947 izvedli nacrtno radio-propagando z aktualnimi radio-predavanji, reportažami in obvestili pa tudi aktualnimi opozorili (gozdni požari itd.), ki so bila pozneje objavljena tudi v casopisih in so se zelo dobro obnesla. Vsega je bilo v l. 1947 predvideno po planu 12, objavljeno po radiu pa 17 predavanj. Do srede l. 1947 je spadala v odsek za tisk tudi gozdarska propaganda. Sredi leta pa je bil sprico obsežnosti nalog tako tisk, kot za propagando ustanovljen poseben odsek za gozdarsko pro­pagando, katerega namen je z izložbami, stro­kovnimi filmi, fotografijami, modeli, lepaki in z drugimi propagandnimi sredstvi širiti gozdarsko prosveto in pospeševati gozdno gospodarstvo. Delo odseka je otežkoceno, ker primanjkuje potrebnega materiala, zlasti pa fotografskega. Tudi oprema lastne delavnice za modele in druga propagandna sredstva zadeva na težkoce, ker v tuzemstvu ni dobiti potrebnih strojev. Na polju gozdarske propagande so bila v letu 1947 izvršena sledeca dela: -4 lepaki /smolarjenje, sodobna gozdna spravila, zatiranje lubadarja, gozdni požari/, -7 izložb /smolarska v Beogradu, v Ljubljani, Mariboru in Slov. Bistrici, izložba peskanja v Beogradu, soudeležba p1i razstavi dela v Tolminu/, -13 serij fotografij /razni stroji, žicnice , lesni obrati, smola1jenje, delovne brigade, prostovoljne delovne akcije itd./, -5 filmskih posnetkov /gozdarska dela p1i GU Tržic, tolminska žicnica, smolarjenje, žicnica na Jelovici -ob sodelovanju odseka za propagando, žicnica na Jelovici kot lasten posnetek odseka za propagando/, -8 ilustriranih risb, -2 reklamno-propagandna lepaka. Vir: Porocilo gozdarstva za leto L947 (Arhiv RS 675/98) Franc PERKO TEDEN GOZDOV 2004 Gozd in moje mesto V mestnih ali urbanih gozdovih sta poudarjeni predvsem ekološka in socialna funkcija. Zaradi blagodejnega vpliva na zrakjih imenujemo pljuca mest, zaradi bližine in dostopnosti nudijo mešca­nom možnost za rekreacijo v naravi. Lokalna skupnost jih po zakonu o gozdovih lahko z odlokom razglasi za gozd s posebnim namenom in uredi odškodnine zasebnim lastnikom gozdov zaradi omejitev pri pridobivanju lesa ali, ce tako zahtevajo lastniki, odkup zasebnih gozdov, ki so razglašeni za gozd s posebnim namenom. V Sloveniji imamo 51 naselij s statusom mesta po sklepu Državnega zbora Republike Slovenije z dne 29. februarja 2000. Površina gozdov v coni oddaljenosti pol ure peš hoje od središca mesta, (kar je kriterij za dolocitev mestnih gozdov), za vsa mesta v Sloveniji je blizu 79.000 hektatjev kar je 7% vseh gozdov. V mestih živi 40 % vseh prebivalcev Slovenije. Lokalne skupnosti se vedno bolj zavedajo pomena mestnih gozdov za prebivalce mest in se na razne nacine lotevajo njihove ureditve. Letošnji teden gozdov, namenjen mestnim gozdovom je bil predvsem vzpodbuda za nadaljevanje dela na tem podrocju . Na 14 obmocnih enotah Zavoda za gozdove Slovenije so si v program za teden gozdov zapisali skupaj nad 130 razlicnih aktivnosti vecinoma namenjenih popularizaciji in ureditvi mestnih gozdov. V prestolnici Slovenije sta bili dve prireditvi. V ponedeljek 24. maja je bjl v dvorani Gozdar­skega inštituta posvet o mestnih gozdovih Mestne obcine Ljubljana, ki ga je organizirala Obmocna enota Ljubljana Zavoda za gozdove Slovenije v sodelovanju z Mestno turisticno zvezo Ljubljane Posveta se je udeležilo okrog 60 ljudi. Udeležence so v uvodnem nagovoru pozdravili podžupan Mestne obcine Ljubljana Slavko Slak, direktor Zavoda za gozdove Slovenije Andrej Kermavnar in predsednik Mestne turisticne zveze Ljubljana Pavel Brglez. Svoje referate so predstavili: doc. dr. Janez Pirnat z Oddelka za gozdarstvo in obnovljive gozdne vire Biotehniške fakultete (Pogledi na urbano gozdarstvo v Sloveniji v zadnjih desetih letih), Gorazd Maslo iz Mestne obcine Ljubljana Gozdarstvo v casu in prostoru ~---------------­ (Gozd s posebnim namenom v mestni obcini Ljubljana -parkovni gozdovi), prof. dr. dr. h. c. Niko Torelli iz Gozdarskega inštituta Slovenije (Drevo v mestu-arboristika), doc. dr. Primož Oven, Oddelek za lesarstvo Biotehniške fakultete (Arboristicne raziskave dreves v Mestni obcini Ljubljana), Robert Rode iz Komunalnega podjetja Ljubljana (Prakticni del zgodbe o mestnih gozdovih Ljubljana-parkovni gozdovi), Matij ana Tavcar iz Obmocne enote Ljubljana Zavoda za gozdove Slovenije (Gozd in mesto, mesto in gozd). V razpravi je bilo predvsem poudarjena velika potreba po odloku za gozd s posebnim namenom Mestne obcine Ljubljana, za kar so zacele teci priprave že leta 1997, v letu 2003 paje bil postopek ustavljen zaradi financnih razlogov. Precej diskusije je bilo tudi o ravnanju z drevesi v mestih. Izvajalci -koncesionarji Mestne obcine Ljubljana jih po mnenju strokovnjakov pogosto nestrokovno obravnavajo s premocnim obvejevanjem. Glavna osrednja prireditev tedna gozdov pa je bila 25. maja 2004 na Ljubljanskem gradu kjer so slovesno podelili priznanja najbolj prizadevnim lokalnim skupnostim za ureditev mestnih gozdov. Prireditev sta organizirala Zavod za gozdove Slovenije in Turisticna zveza Slovenije. Udeležilo se je okrog 100 ljudi, pozdravni govorniki so bili Miloš Pavlica podžupan Mestne obcine Ljubljana Jože Sterle državni sekretar za gozdarstvo, lovstvo in ribištvo, Andrej Kermavnar direktor Zavoda za gozdove Slovenije in dr. Marijan Rožic predsednik Turisticne zveze Slovenije. V obmocnih enotah Zavoda za gozdove Slovenije so po dolocenih kriterijih ocenili kako so lokalne skupnosti prizadevne pri opredelitvi in ureditvi mestnih gozdov ter izbrali po eno, ki je po teh kriterijih najboljša v obmocju. Upoštevali so predvsem ali imajo sprejet odlok o razglasitvi mestnih gozdov s posebnim namenom, ali imajo pripravljen osnutek za odlok o razglasitvi mestnih gozdov za gozd s posebnim namenom in v tem kontekstu dolocitev gozdov v prostorskem planu obcine, ali namenjajo financna sredstva za ureditev teh gozdov (tudi za odkup zasebnih parcel ali placilo odškodnin zasebnim lastnikom ce je gospodarjenje na njihovi gozdni posesti omejeno), ali imajo poseben nacrt oziroma vizijo za ravnanje z mestnimi gozdovi, ali so njihovi gozdovi oprem­ljeni s potmi za hojo, tek, kolesarjenje, trim stezami, gozdnimi ucnimi potmi, ali so izdali popularizacijske publikacije o teh gozdovih. Obcine Nova Gorica, Radovljica, Kranj, Domžale, Postojna, Kocevje, Novo mesto, Sevnica, Celje, Velenje in Sežana so prejele priznanja kot vzgled dobre prakse pri ravnanju z mestnimi gozdovi in kot vzpodbudo vsem, da bi se vse bolj zavedali njihovih dragocenih ucinkov za kakovost življenja in delovali v prid njihovi ureditvi in razvoju. Površina gozdov v Sloveniji (59% celotne površine države) je kot delež celotne državne površine med najvecjimi v Evropski uniji in se zaradi zarašcanja opušcenih kmetijskih površin v odmaknjenih predelih podeželja povecuje. Na­sprotno pa se v urbanem okolju zaradi krcitev za infrastruktw·o, zazidave, kmetijstvo in drugo gozd krci. Tone LESNIK Zavod za gozdove Slovenije TEDEN GOZDOV 2004 Srednja gozdarska in lesarska šola Postojna Srednja gozdarska in lesarska šola iz Postojne je ob letošnjem tednu gozdov pripravila 25. maja, zanimivo prireditev, sestavljeno iz treh dogodkov. V avli dijaškega doma so dijaki najprej predstavili raziskovalno nalogo Unška koliševka, za katero so bili tudi nagrajeni, saj so zanjo na tekmovanju prejeli srebrno plaketo. Unška koliševka je okoli 50 metrov globoka udarna vrtaca s prepadnimi stenami, nastala verjetno zaradi udora stropa nad rokavom podzemnega toka. Zanimiva je kot mrazišce in sodi med naj vecje koliševke na Slovenskem. Izdali so zloženko z vrisano potjo, ki se mimo gradu Haasberg in Starega gradu vijugasto vzpenja do Unške koliševke, nato pa se strmo spušca spet proti gradu Haasberg. Sledilo je odprtje razstave fotografij Igorja Mezgeca. Otvoritev je s pesmijo in besedo pospremila Ljoba Jence, Dario Cortese pa je pripravil pravo gozdno gostijo: obiskovalci so lahko poskusili mlade bukove liste, napitek iz smrekovih vršickov ter namaz iz cemaža. Ob koncu pa je še Robert Brus, profesor na oddelku za gozdarstvo in obnovljive gozdne vire, tudi odlicen fotograf predstavil svojo knjigo Drevesne vrste na Slo­venskem. Srecanje gozdarjev na Sabotinu Zanimivo je bilo tudi pri Društvu inženirjev in tehnikov gozdarstva Posocja, ki sta skupaj z Obmocno enoto Zavoda za gozdove Tolmin pripravila 29. maja srecanje gozdrujev na Sabotinu. Minilo je že osemnajst let odkar so se prvic srecali gozdarji Nove Gorice in Gorice. Srecanja so se pocasi razširila tudi na širše obmocje na obeh straneh državne meje. Vsa srecanja so bila neformalna, gojila jih je le ljubezen do narave in želja po spoznanju razlicnih sistemov orga­niziranosti in strokovnega dela gozdarstva. Vsa snidenja so potekala v prijateljskem vzdušju in so imela strokovno, kulturno in družabno vsebino. Letošnje srecanje je bilo ob vstopu Republike Slovenije v Evropsko unijo nekaj posebnega, zato so se odlocili da to proslave, s srecanjem gozdarjev in gostov z obeh strani meje na Sabotinu. lVIoje najljubše drevo Galerija Avla Linhartova dvorana Radovljica je v sodelovanju z Zavodom za gozdove Slovenije, Obmocna enota Bled in Gozdarskim društvom Bled 21. maja odprla razstavo likovnih del cetrtošolcev ob Tednu gozdov: Moje najljubše drevo. V kulturnem programu so sodelovali ucenci Glasbene šole Radovljica, povezovala pa ga je Alenka Bole Vrabec. Takole je na vabilu zapisal vodja OE Bled Andrej Av senek: »Letošnje prireditve ob Tednu gozdov so namenjene mestnim gozdovom. Mesto in gozd sta Moje najljubše drevo dva nasprotna pola: gozd kot najpopolnejši sistem, ki ga lahko ustvali narava in mesto najpopolnejši sistem, ki ga zna ustvariti clovek. Zavedati se moramo, da je mestno okolje drevesu po naravi tuje in mora drevo v svoji rasti in razvoju premagati številne ovire (motena preskrba s hranili, vodo, mehanske poškodbe. soljenje, ... ). Ugotovljeno je tudi, da je kakovost življenja v mestih v veliki meri odvisna od velikosti in kakovosti zelenih površin. Pomembni so ucinki gozda p1i vlaženju, hlajenju in cišcenju mestnega zraka, dušenju hrupa, ustvarjanju živalskih prebivališc, pa tudi za okoljsko vzgojo v najširšem smislu. Gozdovi v urbanih okoljih opravljajo predvsem rekreacijsko , klimatsko in estetsko funkcijo. Mnogokrat že eno drevo odigra simbolno vlogo gozda v sodobnih mestnih okoljih. Prav to drevo je bilo cilj letošnjega likovnega natecaja«. Franc PERKO Gozdarstvo v casu in prostoru 4. državno tekmovanje gozdnih delavcev Slovenije Dolenjske Toplice, 14. -15. maj 2004 Gozdarska tek­movanja v seka­ških spretnostih so postala tra di­cionalna. Letos, natancneje 14. in 15. maja je bilo izvedeno že ce­trto državno tek­ movanje gozdnih delavcev Slovenije. Prireditev je v Dolenjskih Toplicah potekala na jasi, v tako imenovani ''Zeleni katedrali''. Gozdno gospodarstvo Novo mesto d.d., z DIT gozdarstva Novo mesto pod okriljem Zveze gozdar­skih društev Slovenije in vodenjem Organi­zacijskega odbora 4. državnega tekmovanja gozdnih delavcev Slovenije (OO 4. DTGDS) ter podpmi mnogih donatorjev, je izpeljalo 4.državno tekmo­vanje gozdnih delavcev Slovenije. Otvoril ga je direktor GG Novo mesto in pred­sednik organizacijskega odbora, Andrej Kastelic s sogovornikom, Francijem Vovkom, županom obcine Dolenjske Toplice. Novost je zastava z novim zašcitnim znakom tekmovanja (avtor znaka je Mitja Trebec). Dvig zastave je naznanil pricetek tekmovanja, dvignil jo je upokojeni delavec GG Novo mesto in tekmovalec iz sedemdesetih let, Ivan Štrumbelj. Na odlicno pripravljenem tekmovališcu, v jasnem soncnem dnevu, kar je omogocalo dobro in varno spremljanje "bojev za tocke" v petih preizkušnjah spretnega rokovanja z motorno žago, se je pomerilo 56 profesionalnih "mojstrov secnje" in 4 dijaki iz Srednje gozdarske in lesarske šole iz Postojne. Skupaj je torej nastopilo 15 ekip iz skorajda cele Slovenije. Seveda ni tekmovanja, ce ni tudi razsodnikov in sodnikov. Slednjih je bilo 43 in so pod vodenjem triclanskega razsodišca, regularne in pravicno izmerili vse case in ntilimetre, za kar jim gre velika zahvala. Zmagovalec je bil Janez Zrimšek, Gozdno gospodarstvo Postojna (prvikrat je zmagal v Postojni pred štirimi leti), drugo mesto je zasedel gospodarstvo Postojna in na tretje mesto se je uvrstil domacin Domine Krese, delavec Gozdnega gospodarstva Novo mesto. Tesno jim je na cetrtem mestu sledil Silvo Krese iz GG Novo mesto, na petem Stojan Šircelj, GG Postojna, na šestem Aleksander Vrh, GG Postojna, na sedmem Pavel Nared, GG Postojna, na osmo mesto se je uvrsti Blaž Pregelj, GG Postojna, na deveto Ivan Gnus iz GG Brežice in na desetem mestu je pristal Matjaž Zamida iz GG Novo mesto. Ekipna uvrstitev na prvo mesto je pripadla gozda1jem iz GG Postojna, druga je bila ekipa GG Novo mesto, tretja pa Kraška ekipa GG Postojna. Sledijo v naslednjem vrstnem redu še ekipe iz GG Novo mesto (druga ekipa), SGG Tolmin, GG Brežice, GOZD Ljubljana, SGLŠ Postojna, SNEŽNIK Kocevska reka, OLG Murska Sobota, GG Maribor, Gozdarstvo GRCA, GG Celje, GG Bled in GG Slovenj Gradec. njegov ekipni kolega Robert Cuk, prav tako Gozdno Priprave Gozdarstvo v casu in prostoru Za dober rezultat, se moraš tudi uleci Iz rezultatov vidimo. da so na Postojnskem res dobri sekaci (oziroma kakor je zapisal Uroš Korbar v Kmec­kem glasu, da so najboljši v Slo­veniji). Vendar pa je to le del resnice in zma­govalec Janez Zrimšek je de-Portret zmagovalca jal: "Danes se nas je zbralo 60 najboljših, od katerih bi lahko vsakdo slavil. Zmagal je lahko le tisti, ki je uspel iz vseh disciplin v tekmovalnem trenutku iztržiti kar najvec". Le posamicna zmaga v posamezni disciplini še ne pomeni s~upne zmage, je pa vsekakor to velika vzpodbuda za tekmovanje v naprej. Tako so v posamicnih disciplinah slavili: v prvi, to je v menjavi verige in obracanju meca je bil najhitrejši s 16,4 sekundami, Sergej Trebec (Srednja gozdarska in lesarska šola Postojna); v kombiniranem rezu je bil najnatancnejši Domine Krese (GG Novo mesto); v zelo zahtevni disciplini -zasek in podžagovanje je zmagal Robert Cuk (GG Postojna); v preciznem rezu hlodov na podlagi je svojo natancnost pokazal Sil vo Krese; najhitrejši in najnatancnejši pri klešcenjuje bil Pavel Nared (GG Postojna); podreti steber na balon v 9,6 sekunde pa zna le Marko Žgavec (SGG Tolmin). Zmagovalna trojica Zakljucni govor sta imela Jože Falkner iz Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano in predsednik organizacijskega odbora, Andrej Kastelic. Državno tekmovanje gozdnih delavcev Slo­venije, je bil tudi izbor državne ekipe za nastop na 26. svetovnem tekmovanju gozdarjev v Valli di Lanzo v Italiji v casu od 13. do 20. septembra. Ekipo, pod vodstvom avtorja piispevka, sestavljajo prvi trije uvršceni tekmovalci in najvišje uvršceni "mladinec", star od 18 do 21 let in to je Vojko Grahor iz GG Postojna. Tekmovanje je minilo brez najmanjših zapletov in težav. S predajo tekmovalne zastave je bilo tekmovanje tudi uradno zakljuceno. Težko smo se poslovili od gostoljubnih "Dolenjcev". Obljubili smo si, da se ponovno snidemo cez dve leti na obmocju GOZD Ljubljana, kjer bomo ponovno preverjali znanje rokovanja z motorno žago. Adolf TREBEC, podpredsednik OO 4. DTGDS Gozdarstvo v casu in prostoru 3. EVROPSKO MLADINSKO TEKMOVANJE V GOZDARSKIH VEŠCINAH Zmaga v poznavanju gozda in ekipno drugo mesto Dijaki Srednje gozdarske in lesarske šole iz Po~tqjne , ki so se pred kratkim vrnili k pouku, so na nedJvnem 3. evropskem študentskem tekmovanju v gozdarskih vešcinah, v dneh od 3. -6. junija v Luui v Estoniji ponovno dokazali svojo moc in znanje. Otvotitve tekmovanja, ki se je odvijalo v idilicnem okolju šole, so s svojo prisotnostjo poleg ravnateljice. gospe Haana Zu ba. pocastila še dva Eston')ka ministra in sicer minister za gozdarstvo, gospod Villu Reiljan (pred casom je bi 1 tudi deset let ravnetelj te šole v Luui) in minister za šolstvo, gospod Toi vo Maimels. Tekmovalo je 47 tekmovalcev iz dvanajstih držav. Srednjo gozdarsko šolo iz Postojne in s tem tudi državo Slovenijo je zastopala ekipa dijakov v sestavi Miha MRAKIC, doma iz Radelj ob Dravi, Bojan PIRMAN doma iz Becajev nad Cerknica, Urban RIBNIKAR doma iz Sebenj na Gorenjskem in Sergej TREBEC doma iz Rakeka pod vodstvom VADNU Marjana ter tehnicni pomoci SAMEC Borisa, oba s Srednje gozdarske in lesarske šole iz Postojne in TREBEC Adolfa, iz Zavoda za gozdove Slovenije, OE Postojna. Kot opazovalci so tekmovanje spremljali predstav­niki Italije, Španije, Luksemburga, Norveške in Grcije. Že Jani smo zapisali o hudi konkurenci, ki se je stopnjevala tudi v letošnje leto . Predstavnikov gozdarskih šol iz Avstrije, Belgije, Estonije. Finske, Francije, Latvije, Litve. Madžarske, Nemcije, in Nizozemske ni bilo lahko premagati. Res, da so ekipno v celotni preizkušnji ponovno zmagali dijaki iz Estonije (osvojili so 7.938 tock), naši pa so bili skupno drugi (s 7.933 tockami), vendar pa daje posamicna zmaga v disciplini o poznavanju in izmeri gozda (kjer so naši fantje premagali vseh enajst ekip) razmislek o izrednem dvigu znanja in spretnostih. V skupni razvrstitvi jim slede še ekipe iz Avstrije (7.900 tock), Nizozemske (7.750 tock), Nemcije (7.500 tock), Litve (7.459 tock), Latvije (7.247 tock), Finske (7.210 tock), Francije (6.999 tock), Madžarske(6.990 tock), Belgije (6.341 tock) in Švedske (5.902 tock). Dijaki so z osvojitvijo prvega mesta v disciplini o poznavanju in izmeri gozda, s cetrtim mestom v disciplini dela z motorno žago in skupnim ekipnim drugim mestom, na 3. evropskem tekmovanju v gozdarskih vešcinah v Estoniji ponovno dokazali, da so prakticno nepremagljivi. Dokazali so, da jim edina slovenska gozdarska šola, Srednja gozdarska in lesarska šola v Postojni, daje toliko znanja, da so povsem enakopraven partner, ali celo vec, vsem podobnim šolam po Evropi bodo "trd oreh" tudi drugo leto v Kaunasu v Litvi. Adolf TREBEC Najava MEDNARODNO POSVETOVANJE Spravilo lesa z ži cnicami in trajnostno gospodarjenje z gozdovi Cable Yarding Suitable ro Sustainable Forest Management Idtija, cetrtek, 23. 9. 2004 Spravilo lesa z žicnicami ima v Sloveniji dolgo tradicijo. Žicniško spravilo je tudi prva oblika mehaniziranega spravila v gozdovih. Zacetki segajo v drugo polovico 19. stoletja, ko je na obmocju Bohinja Lambert von Pantz skonstruiral štiri enovrvne nihalke za spravilo lesa iz Jelovice, Pokljuke in Komarce. Pomembno mesto v zgo­dovini pripada tudi Štefanu Gnezdi, ki je v zacetku prejšnjega stoletja skonstruiral žicni žerjav in idrijski vozicek. Tudi po 2. svet. vojni je bil inovativni nemir naših konstruktorjev precejšen, saj smo imeli celo podjetje Žicnica, ki je izdelovala tudi smucarske žicnice . V šestdesetih letih smo izdelovali žicnice 3BV 250 in 3BV 450, ki so delovale kot prikljucki na traktor. Proizvajali smo tudi klasicne žicne žerjave in žerjave s stolpi. Domaci razvoj žicnih naprav se je zakljucil konec osemdesetih let, od takrat strojno opremo izkljucno uvažamo. V zadnjih letih so se uveljavile uni­verzalne žicne naprave za vse smeri spravila lesa. V obdobju šestdesetih let smo z žicnicami spravili vec kot 100.000 m3 lesa, v sredini devetdesetih let smo dosegli najnižji nivo uporabe žicnic s trikrat manjšimi kolicinami. Veliko zmanjšanje gre predvsem na racun intenzivnega odpiranja gozdov z vlakami in cenejšega spravila s traktorji. Trendi zadnjih let kažejo ponovno Žicni žerjav Syncrofalke, Predmeja, junij 2003 (foto Jaka Klun) povecevanje uporabe žicnic, ki morda kažejo tudi na zaostrovanje okoljskih zahtev, saj smo na grajenih traktorskih vlakah v velikih strminah dosegali zgornje meje tehnicnih zmogljivosti traktOijev in verjetno tudi zgornje meje spre­jemljivosti za okolje. Kljub temu, da so stroški dela visoki, je uporaba žicnic na težkih in strmih terenih z vidika varovanja okolja edino sprejemljiva. V kolikor bomo hoteli gospodariti z vsemi gospo­darskimi gozdovi, potem bomo spravilu lesa z žicnicami zagotoviti nove razvoj ne usmeritve. Tega se zavedajo tudi na Skladu kmetijskih zemljišc in gozdov, konec leta 2001 so na Gozdarskem inštitutu Slovenije narocili raziskavo o žicnem spravilu v državnih gozdovih. V Idriji bomo predstavili nekatere rezultate te raziskave. Na posvetovanje smo povabili tudi strokovnjake iz tujjne (Avstrija-Univerza BOKU Dunaj, podjetje Franz Mayr Melnhof, Italija -Univerza Padova in ZDA -Univerza v Washing­tonu). Prispevke bodo predstavili tudi domaci 2 95 Najava strokovnjaki (Univerza v Ljubljani, SGG Tolmin, spletnih straneh Gozdarskega inštituta Slovenije d.d., Sklad kmetijskih zemljišc in gozdov, Zavod (www.gozdis.si). za gozdove Slovenije, Tehniški muzej Slovenije in Razvojni izzivi na podrocju zagotavljanja Gozdarski inštitut Slovenije). trajnostnega in ekonomsko neodvisnega gospo­ darjenja z gozdovi so veliki. Zato bo posvetovanje IDRIJSKO POSVETOVANJE BOMO ORGA­primerno mesto za izmenjave izkušenj med NIZIRALI V TREH DELIH: domacimi in tujimi strokovnjaki in razmišljanja o Dopoldne: Predavanja v dvorani (zacetek ob perspektivah uporabe žicnic in celostnega zago­9 uri). tavljanja trajnosti. Idrija ni izbrana nakljucno , saj Popoldne: Gospodarjenje z gozdovi in zgo­je bogata zgodovina rudarstva nastajala socasno z dovina pridobivanja lesa na Majnšku. rabo lesa iz okoliških gozdov. Vecerni del: Srecanje udeležencev na Idrijskem VLJUDNO VABLJENI! gradu (po 17. uri). Za organizacijski odbor posveta Podroben program posveta bo predstavljen na dr. Mirko MEDVED Gozdarski vestnik, LETNIK 62 • LETO 2004 • ŠTEVILKA 5-6 Gozdarski vestnik, VOLU ME 62 • YEAR 2004 • NUMBER 5-6 Glavni urednik/fditor in chief mag. Franc Perko Uredniški odbor/Editorial board prof. dr. Miha Adamic, dr. Robert Brus, Franci Furlan, Dušan Gradišar, Jošt Jakša, prof. dr. Marijan Kotar, dr. Darij Krajcic, prof. dr. Ladislav Paule, dr. Primož Simoncic, prof. dr. Heinrich Spiecker, dr. Mirko Medved, prof. dr. Stanislav Sever, mag. Živan Veselic, prof. dr. Iztok Winkler, Baldomir Svetlicic Dokumentacijska obdelava/ lndexing and classification Maja Božic Uredništvo in uprava/ Editors address ZGO Slovenije, Vecna pot 2, 1000 Ljubljana, SLOVENIJA Tel. : +386 01 2571-406 E-mail: gozdarski.vestnik@gov.si Domaca stran: http:/ /WNW.dendro.bf.uni-lj.si/gozdv.html TRR NLB d.d. 02053-0018822261 Tisk in izdelava fotolnov. Euroraster d.o.o., Ljubljana Poštnina placana pri pošti 11 02 Ljubljana Letno izide 1 O številk/ 1 O issues per year Posamezna številka 1.500 SIT. Letna individualna narocnina 8.000 SIT. za dijake in študente 5.000 SIT. Letna narocnina za inozemstvo 60 EURO. Letna narocnina za podjetja 22.000 SIT. Izdajo številke podprlo/Supported by Ministrstvo za šolstvo, znanost in šport RS Gozdarski vestnik je eferiran v mednarodnih bibliografskih zbirkah/ Abstract from the journal are comprised in the international bibliographic databases: CAB Abstract, TREECD, AGRIS, AGRICOLA. Mnenja avtorjev objavljenih prispevkov nujno ne izražajo stališc založnika niti uredniškega odbora/ Opinions expressed by authors do not necessarily re fleet the policy of the publisher nor the editorial board Iz arhiva YARODNA VLADA SLOVENIJE lJINIS1'i9.SPVO ZA GOZDARSTVO .· j . . .;i Jtev.l762/1. Ljubljana,dne 22.aDgusta 194$~l .... t Ostano~ttev~Gozdars~ega sve ta." o d 1 o r .r V s~rho osestranske strokovne ooene posebnih :~ vprašanj gozdnega gospodarstva tn temeljtte pre-soje pred­:') 1 vtdentlz nacelnih ulfrepov-t> gozdarstrJu je potrebno 2J ·mtnt­f strstvu z~ gozdarstvo Slooentje ognooatt posvetovalno telo gozdarskth strokovnjatov. ! Za to odre jam: ! Pri mtntstrstvu za gozdar.stvo Slovenije se osnuje . gozdarski svet, lrt se sestane po potrebt in razprav-lja ona vprašanja gozdneoa gospodarstva, Irate ra mu v razpravo -·do-del tm jaz alt moj pomotntk. Predlog po obra2Jnavanth vprašanjih bo predlagal gozdarskt svet mojemu pomocni~u radi nadaljnjega postopka in obdelave. V ~ozdarskt svet odrejam: 1) Kot predsedn tlra: ·.ing. Ju§teršic lrftrka, rf' .. 2) 3) kot tajnilra: kot clane: .. :--· ing.žaga-r ja Bogdana, .v/ · Ing.Rejioa iftnka, ,_:;> / .. \ .. .. tng.Sotoška S.ta~lra,j/J/ ing. Rajner FranJa,; .v/-· ~ v / . ing. ~er Jaka Domtn tk~'· .. _ ing. Zumra Alojza, (// tng.Klemend16 Ivana. -l ' ga še druge Na predlog gozdarskega gozdarske· strolfovnja lre soeta bom Jroopttral . v iste~ i te ga mi.nis trs tva, alr.o Be to 1 pokaffe potrebno. ·J Gozdarskt svet sklicuje pre~s~dnik. Tajntk gozdar-~~ slrega sr;eta izvrši k-oncno redakcijo s.lrlepov 7J obl Urt·-lronenega predloga. Za seje odreja potrebnega zaptsnikarja. 1 l Smrt fašizmu -svobodo narodu ! \ .( Mtntster: i (TONE F~JFAB,s.r.) i ; f t Iz Arhiva RS, Ministrstvo za gozdarstvo, fond 675 fasc . 38 ZAVOD ZA GOZDOVE SLOVEr'\IIJE Vecna pot 2, p. p. 71, 1001 Ljubljana Tel: +386 01 470 OO 50 Faks: +386 01 423 53 61 GOZDOVI SO SIMBOL, NARAVNA IN MATERIALNA VREDNOTA SLOVENIJE Ob 10 letnici delovanja se zahvaljujemo sodelavcem in lastnikom gozdov ter vsem gozdarskim in drugim organizacijam, s katerimi sodelujemo, za dosežene skupne uspehe pri izvrševanju našega poslanstva -skrbnega ravnanja z gozdovi v dobro narave in ljudi. ZAVOD ZA GOZDOVE SLOVEI\JIJE