Št. 44. V Gorici, dne 3. junija 1898. Izhaja dvakrat na teden t štirih izdanjili, in sicer: vsak torek in petek, izdaja za Gorico opoldne, izdaja za deželo pa ob 4. uri popoldne, in stane z »Gospodarskim Listom" in s kako drugo uredniško izredno prilogo vred po pošti prejemana ali v Gorici na dom posiljana: Vse leto.......gld. 6-— pol leta........» 3-— Četrt leta.......» K>0 Posamične številke stanejo tt kr. Naročnino "sprejema upraviii.štvo "v Gosposki" ulici štv. 9 v Gorici v «Goriški Tiskarni« A. tiabršček vsak; dan od S. ure zjutraj do 0. zvečer; ob nedeljah pa od 9. do 12. ure. 5ia naročila brez doposlaiie naročnine se ne oziramo. ' „PRIMOUEC" izhaja neodvisno od «SoLe> trikrat mesečno in stane vse letu gld. \-2i>. ¦ -Soča- in <-|»riiniTei;» se prmbjaU.*: .Oprirj^v to-l.akarni S«-li\varz v S..I*,ki uliei in JellerMtz \" Nunski uliti: — v Trstu v t..bakarni Lavreneie na trgu tlfiia Ca.serma in Pipan v ulii-i Ponte della Fabbra. (Izdaja za deželo). Tefeij XXVin. ,/>•.," Uredništvo in odpravulStvo se/.*aka|aj3L Gosposki ulici št. 9 v Gorici v H. nadstr. ^d^/^~U<|dnik*serejenilje stranke vsak dan od 11. ^•i^^gfe&Nfft; 12.*ure predpoldne. \^^^^|g|fiei«po§Hjajo le uredništvn. ^&ifi^rfl^fc^iiniacije in drage reči, katere ne spadnjottj^jtflokrog uredništva, naj se pošiljajo le upravirfSlgjB. / Neplačanih pisem ne sprejemlje ne uredništvo ne upravništvo. ______ Oglasi in poslanice se raounijo po netit-vrsfali, če tiskano 1-krat S kr., 2-krat 7 kr., 3-krat fi kr. vsaka vrsta. VeCkrat po pogodbi. — "Vedje črke po prostoru. Naročnino in oglase je plačati loco Gorica. „Gori5ka TIskarna" A. Galn-SJck tiska in zalaga razen se računijo po 20 kr. petit-vrstioa. Odgovorni urednik in izdajatelj Ivan Kavčič v Gorici. ->»> Bog lil narod! «-««. «Gor, Tiskarna* A. GahršČek (odgov. J. Krmpotič) tiska in zal. V Gori*;i, dne 2. junija 18US. Politisko nebo je zagrnjeno v temne, neprodirns oblake, katere stresa sem ter tja silovit grom ; strele švigajo iz oblaka v oblak, in kadar nastane začasen mir, liro oblaki drug poleg drugega tesno ter ne krenejo nikamor, da bi se morda vsaj na jednem ali drugem kraju za hip posvetilo. Politiški položaj v Avstriji današnji dan je tak, da ne veš, kaj bi o njem rekel. Neka občna nezadovoljnost se polašča bolj in bolj vseh narodov, zlasti zapostavljenih, ki so se pa popeli tekom časa do tega, da zahtevajo glasno ravnopravnosl vseh narodov v državi. Jeden prvih temeljev k uvedbi resnične rav-nopravnosli so jezikovno naredbe za Čehe. Le tem pa so prolivijo Nemci z vso silo, kar je umevno. Nemci v prvi vrsti so nad-gospodarji v državi in za to se upirajo jezikovnim naredbam, katere so občuten udarec v njihovo prevlado. Dobro vedo sicer, da so ('.eln sedaj prvi kulturni narod v Avstriji, ali tu se gre za obstoječo prevlado, katero prete jezikovne naredbe pokopati je-denkrat za vselej. Čehi bi bili potem ravnapravili z Nemci, in to po nemških načelih ne sme biti. V tem smislu delujejo obstrukcijo-nisti med nemškim narodom po časnikih in na shodih in res dobivajo vedno in vedno vcfi pristašev tudi iz onih nemških življev, ki so bili prvotno za to, da se ne oporeka jezikovnim naredbam. Nasproti nemškemu odporu pa stoje Čehi trdno kakor jeden mož ter izjavljajo, da ne odnehajo niti za las od svojih /'-hlev. — In med tema dvema narodoma napraviti mir, v lo svrho je bil poklican grof Thun na mesto ministerskega predsednika. Nekako zaupno so gledali vsi narodi v Avstriji na novega moža, katerega eneržija je svoj čas slovela, misleči, da jih reši iz zagate, da se morejo oddahniti, da nastanejo mirnejši časi ter da se spravi državni zbor do rednega poslovanja. Ali vsega tega ni bilo in, kakor se kaže, državni zbor tudi v tekočem mesecu sklene svoje delovanje tako, da se bo veliko govorilo in nič storilo. Pa kako tudi! Slovanske poslanske skupine so za lo, da bi državni zbor redno deloval, toda Nemci ne odnehajo ter zahtevajo ven in ven v dolgih govorih najprvo odpravo jezikovnih na- ¦HUR. Roman iz Lain kar bode." ,,Za boga Baba! Poznam lake, ki sprejmejo tvoj poziv. Toda pustiva to, škoda časa za prazne marnje; rajše nadaljujva igro! Koliko staviš?" redeb. Tudi ne marajo za jezikovni odsek, v katerem bi se po odposlancih raznih strank ta reč uravnala tako, da bi se zadovoljili Čehi in Nemci, temveč ostajajo trdovratno pri svojem zahtevanju. In tudi če se posreči res izvoliti jezikovni odsek, kaj bo potem. Nemci bi stavili gotovo tudi v odseku lake zahteve kakor sedaj, da se namreč ne sme nič spremeniti na njihovi prevladi in Čehi bi se temu ne udali. Tak odsek bi bil torej brezuspešen. Sicer pa je kaj malo upanja, da pride do kakega odseka sploh — Ohslrukci-jonistom se je v zadnjem času nabralo kaj mnogo gradiva, katero porabijo v lo, da onemogočijo tudi za nadalje red v državnem zboru. Imenovanje Gleispacha predsednikom višjega sodišča v Gradcu, ki je zajedno z Badenijem podpisal jezikovne naredbe, razburja nemško prebivalstvo tako, da mora Gleispach uradovati v svojem gradu, kateri straži orožništvo, Hazpusl občinskega sveta v Gradcu, kateri je jasno kazal, da sloji na sirarn* naeijonaleev, ki hote pregnati bosenski polk iz Gradca, degradovanie rezervnih častnikov, ki so se udeležili izgredov, m potem odmevi iz delegacij, v katerih so bili sprejeli ptoenčiini in krediti, posebno naknadni kredit 'Ml milijonov, brez posebnih težav, vse to in Se kaj drugega porabijo v svojo svrho, da onemogočijo vsako redno delovanje. Vlada je v delegacijah dosegla vse, kar je bolela, ali v državnem zboru ni tako. — Ministcrski predsednik je z imenovanjem Gleispacha ter z razpustom občinskega veta v Gradcu pokazal nekaj eneržije, da se ne boji baš nacijonalcev in obslrukcijonistov, ali /:> to pa bo moral čuti gotovo dolge interpelacije v tej zadevi in tačas v odgovorih na take interpelacije mora nadaljevati s svojo eneržijo proti nacijonalccm in obstrukcijoni-slom. Ali naj se zgodi tako ali tako, to je jasno, kakor beli dan, da sedanji državni zbor ob obstoječih razmerah ni sposoben za ni-kako redno delo in za to si bo morala vlada pomagali po svoje izvenparlamenlarnim potom po § 11. v najnujnejših potrebah. Res, prava zvezda rešiteljica na poliliškem obzorju bi bil mož, ki bi razvezal sedanje zamotane razmere tako, da bi bil mir v Avstriji. Toda takega moža ni in zalo ne vemo, kako se položaj ublaži. Vsakdo pa mora razvideli, da stojimo pred novim časom, ki spremeni marsikaj v Avstriji. Slovanski narodi, toliko časa teptani in zaničevani, se dvigajo, nemški prevladi bijejo zadnje ure, in kadar uravna vlada razmere na severu, morala bo korenito spremeni • ludi položaj na jugu ter zadušili irre-dentovslvo, katero cvete in lmjbujnojšo, Avstrija mora pokazali — in to v kratkem — svoje slovansko lice, Slovanom mora dati pripadajoče jim pravice, zadušili pa mora jedenkral za vselej nemško ošabnost in irredentovsko brezobzirnost — in potem zavlada mir po vseh pokrajinah. To seveda je lahko reči, a težko izvesti in zalo baš sedanji položaj zahteva na svojem mestu možu, ki bi bil kos taki težki nalogi, a takega ni od nikoder. Nemci strmoglavijo vsak poskus k rednemu poslovanju in za to se bližamo brzih korakov absolutizmu, lit če pride, bo biro* kraeija bujno cvelela, birokracija, katera bi zadala slovenskemu narodu novih krivic -ali tudi ta bi končno doživela svoj poraz. Onega novega slovanskega toka v državi ne more nikdo več potisnili nazaj, razširja se in na zadnje mora vendar prodreti ter priti do prave veljave, naj se zgodi že, kar hoče. DOPISI. Iz Hupe, 1. junija. — Žalostno v^st Vam imam sporočiti. Danes se je vtopila Jo-sipiua P a v 1 e t i č, učenka 1. razreda v šoli v Mirno. Padla je v reko Vipavo, ko je šla v šolo. Hud udarec za stariše! C.enj. čitaleljem gotovo ni znano, da tukajšnji občini Hupa in Peč. se potegujeta-že dve leti za šolo-enorazrednico: trkata in prosita pri okrajnem in deželnem šolskem svetu, da bi se ustanovila taka šola, ali vse zaman, čeprav je jasno, d t je potreba že po naravni legi spojiti li dve občini tako, da bi imeli vsaj šolo-enorazrednico. Število otrok, ki so dolžni v šolo hoditi, znaša tu 81; obedve občin« plačujeta Šolskih doklad okoli 1000 goldinarjev. Šole pa le ni in okrajni šolski svet je že dva uloka zavrnil, češ, da ni zadosti daljave, toliko, kolikor zahteva zakon. A|i kljubu temu so prosilelji naprej trkali pri deželnem šolskem svetu, da »Jeden sesterc." Oba sla potegnila povoščene tablice ter si zapisala številke za spomin. »Človek, ki bi vse vedel", nadaljuje Flavij, stresajoč kosti v vrečici. »Na Jupitra! ta bi napihal kašo orakeljem! Toda kaj bi počel ž njim?*4 »Pred vsem drugim slavil bi mu jed no vprašanje in zvedevši, kar hočem vedeti, odsekal bi mu glavo*. „A to vprašanje?" »Moral bi mi zapovedati uro... ne, minuto, ob kateri Maksencij dospe v prišla jo." »Ne zahtevaš mnogo." »Tebi se tako zdi. Ali si že sla! kedaj z odkrito glavo na sirijskem solncu? Ognji Veste ne pečejo huje. Ako že imam umreti, naj umrjem vsaj v Rimu... Toda, na bogove ! Ti si bržkone sporaz.unljen s Forluno ? Znovič sem zgubil!" Torej staviva še enkrat?" »Prav. Hočem dobiti nazaj svoj denar." Ta mladeniča, kakor tudi ostali njuni tovariši, sta pripadala k vojaškemu spremstvu konzula in čakajoča njegovega prihoda, sta preganjala dolgčas z igro in z razvese-Ijevanjem. Uprav v tem trenutku je stopila v dvorano nova četa ter krenila k mizi sredi dvorane. naj se ustanovi laka šola, Četudi morda v daljavi manjka kakega metra, ali poti so jako slabe, in ludi nevarne, posebno ona županska pot, ki pelje med prepadi in nad tako V.pavo, Deželni šolski svet je to reč uvaževal ler naročil tukajšnjemu okrajnemu šolskemu svetu, naj izvoli posebno komisijo, ki preišče poti in daljavo iz Peči in Rupe do šolskega poslopja v Mirnu. Prositelji so videli komisijo ler mislili, da je stvar sedaj v redu, ali žalibog, čeprav se je zdelo, da jo ta komisija naklonjena reči, jo dobil pisatelj teh vrstic prod M dnevi odlok od c. kr. okr. šolskega svet«, da se prošnja zavrača, ker je komisija sprevidela, da so poli redno in varne. Tako natančno je torej ona komisija preiskala poti; da je nasprotno ravno resnica, kaže gornje naznanilo o ponesrečeni deklici. Slatiši, ki pošiljajo otroke v Miren v šolo iz Hupe in Peči, no vodo nikdar, pridejo li srečno nazaj ali no, Tako daljavo morajo hodili po dvakrat na dan po '/Sini, v burji, v veliki vročini in za lo so slariši za otroke v vodnih skrbeh. Tako masten šolski davek morajo plačevali -— a lastne šole-enorazrednice jim pa le ne privolijo. U Dfivlim, 1. junija 1898. -- Kakor se dobivajo ogledniee skoraj v vsakem večjem kraju, dobivajo se ludi od lanskega Jela v D e v i n u. A vendar od lanskega leta smo napredovali — po rakovo. Lansko leto je naročila poštna upravitcljiea ogledniee slovenske, italijanske in nemške, »; lelos pa samo i l a 1 i j a n s k e in nemške, da si je prav lahko razprodala tudi slovenske in bi jih bila še več, ko bi jih bila imela. Najbrže seje ustrašila «židovskega Piccola», kateri se je pred kratkim, kakor stekel pes, zaganjaj v slovenski Devin in slovenske ogledniee, ali pa mogoče kakega migljeja od druge strani, saj v Primorju je vse mogoče. A naj bode vzrok, kjer hoče, upravitcljiea slabo ravna, ako se sramuje slovenskih oglednic na slovenski zemlji, ker Devin je in ostane slovenski, kakor je Kraševec Slovenec in naj »Lega" sezida še več poilaljančevalnih šol kakor eno. — Slovenske ogledniee bomo vendar imeli v Devinu, ker dobil se je mož, kateri jih je naročil in jih bode v kratkem prodajal. Vračali so se oči vid no od obilne »libacije" *), kajti nekateri so le s težavo mogli držati se na nogah. Spredaj je šel mladenič z vencem na čelu v znamenje, da je gostil tovariše. Vino je pustilo na njem samo ta sled, da ga je napravilo še zalšega; njegova ušla in lice, pobarvano z razgrelo pijačo, mu je bilo ru-deče, kakor dozorela črešnja h vrta En-Gadi; očt so se mu od dobre volje kar bliščale. Šel je ponosno, držeč glavo po koncu, kakor bi bil sam cesar. Malo se zmeneč za lo, če sune koga na poli, je delal pot sebi in tovarišem. Sicer pa so se mu tudi vsi umikali z nekakim spoštovanjem. »Messala! Messala!" klicali so veselo. Ti. ki so daljo proč sedeli ter ga niso mogli videli, so odgovarjali na ta klic, kakor na geslo. Trupoma so obsipali novodošlega tovariša. Messala je ponosno zrl na to znamenje udanosti. »Voščim ti zdravja, Brus!" reče, obr-nivši se k najbližjemu igralcu. »Pozdravljam te in te prosim., posodi mi za trenutek svojo tablico." Pregledal je v naglici zapisane številke ter s prezira njeni vrgel povoščeno tablico na tla. *) Razlivanje vina v čast bogovom. »Denari", nič druzega nego novci mesarjev in porivačev samokolnic. Pozabil sem, da pri vas v Rimu je celo sam cesar pripravljen presedeli vso noč, samo če mu Fortuna vrže kak beraški novec v krilo." Drus zaradi sramote do ušes. »Ljudje iznad Tiberije", spregovori Messala k mladeničem, stoječim na okrog, »povejte mi: kdo je ljubljenec bogov ? Rimljan, kaj ne? Kdo postavodajalec narodov? Rimljan ! Kdo gospodar svela ? Rimljan!" Vsi ponove za njim jednoglasno: »Rimljan! Rimljan!" „A vendar", nadaljuje, ,je še nekdo, ki nadkriljuje celo Rimljana!" Umolkne. Na to dvigne prezirljivo glavo, kakor bi hotel jih še bolj ponižati s tem očitanjem. »Ali čujete?" ponovi. »Je še nekdo na svetu, ki je še več vreden od najodličnejšega Rimljana." ,To je bržkone Herkul !* oglasi se nekdo izmed navzočih. »Bahus!« zakliče neki šaljivec. »Jupiter, Jupiter!" zagrome vsi ob enem. »Ne8, odvrne Messala, »iščite med ljudmi." »Imenuj ga, imenuj!.,." »Višji od Rimljana je on, ki je vrline zapada združil z vrlinami vzhoda, on, ki v Domače in razne novice. Cesarjeva petdesetletnica. — Visoko-rodni gospod Alfred grof Goronini-Cronberg, naš državni in deželni poslanec, je izročil povodom petdesetletnice Njegovega Veličanstva presvitlega cesarja društvu »Šolski dom* v Gorici razven že izkazanih 1000 gld. vnovič 1500 gld. z namenom, da se porabijo za nadaljna društvena podjetja, ki merijo na vzgojo in pouk slovenske ženske mladine v Gorici. Ko .izrekamo visokorodnemu gospodu grofu svojo iskreno zahvalo na velikodušnem daru, izražamo svojo srčno željo, naj bi našel mnogo posnemalcev, ki bi po svojih močeh slavili cesarsko petdesetletnico in podpirali naša človekoljubna podjetja. Društvo .Šolski Dom". (Dos ta vek urednTšTva). — V tem smislu popravljamo vest v zadnji številki). Starašinstvo žnpanUe Vrtojba je sklenilo v seji dne 7. maja pristopiti kot ustanovnik (Šolskemu domu* z zneskom 100 gld., kateri uplaCa v štirih obrokih. Živela zavednost! Premeščanj e. — Prizivno sodišče v Trstu je premestilo g. J. P e t e r i n a, vodjo zemljiške knjige, na lastno prošnjo iz Gorice v Trst; na niegovo mesto pride v Gorico g. Avg. Beri ot, c. kr. kane. ofic. v Vodnjanu. Žid t cerkvi. — »Corriere* se je strašno razkoračilzaradi rožnega venca medbir-movanem v cerkvi sv. Ignacija. Pravi, da bi mu bili ljubši tudi vsi trije deli r. v., toda v latinskera jeziku, le slovenskega ne mara poslušati niti enega. Slovenski rožni venec je zidu politika v cerkvi, katere ne mara trpeti itd. — In vendar morajo Goričani govoriti 90$ besedij v slovenskem jeziku, ako nočejo pocrkati za lakoljo. O, kako dober jim je tedaj ta zaničevani jezik! Potreben jim je, kakor ribi voda! — V »Corrieru" pa tak krik! «Corriere» še dostavlja, da v cerkev so bile klicane slovenske dekle in druge osebe (— čudno, da ni dostavil: «in hlapci*! —-), da so Slovenci »naredili število* »n dokazali svojo številnost v Gorici, katere ob drugi priliki niso mogli pokazati. (Ob sprejemu nadškofa?! Uredn.) — Na take lopovščine ni besed v odgovor; edino prava replika je: palica! Le dražite, le lagajte, pride čas obračuna ! Slovenski narod si take lopovščine zapomni! Poplača vam v obilni meri, kedar pride čas za to! In ta čas pride! Novi nadškof je bil sam priča prizoru v cerkvi, ko se je pokazalo, kje je najti Slovence! Zdaj naj sam sodi, skakošno sodrgo se moramo v Gorici boriti. „Šklafi" t gore, kjer so medvedje: tako so zopet podili slovenske reveže pretekli torek na našem slavnem magistratu, ki so prišli prosit, da bi dobili kaj od onih 500 gld., katere je daroval prem. g. nadškof in knez za mestne reveže. Neko ženo, ki je bila bolj pogumna ter je gospodom povedala par dobrih, je pa neki pisač prijel za vrat ter jo davil, da je bila vsa črna. Vsled tega so druge ženske kar zbežale. Tako se je nam sporočilo. T«iko delajo s Slovenci v Gorici na magistratu, in od tod je umevno po lepem vzgledu višjih, da napada in izziva laška faki-naža mirne Slovence po ulicah in kjer more. Kako so nestrpni. — V »Corrieru* se nekdo jezi nad slovenskimi birmanci in njihovimi spremljevalci, ker so, prihajaje v Gorico, prepevali nabožne pesmi v slovenskem jeziku. To je že skrajna zlobnost. — Menda se boje ti gospodiči, da se Jaška" Gorica ne okuži s slovenskimi glasovi. Kaj pa takrat, ko prihajajo slovenski okoličani v Gorico kupovat, o takrat pa se naši lal, mčki kaj radi poslužujejo slovenščine, naa katero se pa drugače ob vsaki priliki spodtikajo. Le žal, 1 da še niso naši ljudje skozi in skozi tako zavedni, da bi takim ljudem obrnili hrbet v vsakem oziru. Ubogi lahončki, kakošne čase so že do- I živeli! Kaj še le bo za — 10 — 20 let!! Izzivanje. — Po «Riva Corno* so se j v nedeljo popoludne po birmi peljali slo ven-ski birmanci in botri. Laška nestrpnost je | pa taka, da se nekaj lahončkov na desni I strani ulice, stoječih na vratih, ni moglo zdržati, da ne bi — brez vsakega vzroka — izzivali mirnih Slovencev; obsipali so jih a predobro znanimi priimki, kakor cmošlri & šklafš* itd. | To zdivjano ljudstvo ne pozna nobe- j nega takta in še celo birmancev, ko pridejo iz cerkve, kjer se jim je baš podelil sv. sa- j krament, ne puste pri miru. V takih in jednakih rečeh bo treba enkrat z lahončki korenito poračunati. Tudi napredek. — Ljubljanski »Slovenec je vedno pisal — dokler je bil še prejšnji knez in škof v Ljubljani — n. pr.; j Premilostljivi knez in škof ... so prišli, so rekli, so birmovali, smo jim pokorni, smo njih ovce itd. Danes se ne spominjamo, ali | je pisal tudi razne zaimke, nanašajoče se nanj, z veliko začetnico, kakor piše danes „P. L." v Gorici — n. pr. imamo Ga (zakaj ne: Jih?!) v svoji sredi, smo Mu (zakaj ne: Jim?!) pokorni itd. Zdi se pa, da novi škof in knez ljubljanski sam ne mara takega klečeplaznega Ii-zunstva, ki se studi vsakemu pametnemu Slovencu, zlasti nam Primorcem, kjer germansko ,o ni kanje8 ni našio zavetja v narodu. Opazujemo namreč, da »Slovenec* je začel — bodi mu hvala, kogar je zasluga — zopet pametno pisati: miloslljivi knez in škof je prišel, je ali bo biruioval, in smo srečni, da ga imamo v svoji sredi itd.! — Zares napredek! Ali pojde »P. L." tudi v tem lepem zgledu za »Slovencem" ?! — Ne bodimo smešni!! «DopIsnik» «SIov. Naroda* — neki najnovejši „j" — je tudi prišel k vmeščenju novega nadškofa v Gorico, ali milo se mu je storilo, ker ni videl nobene slovenske zastave. Taka pisava razodeva, da dopisnik onega dne ni bil v Gorici. Ako bi bil res, bi pač videl, da so bile zastave le na cerkvah in na 3—4 javnih poslopjih. «Dopisnik» tudi graja, da se Slovenci nekaj let ne udeležujemo mestnih volitev; on ve, da ob slabem gospodarstvu sedanjo klike bi se našlo mnogo Nemcev in Lati o v, ki bi glasovali za slovenske kandidate, „ako bi bili ti pametni, trezni in ugledni možje, ne kaki zarobljeni kričači". Ako bi «Soča» in «I\ L.» stvarno kritiko-vala korupcijo na magistratu, v 2 - 3 letih sedelo bi že nekaj Slovencev v mestni hiši: ker pa oba lista le zabavljata, kar ni težavno delo, zalo nič ni itd. Nosili bi vodo v morje, ako bi odgovarjali temu dopisniku, ki je dokazal z ene strani velikansko n e v e d n o s t, z druge strani pa je preočitno pokazal, kam „pes taco moli". Dopisnik je vzbudil v Gorici tiho pomilovanje. Mestne volitve. — V H. razredu so bili izvoljeni gg. Ciani Francesco, Luzzatlo Emilio, Paternolli Giuseppe in Zoralti don Francesco. — VI. razredu pa gg. Dorfies Erminio in Fratnich dr. Ernesto. — Število glasov neznatno. — V starašinstvu sede zdaj trije pravi židje, ki bodo imeli vse v strahu. Don Zoratti je prišel v to družbo kot priznan „Finanzmann", češ, da bo morda on pomagal izvleči ubogi mestni voz iz blata. Buona fortuna! Na Gradu je bila binkoštne praznike znana 500-letna slavnost. V nedeljo v kapelici zmagovalni zapad nosi vzhodno umetnost vživanja sadii zmage.* „Na Apolina! Saj to ni nihče drugi nego Rimljan. Gotovo si hotel s tem reči, da je prekosil samega sebe? Živio, Messala!" In v znamenje, da se vsi strinjajo s tem mnenjem, zadoni po vsej dvorani glasno ploskanje. Ko nekoliko potihne, poprime Messala znovič besedo: »Mi na vzhodu", reče, »nimamo nikakih bogov, marveč samo vino, ženske in Forluno, zatorej je tudi naše geslo to: „Kdo se drzne na to, na kar se jaz drznem?" To geslo je dobro v senatu, še boljše na vojni, toda najboljše za onega, ki išče dobro ter pred najhujšim niti ne čuti bojazni...« Njegov, iz početka svečani glas, je postal nekako šaljiv. »Tam v skrinjah v trdnjavi*', je dejal, »imam shranjenih pet talentov denarja. Evo vam pobotnice na to svoto." Pri teh besedah vzame iz nedrij neki zamotan papir ter ga vrže na mizo. Vsi obrnejo svoje oči nanj. Ta svota je mera tega, na kar se jaz drznem. Kateri izmed vas se drzne na toliko ? Molčite ? Ne morete toliko staviti ? Prav. Umaknem jeden talent. Kaj? Se vedno molčite? Ha! Nemara stavite tri talente.... samo tri... Ne? Tprej nemara dva?... jeden?... vsaj jeden na hvalo reki, nad ka- tero ste zagledali luč sveta... Orontes je barbar proti svetemu Tibru ... Vzhodni Rim proti Rimu zapadnemu.'... In dvignil je kvišku vrečico s kostmi. Toda nihče ne odgovori na poziv. Messala premeri tovariše s porogljivim, prezirljivim pogledom. »Ha !* nasmeje se prezirljivo ter telebne vrečico ob mizo. »Na Jupilerja v Olimpu! Sedaj vem, radi česa ste prišli v Antijohijo. Vi hočete tukaj obogateli. Želim vam sreče!,.. Hej! Cecilij!* zakliče sužnju, ki mu je stal za hrbtom. Pojdi v sobano, kjer se je vršila gostija ter prinesi steklenice z vinom in kupice. Moji rojaki nimajo denarja; na Baba! naj vidim, ali imajo vsaj želodce!... Le urno !* Na to se obrne k Drusu: »Torej poskusiva srečo«, reče. »Ker pa svojo srečo merite z »denari", ha! težavno!.,, staviva vsak svoj »denar.* Na to jameta metati kosti. Neki mladenič, stoječ v bližini, je pozorno ogledoval njuno igro. »Kdo si ti?" vpraša ga Messala. Mladenič se umakne. »Ne, na Jupiterjal nisem te hotel raz-žaliti! Med ljudmi je navada biti tim na-tanjčnejši v računih, čim manj je stvar tega vredna. Potrebujem tajnika. Saj mi ne odrečeš svoje službe?" svečana služba božjr, katere se je udeležil i celd župan Venuti, v ponedeljek pa ples. — j «Sentinella» pravi, da vse vkup je imelo «k 1 e-rikaino-vladno» lice! «Vladno», «klori- i kalno*?! Pa ples je bil! Lahi imajo torej že klerikalne plese! Morda se je pa dr. Faidutti -irvi zasukal?! Slovenci nismo imeli ondi zastopnikov, zato ne moremo tega povedati. Neprevidni ljudje pa so razobesili tudi nekaj «Crno-rumenega», zatd govori «Sent.» 0 — «v!adnem» licu veselice! — Take opazke so seveda le «otročarije*! Socijalni demokratje se gibljejo. — V zadnjih dneh so imeli vodje tržaških so-cijalistov par shodov v Gorici, kjer so govorili precejšnjemu številu navzočega občinstva. — Od voditeljev krščanskih socijalistov ni došel nikdo, in sicer ne Lah ne Slovenec. da bi odgovarjal .___Enako je bilo v Za- gradu! — Ob štrajku delavcev v Podgori sta došla zopet le Ueekar in Gerin iz Trsta, da-sta delavce vodila, o krščanskih soci-jalistih nikjer sluha. Fatti, fatti enon ciarle! Ni irredcute. — V prvih dneh junija 1882. je umri G ar i b a 1 d i, čegar pepel počiva na otoku Caprera. „SentineIIa" jo vskliknila „Spominjajtno se!" in pisala med drugim: Noi — in lulto perenne — guardando da lungi, oltre il confme del misero J udri — volgiamo un mesto pensiero allo scoglio tli Caprera e ricordiamo. . . Giovani, non dimenticate! Vecchi, non rinnegate! Garibaldijeva smrt je torej goriškim Lahonom „lutto perenne" — obmejna Idrija je „misera", ker dela državno mejo, — lahonske oči so obrnene na Caprero! — Jako „fajn"! Mein Liebchen, \vas vvillst du noch mehr?! »Goriška tiskarna" neomejena. — Vsled utoka proti zavrnitvi naše prošnje za neomejeno koncesijo „Goriške tiskarne", je namestništvo svoj prvi odlok spremenilo in nam dovoiHo neomejeno koncesijo. (Odlok 23. maja 1808. št. 10.193.) — Zdaj smemo tiskati v s e, kar nam kdo prinese, tudi tedaj, kadar bo tiskal na svoj račun. -— Iver je naša tiskarna dobro preskrbljena z najnovejšimi stroji in črkami, moremo po-streči najličneje, vsled obilice slavcev najhitreje in po zmernih cenah. — Svojo podružno tiskarno v Pni ju dvorim o najbrže 1. julija. Kako „1*. L." popravlja krivico. — Šele I. t. m. je »P. L.» v par besedah izjavil, da po došlih mu informacijah tvrdka It e s b e r g-T r u ti e n ni vrgla slovenskega «trgovca» na cest o, marveč tvrdka v Budimpešti. — To je vse?! Da, vse! Pa slov. trgovec je vendarle «na cesti!!» — O bitstvu vse reči ni rekel «P. L.j> niti besedice! Kje j e o s t a I a morala?! «P. L.* podpira ne-moralnost, nepoštenost, nesolidno s t v trgovini, a tako s p I e t k a r e n j e je slovenski trgovini le v nesrečo. <:Soča» se je oglasila proti nepoštenosti v trgovini, ker le poštenost daje kredit, brez katerega niti Slovenci ne moremo napredovati! «P. L.» pa daje potuho onim, ki — bodisi po neumnosti ali nepoštenosti — jemljejo slovenskim trgovcem ugled in kredit. Na tej poti — nemoralni in škodljivi! — «Soča» ne bo sledila «Prim. Listu». V tem oziru se ne bomo dali strašili od nikogar, toliko manj od strani Ijudij, ki se po pravici čutijo — zadete. Kolikor manj pa je «P.L. popravil, toliko bolj je zopet udaril tvrdko Rosberg-Trudeti, češ, da njen obstanek ni častna zadeva slovenske naroda na Goriškem, itd. itd. Mi pa zopet trdimo, d a j e. Tvrda je nastala v sporazumljenju lanskih narodnogospodarskih organizatorjev. In s tem je do-velj rečeno. Nastala pa je zveza R. in T. zategadel, ker za konkurenco prejšnjim nasprotnim tvrdkamje treba mogočife trgovine, kakoršne goriški Slovenci sami takrat nismo mogli postaviti v boj. Predno pa Slovenci sami u n i e u j e m o to tvrdko, moramo imeti mesto nje fcaJco boljšo. Uničimo to, potem ostaneta Venuti in O r z a n zopet n e o m e j e na gospo d a r ja! Ali bo to prav gospodom okoli ep. L.»?! Zategadel odločno obsojamo tako pisarijo, ki ima tudi veliko prikrite zlobe v sebi. Ker se zlobne pušice tičejo le nas, zalo na nje ne reagujemo. Zdaj pa še nekaj! Odkod taka pisarija «P. L.s?! — Reč je na kratko taka-le: «P. L.» hoče imeti na vsak način stranko ljudstva za seboj in ne le kon-sorcij duhovnikov. Takih, ki nič ne mislijo, jih gospodje že nekaj lišče v krempljih. Ali to nič ni, ker vse le od danes do jutri! Zato treba množiti vrste —z nezadovoljnimi življi, kakoršuih se dobi vedno dovolj. Tem daje «P. L.» potuho in jih ginljivo vabi k sebi! Tako je tudi v tem slučaju l Goriški Lahi so uprizorili velikansko konkurenco slovenskim trgovinam,v prvi vrsti pa si hote ohranitni za večne čase— kotonijalni trg. Zategadel so začeli dajati blago — zlasti sladkor — v z g u b o, da bi le propadla od slovenske strani postavljena tvrdka, češ: a k o to uničimo, potem š č a v i v pol leta že bogato povrnejo vso z g u b o! -— In take špekulacije mnogi naši ljudje nočejo razumeti, marveč gledajo na llt kr. in podpirajo nasprotno konkurenco! Med takimi k r a t k o v i d n e ž i poznamo tudi slovenske trgovce v Gorici! Ti vrli možaki kriče sicer »Svoji k svojim!* in zahtevajo, da slovenski kupo-valci morajo priti k njim, in to tudi tedaj, ako slabše in d r a ž e postrežejo nego Lahi, — s a m i pa dobe t a k o j i z g o-v o r, da gredo po biago «na debelo» tj ek a j, kamor — mi drugi ne smemo iti, sicer bi nas oni sami dolžili narodnega izda-jalstva! — In ker tvrdka R.-T. ni hotela delati v z g u b o in je bila n. pr. pri sladkorju včasih za % kr. dražja, zato — krik proti nji od strani nekaterih slovenskih trgovcev, ki bi radi izkoriščali za svoje žepe nastali položaj. Oni n." pr. sladkorja ne prodajajo ceneje, ako tudi ga kupijo pri lahonski tvrdki za J^ kr-nižjo ceno! Odjemalci nimamo od tega ni-kakega haska! — Mi torej poznamo take špekulacije nekaternikov in smo jih grajali; zategadel so se zatekli k »P. L.», da jih zagovarja. Toda «P. L.» bi se moral v tem pogledu pridružiti «Soči», ako noče služiti za priganjača Ve noti ju in O r-zanu. Mi nočemo sumničiti, da «P. L.> je plačan za tako nelepo delo, kakor dela on «Soči», marve le konstatujemo, da «P. L.» je danes v reh \ci priganjač lalionskim tvrd-kam, — ker brca proti naši konkurenčni trgovini. Ali je tako ravnanje pametno, o tem naj sodijo Čilatelji! — Kar ^Soča* zida, naj «P. L.» lepo podira! Tako je bilo od početka in tako je danes! Živela «sloga»!! Sliši travo rasti! — «P. Lista je napisal v zadnji številki te-le preljubeznive vrstice: cKorajža velja, misli si »Soča". Zato pa, kedar jo radi taktike tudi njeni privrženci vzamejo v šolo, vsakikrat precej zatrobi v javnost, da ji razumniki pritrjujejo. Zdaj jih je zopet dovolj slišala radi netaktni? pisarijo o dohodu milostljivega nadškofa in radi uničevanja naših trgovcev; zato pa je zopet začela dajati razumeti, da ji razumniki pritrjujejo". Na to dostavljamo, da nam ni prav prav nič znano o tem, da so «Sočo» vzeli v šolo celo njeni privrženci, — niti ne verne nič o tem, da bi „jih bila dovolj slišala radi netaktne pisarijo o dohodu milostljivega nadškofu". — O dohodu nadškofa je edino t Soča* pisala taktno. Več ne rečemo !! „SIoveitenJe" krajevnih Imen na Goriškem. — Nekdo se v < Corrieru* zopet jezi, da se »slovenijo* krajevna imena po Goriškem, ter navaja za to kot dokaz, da je županstvo v Doberdobu poslalo županstvu v R o n k a h dopis, na katerem je bil naslov slovensko napisan: v R o n k a h. To je popolnoma prav. Kraj se imenuje slovensko Ronke in v R o n k a h je mestnik ali lokal (5. sklon), ne pa nominaliv, kar sicer gotovo dobro vedo naši Italijani. Tako je torej z onim »bestialissimo Runkah*. Kar se pa tiče tistih »bellissimi nomi italiani, siano nomi di cilla" itd., pa naj Italijani kar molče. Gorica, Gradišče, Zdravščina, Žagraj itd. so imena slovenska in menda vendar ne bo nikdo tako bedast, da bi trdil, da so to laška imena. Lahi se pač trudijo povsodi, da pačijo naša slovenska imena ter napravljao iz lepih slovenskih krajevnih imen prave spake, kar smo baš pred kratkim dokazali v posebnem sestavku. Ronke pa ostanejo kljubu zlobnosti v »Corrieru* še vedno na Goriškem ter se menda še ne preselijo na mesec ! Torej pometajte pred svojim pragom. — Neki dopisnik v »Corrieru* iz Kor-mina pripoveduje, kako nesramno so ondi žalili in napadali neke tujce, ki so čakali od vlaka da vlaka, edino zato, ker so — tujci, (,,villanamenle inveirono contro qnesti inocui passeggieri, per il setnplice fatlo che erauo forestieri!!") Tujci so bili „rimasti stueeo per tmeslo inqualiucabile e villano conlegno" in so hoteli poučiti jih c pravi kulturi, pa so morali „vzeti pot pod noge in oddaljiti se" iz — kavarne, kjer se je vse to godilo. — In take reči se gode v kavarni, v mestu, v «civilizovani Furlaniji*! «PaUislavizem» v Furlaniji. — «Sen-tinella* od srede pripoveduje, da sin župana C a 11 i g a r i s a v Foljanu je napival v krčmi z «žtvio» in --živio slovenski«, — kar je silno razburilo živce narodnim Lahom in «socijalnim d e m o k r a t o m», ki so se vračali od shoda v Zagradu. Vsa reč pa je končala v pobratimstvu lahonskih in socialističnih Furlanov, kajti prvi so kričali »živio s o c i j a i i z e m» drugi pa «ž i-v e 1 a L e g a N a z i o n a 1 e* — in s tem preglasili klic «ž i v i o slovenski*. — No, to vemo, da irredentovci in socijalisti so vselej edini, ko treba pokazati mržnjo proti Slovencem. — Sicer pa ne vemo, koliko je resnice na pripovedovanju cS e n t i n e 11 e*. Reviea je morala iziti v sredo radi b i n-kostnih praznikov le na — dve h straneh, dočim sta izšla «Soča» in «Corriere* že dan poprej o pravem času in v navadnem obsegu. Nekaj laške mizerije je torej vendarle okoli «SentinelIe», če tudi si «špoga» izreden luksus posebnega urednika — seveda tudi — čifuta! Ubogo italijanslvo! Brez re-n e g a t o v in zidov ne more biti! Naši c. kr. poštarji menijo, da je njihova „prokleta dolžnost" pospeševati nem-škutarenje v deželi! Kedarkoli kaj zapišejo bodisi na pisma, na nakaznice itd., menijo, da to mora biti n e m š k i. — Tudi mi dobivamo n. pr. zdaj poštne naloge nazaj z opazkami: niht angenomen(!!), ali: nicht : eingelest(!!) itd. — Treba bo podučiti tudi C kr. "poštarje, da tako nemškutarenje ni I rsjiliava naloga ne dolžnost, pač pa, da jim je na pisati, vse take opomine v slovenskem i jeziku. Ako se bo to ponavljalo, se pritožimo r*a ministerstvo! !C»]iibola »Slov. Zveze* v Št. Vetru je že- dovolj sna z odlokom fin. ministerstva št. 24.44? 1, Dan in kraj tombole v kratkem. Glisti dohodek bo za „Šolski dom*1 v Gorici. Poguma Je treba. — Kolikokrat se prip&ti, da se zgodi Slovencu v Primorju krivica v leni atr onem pogledu. Slovenec, kije navadno potrpežljiv, prenese storjeno mu krivico ter se le sem ali tje pritoži proti svojemu prijatelju ali kje drugje. Temu jo tr-ei^a storiti konec. Če se komu zgodi krivica, naj se pritoži takoj /ua pristojnem mestu,, mL,»ju\ .treba čakati iti odlašati, le pogumno naprej pa zaltte-vatr svoje pravice povsodi. Ako se ti stori kaj nepravilnega pri kakem c. kr. uradu, priloži se ter ne odjenjaj prej, dokler ne KiulobiS zadoščenja, ako te izziva laska faki-naža* zahtevaj pravice, kjer veš, da se imaš priložiti. Poučna v tem pogledu je današnja v, kakor je zdaj. Proračun za 1.1898. kaže gld. 19,549.250 dohodkov in gld. 19,496.780 izdatkov, torej preostanka gld. 52.470. Iz Hercegovine čitamo v «Nevesinjah» dopis, ki toži zoper avstrijsko gospodstvo, ker baje zatira srbstvo in pravoslavje. Dopis je nadahnjen z vročo ljubeznijo do — srbskega jedinstva na Balkanu. Naravno! Ne ves i nje je velika vas v Hercegovini, po kateri je znano vse gorato obmejno ozemlje proti Crnigori. Ondi je počila prva puška ustašev »za krst častni in svobodo zlato" proti Turkom. Nsvesinjci so so se. borili skupno s Črnogorci za osvobo-jenje onega dela Hercegovine. Želeli so priti pod oblast Gospodara Nikole L, a berolinski dogovor jim je prekrižal račune. — V Ne-vesinjah je zdaj avstrijska posadka. — Toliko v dodatek k naznanilu, da v črnogorskem Nikšieu izhaja list. «HeuccHibe», V 2. številki tega lista smo čitali pomemben dopis jz hercegovskih Nevesinj. čruagora. — Javili smo, da Gospodar in knez Nikola I. je odšel v London, baje za to. da zahvali kraljico za odlikovanje. — Drugi črnogorski (neuradni) list — „Nevesinje" v Nikšieu — pa pravi, da lo potovanje ima vse višji pomen. Že „slučajni" sestanek Gospodara s knezom Ferdinandom v Opatiji (navzoča sta bila tudi poslanik Bolgarije na Cetinju in črnogorski skupni minister) je velikega pomena za boljše prihodnost srbskega in bolgarskega naroda na Balkanu. — „Neve-sinje" pravijo, da Gospodar i> šel jako vesel na pot v London, uverjen, da bo vspeh mogočen za malo Crnogoro. Čaka nas — govori isti list — prijetno iznenadenje za Črno-goro m za vse srbstvo (— immu upe.icToJH KiJKBO IipiljilTKO IKMOHafjOlM' V UplUOF HpttP lope ii enera napoja epucicor —). Kaj naj tiči za temi vrsticami? Morda vendarle že-nitev naslednika Danila, kakor se je govorilo? — Knez se je vrnil na Celinje 25. maja. Do Reke mu je šel naprrti naslednik Danilo. — „Glas Črnogorca" od 28. maja prinaša o bivanju v Londonu obširneje poročilo, iz katerega spoznavamo, da to potovanje je res večjega pomena nego se je sprva govorilo. Angleži so odlikovali kneza z vs^mi možnimi Častmi. Na francosko obal so mu poslali poseben parnik, Ki ga je prepeljal na Angleško; ondi ga je čakal zopet poseben vlak, ki ga je peljal v London, kjer so mu skazovali vse možne časti. — Isti dan, ko je knez odšel iz Londona, je umrl veliki Anglež Glad slone. Uredništvo londonskega „Deli Kroniki a" se je obrnilo brzojavno za knezom, vprašaje ga, kakšno poslanico ostavlja angležkemn narodu ob tej težki izgubi. Knez je odgovoril brzojavno: I „Velika Britanija, Vaša domovina, je bogata na velikih in ženijalnih ljudeh, a oni mod njimi, ki je zdaj umrl, je bil iskren prijatelj moje zemlje. Njegova smrt je težka bo! za mene. On nam je pomagal s svojim peresom in svojo besedo, in njegove „11 and s nI'!'!'1 še danes odmevajo po Balkanu. Čast spominu velikega moža, pokoj njegovi duši! Za | Črnogorce, nadahnjene s hvaležnostjo, kličem božji blagoslov na njegov nepozabni spomin". — To brzojavko so prinesli vsi nngleški lisli, iz katerih je prešla v druge evropske in ameriške časopise. Knez se je vrnil zdrav, vesel, zadovoljen! Narod ga je odušcvljeno pričakoval na Cetinju. In kaj bi ne, saj je knez s tem potovanjem zopet povišal ugled Činegor': v evropskem svetu! 11» Ji 310 jM. neseem JKMfSfflJ ?f; vseh krajih s prodajo zakonito dovoljenih drž. pa; pirjev in srečk, a da ni potrebna glavni"* in ni nikaka nevarnost. — Ponudbe pod Ludwiy uster-reicher, VIII,Deutsclie gasse 8 Budapest. 138,10—4 Svoji le svojim! Priporočam veleslavnemu občinstvu v Gorici in z dežele svojo lepo urejeno brivnico na Travniku štev. 21, zraven Palernollijeve knjigarne in loterije. Obijubuje točno in hitro postrežbo, se toplo priporočam udani Anton Pucelj, 6S—17 brivski mojster. P. Drašček trgovec z jedilnim blagom r Stolni ulici št. 3. v Gorici priporoča se p. n. slovenskemu občinstvu v Kr. bis fl. 1+05 p. Mol. — souie scluvarze, ueisse umi fnrhi^c Henneberg-Seide vou 4.~> kr. lds (1. I {•¦(;:• p. Met. — iti ileti iinidetuslen (iewelien. Karlu-n un.l Dessins. An Prhate porto- umi steiieiTrei ius Huiis. Muster umgehend. fl. ttenneherg 's Seidoii-Fabrikeii [k. ii. k. IIolI.l ZOltICfi. (5) Splošno je priznano pri želodčnih boleznih kot najboljše prebavljivo in odvajalno sredstvo Eascara Sagrada Nalaga vino i z deželne lekarne cPri Hariji pomagaj > F'li Mr. Milan Leustek v Ljubljani. I vel. stekl. (,'Id. I-2o. — Razpošilja se z obratno pošto 117, :!7 Dunajska borza 2. junija 189S. Skupni državni dol}: v notah . . . 101 g\,\. So kr Skupni državni dol^ v srebru .... 101 , 7fi , Avstrijska zlata renta.......lol , *J."» Avstrijska kronska renta i0/„ ... 121 „ iTi " Ogerska zlata renta 4%......l-il " jr, Ogerska kronska renta 4,<&.....!l!) , ir» " Avslro-ogerske bančne delnice . . . «»1:1 ^ ^ Kreditne delnice.........,'{.">3 :;o London vista...........ti>() * ;;;> Nemški drž. bankovci za 100 mark . 58 'v> ' 20 mark.............j, " 77 ' 20 frankov............ '.)„?,:>,«;., Italijanske lire......... . 44 * 40 '"" C. kr. cekini........... 5 " 05 " Dva giasovira se prodata pod ugodnimi pogoji. — Več pove g. Franjo M a z e k pri c. kr. gozdnem uradu (na Solkanski cesti) v Gorici. 14-8 Podpisana pr.porofata slavnemu občinstvu v Gorici in na dežeti, svojo novo urejeno prodajalnico jestvin. V zalogi iinal.i tudi raznovrstno pijače, n. pr.: Tiani-oski Oignar, |»ii>iiii kianj-ki biinjcvc, ilomači Iropinovcc, fini iiimi. različna vina, piruiii-c (Scnf) ter ilni^o v lo .-Iroko spadajoče blago. Postrežba ločna in po zim-rni rcnab. Z odličnim spoštovanjem Kopač & Kutin 7.; (rgrou-n v Sptneni^ki hI'h-1 St. 1 v hiši, kjer je „Tigo\skc2 naprej. V zalogi imata tudi dvokolesa, puške in samokrese. PRISTEN V svojo lartno korist m} x*ht«v«Jo {it J«mlje|tt kugfivalci 1» toke fzvlrn« zavoja Samo 50 kr. za 4 žrebanja. Glavni dobitek Kron in 4 krat gstov. z Z0°/o odBItfca 25.000 Kron Zadnji ~*WLi mesec! l-i«; -2 razslarae srečke po 50 kr. I. žrebanje: 25. junijajl. 6. avgHsta, IIL15.septembra, IV.22. oktobra 1838. irečke po 50 kr. priporočajo i. Beniilli, I. I. iona. Michlstadter l E. Klepar Artur Makutz Ozka ulica I. — G O RIC A — Via Stretta 1. priporo-a Škropilnice proti peronospori (ponovljene po Ver-morelovi seslavi). Baker je Irtl in svetel. Zalislke (valvole) se more lahko premeniti. Škropilnica je sestavljena priprosto in tako, da škropi lahko na tri tuuine po volji lastnika. K*r- Cena je zelo nizka. ~<*i \ Stroj za žvopljanjo sodov iz cinkanega železa. Priprava za obvarovanje vina pred plesnobo in cikanjem pri točenju iz soda (kan). 3113-13 Meh za žvcpljanjc grozdja raznih sistemov. Cevi iz gumo za vsakovrstne škropilnice. P, 48 9—3 Sprejcmljo v popravljanje vsakovrstne drujre škropilnice, knKor tudi prevzema vsa druga v kleparsko obrt spadajoča dela. čast mi je javiti, dr> sem s svojim družbenikom-domačinom otToril tovarno sofline Tofle (Sifonov in pokalic) na GorišČeku št. 2. pri Vafieku. Nadejam se, da bode naše si. občinstvo podpiralo započeto domačo obrt-nijo in to tem rajo, ker bode postrežba točna, pijača izborna po navadni ceni. Odličnim Štovanjem udani Josip Hrovatin, mi lo—i« tovarnar. Zeta 1881. v Gorici ustanovljena tvrdka E. Riessner, v Hnnski nlici 3, (nasproti nunski cerkvi) priporoča prei\ dnliovžrini in slavnemu oltrinstvu svojo lastno izdelovalnico niinUnili evetlic za vsnko-»rslnti t-erkveiie potndie. Ima veliko zalogo nagnili-nili vencev, za mrtvaške polrehe, voAii-no g\We. itd., vse po zmerni ceni. -- K;iro.'ila za deželo izvršuje točno in solidno. Priporoča slav. občinstvu tudi svojo (S. <¦!.) tiskarno Trk na perilo. (I' .d.) Sf^fi"@6S©&K!!i^SSi@S>S| sadjarsko društvo za Brda v Gorici prodaja pristno briško rebulo. krojni aparat i. Stfina slov. zaloga dežnikov, solo"nikoo in rokavic za dame gospode in uradnike. M. FOVEBAJ krojaikl mojster In trgovec v Sorlcl n Travnika v hodniku in v I. nadstropju v h. št. 22. Iintfutii ziilofpi v^;iKn\istiii'g,i blaga, gotovih oblek, perila, v•,,•!! piipiuv z;i ••M<>lu-xa vsaki iaini ča». — Hlag<> m- piodajii t n d i na in u ter in sieer le v prvem nadstropju* Sprejemajo se naročila za izdelovanja raznih oblek (ja-kete, pelerine, havslokc) tudi za dame pn naj- 11 - -JI novejši mudi. *5) IVojatn si naznaniti slavnemu ob- (L& *||~< čiiislvn, da sem mpriiicl v '1'rstu trgovino za fj^f* «1 in poslovanje. r* Naročila in si.:.!!- mala v posiljatvali S^ . kj,', po posli in od ::u kK naprej pa «> ...........i ceno. S9 po žcleznin. izvrSuval bom loeno in i Uazpošiljal bom razen kolonijal l»l.il,'.i Itidi ilru^t! na Ir« spadajorei stvari, !0^ kakor: sadje, zelenjavo, ril.o i. dr. IVal fef se liom z razprodavanjem domač li pridel- jSfi kov, s prijemanjem lilapi v svoja skladišra. i§* dajal na iMa naplaiila in posredoval do- &F lifno prodajo na korist. laslnika. >Sf» Trgoval lioin tudi z vinom na debeli). j§i. Spreji..em zastopstva trdnih — <§iy konkurenco sposohnih - tvrdk in polnj: ^S za to kavcijo. gs- ^S Nadejaje so. da ?c me sorojaki do- 23? 4^ mislijo, ostajam odliC-nim spoštovanjem udani jpfli <4 Kriirst Prartin, ^ jfe in; (el.) v ulici S. Francesco štv. 6. ^ -i. Na dež. j ubil. razstavi odlikovan s srebr, drž. svetjnjo Na Ivovski razstavi s prvo ceno -- srebrno svetinjo Tovarna uzoriiih telovadnih priprav JOS. Y"INDYŠ-A, v Prag"! na Smihovu (Pralia-Smichov) Vinoliradska ulice eislo 816. se priporoča k popolnemu uzornemu piurejevanju sokolskili in šolskih telovadnic po najnovejših pripoznanih in praktičnih sestavih. V ta dokaz je na razpolago mnogo prlpotoču-očih spričal domačih in inozemskih. Zagotavlja jedno leto. Cene zel6 zmerne, plačuje se pa na mesečne obroke po volji in zmožnosti. jVavadne priprave so vedno y zalogi. Ceniki, proračuni in načrti za popolne telovadnice poSilja na zahtevo brezplačno in poštnino prosto. 80, 52— « Poprave IzvrSujo no najnižjih cenah.