Vsebina. Stran 1. Jugoslovanskemu sokolskemu naraščaju! Starosta dr. I. Oražen .......................129 2. Iz knjige Sokolstva. Brat Bato.........................................................131 3. Primorju, Koroški! Dr. J. Bohinjec.....................................................132 4. Sokoliči z dežele. V telovadnici. Praznik vesne. Iros. (Konec).........................134 5. Lahkoatletične tekme v Ljubljani. Ante Gnidovec........................................138 6. Plavanje. N. Marolt. (Dalje)...........................................................142 7. Vaje z obročki za deklice. France Ahčin. (Konec)...............................145 8. Vaje s palicami za moško deco .........................................................147 9. Proste vaje moškega naraščaja .........................................................151 10. Glasnik...............................................................................156 11. Sokoliču. Junij Brut, ugl. Fr. Jordan . . . •.................................ltO Note za proste vaje. V pisarni Sokolskega Saveza SHS v Ljubljani (Narodni dom) se dobijo klavirski Izvlečki za Vidmarjeve proste vaje po 10 K, za Hofma- nove proste vaje po 7 K, za vaje s cvetnimi loki po 4 K in za vaje z dolgimi palicami v trojicah (moški naraščaj) po 4 K. „Sokolič“ izhaja v mesečnih zvezkih ter stane vse leto 24 K, pol leta 12 K, posamezna številka 2 K 50 jrin- Na naročila brez istodobno vposlane naročnine se ne oziramo. -Dopise je pošiljati na naslov: Uredništvo „Sokoliča" (Sokolski Savez SHS) v Ljubljani, Narodni dom. Upravništvo je v „Učiteljski tiskarni", kamor je pošiljati ' tudi naročnino. Odgovorni urednik: Franc Štrukelj v Ljubljani. Tiska in /ulaga Učiteljska tiskarna v'Ljubljani. У/f Štev. 9—10. V Ljubljani, decembra 1920, STAROSTA dir. I. ORAŽEN: Jugosiovenskemu sokolskemu naraščaju! Dragi bratci in sestrice! id bi Vam koncem leta povedal kaj prijetnega, kaj veselega, pri čemer bi Vaša nepokvarjena srca, Vaše čiste duše zavriskale veselja in radosti, Vaše sokolsko oko se zaiskrilo zadovoljstva, ali, žalfbog, Vam morem poročati le o žalostnih dejstvih. Videl sem Vas, ko ste sprejemali svoje koroške bratce in sestrice, ki so prišli k Vam v poset, v našo belo Ljubljano, videl sem tedaj, kako so Vam žarela Vaša lica radosti in sreče, da morete v svobodi objeti svoje še neodrešene bratce in sestrice. Kako odkritosrčna in velika je bila tedaj Vaša sreča! In kolikrat sem Vas slišal pogovarjati se o naši solnčni Goriški, o naši kršni Istri, o našem sinjem jadranskem morju in o bratcih in sestricah, ki so zasužnjeni, težko čakali dneva rešitve in svobode. Verujte mi, da je pri teh Vaših sprejemih, pri teh Vaših pogovorih zaigralo radosti tudi moje srce, da Vas je moja duša še bolj živo vzljubila in zagrlila, ker prepričal sem se, da je Vaša ljubezen do naše rodne zemlje, do naših bratov in sester brezmejna, da je neutešljivo Vaše hrepenenje po teh naših še neodrešenih zemljah. O, čista in velika je bila ta Vaša ljubezen, vroče in globoko je bilo to Vaše hrepenenje. Zato pa •vem, da bo sedaj tudi Vaša žalost težka in mučna, da se bodo ipomra- ■čila Vaša ličica to zatemnele Vaše nedolžne oči, a ko Vam povem nesrečno vest, da so za dalje časa izgubljeni za nas bratje in sestre iz Koroške, Goriške in Istre, ker nam je te pokrajine odvzel zemljelačni Italijan in Nemec. Ne bom Vam na dolgo in široko razlagal, kako je prišlo do te velike nesreče, ker ne maram zastrupljati Vaših čistih duš z različnimi očitki na to ali ono stran, povem Vam le to, da je bil sedanji rod, katerega dolžnost je bila, da brani in se bori za te naše, sedaj izgubljene zemlje sam šele pred kratkim osvobojen iz sužnjosti, da je bil vzgojen v smislu robstva in tlačanstva, in da zato ni bilo v njem one velike ljubezni, ki je pripravljena dati vse, žrtvovati vse, kadar gre za rešitev domovine. Ta rod ni nikdar vžival svobode in zato ie ne razume, zato ni sposoben, za njo se boriti in jo braniti. Ali pri vsem tem ne obupujem in prepričan sem, da pride tudi za te. sedaj podjarmljene in od nas odtrgane brate in sestre dan svobode, dan .združitve z našo skupno majko Jugoslavijo. •In vzrok tega mojega upanja, te moje srčne nade ste ravno Vi, dragi moji bratci in sestrice, Vi moji Sokoliči in Sokoličice. Vi ste bili tako srečni, da ste bili ob porodu naše nove, skupne in svobodne države Jugoslavije še nepokvarjenih src in duš, in da Vam duh suženjstva še ni mogel zamoriti one čiste in svete ljubezni do domovine, ki je potrebna, ako hočemo, da ostane naš narod svoboden in sam svoj gospodar. Zato čuvajte skrbno to svojo sveto domovinsko ljubezen, vzgajajte se v pravem sokolskem duhu, ki Vas bode vsposobil, da bodete vredni in sposobni rešiti sedaj pod tujim jarmom zdihujoče brate in sestre. Pri tem pa vedno mislite na velike žrtve, ki jih je doprinesel srbski brat, na velike muke, ki jih je pretrpela srbska sestra, predno sta osvobodila sebe in nas vse. Znajte in zapomnite si, da so šli srbski bratje vriskajoč in pesmi pojoč v strašni boj za svojo in našo svobodo, in da ni bilo videti solza v očeh srbskih mater, ko so zaznale, da pokrivajo tisoči in tisoči njihovih mrtvih sinov grozne bojne poljane. Bratci in sestrice, kadar bodete prepričani, da ste enaki tem svojim srbskim bratom in sestram, tedaj znajte, da je napočil dan rešitve in svobode našim koroškim in primorskim bratom. Tedaj razvite našo jugoslovensko trobojnico in ponesite jo pogumnih src in duš zopet na Koroško in Primorsko. Vi, ki se danes komaj zevedate svojega življenja, Vi boste nekoč poklicani, da potrgate težke okove raz roke naših trpečih bratov onkraj naših današnjih meja, da jim odprete pot v skupno domovje, kjer bo en rod, ena družina. Vedite pa, da to delo ni lahko! Trnjeva je pot do končne zmage, a tem lepša je zavest o izpoljnjenih dolžnostih po končani borbi. V to ime, bratci in sestrice: Zdravo! П-Н-К-П whb—кјттитсрис D iuOsJ BRAT BATO: Iz knjige Sokolstva. ►kolstvo јг najveličastnejša narodna organizacija, ki spaja vse pripadnike našega troiraenskega naroda v eno silno in nepremagljivo moč. Tyrš in Fugner, ki sta 1.1862. v Pragi ustanovila prvega Sokola, sta imela namen, da združita ves če- ški narod v društvu, ki hoče s telesnimi vajami dvigniti moč in zdravje vsega svojega članstva, da se tako ves narod usposobi k odpornejši in zmagovitejši narodni bramibi. Narod je ‘kmalu spoznal ta prevažni pomen Sokola ter njegove vel'ike in plemenite naloge, zato se je društvo kmalo razvilo v vsenarodno organizacijo: iz Sokola je izšlo mogočno gibanje za narodni preporod, za povzdigo vseh njegovih telesnih in nravnih sil, za pravico, čast in moč domovine! Sokolska ideja si je kmalu utrla pot s češke zemlje na naš slovanski jug. Za Prago je prva prišla Ljubljana, kjer so dne 1. oktobra 1863. ustanovili Južnega Sokola, ki ga je pa tedanja Slovanom sovražna avstrijska \’Iada zatrla. Toda nasilje je trajalo le malo časa, zakaj 1. 1867. so osnovali v Ljubljani novo društvo, ki deluje še današnji dan, to je Ljubljanski Sokol. Za Ljubljano se je zganil Zagreb, za Zagrebom Beograd. Danes ;e vse Sokolstvo v naši državi združeno v eno celoto. To združenje se je izvršilo na Vidov dan (28. junija) 1. 1919. v Novem Sadu. Ena država — ena volja — ena moč — eno Sokolstvo! Naloge in smoter Sokolstva označujeta njega ustanovitelja s tem, da vzdržuje Sokolstvo ves narod v vsestranski svežosti duše in telesa ter ne dopušča, da bi duševno in telesno propadli. Sokolstvo zabranja v narodnem napredovanju vsak zastoj — to največje zlo, ki more narod zadeti. Sokolska društva morajo biti vežbališča najdovršenejših in najlepših kreposti v življenski in narodni borbi. V njih se jačamo v bratstvu, disciplini, vztrajnosti, odločnosti, v čistosti morale (nravnosti) in v ljubezni do domovine, ki ji moramo vse žrtvovati. Eden najodličnejših naših sokolskih delavcev, prerano umrli brat dr. Gvidon Sajovic, pravi: „V bratski sokolski krog naj se združi ves narod brez razlike stanu in spola, toda čist po značaju in nravnosti. Odkritosrčne bratske vezi naj spajajo sokolsko članstvo vseh oddelkov k skupnemu delu za narod — brez zavisti in domišljavosti; ne iskajoč časti in slave, naj se vrši med članstvom plemenita tekma v sokolskem delovanju. To so sokolske težnje in njih smoter, to so sredstva, ki nas vodijo po sokolski cesti, kakor sta nam jo odkazala Tyrš in Fugner. “ Temelj sokolskemu delovanju pa je in ostane telovadba. Sokolska telovadba je osnovana tako, da vzgojno Sn blagodejno vpliva na vse človeško telo ter ga enakomerno razvija v lepoti in moči. Sokolstvu pa telovadba ni namen, temveč mu je le sredstvo k dosegi in izpolnjevanju ostalih vzgojnih nalog, ki so nravnost, demokracija in narodnost. Smoter sokolske telovadbe je telesna in duševna lepota, je neomajen značaj, pogum, možatost — predvsem in končno pa krepka volja, ki iz nje izvira vsako dejanje! Moreš to, kar znaš; znaš to, česar si se naučil. V Sokolstvu si se naučil tega, kar je lepo, dobro in resnično. To znaš in to moreš. Uporabljaš pa svoje znanje po ukazu svoje volje. Sokolstvo te uči, da si sestaven in bistven del skupnosti — celote; zato moraš to, kar znaš in moreš, uporabljati v korist in blaginjo skupnosti — celote — naroda — domovine! Sokolstvo je napolnilo tvojo voljo z lepoto, dobroto in resnico. Iz tega izhaja, da tudi proti sebi ne smeš storiti ničesar, kar bi škodovalo tvoji telesni ali duševni moči; zato se ogiblješ vsakega dejanja, ki bi uničevalo in razdiralo, kar si pridobivaš s sokolsko telesno in nravno vzgojo! Od tvoje volje je odvisno in v tvoji volji biva del sreče in moči domovine, hočeš li biti Sokol po pravici in resnici, ali pa hočeš biti Sokol le po imenu in obleki. Ne varam se, ako trdim, da hočeš biti Sokol po pravici in resnici. Lepota in vzvišenost sokolskih nalog stoji jasno pred teboj. Ta lepota in vzvišenost te vabljivo kličeta v našo veliko sokolsko rodovino, kjer se veselo fin neumorno gibljejo vsi bratje in vse sestre, gradeč naš ponosni in vekotrajni sokolski dom: našo mogočno in slavno očetnjavo! DR. J. BOHINJEC: Primorju, Koroški! Povejte jim, da tu ležimo! Г\ . r~j dor je hrepenel po svobodi in pravici, so ga zapirali, da \ \ I & izgubljal moči telesa in duha, da mu je sahnela I \ I I energija in naravni nagon za udejstvitvijo lepih ide- \ J J alov človeka in naroda. J Kdor je hotel svojemu narodu priboriti prostost, C "" \ da bi se mogel s svojo lastno silo dvigniti na višek Л \ kulture in prinašati na oltar človečanstva darove bla- I \\ gonravnosti. ljubezni in usmiljenja, tega so na križ I \\ pribijali in ga svetu kazali, kakor kažejo škodljive II \ \ živali šolskim otrokom. f I \ \ Stoletja je slovenski narod odbijal napade tujcev. V_> Od treh strani so naskakovali njegovo moč: od se- vera Nemci, od vzhoda Madžari in od zapada Italijani. Pa narod je trdno stal in je z neumorno vztrajnostjo zidal svetišče slovanske kulture in prosvete in čakal trenutka, da vstopi s svojimi brati, ki Jih je tuja sila raz- f gnala, zopet v skupno delavnico, enotno jugoslovansko državo, da tam vsi trije silnih rok in močnega razuma kujejo veliko bodočnost sebi in drugim. Počasen je razvoj bojev naroda za svobodo. Komaj v stoletjih se razvojna črta dvigne za malo spoznanje. Boj krivice nad pravico je za pravico skušnja vztrajnosti. Samo v vztrajnosti je zmaga, ker boj krivice лađ pravico, boj med dobrimi in slabimi angeli, Je naraven, razvoj boja v naravi pa je počasen, toda matematično gotov. Svetovna vojna, od katere smo upali, da bo namah rešila slovenski del jugoslovensikega naroda od bolestnega hrepenenja po enem jugoslo-venskem hlevu in pastirju, je bila kakor potres, ki pTide in mine in za-rusti samo male razpokline. Svetovna vojna je samo sunila operacijski nož v bolno telo sodobne človeške družbe, operacijskega dela pa ni izvršila. To delo naj vrše narodi sami — ako hočejo zdravja. Svetovna vojna je bila kakor orjašiki vitez, ki se je približal k človeškemu rodu in ga je treščil kot ničvrednega v prepad, da tam pusti kar je gnilega in preživelega, s čistim in dobrim pa vstane iz njega kakor nova zarja bodoče sreče. Kakor divji vihar pridrvi od nekod in v divjem plesu dvigne vse pod nebo, tako je pridrvela nenadoma svetovna vojna in nas je z dnugimi narodi dvignila v zrak, da smo izgubljali sapo in v težki omotici nismo namerili ipoti v jasen cilj. Tako temna je bila naša ječa skozi stoletja, da smo vsako svetlo pego na stenah ječe občutili že kot popolno luč. Da pa more 'kje biti jasen dan in svetlo solnce, o tem naša zasužnjena duša ni upala in ni znala sanjati in zato tudi v svetovni vojni ni znala hoteti naravnost proti solncu. Narod ni vedel, ali hoče sploh iz ječe avstrijske in v zmedenosti tudi ni vedel, kam naj po odhodu iz ječe nameri svojo pot, kako naj si uredi življenje. Samo temno je slutil naravni zakon, naravno pot, ki mu jo kaže nagon po obstoju, pot v edinstveno državo Jugoslovensko, čez katero se bo razlilo solnce sreče in zadovoljstva — ko se razprše oblaki raz nebo in se na razvalinah mest dvignejo nova kulturna in gospodarska središča. Ta naša naravna pot, to naše naravno stvarjenje narodnostne države z njenimi naravnimi geo-grafičnimi in etnografičnimi mejami vzdolž vzhodne obali morja adrijanskega, vse naše kulturno in gospodarsko udejstvovanje je trčilo ob silo tujega 'imperijalizma, ki hoče našo zemljo in naš rod, da mu rodi in kuje bogastva. In zasužnjili so nas, ker samo suženj mora nositi- verige, ker samo suženj more biti slepo pokoren, ker samo on pozabi na svoje človeško dostojanstvo in narodni ponos. Da bodo po nas gazili, so nas kakor na križ pribili. V eno roko so zabili žebelj na Koroškem, v drugo tam doli na Primorju. Naše narodno telo krvavi na Koroškem in krvavi ob obali našega morja. Iz kapelj naše krvi naj vzraste bogastvo — tujcu. Desetega oktobra in desetega novembra 1920 so stopili pred nas s silo in goljufijo in so nam začasno zastavili pot v popolno narodovo svobodo. Sokolskemu narodiu ko- roškemu in primorskemu so omahnile roke, ki so v hrepenenju hitele-k nam. Omahnil je narod koroški in primorski v suženjstvo — in čaka. ključarja, da pride in mu odpre ječo. Ta ključar si Ti, sokolski, svobodni narod jugoslovanski! Kuj ključe m čakaj na trenutek, ko bodo stražarji ječe spali. Na svojem praporu imaš napisano: vztrajnost. Vztrajaj, zakaj zakon narave je s Tabo in ta zakon hoče svobodo vsega naroda! — IROS: ^ Sokolići z dežele (Dalje.) udil sem se priprostemu vežbanju Julčka in Sedeja. Nobeden ju ni učil načina učenja, a vendar sta pri-učevala gib za gibom prav tako, kot prej vaditelj. Popravljala sta napake, se obračala sem in tja, tekala enkrat na levo, nato pred nje, potem pa jih pustila, da so delali sami; ona dva sta le še štela. Res ni bilo treba drugega kot pokazati 7 ali 10 krat, a napake zboljševati more le dober in star vaditelj. Zato se jima je tudi videlo, da popravljata večinoma, le one napake, ki so jima še vedno brnele v ušesih od vaditelja. Pravilnega vežbanja bi vaditelj od njiju ne mogel zahtevati. Glavno, kar je hotel, je bilo menda: onim, ki vaje niso znali, jo saj poklicati v spomin, mlade in dobre telovadce pripraviti za bodoče samostojno vodstvo vrst, sebi in drugim pa olajšati napredek* Morda je imel prav. Tako so trajale redovne in proste vaje % ure. Nato je oddelil vse na polovico. Eno vrsto je vodni sam, drugo je izročil že skoro 14 let staremu Gantarju Dominiku. Sam je šel h krogom, Gantar pa k vrvi za plezanje. Ko je zvršil vsak svojo vajo, sta vaditelja vrst menjala med seboij orodje ter vzela še skok čez kozo, ki se je vrstil z raznožko, skrčko m odbočko. Kazalec se je nagibal proti pol peti uri. Nastopili so zopet v vrsto. Vaditelj jih je klical po priimku, nakar so se oglašali s „tukaj“. Vpasaval je in dognal, da jih. manjka 8. „Glejte, da boste prihod-n jouro vsi tu, ker bo kmalu nastop. Zadnji teden pred nastopom se prostih vaj ne bomo prav nič z novega učiH. Kdor hoče nastopiti, naf redno hodi k telovadbi. Volno! Zdravo!“ „Zdravo" so se oglasili Sokoliči in se vsuli iz doma. Jaz pa sem stisnil vaditelju roko in rekel: „Doibro jth učiš. Nekaj mora biti z n}ih!“ To je bilo veselje! V nedeljo dopoldne so se zbirali že ob enajstih. Opoldne je bil napovedan odhod. Ljudje, ki so šli od maše, so jih za-smehljivo in po strani pogledovali. „Tja doli jih vlečejo, da bi jih pa kdo k maši gnal, tega pa ni.“ Tako so modrovale pobožne ženice. A tega niso vedele, da so Sokoliči opravili svojo šolsko in versko dolžnost že zjutraj. Mali paglavci se niso dosti menili za svet. Veselo so se podili okrog sokolskega doma, se skušali v teku in skoku, v rokoborbi in metanju ter čakali, kedaj se bo oglasila načelnikova trobka. Nekaj je bilo golorokih, nekaj bosih, premožnejši so imeli na glavi naraščajske čepice. Povsod se je poznalo, da je tej neenotnosti kriva vojna. Na drugem koncu so se zbirale Sokoličice. 2e na prvi pogled si zapazil. da so oblečene jako slično. Vse so bile odkrite, v belih oblačilih. Nobena ni bila bosa in nekako resno so se držale. Na prsih so imele pripete nagelje z rožmarinom. Nekatere so bile prav zale. Na travniku pred domom je stala velika gruča Sokolov in Sokolić. Z obeh strani so prihajali po cesti, eni v kroju, drugi v nedeljskih oblekah. Umikali so se vozem, ki so naglo drdrali sem in tja. Na enkrat se pripelje pet dolgih voz. Vsi so okrašeni z majhnimi smrekcami. Kakor da bfi se gozd peljal v svate! Na vrh smrečic pa slovenske in državne trobojnice. — Jože! Ali jih vidiš! — -Г— Dušan! So že tu! Nas bodo peltfali! Tale voz bo naš! Tone! Teci no, da se ne bodo drugi -prej usedli! — Vse se je gnetlo okrog voz. Voznik ni upal okreniti konj. Od Zirov sem je pihal veter. Čuli so se zamolkli glasovi bobna in basu. — Godba! — Namah je bil prazen voz in gost in dolg hudournik se je zagnal po cesti v smeri proti prihajajoči godbi. Tedaj pa se oglasi načelnikova trobka in rezek: pozor! — v vrsto zbor! Vse vrvenje se je obrnilo proti načelniku, ki je stal pred domom z visoko dvignjeno roko, v katerS je plapolala mala trobojnica. Uvrstili so se v četverorede. Najprej člani, potem obrtni in deškS naraščaj, za temi članice m dekliški naraščaj. Dolga je bila ta vrsta. Vozove so poslali naprej — iz vasi. Določili so jim naj jih počakajo na Selu pred klancem. Prišla je godba. Krasen sprevod žirovskega Sokola se je pomikal ob sokolski koračnici skozi domačo vas. Veselja so rosile oči materam, ko so videle korakati svotfe malčke prav po taktu godbe. — 7'. j jo Sokoli! — ni bilo ne konca ne kraja. — Le dobro se obnesite! — so jim klicale v slovo. Sokoli in Sokoliće so se resno držali, malčki so se smejali ter počasi in na široko ubirali korak. Srečni so bili. Na Selu je bil odmor za pet minut. Naložili so se na vozove. Spredaj osem Sokolov na kolesih, za njimi vsi drugi, nazadnje voz članov. To je bilo petja in vriskanja vso pot! Jasno nebo — samo nad Ble-gašem mala meglica, ki pa ni pomenila nič hudega. Sami niso vedeli, kedaj so prišli v Gorenjo vas. Gorenjevašci so kupili svet za sokolski dom. Proslave tega praznika so se morali udeležiti žirovski Sokoli. Precej lot. Komaj so jih uredili vaditelji. Nastopile so članice. — Člani ven, one notri. Mladina nestrpno čaka. — Dolgo jih ni s telovadišča! — — Ali ne veš, da telovadijo češke — je pomiril Gojmir Branka. Vaditelji naraščaja so švigali sem in tja. Zdaj pa bo! — Obrazi so zažareli veselja in skrbi, če bo šlo vse v redu. Vaditelji 50 uravnavali, uvrščevali, zabičavali za kritje ter navduševali. Kar se zasliši: Pozor! Napred stupaj! Godba igra živahno koračnico, ker stopnje so majhne. Komaj je šest četveroredov korakalo po telovadišču, že je nastal velikanski hrup: ploskanje — živijo! — zdravo Sokoliči! — Sokolska mladina pa nepremično naprej — svojo pot za vaditeljem - Sokolič poleg Sokoličice in tako naprej, dokler ni vse v osmero-rediih zravnano in krito. Vaditelj na sredi zamahne z zastavico in poveljuje: Od-mor! — Vse hkrati se zaziblje: dečki po svoje, deklice po svoje, vsi pa enotno. Občinstvo napeto čaka. — Godba se oglasi. Vaditelj dvigne roko. Živ zid stoji nepremično. Nato pa slede gibi — SOkoliči izvajajo svoje, Sokoličice svoje. Za prvi hip je videti, da je vse zmešano. Šele naslednji gibi pokažejo, da mora tako biti, ker če bi bilo drugače, bi bilo narobe. Ljudje strme in vzklikajo, ko še končani ni. Na to pa se začuje gromovito pozdravljanje. Telovadci so srečni. Dobro gre eno — drugo — vse do zadnjega. Godba zaigra koračnico. Sokoliči odhajajo. Častno so rešili svojo nalogo. Gledalci še vedno ploskajo in pozdravljajo. Se vaditeljevo mnenje jih čaka. — Pozor! — Sokoliči in Sokoličice! — Zadovoljen sem z Vami! Dobro ste se držali — glejte, da ne bo nikdar slabše in zmeraj Vas bom vesel! — Takrat je pa zaorilo: Zdravo! Zdravo Sokol! — Zdravo! — Odšli so k dolgim mizam, ki so bile naglo pripravljene iz Dolenčevih desk. Tam jih je čakal goljaž z velikim kosom kruha. Nekateri od veselja niso mogli jesti, drugi bi se radi pogubili med družbo, a vaditelj, ki jih je vodil, je strogo pazil na red, za katerega je nosil veliko odgovornost. Solnce se je nagibalo zatonu. Člani in članice so ostali. Vaditelj je sedel k svojim Sokolićem, vaditeljica k Sokoličicam in trije s smrečjem okrašeni vozovi so se skrili za cvetočimi jablani in hruškami. \ ANTE GNIDOVEC: Lahkoatletične tekme v Ljubljani. veseljem smo pozdravili to za Ljubljano povsem novo prireditev, z veseljem posebno zato, da se je tudi pri nas vzbudilo zanimanje za lahko atletiko in da se je s tem priznalo, da sam nogomet zavoljo svoje enostra nos ti ni zveličaven, ter da je potrebno vzporedno z nogometom vaditi tudi druge panoge športa in s tem uriti sorazmerno vse dele telesa. O sistematični vadbi kakor se vrši pri Tyrševem, sokolskem sestavu, pri športu ne more biti govora, kajti športnik stremi za tem, da v eni izmed mnogih panog doseže kolikor mogoče dobre rezultate. In s tem seveda postaja šport s svojo gonjo za rekordi enostranski, mnogokrat je s preenostranskim pretiravanjem prej zdravju škodljiv nego koristen, gotovo pa škodljiv vsestranskemu fizičnemu razvoju človeka. O enostranosti pri tej tekmi ne moremo govoriti, zakaj vsi doseženi rezultati ne nadkrilj ujejo povprečnosti, ker namen tekme je bil, po malenkostni predpripravi in trenaži sodeč, samo propaganden. Tekme so trajale dva dni; v soboto popoldne in nedeljo dopoldne, število tekmovalcev je bilo razmeroma majhno, edino tek na 100 metrov in disk sta imela večje število konkurentov. Slabo pa so bile zastopane sledeče panoge: Krogla, kopje, skok ob palici ter ostali skoki. Razpoloženje med tekmovalci dosti dobro, zanimanje od strani občinstva majhno. Tekme so se pričele z tekom na 100 metrov. Tek sam je bil pri večini dober, le pri štartu so se pokazale pomanjkljivosti. Start je pri teku na majhne razdalje najvažnejša stvar, zakaj časa, ki ga zgubimo pri štartu, med tekom ne nadomestimo nikoli; torej dober štart zmaguje. Startanja je potrebno vaditi dnevno in to mnogokrat/ Pri teku na večje razdalje se je opazila nepripravljenost, ki je spremljala tekmovalce skoraj pri vseh panogah lahkoatletične tekme. Zgodilo se je pri obeh vrstah teka na večje razdalje, to je na 400 metrov in 1500 metrov, da so športniki, mesto da bi vso turo zdržali v primernem tempu in šele proti koncu razvili vse sile, kar pri štartu napeli vse moči, tako da so po večini po par sto metrih omagali, oziroma če so zdržali, dosegli proti cilju prav minimalen tempo. To je dokaz, da večina niti enkrat ni vadila, ker drugače bi se kaj podobnega zgoditi ne moglo. Pri krogli smo opazili dva pravilna meta. V splošnem so tekmovalci pri naletu napravili neposredno pred metom izpad1* z levo in z desno, z roko pa odrinili kroglo. Umljivo je, da v navedenm slučaju izvrši samo desna roka svoje delo in nastane med končanim izpadom leve noge in odrivom krogle kratka pavza, tako da je met prekinjen in izveden izključno le s silo desne toke. Drugo pa je, če pred metom napravimo izpad z desno in obenem odriv krogle z desno. V tem slučaju pa je met neprekinjen in k dobremu uspehu pripomore ne le roka, temveč tudi ostalo telo. Isto velja za kopje, kjer smo opazili le en pravilen nalet. Pri disku je bilo nekaj čednih metov, seveda rezultati niso ravno sijajni, ker disk zahteva trajne vadbe, predvsem so važni držanje diska, in obirati. Izvedba skokov je zadovoljevala; le pri skoku v daljavo so biH naleti nepravilni. Nalet pri skoku v daljavo naj bo enak teku na kratko razdaljo in vsaj 8*35 metrov dolg, koraki pred odrivom naleta morajo biti dolgi, enakomerni, neprekinjeni. Kjer ni tega, je skok pokvarjen. Že iz naleta samega je mogoče izreči sodbo o skoku. Najslabša priprava in izvedba je bila pri teku čez zapreke. Kolikor smo mogli opaziti, ni tekel niti eden pravilno . Tek čez zapreke se vrši na 120 yardov (110 metrov) dolgi progi. Višina zaprek, katerih je 10, znaša 107 cm. Razdalja med' štartom in prvo uapreko znaša 15 m, nato sledi 9 zaprek z razdaljami po 10 yardov, med zadnjo zapreko in ciljem je daljava 15 yardov. Zapreke preskakujemo tako, da teka ne prekinemo. Če se n. pr. pri prvi zapreki odrinemo z levo, ne smemo doskočiti na levo, temveč na desno, tako da v resnici zapreko samo prestopimo in potem prehitimo Tazdaljo med posameznimi zapreflcami v treh korakih. Le na ta način se doseže dobre rezultate, seveda je tek čez zapreke težika vaja, ker je v resnici spojen skok s tekom. Rezultati, ki so jih dosegli 'tekmovalci v posameznih panogah te lahkoatletične tekme so sledeči: Tek na 400 m (487/io sek.*) Skok v višino z zaletom . . . . 149 cm (206-5 cm) „ „ „ iz mesta . . . 125 cm Tek na 1500 m . . . . (3 min. 544/io sek.) Kroglja (1564 cm) Kopje . (66 m) Tek čez zapreke (14*/io sek.) Tek na 100 m O 0 1 Skok v daljavo z zaletom . . . 525 cm (761 cm) „ „ „ iz mesta . . . . 260 cm Tek na 200 m (21e/»o sek.) Disk (45 m 21 cm) Skok ob palici. .... (409 cm). Če primerjamo te številke, vidimo, da so doseženi rezultati malenkostni. Uspehi bi pa bili gotovo boljši, če bi športniki tehnično obvladali *) V oklepaju označene številke pomenijo dosežene svetovne rekorde. snov. Tu se je pokazal glavni nedostatek, kajti 'kjer ni tehnike, se porabi veliko več fizične moči, a doseženi so manjši uspehi. In še več! Človeška moč in sila je omejena, toda vkljub tej omejitvi se s tehniko izboljšajo rezultati, pri katerih smo izčrpali vse svoje sile in bili prepričani, da ni mogoče ničesar več izpopolniti. Za pridobitev tehnike pa je potrebno vaje in silne vztrajnosti, treba je energije, samozatajevanja, vadbe, vedno nove vadbe. Vsak posamezni gib telesa je nujno analizirati, pogreške popravljati, vaditi neprestano, šele tedaj moremo zaznamovati vidnih uspehov. Pri vsem tem pa alkohol in nikotin vstran! Je to križev pot ža mnogega, toda začeti je treba, ko pa premagaš prve težkoče, so ti uspehi zagotovljeni. Tekme je priredila „Športna zveza", ki je s tem za vsestranski razvoj lahke atletike postavila dober temelj. Napake, ki so se tekom tekme pokazale, se bodo dale z večjo discipliniranostjo posameznikov odpraviti. Vsak začetek je težak, in če računamo, da je bil to začetek, тотето biti s prireditvijo zadovoljni. Drugo leto pa naj se tekme izvedejo v večjem obsegu, predvsem je potrebno povečati število tekmovalcev, zakaj, kjer je večja konkurenca, vlada boljša ubranost in s tem dosežemo boljše uspehe. Tudi našim Sokolom ne bi škodilo, če se udeleže teh tetkem, še večje važnosti pa bi bilo to za športnike, ker bi dobili v Sokolstvu resne konkurente in bi bili prisiljeni vaditi sistematično in vztrajno. Kako stališče pa zavzema napram podobnim prireditvam in športu sploh naše Sokolstvo? Stvar je aktuelna in treba jo je vzeti v pretres čimpreje, tu ne sme vladati nikaka nejasnost, nikaka neorientiranost. Zadeva bi se bila morala obravnavati že letos na glavni skupščini v Mariboru. Resnica je, da je naše oficielno razmerje do športnih prireditev precej mrzlo in resnica je tudi, da smo v marsikaterem oziru precej konservativni. Gibanje V prosti naravi, vsrkavanje svežega zraka, so gotove prednosti, ki jih uživa športnik pred Sokolom, ki prežije mnogo večerov v zaduhli, zaprašeni telovadnici. Naši telovadci se premalo zavedajo, kake neprecenljive vrednosti je telovadba na prostem. Kako blagodejno vplivajo na človeško zdravje prirodne dobrine: solnce ter čisti sveži zrak. Po večini se naša sokolska društva poslužijo le enkrat v letu te ugodnosti in še takrat le prisiljeni, to je ob priliki svoje javne telovadbe. Drugo dejstvo, ki pa ni nič manj važno je to, da naša sokolska društva posvečajo premalo pažnjo lahkoatletičnim vajam. Sokolstvo nasproti tem tekmam ne more in ne sme zavzemati odklanjajočega stališča, nasprotno mora omenjene prireditve le toplo pozdravljati, ker lahka atletika je vendar del Tyrševega telovadnega sestava, ki je naš sokolski. Laihkoatletične vaje so dandanes najcenejša telovadba. Na drugi strani je pa tudi res, da je med Sokolom-telovadcem in športnikom tudi pri izvajanju te telovadbe razlika. Sokol mora vaditi vse panoge lahkoatletičnih vaj in doseči v vseh gotovo izvežbanost, dočim ima športnik poljubno polje, da se udejstvuje tam, kjer kaže največjo sposobnost in zanimanje ter upa, da se prebije najbližje svetovnemu rekordu. In to enostranost pa Sokolstvo obsoja. So pa zopet panoge športa, ki jih Sokolstvo odklanja in to popolnoma opravičeno, n. pr. nogomet, ki s svojo pretirano enostranostjo, s svojo surovosttfo vpliva slabo vtzgojevalno in tudi ne nudi onega idealnega tekmovanja kot druge panoge telesnlih vaj. Se nekaj! Nedavno smo bili priča razgovora med ljubiteljem športa in zagovornikom sokolske telovadbe. Med drugim je športnik izvajal: „Uvidite vendar, da Sokolstvo vsled svoae konservativnosti v nekaj letih izgubi večino naraščaja, ker telovadi v prašni telovadnici, kjer je deček navezan le na orodje in proste vaje, ki postanejo dolgočasne. Ne čudite se temu, da se polnijo naša igrišča. Mladina hoče v prvi vrsti zabave, zanimivosti; ona pač ne ve, da se n. pr. s telovadbo krepi telo in utrjuje zdravje. Mladini je potrebno pod krinko zdrave, neprisiljene in dostojne zabave podajati telesno vzgojo.** Ako vse to premislimo in ako gremo na otroško igrišče v Tivoli, ki je prenapoljnjeno dece in tudi odrasle učeče se mladine, se moramo v tem oziru z mnenjem dotičnika popolnoma strinjati. Dve suknji, ali dva kamna kot branko, v cunje ali robec zavit kamen in „se gremo na dva gola“. Nujno je potrebno, da se nudi tudi našemu naraščaju prilika in možnost gibanja v svežem zraku. Čemu se po češkem vzoru ne vadi n. pr. „hazena*4? Tudi telesno se mora vzgajati v duhu časa in absolutna nujnost je, da naše naraščajeve komisije v interesu naše mladine, kakor tudi v interesu stvari same, zadevo proučijo ter isto duhu časa primerno uredijo in to kmalu. Za naše sokolske družine pa veljaj: „Skrbite pravočasno in uredite po svojih močeh svoja lastna letna telovadišča, ki jih v poletju dosledno uporabljajte!“ N. MAROLT: Plavanje. (Dalje.) Prehod k skupnim gibom v vodi je najtežji del plavalne šole. Doseči se mora skupno delovanje rok in nog, in sicer na mestu. Zato moramo učenca trdno držati z vrvico, da s tem preprečimo vsako gibanje naprej. Paziti je zlasti na gib „ena", ki je tem pravilnejši in tudi tem laže izpeljiv, čim manj telesa se pokaže iz vode. Udihava naj se med prvim, izdihava pa takoj po tretjem gibu, ko prideta roki po sunku v iztegnjeni položaj. Sele ko je skladnost gibov dosežena, kar se razvidi iz njihove zaokroženosti in večje mirnosti, naj se premakne drog v plavalni smeri po vsakem sunku za približno pol do enega metra naprej. S tem se privaja učenca na gibanje in se mu vzbuja veselje nad plavalnim uspehom. Gibi pa so počet-koma običajno še trdi in robati in so še strogo ločeni drug od drugega, namesto da bi tvorili — izlivajoč se in prehajajoč mirno drug v drugega — že harmonično celoto, kakor jo zahteva pravilno plavanje. Energija se še po nepotrebnem razsipava, učenec je kmalu utrujen, posebno pri nerazvitem ali neizvežbanem mišičevju. Zato učitelj, ki vsakokrat pove učencu, do kje bo moral plavati, ne sme pričeti s prevelikimi razdaljami, sicer bi ga moral vzeti pred doseženim ciljem iz vode in bi vzbudil v njem zavoljo tega malodušnost in ga pripravil ob veselo razpoloženje. Napovedan smoter — pametno premišljen in fizičnim močem prilagođen — pa se mora na vsak način doseči, ker le tako je mogoče vcepiti ОПо podjetnost, pre-vdarnost in vztrajnost, ki je pri vsaki vežbi, zlasti pa pri vsakem prostem plavanju, neobhodno potrebna. Razdalja postaja postopno vedno večja in večja. Gibi so vidno popolnejši; v toliko se vlak na drog manjša, v kolikor se veča učenčeva spretnost, dokler končno popolnoma ne izgine. Vež- balec se vzdržuje že z lastno močjo nad vodo; drog je izpolnil svojo dol- žnost in se ga odstrani. Bistveni del plavalne šole pod vodstvom zanesljivega človeka je s tem končan, kar še sledi, je prav za prav samo še pravilno izoblikovanje in trenaža. Učenca se priveže z enim koncem vrvi za plavalni pas, drugi konec pa okoli leve roke nad komolcem. Z desnico se pa prime za vi-v, ki se je drži pri plavanju brez droga v začetku napeto, potem pa polagoma bolj in bolj popušča, dokler tudi ta pomoč ni več potrebna. Pusti se ga potem plavati — 1—2 m pred seboj — v isti smeri, potem v smeri od sebe proč v vedno večjo daljavo, končno do nasprotne strani pla-valnice ali nasprotnega brega. Mišičevje se je znatno okrepilo, energija se pravilneje izrablja, doba vsakokratne vežbe se daljša, harmonija plavalno enoto sestavljajočih gibov je v toliko dosežena, da se učenec lahko pod- vrže izpitu za prostega plavača. Pri tem ima pokazati, da plava lahko 15 minut v globoki vodi in naprsni legi brez vsake neposredne pomoči. Zaradi absolutne varnosti pa se mu mora slediti z drogom vedno pripravljenim, da se ga plavač v slučaju potrebe lahko posluži. Po gladko izvršenem izpitu je učenec, kakor pravimo, izplaval, in njegova stvar je, da se potem priuči tudi drugim plavalnim načinom, kar je sedaj brez vsake tuje pomoči dosegljivo. Plavalni tečaj s pomočjo učitelja ali zanesljivega prijatelja je zaključen. — Pa tudi za slučaj, da nimamo nikogar, ki bi nam mogel pomagati na popisani način, imamo k sreči nekaj sredstev, ki nam to pomoč popolnoma nadomeščajo. V prvi vrsti pride v poštev takozvani plutni plavalni pas. Sestavimo sijga lahko sami na prav enostaven način. Vzame se 200—240 po možnosti enako debelih in dolgih zamaškov, ki se jih v sredi vzdolž prevrta in naniza na štiri trdne vrvice. Po dve in dve tako opremljeni vrvici se položi drugo na drugo in zveže na več mestih z močnim sukancem. Obe tako zvezani dvojici pa pritrdimo eno poleg druge. Iz koncev vseh štirih vrvic na obeh straneh napravimo zanesljiv vozel in plavalni pas, ki drži tudi odraslega človeka nad vodo (15. in 16. slika). Se boljša je votla gumijeva blazinica, prilegajoča se s primernim izrezom na prsni koš, ki se jo napihne z zrakom skozi kovinsko cevko, ki ima na zunanji strani vrezano vijakovo vreteno. Trdo napolnjeno blazinico zapremo, če privijemo vijakovo matico na vreteno. V isti meri nam služi že od nekdaj preizkušeno in najcenejše sredstvo : dva posušena svinjska mehurja, trdo napolnjena z zrakom, dobro zavezana in trdno pritrjena na na približno 50—60 cm dolgo vrvico, na katero se plavač tako vleže, da prideta mehurja na vsako stran telesa tik za podpazduho. Gumijeva blazinica in svinjska mehurja sta tudi zato priporočljiva, ker se jih lahko tem manje napihne, čim večja je že pla-vačeva izvežbanost, tako, da se polagoma pride do trenutka, ko je tudi ta pomoč odveč. Slika št. 15 Slika št. 16. Pri plutnem pasu pa se odjemlje v isto svrho po stopnji napredka vrvica za vrvico proč. Sem pa tja se vidi namesto mehurjev tudi še votla, valju ali krogli podobna telesa iz tanke pločevine, ki pa nikakor niso priporočljiva, ker niso niti zanesljiva niti prilična. Zanesljiva niso zato, ker utegnejo imeti — osobito po večletni uporabi — težko opazljive, majhne luknjice (zadostuje pa že seveda ena sama!), skozi katere pa vseeno uhaja voda, zaraditega je priprava neuporabna in za neplavača nevarna. Neprilična pa zato, ker ostane vsled trdnosti pločevine telesna prostornina vedno enaka in je lastna kontrola postopnega napredovanja nemogoča. Učenec se, opremljen z enim teh sredstev, vleže enostavno na vodo, iztegne roki in nogi, da pride v temeljni položaj in začne vežbati na suhem naučene gibe toliko časa, da postanejo polagoma tudi ta sredstva nepotrebna, skratka, da učenec tudi na ta način brez človeške pomoči izplava. 4. Plavanje vznak. Kdor je dovršil šolo naprsnega plavanja, ta ne bo imel z učenjem plavanja vznak nobenih težkoč in se ga bo navadil z lahkoto tekom enega popoldneva. Vaditi pa naj se začne takole: V vsaki plavalnici so pritrjeni tik nad vodno gladino okoli in okoli leseni ali kovinasti drogovi. Plavač naj se prime za ta drog z obema rokama, obrnjen z obrazom proti njemu, z nogama pa naj se močno upre ob ba-zenovo steno tako, da prideta koleni izven rok. Istočasno spusti drog in odsune močno z nogama, iztegne telo, zvlekne križ, da pridejo prsi in trebuh iz vode, priroči z navzdol obrnjeno dlanjo, glavo pa dene v tako lego, da gre vodna gladina v črti od senca do grla. Peti sta sklenjeni, stopali pa pokonci inven obrnjeni. V tej legi se da vzdržati poljubno dolgo, samo, da se z rokama delajo majhni krogi in se pri tem izvaja z odprto dlanjo in sklenjenimi prsti nekaj pritiska na vodo. Roki pa ostaneta pri tem ves čas popolnoma v vodi. Vežbaj najprvo samo nožne gibe. Zato deni v gori popisani legi roki v bok. Na „ena" skrči koleni in jih obrni ven; na „dve“ iztegni koleni, bedri ostaneta pritegnjeni; na „tri" pa skleni iztegnjeni nogi hitro in z močjo; na „štiri" je drža. Potem zopet „ena" itd. Da moreš vaditi ročne gibe s stopali in prsti, posluži se že gori omenjenega droga tako, da pride ena noga na drog, druga pa tesno sklenjena s prvo pod drog; ali pa položi obe peti v primerni višini na stopnjice, ki vodijo v bazen ali pa na klin pokončne do dna vode segajoče lestvice. Lega vsega telesa mora biti vodoravna. Roki sta sklenjeni ob telesu, dlan pa obrnjena k bedru. Na „ena“ se roki toliko skrčita, da pride dlan, ki se med gibom ne oddalji od telesa, na bok; na „dve" se obrne dlan vzporedno z vodno gladino, roki pa odročita v višino ram; na „tri“ se dlan zavrti, da stoji pravokotno, roki pa prideta vedno iztegnjeni po možnosti hitro zopet v prvotno lego ob telo nazaj. Na „štiri" je drža. Pazi na to, da ostaneta roki tekom vseh gibov popolnoma v vodi. Skupno izvajanje ročnih in nožnih gibov je tukaj neprimerno laže priučljivo kakor pri naprsnem načinu. Med tem, ko začne pri zadnjem pla- valna enota (vsi gibi od 1—4) samo z ročnim in neha samo z nožnim gibom, so ti pri plavanju vznak istočasni: Na „ena“ se skrčita roki, dlani podrsata ob telesu do boka; koleni se skrčita in ćbrneta ven, peti sklenjeni, prsti ven. Na „dve“ se dlan obrne v vodoravno lego, roki se od-ročita, prsti sklenjeni, koleni se iztegneta, bedri pritegnjeni. Na „tri“ se zavrti dlan pravokotno na gladino, roki pa udarita iztegnjeni ob telo; nogi se hitro skleneta. Telo pride v prvotni položaj. Na „štiri" je drža, in sicer toliko časa, da se telo skoraj nič več ne premika. Plavanje vznak je izvedljivo tudi samo z nožnimi ali pa samo z ročnimi gibi. V prvem slučaju se roki običajno prekrižata na prsih ali pa sta mimo ob telesu. V drugem pa morata biti nogi napeto iztegnjeni, peti sklenjeni in prsti navzdol obrnjeni. Izvzemši slučaj, da se plava na hitrost, ne zahteva plavanje vznak nobenega posebnega telesnega napora. Zato je ta način zelo priljubljen in nam služi pri plavanju v večje daljave za oddih in odpočitek, v slučaju krčev v nogi ali roki pa je njegovo znanje za nadaljne gibanje v vodi in rešitev neobhodno potrebno. FRANCE AHČIN: Vaje z obročki za deklice. (Konec.) Vaje: Temeljna postava: spetna stoja, priročiti, obroček pred telesom oprijet z obema rokama na točkah vodoravnega premera s palcem in kazalcem, ostali prsti skrčeni. Vsled oprijema obročka roki nista točno pri-ročeni, temveč nekoliko pred telesom. Casomerje: % takt, 1, 2, 3. Vadi se štirikrat vsako sestavo; lahko tudi osemkrat. I. Sestava. 1. a. a) (e-) Odročiti v d., ker je lok daljši gib, ga morajo telovadke nekoliko prej začeti. Vsled oprijema obročka z obema rokama, mora d. leht biti skrčena predročno not. b) (-na) odnožna stoja z d. — s čelnim lokom navzgor odročiti v 1.. 2. a. odnožna stoja z 1. (s prenašanjem teže telesa na d. nogo) — s čelnim lokom navzdol odročiti v d.. b.-------------- 3. a. V2 obrata na 1. v zanožno stojo z d. (na prstih) — skozi priro-čenje predročiti (obroček navpičen). 4. a. s prisunkom d. spetna stoja — priročiti. b .------------- c .------------- II. Sestava. 1. a. Zanožna stoja z d. ven — zmerni predklon — predročiti, dol v levo (obroček navpičen), c. vzklon — s čelnim lokom v d. vzročiti (obroček navpičen nad glavo), 2. a.-------------- b. У2 obrata v 1. (na levi peti) do zanožne stoje z d. — s čelnim lokom v levo skozi priročenje predročiti gor (obroček poševen, v ravnini Jehti), 3. a. poklek z d. — skrčiti odročno (obroček poševen za glavo, počiva na tilniku), b.-------------- 4. a. vzravnava na 1., zanožna stoja z d. — suniti v vzročenje (obroček navpičen nad glavo), b. s prisunkom d. spetna stoja — priročiti (po najkrajši poti). III. Sestava. 1. a. a) (e-) Odročiti v L. b) (-na) odnožna stoja z d. — s čelnim lokom navzgor vzročiti in spojeno, b. s prenašanjem teže telesa na d. odnožna stoja z 1. — s čelnim lokom v d. priročiti in spojeno c. s prenašanjem teže telesa na 1. skrižna stoja z d. zadai — s čelnim lokom v 1. vzročiti (obroček navpičen nad glavo), 2. a. —------------ b. izpad z d. v d. stran (zmerno) — odročiti v d., c .------------- 3. a. vzravnava na 1. in V2 obrata na I. (na levi peti) do zanožne stoje z d. — skozi priročenje predročiti. b. izstopna stoja z d. — drža predročno, 4. аГ V2 obrata v 1. (na prstih 1. noge) — s čelnim lokom navzdol odročiti v levo, b. s čelnim lokom navzdol odročiti v d.. c. s prisunkom d. spetna stoja — priročiti (po najkrajši poti). IV. Sestava. — 1. a. Izpad z d. nazaj (zmerno) — predročiti (obroček navpičen), 2. a. Vzravnava na I., izstopna stoga z d. — vzročlti in Vi obrat v 1. (na prstih) do zakorčane stoje v vzponu (obroček navpično nad glavo). b. Umik z d. nazaj zmerno — predročiti (obroček kakor pod IV. 1. a.), c .----------------------- ’ 3. a. Vzravnava na 1. s prednožno stojo z d. in s V? obratom na L, •odnožna stoja z d. — s čelnim lokom na 1. odtočiti v 1., 4. a. prinožiti z d. in s poskokom počep odnožno z 1. — skozi pred-ročenje odročiti v d., b. vzravnava, prinožiti in s poskokom počep odnožno z d. — skozi predročenje odročiti v 1., c. s prisunkom d. spetna stoja — priročiti. Vaje s palicami za moško deco do 14. leta, obvezne za naraščaj Jugoslovenskega Sokolskega Saveza v I. 1921. aiica je 1 m dolga, okrogla in meri v premeru 2—3 cm. Med pohodom se nosi v desni roki navpično ob desni rami. Razstop in sestop se izvrši kakor pri prostih vajah z odročenjem. Iz položaja palice kakor med pohodom odročimo z d. in 1., palico vodoravno za glavo, desna vstran, nato zopet priročimo. V temeljno postavo preidemo na povelje: Palico ravno dol —- zdaj! Leva roka oprime palico in jo potegne ravno dol. Po končani izvedbi vseh štirih sestav poveljujemo: Palico k desni rami navpično — zdaj!, nakar sledi sestop. Leva roka dvigne palico k desni rami, nato izpusti palico in hitro priroči. Temeljna postava: spetna stoja, palico ravno dol z nadpri-jemom oberoč na konceh, le v drugi sestavi z dvaprijemom, 1. podpri-jem. Roki držita palico tako, da gledata oba konca palice za tri prste izven roke. Med izvajanjem drži skrčena roka palico trdno, izstegnjena roka pa tako rahlo, da palica lahko drsi med prsti izstegnjene roke. I V boljše razumevanje popisa vaj so v oklepajih navedene drže rok- Casomerje 1 : 4. L sestava. 1. a. Odkoračna stoja z d. — palico pred prsi ravno, (roki pTed-ročeni ven), b. drža, c. odgib v d. — palico k d. rami navpično, d. zgoraj, (desna vzro-čena, leva predročno skrčena not, pest ob d. rami, leht vodoravna), d. drža, 2. a. vzravnava v odnožno stojo z d. — palico nad glavo ravno,, (roiki vzročeni ven), b. Vz obrata v 1. na 1. peti do zanožne stoje z d. — palico pred prsi navpično, 1. zgoraj (leva predročena gor not, desna predročena dol not), c. poklek z d. — palico pod d. ramo, d. spredaj, (palica pride trenutno pred prsi ravno, nato se leva hitro skrči predročno not, pest podpazduho, desna pa predroči), d. drža, 3. a. vzravnava, prinožiti z d. v spetno stojo — palico pred prsi: ravno, desna ostane skoraj nepremična, leva predroči ven), b. prednožno skrčiti d. — palico ravno dol, koleno d. noge oprto na palico, (roki sta predročeni dol ven, križ vleknjen, ne predklanjati), c. suniti z d. nazaj do zanožne stoje z d. — palico nad glavo-ravno, (roki vzročeni ven), d. drža, 4. a. odnožna stoja z d. — z lokom v 1. palico k desni rami, desne vstran, (iztegnjeni roki zamahneta skozi odročenje v 1. in priročenje v odročemje v d., 1. roka predročno skrčena not, pest ob d. rami, d. odročena), b. drža, c. prinožiti z d. — palico ravno dol, ! d. drža. П. sestava. Med odmorom oprime leva roka palico s podprijemom. 1. a. Zanožna stoja z d. — palico za glavo ravno, leva v stran, (leva odročena, desna odročno vpognjena not, pest za tilnikom), b. drža, c. izpad z d. nazaj, zmeren zaklon — palico za glavo poševno dol, prijem soročno za desni konec palice, (leva roka podrsne po palici do desne roke, obe pesti za tilnikom, palica visi za glavo poševno dol* pripravljena za udar), d. drža, 2. a. predgib z 1., zmeren predklon — palico pred prsi poševno dol, prijem kakor pri 1. c., (rolki se iztegneta in skozi vzročenje zamahneta do predročenja, palica tvori z rokama poševno premo črto, levi konec palice je oddaljen 10 cm od tal), b. drža, c. vzklon, zagib z d., zmeren zaklon — palico poševno dol k d. rami, d. zadaj, (desna roka zaročena, leva podrsne po palici s pod-prijemom ter je predročno skrčena not, pest ob desni rami), d. drža, 3. a. vzklon, vzravnava do zanožne stoje z d. — palico ravno na desno famo, d. spredaj, (desna roka zamahne skozi priročenje do pred-Točenja, leva pest počiva na desni rami), b. drža, c. prinožiti z d. v spet no stojo in takoj odnožna stoja z 1. — odročiti z 1. dlanji položaj, z desno drža, (odnožna stoja in odročenje z 1. se izvršita hkratu, desna roka ostane nepremična, 1. konec palice leži na desni rami), d. drža, 4. a. e- drža v odnoženju — palico za glavo ravno, desna vstran, leva oprime palico s podprijemom (desna s palico vred odroči po najkrajši poti, leva se v odročenju vpogne not, prime za levi konec palice s podprijemom, pest za tilnikom), -na drža v odnoženju — palioo nad glavo ravno (z rokama vzročiti ven), b. V2 obrata v L, zagib z d. — palico pred prsi ravno, (roki pred-Točeni ven, gibi 4. a e-na in b naj bodo spojeni, neprekinjeni), c. vzravnava, prinožiti z 1. v spetno stojo — palico ravno dol, d. drža, Med odmorom menja 1. v nadprijem. HI. sestava. 1. a. Prednožna stoja z d. — palico k desnemu boku poševno naprej ven, desna zgoraj, {desna je predročena ven, letva predročno dol vpognjena not, pest ob desnem boku), b. drža, c. У2 obrata v 1. do raznožne stoje — palica pred prsi ravno (desna roka ostane v drži, leva predroči ven), d. drža, 2. a. odgib v desno — palico k levfi rami poševno ven, leva zgoraj, (leva roka je odročena gor, desna predročno skrčena not, pest ob levi rami), b. odgib v levo — palico k desni rami poševno ven, desna zgo-raj, (to je nasproten gib od 2 a., in se izvrši s spodnjim lokom skozi po- ložaj: palico ravno dol, spojeno z gibom 2 a in spojeno s prihodnjim-, gibom 2 c), c. vzravnava, V2 obrata v 1. do zanožne stoje z desno — palico za glavo ravno, (palica leži na tilniku, roki odročno skrčeni) z lokom skozi položaje: palico ravno dol, palico pred prsi ravno, palico nad glavo ravno, v položaj: palico pred prsi ravno pridemo istočasno z obratom, d. drža, ' 3. a. čepenje zanožno z desno, zmeren predlklon (križ vleknjen, glava, trup in desna noga v poševni ravni črti) — palico pred prsi ravno (roki predročeni, palica 10 cm od tal), b. drža, c. v zle Ion, vzravnava do zanožne stoje z d. — palico pred prsi ravno kakor 3a, d. drža, 4. a. s prisiunom desne spetna stoja, nizek počep — palico na desno stegno navpično, desna zgoraj, (leva počiva sredi desnega stegna, desna vzročena, leva predročno dol skrčena not), b. vzravnava, poskok do raznožne stoje — palico nad glavo* ravno, (roki vzročeni ven), c. poskok do spetne stoje — palico ravno dol, d. drža, IV. sestava. 1. a. Odkoračna stoja z d. — palico ravno nad glavo, (roki vzročeni ven), b. predklon z vleknjenim križem — s palico drža, c. drža, d. vzklon — s palico drža, 2. a. Sobrata v 1., predgib z 1. — palico k desni rami poševno, desna zgoraj, (desna predročeno gor, leva predročno skrčena not, pest ob desni rami), b. drža, c. obrata v 1. do zanožne stoje not z desno — palico ravno dol y levo, (leva zamahne skozi priročenje do odročenja dol, desna predtročena dol not), d. drža, 3. a. izpad z d. vstran, odklon v d. (1. noga in trup v poševni ravni črti) — palico ravno dol v desno, (t. j. nasproten gib od 2 c), b. drža, c. vziklon, vzravnava dt^ odnožne stoje z d. — z lokom v desno (skozi odročenje in vzročenje) palico k levi rami ravno, leva vstran, (leva odročena, desna predročno skrčena not, pest pni 1. rami), d. drža, 4. a. Vo obrata v 1. do zanožne stoje z d. — palico k desni rami navpično, desna zgoraj, skozi položaj: palico pred prsi ravno (desna vzročena, leva predročno skrčena not, pest pri d. rami), b. drža, c. prednožiti z d. — palico pred prsi ravno, (roki predročeni ven), d. prinožiti z d. v soetno stojo — palico ravno dol. Proste vaje moškega naraščaja za leto 1921. in 1922. Časomerje: 1, 2, 3, 4. Mera zmerna. Temeljna postava: spetna stoja, priročiti (prsti iztegnjeni, palca spredaj). Vsak oddelek štirikrat. Pazite na pravilno držanje pesti, dlani in prstov! Kjer ni drugače navedeno je pogled naprej. Izpadi naj bodo srednje dolgi. Pri prvem oddelku ne konča telovadec prve vaje na prvotnem mestu (znaku), temveč na levem od tega, pri četrtem oddelku pa na onim za njim. I. sestava I. 1. Odnožna stoja z desno — odročiti h. p., 2. s V2 obrt. v levo (na peti leve in prstih desne noge) do za-nožne stoje z desno — predročiti p. p., (z desno z lokom dol), 3. izstopoma z desno naprej poklek z levo, — skrčiti vzročno ven z desno, (roka stisnjena v pest, počiva na tilniku s hrbtom nazaj), -i levo drža v predročenju (roka stisnjena v pest) p. p., 4. drža. Opomba: Pri pokleku smeri koleno desne noge navpično na prste. II. 1. „e!“ Vzravnava, s У2 obrt. v levo (na peti desne in prstih leve noge) do odnožne stoje z levo — vzročiti p. p. in spojeno „na!“ odročiti h. p„ 2. drža, t 3. s 1^1 obrt. v levo (na prstih obeh nog) v skrižno stojo z levo spredaj — z desno drža v odročenju h. p., predročno skrčiti z levo h. p.„ 4. drža. Opomba: V dobi 1. „e!“ obdrži med obratom težo telesa docela na desni nogi, levo pa pritegni nekoliko proti desni. V vzročenje iztegni desno roko, z levo pa prihajaj po najkrajši poti. V tem položaju ne postajaj, temveč nadaljuj takoj gib do odročenja h. p. V dobi 3. drži med obratom desno roko v odročenju h. p. in ustavi istočasno z obratom tudi gib z desno roko. Levo roko pa prični krčiti takoj, ko začneš z obratom taiko, da dosežeš predročno skrčenje istočasno z obratom. Palec leve roke se dotika desne s strani prsi v višini' desne rame. III. 1. Izpad z levo v stran — mahniti z levo v odročenje h. p., z desno predročno skrčiti h. p., 2. vzravnava, s prisunkom desne noge spetna stoja — z levo drža v odročenju h. p., mahniti z desno v odročenje h. p., 3. vzročiti p. p., pogled gor, 4. drža. Opomba: V dobi 1. se pred izpadom z levo v stran (torej že na II. 4.) nagni nekoliko v levo, da dosežeš točna na „ena“ (1.) izpad z levo v stran. Glede predročnega skrčenja z desno velja v splošnem isto kot pri II. 3. IV. 1. „e!“ S V2 obratom v levo (na peti leve in prstih desne noge) do zanožne stoje z desno — po najkrajši poti odročiti h. p., „na!“ drža, 2. drža v postoji — priročiti (hrbta rok spredaj), lin spojeno 3. s čelnimi krogi na not (desna pred levo) priročiti — s prisunkom desne noge primožiti, 4. drža. Opomba: V dobi 1. prični takoj po „na!“ z gibom rok, da dosežeš na 2. priročenje tako, da sta obrnjena hrbta naprej, od tu pa brez pre-k in jenja nadaljuj gib proti vzročenju tako, da sta v vzročenju hrbta obrnjena nazaj, in od tu zopet brez prekinjenja hitro skozS odročenje (hrbta zgoraj) do priročenja. II. sestava. I. 1. Zanožna stoja z desno — skozi predročenje vzročiti p. p., pogled gor, 2. drža, 3. izpad z desno v stran — skrčiti odročno z levo h. p., po najkrajši poti odročiti z desno h. p., pogled na desno roko. 4. d!rža. Opomba: V dobi 3. pazi, da leve roke pri odročnem skrčenju ne vzklopiš ali sklopiš, temveč drži podleht docela iztegnjeno poševno nad vodoravno nadlehtjo. Konci prstov leve rolke naj bodo oddaljeni za širino dlani od glave. Pri izpadu ne odklanjaj in ne predklanjaj trupa. II. 1. „e!“ Vzravnava, s prisunkom leve noge vzpon — z desno roko drža v odročenju h. p., z levo mahniti v odročenje h. p., pogled naprej, „na!“ opora čepno zunaj rok, 2. opora čepno, odnožno z desno, 3. z odrivom nog opora čepno odnožno z levo, 4. drža. Opomba: V doba 1. „e!“ se za hip ustavimo in odtod se na ,.na!‘" .hitro znižamo v oiporo čepno (koleni zunaj). Trup zmerno predklonjen, peti Skupaj. V dobi 2. sunemo krepko z desno nogo v odnoženje, ne da bi pri tem roki ali leva noga ostavile svojih mest. V dobi 3. se krepko opirajoč na roki odrinemo z nogama in izmenjamo njiju položaj. Sedaj čepeča desna noga pa zavzame svoje mesto med rokama. III. 1. Z naponom desne noge odkoračna stoja z levo, predklon, — predročiti p. p., 2. vzravnava, z lahkim poskokom sonožno spetna stoja — roki predročno upogniti h. p. (desna nad levo), 3. s Уг obrat, v levo (na peti leve in prstih desne noge) do za-iiožne stoje z desno — mahniti v odročenje h. p., 4. drža. Opomba: V dobi 1. iztegni desno nogo, ne da bi leva noga ostavila svoje mesto in prenesi težo telesa na obe nogi. Nogi napeti, križ uleknjen! V dobi 2. vzravnaj telo in poskoči sonožno v spetno stojo. Roki upogni tako, da se v zapestju križati desna nad levo, s hrbtom navzgor. IV. X. „e!“ S prisunkom desne noge spetna stoja — priročiti, „na!“ čepenje — predročiti p. p., 2. vzravnava, vziklon — skozi predročenje vzročiti p. p., pogled gor, 3. skozi odročenje priročiti, pogled naprej, 4. drža. Opomba: V dobi 1. „e!“ za hip postanemo, na „na!“ se pa hitro znižamo v čepenje (trup vzravnan, križ uleknjen, roki vodoravno). V čepenju ne čakaj, temveč se takoj dvigni v vzklon na 2. III. sestava. I. 1. S У2 obrt. v levo (na peti leve in prstih desne noge) do za-nožne stoje z desno — odtočiti h. p., 2. izstopoma z desno naprej, zanožna stoja z levo — po najkrajši poti predTočiti gor h. p., 3. „tri!“ s V2 obratom v levo (na prstih obeh nog) do odko-račne stoje z levo v stran v vzponu — z levo roko z lokom dol do pred-ročenja in spojeno „in!“ odkoračna stoja z levo v stran na celih stopalih — z levo skozi odročenje vzročiti ven p. p., pogled gor, 4. drža. Opomba: V dobi „tri!“ prični hkratu z obratom tudi gib z levo roko do priročenja tako, da smeri hrbet roke naprej, v tem položaju ne čakaj, temveč nadaljuj brez prekinjenja gib skozi odročenje do vzrooenja ven p. p. 3. „in!“. Točno na „in!“ spusti tudS težo telesa na cela stopala. II. 1. „e!“ S Vz obratom v levo (na levi peti m desnih prstih) v raznožno stojo z levo naprej — skozi odročenje priročiti in spojeno „na!“ predigib z levo, zmerni predklon (glava, trup in desna noga v eni črti) — predročiti gor z desno (roka vzklopljena, dlan navpično), zaročiiti z levo p. p., 2. drža, 3. „tri!“ vzravnava, skozi prinoženje in nizko prednoženje Vz obrt. v levo (na prstih leve noge) do nizkega odnoženja z desno — desno roko iztegniti in zasukati v palčji poločaj, odročiti z levo dl. pol. in. spojeno „in!‘ odnožna stoja z desno, vzročiti p. p., pogled gor, 4. drža. Opomba: V dobi 1. med „e!" in .,na!“ nobenega postanka! V dobi 3. „tri!“ do „in!“ izvrši gib z desno nogo brez prekinjenja do odnožne stoje z desno. Obračaj se na prstih leve noge, še pred obratom pa nesi desno nogo tik letve nekoliko naprej do nizkega prednoženja in po obratu do nizkega odnoženja ter jo postavi točno na 3. „in!“ na tla. Desno roko nalahko iztegni in zasukaj v p. p. na dobo 3. „tri!“, od tu pa brez prekinjenja dalje do vzročenja p. p. Med obratom dvigaj levo roko do odročenja 3. „tri!“ in brez postanka dalje do vzročenja p. p.. 3. .,in!“ III. S Vz obrt. v levo (na levi peti in desnih prstih) do zanožne stoje z desno in spojeno poklek z desno — odročiti h. p. (po najkrajši poti), pogled naprej, 2. opora klečno, 3. ležna vzpora za rokama, 4. drža. Opomba: V dobi 1. je pri pokleku koleno desne noge ob peti leve noge. V dobi 2. oprimi tla z rokama v višini stopala leve noge. V ležni vzpori za rokama imej križ uleknjen, pogled naprej. IV. 1. Z odrivom sonožno opora čepno med rokama, 2. vzravnava, vzklon — odročiti h. p., 3. priročiti, 4. drža. Opomba: V dobi 1. se odrini sonožno krepko z nogama in poskoči v oporo čepno med rokama, ne da bi pri tem ostavil roki iz mesita. Od tu se na 2. hitro vzTavnaj v spetno stojo in vodoravno odroči h. p. IV. Sestava. I. 1. Zanožiti z levo — predročiti p. p., 2. prednožiti levo — zaročiti p. p., 3. izpad z levo nazaj — predročiti h. p., 4. drža. Opomba: V dobi 1. zanoži z levo kolikor mogoče visoko, ne da bi pri tem predklanjal telo. V tem položaju se za hip ustavi, nato pa začni takoj gib z levo nogo naprej ob desnem stopalu, tako da dosežeš točno na 2. prednoženje (40 cm od tal). Istočasno z levo nogo začni in končaj skozi priročenje ti^di gib z rokama. V dobi 2. se tudi za hip ustavi in nadaljuj po isti poti nazaj gib z levo nogo v izpad nazaj 3. in z rokama skabrt. v desno (na prstih desne noge) odnožiti z levo — z desno roko po naj- krajši poti vzročiti p. p., levo roko v bok in spojeno, 2. izpad z levo v stran — z rokama drža, 3. vzravanava, s pri sunkom desne k levi spetna stoia — skozi odročenje priročiti z desno, z levo suniti v priročenje, 4. drža. Opomba: V dobi 1. „e!“ ne postajaj, temveč nadaljuj takoj gib „na!“ V hipu ko stopiš z desno nogo na tla iztegni prste rok in nadaljuj takoj gib z desno roko po najkrajši poti do vzročenja p. p., z levo pa v bok 1. ..na!“. Levo nogo nesi nalahko dvignjeno od tal tik desne v nizko pred-noženje, obenem se pa obrni na prstih desne hoge m že prenesi težo telesa na izpadajočo levo nogo 2. Pri izpadu ne odklanjaj trupa, desna roka navpična. ЗЕ UK sipn-кнчп j w~fcgrmm кн-п e GLASNIK. ^Ш^^1НГГ^^С7ЈгГТ1Е^ЖЗПИЕ I t Brat Miha VerovSek. j Zoipet je zamahnila kruta smrt s svojo neusmiljeno roko med sokolske vrste in k večnemu počitku je legel eden naj-botjštih bratov — mož čiste in blage duše, delavni m požrtvovalni sokol, brat Miha Verovšek. Orjak :po telesu, je bil kakor ustvarjen za praporščaka in dolgo vrsto let je s ponosom in strumnih kotrakov stopal z nai-starejšim sokolskim praporom v Slaveni'i pri vseh sokolskih nastalih, ki se jih je udeležil ljubljanski Sokol doma in v raznih krajih izven domovine. Kakor mladenič je stopali br. Miha s svojo častitljivo sivo brado v krogu drugih sokolskih praporščakov, zavedajoč se, da mu pripada naj-častnejša naloga: nositi prapor matičnega društva, ki je bil obenem prapor Slov. Sok. Zveze. In če ga smemo soditi po njegovi •vnanjosti, lahko trdimo, da se je br. Miha v zadnjih dveh letih pomlari.il, ko je zavihtel siv no stari prapor kot praporščak ujedinjenoga jugoslovanskega Sokolstva, on, ki niu je bčlo ujedinjenje nad vse sveto in ki inu je usoda dovolila, da je doživel vsaj deloma uresničene svoje dolgoletne sanje. Kako ga je potrla žalostna vest o koro&ki nesreči in kaj bi Občutilo njegovo rahločutno srce ob drugi naši narodni nesreči v Sv. Marjeti. Brat Miha, ta boi Ti je bila prizanešena. Br. Verovšek pa ni bil samo sokolski praporščak, ampak je bil tudi drugače vesten in marljiv sokolski delavec. Kot starosta Ljubljanske sokolske župe je opravljal vse župne posle skaraij izldju-ono sam. Vrhirteiga ga je jugoslavensko Sokolstvo izvolilo na svoji zadnji skupSčini v Mariboru v starešinstvo J icjasloivenskega sokolskega saveza ter mu s tem izkazalo svoje zaupanje, ki ga je bil rajni v podni meri zaslužil. Redno se je udeleževal saveznih sej ter s svojo odločno in razumno besedo vedno posegal v sejne razprave. Pa tudi izven Sokolstva je bil br. Verovšek delaven v političnih društvih in pri Slovenskom lovskem društvu. O njegovi priljubljenosti in spoštovanju je glasno pričal njegov veličasten poereb, ki se ga je poleg Sokolstva udeležilo nebrojno občinstvo ter s tem pokazalo, kako ceni preprostega, značajnega in delorvinega moža. Pired Narodnim domom, odkoder se ie vršil pogrebni sprevod — na čelu mu sokolska konjenica, se je od br. Verovška v prisrčnih besedah poslorv.il starosta Ljubljanskega Sokola in savezni načelnik br. dr. Murnik, pri odprtem grobu pa mu ie oddal zadnji sokolski pozdrav savezni pod-starosta br. dr. V. Ravnihar. Značaju in delu brata Mihe Verovška časten spomin! Ceškoslovaški-jjugoslovenskl Sokolski Savez. Dne 22. novembra so se zbrali v Ljubljani zastopniki Češke Oboe Sokolske iz Prage ter zastopniki Jugoslovanskega Sokolskega Saveza ter osnovali CeškoslovašM-fiugoslovienskš Sokolski Savez. ki naj bo temeljni kamen za Vseslovansko Sokolsko Zvezo. Seja je trajala ves dan. V odbor so bili izvoljeni: za starosti br. dr. Scheiner in dr. L. Car, za namestnika br. dr. Heiler iin dr. Oražen, za načelnika br. dr. Vaniček in dr. Murnik, za tajnika br. Štepanek, za blagajnika br. Maš ek, za pregled, računov br. KadzeJj in Billok. Za savezno glasilo se določita Sok Glasnik in Sok. Vestnik. — Zvečer je -iri-.vod31 o ljubljansko Sokolstvo na čast češkim gostom prijateljski večer, ki je bil dobro obiskan. Pri tej priliki so razni govorniki povdarjali važnost zveze med Cehi in Jugosloveni. Navzoči so priredili bratom iz Prage presnčne ovacije. Za zabavo pa sta skrbda kvartet prof. Kozine in gledališki orkester. — Odbor je izdal sledeči proglas: Sokolstu in narodu! Ceško-slovaško in jugoslovenskra Sokolstvo 'e združuje — tožeč po obnovitvi skupnega dela za povadigo svojih naro- dov — v vidno obliko: Savez Češko-slo-vaškega-jugoslovenskega Sokolstva. Imajoč v živem spornimi grozne posledice preživi;en e vojne dobe, uvidevamo neofohođno potrebo, da posvetijo Slovani v bodočnosti največjo skrb preporodu svojega fizičnega bistva in vzgojevanja novih pokolenj, ki bi bila zmožna izpolnjevati velike naloge, ki čakajo v bodočnosti Slovanstva. V tem zinisilu zahtevamo predvsem od držav samih, da posvetijo temu vtprašanju vso pozornost, in mi Sokoli jim rade volje nudimo v pomoč svoje sodelovanje, svoje izkušenosti in silo svoje organizacije. S telesnim preporodom ne menimo samo utrditev telesnega bistva slovanskega plemena in vzgoje k povečani njegovi obrambnosti, temveič fondi očiščenje od vsega, kar pogublja in ubija njihov zdravi razvoj in ovira daljši razmah. Fizični razvoj smatramo za temelj nravstvenega in duševnega razvoja človeka sploh in izražamo istinito težnjo ustvariti dovršeni itip slovanskega plemena, ki spe je po čistih cestah k višinam ljudske dovršenosti. Prav v delu za narod in za njegovo telesno in nravstveno povzdigo vidimo najtrdnejšo podlago in edino izhodišče za daljše delo v vsečloveško kotrist, za delo, ki naj odstrani vse, kar narode med seboj deli in aih dovaja k mesebojnim bojem, zadržujoč jih na potu k idealom človeštva. V tem prizadevanju hočemo predvsem zbližati vse slovanske narode in k morja bede in trpljenja dvigniti vse to, kar tiči lepega, vznesenega in človečanskega v slovanskem značaju, kar Je često določevati o človeške smernice novemu mišljenju in življenju in vedlo k idejnim in moralnim prevratom vsega sveta. Trdno verujemo v bodočnost slovanskega plemena ta v njegovo zmožnost dobiti pota k vrhuncem človeških teženj; •hočemo si krčiti pot v srce vsega Slovanstva in zgraditi nove ceste drugim činiteljem ta delavcem za njegotv socijalni, kulturni in gospodarski razvoj; hočemo v ta namen pripraviti tla z najikrepkejšim delom v svojih narodih z vzgooo naraščaja v krepko pokoienje, prožeto po zmfelu za celoto, prodahnjeno v ljubezni do naroda in podrejajoče svoje osebne koristi pno-sgehu m povzdigi svojega naroda. Stojimo v tem ^prizadevanju popolnoma v službi svojih narodov na temelju velikih gesel jednakosti, svobode in bratstva in se ne oziramo na plemenske, stanovske, razredne in verske razlike, ne oziraje se na katerekoli interese političnih strank in prizadevajoč si, da zbližamo vse stanove in razrede s tem, da odstranjujemo vsake nEdipravice in katerekoli socijalne neenakosti. To hočemo, za tem stremimo in tako delamo! Starešinstvo Češko-slovaškega-fltigosio-venskega Sokolskega Saveza. V Ljubljani, dne 22. novembra 1920. Dr. Scheiner 1. r„ V. Stepanek 1. r.„. t. č. starosta. t. č. taljnik. Iz Jugoslovanskega Sokolskega Saveza. Starešinstvo je sporazumno s tehniškim odborom določilo sledeči kroj za naraščaj vsega jugoslovanskega Sokolstva. 1. Za d e čke od 6. do 14. leta: sive platnene hlače z bivšim slovenskim pasom, rdeča srajca in črnogorska čepica, črne nogavice in orne čevlje. 2. Za moški naraščaj od 14. do 18. 'leta a) telovadni kroj: kratke sive platnene hlače z bivšim slovenskim pasom, sicer bos m brez srajce; b) slavnostni kroj: rdeča srajci s črno kravato, dolge hlače iz blaga, kakor za članstvo, pas kakor pri članstvu brez monograma, čepica kakor pri članstvu brez peresa temveč samo znak sokola z razpetimi krili. 3. Za deklice od 6. do 12. leta-siva lanena-platnena 'halja z rdeiim obšitimi robovi v širokosti 1 in pol cm na rokavih, na doljnem robu halje pa rdeči rob v širini 2 in pol cm. Pod vratom narodni motiv (povzet iz rokava članic), okolu pasu Tdača gajtan (vrvica). Hlače iz istega blaga z naramnicami, nad kolenom zadrga, črne nogavice, črni čevlji, na glavi dalmatinska čepica. 4. Za ženski naraščaj od 12. do 16. leta: temnomodro krilo do kolen — položeno, hlače iz iste barve, zadrga nad kolenom (obode kakor za članice), fcošullja bela, spredaj zapeta, s 3 cm širokim pasom z gumbi za pritrjevanje hlač m krila, okrog vratu rdeč kvačkan rob z rdečim gajtanom, rokavi všiti, dolgi do komolca, nad komolcem 2 cm širok rob, nad robom ornamentika, isti vzorec kakor za članice, le v temnomodri banvi, rdeči pas Lz ruša v širini 4 cm. Na glavi bela ruta, nogavice čmne, telovadni čevlji čiml. Sokoski naraščaj ne more imeti sokolske legitimacije, ker še m član društva, član sokolskega društva sme biti šele v kalendaričnem letu, v katerem dopolni 18. leto. To velja tudi glede telovadbe. Tudi dijaki postanejo lahko člani društva v kalendaričnem letu, v katerem so izpolnili 18. leto, ne glede v katerem razredu so. Odločuje torej le starost. Isto velja za dijake glede telovadbe. Sedanji So k o 1 i č naj s koncem tekočega leta preneha izhajati kot slovenski sokolski list. Izhajal pa bo v Ljubljani »Sokolič« za ves sokolski naraščaj v slovenskem m srbohrvaškem narečju ter v latinici in cirilici. S tem bo postal oficielno iglasSlo jugoslovenskega sokolskega -naraščaja. Plačevanje taks od sokol-s k' h prireditev. Ministrstvo financ v Beogradu je odredilo, da plačajo sokolska društva od svojih prireditev le 10 odstotno takso od vrednosti vstopnic. Ta olajšava pa velja le za ona društva, ki se izkažejo s tozadevnim potrdilom, ki jih opravičuje do te ugodnosti, društva, ki nimajo tega potrdila, morajo plačati 30 odstotno takso. Starešinstvo Jugoslovenskega sokolskega saveza opozarja vsa sokolska društva v Slovenji, da vlože prošnjo za taka potrdila pri Zdravstvenem odseku za Slovenijo in Istro v Ljubljani. Prošnjo je kolekovati s kolekom po 1 din. 50 para, prošnji pa je treba priložiti še kolek za 2 din. 25 para, s katerim mora biti kolekovano potrdilo. To potrdilo je veljavno , za vselej. Starešinstvo opažanja, da nepravilno kolekovane prošnje ne bodo rešene. Jan Amos Komensky. Češka zgodovina ima svoje velike može, kojih imena ne slove samo v domači češki zemlji, ampak so znana po vsem svetu. Med te duševne velikane spada tudi Jan Amos Komenskv, čigar 250-letmco njegove smrti so slavili dne 15. novembra letos vsi kulturni narodi, posebno slovesno pa Cehi. Ker je Ko-monsky umrl v Amsterdamu na Nizozemskem, ie nizozemska akademska mladina priredila ta dan veliko slovesnost, ki so se je udeležili tudi zastopniki češkoslovaške republike, vseučiliški profesor Dritina iz Prage pa je .imel tam slavnostno predavanje. Tudi ljubljansko vseučilišče se le spominjalo obletnice smrti tega znanstvenika s predavanjem prof. dr. Ozvadda. Cerkev v Amsterdamu, kjer je hil pokopan Komenskv, so pred leti podrli, zato so prepeljali Cehi njegov nagrobni spomenik v Prago, letos pa so poslali temeljni kamen iz Morave v Amsterdam, kjer bodo postavili velik spomenik Komenskemu. — Komensky je bil velik pedagog in šolnik ter ije mnogo pisal o pravilnem načinu poučevanja mladine. Njegova dela: Vrata jezikov odprta, Vdiko ukoslovje (Didactica magna), Pouk, v materinski šoli, Svet v slikah (Orbis pictus) itd. so znamenite knjige, znane po vsem svetu in prevedene v mnogotere jezike. Nauki, ki jih oe podal Komenskv v teh knjigah, imajo še dandanes svojo vrednost in veljavo. Bil je prvi, ki je tedanjo pedagoško znanost sistematično uredil, kakor je pozneje njegoiv soro-jak, naš ustanovitelj Sokolstva dr. M. Tyrš sistematično uredil sokolsko telovadno gradivo. Pa tudi v telesno-vzgojni stroki ima Komenskv svoje zasluge, zato je naša dolžnost, da se ga tudi mi spomnimo ob času, ko je minulo četrt tisočletja, odkar je umrl. Kot umen vzgojeslovec je odločno zahteval, da se tudi telesna vzgoja vpo-števa v šoli. Priporočal je mladini telesne vaje kakor tekanje, skoke, borenje ter iz-prehode pod milim nebom v zvezd z raznimi igrami. Med drugim pravi v srvojih spisih: dan ima 24 ur, zato si ga razdeli tako, da boš porabil 8 .ur za spanje, 8 ur za delo, ostalih 8 ur pa porabi za prehranjevanje in jih posveti svojemu zdravju in telesni vzgoji. Toplo se je zavzemal za pouk v materinskem jeziku in je bil trdno prepričan, da bo na češki zemlji zagospo- •doval nekoč češki narod. Njegove sanje so se uresničile, četudi šele četrt tisočletja po njegovi smrti. Češko zemljo — svojn nesrečno domovino — je srčno ljub Cl, čeprav ni našel na njej prostora za svoje mirno življenje in delovanje. Živeč v dobi 30 letne vojne (je bil dvakrat pregnan iz lastne zemlje, pri čemer je zgubil vse svoje imetje in so mn zgoreli njegovi rokopisi ter njegova knjižnica. — Rojen je bil dne 28. marca 1592. -v Nivnici pri Ogrskem Hraidišču na Moravskem. Zgodaj je zgubi' srvOje starše in zato je tudi pozmo vstopil v šolo. Študiral je vseučilišče v Heidelbergu, biil pozneje vodja šole čeških bratov v Preravi in Fulneku, od tu pa pregnan v Liso, kjer je bil škof in pozneje zopet pregnan na Angleško. Končno se je nastanil v Amsterdamu, kjer 'je 15. novembra 1670. umri. Nove knjige. E. Gangl: Dolina solz. Ljubljana 1920. Natisnila in založila Učiteljska tiskarna. Cena broš 16 K, vez. 18 K. — Knjiga prinaša tri enodejanke: Dva svetova, Dediščina in Trpini. Igre so prav prijetno čtivo, pa ludi za oder so jako prikladne. Posebno primerna za vprizoritev bo druga enodejanka: Dediščina, ker ima samo moške vloge in jo bo lahko vprizoril moški naraščaj sam. Tudi prizorišče je tako priprosto, da ga zmorejo vsi majhni odri tudi na kmetih. Knjigo prav toplo priporočamo našemu naraščaju pa ne samo, da jo čita-jo, ampak da vprLzore igre na odru. Tudi to pripomore k izobrazbi naraščaja in sokolska šola zahteva vzgojo telesa in duha. Ivo Trošt: Moja setev. Zbrani spisi. II. zvezek. Cena vezani knjigi 14 K. Društvo za zgradbo Učiteljskega konvikta v Ljubljani je izdalo zopet novo knjižico, ki obsega dve povesti: Petranova Ljudmila in Božični izlet. Prva Opisuje žalostno življenje Petranove vdove in njene hčerke Ljudmile, ki ju je preganjal neusmiljeni in bogati Koren pod pretvezo, da mu je ranj-ki Petran izmaknil denar. Požar, ki je uničil Korenovo poslopje, in pogumni nastop Ljudmile, ki je rešila pri tej nesreči edinega Korenovega sina gotove smrti v ognju, sta šele prepričala Korena o Petranovi nedolžnosti. — Božični izlet opisuje, kako so dijaki iz Kobarida priredili v božičnih počitnicah peš izlet v Čedad. Ta povestica nas posebno zanima, ker opisuje kraje, ki so jih nam vzeli Italijani, kjer pa prebiva izključno slovenski rod, kar nam dokazuje tudi povest, ker nihče izmed izletnikov ni bil zmožen italijanščine. — Sokolići, naročajte in čitajte! Engeibert Gangl: Zbrani spisi za mladino. II. zvezek. Pripovedne pesmi, 2. natis. Založilo Društvo za zgradbo Učiteljskega konvikta V Ljubljani. — Cena vezani knjigi 14 K. Knjižica vsebuje 51 pesmic, ki so pisane v pravem otroškem duhu. Razdeljene so v tri skupine z naslovi: Zgode in nezgode, Pesom-ce o živalih in Pisano življenje. Da je knjiga res dobra in mladim čitateljem všeč, je najboljši dokaz to, da je knjižica izšla že v drugi izdaji, kar se pri nas redko zgodi, zato se knjiga sama priporoča. — Od mlade čitateljice pa smo dobili to-le oceno: Z veseljem sem čitala pesmice gosp. Gan-gla, ki tako lepo opisuje brezskrbno otroško življenje, ki ga včasih zagreni kaka nt-zgoda. Veselje na paši in pri 'igri, prijateljstvo med otrokom in domačimi živalmi, zimsko veselje, pridnost in lenoba, vse to nam opiše pesnik v lepih besedah. Živo sem si predstavljaila malo dete, ki se uči hoditi in pogumnega možakarja v prvih hlačah. Posebno všeč pa so mi bile pesem-ce »Razbiti vrč« in potovanje »Na konjičku«, ker sem se pri tem spominjala svojega bratca, ki ga, žal, že krije mrzla zemlja in ne more z menoj prebirati teh pesmic. Cini gospodek, Slavček, Zajec in Murček - morilec so mi jako ugajali, kakor tudi Za deveto goro, Solnce na potovanju, Bajka o roži in Dekle in roža iz tretjega dela: Pisano življenje. Prav ljubke so tudi slike, ki so pridejane nekaterim pesmicam, zato mi je bila knjižica še tem bolj všeč. Korakoma. Sokoliću. (Junij Brnt.) Ugl. Fr. Jordan. Po - le - ti kne-bu, So-ko-lic, čez hri-be in čez plan, raz- f -r-f- 'i '1 9 3=zd= F F P- mah-ni se ti, soln-ca ptič, kjer si - je jas - ni dan, In ka-mor ne - se tr r 'ПГГ ■£=i=& -D 1- =H=< I *ч' 1 te po - let, 1 tr zri se iz vi - šav pre - me - ri svoj do- * л> "0 \i ша - či svet in no - si mu po - zdrav, I da sli - ša - li te Ш c * f f i TJ fr £e ■F p * i Ш ^ТГЈ bo-do vsi, ki po pla - ni - nah spe, da dvig-ni-li se bo-do vsi, ki mj I ■ I " ¥ ) Г kvi-šku si že • 16 Ti ka-žiksolncu ja-sno pot in va-bi za se- wn *—p- f-f boj, da dvi-gne kte-bi od povsod se mla-di za-rod tvoj. 1 V zadnji številki se je vrinilo v to pesmico toliko tiskovnih napak, da smo prisiljeni priobčiti danes še enkrat vso pesem Uredn. Iz uredništva in upravništva. Z današnjo številko zaključuje Sokolič svoje drugo leto ter preneha izhajati kot izključno slovenski list za so-: kolski naraščaj. Starešinstvo Jugoslovenskega Sokolskega Saveza je ; namreč sklenilo, da bodi naš „Sokolič" v prihodnje skupno glasilo vsega sokolskega naraščaja v Jugoslaviji. Zato bo odslej prinašal članke in dopise tudi v srbohrvaščini ter bo tiskan v cirilici in latinici. S tem bo šuil misel ujedinjenja jugoslovanskega naroda. S to spremembo pa „So-količ“ ne bo izpremenil svoje smeri. Ostal bo kakor doslej strogo sokolski list za naš naraščaj. Prinašal bo članke idejne in tehniške sokolske vsebine, poleg povesti in potopisov. V odstavku Glasnik bo prinašal dopise o raznih prireditvah jugoslovenskega sokolskega naraščaja. — Va-.bimo vse naše slovenske sotrudnike, da mu ostanejo tudi nadalje zvesti prijatelji. Vsa sokolska društva pa prosimo, da priporočajo „Sokoliča“ naraščajnikom. Vsako društvo mora naročiti ,,Sokoliča“ za svojo društveno knjižnico, pa tudi bratje vaditelji, ki jim je poverjeno vodstvo naraščaja, morajo čitati naš list in ga naročati. — Vse dosedanje naročnike, ki še niso poslali naročnine za leto 1920., poživljamo, da to store takoj. „Sokolič“ bo izhajal prihodnje leto vsak mesec v obsegu ene tiskane pole, in sicer 15. dan vsakega meseca, cena mu bo &6 K. Cenjene sotrudnike prosimo, da pošljejo dopise do 1. dne vsakega meseca na naslov: Uredništvo ,;Sokoliča“, Ljubljana, Narodni dom. Naročnino sprejema Učiteljska tiskarna v Ljubljani, kamor naj se pošiljajo tudi vse reklamacije. Pridobivajte „SOKOLlČU“ novih naročnikov! Tovarna telovadnega orodja BAŠIN IN DRUG LJUBLJANA, Pred Škofijo 19. dobavlja vse telovadno orodje, prevzema celotno opremo telovadnic in vsa v to stroko spadajoča popravila. Na zahtevo vpošlje načrte in proračune. -ЧГТ'-ГП Т>11«1ГШшГ r (S------------------------------------------------- ®„UClTEUSKA TISKARNA" V UUBUANI, FRANČIŠKANSKA UL 6. Telefon Itev. 118. Poštnohranilntfni rafun št 76.307. 9 »Učiteljska tiskarna« je najmodernejše urejena in izvrinje £ v*a tiskarnlška dela od najpreprostejiega do najmodernejšega. V zalogi ima tudi vse šolske in druge tiskovine. Enobarvni kakor tudi večbarvni tisk. Litografija. Stereotipija. Delo točno, solidno in elegantno. Gg. skladateljem vljudno naznanjamo, da je »Učiteljska tiskarn^ preskrbljena z novimi notami, torej izvršuje tudi muzikalije s prav ličnim in razločnim tiskom. ■m*- Cene zmerne. Q C53 Svoji k svojim! s s -Г ~ ~:i * [ f' Kupujte MLADINSKE SPISE ki jih izdaja Jruttvo za zgrafliD Učiteljskega konvikta i Ljabljaui". Naročila sprejema Knjigarna „Učiteljske tiskarne" v Ljubljani.