Leto UCV., št. 138 L]ueljana, ponedeljek 26, junija 1932 Cena Din 1.— Izhaja vsak dan popodne, izvzemši nedelje tn praznike. — Inseratl do SO petit a Din 2.—, do 100 vrst Din 2.50, od 100 do 300 vrst a Din 3.—, večji inserati petit vrsta Din 4.—* Popust po dogovoru, inseratni davek posebej. — >Slovenski Narod« velja mesečno v Jugoslaviji Din 12.—, za inozemstvo Din 25.—. Rokopisi se ne vračajo. UREDNIŠTVO TN UPBA VNI8TVO LJUBLJANA^ Kn&fljev* ulica st. 5 Telefon Št. S122, 3123, 3194, 3125 In 2126 PODRUŽNICE: MARIBOR, Grajski trg" St. 8----CELJE, Kocenova ulica 12. — TeL 190. NOVO MESTO, Ljubljanska e. Tel. st, 26. JESENICE, Ob kolodvoru 101.--•— Račun pri postnem Čekovnem zavodu v LJubljani st. 10.351. PATRIJARH VARNA VA V LJUBLJANI Prisrčen sprejem na kolodvora — Blagoslovitev temeljnega kamna pravoslavne cerkve pa visoko vladarsko žezlo patrijarha srbske pravoslavne cerkve. Pravoslavna mladina je trosila cvetje, pevci iz Ljubljane in iz Zagreba so zapeli pozdravno himno, ko je patrijarh Varnava dostojanstveno korakal v skromno kapehco, vso okrašeno z lipovimi vejami v cveti«. Ljubljana, 20. jnmja. Iz Celja, kjer so ga sprejeli najodličnejši predstavniki javnosti in velika množica ljudstva z odprtimi rokami in radostnih src, je prispel poglavar srbske pravoslavne cerkve davi v Ljubljano, da blagoslovi temeljni kamen pravoslavne cerkve in se osebno seznani s predstavniki kulturnega žarišča Slovenije. Se bolj kakor v Celju se je la'hko najvišji pravoslavni cerkveni dostojanstvenik v Ljubljani prepričal, da smo sprejeli Slovenci s polnim razumevanjem izrek: »Brat je mio, koje vere bio«. Pozdravljajoč najiskreneje visokega gosta v naši sredi, mu želimo, da bi mu bilo kratko bivanje med nami čim prijetnejše in da hi se vrnil od nas s trdnim prepričanjem, da je s svojim posetom in blagoslovitvijo temeljnega "kamna pravoslavne cerkve v Ljubljani še boli poglobil duhovne vezi med brati enega duha in enih misli. Sprejem na kolodvoru Ljubljana. 30. junija. Ko je davi ob 8.5 pri vozil vlak, ni bilo samo polno ljudstva na kolodvoru, temveč se je budi kar trlo tudi pred kolodvorom in tjadoli po Ma«*arykovi in Miklošičevi cesti. Navzlic zgodnji uri se je zbrala velika množica, ne gotovo toliko iz radovednosti, kakor da izkaže spoštovanje vladarju srbske pravoslavne cerkve, ki se je pripeljal blagoslovit temeljni kamen pravoslavne cerkve sv. Cirila m Metoda v Ljubljani. Nenavadno bogato so ulice, po katerih se vozi patrijarh Varnava, okrašen© z zastavami, preproga pa, ki je bila položena na kolodvoru, je bfla vsa posuta s cvetjem, prav tako kot je bilo preddvorje in mala kapelica v vojašnici vojvode Mišića posuta s cvetjem in travo. Težko je imenovati vse ođličnjake, ki so prišli pozdravit patrijarha. V množici so bili ban g. dr. Drago Marušič, pod-han g. dr. P i r k m a j e r. (ftvizijski general g. Bogoljub TII č, ljubljanski župan g. dr. Dinko P u c. komandam mesta g. Dra-gorrrir Popovič, predsednik pravoslavne cerkvene občine univ. prof. g. dr. Hadži z vsem odborom, senator g. dr. Valentin Rožič, za Vodnikovo družbo in CeŠko-slovaško-jugoslovensko fcgo nar. posl. g. Rasto Pnstoslemšek. predsedntV vrš. dež. sodišča g. dr. Rogi na. podpredsednik Avto-kl-uba g. dr. Ciril Pavlin, posebne simpatije je pa vzbuiala resna postava skromne črnogorske matere v narodni noši ob roki svojega ponosnega sina pofkovnika g. Ljube Novakoviea. Dolga je bila vrsta oficirskega zbora v svečanih uniformah, kS so jo komaj predrle množice dam. Vi so prispele s šopki k pozdravu višjega cerkvenega dostojanstvenika. Topovi z gradu in pa vojaška godba so javili prihod vlaka, ki je te njega izstopil patrijarh. Škrlatno rdeč hahW in bela ka-milavka z briljantnim križem tn dolgim belim >valom«. v tem okvirju pa dolga črna brada, markanten, smehljajoč se obraz s silno živimi črnimi očmi in nenavadno močnimi obrvmi, taka je zunanjost vladarja srbske pravoslavne cerkve. Gospa generala Ilica in gospa predsednika pravoslavne cerkvene občine dr. Hadžijeva sta mu izročili velike šopke. Mestni župan g. dr. Dinko Puc mu je pa z zanosnimi besedami izrazil zahvalo za prihod kot nasledniku sv. Save in poglavarju vere, ki sta jo oznanjala brata sv. Ciril rn Metod srbskemu narodu, te narodne vere, ki je držala srbski narod skozi stoletja in ki pomeni spas naroda in je tudi prava narodna vera, ki je dovedla narod do svobode. Ban g. dr. Drago Marušič je pozdravil patrijarha v imenu banovine in v imenu Slovencev kot naslednika sv. Save in predstavnika vere. ki je dvigala narod ob najtežjem Času s^ozi vekove kot vera v boga in kot vera v svobodo. Vidno prijetno presenečen se je patrijarh tiho zahvali predstavnikom, ki so mu po vrsti poljubili roko. Dolga vrsta odličnjakov mm je bila predstavljena, a zaman je občinstvo čakalo, kdaj pride na vrsto zastopnik cirihnetodijskega duha, ki smo o njem čuli, da se je opravičil. S tihim spoštovanjem so sprejele množice pred kolodvorom visokega gosta našega naToda. Za avtomobilom, ki se je v njem vozil direktor poKciie g. Keršovan, se je peljal patrijarh z generalom g. Hicem, v drugem avtomobilu podban g. dr. Pirkmader s škofom pravoslavne škofije, tei k nji pripada tudi Ljubljana, g. dr. Ma-ksimiljanom Hajdinom iz Plaškega, nato pa župan g. dr. Dinko Puc s škofom iz Novega Sada g. dr. Uarijonom Cirićem, nadalje pa škof g. dr. Nektarije Krulj iz Tuzle s predsedstvom cerkvene občine, za njim so se pa peljali ostali dostojanstveniki v dolgi vrsti avtomobilov po Miklošičevi cesti in Slomškovi uKci. Na vsej poti je občinstvo pozdravljaje tvorilo nepretrgan Špalir do kapelice v vojašnici vojvode Mišica na Taboru. Pred kapelo si j« ogrnil patrijarh vijoličast plašč in sprejel v desno vofco skromen srebrn kril, v Jovo Patrijarh Varnava blagoslavlja pravoslavno cerkev v Cefln, Pred vhodom ga }e v imenu pravoslavne cerkvene občine oozdravil predsednik univ. profesor g. dr. Hadži. nato je pa patrijarh stopil,.odet v svečan ornat pred prestol, ob njem so pa sta8 trije škofje in nosilci k rižev. Po tihi moKtvi ga. je z gk>-bokjm govorom pozdravil župnik ljubljanske pravoslavne občine g. Oiorgje Budinu" r, ki je zlasti po vda r jal veliko darežljivost Slovencev za pravoslavno cerkev brez razlike vere. Nato je spregovori in se zahvalil patrijarh narodu Slovencev, ka je prav tako pomenljiv kot narod Hrvatov in Srbov »za srečno bodočnost države, po govoru je pa dal svoj višji pastirski blagoslov. Cerkvenemu opravim so prisostvovali vsi dostojanstveniki, ki so bili pri sprejemu, fn velika množica, ki jo je bilo polno tudi preddvorje kapelice sv. Nikolaja. Lepa svečanost v Trubarjevem parku Ob 11.30 se je pripeljal patrijarh s svojim spremstvom v Trubarjev park, kjer »o bAli že zbrani najodličnejši predstavniki naše javnosti fn kjer »e je ob grmenju topov z Ljubljanskega gradu pričela svečana Magoslovrtev pravoslavne cerkve v Ljub- Taka bo pravoslavna cerkev v Ljubljani. ljami. Po cerkvenih obredih, ki jim je prisostvovala poleg civilnih in vojaških dostojanstvenikov rudi velika množica ljubljanskega občinsftva. je bila vzidana v votlino spominska Hstina. na zazidano odprtino pa položen temeljni kamen. Po lepi, pomembni svečanosti v Trubarjevem paricu se je odpeljal patrijarh s spremstvom in gosti v hotel Union na banket, ki ga. je priredila ljubljanska pravoslavna cerkvena občana. Jutri ob 8.30 se odpelje patrijarh s svojim spremstvom na Bled, od koder se zvečer vrne s svojim spremstvom v Beograd. Pred diktaturo v Chilu Vso upravo države je prevzelo vojaštvo — Komunistični voditelji zaprti — Preprečena železnicarska stavka Boenos Alres, 20. junija, g. Po vesteh iz Cbila so vojaški oddelki sedaj zasedli vso državo. Povsod stopajo na mesta civilnih uradnikov vojaške osebe in izven dvoma je, da bo prišla država za dalje časa pod strogo diktaturo. V Valparaisu so nedavno aretirali komuniste in ponoči odvedli na torpedni rušilec, ki ie ob zori odplul najbrže na otok Mezafuero. Kakor se je sedaj izvedelo, je bilo v državi 675 komunističnih celic. Komunistični pokret ie tako daleč prodrl v armado, da je bilo mnogo prebivalcev Chila in tudi inozemcev naziranja, da komunisti lahko računajo s podporo armade. Zaradi sodelovanja pri komunistični zaroti ie bilo sedaj aretiranih 8 inozemcev in sicer i^usov. Vojaški letalska zbor je skušal včeraj ponoči zopet spraviti bivšega diktatorja Gro-veja na krmilo. Letalci so se polastili treh letališč in ustavili torpednega lovca, na katerem so hoteli odpeljati Groveja v pregnanstvo na neki otok. V Chilu je izbruhnila železničarska stavka, ki jo skušajo voditelji stavkovnega pokreta izpremeniti t splošno stavko. Železniški promet se vzdržuje s pomočjo armade. Jttst Piščanec umrl Ljubljana, 20. junija. Na Vinogradu pri Dobrni je včeraj za vedno zatisnil oči vpokojeni carinska inspektor g. Just Piščanec. S pokojnim leže v grob mož, ki je mnogo delal na polju carinske shižbe m je veljal pri nas za enega najboljših strokovnjakov v praktičnem carinskem poslovanju. Bil je dolga leta v carinski službi, po vpokojitvi je pa ustanovil v Ljubljani lastno carinsko posredovalnico. Rojen je bil 8. oktobra 1865 v Rojanu pri Trstu in je služboval najprej v Trstu, pozneje v Gorici, od leta 1906 bftrs4cl #vet je w>-gbsno ooobrfl poročilo. Dfcoes odpora jo TTerrt( *t tmmbi j v Zmaga narodnih socialistov na Hesenskem Pri včerafsnffh dežehiozborsktti vofttvah so dobil narodni sooiafisd z nemškimi nacionale! absolutno večino Prankfort, 30, junija. Včeraj so se vršile votirve v beAsmjAj deželni zbor. Z novimi volitvami so donfli narodni socialisti hi nemški nacionale! s 33 mandati absolutno večno. Socialni demokrate so pridobffl nekaj tisoč glasov, vendar na števfci svo-fth mandatov niso mojrfl povišati Meščanske stranke so izgubile skoro dve tretjin? svojih prejšnjih glasov. Po uradni objavi so rezultati naslednji: socOatm demokratje I72J75 glasov, 17 mandatov, centriim 106.603 glasove, 10 mandatov, socialna delavska stranka 11.697 ziasov, 1 mandat, komunisti R2.111 glasov, 7 mandatov, nemški nacionaJci 11.267 glasov, 1 mandat, narodni socialisti 328.313 glasov, 32 mandatov, demokrati 402S glasov, nobenega mandata, stranka nacional* ne fronte 25.175 glasov in 2 mandata. Zopcl hod potres v Ameriki Mexlko Cttty, 20. Junija, LJntt poročajo Is Go&taiajara, da Je potres popolnoma uničil mesto JucatpOan v državi JaB«ko. Meato Je pOpotaom poiuiauo ter Je ve-flfco mrtvih in ranjenih* Podi etmoatl Se ntoo Povišanje šofnfrte rta Bolgarskem Sofijm, 20. jim j a. AA. Vlada je zvišala šolsko takso s 500 na 1000 levov na leto, kakor to določa proračun za leto 1932/33. Borzna poročila. LJUBLJANSKA BORZA. Devize: Aaneterdani 2274.27—2286.61, Beržfcn 1535.07—1346.87, Bruselj 783.50 787.44, Oonih 1097.35 — 1102.05, London 203.90—^206.52, Nerwy«nk če* 5007.38 do 5086.04. PaHa 2«1.30_žz2.42, P*ra*ra 221.30 INOZEMSKE BORZE. O Tir* h: Beog«—1 9, Pariš 20_6 m o«n osmin k. London 18.00, Nowyork 513.12. Snsessj TL42, Mtfem M.«, M&oVm «.10. Sli ah 2. »SLOVENSKI NAR "> D<, dne 20. junija 2932. Stev. 138 Novomeška učiteljska skupščina Spomenik Janka Lebann — Novomeški srez ima 45 šol Primanjkuje 34 učilnic Novo mesto, 18. junija. Skoro sedem let se učiteljstvo novom e-šiceoa sreza uradno m sestaio. Po novem šolskem zakorra so odrejene vsakoletne sreske učiteljske skupščine in tako se je zl>raio danes učiteljstvo iz vsega sreza V lepo okrašeni, obširni telovadnici novomeške osnovne šale. Uvodoma je bilo zborovanje sreskega tjcft društva, kjer so brli izrečeni številni predlogi šoteke m stanovske vsebine za bližnjo oblastno skupščino JUU v Ljubljani. Izvoljeni so bili tudi delegati za to m za glavno skupščino v Beogradu. Sklenjeno je bilo dalje postavati pokojnemu stanovskemu tovarišu, pesniku Janku Lebanu, skromen spomenik. Našla se je že plemenita gospa, ki j« darovada grobni oklep. Med zborovanjem se je zbralo med članstvom 344 Din za učiteljski dom v Ljubljani- Potem je sreskri šolski referent g. Fran Zagore v navzočnosti sreskega načelnika, vladnega svrtmika g. Friderika Log er-j a otvordl uradno konferenco. Učiteljstvo je stoje zapelo državno himno. Zborovalce je najprej s toplima in soli ter šolstvu naklonjenimi ki razumeva jočimi besedami pozdravil s reski načelnik, za njim pa je podal sreskd šolski referent svoje poročilo, ki je tudi za lajike kaj zanimivo. Posnemamo iz njega le glavne podatke. Zadnja sreska učit. konferenca je zborovala v Novem mestu 34. oktobra 1925. Tedaj je bilo v srezu 43 osnovnih šol s 128 razredi. V tem času sta bili otvorjeni dve novi Soft, in to v Korrnju ter na £virčah. Torej ima novomeški srez zdaj 45 šol in sicer: 11 enorazrednic, 11 dvorazrednic, 8 trirazrednic, 4 štirirazrednice, 7 petrazred-ndc in 4 šestrazrednice. Med temi šolami so 1 državna dekliška ter 1 zasebna dekliška šola s pravdeo javnosti, 2 deški osnovni šoli ter 41 mešanih. Vse te šole imajo 134 razrede s 15 vzporednicami in dvema razredoma otroškega vrtca na deški osnovni šoli v Novem mestu. K pouku prihaja Z7±*J dedkov in 3495 deklic, skupno 7235 otrok; povprečno 48 na razred. Učni jezik je na 38 šolah slovenski, na sedmih pa slovensko-nemški. To v kočevskih vaseh Crmosnjice, Laze, Poljane, Pod-stenice, Smuka, Štale in Dol. Topla reber. (Da bi imeli naši ljudje onstran meja vsaj senco teh ugodnosti!) Na vseh šolah v srezu je 149 učnih moči in sicer 51 moških in 98 ženskih. Zanimivo, da prevladujejo med učečo se mladino v srezu dečki, med poučujočimi jo močmi pa ženske. Sol je v srezu 40, ostalo so najete hiše. Srez šteje 115 učilnic, 2 telovadnici, 2 gospodinjski kuhinji in 44 učiteljskih stanovanj. Primanjkuje 34 učilnic, ki jih nadomeščajo učna prostori, kjer se vrši le poldnev-ni pouk. Z novimi šol. poslopji je v teh časih krdž. PrezidaAo in še dozidalo se je šolsko poslopje v St. Prtu pri Novem mestu. Zdaj je tam velika in odgovarjajoča šolska stavba. Nekaj lepega bo tudi na Malem Satniku, kjer je šoL stavba že v sirovem stanju in bo jeseni že menda izročena svojemu namenu. Mirna peč je dobila po dolgem prerekanju stavbno dovoljenje. V projektu so še štiri šolske stavbe v srezu: na Dofcžu ki v Gaberjih pod Gorjanci ter v Knežji vasi in Račjem selu. Samo kdaj bo beseda kamen postala?! Prepotrebnd so šolam vrtovi in vendar je v srezu še osem šol brez lastnih vrtov. Tukaj bi morali krajevni šol. odbori pač storiti svojo dolžnost! Kot med drugimi stanovi in po vsej deželi, tudi yned učiteljsrvom zdravstvene razmere v prošlem letu niso bile ravno najpovolnejše. čemur bi se bilo pa tudi čuditi, saj je baš učiteljska služba najbolj naporna in za nabiranje bolezni najbolj pripravna. Podal je šolski referent še nekaj prav umestnih pedagoških in šolskoupravnih smernic ter o izveaišolskem delu, za njim pa je temperamentno iznesel svoje misli o državljanski ^goji učitelj g. T r a t a r Marjan iz TroLuja. Povdarjal je prvenstveno vlogo državljanske vzgoje tako v javnem kot zasebnem življenju, ki ji morajo posvetiti največjo pažnjo vsi odgovorni m soodgovorni činitelji. Le harmonija med Sokolom, šok), cerkvijo in domom bo rodila uspešne sadove. Zaključil je z besedami: »Naj ne bo pri nas šole, ki bi ne bila obenem tuda sokolska šola, kajti sokolska rmsel bo res prešla v meso in kri celokupnega našega naroda, ako bo že njegov naraščaj deležen sokolske vzgoje!« Nič manj zanimivi m važni sta bili naslednji predavanji. Znana prvovrstna šol-nica gdč. Rafaela Hrovatova iz Žužemberka je razglabljala pereče vprašanje, kaj zahteva sodobna šola od učitelja. Učiteljeva osebnost bodi samce razreda, zato so potrebni učitelju samokritika, zatajevanje in žrtve, da se doseže plemeniti cilj vzgoje dorašcajočegfl bitja, ki je vsako zase delček države Med kočevskim prebivalstvom orje ledino šolski upravitelj v Crroošnjicah g. Josip § e r b e c. On je iznašal navodila iz lastne izkušnje, kako usmeri učitelj pouk k zaposlenju mladine, da s tem odvrača brez-oeijr in čuva gospodarsko blagostanje naših kmetskih domov. Lepe misli, lepd uspehi in najlepši izgledi za bodočnost, če se jih bodo vsi prizadeti držali. Za temi referati je podal predsednik »reske učiteljske knjižnice, g. Viktor P i r-nat poročilo o njenem skoro sedemletnem delovanju, Takrat ne je mocaia fcngftnir« med tem seliti. Zdaj je nameščena v pritličju novomeške šote. Knjige so nameščene v treh velikih omarah, in so interesentom vedno na razpolago. Knjižnico sta podpirala okrajna blagajna in oblastni odbor, ki sta v tej poslovni dobi nakazala knjižnici 14-533JO Din. Veliko naklonjenost sta pokazala knjižnici tudd mestni župan dr. Josip Rezek in srezki šol. referent g. Fran Zagore, ki se jima je odbor na konferenci javno zahvalil. Odbor je nabavil knjižnici okoli 250 najmodernejših in najaktualnejših knjig I na današnj" uradni konferenci! pedagoške m znanstvene vsebine, nekatera dela modeme beletristike, vzdrževal je vse pomembne revije ter povezal skoro vse broširane knjige v knjižnici. Poročevalec je pozival zborovalce k ~im največji uporabi tako bogate knjižnice Izvolil se je potem nov knjižnični odbor in za njim še stalni odbor, pred razhodom pa si je učiteljstvo ogledalo še razstavo deških in dekliških ročnih del iz vseh šol vsega sreza. Razstava je nameščena v šestih sobah drugega nadstropja, prav lično in pregeldno je urejena ter je najver-•nrjše zrcalo učiteljskega dela in truda. Pripomniti moram namreč prav diskretno, da ta razstava ni bila napovedana morda že ob začetku šol. leta in ni nihče delal za oči, razstava je bila napovedana komaj pred tedni. Podrobneje se povrnemo k njej jutri, že zdaj pa čestitamo učateljstvu novomeškega sreza k njegovim uspehom v šoli ki Gostje v naši operi in opereti Križaj —■ Rus — Dubajić — Marčec — Vilfan-Kunceva — Udovičeva — Skrbinšek Ljubljana, 20. junija. Gospod Križaj je bil v potekujoči sezoni stalni g"ost naše opere ter je absolvi-ral celo vrsto gostovanj. Križaj je danes na vrhuncu svojega umetniškega razvoja ter stoji v prvi vrsti najodličnejših jugo slo venskih basistov. Njegov veliki, paste zni, lahko probojni bas izrednega obsega in izredno prijetnega značaja se sijajno uveljavlja enako v lirskih, kakor dramatskih, resnih in veselih partijah. Njegova pevska inteligenca in čuvstvena izraznost žanjeta v zvezi z vedno izvrstno, močno igTo največje razgibanosti in poglobljenosti ob kateremkoli nastopu popoln umetniški uspeh. V zadnji dobi je kot povod-nji mož in Kecal v Dvofakovi Rusalki in Smetanovi Prodani nevesti žel na našem odru nove umetniške zmage. Kot povodnji mož je žel tudi mladi pevec grsp. Rus velik uspeh; njegov krasni in izdatni glasovni materija! skrbne izso-lanosti, sposobnost, s katero izraža svojo čuvstvenost in odlično jasni izgovor poleg vedno prav zadovoljive igre so postavili njegovo drugo kreacijo med najboljše po-vodnjake nase opere. Gospod D u b a ji č je takisto med sezono opetovano gostoval in sicer v operetah., a stalno v Tijardovićevi Mali Floramv kot Pegula. Odličen spevokomik je, ki se močno uveljavlja prav posebno s svojo drastično, čisto svojsko, živahno komiko v igTi in spevu, a zlasti še v plesu. Vedno je poln izvirnih domislekov, izživlja smeh tudi najčmernejšim gledalcem in je zares zabaven, ne da bi bil kdaj neokusen, čeprav prestoplja meje naravnosti. Za moderno opereto, ki zahteva največ govorjenega pevanja in plesanja, je Dubajić imenitna moč zdravega,, naravnega humorja. Govori tako lepo in jasno, da smo razumeli celo splitski dialekt. Vendar ne moremo razumeti, zakaj niso zasedli Pegule tudi z našim spevokomi-kom g. Pečkom, ki je splošno zelo priljubljen, je glavni steber naše operete, odličen igralec in plesalec in tudi pevec z izdatnim glasom. Kot dolgoletni član osije-škega gledališča obvladuje tudi hrvaščino. Torej bi bil zmagal tudi splitščino. Kadar je bil Dubajić zadržan v Zagrebu, bi ne bilo treba predstave odpovedati — kar se je moralo na škodo blagajne zgoditi opetovano. — a publika bi bila z g". Pečkom gotovo tudi zelo zadovoljna. In vsi abonentje bi bili videli Floramve lepo v redu. Zelo prijetno nas je iznenadilo gostovanje g. Marčeca, bivšega našega junaškega tenorja, v Puccinijevi »Turandot«. 2e kot Mario in v drugih partijah je dokazal, da je s svojim pevskim študijem na Dunaju neverjetno mnogo pridobil. Kot Kalaf pa je Marčec v pevskem, igralskem in mimičnem pogledu podal svojo najboljšo kreacijo. Marčečev glas je zelo napredoval po svoji milini, gladkosti in probojnosti, igra se mu je sprostila in mimika mu je že lepo svobodna. In izgovarja vzgledno. Čuvstvenost in duševne boje podaja naravno, simpatično. Lirske in dramatske momente izdeluje enako skrbno, efektno. Kako ugiba uganke in kako strastno osvoji Turandot, to je bilo podano imenitno. žel je zato zasluženo — in NB. brez vsiljive nekritične lrlake in »drukarije«! — prav iskreno priznanje. Gosp. Marčec skratka zelo razveseljivo raste in se razvija v vsega respekta vrednega junaškega tenorista. Sploh je bila zadnja predstava Turandote prav dobra. Ga VUfan-Kunčeva, naš stalni gost v veliki, težki naslovni partiji, je kot pevka posebne glasovne miline in imponujo-če umetnosti, izrazite mimike in vedno okusne igTe ponovno žela triumf. Samo če bi naš orkester včasih tako ne razsajal in razgrajal! Sploh je često preglasen in ubija petje. Ako se pevci ne dero, jih skoro ne Čuješ, gotovo pa nič ne razumeš. Zdi se mi, da je še zmerom orkestralni prostor nerešen problem, ali pa je krivda na glasbenikih ? Po največjih operah z ogromnimi orkestri ni takega hrupa kakor pri nas. Izvrstna kakor vselej je bila ga Zlata Gjtmgjenae-Gavellova kot Ldu, Toda ta velika umetnica je pela letos tolikokrat največje partije, da si je res zvrhoma zaslužila počitka. Utrujenost se izraža v trenot-ku, ki je že kar koloraturen. Biser se ne nosi vsak dan! štedite ž njim, ker je preveč dragocen. V soboto sta gostovala iz Maribora gdč. Pavla Udovičeva in g. VI. Skrbinšek v opereti > Vik torija in njen huzar«. Oba sta še mlada člena, ki se oči vi dno ob veliki ambiciji lepo razvijata. Gdč. Udovičeva, ki je tudi operna pevka, ima prijeten, izdaten glas, ki je zlasti v srednji legi prav ugajal; v višini ni čisto zanesljiv in če glas forsira, je manj ugoden. Lepa igra, temperament in pristno, ne pretirano izražena. Čustva so ji prinesli neoporečen uspeh, ki se je realiziral celo v šopke. Na ušesa pa naj ji zašepetam: poiščite si inteligentnejšo Šiviljo! Ni vsaka, niti najlepša toaleta za vsaki ženski stas! Modo je treba prilagoditi telesu. G. Skrbinšek je eleganten igralec, ki je podal v maski čisto Izrazitega Američana. Tudi ugoden glas ima. Ali govorica mu je bila nekam patetična, tempo zavlacevan, v spevu pa glede takta ni bil vedno y skladu z orkestrom Brez izkušenj je pač težko nastopiti v partiji, ki jo poje pri nas operni umetnik. Vendar sta mariborska gosta ostavila v splošnem ugoden vtisk. Fr. G. Nesreča na Grintovcu Naše divne gore privabljajo s svojimi naravnimi krasotami vedno večje množice prijateljev narave. Posebno Ljubljančani kaj radi izrabijo vsak prosti trenutek, da posetijo naše planine, zlasti Kamniške. Vsako soboto se odpelje iz Ljubljane množica turistov. Tudi preteklo soboto je kam-ničan vozil večje število izletnikov. Med njimi sta bila dva tipografa, Lang Ivan, uslužben v Narodni tiskarni, ter Cukovič Zvonko iz Učiteljske tiskarne. Istega dne sta prispela na Kokrško sedlo in prenočila v Cojzovi koči. V nedeljo sta bila že ob pol štirih na poti proti Češki koči. Nenadoma je Langu na zamrznjenem snegu spodrsnilo, izgubil je ravnotežje ter se zvalil po strmem pobočju navzdol. Kakih 200 m je drčal po snežišču ter še 40 m po skalnatem svetu, dokler se ni ustavil na snežni planoti. Cukovič je takoj odhitel po pomoč nazaj v Cojzovo kočo. odkoder sta odšla dva domačina, da poiščeta ponesrečenca. Opoldne so ga našli močno krvavečega in opraskanega po vsem telesu, zlasti po obrazu. Odpremili so ga v dolino ter ga z vozom prepeljali v Kokro. Lang, ki je bil ves čas pri zavesti, je bil nekoliko zmeden ter je venomer ponavljal, da se mu mudi na vlak. V Kokri je Cukovič ustavil avtobus, ki vozi v Kranj, ter prosil šoferja, da obvesti rešilno postajo v Kranju. Rešilni avto je kmalu prispel in ob 19. je bil Lang že v ljubljanski bolnišnici. Takojšen pregled je ugotovil, da so sicer Langove poškodbe precej hude, vendar pa ne življenjsko nevarne. Pri tej priliki naj omenimo, da je rešilni avto računal za prevoz iz Kranja do Ljubljane 640 Din, kar je vsekakor močno pretirano. Požar na Bleda Bled, 20. junija. Blejski kot je zopet močno razburjen, kajti zločinska po žigalska roka, ki že več let zažiga hiše in poslopja po Bledu in okolici, je v soboto zvečer zanetila ogenj v podružnici trgovine M. Pangerc in drug v bližani hotela >Triglav<. Požar je okoli 22. izbruhnil z vso silo in je bila trgovina s poslopjem vred mahoma v ognju. Na kraj požara so prihiteli gasilci iz bližnjih krajev; zlasti požrtvovalno in z rizikom za svoje življenje so delovali Blejcani. Gorelo je vso noč do jutra. Po požaru povzročena Skoda Se ni povsem točno cenjena računajo pa. da znaSa blizu 1.000.000 Din, kajti poslopje je pogorelo do tal, uničena je bila velika zaloga blaga in zgorel je celo lep avto. V nevarnosti je bil tudi bližnji hotel >Triglav«, le požrtvovalnosti prasilcev in njih vzorni organizaciji gre zasluga da so hotel obvarovali pred požarom. Orožniki poizvedujejo za požigalcem. kajti splošno je mnenje, da je požar podtaknila hudobna roka. Iz policijske kronike Ljubljana, 20. jcn&a. Včeraj&nja nedelja nam je naklonila krasen eokični dan. Smo sicer sredi poletja, vendar nam vreme izredno nagaja in je slučajno lepo vreme že ir>oxnemiben dogodek. Na račun so prišli jpredvsem kopalci, katerih je na Savi, Ljubljanici in v kopališču 'Ilirije kar mrgolelo. Ljubljana je bila skoraj prazna Polovica mesta >e bila v bližnji okolici, zlasti je bila dobro obiskana šmarna gora Na Viču so imeli žegmanje. Z velikim uspehom so zaklali kobilo. Na koline so seveda prišli poleg domačinov predvsem Ljubljančani. Policija tudi tokrat ne poroča nič veselega. Posestniku šlanibergerju Ivami iz Most je prevoznik Florjan V. iz kozolca pobasal okoli 200 kg suhe detedje. Ko so ga prijeli, se je zagovarjal, da je vzel deteljo, ker je mislil, da je last hotelirja Mrt-kliča, M da je itak dosti bogat Policija seveda mi mogla vzeti njegovega opravičila na znanje. — Elektromonterju Karlu Suhoviču je neznan storilec izmaknil a nezaklenjene shrambe telefonski tnduktor, kolesni plašč ter zračno cev v skupni vrednosti 500 Din. Zidarski delavec Franc Setničar iz Kadežne ulice je poMctji prijavili, da mu je na 'travniku ob Cesti dveh cesarjev nekdo ukradel nov telovnik, v katerem je bila žepna tura z dvojnim pokrovom ter verižica z obeskom. — Delavec Puškar Vol aga je imel pri gostilntlčarkl M ez eto vi na Krakovskem nasipu shranjen zavitek z obleko in toaletnimi potrebščinama. Ko je prišel ponj, um je gostttaričar-ka začudeno odgovorila, da je zavitek že odnesel delanrec Hasan Keserovič, češ, da ga je poslal Puškar. Keserovič je Izginil neznano kam. Policija de včeraj prijela samskega delavca KoritnVfea, že l&-farat predkaznov. goljufa Pri takozvani Igri na hlačni pas je osleparfl. slugo pri špediciji Turk Dobnlkarja, za 130 Din. Nedelja ni potekla brez nesreč. Zidar "ETiikftn Jože iz Rudnika, je padel z 10 m visokega zidarskega odra, ki ga je sam postavil ob novi stavbi posestnika Abl No- vaka v Kohzejski ulici. Dobil je precejftnje poškodbe, — V bolnišnico so pripeljali 18-mesečnega Milana Boca, sin o ka železniškega progovnega delavca z Brezja pn Grosupljem. Padel je v kup Zarećega pepela in dobil hude opekline po vsem telesu. — Hlapec pri Mergenthalerju v Mostah je h<.! i snoči obiskati svojega prijatelja Franca Ju-vana, usnjarskega pomočnika pri isti tvrdki. Ko je stopil v njegovo stanovanje, je n;i£el Juvana mrtvega, ležečega v postelji. Policijska komisija z dr. Avramovićein, ki je takoj prispela, je ugotovila srčno kap in odredila, da se truplo prepelje v mrtvašnico. Koledar. Dane«: Poneoeljek, 20. junija kstoTOv ni: Silverij, Milava, pravoslavni 7. junija Današnje prireditve. Kino Matica: Gloria. Kino Ideal: Zaprto. I. javna produkcija gojencev dri. kon-servatorija ob 20. v Filharmonični ■ > rani. Sokol II. predavanje o Pragi ob 20. na realki. Dežurne lekarne. Danes: dr. PiocoM, Dunajska cesta 6, in Bakatrčič, Sv. Jakoba trg 9. šah Šahovski turnir v Sliaču Dr. Vidmar krepko vodi. Pire sili v ospredje. V soboto in nedeljo sta se igrala VI. in VTI. kolo turnirja. Naš mojster dr. Vidmar se je otrese! z zmago nad Mavem in prekinjeno partijo z Maroczvjem, v kateri stoji bolje, svojega konkurenta Bogoljubova in jo samostojno prevzel vodstvo, B o g o 1 j u-b o v ni imel sreče, s Spielmannom je izgubil, z dr. Trevbalom tudi ni mogel doseči več kot ram is. Dohitel ga je celo že P i r c z dvema lepima zmagama (\V a 11 e r, M a v) in zdaj skupno stojita na 11L mestu, ker sta tudi Spielmann in Flohr podrla svoja nasprotnika, prvi Rohačka in Bogo 1 j ubova, drugi Engla in Rohačka in si zdaj delita H. mesto. Stanje po VII. kohi: dr. Vidmar 5 Cl)» Spielmann in Flohr 5. Pire in Bogoljubov 4%, Maroczv 3^4 (H, CanaL Pokor-nv in Opočenskv 3 (1\ dr. Trevbad 2^a fl), Mav 2%. Engei ki VValter lW (l) ter Ro-haček Vz. Danes igrajo sledeči par!: dr. Vidmar-Cartfll, PfrcnMaroczv, Bo^oljnbov-Flohr!, Spielrrnann-PokoTny, dr. Trevbal-Opočen-skv, Brrgel-M*ry ter Walter-Rohaček. OTROŠKE NOGAVICE "llGOM Nafbolpe, naftrajnepe, zato 13 ■ & Umrl nam je, previden s tolažili sv, vere, po mučni bolezni nas iskreno ljubljeni soprog, oče, tast in ded, gospod carinski inspektor v p. dne 19. junija t 1 na Vinogradu pri Dobrni. Truplo blagega pokojnika prepeljemo v sredo, dne 22. junija 1932 v Ljubljano, kjer ga položimo na katafalk v cerkvi sv. Petra. Prijatelji in znanci se morejo posloviti od pokojnega v imenovani cerkvi od 1. do 4. ure popoldne istega dne. Pogreb se bo vršil v sredo, dne 22. junija t L ob 4. uri popoldne iz cerkve sv. Petra na pokopališče v štepanji vasi, kjer položimo zemske ostanke blagega pokojnika v rodbinsko grobnico k večnemu počitku. Pokojnega priporočamo v blag spomin in molitev. Ljubljana- VTnegrad, 20. junija 1932. ANA PIŠČANEC, roj. BOLE, soproga ELDA in LJUDMILA, poroč. PEKLE, hčeri DR. GAŠPER PEKLE, zet VLADIMIR, FEDOR, vnuka Ste*. 138 »SLOVENSKI NAROD«, dne 20. junija 1932. Dnevne vesti — »Slovenski Narod« na Dolenjskem. Ker je po novem voznem redu zveza z Dolenjsko tako ugod- . na, da dobe »Slovenski Narod« vsi kraji ob dolenjski železnici že popoldne, opozarjamo Dolenjce, zlasti prebivalce večjih krajev ob železnici, na naš list, ki po zanimivi vsebini visoko odtehta malenkostno naročnino 12 Din mesečno. V bodoče bomo posvečali več pozornosti tudi naši prelepi Dolenjski, da opozorimo na njene naravne lepote najširšo javnost in pripomoremo Dolenjcem v njihovem prizadevanju dvigniti Dolenjsko tudi v tujsko prometnem pogledu. - Uredništvo. — Konstituiranje banovinskega odbora JKKD. V Ceha je bila včeraj prva seja •banovinskega odbora JRKD, ki se je je ttdeležil tudi minister socijalne politike in narodnega zdravja g. Ivan Pucelj, dočim se ie po državnih poslih zadržani minister za trgovino in industrijo dr. A. Kramer opravičil in so mu zborovalci poslali pozdravno brzojavko. Seji so prisostvovali tmM gg. nodpredsed. senata dr. Fr. Novak, senatorji Ivan Hribar, dr. Ploj, dr. Ravnina r, dr. Rožič in dr. Raj ar ter več poslancev iz dravske banovine. Za predsednika banovinskega odbora JRKD je bil izvoljen senator g. dr. Rajar. — Odlikovanje zaslužnih čehoslovakov. Kralj Aleksander je odlikoval z redom Ju-goslovenske krone in. stopnje prof. dr. Šambergerja. z redom sv. Save III. stopnje prof. dr. Hiibschmanna, prof. dr. Tra-gerja. prof. dr. Prochazko, min. svetnika Krala, osebnega tajnika prosvetnega ministra Pluhara, in prof. dr. Gawalovskega, z redom Jugoslovenske krone IV. stopnje prof. dr. Precechtela in prof. dr. Cieslerja, z redom sv. Save IV. stopnje pa ing. Hre-trka. Naš poslanik v Pragi dr. Grisogono •je v soboto povabil odlikovance na poslaništvo in jim izročil odlikovanja. — Iz državne službe. Za sreskega pod-načelnika sreza iivanjskega je imenovan sreski podnačelnik kočevskega sreza Ivan Bavdek: upokojen je pomožni tajnik sreskega načelstva v Kranju Štefan Plut; za kontrolorja pri direkciji pomorskega prometa v Splitu je imenovan dosedanji administrativni uradnik Ivan Slapničar. — Razpisane službe. Kičevska občina v vardarski banovini potrebuje gradbenega inženjerja. ki lahko takoj nastopi službo. Prošnje je treba vložiti do 30. t. m. Splcšna državna bolnica v Beogradu potrebuje sekundarnega zdravnika odnosno zdravnika pripravnika. Prošnje je treba vložiti do 30. t. m. Državna bolnica v Novem Sadu potrebuje šefa kimrgičnega oddelka. Prošnje je treba vložiti do 24. t. m. Banska uprava savske banovine razpisuje natečaj za sanitetnega referenta v Pregradi. Prošnje je treba vložiti dn Z&. julija. — Osebne vesti s pošte. Postavljeni so za pripravnike: Avgust Jeršek na Ljubljani 1 in Mihaela Bregant na Bledu 1 ter za dnevničarja Alojzij Kopina v Slovenjgrad-cu. — Napredovali so za pripravnike: Albin Peljban pri 3. t. t. t. sekciji v Ljubljani, Milena Razbe rger, Rafael Tre ven in Josip Sentočnlk na Mariboru 2; Alojzij Stine na Mari boni 1, Josip Palout in Stanislav Smogoveo na Ljubljanil, Franc Ha~ sler na Ljubljani 2, Josip Pintarič v Murski Soboti, Josip Mulič v Guštanju in Janko Višner na Jeseničan na Gor. — Premeščeni so: Jernej W611e z Maribora 1 na Maribor 2, Simon Polajner z Maribora 2 na Maribor 1, Anica škrbec z Maribora 1 v Marenberg, Frančiška Cingel iz Ormoža v Radovljico, Pavlina Mozetič z Ljubljane 1 v Stari trg pri Rakeku, Linda Marinko iz Krškega v Brežice, Franc Mak z Maribora 2 v Križevce pri Ljutomeru; Marija Janovskv, Konrad Mak, Maks Po-žanko in pa Josip Vodnik z Maribora 2 na Maribor 1. — Anton Vode nov v Radečah pri Zidanem mostu se je oženil s posestni c o Viktorijo P raženo vo. — Službena obleka poštnih uslužbencev. Tudi letos so prosili poštni nameščenci, naj bi se jim obleka izdelala po meri, da bi ne imeli nepotrebnih stroškov s pre-delavanjem hlač in bluz. In vodstvo mariborske moške kaznilnice je že ponudilo ugodne cene za izdelavo službenih oblek. Žal, po nevem obrtnem zakonu, ki je ravnokar izšel, kazenski zavodi nimajo pravice udeležiti se licitacij. In ker tudi ljubljanski krojaški mojstri ne dobe izdelave službenih oblek, bodo prejeli uslužbenci obleko zopet iz Beograda. — pomanjkanje denarja. Z bližnje dolenjske strani nam poročajo: Mnogo je družin, ki nimajo denarja niti za sol in sladkor. V trgovine nosijo ženske jajca v zamenjavo za vsakdanje potrebščine. Kraji, ki so daleč od železnice in mest, še posebno trpe v sedanji gospodarski krizi. — Veličasten pegreb češkoslovaškega pilota v Rotoru. V Kotoru se je pripetila te dni letalska nesreča, ubil se je odličen češki vojaški pilot Karel Slezaček. ki ga je zadela v aeroplanu nizko nad morjem kap. Toliko da je še zaklical svojemu spremljevalcu Dušeku 3>pomagaj« pa je bil mrtev. Aeroplan je seveda strmoglavil na tla in se razbil. Ponesrečenemu pilotu so priredili veličasten pogreb. Njegove zem-ske ostanke so prepeljali iz mornariške bolnice v Herceg Novi, kjer so jih polo- ' Žili v vagon poln vencev in cdpeljali na češkoslovaško. — Šmarje pri Grosupljem. Naša župnija je velika, a navzlic temu imamo silno pomanjkljive Šolske prostore. Pouk se vrši / pohlevnem šolskem poslopju in v ob- činski hiši. Lokali so taki, da niti najmanj ne ustrezajo higijenskim predpisom. Nič čudnega ni, da morajo učne moči med letom iz učilnic v zdravilišča in zato šolski pouk veliko trpi. šolska oblast pritiska na občino, naj že zida. novo šolsko posle p je, žal, doslej zaman. Preska, Dobrova, Vič, št. Vid, Šiška, Moste in Devica Marija v Polju se ponašajo z modernimi šolskimi poslopji, a nam je pohlevna šolska hišica vse prej kakor v ponos. — Prepoved zahajanja v kreme. Okrajno sodišče v Kozjem je prepovedalo Antonu Strmšku iz Spod. Trebšč zahajanje v krčme za eno leto. — JugosiovenSki učiteljiščniki pri predsedniku Masaryku. 180 učiteljiščnikov in učitelj iščnic iz Skopi j a, ki so sodelovali na vsesokolskem zletu v Pragi, je posetilo v soboto p rima to rja dr. Baxo, zvečer so pa odšli v povorki pred Hradčane, kjer so priredili predsedniku Masarvku navdušene ovacije. Predsednik je sprejel delegacijo šolske omladine, ki so bili v njej tudi jugoslovenski dijaki. — Izlet naših avtomobillstov na Češkoslovaško. 1(X t m. je potekel termin za prijave udeležencev izleta naših avtomo-bilistov na Češkoslovaško. Prijavilo se je okrog 60 udeležencev, tako da bo naš Av-toklub tudi številčno častno zastopan na tej zanimivi turneji. — Pokojninski zavod za nameščence v Ljubljani razpisuje oddajo dvo- in trosobnih stanovanj v nebotičniku ter v objektu IK. v Beethovnovi ulici v Ljuibljani. Nadalje razpisuje oddajo pisarniških prosto-ro v nebotičniku ter trgovskih lokalov v pasaži. Vsi lokali in pisarne ter stanovanja so naj moderne je opremljeni. Reflek-tanti za stanovanja, pisarne ali trgovske lokale naj vložijo prošnje pri Pokojninskem zavodu za nameščence v Ljubljani, Gledališka ulica 8. Vse potrebne informacije se dobe pri gradbenem vodstvu Pokojninskega zavoda. Gajeva ulica 3. 371-n — Svečanosti na Ceru. Dne 28. t. m. se vrše na Ceru velike svečanosti v čast padlim junakom 1. 1914. URC*IR vabi tovariše na udeležbo teh svečanosti; vožnja bo brezplačna in sicer za 5 udeležence v. Prijave je čimprej poslati pododboru UROIR Ljubljana. — VII. mednarodni velesejem v Solunu. VII. mednarodni solunski velesejem se bo vršil od 11. do 25. septembra t. 1. Za velesejem so dovoljenji popusti na naših in grških železnicah. Prijavnice, kakor tudi pogoje za udeležbo dobijo interesenti v pisarni Zbornice za TOI. _ Dobave. DirekoLja državnega rudnika v Velenju sprejema do 23. t. m. ponudbe za dobavo pšenične moke, papirnatih vrečic, cikorije, kave, bučnega olja, riža, ter koruznega zdroba, do 24. junija t. L pa za dobavo iportland - cementa. — Direkcija drž. železnic, strojni oddelek v Lj-ub-ljanri sprejema do 30. t. m. ponudbe za dobavo čistila >SidoU ali drugega enakovrednega ter za dobavo iprasnic. — Oddaja popravljalnih tn adaptacijskih del pri konjušnici in šupi dravskega intendantskega skladišča v Ljnbrjani ee bo •voT&iila potom ofertme licitacije 2. julija ob 11. dopoldne pri inženjerskem oddelku komande dravske divizijske oblasti v LjnJb-Ijani, kjer so pogoji itd. interesentom na vpogled. — Nazadovanje gradbene delavnosti v Zagrebu. Tudi v Zagrebu je začela gradbena delavnost močno nazadovati. Lani je bido izdanib v pa-vdb petih mesecih 535 gradbenih dovoljenj, letos pa samo 307. dxuov ,u,Uao 7.15„ g:20 eniatndigovc rdgo — Vreme. Vremenska napoved pravi, da bo bolj oblačno in nestanovitno vreme. Včeraj je bilo še po vseh krajih naše države lepo, proti večeru je pa že kazalo, da se bo vreme poslabšalo. Najvišja temperatura je znašala v Splitu In Beogradu 27, v Ljubljani, Zagrebu in Skoplju 26, v Mariboru 21.S. Davi je kazal barometer v Ljubljani 760.3, temperatura je znašala 15 stopinj. _ Roko si je zlomil 2€ letni mesarski mojster Marinčič Stane iz Zagorja ob Sava. Po opravkih se je včeraj peljal proti ■domu in je po ne-srečnem naključju padel z voza ter si zlomil desno roko. _ Sina zamenjal za konja. Osiiješka policaja je aretirala v soboto cigana Dimitrija Jovanoviča, ki je vodil s seboj 12-letnega kmečkega dečka Pravil je, da ga je dobU za konja Policija je to zvedela m cigana aretirala. Na policiji je trdili, da se je seznanil s kmetom K lemom iz vasi Sv. Ivan Prigrevica, ki mu je potožil, da ima kopo otrok im da živi v zelo slabih razmerah. Kmet mu je ponudil svojega sina Vendelina za konja Oigan je bH s tem zadovoljen in vzel je eina s seboj. — žrtev brezobzirnega avtom ob i I Ista. V petek popoldne so našle mlekarice na cesti iz Šibenika proti Skradinu mrtvo 40-letno Marico Pek as, kri je ležala vsa razmesarjena v mlaki krvi. Takoj je bilo videti, da je postala žrtev brezobzirnega arv-tomobih-sta, ki ga oblasti sedaj iščejo. — Doiruuv grede se je ubila, v soboto ponoči se je vračala 271etna Julijana Kru-nič s svojim zaročencem Josipom Dort-muthom domov. Oba sta bila nekoliko vinjena in krenila sta po stopnicah hiše, kjer sta stanovala v podstrešni sobici. Krunice vi je pa na stopnicah spodrsnilo in zdrknila je nazaj. Dortmuth nesreče sploh opazil ni in je šel naprej po stopnicah. Kruničeva je začela klicati na pomoč, prihiteli so sosedje in jo odnesli v njeno sebo. Dortmuth je bil vinjen in zaspan tako. da je takoj zaspal kraj svoje zaročenke. Zjutraj je prišla hišnica v podstrešno sobico, kjer je Dortmuth še vedno spal, objemajoč svojo zaročenko, ki je bila pa že mrtva. — Grenčica >Franz-Josefc pripomore do redne telesne izpraznitve in do zmanjšanja velikega pritiska krvi. I Iz Linbljane —M Kanalizacijska dela v Križevniaki ulici so pretekli teden dokončali in je v soboto stopil v akcijo parni valjar, da je cestišče izravnal in izgladil. —Ij Okrašena okna. Zadnji čas opazujemo, da stanovalci vedno bolj krasijo okna z lepimi cvetlicami. Tako vidimo okrašena okna v Vegovi ulici v hiši tik Glasbene Matice in na Rimski cesti v oknih hiše št. 6. S cvetlicami okrašena okna dajejo hiši m ulici prijaznejše lice. —Ij Cenenih creienj pogrešamo na trgu. Včeraj in davi niso prispele iz Rosne, kar se je takoj poznalo pri ceni. Sicer prodajajo branjev»ke na sadnem trgu prav lepe črežnje, kn se pa zde vseeno predrage, saj so jih včeraj prodajale po 12 Din kg. Davi so prinesle kmetice nekaj domačih črešenj, ki so jih prodajale po 6 Din kg. Tudi gob je malo m se zde predrage po 5 Din menica —lj Franc Sartori, odličen telovadec Sokol in velik sokolski mecen, se je vrnil te dni po 18 letih iz Amerike. Ril je član Sokola II. ki je nanj po pravici ponosen. Sartori se udeleži sokolskoga zleta v Pragi. Ko se vrne, se namerava poročita in ostati nekaj časa pri nas. Bratje Sokoli uro kKčejo iskreno dobrodošlico ter mu žele, da bi preživel med nami čim prrjet-ne^e dnd! —IJ Lep kavarniški vrt sredi mesta je pričaral kavam ar Prešernove kavarne vradoiž od tromostja ob Ljubljanici. Kar čez noč Je postalo nabrežje zeleno, cel goojd lovorja, bršljana in drugih zimzelenih rastlin je spremenil nabrežje v prijeten gaj, toi vabi vsakega, da se oddahne v njem. —Ij Za kolesarsko m motociktistično dirkališče, ki ga gradi 2SK Hermes na svojem športnem prostoru v Šiški, raste zanimanje, zilasti odfkar so dokazali Her- mežani, da znajo zavihati rokave _an so nekateri prijatelji sporta tudi pokazala razumevanje za nesebično delo ter stremljenje Hermežanov, za kar se jim klufb zahvaljuje. Darovali so za gradnjo dirkališča Motokluib Ljubljana 1000 Din, R. Ser-nec je nabral med svojimi tovariš.] v Strojnih tovarnah 240 Dim, Iv. Krušič. mesar, je daroval 200 Din, J. Banjai, trgovec, 100 Din, tvrdflca Ivan Jax 50 Din, podjetje Ign. Vok 50 Din, V. Bohinc, trgovec, 50 Din, Orient d. z o. z. 30 Din, M. Kosirnik 140 Din, Cihlaf 130 Din ta E. Prodan 50 Din. Upati je, da bo temu lepemu zgledu sledilo več posnemalcev. Specijalist za ženske bolezni in porodništvo Dr. Ivan Pintar se je preselil in ordinira Gosposvetska cesta 1II od 10. — 11. in od 3. — 5., v sredo od 10. — 1L in od 3. — 4. TELEFON 31—50 7600 —Ij Opozarjamo na nocojšnjo produkcijo gojencev drž. konservatoHja, ki bo ob 20. uri v FMlharmonačnd d-vorami. S koncertnimi točkami nastopi 9 konservatoristov. Podrobni spored se dobi pri blagajni. Sedeti tekom dneva v Matični knjigarni, od poi 8 nre dalje v veži FiUharmonlčne družJbe. Sedeži so od 4—10 Din, stojišča po 3 in 2 Din. Obisk najtonleje priporočamo staršem, komservatoristom in vsem prijateljem glasbe _Ij Znamenitosti Prage. Na zdato Prago misi rjo te dni tisoči, Id bi jo radi videli in oni, ki se kimata ztoero v nji na vsesokolskem zletu. Zato bo predavanje, k4 ga priredi drevi ob 20. Sokol n na realki o znamenitosti Prage, nedvomno dobro obiskano. Predaval bo br. Kozinc. _I j Pevski zbor Glasbene Matice ima iv petek, dne 24. junija t L ob 20. url v Hubadovi povabi dvorani svoj redmi letni občni zbor z običajnimi dnevnim redom. — Odbor. _Ij Delavsko mladinsko akademijo priredi >Svobodac v soboto, dne 25. t. m. ob 19. uri (ob 7. uri zvečer) v dvorani Delavske zbornice. Prireditelji obetajo bogat spored, ki bo tako otroke, kakor tudii doraslo mladino in starše razveselil in razvedril. —I j Poizkus en samomor. Včeraj &[ je v samomorilnem namenu prerezala žile na levi roki 26-letna šivilja Vida Puc iz Ljubic a n*v Vzrok je baje melanholričnost. Sokol IV. je zamahnil s krili II. javni telovadni nastop najmlajšega ljubljanskega sokolskega društva Iz Celja —c Sokolska župa Celje opozarja brate m sestre, ki se udeleže vsesokolskega zleta v Pragi, da si preskrbe od pristojnega sreskega načelstva na svojih članskih (sokol-kih) legitimacijah potrdilo, da proti potovanju v inozemstvu ni zadržka. Tako potrjene legitimacije naj pošljejo župni upravi v Celje, da jih predloži predstojništvu mestne policije v Celju, ki bo izdalo skupni (kolektivni) potni list za vse članstvo, bivajoče na ozemlju celjske sokolske župe. Smatrajte zadevo za zelo nujno, ker nas loči od zleta le še nekaj dni. Vizum konzulata avstrijske republike bo preskrbela župa m nato poslala vi diran kolektivni potni list bratskemu Savezu. Skrbite, da bodo legitimacije pri župi do torka, to je 21. junija t. L — 2.upna uprava. —c Sokolsko društvo Mozirje slavi v nedeljo 26. t. m. 501ctnico združeno z javnim nastopom. Zleta se udeleži tudi članstvo rz Celja. Za primer, da se priglasi zadostno število udeležencev, bo mestno avtobusno podjetje dalo na razpolago poseben avtobus. Vožnja v Mozirje m nazaj bi v tem slučaju stala EKn 20.—. Brate in sestre vabimo, da se do 23. t. m. priglasijo v župni pisarni v Narodnem domu (bivša čitalnična knjižnica) pri sestri Lojkovi —c Mestni občinski svet ceUsk! bo ime! svojo redno lavno sejo v petek 24. t. *n zvečer ob 18. v sejni dvorani mestnega magistrata z običajnim dnevnim redom. Ljubljana, 20. junija. Skromno so nam napovedali, da bo imelo najmlajše ljubljansko sokolsko društvo H. javni telovadni nastop. Videli smo pa že nastope starrh, zaslužnih društev in župno javno telovadbo, zato so bili ljudje nekoliko rezervirani ter niso posvečali posebne pažnje nastopu Sokola IV. Toda včerajšnja javna telovadba Sokola IV nam je dokazala, da je ta Sokol že krepko zamahnil s krili ter se strmo dviga na višino razvoja ostalih društev. Ne more se seveda ponašati s tako številnim članstvom in telovadci kot druga društva, a tem krep-kejši so ti redki, polni prekipevajočih mladostnih sil in veselja do dela ter uspehov, ki ne pozna nobene ovire na poti napredka. Ker društvo še nima urejenega letnega telovadišča, ki ga dobi pri Rakovniku, zato še uživa gostoljubnost vojaškega strelišča. Nekoliko tesna je ravnica, ki jo uporablja društvo za letno telovadišče in kjer ie bH včeraj telovadni nastop. Toda tako skrbno okrašenega telovadišča zlepa ne vidiš; nad prostorom so se nizale zastavice v vodoravnih Črtah kot cele brajde pisanih jezikov, posebno veselo je pa še poživljala prostor naravna dekoracija zelenja. Tudi zgoraj v strelni dvorani rn na verandi je bilo praznično veselo. Udeležba je bila lepa in tudi vremena si prireditelji niso mogli želeti lepšega. Sokol IV ima dovolj prijateljev, ki vedo ceniti njegovo delo, zato je bila tudi lepa udeležba predstavnikov. Ljubljansko sokolsko župo sta zastopala brata starosta dr. Pipenbacher in podpolkovnik Knez, mestno občino pa velik prijatelj dolenjskega dela mesta g. občinski svetnik A, L i k o z a r, prisotna sta bila tudi člana društvenega odbora polkovnik C v e j ič m Maša Gromova. Bratska društva so zastopali staroste: Sokola I br. ing. S. B e v c s članom uprave br. M a r o 11 o m, Sokola Ii dr. šubic. Sokola III Šapi j a in štepanjskega Sokola Slana. Med gosti smo opazili še predsednika RK dr. O. Fe t-t i c h a, V. R o h r m a n n a in dr. M. Rusa. 2e prva točka bogatega sporeda je bila prijetno presenečenje; nastopilo je 30 deklic v živobarvnih oblekcah. V trostopih so tvorile z modrimi, rdečimi in belimi oblekami trobojmeo. In kdo bi pričakoval, da bodo nastopile s prostimi ter celo težkimi vajami! Ljubko so telovadile in tudi dovoli skladno. Obetajo postati vzorne Sokoliće ter zaslužijo še posebno priznanje. Dečki, moška deca (2S), so nastopili kot pravi mladi junaki korenjaki. Na čelu je' stopal eden najmanjših — praporščak. Možato je korakal in nosil visoko prapor. Iz četverostopov so se razvili v obliko srca, nakar so pokazali več zabavnih iger. Tekmovali so tudi v teku kot pravi tekači in so gledalci sledili tekmovanju s posebnim zanimanjem. Popolno priznanie so si zaslužile nara-ščajnice 0°). ki so leno izvedle proste vaje za praSk' zlet. Gledalec se ie lahko prepričal od točke do točke, kako resno skrbe za telovadbo pri tem mladem društvu. Občudovanje so zlast* zbudili earaiCal-mki (17) s prostimi vajami zn nrnSki zlet, ki jih je sestavil br. Keber. Telovadili so vzorno skladno in disciplinirano, pa tudi strumno in s pravilnimi gibi. Živahno je pozdravilo občinstvo oddelek vojakov (20) kolesarskega bataljona, ki so prikorakali pod vodstvom podporočnika br. T. Djordjeviča tako strumno kot na-stopfjo le vojaki. Gladko so izvedli težke vaje s puSkami in tako odsekano, da so jih vsi občudovali. Tudi salva je počila odsekano, da se boječi niso utegnili niti ustrašiti. Pri orodni telovadbi so najprej nastopili Člani na bradlji, naraščajniki na drogu, naraščajnice so pa preskakovale konja. Po vmesni točki, igri žensfce dece, so pa naraščajniki m moška deca preskakovali ko-"n.H, Člani pa telovadifli na drog«. Telovadci, člani in naraščajniki, so dokazali, da ne drže križem rok. Marsikdo, četudi pozna vrline teh telovadcev, ni pričakoval, da se bodo odrezali tako častno. Orodno telovadbo obvladajo povsem m je treba zlasti naglasiti, da telovadijo s posebno lahkoto in mirom. Dečki so pa pravi akrobati, odskakujejo kot žoge m Hm je skakati salte mortale čez korda in brez njega kar šala. Tudi naraščajnice so dobro opravile srvojo nalogo. Naimanjiše deklice, ki so nastopile dvakrat pač nočejo nič zaostajati za ve+iki-mL V leoi. težki igri so prikazale ves dan svojega življenja, od jutra, ko se odpravljajo v šolo do večera, ko ležejo spat Popolnoma so se vživele v to ljubko igro, ki jo poživljajo še pesmi, kolo itd. Članice so pokazale s prostimi praškimi vajami, da so se resno pripravljale na ziet Člani, ki so nastopili s prostimi vajami nazadnje, so pa najlepše zaključili nad vse uspeli tetovodni nastop. Nedvomno so s svojimi prostimi vajama prefcosHi vse druge. Podjetni prireditelji so znali tudi poskrbeti, da se je telovadišče na mah spremenilo v najprijetnejši veselični prostor, dobro založen z vsemi pripomočki za najboljše razpoloženje. Zato se tudi ni skoraj nit o mu r mudilo zapustiti veseiičnega prostora. Vojaška godba, ki je sodelovala pri telovadbi, je neirmorno igrala. In že zaradi samega sreč olova je kazak) ostati, sai je bil zeio bogat 592 lepih dobitkov ie namenila Fortnna svojim izvoljencem, ki niso pomršliali žrtvovati nekaj dinarčkov. Lepa bilanca! Uspeh v vseh pogiedih, Povsod je preveč ljudi • e • TikB kosci rmafo svojo borzo dete m sicer pod kostanjem na Vodnikovem trgu Ljubljana, 30. junija. Tudi kosci imajo borzo dela, ki je precej drugačna od drugih posredovalnic za delo, ker nima ne urada in ne uradnikov; dovolj pa je brezposelnih, ki jo tvorr)o zbrani pod kostanjem na Vodnikovem trgu. Vsako leto se začno zbirati, ko se začne Ljubljana pražiti pod vročim junijskim solncem. Ta delovni trg spada tudi med naše tradicije, kosci se ponujajo v Ljubljani že od njega dni, ko so še po mestnih cestah kosili sočno travo in je vsak pošten meščan imel konja. Toda Ljubljančani so kmalu prišli s konja na kozo, zdaj pa še te nimajo. Vse se je spremenilo, samo kosci so ostali in namesto da bi jih bilo vsako leto manj — z duhom časa — jih je vedno več. Zdaj ni več dovolj prostora pod kostanjem, zbirajo se tudi pod platanami na Krekovem trgu. Po ves dan stoje ter čakajo, da jih kdo najame in nekateri stoje oprti na kose tudi še pozno zvečer. Nedavno je prisopihala zvečer domov mamica smrtno prestrašena, da ni mogla dolgo spraviti besede iz sebe. — Pomislite, kmalu bom umrla, smrt se mi je prikazala pred Mahrovo hišo. Strašno koščena je bila, na rami je pa nosila koso. Končno ni čuda, če se spomniš na smrt, ko zagledaš kakšnega ubogega sestradanega kosca. Prišli so v Ljubljano od vseh vetrov, da bi ujeli vsaj nekaj di-narčkov, kajti na kmetih ne zaslužiš niti za sol. Pridejo gostači, ki so samo za to na svetu, da delajo drugim, bajtarji, ki so v večnih skrbeh, da bi se jim ne se-sedle kolibe, pa tudi starcev je mnogo, ki so bili vajeni delati vse življenje ter se ne morejo sprijazniti z mislijo, da bodo morali še prosjačiti pred smrtjo, ali prositi občino za odlikovanje, da jih sprejme med občinske reveže. Sključen je stal starec, naslonjen na koso, medle oči so se mn spolzile od starosti, roke pa drhtele kot vročičnemu bol-niku. — Ali že dolgo čakate? — V ponedeljek sem prišel v Ljubljano, — je odgovoril s slabotnim glasom. — Težko je tako Čakati, kajne?! Človek nima prave hrane — in, kje pa spite? Kosci so se zasmejali. — Zdaj je vendar toplo! Lahko spiš kjerkoli, tudi za plotom med koprivami Seveda težko čakamo. Pa nič ne pomaga letos je povsod preveč ljudi. Vsak jih na-lame še več kot lih potrebuje. Nikdar ni bilo še toliko koscev v Ljubljani kot letos. — Kaj pa na kmetih? Ali ne potrebu- jejo nfkjer delavcev? — Zdaj narede kmetje vse sami brez delavcev. In da bi videli dekle, kako kose! Pri nas kose skoraj same ženske, moških nikjer več ne potrebujejo. — Kako pa letos plačujejo? — Kovača, k večjem« 15 Din pt\ kmetu, ki vam da tndi hrano, navadno polento, PriSd je sraga ter se obrnil na starca. — Pojdite z menoj, nekaj metrov plevela boste pokosili. Cez pol ure boste že končali. Starec je krenil za fantom. S težavo je vlekel za seboj stare noge. Stopal je upognjen, kot da nosi težko breme — nosil je pa »samo« sedem krržev trdega življenja. Narodna Gledališče OPERA Začotek ob 20. Pouedel-ielk, 20. juntja: zanrto. Torek, 21. juMJa: Mada Floramv«. Rod A. Sreda, 21. junija: Tnrandot Red D. Četrtek, 23. junija: zaprto. Petek, 24. junija: zaprlo. Sobota, 25. junija. Tnrandot. Red B. Nederja, 26. jnntja ob 16. mri Ma^cobta v Tivolskem parku. • Zadnja leto&nja vprizoritov operete Mala Floramye bo torek 21. t. m, v nadi ooeri. Predstava se vršd za red A. Zasedba ista kakor pri vseh dosedanjih v^prteo-r*tvah. V sredo 22. t. m. poje prvič na našem odru naslovno vlogo v Puooiniievi operi Turandot gdč. Majdlčeva. Pred* ta v m ©e vrai za red D. V prizori t ev francoske operete La Mascotte pod milim nebom. V nedeljo 26. t m. popoldne ob 17. uri vprimori naša opera v Tivolskem parku francosko opereto L a Maecotte, ki je bila v lanakl in letošnji sezoni z največjem zanimanjem odigrana na našem odru. Režiser g. Bratko Kreft, ki je lansko leto že na odru izvrstno rešil režiserski problem tega dela, ima poino novih domislekov, ki jih bo uveljavil sedaj pni vprieori«tvi te operete na prostem. Zato bo predstava zelo interesantna. Vstopnice bodo v predprodaji od četrtka dalje pri dnevni blagajni ▼ operi. Nobene razlike. — Pravijo, da so plavolaske mirnejšega in plemenitejšega značaja od čr-nolask. Kaj misliš o tem? — To so prazne čenče. Moja žena je bila najprej črnolaska, potem pa plavo-laska, a vendar nisem opazil nobene bistvene razlike. ► BLOVElfSKI NAROIVc. 13" Mfe d* 56 Roman — Kara pa hočeš odnesti svoje dragocenosti? — je vprašala gospa de Ma-riUac* ki bi bila glede na bližajoče se dogodke rada vedela, kje je spravljeno bogastvo obeh hčera. — Ne zaupam ljudem, mama, zato jfli odnesem v Francosko banko. Ta mi nudi najboljše jamstvo. Poleg tega se da potrdilo lahko skriti, a Gregorio mi je daJ pred odhodom tako velik medaljon, da lahko spravim vanj še vse kaj dragega ne samo košček papirja. — Virfim, da sta s Torfcarijem oprezna. Vedi pa kljub temu, da sem vedno pripravljena skriti tvoje doku-■Msrte, dragocenosti in vse. kar bo treba Ariti očem tvojega tigra. — Hvala, mama, raje vzamem vse j seboj. - Zakonca sta se videla šele za mizo. Široka in težka verižica z velikim krasnim medaljonom je visela na mikavnem vratu lepe markize. Polu mesec iz drjamaniov na medaljonu je spominjaj na Klarino ime: boginje luninega cvtta. Markiz kar ni mogel odvrniti pošteda od prekrasnega nakita, ki zanj sploh Še ni vedel, da ga žena ima. - Klari njegovi začudeni pogledi niso «šH ki brž je vprašala: — Lep medaljon, a? Nihče nima tako dobrega okusa kakor moja mama. Ona daje svojima hčerkama samo najlepša darila. — Gromska strela ... gospa tašča, — je dejal markiz, in vi si še drznete trditi, da ste v denarni stiski? — Kaj hočete, dragi zet, matere so vedno v denarni stiski, posebno če imajo lepe hčerke. Kadar gre za otroke, je seveda stvar drugačna. Sicer pa, morda zato ker sem za svoji hčerki preveč trošfla moram poslati Klaro po denar, ki bi ga sicer ne dobila. Msfc in mož sta spremna Klaro do Mati jo je pred odhodom vlaka objeta, rekoč: — Pazi, draga hči, ne igraj se z ognjem. Verjemi mi, da si storila napako, ko si pokazala ta nakit markizu. — Dovolj o tem! je odgovorila mlada žena. — Saj ste mi ga dali vi. — In hči je poljubrla mater v slovo. Klara je prispela v Rim. Gregorio Torliani je bil o njenem prihodu brzojavno obveščen in čakal jo je na kolodvoru. Vedel je, da prispe sama in zato ni imel nobenega razloga, da bi je ne objel že na peronu. Kakor ji je bila svetovala mati. se je nastanila Klara vsaj navidez v skrom nem hotelu, kjer je morala žal stanovati, ko je bila prvič v Rimu. Markiz Diego y Trasmonte je našel svojo ženo v skromno opremljeni hotelski sobi s knjigo v roki. — Si se zelo dolgočasna, dušica? — jo je vprašal nežno in jo poljubil na usta. — Dolgo sem te pusti samo... O, zdaj mi je xek> isi, da nisem že prej posel za teboi. — Zabavala se res osem preveč, — je odgovorila Klara. — Mtefcn, da se ne morejo prištevati k bujnim zabavam poseti pri starih ljudeh, ki samo vprašujejo in nočejo dati denarja, čeprav komaj čakam da ga dobim. — Da, del dolga so poravnal m denar sem takoj poslala v Pariz. Uboga mati. Gotovo ie bila ta cas v hudih skrbeh in stiski. — Cujte, Klara, — je dejal markiz, — že opetovano sem si zastavfl vprašanje, ki pa ne morem odgovoriti nanj; zdi se mi pa da bi mi lahko v tem pogledu vi malo pomagali. — Kako to, da ima vaša mati tn naložen denar ni sicer pri ljudeh, ki ni o njih še nikoli govorila z menoj? — Rada vam povem, kar mi je zaupala mati, čeprav čutim, da ne ravnam prav, — je odgovorila Klara. — No, na to sem pa res radoveden. Torej kaj je? — je vprašal markiz. — Nekoč, — je odgovorila Klara, — ko je btta moja mati še zelo mlada, je moj oče rad zapravljal in moja mati je morala često hraniti njegove dragocenosti. Moj oče je bil zelo zapravljiv in mati je morala zastaviti mnogo draguljev pri žklih, ki so takrat prebivali v Parizu. Ti ljudje so izrabili ugodno priliko pod pretvezo, da so v denarni stiski in jim niso bile pravočasno plačane obresti. Prodali so dragocenosti moje matere. Cez nekaj let jih je moja mati vprašala, ali bi bilo mogoče dragocenosti izplačati in zahtevala je od njih točen obračun. Tedaj so se židje ustrašili in priznali moji materi stoti-soc dinarjev. Toda moja mati je pustila ta denar v njihovih rokah, dokler, so ji plačevali desetodstotne obresti. — Ti židje so se pri slinili v vse rodbine in povsod so imeli svoj nos, — je dejal Diego. — Rad bi vedel, koliko jim nese denar, ki si ga izposojajo, ko se pa sami ne upajo posojati ga po deset od sto. Tistega večera sta ostala zakonca skupaj in čeprav se je Klara strašno dolgočasila, je doprinesla to žrtev za svoj bodoči mir. Naslednjega dne je začel Diego y Trasmonte iskati bogate tfndi, da bi iztisnil pri kartah Iz nnh čim več denarja ker m hotel zapravljat! časa v Ranu. Prve tedne je So vse gladko. Meh4-čan je dobival, neprestano dobrvaL Nekega večera je pa Diego y Trasmonte izs*remenil okolje, da bi prenesel svojo spretnost v drage kraje, kjer je bila manj znana, nego tam, kjer je dotlej posloval. Zaneslo ga je bilo k partij bakara-ta. Ni se pa zatopil v njo tako, da bi se ne mogel zanima ti za pogovor dveh odličnih Rimljanov. Kramljala sta nekaj korakov od njega o umetnosti in ženskah. To dvoje sd je vedno nekoliko podobno, posebno v Italiji. — To je pa res čudno, — je dejaJ prvi, — kako Francozinje po mikavnosti prekašajo Rimljanke. Ck>vek bi mislil, da je obHkovaia vse lepotice našega mesta ista roka. Zdi se, da so stopile iz freske. In čeprav so tako malo svete, so podobne madonam, dočkn so Francozinje ... Pred obravnavo proti morilcu Gorgulovu Prične se 7- julija pred porotnim sodiščem v Parizu — Gorgnlov pojde najbrže ie v juliju pod giljotino Obravnava proti morilcu prezidenta Doume rja dr. Pavlu Gorgulovu se prične 7. julija v Parizu. Čeprav bo obravnava le kratka, bo zanimanje za njo po vsem svetu veliko. Gorgulov živi že od atentata na prezidenta v senci giljotine. Ce bodo porotniki potrdili vprašanje njegove krivde, kar je skoraj gotovo, bo obsojen na smrt in pojde že v juliju pod giljotino. Ce bi mu porotniki priznali olajševalne okolnosti, bi bil obsojen na dosmrtno ječo in poslali bi ga na Vražje otoke. Preostaja teoretično še tretja možnost, da bi namreč porotniki izjavili, da obtoženec ni pri zdravi pameti in da za svoje dejanje ni odgovoren. V tem primeru bi prišel Gorgulov v umobolnico za jetnike, kjer bi ostal do smrti. ZdravnSJri izvedenci pariškega sodišča dr. Truelle, dr. Roques de Fur-sac ra dr. Ganil-Pemn so napisali 80 strani obsegajočo izjavo. Izvedenci pravijo, da je Gorgulov telesno in duševno popolnoma zdrav in da nima nobene napake odnosno defekta, ki bi ga mogel rešiti odgovornosti po kazenskem zakonu. Zagovornik se pa noče ozirati na mnenje zdravniških izvedencev in namerava zasnovati svoj zagovor na Gorgulovi abnormalnosti. Gorgulova bo zagovarjal odvetnik Henri Geraud, ki se mn je posrečilo čez nekaj let izposlovati osvobojenje morSca znanega socijalista Jeana Jan-resa Raoula Wlama. Geraud je takrat prepričal sodišče, da je Viflaine umoril Jan resa v hipu politične blaznosti. Pri Gorgmovu se mu pa to ni posrečSo, kajti iz morilčevega priznanja in iz njegovih pisem sledi, da se je na umor pripravljal in ga premisKl do najmanjših podrobnosti. Zato hoče zagovornik izposlovati od sodišča, da bi mogli izreci svojo sodbo o Gorgulovu zdravniški izvedenci, ki bi jih predlagal on. Francoska vlada se je odločila za izredne ukrepe, da pospeši obravnavo proti Gorgulovu. Višji državni tožilec Gaudel bo osebno navzoč, da bo lahko takoi odstranil vse formalne pravne napake v sodnem postopanju, ki bi utegnile omogočiti zagovorniku ničnostno pritožbo. V splošnem se pa obravnava proti Gorgulovu ne bo prav nič razlikovala od običajnih sodnih obravnav. Sodilo ga bo pariško porotno sodišče v sodni palači na otoku v reW Sejni in porotniki bodo oni. ki so bili izžrebani za julijsko zasedanje porotnega sodišča. Sodišču bo predsedoval Fvgene Drevfus. Ce bo Gorgulov obsojen, se bo lahko pritožil na kasacijsko sodišče. Ce bi kasacijsko sodišče ničnostni pritožbi ugodilo, bi prišel Gorgulov na ponovno obravnavo pred drugo porotno sodišče izven Pariza. Zdi se pa. da Oorjrulov nima nobenega interesa na ničnostni pritožbi. Ko ga je zagovornik te dni posetil v ječi je morilec izjavil: »Umreti hočem in želim, da me čim prej usmrte. Motil sem se, misleč, da bi se moglo z umorom prezidenta tzpremeniti razmrnp franciie do sovjetske Rtrsfie. Osebno nisem mrzfl prezidenta m če hl hfl na njegovem mestu kdo drugi, bi ga Ml prav tako u streffl.« Ljudem je resnično sveta le lastna korist in le zaradi te svetosti so jim svete še druge stvari >*A£a1i o£fast< Fjaka beacđa 60 par. Plačo me laHko txuU w Ma odgovor znamko 1 - No vprašanja brem m^mm ed&jvariatm Najmanj* ogla* Ot» SLUZ9E UČENCA sprejmem takoj za kleparsko obrt s hrano in stanovanjem v MM. Prednost imajo tisti, ki so res pridni in poslušni. — Ponudbe na kleparstvo 2ibret, Radeče p. Zidanem mostu. 2517 V A JENKO dobro m pošteno, takoj sprejmem za svojo trgovino. Slava Gosti, trgovina mješovite robe, Pregrada. 2516 PRE ftTV A LRE za čevlje sprejema tvrdka >Alfaf, Indutrija čevljev, Slovenske Konjice. 2515 KUPIM 5 VAGONOV 1>RV H. in III. r., kupim za opekarno. — Ivan Prahin, Savski ma-rof, kolodvor. 2512 IM5EM STANOVANJE 1-—2 sob s kuhinjo v centru; solnčno, elektrika. Podpritličje isključeno. Samska oseba. — Ponudbe pod šifro * Takoj 2518« na upravo >Slov. Naro-da<. MPEfitiMK NOVO HISO nedograjeno, soba in kuhinja, pol ure od Maribora, prodam. Devica Marija v Brezju St. 13. 2511 ENONADSTROPNA HIftA lepa, nova, 6 stanovanj, 2000 Din donosa mesečno, davka prosta, 700 m3 vrta, poceni naprodaj. Sprejmem tudi hranilne knjižice. — Maribor, Beograjska 28. 2510 METLIŠKO VENO se toči po Din 8.— čez ulico v gostimi Kersič, Šiška. 2468 DINARJEV 125v— 1 m3 fr»g»nin bukovih drv prima kakovosti nndi — Velepič, Sv Jerneja cesta št. 25. — Telefon 2708. 23/T T" OREHE zdrave, mehke lupine, posoja po povzetju, po ceni Din 4.— za kar« Pero Panjan, Hrastovi-m. 2501 MAUNOVEC oristen. naraven, s čistim sladkoiiem vkuhan se dobi na malo in veliko v lekarni dr. G. PiccoH. Litrbliana Dunaiska cesta 6 57 T ZA prodajo 1'kedmetov. katere kupi vsakdo — rabimo povsod zastopnike. Začetniki zaslužijo dnevno po Din 200.—. Potniki, ki že potujejo, vpoko-jenci. brezposelni in vsi. ki radi zaslužijo naj se javijo s priloženo znamko od 3.— Din na: Knez. Ljubljana, postni predal št. 28. 2494 SENDLJNG MOTOR stabilen, za 5 HP, prodam, — Na ogled v graščini Smlednik. 2488 S BENCINSKE MOTORJE 3—5 KS, za malenkostno ceno proda Štefan Skrbinšek, Zgornja Hajdina, Ptuj. 2514 BENCIN MOTOR STANDAKT za 8 konjskih sil, eno leto rabljen, naprodaj pri Francu Lukaricu, Komenda pri Kamniku. 2509 MOŠKO OBLEKO letno (dolge in kratke hlače), dobro ohranjeno, za srednjeve-liko postavo, prodam za 250 dinarjev. Naslov v upravi >Slov. BEŽIM RESASTI ISTRSKI JtftAlTI po 6 tednov stari, čiste pasme (Podgora), starši strastni zaj-čarji z rodovnikom, naprodaj po 200 Din. Zidan Janez, posestnik in lovec, Besni ca št. 4, poŠta Hrušiea pri Ljubljani. 2513 PAzrso NAROČAJTE ČEVLJE po meri pri Peterneln, Novi trg-Breg St- L. 60/T PREPISOVANJE, razmnoževanje ter vse druge pisarniške posle hitro in zelo poceni izvršuje: Knez, Ljubljana, Lončarska steza št. 2. 2495 Najcenejši nakup! KONFEKCIJA — MODA ANTON PRESKER, Ljubljana, Sv. Petra e. 14 22/T ČEVLJI NA OBROKE »TEMPO«, Gledališka ulica 4 (nasproti opere). TELEFON 2059 PRRHOG SUHA DR TA Pogačnik, Bohoričeva 5. KOLESA nova in rabljena kanujem tn prodajam po najbolj ugodnih cenah. A. Pernek, Ugutiua dvo-kolee in pnevmatik v PobreSJo. poŠta Sv. Vid pri Ptnjn. NOGAVICE damske svilene, perilo _ SRAJCE LJUDEVIT GLUHAK Gosposvetaka 16 (pri Lev«) 56 T ~" SOBUSl JK A RSKA pleskarska m vsa v to stroko spadajoča dela po najmodernejših vzorcih solidno in kca-kurečno izvršuje JOSIP MARN, d- z o. a, LJUBLJANA, Dunajska cesta 9. Telefon 30-68. nposojsm ploSče 'n Mag L Mikuš LJUBLJANA, Mestni trg 15 priporoča svojo zalogo dežnikov in solnčnikov ter sprehajalnih palic. Popravila se izvršujejo točno in solidno. Prometni zavod za premoč d. d. Ljubljana prodaja po najugodnejftfh cenah «*amo na debote domači m inozemski aa domačo km Javo in industrijske svrhe KOVAŠKI PREMOG HT! liva miški, pfcav-žarskl te plinski BRIKETE PROMETNI ZAVOD ZA PREMOG D. D. v LJUBLJANI. Miklošičeva cesta št. 15VL Kako se veselim noči ko bom spal na mehkem, udobnem spalnem fotelju, ki P! sem ga kupil pri oe tvrdki Telefon 30-42 tapetni k. Sv. Petra nasip št. 29 VT 25.197/1932 RAZPIS MESTNO NACELSTVO V LJUBLJANI razpisuje dobavo litoželeznih izdelkov za leto 1932 (požiralniške mreže, kanalski pokrovi L dr.) Ponudbe je treba pod običajnimi pogoji vložiti pri mestnem gradbenem uradu,Nabrežje 20. septembra 2/TI. do sobote, dne 2$. junija 1932 do 11. ure dopoldne« L? to tam ae dobe vsi potrebni podatki in razpisni obrazci od 21. junija dalje. Mestno načelstvo v Ljubljani, dne 17* Junija 1932. Zupan: DR, DLNKO PUC L r. Razpis. Pokojninski zavod za nameščence razpisuje oddajo električne Inštalacije, pečarskUi, keramičnih, steklarskih, pleskarslft, sffcarskfli, parketnih del ter polaganje linoleja za objekt III. v Gajevi ulici v Ljubljani. Načrti, proračun ter splošni gradbeni pogoji se dobijo pri podpisanem uradu od 20. junija 1932 dalje med uradnimi urami za 20 Din. Pravilno sestavljene ponudbe je vložiti v zapečatenem ovoju s tozadevnim napisom do 30. Junija 1932 do 12. ure dopoldne pri Pokojninskem zavodu za nameščence v Ljubljani, Gledališka ulica 8'IIL, v vložišču. Pokojninski zavod za nameščence v Ljubljani Josap Zupanttc, Za »Narodno tiskarno«: Fran J — Za upravo fta iaaaratni aal Usta: Oton Christot, — Val * T^nMJani