reči
Odgovorni vrednik Hr. «Jfane» Htehreis.
Tečaj
V sredo 1. véliciga serpana (avgusta) 1849
List St
Mije Slovenija živi?
ekdanji čas Slovenec se je vsedel Med Đonavo in med morje Jadransko; Ni dolgo časa tu vès Jjud se vedel,
Se umaknil je čez herbtovje Tatransko In od obraza zemlje preč izmedel
Je siloviti Vlah imé Slovansko. Kje tù Slovenija še stan je imela? Je v sercu svojih sinov še živela.

?
Aimljan v Slovenski zemlji se je vstavil
On, ki nikdar ni dosti imel posestva5 In samoblastno v prah globok pripravil
Je moč in čast ilirskiga kraljestva; Metljan je v ognji se in svoje spravil
)
Sledu bilo ni prejsnjiga ocestva, Kje tu Slovenija še stan je imela? Je v sercu svojih sinov še živela.
Je ubežnih sinov truma se vernila
In stare sela zopet poiskala 5 Je komej se Slovenija uterdila
?
?
Frankonov lakomnost je v nič jo djala;
j
Je zdaj Nemcija svojo jo menila
Italija jo suzno imenovala.
Kje tù Slovenija se stan je imela? Je v sercu svojih sinov še živela.
5
Slovenijo bude spet časi novi
Predrami se, otroke svoje iše; Od vsih strani so ji nasprot glasovi,
Drobe na male kose nje zemljiše, Pusté ji goli krajni se bregovi
Na mesti nje le drugo imé se piše, Kje tù Slovenija še stan bo imela? Bo v sercu svojih sinov še živela.
Se bo Slovenii kdaj premenilo,
Bo vedno njen obraz le mah zarašal? Se njeno nikdar ne bo povernilo ,
Na mesti nje le ptujic bo se znašal? Se nikdar boljši ji ne bo godilo ,
Nihce za njo ne bode nikdar prašal ? Na zemlji ako bi stanu ne imela, Bo v sercu svojih sinov še živela.
Podlipski.
Nehaj v posvetovanje zastran
cebelarslva.
(Konec.)
Kar pa mravljince, kakor mogoene sovražnike
rej, takó de bo okoli vsih panjev na tanjkim pepél vmes. Pa ne devaj panjev po pedni saksebi, kot sira večkrat
sèmtertjè
vidil, ampak
vloži jih, kar moreš tesno
5
de
se bodo čebele, posebno na pomlad, kader nar več gor kote za zalego potrebujejo , en panj od
druziga grel
?
de takó hitreje k muham pridejo, in se jim naložena zalega, ktero vsaki dan donašajo, po mrazu in strupe-nih vetrovih ne spridi, in ne pokvari. Jez panjove še spomladi s kako odetvo ovijem, de merzel zrak do njih ne pride, dokler ne pride primerjena gorkota.
Ce pa po nemarnosti kaj potrošeniga pepela pred
zrela ali na zrela
pade, obrisi ga z mokro cunjo
?
de
se vùn in noter leteće čebele v pepelu ne omadežvajo,
kér jim je to mocno
neljubo, in
kér tako čcbelo
druge
kakor omadezvano in ptujo izzenó ali cio končajo.
Od
čebele se uči snage, ki ti jo takó očitno kaže. To potresanje s pepélam med panjovi, ne bo samo mravljin-cam pot zagradilo; temuč bo tudi k ti koristi, de se ti ne bojo červi in druga golazin med panje vgnjezdili, in panje od zvunaj hitreje zglodali, kakor znotrej, cesar se lahko prepričaš.
De pa mravljinci drugod veliko škodo delajo
?
sim
se dovolj
prepriča!, in
vsak zdrav um bo
spoznal, ce
si
prizadeva en malo bolj v natoro te golazni pogledati, de veliko škode napravijo. Mravlje delajo veliko škodo
po senožetih,
v •
po gojsdih, nar veći pa
pri sadnim drevji,
posebno po vertih pri breskvah, jabelkih, hruškah, ces-pljah in marelicah, pri vsih drevesih, ktere več slad-kobe imajo.
Zatiranje mravljincov je brez velike zamude pràv lahko opravilo, pa ne tako, kakor so nam „Novice" dozdej vediti dale. Kdo bo mravljiše v žakelj nakopaval, vodo zavreval, in jih paril. ali pa na mravljiše vrele vode nosel, in z mravljinci vred želiša in drevje, ki je
blizo paril, in si takó veči škodo nakopal? Jez pokon-čujem po bolj lahki poti mravljince, takole : Vzamem
, in pol čevlja široko , kakor je
dilico, en čevelj od žage kosmata ;
dolgo
na strani sirjave proti sredi luknjo zvertam, in na palico nataknem. s ktero dilico en malo višej proti sebi z levo rokó deržim. V desni roki z lopatico ravno obtesano in z dolgim ročnikam gré m nad mravljiše, ga z lopato razkopam, de mravlje razdražim; potem dilico čez sredo mravljiša postavim, in strašno je viditi, s kakošno silo mravlje na dilico
0

čebel vtiče, sim si jez tele skušnje pridobil, de nikoli oblast dobiti.
bolj
kot verli vojaki v kako terdnjávo , ki jo hočejo v svojo
tolikšne škode pri cebelah ne storé, kakor marsikteri
Dilica je zmeram polna
mravlja, dokler
jih je kaj. Zdaj ne
mudi, lopatico
čversto rabiti
y dersaj
dopoveduje. Res je, de mravlje so na med in sladkobo, jn dersaj~ dokler vidiš kaj na dilici. Če takó pripravljen
kot volk na ovco; pa z majhno prizadevo se jim pot k večimu trikrat k mravljišu priđeš, vse boš pomćl; in zaprè.
Pomladi, ko čebele v čebelnjak deneš, in kér takrat mravlje nar veči moč do čebel imajo, potresi in raztegni na situ presejaniga pepela s peresam práv na tanjko, pre-
in zgo-
če jih še kaj ostane, se ne bodo več ondi vgnjedile , temuč takó razkropile, de ne bo ne sledu ne tirú več.
M. K
e.
den jih v stanovitnost denes

spodej
?
po sredi
?
Jíurce razlaga svojimu stricu
cesarski patent od 4. susca zastran desetine,
tlake in druzih dávšin.
Sedmo pismo.	/
Ljubi stric i
§. 10. zapové, de tudi cena druzih davšin, ki so se i mele od kmetijskih pridelkov v blagu (natori) odrajtovati, postavim: maslo, jajca, kuretna i. t. d. se ima po katastralnih cenah prerajtati; kjer pa te katastralne cene ni, se ima po izgledu te ce ne v druzih krajih vrednost tega blaga preceniti. Ta cena ni povsod enaka ; to pa je gotovo, de nar višji cena . komej šesti del tište cene znêse, po kteri se imenovani pridelki na tergu prodajajo.
§. 11. govori od cenitve tlake, in ukaže, de se ima odškodovanje tlake le po pravi vrednost i tla-čanskiga delà presoditi. Kér pa prisiljeno delo tlaćana ni nikdar toliko vred no, kolikor je delo prosti ga delavca vredno, kterimu se dnina plača, tedej zapové ta postava, de se vrednost tlake ne smé nikjer višji prerajtati, kakor Ie za tretjíno (tretji del) druziga prostiga pa plačaniga delà. To se pravi z drugimi besedami: Vrednost delà, ki ga tlačan v enim dnevu stori, ne veljá več kakor tretji del (en dritelc) tega, kar se sicer druzimu delavcu ali vozniku za en dan
v	v
placa* Ce je pa namesti tlake med kmeti in gosposko morebiti tù ali tam že dosihmal kakošna še n i žj i pobotna ali odkupna cena obstala, se ima pa ta še nižji cena za podlogo odškodovanske tarife vzeti. — Vrednost takó imenovane od mer jene tlake, to je, tlake za določe-ne skupne delà, se ima pa posebej ceniti (šacati). V nekterih krajih je obstala tlaka v tém , de je mogel podložni kmet eno ali drugo grajšinsko njivo popolnama obdelati — od oranja noter do žetve — grajšak mu je le séme za setev dal, vse drugo delo mu je mogel tlačan opraviti. Spet v druzih krajih je mogel podložni krnet v grajšinskim gojzdu odločeno mero dèrv posekati, jih grajšini domu pripeljati i. t. d. To se pravi odmerjena tlaka, in taka tlaka se ne more po dnevih prerajtati, ampak celo delo se ima skupej ceniti ali šacati.
12.	zapové, de stanovitne davšine v denar-
, ki so «e kakor tlaeanski ali desetinski denarji, ali namesti kakoršne druge dolžnosti odrajtovale , se imajo po dosihmal obstoj eči gotovi tarifi prerajtati. Postavimo: en ali drugi kmet je za vinsko desetino ko-likošno gotovo stan ovit no šumo vsako léto odraj-toval, ali pa je namesti kakšne tlake tudi gotovo sta-novitno šumo vsako léto plačeval, tedej se bo tarifa odškodovanja tudi po ti gotovi šumi postavila.
13.	Kér imamo v našim cesarstvu dosihmal dvojni denár, takó imenovani dobri in slabi denár
(Conventionsmunze und Scheingeld), tedej zapové §.13.,
de se imajo obrésti ali čimži od denarjev, ki so se do-slej v slabim denarji odrajtovali, na dobri denár prerajtati, takó de tišti, ki je — postavimo — v slabim denarji imel 250 goldinarjev plačati, plača le 100
gold, pa v dobrim denarji.
Na Štajarskim, Koroškim, naDunaji i. t. d. imajo še vedno ta slabi denár zraven dobriga, in pràv bi bilo, de bi ta slabi denár povsod zginil, kér nenavajenim ljudem le zmote děla. Če imate za 20 kraje, dobriga denarja slabih krajcarjev v žepu, bi Vam, ljubi stric! že hlače tergali, de bi mislili, kakó de ste bogati — in vunder je vsa Vaša bogatija le 20 krajcarjev vredna ! Kaj ne, de bi bilo pràv, ako bi ta slabi denar kmalo zginil? Upati je, de bo tudi kmalo pošel, kér starih bankovcov te baže Dunajska kasa vsako léto za več tavžent sožgé — kufreni slabi drobiž
bojo pa sčasama v dober denar prelili. Z Bogam za
danes ! Drugo pot Vam bom pismi dveh kmetov na znanje dal, kteri mi je lihkar vredništvo „Novíca podalo, de imam na-nju odgovor dati. Čudili se boste.
Vaš zvest Jurče.
Varite se nezreliga sad ja!
Nezrélo sadje je bilo vselej škodljivo ; se bolj je pa létas, kakor skušnja kaže.
Letašnji čas ima nekaj posebniga v sebi, de radi driska in bljuvanje cloveka napadete, če se le kolčikanj pregreši.
Varite se tedaj nezreliga sad ja; varite se nezreliga kro m pirja! Starši, pazite posebno na svoje otroke, če vam je njih življenje drago. Nevarnost je velika.
Dolznost sr oj jezik spostorati♦
(Pridiga v Možburzi na Koroškim binkoštni pondeljk 1838 od sedanjiga mil. kneza in škofa Lavantinskiga g. g. Slomšeka.1
;	(Dalje.)
1.	Nas slovenji jezik je brat tist iga gerskiga jezika, v katerim so apostelni ino evangelisti sveto pismo spisali; že več tavžent let pošteni ljudje slovenje marnvajo (govorijo). Slovenski jezik je brat lati liski ga jezika, v katerim se še spol sveta maša služi; ino že pred tavžent leti so naši stari Očetje svéto pismo v slovenskim jeziku brali, so po slovensko v hiši božji Bogu hvalo prepevali. — Za to se še zdaj per vas sv. evangelj v treh jezikih v cerkvi bere po latinsko, nemško ino slovenje. Kdor se tedaj tak stariga imenit-niga jezika sram uje, je podoben trepu, ki lepo pošteno oblačilo iz sebe izterga , ki mu ga je dober oče dal, se po ptuje obleče , in misli de bo lepši.
2.	Naš imenitni slovenji jezik se ne govori samo po Koroškim; ni ga jezika na svetu, ki bi ga tak po širokim marnvali, kakor jezik slovenji. Pojdi za jugarn do morja , najdel boš po Hrovaškim , Dalmatinskim ljudi, ki slovenjo govorijo, kakor ti. Prehodi Vo-gersko, Pemsko , Polsko ino Moravsko deželo, povsod bos najdel svojo slovensko žlahto.
Slovenji jezik le tišti malo obrajta, ki sveta ne pozná, ino ne vé, kakšni ljudje po sveti živijo. Podoben je tak nevednimu otroku, kteri tudi misli, de je Celovsko jezero nar veči morje na svetu, ino de unkraj
Ljubela je že konec sveta.
3.	Je pa morebiti slovenji jezik tako gerd ino nezaroblen , de bi nas móglo sram biti, slovenje govoriti? —Lepe so pridige v nemškim jeziku, — pa tudi božji nauki v slovenji m jeziku lepo tekó, se lehko človeških sere primejo , in dober sad obrodijo. Prijetne so pesmi nemške, alj prijetne tud pesmi slovenske, ki se lepo gladko zlagajo, in po nebesko nase serce razveseli jo. Za tega delSlovenci po vsih krajih takó radi pojó. — Kdor svoj ma ter ni jezik zaverze, ter ga pozabi in zapusti , je zmedenimu pjancu podoben , ki zlato v prah potepta , ino ne vé , koliko škodo si delà. Slovenji stariši, ki slovenje znajo, pa svojih otrok kar slovenjiga jezika ne učijo, so nehva-ležnihišniki, ki svojim otrokam drago domačo reč, slovenski jezik, zapravijo, ki so jim ga njihovi dedi izročili. Podobni so taki očetje ino matere slabim gospodarjam, ki svojo očetno gospodarstvo prodajo, drago pohištvo kupujejo, poslednič pa večdel beraško palico najdejo.— Kar je oče dobriga od svojih starih přejel, móra svojimu sinu zapustiti, ino kar seje mati od svoje matere hvale vredniga naučila, bo tudi svoji hčeri zapustila. Materni jezik je nar dražji dota. ki smo jo od svojih starih zadobili ; skerbno smo ga dolžni ohraniti, olepšati, ino svojim mlajšim zapustiti. Človeski jezik je talent, kateriga je nam Gospod nebés ino žemle izročíl, de bi z njim barantali, ino veliko dobička storili. Kdor svoj materni slovenski
137
jezik pozabi, malopridno svoj talent zakople; Bog ga	dane, in od Cesarja poterjene pravice na sveta, kakor
bo enkrat terjal, ino vsi zaničovavci svojiga po-	vsaki drugi narod? Kdo pameten bo to terjal? In kér
šteniga jezika bojo v vunajno tèmo potisnje-	bi bilo to terjanje nespametno, bi bilo tudi zastonj. Če
ni. Oj ljubi, lepi ino pošteni slovenski materni jezik!	bi bil med nami Slovenci do vas kdo krivičen, in vas
s katerim sim pervič svojo ljube z nivo mamo ino edino za to hotel zaničevati, kér niste Slovenci, bi mu

v katerim so me moja mati učili Boga spoznati, v katerim sim pervikrat svojiga Stvarnika
tebe hočem kakor nar drajži s pom in svojih
mi mogli pametno reči
K
se tebi dob
ne
d
tud
d
m
n e
t
9
častil
rajnih starišev hvaležno spoštovati ino ohraniti; za tvojo mi sodeželj
Ki se termasto repenčite nad svojimi slovenski
čast in lepoto po pameti kolikor premorem
9
9
skerbeti; v
9
se spomnite na brejo lesico , ki je psa
pi
naj ji vsaj za ta cas svoj hlev
prepusti, de
bo
slovenjim jeziku do svoje posledne ure Boga nar svoj porod opravila. Letálesica je pa po porodu od dné rajši hvaliti; v slovenjim jeziku svoje ljube brate in se- do dné izgovorov iskala, zakaj še ne more hleva postře Slovence nar rajši vučiti, ino želim, kakor hvale- pustiti, in je milo pseta za poterpljenje prosila
9
žni sin svoje ljube matere, de kakor je moja perva
dolgo,
takó
de je nje mladina odrasla. Ko ji vse to pès do-
b es eda slovenja bila, naj tudi moja posledna bese- voli in jo nazadnje spomni, de je vender že čas d a slovenja bo ! — Tudi vsak poštenSlovenc ravno
9
se
vmakniti, mu je ukazala mole at to želi; mislim, de želite ravno to tudi vi. Kako se pa družino vred zobé pokazala.
ce ne, mu bo ona z
naj to po pameti zgodi, v 2. delu poslušajte.
(Dalje sledi.)
Ljudjé morajo pri
ljudéh biti, in ta
celó nič ne zadevala. ko bi
h val
pravljica bi vas o nad Slovenci
ne režali; le vaša nehvaležnost in nej evo lj
vas
]%Tat0r0ZnanstV0 je vsahimu Člověku ti lesici podobne děla. V en kot, je rekel tudi jež psu
j
silno potrebno
(Konec.)
se bom v tvojim hlevu stisnil, de bom le na toplim in pri kraji ; ko pa notri pride , se je s svojimi bodečimi
Solska mladost se je dosihmal vse premalo v setinami po
9
vsim hlevu razveral, de ni
bilo
mogoce psu
natoroznanstvu poducevala, le kaj maliga v ce ter- zraven njega stanovati
f
tim klasu, in potem v sedmi soli eno samo léto. Na mesto de bi bil ta podúk že v malih šolah vpeljan kér je vsacimu člověku toliko potreben, mučijo raji majhne otroke z dosto nepotřebními rečmi, postavim
Vodnik je pel
9
S
takimi računi (rajtingami), de še odrašenimu člověku glavo zmešajo in se
V
ze
čez perve šolske praznike spet
Vindona, Vindonisa
Slovenski ste ble Na Nemškim Slovenci
Je Vindic ime. (Dalje sledi.)
pazabijo
hvala Bogú!
brez vse škode.
Z velikim veseljem smo tedej sprejeli sklep visociga
Novicar iz Ejublfane.
Pravijo, de je unidan dva „dobra Krajnca
na
ministerstva učilnih reči, de bo to za naprej vse drugači in naglama božji žlak zadél, ko sta v Ljubljanskim nem-de se ima natoroslovje obširniši v šolah in zaporeda- ěkim časopisu brala, kakó je gosp.minister Bach neke
takó se zamorejo potrebni pod- vradnike v B érn i (Brunn) posvaril, rekoč: ,,Kakó je le
ma vec
uki v
let učiti, kér le
glavi in
sercu mladosti ukoreniti, de bodo scasa- mogoce, de mora kdo 30 lét vradnik (peômtar) v sl
ma vesel sad rodili. Nej stopi člověk v kakoršnji si koli ski deželi biti, pa vunder pri vsem tem
lo vanskiga
hoče stan, povsod mu je znanstvo natore ne le ko- znati (govoriti in pisati)! Pričakujem tedej
9
ristno, temuc tudi potrebno, nar bolj pa znanstvo do
spodje
?
de se boste
b kratkim
il
9
moji kar ste

maciga rastljinstva, ktero je ravno takó kmetovav- dosihmal zanemarili." Minister Bach, ki je v delu takó
eu, kakor vsacimu omikanimu člověku potrebno. Ali nas
čez
in čez zakopan, de
še ponoći počitka nima
ni sram
ce
gremo
s kmetam po polji, de nam on do- vsim tém pridno
V f
UCI
k
jezik
9
je
i
, se pri kakor tudi
stikrat kaksno cvetlico po domačim imenu imenovati
Moravske novine" povedó, nekimu vradniku, ki se
9
njeno korist ali škodljivost
razlagati
99
ve
7
mi pa

ki
je pritozil cez tezki ceski jezik
9
PI
dobro pod nos
se učene mislimo, stojimo na strani nevedni,in le rojeni
dal
9
ekoč: ..Jez bom česko v malo íednih dobro znal."
zemeljni sad
vživati ne pa
99
ga poznati!
Slava tacimu ministru , ki résno skerbi, de bojo je
Velike hvale vredni domorodci ! ki se vkljub vsim
ziki
sih avstrijanskih ljudstev
oje p
tudi v
puhlim nasprotnikam krepko potegujete za omiko
našiga
naroda in ki pišete bukve za-nj , lepo Vam priporo
kancelijah zadobili. Častiti gosp. vradniki na Slovenskim! vtisnite si ministrové besede globoko v
cimo
natoroslovja v rudnínskih, živalskih in serce
slovensko
gramatiko
posebnih domaćih rastljinskihrecéh nikar ne Takó bo za nas, pa tudi za vas pi pozabite . ki je vsacimu člověku takó potrebno !
pa berž berž v glavo.
Sole so zdej
pri nas povsod dokončane , in veliki šolski prazniki so
A. Fleišman.
se začeli. Ce pogledamo nazaj na solsko léto, moramo

JVasprolnikmn slovenstva
pa tudi njegovim prijatlam.
Ko se okoli tavžent lét tlačeni Slovenec svoje do
A v •
reci
9
9
99
d" storil
de se je, kar učenje v domaćim jeziku vtice
prihodnje léto pa pričakujemo povsod
ga napredovanja, o léto bomo mende
po novi šolski napravi ob kakoršniga narodovnost térja
Drug
morodnosti zave, in z dovoljenjem svojiga svitliga Ce- tudi dobili
sarja mah in prah od svoje ljube domovine trebi, de bi
pisnike šolskiga napredovanja (perjohe) v domačim jeziku, de jih bojo mogli tudi kmečki se smel s svojimi brati med evropejske omikane narode stariši brati in zastopiti, kteri imajo nar več sinov v
perjohe druziga naména nimajo, riče. kakó so se učenci učili?
steti, in ko zató tudi svojim bratam v soseski roko po- naših šolah. Saj mende
daj a
9
ga izmed poštenih Nemcov in Lahov nekteri za~ kakor de so
tn
vidijo , kterim se nemškutarji in lahoni pravi
Pa
P
Gosp. Vert
slovenski
k
govori
kaj samopridnost, napuh in razvada ne stori ! Poštenim so v natisu ; 6. póla je že natisnjenih ; v kakih 4 tednih Xemcam in Laham gré tudi od Slovencov vse spošto- bo celo delo slavniga govornika gotovo, ktero je včrli vanje. Kar bo tukaj nasprotnikam rečeniga, le tišti na domorodec slovenskimu družtvu v podporo njegoviga de-
se obernite, ki bi Slovenca radi v žlici vode vtopili.
narstva blagovolj
podal
Z
Vam se zdi zoperen slovenski narod , med kterim oznanílo
gosp
učenika M
eseljem smo eprejeli v Terstu . de se
v
ze
vas celo več prebiva. Ali je zavolj vas Slovencam natiskuje slovenska krestomatíj
_ A v • reci
9
de naj
pozabijo, de so
en narod, kteri ima od Bogá
misel je? de bo v dveh narecjih
Svale kim in sl
redna
138
skim zložena ; in mi le tudi v ciř
mo
?
to slovenskim jezik
de bi bil u pisan.
enski del narodno stražo in ce je treba, se vzdigne vse možko
Unidan se ljudstvo v brambo domovině.
je hrup
nal, de je že pi
koléra v Zagurj
na
• v
vice pisejo
y
de se
v
ze
armada
Ravno, ko druge no-
pripravlja
Radeckiga
y
železnici. Naše deželno poglavarstvo nas je potolazilo, nad Sardince marširati, ki nočejo mirú za terdno skle de to ni res. — Pravijo, de per v a
poskušnja vožnje
po železnici od Celja do Ljubljane 15. kimovca pa se bo prava vožnja začela
bo 15. t. m
9
niti, zvemo iz Dunajskiga časnika „Presse", de je baron Mecburg iz Milana na Dunaj přišel in sklep miru
V Du- s Sardinci v poterjenje našimu ministerstvu prinesel.
najskim časopisu „P
u
se poganja nek dopisnik iz
Dunajski vradni časopis nam oznani nove ministre.
za samostalno Goriško kronovíno in ločitev Gosp. Dr. Bach je minister notranjih
Gorice
od nas, ter pravi, de tudi jêdro slovenskiga ljudstva grofa Stadiona
reči
namesti
ki je
še
^ iuu.uj.«, ivi oc zmirej hudo bolan, Šmerling je minister pravíce; grof Leo Thun pa
y
gosp
to samostalnost in ločitev želí. Tudi mi ne moremo
teg
tajiti Slo1
y
kér zares ni duha ne sluha, de bi Gori ški minister úka. Vsi drugi ministri so ostali, kakor so bili.
kakošne
druge
želje imeli
Gnjusobne
y
Kakor so bili od ministerstva katoljški škofje v
lažnjive in vedno le zabavljíve kvante Ljubljanskiga do- posvetovanje cerkovnih reci na Dunaj pisnika „Lloydu" so se vunder enkrat že tudi sa
poklicani, takó
so
m
m
S
dniku tega časopisa přešedle ; zató je d
v
ze
V Be-
taka lakota, de se nemorejo več 8 dni
zdej tudi visji duhovni pr otéstant o v. netká h je
A	1	'	v	v
dopisnika povabil, ki se je pred tremi dnevi pervi- derzati. Ze kruha iz otrobov jim zmanjkuje; vse mesó
9
krat v tem časopisu
oglasil
vično
besedo čez Ljublj
in kakor postěn moz pr in krajnsko deželo govoi
tudi konjsko jim je
že
pošlo ;
pri kuhi pa
v
ze
kurijo
il. s hišnim orodjem in s suhim štokšam.
V Galicii
Obnašanje Ljubljane in cele krajnske dežele ne potre- se branijo nekteri kmetje grajšakam njih poljske pridel
buj
y
de bi
ga
kdo p
1
hvalil
le p
in
ke še proti plačilu domů spravljati, ker mislijo, de
res ni ca naj se govori pred celim svetam, in vidilo se bi se s tem spet tlaka začéla. Deželni poglavar jih
bo
y
de se Ljubljančanam in Krajncam nič druziga oči
je
v ocitnim razglasu te
tati ne more, kakor de
so
zmóte podučil, ktera se jih je po preléni in premalo skerb- šunt ar jih takó globoko přijela, de si clo nič ne dajo za svoj prid memo druzih deželá, ki tudi postavne dopovedati, če ravno se jim pismo in péčat da. Vsiga tega poti ne zapuste, pa se krepko potegujejo za svoj dobi- so pa le nekteri šuntarj i krivi; pametni kmetje pošteno ček. — O sv. Jakobu je prišlo p er vo Ipavsko grojzdje mislijo. — Rusovski Cesar bo papežů 10 milijono v škudov
v Ljubljano. — rajnciga dohtarj Hra deek
Mí
bo
Za
gotovo se sliši, de pride na mesto brez obresti (brez cimza) posodil, proti tem, de bo papež Prešerna mnogospoštovani gosp. Dr. vsako léto po polmilijona nazaj plačeval.— Tudi zadnja
za
zgo n zamogel
je
dezelniga advokata v Krajnj že začel enmalo vstajati, in
v
ce
Bog
v kakih 14 dnéh na Dunaj odriniti
Gosp da ka
y
mor je od ministra pokl
Mi smo spet neizrečeno Nemčíje
nemska terdnjava Ra st att, ki jo je puntarska B a den-ska armada v oblasti imela, se je Prajsam podala. Prajsovski kralj se vêde kakor de bi bil gospodár cele
če le ne déla rajtinge brez birta, kakor
veseli
y
de
našiga
zdraviga
imamo
V
M a z g o n a
pondeljek so v 2 kočíjah peljali skozi Ljubljano 5 vjetih
pregovor pravi ko.
Francozje grejo
s svojo republi
Polj sali
, kakor se kaze, rakovo pót. Nekteri hočejo spet kakor smo sli- cesarja ali kralja imeti, kér so se že republike načež morje v Ameriko poslali za pokoro pun- veličali. Bati se je tam spet novih prekucíj, ktere se ne
v Terst, od kodér jih boj
tarskiga obnašanja
bojo brez veliciga prelivanja kerví stekle.
Dunajskim
Novicar iz mnof/ih krttfev.
rw	«	• m	m	• V	i
učenikam malih šol je veselejší zarja zasijala. Mi
nisterstvo uka je sklenilo, de ima prihođnjič vsak uče
Iz
Ogerske
vojske nimamo danes nic posebniga po- nik 600 in 800 gold.
létniga
plačila in pa stanovanje
vedati, ker po 23. dnevu přetec, mesca ni Paskevič dobivati ali pa namesti stanovanja primerjeno plačílo;
• v •	i • i •	l •	I	• v	W	« «	V tat» ^ « .. . /t ^	/-V rv ^fc MT	t	rv n	t «
nic iz
poglavitniga rusovskiga stanisa, po 25. pa tudi pomoeniki (Gehiilfen) pa po 200, 250 in 300
gold.
Hay na u nič iz svojiga stanisa na znanje dal
y
tedaj
Bog
daj, de bi se slabi stan dezelnih ucenikov povsod
nic prav gotoviga nismo zvedili. Druzih pišem se sicer poboljšal; krivavo zasluži ta stan spodobniga poboljsa-
Ministru Me t e r n ih u. ki je bil lani pregnan iz
ne
manjka; pa ker eno takó, drugo pa spet drugaci go
vori, ne vemo, komu de je verjeti. To pa je
y
de ban Jelačič ali ni bil v takó veliki zadregi, kakor časopisi pravijo
je bil zadnjič hrup postal, ali pa de se je s svojo ju- pri življenji ostati. — V Ljubljanskim ilirskim listu smo
unidan brali celo réšto zoper koléro nasvetovanih zdra-
gotovo
y
nja.
Dunaja, zdej na A n'g l e ž k i m živi, so se začele
mozgane
mečiti. de ne more
kakor dolgo
ker ni nič
naško armado srečno iz te zadrége zmotal slišati, de bi bil po tem kje kakošno škodo terpel. Pra
vil
y
de je ogerski general Górgey
y
zdej pa beremo v
mnogih
časopisih od eniga

kl
vijo
Tiso šel in de se bo z Dembinskitam zedinil.
pri Tokaji čez po amerikanskih skusnjah vse preseze, in to je
Od
žvéplo. V Indii vžije vsaki vojak, kader popotuje
y
Košuta pripovedujejo, de ima s svojimi ministri zdej 40 zčrn žvepla na dan; kader pa počiva, 20 zèrn sedež na nekim parobrodu (na barki, ktero sopar in s tem se po teh pripovedkah takó gotovo vbrani ko-
amen" v očenašu. Kakor smo kupili, tako
ali vodeni sopuh goni) medKaloco inBajo, v kterim se gori in doli vozi, kakor je potreba. Zgornje Ogersko
léri, kakor je
»
vam tudi prodamo to
reč, dragi bravci Î
Ravno zvémo
je zdej skorej vse prazno ogerske armade, vsa se je bolj žalostno novíco , de se je na Las kim v več mestih , na spodnje kraje podala; okoli Vel kig a Var a din a posebno pa v Veroni, Padovi in Trebižu v naši se sme, kakor zdej reči stojé, velika vojska pričako- armadi takó huda koléra začela, de je en sam dan
vati.
Novičarji oznanjeni punt zoper Tursko vladařstvo; neki Bosnják, Kerič po iménu, ki je iz Bužima domá
V B osni se zmirej bolj razsirjuje v poslednjim 70 vojakov umèrlo.
kjer je bana Jelaciča rojstni grad, je vodja tega pun
ta.
Na Štajarsko mêjo
proti Ogerskim
ilTa znanje.
Gosp. Andrej L i kar je slov. družtvu oznanil, de hoče ob pride po prihodnjih šolskih praznikih iz Ve r to v c o v e kemije in iz Ja-
odhodu Nugent ove armade 16,000 vojakov pod vod-stvam generala Ledrerja. ki bojo varovali, de se ogerska armada na to stran ne vérže. — Banalno svetovavstvo je ponudilo banu Jelačiču celo premakljivo,
vornikoviga sv. pisma; gosp. JoštSemerl pa iz Vino
r e j e, Pravi ga S1 o ven ca in lanjskiga in letašnjiga cerkve
nig a časopisa za slov. besedivnik besede nabirati (nemško
slovensko); kar damo s spodobno hvalo na znanje.
Odbor slov. družtva v Ljubljani.
Natiskar in zaloznik Jozef Blaznik v Ljubljani.