J иИГЈ PULLUUR
1-8-4У
24465 LAKELAND BLVD.
OGLAŠAJTE V NAJBOLJŠEM SLOVENSKEM
ČASOPISU V OHIJU ★
Izvršujemo vsakovrstne tiskovine
ENAKOPRAVNO
VOL. XXXII. — LETO XXXIL
EQUALITY
DNEVNIK ZA SLOVENSKE DELAVCE V AMERIKI
ADVERTISE IN THE BEST SLOVENE NEWSPAPER
OF OHIO *
Commercial Printing of All Kinds
CLEVELAND, OHIO, WEDNESDAY (SREDA), FEBRUARY 23, 1949
ŠTEVILKA (NUMBER) 38
Nov grob
AMERIČANKA BUČAR, KI SE JE ODREKLA DRUVLJANSIVU, JE V SVOJ. ZVEZI SMSAIA KNJIGO
Sgt. CHARLES J. KRZIC
Truplo Sgt. Charles J. Krzic, ki je zgubil svoje mlado življenje 26. januarja 1945 v bitki tta Luzonu, je dospelo za pokop v Geneva, O.
Pokojni Sgt. Krzic je bil rojen v Clevelandu 4. avgusta leta 1917. Pohajal je šolo v Ge-iieva, O., ter je bil uposlen pri American Fork & Hoe Co. V armado je bil vpoklican 20. januarja 1941 ter je bil dodeljen 37. diviziji, s katero se je udeležil bojev v Novi Zelandiji, na ^iji otoku, Guadalcanalu, Novi Georglci, Bougainville in na Luzonu. Dobil je odlikovanje Višnjevega srca in srebrne zvezde.
Zapušča očeta Frank Krzic v ^neva, O.,, brate: Raymond, Harry in Frank v Geneva, sestre: Irene in Marion ter Mrs. Louis Urbančič v Clevelandu, Theresa in Mrs. Frank Ulle v Gainesville, O., pet nečakinj in pet nečakov. Mati je umrla 17. Septembra 1931.
Truplo bo dospelo na postajo ^ Genevi nocoj ob 6:45, kjer ga ^ sprejela častna straža Ameriške legije. Odpeljano bo v Webster's pogrebni zavod v Genevi, kjer bo položeno na mrtvaški oder v petek popoldne ob 2. uri. Pogreb se bo vršil z vojaškimi častmi v soboto zjutraj ob 9. uri v cerkev Assumption v Genevi in nato na ondotno po-
kopališče.
MOSKVA, 23. feb. — Bivša uradnica ameriške ambasade v Moskvi Miss Anabela Bučar, ki je podala ostavko, se odrekla ameriškemu državljanstvu i n ostala v Sovjetski zvezi, je spisala knjigo, v kateri je posebno ostro napadla ameriškega ambasadorja v Moskvi gen. Walter Bedell Smitha, češ, da se je ukvarjal z vohunstvom, črno borzo, intrigami i n strahova-njem.
Miss Bučar, ki je hčerka nekega farmarja v Clairtonu, Pa., (verjetno jugoslovanskega porekla — op. ured.) je obenem napadla tudi ostale uradnike ambasade. Naslov njeni knjigi je: "Resnica o ameriških diplomatih."
(Ambasador Smith, ki se nahaja v Washingtonu, je zanikal obtožbe mlade Američanke, ki je takoj po ostavki napadla vojno hujskanje v Ameriki.)
Miss Bučar je v knjigi obtožila Smitha, da je izrabljal nekega sovjetskega uposlenca v ambasadi kot agenta, potom katerega je na črni borzi prodajal obleke, nalivna peresa in cigarete. Pravi, da je Smith tega uposlenca, Benderja, zmerjal, ko so cene padle.
Ostale obtožbe
Po opisu Miss Bučar je cela ambasada v Moskvi le krožek za proti-sovjetsko vohunstvo. V ambasadi se baje nahaja obsež^ ni sistem obveščevalcev.
"Ta sistem je uvedel in ohrab ril svetnik ambasade Ellridge Durbrow, ki je v pravem pomenu besede s hinavščino in lažmi udaril svoje žrtve v hrbet. Povedano mi je bilo, da je ambasa dor čvrsto verjel v ta sistem vohunstva.
'Durbrow je odstranil iz ambasade vsakega Američana, ki ni bil dovolj močno proti Sovje-tom, toda ti Američani niso nikoli slutili, kdo jih je vrgel iz
ambasade. Smatrali so Dor-browa za svojega najboljšega prijatelja."
Miss Bučar napada proti-sovjetsko propagando
Miss Bučar je obtožila Dur-browa in ostale, da so iz Poljske arinesli polne kovčege sovjetskega denarja in in ga zopet prodajali na črni borzi v Moskvi. Denar so v Poljski kupili po 10 odstotkov njegove vrednosti.
Dalje bivša Američanka omenja v knjigi, da so uradniki am-Dasade večkrat potovali po Sovjetski zvezi in zbirali informacije. Neki atašej Louise Lukke je kot diplomatični kurir poto val do Vladivostoka, toda z namenom, da bi od ljudi dobil in formacije. Njegova soproga pa je baje zbirala vohunske podat ce o sovjetskih vojaških inšta-acijah vzdolž sibirske transjor danske železnice.
"Te obrekovalne informacije", pravi Miss Bučar, "se je pozneje* izrabljalo v Ameriki za proti-sovjetsko propagando."
Med dva najbolj zagrizena jroti-sovjetska uposlenca ame riške ambasade prišteva Miss Bučar prvega tajnika Johna Davisa, ki da je širil proti-sov-etske informacije med tuje časnikarje in Frederica Reinhard-ta, ki da je modno naklonjen Nemcem in je zelo uspešen v di-plomatične karieri.
Mindszenty-jevo pismo objavljeno
BUDIMPEŠTA, 22. feb.—Ma-^arsko zunanje ministrstvo je ^anes objavilo pismo zaprtega •kardinala Mindszenty-ja, s kate-je apeliral na madžarske škofe, naj sklenejo mir med cerkvijo in državo.
Mindszenty je iz zapora pisal nadškofu Groszu, ki je načelnik sveta škofov.
^ed ostalim je kardinal za-P^'osil Grosza, naj skuša dobiti nainistrstva dovoljenje, da ба lahko obišče v ječi, kjer bi se pogovorila o "moji zadevi in problemi z njo."
V Vatikanu pa so medtem v ^vezi z odkritjem pisma izjavili a verujejo v "besede in pisma ^ ®y®ka na prostem, ne pa jetni-
(Vatikanski krogi so zagoto-^а sv. Stolica ne želi nobe-^ pogajanj za odstranitev renj med cerkvijo in državo, okler Mindszenty ne bo izpu-® en in dokler ne bo upostavlje-"verska svoboda").
KAKO SO AMERIKANCA ZDRAVNIKA ZAMENJALI?
IN
Library, Pa. — Naglo je umrl . Klepo, član SNPJ, doma Razvoda, Dalmacija. Tukaj Zapušča enega sorodnika.
Pridite pogledat v nedeljo komedijo "Pričaraa ženin", katero vprizori dram. društvo "Ivan Cankar" na odru S. N. D., St. Clair Ave. Kalin pravi in vprašuje: Kaj? Zakaj? Komu se je zmešalo?
Neža odgovori; Moji edinki!
Kalin: Ali je mogoče?
Cilka: Mati, lepo vas prosim, prenehajte s tem^ da se nama ne bodo ljudje smejali. Ali ni dovolj, da ste mi zapravili srečo za vedno!
Kalin: Ona je! Resnično ona! Drago dekle, obvesti-ki sem ga poslal, si gotovo prejela.
Cilka: Gospod, povedati vam moram, da sem popcd-noma zdrava in vas prav nič ne potrebujem, zato vas prosim, da odidete.
Kalin: Tvoj Ivko sem, ki te ljubi.
Cilka: Če mislite, da sem zmešana, potem vam povem, da sem bolj zdrava na umu kakor vi. Ste me razumeli? Mislim, da nimava nikake-ga opravka več!
Tako se začenja ljubezen v tej komediji! Pridite pogledat, če se hočete malo nasmejati!
"Ameriška Domovina"
povzročila kontroverzo
Gornje poročilo iz Moskve je nasprotju z zagotovili "svetovno" znane "Ameriške Domovine", ki je zadnji teden pisala, da se namerava Miss Bučar vrniti v Zedinjene države.
A. D. je 15, februarja pisala: "Annabelle Bučar iz Pennsyl-vanije, ki se je lansko leto odpovedala ameriškemu državljanstvu v Moskvi, da bi poročila nekega ruskega opernega pevca, je oni dan pisala svoji sestri v Ameriko: 'Pridem domov, kakor naglo bom mogla.' "
Časopis dalje zagotavlja, da bo prav ta vrnitev Bučarjeve "bolj pojasnila razmere za železnim zastorom^, kakor jih je pojasnila Mrs. Zakrajšek, ki se je nedavno vrnila iz Evrope.
Vprašanje je: če je vest pri občena v A. D. točna, zakaj bi Miss Bučar spisala knjigo in pojasnila razmere v ameriški ambasadi v Moskvi? Ce se res namerava vrniti, čemu je sploh spisala to knjigo? Zakaj ne bi rajši prišla domov "kakor naglo bi mogla" in pojasnila razmere za "železnim zastorom?"
Kot zgleda je "nezmotljivo sigurna" A. D. zopet ustrelila kozla.
ZNANSTVENIKI NE VERUJEJO V BAJKE O TAJNIH MAMILIH
WASHINGTON, 22. feb. — Znanstveniki so danes v zvezi 8 kardinalom Mindszenty-jem izjavili, da ne verujejo, da je madžarski primat priznal svoje proti-vladne aktivnos^ ker je bU pod vplivom nekakšnih "skrivnostnih mamil."
(Bajke, da je madžarska vlada z mamili prisilila kardinala Mindszenty-ja, da je priznal krivdo, so začeli širiti ameriški časopisi, p a tudi papež Pij ф[. je v nedavnem govoru namignil, da je Mindszenty bU žrtev modemih iznajdb znanosti.)
Neki psihijatef je izjavil, da pod vplivom električnih sunkov lahko neka oseba začasno izgubi spomin, da pa kljub temu to ne pomeni, da bi ta oseba morala zanikati nekaj iz preteklosti.
Kar se tiče mamil, veda tudi ne ve za nobeno takšno mamilo, pod vplivom katerega bi neka oseba zanikala svoje prejšnje izjave. Znanost pozna nekakšni "scopolamin", ki je bil nekoč rabljen pri porodnicah, da jim olajša bolečine in morfin, ko povzroča prijetne sanje.
Znano je še mamilo "ben-zedrin", ki ga rabijo študentje pred svojimi izkušnjami ko se morajo učiti pozno v noč. Pod vplivom tega mamila, če se ga rabi v pretiranih količinah^ dobi oseba blazne ideje, sliši glaso« ve in v kroničnih slučajih kaže agresivnost, pomanjkanje presojevanja, uporno obnašanje, z gub o teka in samokontrole.
Očitno je, da kardinal Mindszenty ni mogel biti pod vplivom takšnega mamila, ker bi se to tekom obravnave na njem opazilo. Po poročilih časnikarjev pa je Mindszenty na obravnavi zgledal čil in fizično ne-izprenjenjen. Krivdo "v
[Anglija zavrgla načrt Združenih 'narodov za poravnavo v Berlinu
AMERIŠKI NACIST I OPROŠČEN V NEMČIJI
MONAKOVO, 22. feb.—Nem-I ška apelacijska sodnija je danes osvobodila bivšega voditelja nacistične organizacije German-I American Bund Fritza Kuhna.
Kuhn, ki je bil vodilni nacist I v Zedinjenih državah, je takoj izjavil, da bo zahteval nazaj I svoje izgubljeno ameriško državljanstvo. Najprej ga je neka nižja denacifikacijska sodnija obsodila na 10 let ječe, kot enega vodilnih nacistov, Apelacijska sodnija mu je kazen znižala na 2 leti, toda ker je 25 mesecev bil v preiskovalnem zaporu, so ga takoj izpustili.
LONDON, 22. feb.—Predstavnik angleškega zunanjega ministrstva je danes izjavil, da je Anglija zavrgla priporočila odbora Združenih narodov za ureditev spora v Berlinu med Sovjetsko zvezo in zapadnimi silami.
Sovjetska zveza zagotavlja,*
da je valutno vprašanje najvažnejši vzrok za tako imenovano "blokado Berlina." Če bi se uvedlo enotne bankovce v mestu, bi po izjavah sovjetov blokade ne bilo.
principu" je priznal in ape-
liral za poravnavo cerkvijo in državo.
med
Vojaški izdatki za tuje dežele bodo znašali 2 milijardi
Sovjetski maršal napadal agresivno I politiko Amerike
LONDON, 22. feb.—Sovjetski minister oboroženih sil maršal Nikolaj Bulganin je danes v svojem dnevnem povelju izjavil, da morajo sovjetske vojaške sile radi "agresivne politike Amerike," vedno ohraniti borbeno pripravljenost na visoki ravni.
Dnevno povelje je minister objavil ob priliki 31-letnice ustanovitve,sovjetske armade
"VlSidajočv krogi Zedinjenih držav, ki skušajo upoštaviti sVo-jo svetovno nadvlado s pomočjo sile, sledijo politiki agresije in sproženja nove vojne," pravi maršal, ki je z druge strani poudaril, da Sovjetska zveza uresničuje načrt za razvoj svoje ekonomije in se vztrajno bori za upostavitev trajnega demokratičnega miru na celem svetu.
"Sovjetska ljudstva lahko zaupajo, da bodo naša armada,, zračne sile in mornarica čuječe stražile njihovo socialistično domovino."
Zedinjene države so edina za-padna sila, katero je Bulganin omenil v svojem dnevnem povelju.
Na moskovskem radiu pa je govoril lieut. gen. S. S. Šatilov pomožni direktor armadnega političnega odbora, ki je dejal, da je sovjetska armada v svojih zgodnjih dneh uničila horde 14 sil—Anglije, Zedinjenih držav, Francije, Nemčije, Japonske in
Angleški predstavnik je izjavil, da ne ve, kakšno je mnenje Zedinjenih držav in Francije toda veruje se, da sta tudi te dve državi zavrgli priporočilo odbora Združenih narodov. Edino Sovjetska zveza je bila pripravljena, da se na osnovi teh priporočil začne pogajati.
Zapadne sile sabotirajo rešitev, pravijo sovjeti
Odbor Združenih narodov je bil ustanovljen v okviru Varnostnega sveta lani v decembru. Imel je nalogo, da izdela načrt, ki bi v zvezi z Berlinom bil zadovoljiv za vse štiri velike sile.
Ker poročilo odbora še ni bilo doslej objavljeno, se sploh ne ve, kakšno rešitev je odbor predlagal. Do spora je prišlo, ker so sovjeti v svoji zoni Berlina imeli v prometu svoje bankovce, zapadne sile pa so hotele pozneje dati v promet bankovce, ki so v veljavi v zapadnih zonah.
V zvezi s stališčem zapadnih sil, ki so zavrgle priporočila odbora Združenih narodov, je včerajšnja moskovska "Pravda" objavila članek, v katerem obtožuje zapadne sile, da "sabotirajo rešitev berlinskega vprašanja."
AMERIKA NI PRILJUBLJENA, PRAVI TAFT
KENTON, O., 21. feb.—Ohij. ski senator Robert A. Taft, ki se je nedavno nahajal na potovanju po Evropi, јб danes izjavil, da Zedinjene države ne bodo nikoli priljubljene v Nemčiji in da bodo ameriške okupacijske sile morale ostati v Nemčiji nedoločeno dobo.
WASHINGTON, 22. feb.
Vlada namerava zahtevati od kongresa, da se odobri $2,000,-
000,000 za vojaške podpore raz- gatilov je dalje rekel, da so nim državam na svetu.	Lg sovjetske armade, ko je Nem-
Predlogo že pripravlja poseb-L..^ ^ta 1941 napadla Sovjet-ni odbor, kateremu načeluje po- L^o zvezo, "same borile tri leta možni državni tajnik Ernest A. N vojaške podpore zavezni-Gross. Kongresu pa bo predlo-sabotirali otvoritev žena kot "spremljevalna" pred- L o x ;
oga tako zvani predlogi za Se-'
vemo-atlantsko zvezo
Vlada namerava potrositi okrog $1,000,000,000 za vojaško )omoč deželam, ki bodo sodelovale v Severo-atlantski zvezi.
Doslej prihajajo v poštev Kana da, Anglija, Francija, Belgija,
Nizozemska in Luksemburg,
Togliatti okrcal izjave sv. Očeta
RIM, 22. feb.—Voditelj italijanske Komunistične stranke Palmiro Togliatti je danes ostro obsodil nedavne izjave papeža Pija XII., ki je napovedal vojno komunizmu.
Zapadni opazovalci menijo, da 30 vsled nepomirljivega stališča sv. Očeta italijanska Komunistična stranka spremenila svoje stališče napram Vatikanu. Doslej se je izogibala trenju in borbam, toda izgleda, da bo v bodočnosti ostro odgovarjala na podobne napade.
Togliatti je v svojem članku, ki bo objavljen koncem tedna v komunističnem časopisu "Vie Nuove," obtožil papeža, da želi sveto zvezo proti komunizmu z geslom "Bog in Severno-atlant-ska zveza."
Vodilni italijanski komunist je posebno omenil papeževo izjavo, s katero je pozdravil "korake, ki so bili storjeni, da se v čezdalje bolj tesni zvezi združi države,"
"S temi besedami je povsem jasno povedano, da želi papež sveto zvezo proti ljudstvom, ki so storili strašno bogokletje, ko so se osvobodila kapitalizma in imperializma," pravi v svojem članku Togliatti,
Prispevajte v sklad za strep' tomycin za pobijanje tuberkuloze v Sloveniji!
STROJEVODNI VAJENEC POVZROČIL NESREČO
PARIZ, 21. feb.-folicija je danes aretirala nekega učenca za strojevodjo, ki je iz nemarnosti zavozil lokomotivo v brzi vlak Nancy-Dijon. V tej nesreči,
Okrog $200,000,000 do $1,000,- ki Је največja povojna železni-
Stališče Avstrije glede Koroške
DUNAJ, 22. feb.—Avstrijska vlada je po svoji včerajšnji seji dala navodila svojemu zunanjemu ministru dr. Karlu Gruber ju, naj se zoperstavlja vsaki kompromisni rfešitvi vprašanja slovenske Koroške, ki bi pomenila spremembo avstrijskih mej.
Dr. Gruber se bo danes vrnil v London, kjer zastopniki zunanjih ministrov štirih velikih sil razmotrivajo o osnutku mirovne pogodbe za Avstrijo.
Avstrijska vlada se bo zoper-stavljala celo takšnemu kompromisu, ki bi pomenil ustanovitev neodvisne slovenske zone na Koroškem. Neki vladni uradnik pa je izjavil, da je avstrijska vlada pripravljena odobriti koncesije Slovencem, ki živijo pod Avstrijo.
Avstrijski zunanji minister bo podal na seji predstavnikov štirih velikih sil stališče svoje vlade. Jugoslovanski zastopnik zunanjega ministra dr. Aleš Bebler, ki je predložil velikim silam zahtevo za priključitev slovenske Koroške k Jugoslaviji, pa bo zaslišan jutri.
AMERIŠKA ČASNIKARKA V VARŠAVI
VARŠAVA, 22. feb. — Iz Sovjetske zveze izobčena ameriška časnikarka Anna Louise Strong je danes tajno zapustila Varšavo.
Časnikarko so sovjetske oblasti deportirale, potem ko je bila aretirana radi "vohunstva." Za enkrat ni znano, kam je odpotovala iz Varšave.
ANNA STRONG IZGNANA IZ SOVJETSKE ZVEZE
LONDON, 22. feb. — Sovjetska časnikarska agencija "Tass" poroča, da je bila ameriška čas-nikarica in pisateljica Anna Louise Strong deportirana iz Sovjetske zveze.
Ameriško časnikarko so sovjetske oblasti aretirale 15, februarja in jo obtožila da se je ukvarjala z vohunstvom.
000,000 pa je predvidevano	Г
vojaško pomoi Grilji, Turčiji J Koreji, južno-ameriškim drža
vam in možno Kitajski.	I POLJAK, ZABODEN V
Zgleda, da bo predsednik Tru- SRCE, BO 2IVEL man zahteval tako zvani "blank VARŠAVA, 21, feb. — Direk-check," to je pooblastilo, da lah- tor ene tukajšnje bolnišnice dr, ko brez odobritve kongresa od- T. Wolanski je rešil življenje ne-loči, katerim državam naj bi se Icemu Karolu Koziki, ki je bil po odobrilo vojaško pomoč. Na nesreči zaboden v srce.
osnovi taksnega pooblastila, bi Kozik je močno krvavel, ko lahko prejela pomoč tudi Kitaj- se je zdravnik lotil operacije in ska.	mu zašil srce
JUGOSLAVIJA IN VPRAŠANJE KOROŠKE
LONDON, 22, feb,—Zastopniki zunanjih ministrov štirih velikih sil so danes pristali, da zaslišijo Jugoslavijo v zvezi z njenimi zahtevami napram Avstriji.
Stališče Jugoslavije bo predložil zastopnik jugoslovanskega zunanjega ministra dr. Aleš Bebler v četrtek.
Vile rojenice
Vile rojenice so se zglasile pri družini Mr, in Mrs, Joseph in Emily Ritter, N. Vine St,, ter pustile krepkega sinčka-tretjega v družini. Mati in dete se nahajata v bolnišnici in se dobro počutita. Tako je postal poznani bivši councilman v Euclidu, Mr, Louis Wess iz Pasnow Ave, tretjič stari oče, poznana Mr. in Mrs. Frank in Antonia Wess iz Arcade Ave. pa tretjič pra-sta-ri oče in pra-stara mama. Čestitamo!
STRAN 2
a
ENAKOPRAVNOST
ENAKOPRAVNOST"
Owned and Published by THE AMERICAN JUGOSLAV PRINTING & PUBLISHING CO. 6231 ST. CLAIR AVENUE	CLEVELAND 3, OHIO
HENDERSON 5311-12
Issued Every Day Except Saturdays, Sundays and Holidays
SUBSCRIPTION RATES—(CENE NAROČNINI) By Carrier and Mail in Cleveland and Out of Town: (Po raznašalcu in po pošti v Clevelandu in izven mesta): For One Year—(Za eno leto)
For Six Months—(Za šest mesecev) For Three Months—(Za tri mesece)
....$8.S0 5.00 __3.00
For Canada, Europe and Other Foreign Countries: (Za Kanado, Evropo in druge inozemske države):
For One Year—(Za eno leto) _____________________________
For Six Months—(Za šest mesecev)__________________
For Three Months—(Za tri mesece)_________
.$10.00 - 6.00 - 3.50
Entered as Second Class Matter April 26th, 1918 at the Post Office at Cleveland, Ohio, under the Act of Congress of March 3, 1879.
Še o našem muzeju
NEKAJ O ŠARLATANIH IN KAMELEONIH
(Obračun z Ivanom Joniezom)
Zadnji teden smo na tem mestu priobčili v celoti odlomek iz članka, ki ga je za A. D. (15. t. m.) spisal neki "Peter Korpiva," odnosno Ivan Jontez.
Jon tez je menda vedel zakaj je bolj varno, da se podpiše s "Peter Kopriva," sam pa ostane v "temačni gošči" anonimnosti. Meni, da mu na ta način ne moremo do živega. Pozvali smo ga, naj razkrije svojo pravo identiteto in naj moško in pošteno pove kar že ima povedati. Ker tega ni storil, smo prisiljeni, da mu pokadimo in ga izženemo iz "temačne gošče," kot se to dela z dihurji, kameleoni in raznimi polzavci, ki se pred pretečo nevarnostjo vznemirjeno zatekajo v duplje in takšne gošče.
Ko bi šlo za osebni napad na urednika E. bi se menda ne ozirali na tega šarlatana in kameleona. Toda takšni ekzemplarji, ki se ukvarjajo s pljuvanjem v lastno skledo, so že tako predrzni, da se naši javnosti predstavljajo kot brezmadežni karakterji, ki se borijo za ohranitev starih načel v naših naprednih časopisih in zagotavljajo, da so ti naši napredni časopisi danes zavrgli svoja stara načela, da so postali "sopotniški" in da sipa j o "pesek v oči" svojim čitateljem.
Nekaj časa je že od tega, ko smo enega takšnega dvonožnega kameleona, političnega šarlatana in "brezmadežnega žurnalista" predstavili javnosti v pravi luči. Tu pa je, v osebi tega I. Jontez, drugi takšen izrazit ekzemplar.
V svojem napadu na urednika E. in na samo E., katero označa za "zarjavelo tetko E ," pravi ta Kopriva: ". . . najprej je znorel Zaitz in proglasil Molka za klerikalca; zdaj je storil enako Bostjančič." Dalje pravi; "Kaže, da se bodo kmalu vsi sopotni kolegi znašli v kakem državnem zavodu tiste vrste kakor pri nas na Studencu."
Pred leti, kakšnih 12 bo od tega, je bil Jontez v "hudi zadregi," ker ni vedel, "če sta urednika A. D. absolutno zblaznela ali pa samo namočila možgane v čebru najslabšega wiskeya ali oboje?" in se resno ukvarjal z idejo, da bi ameriški Slovenci poleg drugih domov in ustanov ustanovili tudi "svojo lastno blaznico." Fiksna ideja o blaznicah in "norcih" je torej v Jontezu vkorenjinjena že dobrih 12 let; mogoče pa bi se jo dalo zaslediti že v njegovem zgodnjem detinstvu. Čemu bi se torej vznemirjali, če jo danes Jontez zopet iz gošče svojega temačnega kompleksa spravlja na dan?
Toda pustimo to. So stvari, ki so bolj važne. Ne gre za osebnosti, pač pa za načela in principe, za zvestobo idealom in za doslednost v borbi, ki jo je E. vodila že dolgo, dolgo let, ne da bi se pri tem količkaj spremenila. Kar se je spremenilo je le to, da so nekateri bivši uredniki začeli pljuvati na svoje preteklo delo.
Eno od načel v časnikarskem poklicu je: da se dokaže, kdo je kaj trdil in kdaj je to trdil. Ce ne, so takšne trditve navadno obrekovanje. Ce "Kopriva" ne želi, da ga javno proglasimo za obrekovalca, bo moral dokazati: kdaj in kje je Bostjančič "proglasil Molka za klerikalca?"
Da v bodočnosti preprečimo zahrbtne napade in obrekovanje smo prisiljeni, da na tem mestu razkrinkamo tega I. Jon teza, današnjega sotrudnika A. D., ki čezdalje močneje "rjovi v obnemelo noč," kot da mu je kakšni lojalnostni vladni odbor že za petami, on sam pa si na vse kriplje prizadeva, da bi dokazal svoje "pristne ameriške aktivnosti" pri pobijanju "sopotništva" v naših naprednih časopisih. Pri tem se bomo posluževali njegovih lastnih člankov, citirali bomo značilnejše dele, na osnovi katerih bo postalo menda jasno, da se položaj zadnjih 12 let med nami ni prav nič spremenil, pač pa so nekatera vprašanja prav tako aktualna kot so bila včasih. Na podlagi samih Jontezovih izjav bo postalo jasno, da je današnji Jontez postal "kola-borator" A. D., da zavedno obrekuje in napada svoje bivše kolege, da je njegovo besedičenje o "socialni demokraciji," v kolikor sploh o "socialni" demokraciji govori, le "bluff," podoben besedičenju vlačuge o morali ali pa lopova o poštenju!
Kako Jontez kolaborira z A. D.
Jontez je zvest sotrudnik A. D. V njej priobča svoje napade na napredne slovenske časopise, jih obtožuje, da so se izneverili svojim preteklim načelom, da so zaprli vrata "svobodni besedi in resnici" in si skupaj s tremi možmi "socialne demokracije" prizadeva, da bi trebil "totalitarsko bolezen" iz naprednega tabora. Njegovo "rjovenje v obne-
Zadne čase se je dvignilo nekaj prahu zaradi sklepa direk-torija Slovenskega narodnega doma v Clevelandu, da se razpusti Narodni muzej, kateri je nastanjen v prostorih SND. Največjo opozicijo proti temu sklepu vodi bivši oskrbnik muzeja E. Gorshe; toda sodeč po odzivih ima le malo pristašev. V svojih obupnih klicih na pomoč! se Mr, Gorshe zaletava v člane direktorija kot bi bili sami ignorantje brez vsakega razumevanja za kulturne probleme; pri tem pa prezre mnogo dejstev gospodarskega značaja, na katerih slonijo naši narodni domovi.
Ogromna večina naše javnosti v Ameriki ima le meglene pojme o tem muzeju, kateri je bil ustanovljen kot nekakšen poizkus (experiment) v dobri veri, da bo uspel moralno in gmotno. Iz Goršetovih opisov v časnikih, si je najbrž ustvarila krasno sliko zanimive zgodovinske zbirke ameriških Slovencev, katero bodo občudovali in študirali še pozni rodovi naših pravnukov. V resnici pa je ta slika nekoliko drugačna in kdorkoli je ta muzej že obiskal, je iz njega odnesel mešane, če ne porazne občutke.
Ne rečemo, da se G. ni potrudil z iskanjem predmetov za zbirko, toda je le deloma uspel, ker ... no, kaj bi tajili, ker tisti rojaki, ki imajo res kaj vredne zbirke, jih niso poklonili muzeju in tudi ni izgleda, da jih bodo. Zato so važno-zgodovinski predmeti (če izvzamemo literaturo) tako redki, da jih lahko spravimo v par kovčegov. Vse drugo je "tresh," ki spada v splošni zgodovinski ali naravoslovni muzej in deloma v peč. Lepo vas prosim, od kdaj pa spadajo v ameriško-slovenski zgodovinski muzej predmeti kot: plinske maske, pipe (fajfe), težke srebrne verižice, trofeje raznih tekem, poštne znamke, vzorci rude, star denar, morske školjke, litri in fraklji, posnetki različnih gob, eskimske copate, privatna trgovska pisma, knjige s staroslovensko pisavo, gotove brezpomembne slike in nič koliko še druge ropotije. Ali se to nanaša na zgodovino naših pionirjev?
Vse bolj važne so slike naših konvencij, pionirskih društev in slike pokojnega G. Peruška. Dalje: gotove društvene zastave, pravila, zapisniki, regalije, uniforme in znaki. Važni so tudi kulturni programi naših pri-
redb, zlasti dramskih in pevskih. Nihče ne ugovarja zbirki Rev. Buha in misijonarja škofa Barage, dasi je bil njegov delokrog med samimi Indijanci. Največji in najvažnejši del muzeja pa tvori naše časnikarstvo in literatura, kar je umevno. Brez časnikov in revij, si ne, moremo misliti ameriške Slovenije. V vezanih letnikih se zrcali vse naše dejanje in nehanje. Za nabavo teh letnikov gre Mr. Gorshetu vse priznanje. Leposlovna in dramska literatura je sicer skromna, toda tembolj zanimiva, ke riz nje odseva trda borba za obstanek našega človeka v mrzli tujini.
To je v glavnem slika našega zaprašenega muzeja. Koliko je v njem zgodovinske, ali če hočete kulturne vrednosti, naj sodi vsak sam. Sedaj si pa oglejmo še njegovo moralno in gospodarsko stran. V početku je prišlo še dokaj obiskovalcev (menda iz radovednosti), števila ne vemo, ker je knjiga gostov nekam "izginila," nova knjiga pa jih izkazuje bore malo. Na pro-šli seji je tajnik Tavčar poročal, da je v preteklem letu muzej obiskalo komaj par ducata ljudi, pa še ti so bili iz zunanjih naselbin; kar znači, da ni zanimanja.
Eden vzrokov bo najbrže ta, da preprosti ljudje ne znajo ceniti starinskih predmetov, in drugi: ker je zbirka preskromna in neprivlačna. Kaj sedaj? Ali se muzeju izplača še nadalje životariti, trositi denar, in hirati v prostorih," kjer direktorij lahko dobi $45 mesečne najemnine ?
Nihče nima pravice očitati direktoriju Slovenskega narodnega doma, da mu ni kultura pri srcu. To dokazuje bivša slovenska šola, katera je obstojala, dokler je prihajal kakšen učenec. To dokazuje Slovenska narodna čitalnica, ki ima svoje prostore v SND skoro brezplačno. In končno še muzej, kateri je obstojal, dokler so mu bili dani pogoji. V gmotnem oziru je pa stvar tale: Resnica je, da je v muzejevi blagajni še okoli $1,900, toda to še ni razlog, da bi z muzejem nadaljevali, ker ni izgleda za nadaljne dohodke. Za vzdrževanje, upravo in izboljšavo so pa znatni stroški. Ta dejstva je imela v mislih že lanska delničarska konferenca SND, katera je dala direktoriju neposredno pravico v pogledu muzeja.
Navzlic temu pa je direktorij sklical še eno sejo društvenih
zastopnikov in jih vprašal, ako so njih društva pripravljena še nadalje prispevati za muzej. Skoro vsi zastopniki so bili za ohranitev muzeja (da bo rešena čast naselbine), toda niti eno društvo ni bilo pripravljeno v ta namen gmotno prispevati. Torej, "volk sit, koza cela."
Letošnja konferenca SND je dala direktoriju polno zaupnico za njegovo delo. Ob koncu je Mr. Gorshe predložil resolucijo, potom katere naj bi se muzej izročil v privatne roke. S to resolucijo bi ne bilo nič narobe, če ne bi bila v protislovju s pravili SND. zahteval je namreč izvolitev šestih članov izmed navzočih zastopnikov društev in delničarjev—za privatni muzej. Zato ni ta resolucija prišla na glasovanje.
Seja novega direktorija je zopet rešetala to neljubo zadevo. Končni sklep je bil ta, da se daje Mr. Gorshetu prilika za ustanovitev privatnega muzeja proti najemnini $45 mesečno (ako ima res kakšno tajno formulo za njegovo ohranitev). Ako pa namerava muzej izseliti iz poslopja SND, tedaj ima za to časa 30 dni, ker direktorij ima že druge interese za prostore. V slučaju, da G. odkloni ponudbo, tedaj bo direktorij spravil dobre predmete v posebno sobo, dočim bo šla stara šara, kamor spada.
Upam, da si bodo vsi tisti, kateri so na eden ali drugi način prispevali za muzej, ustvarili iz teh vrstic dovolj jasno sliko o presojanju tega vprašanja.
Frank Česen,
člani direktorija SND. *
Pomagajte urediti zadevo S. N. Muzeja
Cleveland, O. — V ponedeljek 14. februarja 1949 sem prejel priporočeno pismo od tajnika Slovenskega narodnega doma, Johna Tavčarja, s sledečo vsebino:
melo noč" prihaja iz uredniških prostorov A. D. V kolonah te A. D. prižiga "luč," ki naj bi svetila na "zatemnelem svetilniku naprednega tabora."
Toda kaj je prav za prav ta A. D.? Kakšen je to časopis, s kakšnimi načeli, kakšno ideologijo izpoveduje in kdo so ljudje okrog nje?
Jontez je v E. o tem precej pisal. Vse je lepo pojasnil, vprašanje za vprašanjem, dejstvo za dejstvom je za časa njegovega urednikovanja razkrilo strahotno resnico—A. D. je fašistični časopis!
Tako je Jontez 26. jan. 1. 1937 ugotovil, da "A. D. z vsemi štirimi in z razpenjenim žolčem podpira mednarodni fašizem v Španiji." K temu je pristavil svojo globoko mi: sel: "Kakor vidimo, je A. D. načelno še zmerom fašistična." V isti izdaji je elemente okrog A. D. kratkomalo označil z "naši fašisti." O ljudeh okrog A. D. pa se je (26. jan. 1. 1937) izrazil tako-le: "... s poštenostjo na smrt sprta soseda." Kot časopis mu je (po izjavi 18. sept. 1. 1937) A. D. "naša umazana soseda." V istem članku je napadel "laganje in pobalinsko hujskanje A. D., ki je očitno zgubila še zadnjo trohico smisla za pošteni boj z načelnimi nasprotniki ter padla v globine bezniškega natolcevanja, hujskanja, laganja in obmetavanja z blatom."
2e samo gornji citati iz Jontezovih člankov bodo menda dovolj jasni dokaz, da je ta žurnalistični šarlatan in politični kameleon sotrudnik časopisa, za katerega je sam trdil, da je "načelno še zmerom fašistični." Kajti Jontez nikjer in nikdar ni skušal dokazati, da je A. D. zavrgla svoje fašistične tendence, da se je vsaj nekaj dvignila nad "bezniškim natolcevanjem, hujskanjem in obmetavanjem' z blatom." Da, g. Jontez. Zelo dobro je znan rek: Povej' mi s kom še družiš, pa ti bom povedal kdo si!"	I
(Dalje prihodnjič)	'
"Mr. Erazem Gorshe,
1116 E. 72 Street,
Cleveland 3, Ohio.
"Cenjeni:
"Na redni seji direktorija Slovenskega narodnega doma na St. Clair Ave., ki se je vršila na večer 8. februarja 1949, se je med drugim tudi razmotrivalo o zadevi Slovenskega narodnega muzeja SND ter prišlo do sledečega zaključka;
"Naroči se tajniku SND, da sporoči kakor hitro mogoče Vam prejšnjemu oskrbniku Muzeja, da Vi lahko organizirate samostojni Muzej, ako je to Vaša in Vaših somišljenikov želja.
"Novi Ustanovi se izroči vse predmete v gori omenjenemu Muzeju. Gori omenjeni predmeti pa morajo biti pospravljeni iz sedanjih prostorov in to do 15. marca 1949, do 8. ure zvečer.
"To so zaključki našega direktorija. Želim Vam veliko uspeha ter se bilježim z odličnim spoštovanjem, za Slov. N. Dom, "John Tavčar, taj."
Z najboljšim in iskrenim namenom, da se reši dostojno in mirno zadevo Slovenskega narodnega muzeja, sem na redni letni delničarski seji družbe The Slovenian National Home Co., na večer dne 14. januarja 1949 predložil navzočim solastnikom S. N. Doma naslednjo resolucijo, ki sem jo sam prečital in je bila pravilno podpirana od več navzočih delničarjev ali solastnikov S. N. Doma, toda so direktorji na spreten način preprečili, da ni prišlo o njej do' glasovanja in je ostala nerešena. Ta resolucija se glasi:
"Ker direktorij družbe The Slovenian National Home Company, 6409 St. Clair Ave., Cleveland, Ohio, ni voljan več voditi in nadaljevati zgodovinsko Ustanovo, Slovenski narodni muzej, ki je bil ustanovljen potom sprejetja resolucije na redni letni delničarski konferenci
dne 12. januarja 1939. leta in izpolnjen z drugo resolucijo, ki je bila sprejeta tudi na redni delničarski konferenci S. N. Doma, dne 11. januarja 1940. leta, in
"ker je direktorij družbe The Slovenian National Home Co. že razpisal v listih in privatno, likvidacijo Slovenskega narodnega muzeja,
"mi, zbrani zastopniki društev, lastniki certifikatov družbe The Slovenian National Home Company in posamezni lastniki teh certifikatov, smatramo za pravilno in umestno, da se Ustanovi Slovenski narodni muzej prizna na tej seji, 14. januarja 1949, popolna neodvisnost in svoboda od strani družbe The Slovenian National Home Company, in
"zato bodi zaključeno in sprejeto, da se izmed navzočih lastnikov certifikatov in društvenih zastopnikov, lastnikov certifikatov družbe The Slovenian National Home Company, izvoli začasni odbor sedmih oseb, ki so naklonjeni Slovenskemu narodnemu muzeju in se strinjajo s to zgodovinsko Ustanovo. Temu odboru naj se brez pridržka izroči vse imetje Slovenskega narodnega muzeja, blago, denar, ključe, poslovne knjige in listine, vse, od ustanovitve Muzeja pa do sedaj. Naloga tega odbora je, da Muzej reorganizira, in-korporira in vodi naprej po začrtanih potih v dobrobit vseh ameriških Slovencev.
"Od današnjega dneva se smatra Slovenski narodni muzej kot samostojno in neodvisno Ustanovo, kar se tiče družbe The Slovenian National Home Company. Slovenski narodni muzej ima pravico ostati še v naprej v istih prostorih, kot se sedaj nahaja, toda plača najemnino družbi The Slovenian National Home Co., v višini, ki jo od leta do leta določi redna letna konferenca, lastnikov certifikatov družbe The Slovenian National Home Co.
"Erazem Gorshe, predlagatelj.'
Ce bi bili lastniki certifikatov S. N. Doma sprejeli to resolucijo, bi bilo vseh homatij že konec. Muzej bi bil samostojen in bi začel dihati novo življenje. Iz pisma pa je razvidno, da direk torij še vedno vztraja, da raz bije. S. N. Muzej. Zato ukazuje jo, da se mora muzej izseliti iz sedanjih prostorov v S. N. Do mu do 15. marca do 8. ure zve čer. Torej, jaz naj organiziram v štirih tednih novo družbo, ki prevzame S. N. Muzej in prva stvar je selitev iz Doma ven.
Društva, delničarji S. N. Do ma in posamezni delničarji, se daj je zadnji čas, da spregovori te besedo, ki bo kaj zalegla pri direktoriju S. N. Doma. To, kar se od mene zahteva, je neizvedljivo v tako kratkem času. Ce bi mislili resno, bi morali dati najmanj tri mesece časa, da se vse to naredi. Iz tega pisma, ki ga piše John Tavčar, tajnik doma v imenu direktorija, odseva velikanska zloba in ni pošteno napram javnosti, kar se zahteva od mene.
Ali boste res dovolili, da se vrže kar tako iz S. N. Doma kulturno Ustanovo, Slovenski narodni muzej, zgodovinski arhiv vseh ameriških Slovencev? Jaz ne prevzamem nase nobene odgovornosti za tak korak. Odgovornost nosi predvEor.i družba The Slovenian National Home Co., pa tudi vse slovenske podporne bratske organizacije, vsa društva in vsi posamezniki, ki ste kaj prispevali. Sedaj je čas, da spregovorite jasno in odločno, da se temu napravi konec. To je že preveč, kar počenjajo direktorji S. N. Doma.
Nikar ne mislite, da se pri Muzeju neha preganjanje kulturnih Ustanov; propadla bodo kmalu tudi druga kulturna društva, ker v taki atmosferi ni mogoče živeti, kot je sedaj pri S. N. Domu na St. Clair Ave.
Cemu se ne skliče nadaljevanje delniške seje, kjer bi se lah-
ko to zadevo rešilo v pol uri, pa bilo konec teh homatij. To ne rodi nič dobrega, kar se sedaj počenja v zadevi S. N. Muzeja. Pravilno bi bilo, se piše pisma vsem slovenskim bratskim podpornim organizacijam, vsem Narodnim domovom, vsem društvom in posameznikom, ki so kaj darovali v S. N. Muzej, blago ali denar, in se vse povabi na skupno sejo, kjer naj se izvoli odbor in rešijo vse druge nujne zadeve s tem v zvezi. Ampak prva in glavna, inštanca v tej zadevi je še vedno in ostane delničarska konferenca SND,
Erazem Gorshe.
Urednikova pošta
Predpuslna zabava v Euclidu
Euclid, Ohio—Predpust se bliža h kraju in zadnji čas je, ako se hočete držati starokrajske navade, da se še nekoliko povese-lite v družbi veselih prijateljev, predno pride postni čas. Fantje in dekleta, ki so še lejdek in frej, imajo priložnost, da si zberejo svoj par.
Kuhinjski odsek Slovenskega društvenega doma na Recher Ave. priredi pristno domačo zabavo s plesom na pustno nedeljo 27. februarja. Za srbeče pete bodo skrbeli Vadnalovi fantje, za žejne in lačne pa članice kluba.
Da je v Euclidu vedno nekaj izrednega, to že veste, in vam tudi to pot ne bo žal, da se udeležite. Poleg tega bo nekdo tudi imel srečo—kaj pa bo za to dobil, pa vam ne povem za enkrat.
Naše gospodinje bodo pa ta dan gotovo dale kaj boljšega v ponve, ker ob takih prilikah se rade postavijo. Za zabavo bodo skrbela najlepša dekleta, ki se štejejo še za devet. Torej, fantje, le korajžo, pridite v velikem številu, da bo boljša zabava.
Vabim še enkrat cenjeno občinstvo od blizu in daleč. Začetek ob 8. uri zvečer pa do? Vse to bo v našem društvenem Domu na Richer Ave. O da, še nekaj, naš čevljar Andrew Ogrin, ki ima svojo popravljalnico na Shawnee Ave. pri E. 185 St., je obljubil, da bo vsakemu, ki se bo udeležil te veselice in bo strgal dva para čevljev, popravil mu en par čisto zastonj. To obljubo bo pa tudi izpolnil.
Vabi za odbor:
Mary Medvešek.
Nova igra "Pričarani ženin" v Slov. nar. domu
Cleveland, O.—V nedeljo 2T-februarja ob 3.30 popoldne poda slovensko dramsko društvo "Ivan Cankar" novo komedijo v treh dejanjih "Pričarani ženin," spisal Vladonov. Predstava se prične točno ob napovedane!* času v avditoriju Slovenskega narodnega doma, 6417 St. Clair Ave. Vstopnina je samo 75 centov za odrasle osebe, otroci do 12. leta starosti so v spremstvu staršev prosti vstopnine. Ker je to zadnja predstava "Cankarjevih" v tej sezoni, ste iskreno vabljeni vsi, da se udeležite. Povem vam samo to, da vam bo žal, če ne pridete. Predstave so že kar redkost med nami in kadar je kje katera, pridite. Sedanja bo pa res nekaj posebnega za smeh.
V igri nastopijo sledeči ka-karakterji: Urh Dreta, čevljar, Frank Plut; Leo.ka, njegova žena, Josephine Milavec-Levstik; Urška, njuna hči, Margaret Grilc (ona igra sedaj prvič ^ Ameriki); Neža Sukne, vdova po krojaču, Frances Ilc; Cilka, njena hči, Joyce Gorshe-Ple-mel; Meta, vdova, posestnica, (Dalje na 3. strani)
KUHINJSKI ODSEK
Slovenskega društvenega doma na Recher Ave.
priredi
PLES
v NEDELJO 27. FEB. Igra Vadnalov orkesiA*
t
23. februarja, 1949
ENAKOPRAVNOST
STRAN 3
Vesti iz Jugoslavije
Izdelujemo predmete, M jih dosedaj še nismo
Ustvarjalna delavnost vsega našega delovnega ljudstva je rodila ogromne uspehe na vseh področjih industrijskega proizvajanja. Delavci izumitelji, no-vatorji ter inženirji tekmujejo v prizadevanju, kako poceniti proizvode in kako vnašati v proizvodnjo nove delovne načine. Veliki uspehi pa so bili doseženi tudi v izdelavi industrijskih predmetov, ki jih doslej nismo ■^ogli. Danes proizvajamo v se-^ijski izdelavi računske stroje za vse štiri računske operacije Zagreb, podjetje "Proleter" iz-deluje mlekarske stroje, na Tze-nem pri Bariboru izgotavljajo avtomobile, na Reki so pričeli z izdelovanjem velikih ladijskih parnih strojev, nadalje je izdelan vzorec motornega kolesa za bodočo serijsko proizvodnjo.
V 2itnjaku je začela obratovati nova tovarna parnih kotlov. Tovarna "Ivo Lola-Ribar" izdeluje stroje, ki nam zagotav-
Ijajo proizvodnjo najrazličnejšega orodja. Tudi prve hidrau-lične stroje smo izgotovili, osi-ješka livarna pa je proslavila svoje ime z novimi kmetijskimi stroji. Naši konstruktorji so dokazali, da lahko rešujemo tudi najtežja tehnične vprašanja; danes izdelujemo hidrogenera-torje, vodne turbine, industrijske peči, kvalitetno jeklo.
Koks bomo proizvajali iz domačih surovin. V novem planskem letu bomo gradili nadal-nje nove tovarne in obrate. Zaradi tega bomo potrebovali zmerom nove stroje in tehnične naprave. Težka industrija nam bo morala dati nove stroje, saj vemo iz izkušenj, da se ne moremo zanašati na tujo pomoč, ampak da se moramo pri uresničevanju ogromnih planskih nalog nasloniti v prvi vrsti na lastne sile. Naj opozorimo na velikanski pomen vloge naših inženirjev in tehnikov, ki so izpričali svoje sposobnosti pri zasnovi najbolj zamotanih strojnih na-
prav. Tako je inženir Lisi, ki deluje v Prvomajski tovarni orodnih strojev, zasnoval od osvobodilne vojne že deset velikih strojnih konstrukcij, ki so omogočile izdelavo 10 novih vrst orodnih strojev.
Inženir Vladimir Karpov je izumil stroj za avtomatično nabiranje betona. Inženir Filip Ila-kovac, ki je član delovnega kolektiva "Rade Končar," je skonstruiral napravo, ki omogoča najbolj natančne dimenzije tuljav. Izolacijskega papirja nam ni več treba uvažati iz inozemstva. Nadalje je zasnoval nov način prenosa energije brez zobatih koles in plinsko turbino, izdelano po povsem novih načelih.
Inženir Slobodan Dobrosav-Ijević je s svojimi izumi zagotovil izdelavo gasilskih črpalk. Tudi je skonstruiral nov tip tovornega avtomobila, ki ga bomo pričeli izdelovati serijsko.
Delavec Franjo Tot pa je iznašel stroj za pletenje nogavic, ki je boljši od vseh strojev, ki so prišli k nam iz inozemstva. Tem konstruktorjem se pridružuje še
LOOK WHOS
тманб
That's me in 1958. I know I'll have the money because I'm planting my dollars right now in U. S. Security Loan Bonds."
"In 10 years my bonds will pay off $4 for every $3. And that's fine return from a crop which is not affected by weather, flood or bad times."

—	_ _ y,iu be ready
"I •'""t »0« you can .ay'No"^ '»"•r	larmarWna
Meodowl I	j ,0 »end M""
o( my Saving« Bon«
to school In •'y
---Y-r^axA to the
"I'm looking . iij when my
her modern k"chen.
Statue of	I , helping
America »"ong.
U.S. SECURITY BONDS
"AMERICA'S SECURITY IS your SECURITY"
ENAKOPRAVNOST
TbU Is ta oScUl U. S. Tteasarr »đvtrdlsemeat—prepared under ausp/cei ol Tieaaur Department Ш Ađr*tt]*lat СоддеИ^
cela vrsta drugih, ki jih ljudska ohlast podpira pri uresničevanju njihovih plemenitih zasnut-kov.
#
zadru^iištva zaduršništva
Slovenija ima danes 1,151 kmetijskih zadrug, med temi 766 živinorejskih, 533 gozdarskih; 419 poljedelskih in 291 vinarsko sadjarskih. Kmečkih obdelovalnih zadrug imamo 67. Te številke dokazujejo, da si je priborilo slovensko kmetijsko zadružništvo v letu 1948 eno svojih najpomembnejših zmag, saj se je povečalo število zadružnih članov za 50.9 %.
раШ Зб poslalo krasno košaro cvetja z voščilom, ravnotako tudi so nam poklonile košarico lepega cvetja članice krožka št. 2 Progresivnih Slovenk iz St. Clairja. Hvala vam vsem, ki ste nas po-setili ob tem redkem jubileju in za cvetje društvom. Vzajemno bftmo lahko premagali razne ovi-
re in še bo živela slovenska drama, če ji boste dali toliko pozornosti, kot zadnjič.
V poletju bomo imeli izlet kam na farme. Pazite na objavo in pridite tudi takrat k nam, se boste v prijetni družbi dobro zabavali. Pri '&Cankarjevih" je bilo še vedno gostoljubje in prijaz-
jnost doma v vseh letih. Tudi če so vihrale vojne in prepiri dru-igod, pri nas je bilo iepo in pri-jjazno. Zato, na svidenje v nedeljo in še v bodoče, kjer koli in kadar koli že.
Za dramsko društvo "Ivan Cankar,"
Erazem Gorshe, predsednik.
V "Enakopravnosti" dobite ^edno sveže dnevne novice o dogodkih po svetu in doma!
Urednikova pošto
(Nadaljevanje z 2. strani)
Emma Oblak-Plemel; Tonček, njen nečak, Andrew Turkman; John Kalin, ženin iz Amerike, Maks Traven; Doktor Skaza, Frank Česen; poštar, John Čeh; Rozamunda, ciganka, Mimie Marin. Vsa tri dejanja se vrše na istem kraju, kredi vasi, v sedanjem času.
Kot že zdavnaj ne tako, se boste sedaj nasmejali pri tej igri, za kar boste imeli dovolj povoda. Ob tej igri se skoraj vsakdo mora smejati, pa če je še tako kisle narave. Tudi igralci so prav srečno izbrani, ki bodo poskrbeli, da boste imeli par ur res poštenega razvedrila. Ta igra je bila spisana originalno slovenska še leta 1941, predno so Nemci zasedli Gorenjsko in bo sedaj prvič igrana v Ameriki.
Za "Cankarjevo" 30-letnico, ki smo jo praznovali 5. decembra, se je nas spomnila med drugimi tudi naša bivša predsednica in večletna režiserka dramskega društva "Ivan Салакаг," Antoinette Simčič iz Miami, Florida, kjer ima s soprogom Johnom sedaj svoj dom in nam je poslala brzojavni pozdrav in voščilo. Ona pravi: "Congratulations to your thirtieth anniversary. In my thoughts I am with you. Wishing you all good luck today and in the future. Keep on! With love, Antoinette Simčič."
Hvala, Mrs. Simčič za lepe in iskrene čestitke, ki so dospele ravno ob času, ko se je imela pričeti naša jubilejna predstava. Tudi mi se spominjamo vas, saj smo precej let skupno delali in igrali na odru in drugod v Slovenskem narodnem domu. Mnogokrat si mislimo: zakaj ni več tako? Vsekakor so nam vsem ostali prijetni spomini na dneve, ki so bili, na dneve in prilike, ki smo jih skupno preživeli v družbi "Cankarjevih" igralcev in članov.
Res, naš 30-letni jubilej smo praznovali tudi v drugih ozirih zelo v prijetnem razpoloženju. Poset igre je bil kar sijajen, nismo igrali praznim stolom, so bili tokrat res zasedeni od občinstva. Dramsko društvo "Anton Verovšek" iz Collinwooda
^RANISLAV NUŠIČ:
IZBRANE CRTICE
TRINAJSTI
(Nadaljevanje)
Kaj sem hotel reči,—ali je Sospod minister že prišel?"
Sluga je najprej globoko po-Snil, puhnil skozi nozdrvi in S edaje za dimom ravnodušno Odgovoril:
Danes ga ne bo v pisarno!" "A, tako!"
Petronij Jevremović si je rah-0 oddahnil. Kar všeč mu je bilo, oiiaister danes ne pride v pi-Ponudil je slugi še eno
cigareto in je odšel prav dobre volje.
Sprehajal se je ves dan po Beogradu in kjer koli je srečal moškega pod cilindrom, se mu je odkril. Kdo bi vedel, ta ali oni med njimi utegne biti njegov minister.
Naslednji dan je minister bil Iv pisarni, vendar je takoj spet odšel.
Tretji dan je minister bil v pisarni, a ni sprejemal.
Četrti dan sta bila pri ministru še dva druga ministra in so imeli "nekov važen pogovor" (kakor mu je sluga zaupno povedal) pa se ni vedelo, ali bo minister še utegnil sprejemati.
Peti dan je minister rekel, da bo sprejemal samo tiste, ti pridejo v važni zadevi, ki je ni moč odložiti do naslednjega dne.
Šesti dan je moral Petronij Jevremović spet obriti brado in vrat, podrezati brke in se na novo urediti. Toda ta dan gospod minister spet ni prišel v pisarno.
Sedmi dan je bila seja ministrskega sveta, zato gospod minister ni sprejemal.
Deveti dan je bil gospod minister v pisarni, pčt je takoj spet odšel.
Deseti dan je gospod minister
Bajt

NAZNANILO IN ZAHVALA
Globoko užaloščeni in potrtih src naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, da je kruta smrt posegla v našo sredo in nam odvzela našega preljubljenega in dobrega soproga, očeta in starega očeta
ANDREI BAIT
Blagopokojnik je previden s sv. zakramenti za umirajoče za vedno zatisnil svoje mile oči dne 8. februarja 1949. Pogreb se je vršil dne 11. februarja iz Anton Grdina in sinovi pogrebnega zavoda in po opravljenih cerkvenih pogrebnih obredih smo ga položili k večnemu počitku na pokopališče Calvary.
Pokojnik je bil doma iz vasi Unec pri Rakeku, odkoder je prišel v Ameriko pred 56 leti. Ob času smrti je bil star 82 let in je bil član društva "Dvor Baraga" št. 1317 COF in društva sv. Janeza Krstnika št. 37 ABZ.
V dolžnost si štejemo, da se tem potom iskreno zahvalimo vsem onim, ki so položili tako krasno cvetje in vence ob krsti pokojnika, kar nam je bilo v tolažbo in dokaz, da ste pokojnika ljubili in spoštovali.
Srčna hvala vsem onim, ki so darovali za sv. maše. ki se bodo brale za mir in pokoj duše.
Iskrena hvala vsem, ki so ga prišli pokropit, ko je ležal na mrtvaškemu odru, vsem, ki so dali svoje avtomobile brezplačno v poslugo pri pogrebu, ter vsem, ki so ga spremili na njegovi zadnji poti na pokopališče.
Našo zahvalo naj prejmejo pogrebci-člani obeh društev, ki so nosili krsto; Rev. Victor Tome za podelitev zadnjih sv. zakranientov ter za spremstvo i^ Grdinovaga pogrebnega zavoda do cerkve in nato na pokopališče.
Hvala Rev. Francis Baragi za opravljene cerkvene pogrebne obrede ter pogrebnemu zavodu A. Grdina in sinovi za vso postrežbo in pomoč v britkih dneh ter za tako lepo urejen pogreb.
Bodi izrečena naša iskrena zahvala vsem, ki ste nam stali ob strani, nas tolažili in nam bili v pomoč na en ali drugi način v dneh naše brit-kosti. Lepa hvala vsem, ki ste izrazili svoje sočutje pismenim potom, ter nam bili na uslugo. Bog vam plačaj vsem skupaj I
Predragi nam pokojnik! Smrtna kosa je pretrgala nit Tvojega življenja, bela žena Te je odvedla s seboj v višave, tja, kjer ni muk ne trpljenja, tja, odkoder ni vrnitve. Žalostno se oziramo po Tebi, našega ljubega soproga in očeta, ni več med nami, a duh Tvoj bo živel v naših srcih dokler tudi mi ne pridemo za Teboj in skupno se zopet poveselimo tam pri Bogu na vekomaj!
Žalujoči ostali:
ANNA, soproga
FRANK, ANTON, JOHN, ANNA JEZERINAC, MARY BECK, LOUIS in' MRS. JEANETTE JEZERINAC. otroci šest vnukov, ANDREJ BAJT, bratranec, MRS. CAROLINE GABRENJA, sestrična, nečaki in nečakinje
Cleveland, Ohio, dne 23. februarja 1949.
sprejemal; sprejel jih je čez mero, nakar je sluga sporočil: "Kar jih je še ostalo, pridejo jutri na vrsto."
Trinajsti dan je moral Petronij spet obriti brado in vrat in se na novo opraviti, toda ko je že stopil na prag ministrstva, se je spomnil, da je ta dan trinajsti april. Mili bog, vlij pameti gospodu ministru, da danes ne bo sprejemal ali da sploh ne pride v ministrstvo. Ali pa, kako bi bilo, če bi se Petronij vrnil in prišel jutri? Da, ampak včeraj je. izročil svojo posetnico, napisal je bil na košček papirja svoje ime in priimek in gospod minister je rekel, da so tisti, kar jih je včeraj ostalo, danes na vrsti.
Bil je ves pobit. Nekoliko ga je тгалЦо v kosteh, čelo se i%iu
je oznojilo in oznojile so se mu tudi mišice in podkolenje. Tako zmeden je pričel ministrovemu slugi dajati kar po tri cigarete en pot. Nato je sedel na klop in se zagledal v tegale slugo, kako ti zdaj pa zdaj odhaja k ministru, vstopa in se vrača in tolikokrat vidi gospoda ministra— in je Petronij tegale slugo kar zavidal. Pomislil je:
"Bogme, tale sluga,—resda, sluga je kakor vsak drugi sluga, pa vendar, on... tako rekoč. .
•in gospod Petronij ni dovršil svoje misli.
Nato je pogledal na obešalnik, na katerem je visela ministrova suknja, podložena s svilo. Gleda, gleda in se ob tem globoko zamisli.
Res, lepa suknja ... In lejte, [kako blizu вдц je ministrova
suknja . . . Sodeč po suknji bo mož nekako srednje rasti . . . Pozimi mora seveda nositi debelejšo suknjo! ...
O vsem tem je premišljeval in je vmes venomer štel tiste, ki so po vrsti odhajali k ministru. Sedrni je že odšel, a njega še ne pokličejo. Morda ga niti ne bo sprejel, saj zdaj bi mu bilo celo ljubše, če ga ne bi sprejel ali če bi mu vsaj rekel, naj pride jutri, štirinajstega aprila.
Sedmi se je vrnil prav vesel. Že je vstopil osmi.
Deveta je vstopila neka ženska, ki je brž opravila. Nato je odšel k ministru deseti, ki se je prav dolgo mudil in se vrnil ves rdeč in slabe volje. Enajsti se I je kratko mudil, se vrnil prav zadovoljen in celo dal slugi na-ipitnino.
"Blagor mu," je pomislil Petronij, "ali imam tudi jaz kaj drobiža, da ga dam temule slugi, če bo treba?" In je pričel brskati po žepih.
Vstopil je že dvanajsti in Petronij se je domislil, da kaže šteti, kako dolgo se bo tale dvanajsti mudil pri ministru. Šteje en, dva, tri, štiri in našteje do sto šest in trideset, namah pa preneha in se domisli, da je tale, ki je zdaj notri dvanajsti in da bo tisti, ki pride z njim na vrsto, —trinajsti.
To ga je ћиф pogrelo in je, ne da bi vedel, zakaj, začel tiho sam zase moliti: "Oče naš, ki si v nebesih . . —pa komaj je prišel do "našega vsakdanjega kruha" ... že se je dvanajsti vrnil in je sluga pri vratih za-klical:
4TRAN1
ENAKOPRAVNOST
23. februarja, 1949
MIHAIL ŠOLOHOV
TIHI DON.
TRETJA KNJIGA
C Nadaljevanje)
—	Ne...
Grigorij je mislil še nekaj vprašati, toda izraz obraza podpolkovnika Georgidzeja, nekako napeto zbran, ga je prisilil, da je začutil neumestnost vpraševanja, zato je na sredi besede umolknil.
Kmalu so prišli načelnik štaba Safanov, poveljnik četrte divizije Kondrat Medvedjov in rdečelični belozobi podprapor-ščak Bogatirjov, poveljnik šeste posebne brigade. Začel se je posvet. Kudinov je po točkah na kratko obvestil zbrane o položaju na bojišču. Prvi je zaprosil za besedo podpolkovnik. Počasi je razgrnil po mizi zem* Ijevid, začel govoriti umirjeno in prepričljivo, s komaj opaznim naglasom:
—	Predvsem se mi zdi absolutno potrebno vreči nekaj rezervnih oddelkov tretje in četrte divizije, ki ga zavzema divizija Melehova in posebna brigada podpraporščaka Bogatir-jova. Po skrivnih poročilih, ki jih imamo, in iz poizvedovanja pri ujetih je s popolno jasnostjo razvidno, da nam pripravlja rdeče poveljstvo ravno na odseku Kamenka — Karginskaja — Bokovskaja resen sunek. Iz besed prebežnikov in ujetnikov smo ugotovili, da je poveljstvo devete rdeče armade poslalo iz Obliviv in Morozovske dva konjeniška polka, ki ju je y^glo iz dvanajste divizije, in pet zastavnih oddelkov in jim dodalo tri baterije in strojnične odrede. Po grobem preračunu dajo te izpopolnitve nasprotniku pet in pol tisoč borcev. Potemtakem

Zastopniki ^^Enakopravnosti
Za tt. clairiko okroi]«t
JOHN RENKO 1016 E. 76th Si.
UT 1-6888 *
Za collinwoodsko in euclidsko okioi]«:
JOHN STEBLAJ 775 East 236 SL REdwood 4457
Za n«wburiko okroijot
FRANK RENKO 11101 Revere Ave. Diamond 8029

TEKOM ČASA,
ko se zobozdravnik Dr. J. V. Župnik nahaja na St. Clair Ave. in E. 62 St., je okrog 25 drugih zobozdravnikov v tej naselbini prakticiralo in se Izselilo, dočim se dr. Župnik ie vedno nahaja na svojem mestu.
Ako vam Je nemogoče priti v dotiko z vašim zobozdravnikom, vam bo Dr. Župnik izvršil vsa morebitna popravila na njili delu in ga nadomestil г novim. Vam ni treba imeti določenega dogovora.
Njegov naslov je
DR. J. V. ŽUPNIK
6131 ST. CLAIR AVE. vogal E. e2nd St.; vhod samo na E. 62 Si.
Urad je odprt od 9.30 zj. do 8. zv.
TaLt EN 8013

bo številčna premoč nedvomno na njihovi strani, da niti ne govorim o tem, da imajo že premoč v oborožitvi.
Od juga je pogledalo v sobo kakor cvet sončnice rumeno sonce, navzkriž prečrtano z okenskimi križi. Modrikasti oblaček dima je nehibno visel pod stropom. Grenkljata izhlapina se je razkrajala v žgočem vonju razmočenih škornjev.-Nekje pod ^tropom je obupano brenčala s tobakovim dimom omočena muha. Grigorij je zaspano pogledoval v okno (dve noči zapored ni spal), svinčeno težke trepalnice so mu zatekle, spanec se mu je kradel v telo hkrati zgor-koto vroče zakurjene sobe, opojna utrujenost mu je slabila voljo in' zavest. Za okni pa so se v zaletih spoprijemali spomladanski nizki vetrovi, na bazkov-skem griču je rožnato sijal zadnji sneg in jemal oči, vrhovi jagnedov za Donom so se tako majali v vetru, da je Grigoriju ob pogledu nanje vrivalo v dušo njihovo globoko neumolklji-vo šumenje.
Podpolkovnikov glas, razločen in vsiljiv, je privezoval Grigori-jevo pažnjo. Grigorij se je trudil in poslušal in neopazno je izginila sončna omama, kakor bi se raztajala.
—	... Zmanjšane nasprotnikove delavnosti na bojišču prve divizije in njegovi vztrajni poskusi, da bi napadel na črti Migulinskaja — Meškovskaja, nas silijo, da moramo biti oprezni. — Sodim ... — podpolkovniku se je zataknila v grlu beseda "tovariši", pa je že jezno krileč z žensko belo, prosojno roko, zvišal glas, —-da poveljujoči Kudinov s podporo Safono-va napravlja zelo veliko napako, ko jemlje manevriranje za čisto zlato, in slabi odsek, ki ga zavzema Melehov. Oprostite, gospodje! To je pač abeceda strategije, da nasprotnik odmakne sile zato, da bi naskočil . . .
—	Toda rezervni polk Melehova ni potreben, — je segel v besedo Kudinov.
—	Nasprotno! Imeti moramo pripravljen del rezerv tretje divizije, da bomo lahko v primeru preboja zamašili vrzel.
—	Kudinov očividno ne mara mene vprašati, ali mu dam re-
zerve ali ne, — se je oglasil Grigorij in se ujezil. — Pa jih ne dam. Niti ene stotnije ne dam!
—	Ampak, bratec ... — je povlekel Safonov, se smehljal in si gladil rumeno ščet brk.
—	"bratec"! Ne dam in konec!
—	V operativnem pogledu . .
—	Le kar molči mi o operativnih pogledih. Odgovarjam za svoj odsek in za svoje ljudi.
Spor, ki je tako nepričakovano nastal, je ustavil podpolkovnik Georgidze. Rdeči svinčnik v njegovi roki je s pičicami označil ogroženi odsek in ko so se glave posvetujočih tesno staknile nad zemljevidom, se je vsem posvetilo z neubranljivo jasnostjo, da je sunek, ki ga pripravlja rdeče poveljstvo, dejansko mogoč edinole na južnem odseku, ker je najbližji Doncu in najugodnejši v prometnem pogledu.
Posvet je bil čez kako uro končan, čmerikavi Kondrat Medvedov, volčje zunanjosti in volčjih razvad, ki je trudoma zmagoval črko, je na posvetovanju molčal, nazadnje pa je le dejal in še ravno tako izpod čela premerjal vse:
—	Če je treba pomagati Me-lehovu, mu bomo, ljudi imamo nekaj odveč. Samo ena misel mi ne da miru, patoka! Kaj pa, če bodo začeli pritiskati na nas od vseh plati, kam se bomo potlej obrnili? Stepli nas bodo na kup in prebito nam bo trda predla; tako nam bo kakor gadom ob povodnji na kakem osredku.
—	Gadi znajo plavati, mi pa še plavati ne bomo imeli kam!
—	se je zakrohotal Bogatirjov.
—	Mislili smo na to, — je zamišljeno spregovoril Kudinov.
—	I, kaj bi, če bomo v škripcih, bomo popustili vse za orožje nesposobne, popustili družine in se v boju prebili k Doncu. Nismo tako majhna sila, trideset tisoč.
—	Pa nas bodo kadeti sprejeli? Jezo kuhajo na gorenje Donce.
—	Puta na gnezdu, jajce pa . . . Kaj bi čvekali o tem! — Grigorij si je pokril čapko in stopil na hodnik. Skozi vrata je slišal, kako je Georgidze pošuš-teval s papirjem, ki ga je zvijal, in odgovarjal:
—	Vešenčani in sploh vsi uporniki bodo izmili svojo krivdo pred Donom in Rusijo, če se bodo tako hrabro bojevali z boljševiki . . .
"Govori, na tihem se pa reži, smrad!" — je pomislil Grigorij in se razgometal v glasu. In vnovič je začutil kakor spočetka ob srečanju s tem častnikom, ki se je nepričakovano pojavil vVešenski, nekakšno bojazen in neosnovan srd.
Pred vrati poveljstva ga je dohitel Kudinov. Nekaj časa sta šla molče. Po razvoženem trgu je piš kodral in brazdal mlaku-
GRDINOVI DNEVI
21. ieb. do 26. feb.
RAZPRODAJA DOBRIH NAKUPOV POHIŠTVA JE SEDAJ V TEKU
PRI
A. Grdina in Sinovi
15301 Waterloo Road
KEnmore 1235	Odprto ob večerih do 9. ure
MI DAJEMO EAGLE ZNAMKE
že. Večerilo se je. Od juga so pluli počasi kakor labodi poletno beli, zvrhano naloženi oblaki. Iz otajane zemlje je velo vlažno, poživljajoče in dehtivo. Nad mejami je zelenela odkop-nela trava in veter je prav zares že prinašal izza Dona vznemirljivo hrumenje topolov.
—	Don se bo skoraj prelomil,
—	je dejal Kudinov in zakašjal.
—	Bo.
—	Pes ga vedi. .. Konec nas bo, ni kaje. Merica sainosevca
—	štirideset karenskih rubljev.
—	Veš, kaj mi povej, — je nenadoma pobaral Grigorij in se gredoč obrnil, — tale častnik, čerkez, kaj pa počne pri tebi?
—, Georgidze, jeli? Načelnik operativnega oddelka je. Umna glava, hudir! On dela načrte. V strategiji nas vse poseka.
—	Ali je ves čas v Veškah?
—	Ne, ne... Dodelili smo ga černovskemu polku, k pratežu.
—	Kako pa opravlja svoje delo?
—	Saj vidiš, pogosto potuje. Skoraj vsak dan.
—	Zakaj ga pa ne vzamete v Veške? — je poizvedoval Grigorij in poskušal priti na jasno.
Kudinov je venomer pokre-haval, si z roko zakrival usta in nejevoljno odgovarjal:
—	Ni priporočljivo zastran Kozakov. Saj jih poznaš, kakšni so, bratci? "Na, — bodo rekli, — ukrotili so se oficirji, pa svoje ženo. že spet zvezde , ,
in tako dalje.
—	Ali jih je še kaj njegove bire po četah?
—	V Kazanski dva ali pa trije... Ti, Grigorij, se nič nikar preveč ne jezi. Vidim, kaj se ti plete po mislih. Ljubček, razen h kadetom se ne moremo nikamor deti. Ali ni res? Kaj nemara misliš napraviti lastno republiko iz desetih okrajev? Nič ni pa ni.. . Priključimo se, s po-vešeno glavo bomo prišli hKras-novu. "Ne sodi, bomo rekli, Petro Mikolq,)č, malce smo ga polomili, ko smo popustili bojišče .. . "
—	Polomili? — je brž vprašal Grigorij.
—	Kako pa misliš? — je resnično začudeno odvrnil Kudinov in se skrbno ognil luži.
—	Jaz pa sodim ... — Grigorij je potemnel in se prisiljeno nasmejal. — Meni pa se zdi, da smo ga polomili, ko smo se odločili za upor ... Si slišal, kaj je dejal Hoprčan?
Kudinov je pomolčal in od strani izvedljivo opazoval Gri-gorija.
Na križpotju za trgom sta se
VABILO NA
KONCERT
Duquesne University Tamhuritzans
pod vodstvom MATT L. GOUZE
V	nedeljo 27. feb'.
ob 3. pop.
V	Music dvorom
Vstopnina: Ork. $2.40 - Mezz. $2.00 - Para- $1.80 - $1.20 - Bal. $1.80 - $120 davek vklj.
Vstopnice se dobe pri Burrows, 319 EucUd in Golub's Funeral Home. 4703 Superior Are.
Privlačna godba; živahni narodni plesi in krasni kostumi
razšla. Kudinov je zakoračil mimo šole na stanovanje. Grigorij se je vrnil na poveljstvo, pomig-nil slu, naj privede konja. Ko je bil že v sedlu in je počasi razbiral vajeti in popravljal jermen puške, si je še venomar poskušal odgovoriti glede nerazložljivega občutka sovražnosti in previdnosti, ki ga je obšel spričo podpolkovnika, ki ga je dobil v poveljstvu, mahoma pa se je v mislih zgrozil in pomislil: "Kaj pa, če so kadeti nalašč pustili pri nas te izvedene častnike, da bi nas nahujskali rdečim za hrbtom in nas strokovnjaško vodili?" — In zavest mu je s škodoželjno postrežljivostjo podtaknila domneve in razloge. "Ni povedal, iz katere edinice je... zmedel se je... štabni je, štabni pa vendar niso hodili tod mimo .. . Kakšen zlomek ga je neki prinesel v Dudorenskij, v to puščobo? E, kar tjavdan ne! Lepo reč smo si skuhali . . . " In zakrival je z dozdevami življenje in zastrupljeno in žalostno domislil: "Zahomotali so nas učeni ljudje . . . Gospoda nas je skrotovičila! Življenje so nam na tri noge porajtljali in z našimi rokami opravljajo svoje naklepe. Brkljanje — pa še v tem ni mogoče nikomur zaupati .
Za Donom je spustil konja na ves galop. Zadaj je škripal s sedlom sel, dober vojščak in drzen kozak iz vasi Olšanskega. Take si je namreč izbiral Grigorij, da bi šli z njim "skoz ogenj in vodo", take, ki so se izkazali že na nemški vojni, je zbiral okrog sebe. Sel, poprej oglednik, je vso pot molčal, na sapi v diru prižigal, kresal s kresilni-kom ogenj in uklepal v jedro
prgišče kosem dišečega podmet-ka, prekuhanega v sončičnem pepelu. Ko sta se spuščala v vas Tokin, je nasvetoval Grigoriju: — Saj ni take sile hiteti, dajva, prenočiva., Konja sta ugna-na, naj si odpočijeta.
ANGLEŠKI FILM PREPOVEDAN V NEMČIJI
BERLIN, 21. feb. — Angleške oblasti so morale radi demonstracije prepovedati angleški film "Oliver Twist," češ da je film proti židovski. V Berlinu so razkačeni gledalci danes razbili sedeže in raztrgali zavese, v angleški zoni pa so včeraj priredili masne proteste.
ZIDANA HIŠA
prazna, 8 sob; na 2708 East Blvd., vogal E. 115 St. Lota 90x126; blizu ■Rapid Transit in St. Luke bolnišnice. Dajte ponudbo. COMMONWEALTH REALTY CO. GA 9054	TY 1-2208
1948 Crosley Station Wagon
Popolnoma prenovljen; radio, grelec, luč zadaj, dobra transportacija. $750. Privatni lastnik.
SW 5510
RAZNO
DVOJICA
Z enim otrokom želi 3, 4 ali 5 sob na vzhodni strani mesta. Kdor ima za oddati naj pokliče
KE 3810
DRUŽINA
treh odraslih oseb, vse zaposlene, išče stanovanje s 4 ali 5 sobami. Kdor ima za oddati, naj pokliče
RE 5311
Ali kašljate?
Pri nas imamo izborno zdravilo, da vam ustavi kašelj in prehlad. -
MANDEL DRUG
15702 WATERLOO RD.
B. J. RADIO SERVICE
1363 E. 45 St. — HE 3028
SOUND SYSTEM
INDOOR—OUTDOOR
Prvovrstna popravila na vseh TTit radio aparatov
Tubes, Radios, Rec. Players Vse delo Jamčeno
Zakrajsek Funeral Home, Inc.
6016 ST. GLAIR AVENUE Tel: ENdicott 3113
Pridite za brezplačni CHECK-UP
PRIHRANITE SI DENAR! ODSTRANITE NEPRILIKE!
Pozor, lastniki avtov!
N. popravljaj t. vai motor, ko >i lahko nabavit, enega naših po kroju narejenih motorjev, pri tem dobite, najnovejše metode Inienlratva .kupno I preizkušenimi motornimi bloki, po nenavadno nliklh cenah.
Prinesite ta oglas in si prihranite denar
Pokličite YE 7202 za podrobnosti
HELLER MASTER MOTOR REBUILDERS
2777 MAYFIELD RD.
NAPRODAJ
15510 BILTMORE
Lesena hiša, 6 sob. Colonial tipa, spredaj iz kamna; rekreacijska soba, fornez na plin, preproge, drapes, beneški zastori; IVi garaža, cemen-tiran dovoz. Pod tržno ceno.
PRISCHAK REALTY 11500 Union Realtor LO 0604
1937 PLYMOUTH
Sedan z 2 vrati; v prvovrstnem stanju. Ta avto je dober za trans-portacijo. Cena $300.
Pokličite PR 0470
ZA 2 DRUŽINI
$8,900. Izvrsten nakup za družino, ki želi udobno stanovanje po zmerni ceni nanovo dekorirano; hrastovi podi, dobro insulirano; zimska okna, velika lota, garaža.
JVTWPT T PO
5538 Pearl Rd., Parma ' ON 8636
ODPRTO 1. do 4. URE
40 minut do Square Novi Ranch tipi in Colonials Avon Lake—Stop 57
Hiše s 3 spalnicam, velika spre-jemnica, ognjišče, obednica, kuhinja, zajtrkovalna soba, "tile" kopalnica, klet pod vso hišo; popolnoma Insulirano; garaža; cementi-ran dovoz; dobra posluga z busom; bolje zgrajene hiše.
LASTNIK WO 4122
ŽELITE DOBER NAKUP?
Pohištvo za spalnico, 3 komadi, čisto mahagonski les; postelja, omara s predali, omara s ogledalom; "occasional" stol, modre barve, 3 komadi quilted rockette couch v posameznih kosih. Lahko vidite ali pokličite
3608 E. 118 ST., WY 0402
B U ] C K S
1948 Dynaflow, sedanette________$2495
1948 Roadmaster 4-door________$2295
1948 Super 4-door-----------------$2250
1948 Super sedanette______________$2195
1947 Buick convertible___________$2095
1947 Super 4-door...............„...$1850
1947 Super sedanette______________$1750
1946 Super sedanette..............$1695
1946 Super and roadmaster
sedans, choice of several-.$1650
1942 Super sedanette------------$1125
1941 Special 4-door............._.$ 950
1940 Super club coupe..........650
1939 Special 4-door.................$ 625
All have radio and heater. Always a Good Selection.
All cars guaranteed. BENNETT-YURICK BUICK 10777 Lorain Ave.	OR. 0300
opposite Searstown
DELO
HIŠNA DELA
Išče se žensko ali dekle v starosti 25 do 45 let za splošna hišna opravila in pomagati s kuho. Avtomatični pralni stroj, likalnik; ima lastno sobo na 2. nadst. Mora imeti rada otroke. Za ostati preko noči. Plača $25.
YE 3796
VAS ZANIMA?—Išče se 2 ali 3 ženske, prijaznega značaja, stare 21 do 45 let, ki so poznane v svojemu okolišu ter so članice klubov, itd., ki si želijo pomagati z dobrim zaslužkom v polnem času ali samo v prostih urah. Pišite ali pokličite in dobite vse podrobnosti.—Crowe Studio, 214 Hippodrome Bldg., Cleveland. O.. CH 7511.
Pošten mlad Slovenec
želi dobiti delo za voziti truck. Kdor rabi voznika, naj pusti naslov v uradu tega lista ali pokliče
HE 5311
DVOJICA
dobi dobro stalno službo, ženska bi kuhala in opravljala splošna hišna dela, mož bi pa delal druga dela okrog hiše. Morata biti izkušena ter imeti priporočila. Dve odrasli osebi v družini, moderna hiša, blizu Shaker Rapid. Morate tu ostati in imate svoje stanovanje na 2. nadstropju. Izvrstna plača. Pokličite DR 0464.
NAPRODAJ
LEP BUNGALOW
S 5 sobami v prijazni slovenski naselbini se proda.
Vpraša se na
830 E. 209 ST.
KE 0569
1948 CHEVROLET TRUCK
Pick-up Deluxe, % tonski. Se proda po zmerni ceni. Dober nakup.
Pokličite
KE 5152
TRGOVINA NAPRODAJ
Mesnica in grocerijska trgovina z licenco za pivo se mora prodati zaradi odhoda k vojakom. Cena $5500. Pokličite
GL 1101 ali UT 1-2556
GODBENIK
(Piano Solovox Player) išče službo pri orkestru za Igranje. Vešč slovenske in angleške godbe. Za podrobnosti pokličite
REdwood 1990
1947 CHEVROLET
2-door Aero; popolnoma opremljen; "undercoated"; $1,600. V prvovrstnem stanju. Malo prevožen. Pokličite
SK 8825
1937 DE SOTO
4 vrata; ogrodje v izvrstnem stanju. Motor je treba popraviti. Pravkar prebarvan. Pokličite
FA 6171
1948 DODGE CLUB COUPE
Krasno izdelan; popolen z tajerji s belimi stenami, radio, grelec in "undercoating." Morate videti, da ga lahko cenite. Se mora prodati. Pokličite CH 6350
RESNIČNO NEKAJ ZA POGLEDATI
Atraktiven, privlačen, artističen bungalow, novega ranch tipa na veliki loti z mnogimi drevesi; avtomatična plinska gorkota; bakrene cevi; klet, blizu transportacije; najnovejša kuhinja, sprejemnica 12x23. Samo eden za $11,900. ODPRT DANES od 1. do 5. 21325 EASTWOOD AVE. Peljite po Lorain Rd. do W. 210 St.. zavijte severno na Eastwood Ave, MARQUARD Najstarejši gradbeniki hiš v Clevelandu 20600 Lorain	OR 3146
$1500 TAKOJ
kupi enega izmed treh bungaloW hiš. Cena znižana na $10,650. Morate videti, da lahko upoštevate. Avtomatična plinska gorkota; hrastovi podi, klet pod vso hišo, lota 50x200, blizu šol, cerkva, trgovin in prevoza. Pokaže se le po dogovoru. Za vse podrobnosti pridite k nam. Vozite po Northfield Rd, Route 8 do Emery Rd., zavijte vzhodno na Emery Rd. do urada na vogalu Emery in Derbyshire Dr. Odprto dnevno od 1. do 5\ ure. J. H. JONES Realtor 2017 NBC BLDG., RE 8528 Montrose 1134
HIŠI NAPRODAJ
Od E. 185 St„ moderna hiša za en" družino, 6 sob, 2 garaži, v zelo lepem stanju. Lahko takoj prevzamete.
Od Grovewood Ave., za eno druŽ'" no, 5 sob; garaža, v zelo lepe"^ stanju.
Zgornji dve hiši sta v prvovrst' nem stanju ter jih lahko takoj prevzamete. Vidite jih lahko vsak ča: čez dan. Morai se ju kmalu proda'' in cena je zmerna. Priglasite se oglejte si jih, potem pa dajte vas" ponudbo.
KNIFIC REALTY
820 EAST 185th ST. IV 7540
ali KE 0288
1948Trade In*
PONTIAC 1948 — Torpedo, ^ vrata, Sedan, popolnoma
opremljen ....................
PONTIAC 1948—Streamliner, ^ vrata, Sedan, popolen
z "hydro-matic" ........ $3,3^^
FORD 1948—Sedan, 2 vrata, ^
prvovrstnem stanju. CHEVROLET 1947—Aero Sedan, popolnoma opremljen,
malo prevožen ............
BUICK 1946—Sedan, 4 vrat®' Special, popolnoma opremljen; krasen ................ $1,64
DODGE 1946—4 vrata, popoln"'
ma opremljen, Sedan .. DODGE 1946—4 vrata, popoln®' ma opremljen, krasne maroo^
barve ............................ $lM
PONTIAC 1941—2 vrata, Sedan, radio in grelec..... $
Lou Meliska
PONTIAC, Inc. 6803 BROOKPARK ONtario 5060
I
m