Političen list za slovenski narod. Po poŠti prejeman velja: Za eelo leto pr odplačan 15 gld., za pol leta 8 gld., za četrt leta 4 gld., za en meseo 1 gld. 40 kr. V administraciji prejeman voljii: Za eelo leto 12 gld., za pel leta C gld., za četrt leta 3 gld., za en meseo 1 gld. V Ljubljani na dom pošiljan velja, 1 gld. 20 kr. več na leto. Posamezne številke veljajo 7 kr. Naročnino prejema opravništvo (administracija) in ekspedicija, Semeniške ulice št. 2. Naznanila (inserati) se sprejemajo in veljii. tristopna potit-vrsta: 8 kr., če se tiska enkrat; 12 kr. če se tiska dvakrat; 15 kr., če se ,tiska trikrat. Pri večkratnem tiskanji so cena primerno zmanjša. Rokopisi bo ne vračajo, nefrankovana pisma so ne sprejemajo. Vredništvo jo v Semoniških ulicah h. št. 2. Izhaja vsak dan, izvzemši nedelje in praznike, ob l/a6. uri popoludne. Štev. 66. V Ljubljani, v sredo 23. marca 1887. Letnilt X.V. Državni zbor. Z Dunaja, 22. marca. Odgovori na interpelacije. Malo Ktera seja preide, da ne bi kteri ministrov odgovarjal na kako interpelacijo. Včeraj čuli smo dva taka odgovora; eden je veljal poslancu Schii-nererju, ki je nedavno poljedelskega ministra vprašal, je li res, da se mora vsak rudarski učenec v Ljubnem pred svojim vstopom zavezati, da ne pristopi k nobeni dijaški zadrugi, in da ga nemudoma izključijo, ako prestopi svojo obljubo? Minister je odgovarjal, da je to res, ker so taki dijaki večkrat tako razgrajali, da se je vse spodtikalo nad tem, ker je šola vsled tega prišla v slabo ime in tako obnašanje ni pospeševalo učnega namena omenjene šole. Vlada z državnim denarjem vzdržuje omenjeno šolo, zato je imela pravico in tudi dolžnost razmere na omenjeni šoli tako vravuati, da se ohrani red in disciplina med dijaki. Drugi odgovor je vstrezal interpelaciji poslanca Luzzatto-a, ki je hotel od kupčijskega ministra zvedeti, kaj se je vkrenilo, da se prej ko mogoče popravi zadnje dni od burje in žametov pretrgana železnična in telegrafična zveza med Ljubljano in Trstom. Minister je natančno razkladal, kaj se je v tem oziru zgodilo, in da poštnega in telegratič-nega opravništva ne zadeva nobena krivda. Na koncu včerajšnje seje stavil je poslanec Bendel do ministerskega predsednika vprašanje, zakaj se je nemškim turnarjem v Pragi prepovedal slovesni sprevod o priliki petindvajsetletnice njegove, in hoče li vlada glede Nemcev na češkem skrbeti za enako varstvo, kakoršno vživajo Cehi? Gospoda je pozabila, kako se je nekdaj godilo slovanskim društvom, in se srdi, ker ne sme po nekdanji razvadi zasmehovati političnih nasprotnikov. V današnji seji odgovarjal je minister Pražak na interpelacijo zarad pridenja živeža, rekši, da pri ministerstvu izdelujejo načrt dotičnega zakona, ki bode skoraj predložen tudi državni zbornici. LISTEK. Rostopčinove zmožnosti in zasluge. Grof Rostopčin, vsemogočni ljubljenec ruskega cara Pavla, ni hotel 1. 1801 s Francozi skleuiti prijateljske zveze, kakor je bil car Pavel želel, ter se je s tem svojemu gospodarju jako zameril. To je bil vzrok, da jo grof carski dvor zapustil in odšel v Moskvo, kjer je blizu deset let živel za-se, dokler ga ni car zopet poklical na svoj dvor ob času francoskega navala na Rusko pod Napoleonom Velikim. V Moskvi je nekega dno grofa Rostopčina obiskal mlad sorodnik, Protasov po imenu, ki jo bil ravno nižjo carsko službo nastopil. Ker je bilo zvečer iu že mračno, razsvetljevala je sveča grofovo sobo, on pa je raztegnjen počival na mehkem divanu. „Ivako se imaš, dragi mi Protasov, kaj počenjaš?" vpraša grof prišlega sorodnika, „Prevzvišeui 1 ves dragi dan sem v svoji službi, da bi se kaj privadil svojim novim dolžnostim." „Prav tako — služi zvesto in marljivo, da Bolniške blagajnice. Veliko sej se je že porabilo za pretresanje zakona o bolniških blagajnicah; od več strani se je po-vdarjalo, da so razprave preveč zamudne, da naj se ne govori toliko prav brez potrebe. Toda zastonj; danes se razprava enako zamudno in dolgočasno nadaljuje in nihče ue ve, kdaj bode dovršen celi zakon, ako pojde tako naprej. Temeljitost brezverskih učenjakov. Mladega dr. F. J. Spevec-a, znanega bogo-tajca na Zagrebačkem vseučilišču, profesorja zgodovinskega prava, ki je lansko leto tolikanj hrupa napravil brezverstvo vcepljajoč v glave in srca mladine katoliških Hrvatov in je to svoje drzno početje celo očitno zagovarjal v saborski seji dne 10. decembra 1886, trdeč, „da je veda prosta na visoki šoli in da se ima tam predavati to, kar ugaja poslušalcem", je te dni tudi še mladi dr. F. Bel a j, bivši gojenec Dunajskega Avgustinišča vrlo dobro okrcal. V „katoličkem listu Zagrebačkem" dne 17. t. m., št. 11, pod naslovom : „Profesor dr. F. J. Spevec kot učenjak", kaže se, kaka je temeljitost tega brezverca, ki hoče za silno učenega veljati pred svetom, se pa razkriva v vsi svoji revščini v resnici, ker to, s čimur se v svoji predrznosti ponaša pred svetom , ni njegova lastnina, ampak na bogotajskih tleh vkradena rastlina, ktero vsaditi hoče v katoliško hrvaško mladino. Povod k tem razpravam daje neki spis dr. Spevec-a v št. 12 „Mjesečnika" od 1. 1886: „Ženitbeno imovinsko pravo", kteri naj bi vsako leto prinašal neki vzorec, kako da ta veleučeni g. profesor nevešči mladini občno pravno zgodovino prodaja. Ta članek dr. Spevec-a, pravi dr. Belaj, ni prepisan, ne predelan, ampak priprosto iz drugega auktorja — skrpan — iz Lippert-a : „Kultur-geschichte der Menschheit" in „die Geschichte der Familie". Polovica stavka vzame se tu, polovica enkrat tudi toliko dosežeš, kolikor sem dosegel jaz", spodbuja ga grof. „Da bi toliko dosegel", odgovarja Protasov spoštljivo, „moral bi pač imeti Vaše zmožnosti in Vaše zasluge, Prevzvišeni!" Rostopčin naglo vstane, vzamo svečo, ter jo podrži Protasovu pred obraz rekoč: „Hotel sem le pogledati, ali se z mano ne šališ." „Prosim lepo", pravi Protasov, „kako bi se jaz smel z Vami šaliti?" „Že dobro! vem, da ne misliš slabo, vendar če v resnici mišliš, da mora človek imeti zmožnosti in zasluge, ako hoče kaj postati, motiš se jako. — Poslušaj me, kako sem jaz postal to, kar sem sedaj. Moj oče so bili siromak, vendar so storili, kolikor so premogli, da bi mene dobro odgojili. Celo v inozemstvo so me poslali, da bi po svetu kaj videl in se kaj naučil. Pri tej priliki sem prišel tudi v Berolin. Ondi sem zabredel med igralce, pa ker sem imel večinoma srečo, sem precej denarja priigral. Nekega večera je star pruski major mnogo zgubil, kar sem jaz dobil. Po končani igri pokliče me major na stran, ter mi reče: .Gospod poročnik tam; polovica iz konca, polovica iz srede; polovica iz začetka „ordine in verso" in — eto ti učene razprave! Kar je žid iu Hegelijanec Gans spisal, to je dr. F. J. Spevec-u še zdaj najbolja literatura za ženitvansko literaturo. Kakor dr. Spevec, delajo pa novodobni brez-verski modrijani povsod, ne le pri naših sosedih Hrvatih, ampak tudi pri nas. Čestokrat imeli smo že nemilo dolžnost, kazati občinstvu na rane, ktere se vsekavajo našemu ljudstvu od neke tuje, naši veri iu naši narodnosti sovražne strani, kako in v kakem duhu se naša mladina vzgoja od nekterih k nam prišlih iu med nami živečih razširjevalcev omike, kteri svojo oliko in ljubezen do nas kažejo s tem, da nas pred tujim svetom grde in sramote. „Deutsche Zeitung", „N. Fr. Presse" in Graška „Tages-Post" dobivajo hrano od takih razširjevalcev omike in begalcev mladine med nami, na ktere bi lahko s prstom pokazali in jih po imenih povedali, ko bi že znani ne bili in bi nam za osobstvo bilo; a ne za to, za stvar nam je, za načela, s kterimi se bega naša mladina, pridi in nravno končuje; prav iz tega vzroka o imenih molčimo. Pod krinko vede in znanstva širi se med sedanjo mladino tista puhlost novošegne brezverske omike, o kteri neki ruski veljak pravi, „da nič druzega ni, kakor na kup gnoja vrženi šopek umetnih cvetlic" — zgolj fraze iu laži, tu pa tam vkradene, po svoje skrpane ter v podla, nenravna, za brezverstvo kaj pripravna srca vsajene. Taka veda, pa ue znanstvo, ker so reči, ki so bolje, da jih neizkušena mladina ne v6 in v srcu dvoma in zbeganosti ne redi, je kriva tolikanj brezznačajnosti — ničevosti sedanjih ljudi, ko se popolna ničevost in obup-Ijivost redi ter vsaka božja in človeška veljava taji in spodkopava. Nek ruski nihilist pravi: „Naš je učitelj, ki so z otroci, z Boga in starišev norčuje; naš je odvetnik, ki olikanega morilca zagovarja, dokazujoč, da bi mu moriti treba ne bilo, da bi si novcev dobil. Naši so porotniki, kteri nalašč vse zločince nekrive spoznavajo. Med uradniki in pisatelji so mnogi naši, dasi tega ne vedo, da so naši. Littro (takrat sem namreč to vojaško dostojanstvo imel), jaz nimam denarja, da bi Vam plačal, kar sem zgubil, vendar kot pošten mož hočem tudi v Vaših očeh pošten ostati. Pridite jutri v moje sta-vanje, jaz Vam bom nekaj pokazal, kar ni brez vrednosti in kar Vam rad prepustim za svoj dolg'. Ko drugo jutro majorja obiščem, peljal me je v stransko sobo, kjer so ob stenah stale nektero steklene omare, napolnjene z raznovrstnim orožjem vseh časov iu narodov. Bili so ondi razobešeni razni ščiti, oklepi, meči, sulice, čelade itd. V sredi sobe pa je stala miza in na njej cela armada različnih vrst vojakov, kaj pa da — lesenih. Major je samo neko pero omrsil, in takoj so se leseni vojaki začeli po vojaški gibati in obračati. To je vse, pravi major, kar sem od mojega očeta podedoval. Moj oče je bil strasten vojak in ves čas in ves denar je v to obrnil, da si je to zbirko naredil. Vzemite toraj, gospod poročnik, to igrače za moj dolg. Jaz sem se nekoliko časa obotavljal, naposled pa sem si vendar-le premislil. Zložil sem vso major-jevo zbirko v zaboje ter se odpeljal v Petrograd. Ondi sem v svojem stanovanji zopet vse lopo je zločinstvo norost imenoval, dandanes je to pametno, dolžnost, plemenito oporekanje. Mesto ruskega boga je žganje nastopilo. Ljudstvo, matere in otroci so pijani; cerkve so prazne. O mladosti pa, iz ktere izhajajo taki možje, je vladni „Journal14 pisal: »Ze z največjim strahom in žalostjo nam je misliti ua našo mladino. Z dvanajstim letom je dete vero v Boga, družino in državo zgubilo; sštirnajstiip vadi se s praktičnim nasprotovanjem; s petnajstim letom je zarotnik, v šestnajstem morda že hudodel-nik in s sedemnajstim že morda svoj račun sklene, razpršeč si svoje možgane (z revolverjem)." Ali se morda hoče tudi pri nas kaj enakega vpeljati — brezverstvo in neuravnost vcepiti? Vsaj tako nekteri med našo mladiuo že nekaj časa sem počno, vedoma ali nevedoma, tega ne vemo, ali da je tako, to je gotovo. Ilegeluovega in Feuerbacho-vega, Darvvinovega iu Brehmovega in enakih brezvercev in materijalistov duba navzeli so se mnogi, kterim je naša mladina v vzgojo izročena in ga ubijajo zdaj tudi njej v glave ter begajo um in pridijo srce. Krščanskemu življenju in krščanskim načelom že zdavnej odtujeni, tudi vse krščansko prepričanje zadušujejo v krščanskih starišev sinovih in hčerah. Ali pa tako početje značajnost iu blagostan ljudstva podpira, za šolstvo vnema, ktero vendar toliko žrtev tirja od njega? Ali mu tako omiko pri-ljubuje? Nikakor ne. Francoski kapitan Blanc, ki razmere Arabcev (t. j. po veri Turkov) v Algieru dobro pozml, piše o njih tako-le: „Algierski T u r č i n i med njimi bivajoče Francoze močno sovražijo zato, ker nobene vere nimajo. Za časaBurbonov je močno vplivala na nje veličastna katoliška služba božja. Kar pa od časaLouis Filipa in Napoleona III., posebno pa še za časa sedanje ljudovlade zaničevanje vere, brezverstvo in igrača zVoltairjevimi nazori za znamenje kulture velja in zaničevanje vsega, kar je vernemu ljudstvu sveto in drago za duhovito, začel je tudi Turčin svoje olikance neizrekljivo sovražiti, tiste pomilovanja vredne ljudi, ki ne verujejo ne v Boga, ne v kako večno življenje. Tako sovraštvo, pravi Blanc, je globoko opravičeno v tem, ker izhaja iz prepričanja, da človek, kteri v prihodnosti ničesar več ne pričakuje, nič boljši ni kot „šakalj", ki v puščavi pogine in da mora tako človeče pravi plaš-ljivec biti, ker nikdar veselo smrti v obličje gledati ne more, kakor ji gleda Turčin, kteri še veruje na srečno življenje po junaški smrti." Prepričani smo, da bi lastni Turčini med svojimi se nikdar ne drznili tako vsa versko-nravna čutila zatirati v srcih svoje mladine, kakor se to pod krinko vede in znanstva tako mnogokrat med našo počne. Lahko bi zglede navedli, kje in kako se to godi, pa saj niso neznani taki dogodki. Bridko smo že nekterekrate tožili o njih, novejšega smo zopet doživeti morali, da so nekteri domačini posnemati jeli nam sovražne — tuje olikance in da tudi begajo — ne šolsko mladino, vsaj to nam znano ni, pač pa naše občinstvo pod naslovom: „Učenostne predavanja". Naj bi se vendar krščanski duh našega razstavil in kmalu so začeli prihajati vojaki do najvišjega dostojanstva moje zbirke ogledovat in občudovat. Seveda nisem povedal, da sem to priigral, ampak rekel sem, da sem vse to na svojem potovanji nabiral. Nekega dne pride k meni pobočnik velikega kneza Pavla, češ, prestolonaslednik in veliki knez Pavel bi tudi rad mojo zbirko videl iu me bo zavoljo tega v bodočih dnevih enkrat obiskal. Jaz odgovorim, da bi to bila za me prevelika in nezaslu-žena čast; za me bode že to dovolj časti, ako smem svojo zbirko v palačo velikega kneza prinesti in jo ondi razstaviti. Tako se je zgodilo. Veliki knez je bil ves očaran od mojih igrač ter se je čudil, rekoč: »Kako Vam je le bilo mogoče v tako kratkem času toliko in tako lepih reči nabrati? Tega drugi celo življenje ue naberejo." „Garska visokost! djal sem, gorečnost in ljubezen do kakšne reči vse doseže. Jaz sem vojak z dušo in telesom in strastno ljubim vse, kar se vojaštva tiče." Od tega časa me je imel veliki knez za prvega strokovnjaka v vojaških zadevah. Preden me jo od- ljudutva ne žalil s »tujega — brezverskega vrtav šopek s s krp aui m i cve 11 i o a m i nakupu gnoja." To pa rečemo, da naše verno ljudstvo hoče krščanske šole imeti in te morajo postavno zopet priti — kjer se vernost in nravnost tako svojevoljno več žalila ne bo. cki. Kdo je kriv? „S?iet", ruski časopis, pravi, »da je inozemstvo rusko mladino zapeljalo, ker napadi ua cara se vrše vselej tačas, kedar se Rusija pripravlja, da stopi na dan, t. j., kedar se vojska začeuja". Po tem takem bi bila kaka vnanja vlada nibiliste najela, da so cara hoteli umoriti? — Kaj ljudem vse na misel pride, da bi ta madež zbrisali ruskemu narodu in krivdo navalili na tujce! —Inozemstvo je res spridilo Rusijo, a to po carovem ukazu, po ukazu tistega cara, ki ga nekteri imenujejo Velikega. Peter I. je z vso despotsko silo ruskemu narodu hotel vsiliti tujo — zapadno kulturo, a od kulture je dobil najslabše, t. j. vso spridenost zapadue kulture ; bilo je z rusko kulturo, kakor s pobeljenim grobom. Le poglejte na ruskem prestolu Katarino II., prijateljico Voltaire-ja..... Olikan despotizem na zunaj, od znotraj pa samopridna spridenost. Nihilisti imajo svoje naborne kraje med vseučiliščnimi dijaki, med gojenci vojaških akademij in izobraževališč; k nihilistom pristopajo celo ženske, ki so zdavnej že odložile vso žensko sramožljivost in zatajile vsako blažje čutilo. To je gnjezdo, iz kterega se izvale nihilisti, ki imajo zvezo s prekucuhi vsega svetil, kajti pruska policija je po socijalnih agitacijah na Poznanjskem zvedela, da se v Petrogradu nekaj pripravlja. So pa še drugi vzroki, zakaj da je nihilizem ravno na Ruskem tako predrzen, da si upa segati po vzvišeni carovi osebi. Drugod nihilisti le poslopja požigajo, stroje po tovarnah razbijajo itd., na Ruskem pa kar cara napadajo. Ruski car jo svetni in cerkveni poglavar; uprava je, kakor sploh v despotično vladanih deželah, samovoljna. Ker car ne more povsod biti, ga višji dostojanstveniki po vsem posnemajo. Do cara so ponižni sluge, do nižjih pa despoti, ki samovoljno ukazujejo podložnim, ki niso druzega, kakor pravi sužnji. Kdor ni slepo orodje samovoljnosti višjih, nima upanja, da bi kaj postal ter kako boljšo službo dobil. To pa rodi nekako obupnost, ako še ni trdne vere v Boga, in — nihilist je gotov. To je zopet drug vzrok, zakaj da nihilizem tako bujno raste. Kruto se preganjajo vsi, ki so samovolji nasprotnih misel, bodisi državnih, bodisi verskih Ledena Sibirija je porodila že marsikterega nihilista. Pomislimo le, kako se je godilo že celo stoletje katoliškim Poljakom in unitom. Na milijone nesrečnih se šteje, kterim je ruska krutost po sili vzela vero in premoženje ter jih trpinčila na mogoče krivične načine. More li vse to brez nasledkov biti? Gotovo ne; počasi sicer, a ruski despoti so si spleli s tem šibo, ki jih grozovito biča in Bog zml, kedaj bo ni-bilizma konec. Bog res čuje zlasti nad vladarji, da pustil, vprašal me je še, ali mu ne bi hotel te zbirke prodati. Odgovoril sem, da tega za nobeno ceno ne prodam, vendar ko bi cesarska visokost hotla to v dar vzeti od najzvestejšega služabnika, čutil bi se najsrečnejšega človeka. Velikega kneza Pavla Petroviča je moja ponudba tako razveselila, da me je objel — jaz pa sem bil od tistega trenutka njegov najljubši služabnik ter sem plezal od stopinje do stopinje, da so se vsi prijatelji moji čudili. „Tako, dragi prijatelj!" pravi grof Rostopčin, »tako sem prišel jaz do visokih časti, enako jih dosegajo tudi drugi, ne pa vslelej z zmožnostmi in zaslugami." Razumi se pač, da je veliko lepše in za občni blagor boljše, ako so zmožnosti in zasluge podlaga dostojanstvom, in ne le gola slučajnost. J. S-a. se nameravana hudobija le malokedaj, ali kedar se, se grozovito izvrši. Naj bi bil ruskemu dtkfu večkrat pred očmi grozepoldi konec pokojnega očeta. Ce se že noče zarad slepote z Rimom zedlniti, vsaj naj bode pravičen vsem svojim podložnim. Gotovo bi se potem marsikaj spremenilo, kar se j>o tej poti ne bode, dokler ne bode nastala grozovita katastrofa, ktere konec ne more nikdo previtfoti. Politični pregled. V Ljubljani, 23. marca. Notranje dežele. V hrvaškem deželnem zboruje bila 21. t. m. v večerni seji še razprava o volitveni dobi, ki se je 22. nadaljevala. Govoril je zastopnik Miškatovic, ter ugovarjal dr. Derenčinu, kar se tiče protipred-loga, da ni sedaj pravi čas, da bi se izdelal nov volilni red. Proti vladni osnovi govoril je še zastopnik Gandija. Tudi ban grof Kuhen-Hedervary je poprijel za besedo, ter povdarjal, zarad razmerja Hrvaške do Ogerske ni potreba, da bi se sprejela vladna osnova, a ugodno in času primerno je, da se sprejme. Omenjal je potem poročila regnikolarne deputacije, ter zagotavljal, da se vedno drži postave. Za banom govori še Josipovič za vladni predlog. O poročilu hrvaške regnikolarne deputacije so molčali nekaj časa madjarski listi, bržkone so čakali, kako bode sporočilo sprejeto v hrvaškem deželnem zboru. No, sprejeto je bilo v hrvaški zbornici s pomočjo znane vladne večine, ki se ne po-mišlja dolgo, kedar je treba vladi (madjaronski) vstreči, ko bi tudi še več zahtevala, kakor sedaj zahteva. Kako krotak je bil protest te deputacije, je neuoliko znano našim čitateljem, a tudi ta je bil preveč sedanji madjarski vladi. „Budapester Journal" očita Hrvatom izdajstvo skupne domovine, primerja jih z Alzačani, kteri rijejo na skrivnem zoper nemško vlado, a v javnosti trdijo, da so na temelji postavnih zakonov. In to delajo na Hrvaškem ne samo demagogi, hrvaški nihilisti (Starčevičanci), marveč tudi ljudje, ki so prišli pod to vlado do častnih služob. Potem pa našteva pritožbe Hrvatov, da bi jih pred svetom osmešil, češ, tako malenkostne so njih zahteve. Omenja namreč vprašanja „zarad grbov in napisa na skupnih oblastnijah", potem zarad „aktov", ki so bili prenešeni iz Zagreba v Budapešt, dasiravuo so to hrvaški akti, ki se tičejo hrvaške dežele; in potem pa vprašanje zarad »uradnega jezika", ktero se je oglasilo v najnovejših časih. »Bud. Journ." je tako predrzen, da vse te stvari imenuje malenkost! — Kako imajo ti ljudje (Madjari) kratek spomin, kako hitro pozabijo, kaj jih je nekdaj težilo; kolika sebičnost in ošabnost tiči v teh madjarskih besedah, to ni več nekdanji vitežki narod Madjarov, marveč po Židih spridena zmes narodov. — V tem listu se dalje bere, da se narod s takimi nebistvenimi stvarmi hujska in draži tako, da je nevarnost, da bi se ne razrušila vsa podlaga, na kteri sloni državnopravna pogodba leta 1868. Pogodba, pravi »B. J." je že 20 let stara, a Hrvatom se ni zahvaliti. da je še sedaj veljavna. Madjari jo podpirajo vkljubu temu, da prinašajo za to velikanske žrtve." — (No, mi dobro vemo, kakošne, Hrvate hočejo za saboj v prepad — v krah — potegniti.) »Še ui 100 let tega, kar so Hrvatjo želeli tesno priklopljeni biti z Ogersko, a sedaj narašča pansla-vistična povodeuj in Hrvate drugam teži." — Iz tega se vidi, da se Madjari vendar-le bojd, da bi se Hrvatje od njih ne ločili, zato tako vpijejo in kričijo, kakor tisti, ki iz straha poje in si sam sebi pogum daje. Madjari se boje slovanske povodnji, hm! Pa s takim krivičnim postopanjem bodo le pospešili, kar se ne dil odvrniti. V seji ogerskega državnega, zbora je bilo 21. t. m. posvetovanje o dokladnem kreditu 5272 milijonov, oziroma o kvoti, ki pade ua Ogersko. Za predlog je govoril poročevalec Hegediis, zoper pa levičarji Helfy, Hoitsy, Orban in Madaras. Helfy je hotel zvedeti, kakšno je vuauje politično stanje, kaj je s trocarsko zvezo, kaj s trojuato zvezo med Italijo, A.vstro-Ogersko iu Nemčijo. Ministerski predsednik mn je na to odgovarjal po stari prislo-vici, da jeden nespametnež več more vprašati, kakor mu devet modrih more odgovarjati. Odgovoril na to vprašanje je minister z mnogimi besedami »nič". Kar se pa tiče vnanje politike, rekel je, da je sedaj zopet več upanja za mir, a pripravljeni moramo biti ua vse, da se ohrani država, pa tudi nje koristi ua zunaj, ki so ji potrebne, da ohrani veljavo med svetom. Neodpustljiva lahkomiselnost bi bila, ko bi se med vsemi evropskimi državami samo Avstrija ue pripravljala za odboj. Pri glasovanji se sprejme predlog z veliko večino. Zanj je glasovala večina, in vsa zmerna opozicija. Včeraj, 22 t. m. je bilo tretje branje te postave. V četrtek pride na dnevni red poročilo ogerske regnikolarne deputacije o razgovorih s hrvaško reguikolarno deputacijo. V soboto pa pride na vrsto postava zarad oskrbovanja vojaških vdov in sirot. V nanj e države. i. Govori se, da je sedanji ruski car še o življenji ranjkega očeta Aleksandra II. se izjavil, da bi kazalo prestolnico premeniti. V Petro-gradu se zbirajo ljudje vseli narodov, tam se kujejo napadi zoper vladarje; prekucuhi se laglje skrivajo, ker je toliko tujcev v mestu. A drugače je vMoskvj. Ondi je po večem samo rusko prebivalstvo, verno vdano caru, Moskva je stara prestolnica ruskih čarov, na ktore se vežejo zgodovinska poročila ruskega naroda. Premeščenje prestolnice bi pa pomenilo še kaj več. Pomenilo bi, da se ruska rodovina povrača na stara izročila ruskega naroda. Peter, imenovan Veliki, je Eusijo spravil iz pravega tira po naravnem potu izobraževanja, hotel ji je vsiliti zapadno kulturo, napravil je pa velik propad med vladajočimi krogi in prostim narodom, ki ni moglo na vrat na nos preleviti se. Od zapadne kulture so si pa Rusi, t. j. ruska aristokracija, prav za prav ruska mladina, ki se po šolah omikuje, prisvojili najslabši del, spri-denost in sumopašnost življenja, kakor se n. pr. kmečki fant najprej nauči gosposki kleti, kmečko dekle pa gosposki spakovati se. Da se je Rusija preveč odmaknila od svoje prave podlage, to poznajo vsi, tudi njeni oboževatelji, ki pri Rusih vidijo vse občudovanja vredno; to poznajo njeni najboljši sinovi. Ako car Aleksander popravi, kar so njegovi sicer slavni predniki vedoma ali uevedoma zanemarjali, bode več storil za Rusijo stalnega, kakor Peter Veliki. Da je v Rusiji muogo mnogo gnjilega, kažejo uprav te nihilistske zarote. Rusi sicer pravijo, to smo dobili iz zapada. Res, da, ali zakaj pa to strupeno zlo na ruskih tleh tako bujno raste in tako strašen sad rodi? Tla so jim vgodna, zemlja je razorana in za setev pripravljena. — Ako se car Aleksander III. ozre nazaj v staro rusko zgodovino, bode tudi našel, da je Rusija nekdaj bila v zvezi z Rimom, našel bode, po kakih kovarskih sklepih se je od Rima odtrgala. — Rusija, v zvezi z Rimom, bi ne bila več obljubijeua dežela nihilistov vsega sveta. »Standardu" se iz Pctrograda poroča, da so bili zarad napada ua ruskega cara 3 častuiki vstre-Ijeni, več mož osobne straže je bilo zaprtih, ker so na sumu, da so se zarote vdeležili. Ko so pretekli petek vseučiliščni dijaki o priliki napravljene ovacije caru svojo udanost izrazili, bilo je tudi med njimi nekaj takih, ki so nameravali provzročiti protide-monstracijo, a slabo se jim je to obneslo. Bili so od drugih dijakov vsled tega kruto napadeni in močno poškodovani. Na nekoga, ki so mislili, da hoče rektorja napasti, vrgli so se drugi tako silno, da ga je rektor sam mogel braniti. Posamezne dijake so po ulicah zasmehovali. Ruski nihilintem, tako pravi „Le Nord", ni kaka posebna prikazen, ni narodna naprava na Ruskem, marveč to je tista kozmopolitična izjava anarhizma, ktera se sedaj tu, sedaj tam prikaže v Evropi. Najnovejša izjava tega anarhizma ne kaže druzega, nego da na Ruskem še ne mislijo orožja odložiti, kakor tudi po drugih deželah ne. Drugod napadajo anarhisti poslopja, skladišča, javna poslopja, na Ruskem pa napadajo osebo vladarja, ki je tako rekoč oklepni kamen, ki vzdržuje vse poslopje javne varnosti. — Potem govori ta članek o nekterih listih in njih izjavah o tej priliki: Pruska lista, „Post" in »National Ztg.". sta rekla, da bode sedaj vojska v ta namen, da se nevarni elementi odvodijo na zunaj in se doma mir ohrani. — Ali je mar, tako pravi »Nord", pruska politika se takrat spremenila, ko je bil cesar Viljem napaden? Toliko moči in hrabrosti, kakor so jo tačas imeli na Nemškem, imamo tudi sedaj na Ruskem. (»Nord" velja za glasilo ruske vlade.) Kakor se čuje, so p a n s 1 a v i s t i napadli ruskega cara, da bi ga prisilili na vojsko v vzhodu. A panslavisti, njim na čelu Katkov, ki izdaje »Moskovskije Vjedemosti", so skoz in skoz dinastičua in konservativna stranka. To bi bilo naravnost smešno, prištevati jih k uihilistom, ker so nekteri vseučiliščni dijaki med njimi. Res je sicer, da bi Rusi radi videli, da bi car ukazal vojski zasesti Bolgarijo, posebuo je javno mnenje razjarjeno po moritvah v Ruščuku. Rusija sicer še ni rekla zadnje besede o Bolgariji, a zarad nje ne bode začela vojsKe, dokler se z Avstrijo ne poravnd; Rusija čaka, kedaj bode prišel čas, da bode imela odločilno besedo v Evropi, zato pa noče spustiti se v vojsko, da bi se ne slabila. Nemčija (Pruska Nemčija), protestantsko nemško cesarstvo, (ne rimsko - nemško cesarstvo) je na vrhuncu svoje slave. Zgodovina bodo ta dan, ko preslavlja pruski kralj in nemški cesar Viljelm I. svoj devetdesetletni rojstni dan, v svojih listih shranila potomcem, ki bodo čitali, da je katoliška Avstrija, ki je več let dajala cesarje uemškemu narodu, bila pahnjeua leta 1866 iz nemških dežel, in da je pruski kralj po slavnih zmagah nad starimi sovražniki, ki so nad 300 let bili nesreča rimskim deželam, bil oklican za nemškega cesarja, in da so ga na ščit povzdignili nemški knezi. Včeraj pa je praznoval slavnovenčani starček v nemški metropoli, ki je neverjetno hitro postala ena izmed prvih evropejskih, j svoj rojstveni dan, in vsa Evropa se je sukala okoli i nemškega soinca, in grela ob njegovih žarkih; do- • brotljivi žarki so padali tudi na dva moža, ki sta prav za prav največ pripomogla k cesarski slavi, namreč ua B i s m a r k a iu M o 11 k e j a ; kajti včerajšnji telegram nam poroča, da so bile ovacije tudi pred palačo Bismarka in Moltkeja. Gotovo se je tudi cesar Viljelm ta dan spominjal vsega, kar je v življenji že skusil, in po svoji navadi je spoznal, da ga je Bog tako visoko povzdignil. Leninsko prerokovanje se je spolnilo: »Sceptra (non sceptrum) gerit", kako se bode spolnilo na dalje, kar se v tem bere, ne moremo mi vedeti. Mi le vemo to, kar se je pred našimi očmi zgodilo, in iz tega sklepamo na prihodnost. Časih zadenemo, časih pa tudi na laži ostanemo. Tako je z našimi političnimi prerokovanji. Gotovo pa so se proslavljale nemške zmage, iu uradni krogi so zatrjevali, da je mir sedaj zagotovljen. — Septenat je mir, tako prerokujejo Nemci sedaj, a že vemo, kaj to pomeni. Vsa Evropa je vsled tega mogla pomnožiti svojo vojno. Za Veliko Nemčijo, kakor se nam sedaj ponuja, pošteni Avstrijci ne marajo, morda da bi Madjari to radi ponovili, kar so 1. 1866 nameravali, mogoče da jim še sedaj po ušesih šumi tisti izrek kneza Bismarka, ki je rekel: »Avstrija mora svoje težišče preložiti v Btida-pešt." Kaj pravi na to naša preslavna vladarska rodovina? Izvirni dopisi. Iz Stare Loke, 16. marca. (Tatovi.) Včeraj gre naš cerkovnik iz mesta proti domu. Pred njim gresta dva popotna tujca ter jo vkreneta v kapelico na vasi. Čudno se mu je zdelo, da sta se v kapelico zaprla. Ko pride domu, nima miru; vedno sta mu tujca v spominu. Kaj veljii, si misli zvita buča Hladnik, da sta prišla tudi v farno cerkev, da bi kradla. Tiho gre nad zakristijo, in res zapazi enega pri pušici blizo velikega altarja, drugi pa je pri vratih molil. Brzo stopi iz zakristije, in ko ga tat zapazi, stopi za altar ter premišljuje konja sv. Jurja. Oče Hladuik ga povabi, naj gre ž njim k županu; pri vratih se jima tudi drugi približa. Sedaj potepuha cerkovnika malo porineta v stran in eden beži proti Guzeljevi žagi, drugi jo mahne po vasi proti mestu. Prvega so Žagarji prijeli ter ga izročili fantom, ki so hiteli za njim. Druzega pa je cerkovnik gologlav podil proti mestu; v mestu ga je zgubil in potem so ga orožniki prijeli ua Suhi. Ume se, da je cerkovnik na svojo bistroumnost jako ponosen. In res, obvaroval je Loško cerkev in znabiti še ktero drugo škode. Bila sta dva popotna Korošca, ki potujeta znabiti po svetu le z namenom, kterega sta tu razodevala. Iz Maribora, 21. marca. (Cecilijino društvo za Lavantinsko škofijo.) Pod tem naslovom se je dne 13. marca t. 1. v Mariboru ustanovilo društvo, čegar namen je, cerkveno glasbo gojiti po določbah sv. katoliške cerkve. Ta namen doseči, bode društvu ena prvih skrbi, štipendije razpisati zaLavantinske kandidate in dijake orgljarske šole v Ljubljani. Društvena pravila, potrjena od cerkvene iu državne gosposke, so se razposlala po celi škofiji prečastitim farnim predstojuištvom, čč. gg. duhovnikom, nekterim društvom in drugim prijateljem cerkvene glasbe. Vse častite gospode prosimo vljudno, naj društvena pravila pregledajo. Njih ekscelenca, naš premilostni knezo-škof so blagovoljno društvenega predsednika potrdili ter društveno pokroviteljsvo sprejeli. S tem je zadobilo društvo popolno pravno podlago. Z zaupanjem v milost božjo iu pomoč sv. Cecilije, vabimo zdaj vse katoličane Lavautiuske škofije, naj radovoljno pomagajo društveni namen doseči. Posebno pa še prosimo prečast. farna predstojuištva, čč. gg. duhovnike, učitelje in organiste, ki se pečajo dan za dnevom s cerkvenim petjem, da bi v obilnem številu pristopili društvu kot udje. Lepi napredki Cecilijinih idej v naših sosedujih škofijah, zlasti v Sekovski in Ljubljanski, dajejo tudi nam pogum, da zamoremo »viribus uuitis" kaj doseči. V to pomagaj Bog in sv. Cecilija! V odbor Cecilijinega društva za Lavantinsko škofijo so bili voljeni sledeči gospodje : Fr. Ogradi, ravnatelj bogoslovja, za predsednika; K. Hri-bovšek, spiritual, za namestnika iu blagajnika; Dr. Kukovič, profesor, za tajuika; Pr. Heber, stolni kaplau; Oj. II ud o ver ni k, mestni kaplan v Celji; Al. Meško, korvikar; Iv. Miklošič, gl. učitelj; Per. Manili, organist stolne cerkve; A. Sasser, učitelj petja. Iz Trsta, 16. marca. Te dni občutimo, kako je življenje brez prometa. Od ponedeljeka po noči nimamo ne pošte, ne telegramov. Od vsega sveta smo odrezani. Potuiki, kteri so v ponedeljek večer za- pustili Trst, povrnili so se včeraj zvečer iz Divače nazaj. Vse je zameteno in pomrznjeno. Kdli od telegrafa leže na desno in levo v snegu in ledu. Še sedaj, ko to pišem, so strehe po Trstu pobeljene, a po ulicah delavci neprenehoma delajo z lopatami. Pred par dnevi imeli smo pomladne dneve, a sedaj uajhujšo zimo. Cele tolpe lačnih in ozeblih ptičev pribežalo je v mesto iskat zavetja in hrane. Pretečeno nedeljo utonilo je troje Tržaških mla-denčev — med njimi Slovenec Gregorič — koji so popoludne vzeli čolnič in vesljali proti Miramaru. Kakor se čuje, utonili so tudi neki angležki mornarji, kteri so se odpravili v malem čolnu proti Milam. Ker že govorim o nesrečah, naj povem še drugo žalostno znamenje časov naših. Mislim na samomore, kteri so se v zadnjem času kaj zelo začeli množiti v našem mestu. V štirinajstih dneh naštelo se je osem samomorov. Ako bo šlo to tako naprej, bomo res kmalo čitali, da se je ta ali oni šolarček usmrtil, ali ta in ona deklica šolska ostrupila. — Manjka vere! Domače novice. (V tukajšnjem semenišču) bodo letos posvečeni iz tretjega leta sledeči gospodje: Bohinjec Peter iz Visokega, G a b r i č Anton iz Leskovca, Hribar Franc iz Križa , N e m a n i č Ivan iz Škofj e Loke in P e r n e Franc iz Terstenika. (Pri sliodn volilcev prvega razreda) sta bila za kandidata postavljena bivša mestna odbornika gg. dr. Kari vitez Bleiweis-Trsteuiški in Vaso P e t r i č i č. (»Glasbena Matica" v Ljubljani) vabi k javni skušnji, ktero priredi z gojenci glasbene šole v petek, 25. marca t. 1., v redutni dvorani zvečer ob 6. uri. — Le povabljeui udje »Glasbene Matice" in narodne čitalnice imajo pravico do vstopa. — Za pokritje stroškov se prostovoljni darovi hvaležno sprejemajo. (Zarad primanjkljaja pri mestni blagajnici), se govori, da se ne bo nakladalo niti na davke, niti na stanovnino, ampak na pivo. Posvetovali so se o tem tudi volilci prvega razreda ter sprejeli resolucijo in nasvet, da se na hektoliter piva naloži nekako po 2 gold., kar bi na leto vrglo blizo 28.000 gld. (Celovški škof dr. Jožef Kalin) se 24. t. m. iz Gradca poda na svoje novo mesto v Celovec. (Imenovanje.) Baron Mac Neveu O' K e 11 y je imenovan za okrajnega glavarja v Ljutomeru. (»Kirchenschniuck"), graški časopis za cerkveno umetnost, je v ravno izišli 3. številki 1. 1. dovršil obširen popis in oceno orgel j (na stožke), ktere je preteklo jesen postavil naš v obče znani umetnik g. Frauc Goršič. Pisal je razpravo duhovnik, stolnega kora dirigent dr. Jan. Weiss, ter se pri tem opiral na samostojno sodbo izvrstnega zvedenca dr. M. Archer-ja iu krepko pohvalo preslavnega org-ljarja \Valker-ja (ki je malo poprej v Graški hranilnici postavil za 18.000 gold. velikanske koncertne orgije na 40 spremenov). Kratek obseg te kritike je g. Goršič zopet ivršil pravo mojstersko delo, in da se sploh pripoznava, da je naš domači umetnik v nekterih spremenili, n. pr. Gamba 8', slavnega Walker-ja prekosil. — Tolika pohvala ni vsakdajna reč I Razne reci. — Brez versko predavanje. Proti dr. Lončaru, profesorju na pravni akademiji v Pe-čuhu, ki je bil zarad brezverskega predavanja v disciplinarni preiskavi, se je disciplinarni senat izrekel za zgubo službe. Ta sodba, britka sicer, pa popolno zaslužena, je bila na višjem mestu potrjena iu 7. t. m. dr. Lončaru uaznanjena. — Velika goljufija na pošti. Oskrbništvo nadvojvoda Ferdinand d'Este-jevih grajščin v Modeni je odposlalo iz Pize na Dunaj, kjer biva nadvojvoda in kjer so oskrbuje njegovo vkupno premoženje, pismo, kteremu je bil ogromni znesek 77.000 gold. v laških bankovcih priložen. Pismo je sicer došlo na Duuaj, a čuda — namesto z de-narjom je bilo napolnjeno s papirjem. Kakor se zatrjuje, je bilo na avstrijsko-laški meji, kjer se je pismo oddalo avstrijski pošti, še vse v redu, imelo je isto težo, kot pri oddaji v Pizi. Dospelo je 15. t. m. ua Duuaj in je bilo takoj prejemuiku oddano. Pe- čati in druga poštna znamenja so bila nepokvarjena. Pri razpečatenji pisma našli so se mestu bankovcev odrezki časopisov »Fremdenblatta" in „Waldheim-ovega kondukterja". Preiskava traja že od 15. marca sem, a niti najmaujšega sledil ni o tatovih. — Velik požar v Richmondu. H6tel „Buffalo" pogorel je v Richmondu v severnih ame-rikanskih državah. Zadušilo ali zgorelo je 20 ljudi, isto toliko je hudo opečenih, več nego 60 osob se je poškodovalo skakaje iz nadstropij. (Amerikanci zidajo velikanske hotele po štiri ali še več nadstropij visoke za več sto ljudi. Tam je vse velikansko, tako tudi nesreče.) Telegrami. Berolin, 23. marca. Cesarjevič Rudolf, spremljan na kolodvor po prestolonasledniku in princu Viljelmu, odpotoval je zjutraj na Dunaj. Vratislava, 23. marca. Zarad požara porušil se je stolp na levi strani cerkve sv. Magdalene. Nevarnost za drugi stolp in notranjo cerkev je odstranjena. Sofija, 23. marca. Po naročilu O a n k o w a so Cankowci vstavili pogajanje z Riza-Beyom o spravi z vlado. Umrli no: 21. marca. Martin Šunta, kočjaž, 63 let, Šelcnburgove ulice št. 5, Meningitis. — Simon Ribič, pisraonoš, 50 let, Poljanska cesta it. 3, jetika. V boln išnioi: 17. marca. Urša Kutin, posestnikova žena, 52 let, pljučni edem. — Franca Kos, delavka, 44 let, Morbus Brightii. — Marija Bolantič, gostija, 70 let, Erysipelas. — Jožef Kramaršič, čevljar, 37 let, Dementia cerebri. — Jožof Močilar, pek, 25 let, legar. T u j c i. 21. marca. Pri Maliču: Heller, Kiimmel, Bauingarten, Sckidlof, Neubauer, Bernauer in Schleifer, trgovci, z Dunaja. — Herm. Saxinger, trgovec, iz Linca. — Dr. L. Preiss, tajni sovetnik in zdravnik, z družino, iz češkega. — Dr. Samec, odvetnik, iz Kamnika. — P. Thiinno, zasebnik, iz Trsta. Pri Slonu: Kraus, Schott in Reitzer, trgovci, z Dunaja. — Jožef Berti, potovalec, iz Inomosta. — Oskar Littauer, potovalec, potovalec, iz Liegnica. — Adolf Kowarschik, potovalec, iz Gradca. — Friderik Menzel, posestnik, iz Toplic. — Dr. Alfred Rudesch, zasebnik s soprogo, iz II. Bistrice. — Srečko pl. Lenk, veleposestnik, iz Rake. — Delpanta, trgovec, iz Laškega. — E. Albrecht, trgovec, iz Trsta. Pri Bavarskem dvoru: Janez Radovan, potovalec, iz Novega mesta. Pri Južnem kolodvoru: Moric Chmel, lekar, z Dunaja. — Franc Majoran, posestnik, iz Beljaka. — L. Jošt, c. k. poštni uradnik, iz Trsta. — Franc Liličič, posostnik, iz Laz. — Dr. M. Travner, c. k. sodn. pristav, s soprogo, iz Logatca. Pri Avstrijskem caru: Franc Hanyer, igralec, z družino, z Dunaja. — Fric Canjuga, pevec in Fr. Flatscher, umetnik, z Dunaja. Vremensko sporočilo. !? Čas Stanje c t; O | 9 C* --Veter Vreme g „..,,.>„,..,„;., zrakomora toplomera opazovanja T rara p0'CeiZiju S g ?. u. zjut. 739 69 +091 si. zap. oblačno n 9„ 22.2. u. pop. 738-85 + 6 2 „ oblačno u M 9. u. zvee. 738*85 + 2 2 „ „ 3noS 81 gl. 30 82 „ 30 113 „ 90 97 „ 80 882 „ — 288 „ 20 127 „ 70 10 I' 11 6 „ - 62 „ 60 gMkr-l llgl.lfr Pšenica, liktl. ... 7 15 Špeli povojen, kgr. . — 08 Rež, „ ... 5 04 Surovo maslo, „ . — 90 Ječmen, „ ... 4 39 Jajce, jedno „ . — 2 Oves, „ ... 3 25 Mleko, liter.... — 8 Ajda, „ ... 4 22 Goveje moso, kgr. . — 64 Proso, „ ... 4 87 Telečje „ ., . — 50 ; Koruza, „ ... 5 20 Svinjsko „ „ . — 00 Krompir, „ ... 3 03 Koštrunovo „ „ . — 36 i Leča, „ ... 11 — Pišanec.....— 55 Grah, „ ... 11 - Golob .....— 20 Fižol, „ ... 12 - Seno, 100 kgr. . . 3 21 j Maslo, kgr. . | 1 — Slama, „ „ . . 3 03 Mast, „ . — 64 Drva trda, 4 □ mtr. 0 50! Špeli svež, „ • — 60 „ mehka, „ „ 4 10 Oblačno in južno vreme, zjutraj je nekoliko snežilo. Srednja temperatura — 1'8" C., za 2 3° pod normalom. Diinajska borza. (Telegraiično poročilo.) 23. marca. Papirna renta, o% po 100 gi. (s 10% davka) Sreberna „ „ 100 „ (s Iti % davka) 4 h avsir. zlata renta, davka prosta Papirna renta, davka prosta Akcije avstr.-ogerske banke Kreditne akcije ... London....... Srebro ....... Francoski napoleond...... Ces. cekini....... Nemške marke Tržne cene dne 23. marca t. 1. Dijaška kuhinja v Celji. Po zadnjem izkazu so daljo društvu pristopili sledeči udje: Gosp. Dr. Filipič, odvetnik v Celji, kot podpornik je vplačal letnino....... prej daroval.......... G. Štefan Kocijančič, oskrbnik v Stcinanerjevili fužinah v Oplotnici....... G. Dr. Voušek, c. k. sodnik v Gornjigradu Preč. g. Janoz Sredenš^k, župnik na Ponikvi Proč. g. Anton Inkret, kaplan na Ponikvi . . Proč. g. Androj Krek, župnik na Polzeli . . Preč. g. Govedič, župnik v Šoštanju .... Premil. gosp. knezoškof Jakob Maksimilijan so darovali........... G. Dr. Quido Srebre. odvetnik v Brežicah, letn. Preč. g. Andrej Podhostnik, kaplan v Mozirji letnino........... G. Janez Hausenbihler v Žavcu, letnino . . G. Maks Kos. trgovec v Podsredi, letnino . . G. Ivan Drobnič, trgovec na Lašneni, za 4 mes. G. Ernest Širca, trgovec v Žavcu, za 2 meseca Neimenovan za 2 meseca....... G. Ant. Petriček, učitelj v Žavcu, za 1 mesec G. Vino. Kolšek, not. kand. v Mokronogu, za 4 mesece........... Zavarovalno društvo „Azienda" po zastopniku Maks Veršeou v Celji jo darovalo . . Preč. g. Anton Balon, župnik Vranski, letnino Celje, dne 17. marca 1887. 5 gl. - 2 „ - 5 „ - 5 „ - 5 „ - 5' „ - 5 „ - 5 „ - 10 „ - 5 „ - 5 „ - 5 „ - 5 „ - 9 _ " ii l „ - l „ - - „ 50 2 „ — 20 „ - 5 „ - Veršec, - kr. blagajnik. j r £ ■ Da omogočim vsakemu omisliti si, kar je v vsaki sobi naj-praktičnejo in najlepše, nastavil sem svojim (llvaiioin za tnalo časa nizko ceno 35 g-ld. Moji divani preoblečeni so z modernim, trpežnim blagom, ki ne izgubi barve. Za dobro delo se jiunči. Divani imajo pod sedežem predalo, a na zahtevanjo izdelujem jih tudi brez istega. Kcsnim kupcem na deželi pošljem, če želijo, uzorce blaga franko. Gornja nizka cena velja le za malo čnsn, torej prosim, se pravočasno oglašati z naročili, za kterih najboljšo izpeljavo se jamči. 3 tapeciral* v Ljubljani, Ključarske ulice štev. 3. _ Vsa v mojo stroko spadajoča dela, n. pr. salonsko garniture, žimnice, posteljne ulogo itd., izdelujejo se po ccni, brzo in solidno. Poprave v mestu in na deželi prevzemam in izvršujem na občno zadovoljnost. (12) Starejša, v vseh kuhinjskih in sploh hišnih opravilih izurjena kil tiar ktera tudi s perilom znil ravnati, se išče. Ponudbe z označenjein plačila administraciji »Slovenca". (2) Oddaja se služba cerkovnika in orgljavca v Česnicah, pošta Lukovica, ter se zamore takoj nastopiti. Prosilci naj se oglasijo pri župnijskem pred-stojništvu. (1) rclODCEVA ESENCA jtjr" jekarjaPicCOh-ja •frvv -Ljublj ani. ozdravila jo inojo svakinjo njenih žolodčevih obo-lolosti popolnoma, da so čutim hvaležno priinora-nega povsodi in vsakemu to neprecenljivo sredstvo iz vsega srca priporočati. Lmlvig Ziiinmarckl, c. kr. žendarmerijski stražinester v Trstu. Izdelovatelj pošilja jo v zabojčkih po 12 steklenic po 1 gld. 36 kr. po poštnem povzetji. Poštnino trpe p. t. naročniki. V steklenicah po 10 kr. samo v Piccoli-Jcvi lekarni „pri angelju" na Dunajski cesti v Ljubljani. — V steklenicah po 15 kr. v Rizzioli-jevi lekarni v Novem mestu in v mnogih lekarnah na Štajarskem, Koroškem, v Primorji, Tirolih, Trstu, Istriji in Dalmacijt. (4) Poslano. Gospodu pl. Trnk6czyjii! Lekarju zraven rotovža v Ljubljani. Naznanjam Vam sprejem 5 steklenic cveta za konje ali konjskega fluida.*) Ker se je ta od Vas narejen cvet za konjo pri zunanjih boleznih pri mojih konjih tako izvrstno obnesel, zasluži da se po časopisih javno razglasi. Srčen pozdrav! (26) Anton Krašovic, posestnik. Vrhnika pri Starem trgu poleg Rakeka, 3. jan. 1886. Za notranje bolezni pri konjih, goveji živini, prašičih in ovcah, priporoča se pa izkušeni Živinski prah (1 zavoj 50 kr., 5 zavojev 2 gl.) Mnogotere ozdravila pri rabi tega živinskega prahu, kakor njegove dobrodelne lastnosti pri različnih boleznih, pripravilo so živinske zdravnike in živinorejce do tega, da ta prah za prvo in najvažnejšo zdravilo rabijo ter se priporoča, da ga vsak gospodar pri notranjih živinskih boleznih takoj rabi, sploh da se ta prah zmeraj pri hiši nahaja. Izvrstno se rabi ta živinoredilni prah, ako živina neče jesti, pri krvni molži, kakor tudi za izboljšanje mleka. Prodaja in razpošilja ga z vsakdanjo pošto lekarna Trnk ? > o . I fl 3 Š S s n ® i C p* ~ "ž f-l o 41 1» VP v" .0 tt A ■ V \\V v o & w s ' - o © r, 3 2- * ® « ^ - - 3 g* CZ o \v N tt % 5» 2 s O TT v V v (i ra f JS V v M $ A83ZBJq0 1]!>|S udnz 'fjiiuj.j| '0;[u>| l|!U8A)!|0ai 'A0)jj.Sj| l)j)|S[UBA gs6Jdz| uj L|!>|suij;q 'mupaAOtIs mL » »Inll