Poštnina plačana v gotovini Leto LVII. V Llubllanl, v torek, dne 7. mala 1929 St. 103 st.2 dIn Naročnina Dnevna Ud >Ja za državo SHS mesečno 23 Din polletno ISO Din celoletno 300 Din za inozemstvo mesečno 40 Din nedei|»kn izdata celoletno v Jugoslaviji 120 Din, za Inozemstvo 140 D SLOVENEC S tedensko prilogo »Ilustrirani Slovenec« Cene oglasov 1 stolp, petll-vrsia mali oglasi pol'30 ln 2 D.veCJl oglasi nad 45 mm vUUne po Din 2-30, veliki po 3 in 4 Din. v uredniškem deln vršilca po 10 Din o Pn veCtcm □ naročilu i Izide ob 4 zlulreO razen pondelJKo ln dneve po prazniku Orednlttvo Je " Kopllarievl ulici Al. Gilll Rokopisi se ne vračalo. nelranhlrana pisma se ne sprejemalo Crednl&tva telefon SI. 2030, upravnlštva SI. 2328 Informativen lisi za slovenski narod Oprava le v Kopitarjevi ul.Si.G Čekovni račun: L/ubl/ana štev. 10.650 ln IO.J49 za lnssiale.SaralevoSl.7SG3, Zagreb St. 30.011, Praga In Dunal St. 24.797 Za mir Desetletnico podpisa versaijtske mtirovne pogodbe bomo slavili te dni, združeni v eni narodni državi, ki je tudi nam Slovencem prinesla svobodo, da moremo s svojimi jugoslovanskimi brati v miru pomagati v delu za napredek naše skupne domovine. Načelo samoopredelitve narodov, ki daje versajski mirovni pogodbi moralno upraviče- j nost vseh materialnih posledic, je bilo že | davno pred tem cilj, h katerem so stremeli in J kaiterega so hoteli doseči veliki duhovi. Uve- j ljaviti nacionalistični princip pni opredeljevanju držav je bilo geslo že francoske revolucije in pod tem geslom jc zmagoval Napoleon, ki je vsepovsod i, kjer so revolucinarne armade osvobodile narode, ustanavljal narodnostno homogene države. Takrat je bila ustanovljena Ilirija, takrat je zopet vstala združena Poljska. Žal, je to veliko delo Napoleon bilo kratkega veka. In še tisto malo svoboščin, ki s< po polomu ostale narodom, je bilo odvzetih, ko je dunajski kongres vzpostavil in utrdil načelo neomejene moči posameznih dinastij nad državami, ki so bile sestavljene brez ozira na narodnostne prilike. Malenkostne so bile pridobitve posameznih narodov, ki so jih izvojevali v dolgotrajni borbi za obstanek. Bile so to koncesije, ki so jih mogočniki dajali, da so pri tem svojo politično moč šc bolj utrjevali. Bili so slučaji, da se je v tem ali onem delu sveta ustanovila nova, na narodnostnem načelu organizirana država. Vendar pa bi večina narodov še dolgo morala prenašati tuji jarem, če bi v svetovni vojni nc zmagala ideja samoodločitve narodov, kateri jc francoski narod vedno ostal zvest. Francija kot nositeljica evropske kulture je zmagala nad absolutističnimi težnjami brutalne sile. Kot taka je ona tudi vtisnila mirovni pogodbi oni značaj, ji dala ono osnovo, na kateri počiva sedanja razpodelitev. Ni sicer narodnostni princip organiziranja držav izveden v polni meri. Še bi se moralo marsikaj in marsikje popravljati, vendar pa je versajska mirovna pogodba vsaj v glavnih obrisih izraz takega hotenja. Ona je mejnik v razvoju človeštva. Propast dvojne monarhije, ki je bila najbolj tipičen predstavnik po dinastičnih interesih organizirane države, je s čisto političnega vidika naijvečji zgodovinski dogodek od zloma zapadnega carstva 1. 476. in največji socialni dogodek po francoski revoluciji. Kljub dobri notranji organizaciji in upravi ter veliki vojaški sili je propadlo habsburško carstvo, ker ni bilo idejne moči, ki bi družila državljane številnih narodov. Na njenih razvalinah so nastale na narodnostnem načelu organizirane države. Sličen je slučaj z osmanskim carstvom, kjer je sultan neomejeno vladal nad Turki, Albanci, Bolgari in drugimi narodi. Tudi to na sili dinastije počivajoče državo je izbrisala versajsika mirovna pogodba in dala narodom svobodo. Upajmo, da se bo narodnostni princip tudi v bodoč« še bolj dosledno izvajal in da pride do korekture tudi tam, kjer pred desetimi leti ni bilo mogoče tega izpeljati. V Društvu narodov, ki jc največje delo versajskih pogajanj, imajo vsi osvobojeni narodi najboljšo garancijo, da se bodo mogli v miru razvijati. Ustanovljeno v prvi vrsti zato, da čuva dragocene pridobitve svetovne vojne. Društvo narodov že deset let vrši svojo nalogo. Ob desetletnici je Društvo narodov sil-nejše, njegov ugled večji in vpliv merodaj-nejši, nego je bil doslej. Kljub sovražni propagandi in številnim akcijam, ki se proti tej ženevski organizaciji podvzemajo, da bi se s tem rušili temelji, da bi se versajska pogodba spremenila, Društvo narodov vedno pridobiva na svoji važnosti. Ne smemo vsled tega ali onega vprašanja, ki bi ga hoteli imeti drugače rešenega, nego se je to storilo pod okriljem ženevske mednarodne organizacije, pozabiti, da je Društvo narodov v delu za mir, v vzdrževanju sedanjih razmer, naš najboljši pomočnik, naš najbolj siguren zaveznik. Vesti iz Hrvatske Zagreb, 6. maja. (Tel. Slov.) Kakor je Vaš dopisnik zvedel, bo kljub zatrjevanju iz okolicc velikega župana Zoričiča, zapustil velikožupan-sko mesto in bo postal predsednik upravnega so-rlišca v Zagrebu. Na njegovo mesto bi imel biti menovan šef zagrebške policije dr. Janko Bede-kovic. Na njegovo mesto pa bi imel priti Guštin. Split, 6. maja. (Tel. Slov.) Sem je prispel romunski minister za socialno politiko Georg Ka-ramfil. V Dalmaciji se bo dalj časa mudil. Kraljeva dvojica se vrnila v Belgrad Belgrad, 6. maja. (Tel. »Slov.«) Popoldne se je Nj. V. kralj iz Belja vrnil v Belgrad z avtomobilom. Spremljal ga jp maršal Aca Da-mijanovič. Istočasno kot kralj se je z Belja odpeljala Nj. V. kraljica Marija s prestolonaslednikom Petrom in princem Tomislavom z dvornim vlakom. Dvorni vlak je pripeljal na postajo Beli Manastir in vozil preko Vinkov-cev. Točno ob 4 je prispel na belgrajsko po- Vesti o prezgodnje stajo. Na kolodvoru sta Nj. V, kraljico sprejela dvorni maršal Aca Damijanovič in minister dvora Bora Jevtič. Nj. V. kraljica sc je s princema v avtomobilu takoj podala v dvor. Popoldne sta Nj. V. kraljico obiskala princ Pavle in knjeginja Olga. Nj. V. kralj se je popoldne udeležil konjske dirke belgrajskega kola jahačev. pogajanjih Belgrad, 6. maja. (Tel. »Slov.«) Z ozironi na našo vest o skorajšnjem sklepanju konkor-data z Vatikanom smo dobili na merodajnem mestu to-le pojasnilo. Vse vesti o sklepanju kockordata so še prezgodnje. Res pa je, da so želje cerkvenih krogov, da bi čimprej prišlo do pogajanj in da bi se to vprašanje čimprej uredilo. Res je tudi, da se je s strani vlade uvidela potreba, urediti odnošaje s Cerkvijo, ker se mnogo vprašanj med Cerkvijo in državo ne da rešiti, preden se ne sklene konkordat. Konkretnih ukrepov se dosedaj še ni pod-vzelo nobenih. Pač pa mora priti ta teden do bližjih stikov in morebitnih razgovorov med nuncijaturo na eni strani in pravosodnim ler zunanjim ministrom na drugi strani. Pred zaključkom ppgajanj z Romunijo Priprave za sestanek male antante -- Politika male antante ostane neizpremenjena Belgrad, 6. maja. (Tel. »Slov.«) Te dni se bodo v poslopju, zunanjega ministrstva nadaljevala pogajanja med našo in romunsko delegacijo. Razgovori bodo v teku tedna gotovi. Podpis pogodbe se bo izvršil v Belgradu v dneh sestanka zunanjih ministrov Male antante. V našem zunanjem ministrstvu pripravljajo po naročilu zastopnika ministra Kuma-nudija ves materija! za ta sestanek. Letošnji sestanek bo posebno zanimiv, ker je vladni kurz v Romuniji spremenjen in ker so tudi pri nas nastale nove razmere. Nadalje pa tudi zato, ker se bosta na tem sestanku prvič sestala romunski zunanji minister in zastopnik našega zunanjega ministra. Vendar ni nobenega dvoma, da bo šla Mala antanta dosledno po isti poti, kot doslej. Po sestanku Male antante v Belgradu bodo zunanji ministri nrtredili izlet v Sarajevo in Dalmacijo. Vprašanje reorganizacije ministrstev Belgrad, 6. maja. (Tel. »Slov.«) Jutri sc pričakuje povratek ministrov, ki so sc za časa pravoslavnih velikonočnih praznikov nahajali izven Bclgrada. Takoj po njihovi vrnitvi se bo pričelo z delom na reorganizaciji posameznih ministrstev v smislu zakona o osrednji upravi. V sredo jc sklicana seja vseh načelnikov posameznih ministrstev, na kateri se bodo določile podrobnosti preosnove. V vseh ministrstvih se bodo ukinili pokrajinski oddelki ter se pridružili splošnim. V zvezi s to reorganizacijo se morajo urediti tudi mnoga osebna vprašanja, ker se število načelnikov v vseh ministrstvih zmanjša. Posebno še, ker se bodo ukinili poleg pokrajinskih oddelkov tudi še nekateri drugi in se bodo organizirali na popolnoma novi podlagi. Belgrajske vesti Belgrad, 6. maja. Belgrad, 6. maja. (Tel. »Slov.«) Načelnik katoliškega oddelka za vere v pravosodnem ministrstvu se je odpeljal v Djakovo in nesel škofu Aksamoviču visoko kraljevo odlikovanje red. sv Save z lento. Belgrad je danes praznoval Jurjev dan z veliko veselico na Topčideru. Tja je pohitel skoro ves Belgrad. Mesto jc bilo ko izumrlo. Današnji dan je bil prvi lepi spomladanski dan. Velik ukaz o premeščenju sodnikov v Bosni in Hercegovini je pripravljen v pravosodnem ministrstvu. Zakon o pravoslavni cerkvi jc gotov in bo tc dni uzakonjen Popoldne so se vršile tele nogometne tekme: i Jugcslavija-BSK 2:0, Jugoslavija-Prostojev (Pra-I ga) 1:0, BSK:Sofijska Slavija 3:2. Slovenci v Argentini V Buenos Airesu je pričel dne 6. aprila izhajati »Slovenski tednik« — »E1 Semanario Esloveno« — (Yugoeslavo), kakor se glasi njegov predpisani španski podnaslov. List je rodila potreba, kakor se po pravici poudarja v prvi številki lista, ker vse vesti in vsi članki lista dokazujejo, da ima »Slovenski tednik« samo en namen, biti ves v službi slovenskih izseljencev v Argentini ter skupni slovenski domovini. To jasno odseva iz njegovega programa, kjer sp med drugim pravi: »Vsi Slovenci so nam bratje, zato je naš list posvečen vsem pametnim in treznim rojakom, ne oziraje se na njih politično ali strankarsko prepričanje.« V drugi številki v uvodniku »Domovina plaka« pa opominja »Slovenski tednik« zlasti primorske izseljence na njih dolžnost do rojstne hiše. Marsikje so se morali doma zadolžiti, da je mogel sin v Argentino, in sedaj treba, da ostanejo izseljenci možje in drže dano besedo. Doma nc smejo biti nad njimi razočarani in domačim je treba pomagati!« 2e iz tega apela se vidi, da »Slovenski tednik« ne išče cnee hvale, temveč da hoče biti res pravi vodnik naroda in da zato pove tudi resnico, pa čeprav bi bile neprijetne. V drugi številki žigosa zato one lahkomišljence, ki ves zaslužek takoj zapijejo in opozarja jih, da ne zapravijo dobrega slovesa slovenskemu imenu, ki so ga ustvarili s solidnim delom naši prvi izseljenci. Pohvalno je tudi omeniti, da »Slovenski tednik« ni zapadel v napako, kateri tako radi podlegajo naši ameriški listi, ki naravnost iščejo vesti, neugodne za našo domovino. Ne z žolčem do stare domovine, temveč iz ljubezni do nje piše »Slov. tednik« in zalo vzbuja tudi ljubezen do domovine in zato tudi plemeni naše izseljence. Zato tudi ni čuda, če je nastopil proti onim socialistom, ki pojmujejo mednarodnost tako, da poveličujejo tuje in zaničujejo lastni rod. Takšni mednarodni socialisti so na primer oni člani Slovenskega izobraževalnega društva v S. Paulo, ki niso pustili peti pesmi »Slovenec sem«, pač pa »internacionale«. Kaj pravijo k temu naši tukajšnji socialisti? Ali res ne bodo nastopili proti tako krivičnemu pojmovanju mednarodnosti. »Slovenski tednik« jc tudi že doživel svoj prvi uspeh in o njem je napisal največji argentinski dnevnik »La Punsa«, ki izhaja v 400.000 izvodov, laskavo notico, v kateri pohvalno imenuje Slovence, ki jih je danes v Argentini že 20.000. Odkrito veseli smo bili »Slovenskega tednika«, ker smo sc prepričali, da je list na pravi poti, v resnici prežet ljubezni do našega naroda in zavedajoč se težke odgovornosti, ki jo ima zlasti vsak list v tujini. Vso podporo domačih zasluži »Slovenski tednik« in kdor hoče spoznati življenje naših izseljencev v daljnji Argentini, naj se naroči na list. (Buenos Aircs, Calle Pastcur 52, je njegov naslov. Za Jugoslavijo velja na leto 10 argentinskih pezet.) Vzhodna politika Moskve Moskva, začetkom maja (Ani.) Sovjetska vlada je pred kratkim izročila po Karahanu, perzijskemu poslaniku v Moskvi, noto, v kateri se ostro izreka proti perzijskim intervenciji-ikim nameram v Afganistanu. Enako noto je izročil perzijski vladi tudi sovjetski poslanik v Teheranu. Sovjetska vlada je teheranski vladi celo namignila, da bo v slučaju intervencije Perzije ali njenega prodiranja v heratsko ozemlje odkrito podpirala A mana Ulaha. Pod takimi okoliščinami bi bil konflikt z Anglijo skoraj neizogiben. Vse pa kaže, tla sovjetska vlada s to možnostjo že računa. Pod pretvezo, da plenijo afganske tolpe na sovjetskem ozemlju, se vrši koncentracija sovjetskih čet v srednje-azijskem vojaškem okrogu. Po vesteh iz Džu-šambe, glavnega mesta avtonomne tadžiške sovjetske države so ti vpadi celo organizirani. V zvezi z vsem tem je sklenila sovjetski vlada na prigovarjanje vojnega komisariata. da se prične z gradnjo 450 km dolge železnice iz Tahardižuj v Novi Urgenč že prihodnje leto in ne šele leta 1930-31, kakor je .lo prvotno določeno. To dokazuje, da sovjetska vlada resno računa s konfliktom z Anglijo, kar potrjuje tudi pospešena gradnja drugih železnic v srednji Aziji. Obenem pa so sovjeti vpeljali tudi ekspresno avlozvezo skozi Karakumsko puščavo h afganski meji. V Moskvi računajo tudi z daljšim inter-reguom Karahana, ker se tudi na Kitajskem pripravljajo odločilni dogodki. 0 podrobnostih ni po vsej verjetnosti informiran niti Litvinov. Zveza s Kitajsko, predvsem z generalom F e n g o m se ne vrši potoni zunanjega komisarijata, temveč potom zunanjepolitičnih organov G. P. U. in potom političnega oddelka revolucionarnega vojnega sveta. Menšinski in Bubnov, voditelja teh ustanov poročata direktno Stalinu. K večini pogajanjem in posvetovanj je povabljen tudi Karahan, ker pozna kot bivši poslanik v Pekingu zelo dobro kitajske razmere in more razvoj dogodkov presojati iz lastnih izkušenj. Zunanji urad so torej odločilne osebnosti obšle in tajnosti sovjetske kitajske politike so znane le zelo ozlkemu krogu. V Moskvi zelo mnogo upajo od razkola v Kuomingtangu, kjer je na skupina za sovjetsko unijo, druga pa proti. Iz previdnosti sovjeti ne imenujejo nobenih kitajskih politikov, ki so njihov kurz ter puste, da ti svojo pravo barvo prikrivajo, dokler smatrajo to za potrebno. Ce jim kaže, smejo nastopati tudi kot nasprotniki sovjetov in sovjetska pomoč jim ostane vseeno zasigurana. Po dragih eksperimentih v prejšnjih letih, so postali so-vjeli previdnejši iii skromnejši ter bi bili danes zadovoljni, če zavlada na Kitajskem vsaj količkaj sovjetom prijazna vlada. V Arabiji, Siriji in T r a n s j o r ■ d a n i j i razvija Moskva prav tako nad vse živahno propagando. Središče vse te sovjetske propagande jc v Džidi ob Rdečem morju, ker se tu zbirajo muslimanski romarji v Me-ko iz vseli strani. Sovjete zastopa v tem mestu T j u r a k u 1 o v , ki je eden najboljših poznavavcev Bližnjega vzhoda in ki ima štab izbornih sodelovavcev, po večini absolventov moskovske orientalske akademije. Poleg direktne propagande med romarji skušajo so-vje.li tudi s prirejanjem plavajočih sovjetskih razstav na ladjah sovjetske trgovske mornarice pridobiti prebivalstvo za sovjetsko unijo in komunizem. Z vso paro pričenja zopet Moskva s svoje protiangleSko propagando v Aziji, in kakor kažejo dogodki v Bombayu, ni tit propaganda čisto brez uspehov. Šmit prepeljan v zagrebške zapore Zagreb, 6. maja. (Tel. Slov.) Šmit, ki je bil obtožen radi dogodkov 1. dec. 1928 in proti kateremu se je vršila razprava pred državnim sodiščem v Belgradu, je bil prepeljan v zapore sodnega stola v Zagrebu. Državno pravdništvo ga bo tožilo radi deliktov, radi katerih je prišel pred državno sodišče, ki sc jc izreklo za nckom-petentno za ta slučaj. Kit v Jadranskem morju? Split, 6. maja. (Tel Slov.) Ribiči na otoku Visu so danes nenadoma opazili velikega, kakih 40 metrov dolgega kita. Dosedaj se ni v Jadranskem morju šc nikoli opazila riba te vrste. Misli se, da je prišla iz Atlantskega oceana. Kmetijska dražba 9CJA GLAVN. ODBORA KMETIJSKE DRUŽBE DNE 4. MAJA 1929. Med raznimi tekočimi zadevami Kmetij, družbe m bila na dnevnem redu tudi določitev občnega zbora za poslovno leto 1928 in pa sprejem novih iUuov Kmetijske družbe. Občni zbor za leto 1927 se je vršil v letu 1928 šele 28. decembra. Vsled tega je občni zbor soglasno m predlog delegata Zupaniča iz Maribora m predsednika Kmetijske družbe sklenil, da se letos vrši občni zbor že v maju, ali najkasneje v prvi polovici junija. Z ozirom na ta sklep občnega zbora je skupina članov glavnega odbora predlagala, naj se občni zbor vrši 11. julija, ker se poprej ne more vršiti. Sklicanje občnega zbora določi namreč glavni odbor ia ta se je sestal šele 4. maja, dasi bi predsedstvo po sklepu občnega zbora moralo sklicati sejo glavnega odbora že v začetku aprila. Po krivdi predsedstva se torej občni zbor ne more vršiti v maju ali juniju in je bil zato predlagan začetek julija ker je ta čas tudi najprimernejši radi tega, ker je takrat košnja že končana, glavna žetev pa se še ne začenja. Druga skupina članov glavnega odbora pa je ta predlog, ki je temeljil na sklepu občnega zbora, kratkomalo odklonila in sklenila, da se občni zbor vrši šele prve dni septembra. Na ugovor, da je treba sklepe občnega xbora izvršiti, je večina odgovorila, da jih sklep j občnega zbora ne veže. Pri naslednji točki dnevnega reda: bprejem i novih udov in potrditev podružnic, je prišlo med , posameznimi člani glavnega odbora do ostrega spo- ; pada, ker je večina članov zastopala glede sprejema ! bovo priglašenih članov posebno stališče, ki ni v . skladu z dosedanjo prakso in ki tudi ni v interesu Kmetijske družbe. Skupina članov glavnega odbora | je stavila predlog: Kakor prejšnja leta. naj tudi letos glavni odbor sprejme vse prijavljene člane en bloc to je tiste, ki so se prvič priglasili za vstop v družbo; stari člani, ki so bili žc sprejeti v prejšnjih letih od glavnega odbora, pa se smatrajo lak kot udje Kmetijske družbe, četudi prejšnje leto niso plačali članarine. Odklonijo pa naj se tisti, ki po § 4. družbenih pravil niso kvalificirani za ude Kmetijske družbe in pa tisti, katerim bi se dokazalo, da se niso prostovoljno vpisali v Kmetijsko družbo To stališče so predlagatelji utemeljevali takole: Predsednik Kmetijske družbe sam je na lanskem občnem zboru pozval slovenske kmete, naj vstopajo ▼ čim večjem številu v Kmetijsko družbo. Vsak kmet mora biti član Kmetijske družbe in v vsako kmečko hišo spada tudi strokovni list »Kmetovalec«! Zal je precejšen del kmetov v prejšnjih časih nezaupljivo gledal na Kmetijsko družbo, ker so se posamezne podružnice, oziroma njihovi funkcijonarji v lastnosti načelnikov kmetijskih podružnic preveč eksponirali za bivšo Samostojno kmečko stranko. Po nekod so smatrali kmetje podružnico kot nekako strankarsko organizacijo, ker se je iz kmetijske podružnice vodil strankarski boj proti drugim strankam. To ni bilo zdravo za Kmetijsko družbo in tudi ni koristilo slovenskemu kmetu V Kmetijski družbi ne sme biti ne večine, ne manjšine, odločati morajo edinole stanovski in strokovni momenti. Vsako strankarsko ob!-leije mora izginiti iz Kmetijske družbe! Ta namen in ta pomen edinole ima okrožnica Kmetske zveze od 25. februarja. Pravila, ki so sedaj v veljavi, določajo, da sprejema ude glavni odbor, to se pravi, večini glavnega odbora je vedno na prosto dano, ali koga sprejme ali odk'oni. To stališče pa ni pravilno, ker je Kmetijska družba namenjena slovenskemu kmetu in mora vsak kmet imeti v pravilih zasigurano pravico, č» lahko postane ud Kmetijske družbe, kadar hoče, ne pa, da je odvisen od dobre volje glavnega odbora. Ker j« skupina, ki danes odločuje v Kmetijski družbi, proti taki spremembi pravil, ker zagovarja ta skupina avtonomijo družbe v tem smislu, da sprejme Glavni odbor kogar hoče, se je citirana okrožnica Kmetske zveze obrnila proti sedanjemu vodstvu, ki je nasprotno spremembi pravil v tem smislu. Nobenemu slovenskemu kmetu se ne sme zabra-niti vstop v Kmetijsko družbo, pa naj se prijavi sam po lastoi inicijativi, ali pa na nasvet kogarkoli. Tisti, ki so pregovorili na podlagi citirane okrožnice kmetske posestnike, da so pristopili h Kmetijski družbi, so izvršili veliko kulturno delo že s tem, da so spravili v kmečke hiše »Kmetovalca«, ker vemo, da manjka mnogim kmetom ravno strokovnega pouka, katerega v obilni meri nudi »Kmetovalec«. Predsednik je poročal da je iz nekaterih občin prijavljenih kar po 100 članov, da so za nekatere plačane članarine dvakrat, da so nekateri priglašeni brez vednosti, da so jih priglasili župni uradi, občine itd., da se je torej organiziralo priglaševanje članov, ki je imelo namen vreči sedanje vodstvo, ne pa koristiti Kmetijski družbi. Zato je večina skeuila, da v večjem številu prijavljenih članov ne sprejme. Predsednikovo poročilo pa je v tem oziru brez prave podlage. V občini, ki šteje več tisoč duš in sicer samo kmečkih ljudi, je 100 članov, ki hočejo postati udje Kmetijske družbe, naravnost malenkost in strogo vzeto, malo častno za stanovsko zavednost kmeta. Tistih, za katere je bila članarina plačana dvakrat, je bore malo in tudi ni lo nikak razlog, da bi sc do-tičnih ne sprejelo v Kmetijsko družbo. Tudi takih, katere je kdo vpisal v Kmetijsko družbo brez vednosti ali privoljenja, je mogoče le par slučajev. Župni uradi gotovo niso priglašali članov, kvečjemu kak župnik kot član ali načelnik kmetijske podružnice. Večino članov so priglasi'e kmetijske podružnice in če načelnik kake kmetijske podružnice javi centrali, da je nabral 50 ali pa 100 novih članov, zasluži javno pohvalo, ne pa očitek, da je zapeljivec itd., kakor se je očitalo od nekaterih članov glavnega odbora. če glavni odbor sprejem takih članov odkloni, sam najbolj dokazuje, da je bila okrožnica od 25. februarja nujno potrebna in da je bil že davno čas, da tako postopanje pri Kmetijski družbi preneha. Ce pa je med priglašinimi par takih, ki ne spadajo v Kmetijsko družbo, potem naj se ti člani ne sprejmejo. Krivica pa bi bila odklonili kratkomalo sprejem vseh fianov. Kljub tem argumentom jc večina članov glavnega odbora odklonila predlog za sprejem novih članov, kakor je zgoraj omenjeno in so predlagatelji uvideli v tem sklepu večine kršitev pravil dosedanje prakse in pravice slovenskega kmeta ter so v znak nrntMta /anusiili seio elavneea odbora, i ---- . - — Pač pa je glavni odbor sprejel na novo prigla-Sene člane iz Prekmurja, kjer so se tudi v zadnjem času vpisali v večjem številu in pa člane iz Laškega Izvedba honhordata z Italijo Rim, 5. maja. (Izv.) Izmed treh zakonskih načrtov za izvedbo konkordata, ki zadevajo poroko, cerkvenc ustanove in nekatoliške veroizpovedi, je tretji vzbudil kar najbolj živahne komentarje. Zukon daje namreč v bistvu iste pravice »v državi dopuščenim« vet-skim kultom kakor državnemu, ki je katoliški; tako je civilno priznana tudi cerkvena poroka nekatoliških izpovedanj, tudi nekatoliške cerkvene ustanove lahko pridobijo pravico juridične osebe; nekatoliški otroci sc oprostijo katoliškega verouka na prošnjo staršev, ohranjena je svoboda verskega razpravljanja, v državni službi se ne dela razlika med pripadniki ene ali druge veroizpovedi. Protestantski vikar in veliki rabin v Rimu sta izjavila časnikarjem, da sta z novimi odredbami povsem zadovoljna. Poudarja se tudi okolnost, da zakon ne govori več o »tolerira-nih« veroizpovedih, temveč o »v državi dopuščenih veroizpovedih, različnih od katoliške«. Katoliška cerkev je tako priborila popolno versko svobodo ne samo sebi, temveč tudi svojim nasprotnicam. Katoliška cerkev očividno ni šla za tem, da bi se zatekla r.a državno obzidje, hotela je le svobodo, sve-sta si svoje moči. Določbe (dede nastavljanja škofov in župnikov so že znane po objavi konkordata samega. Pravosodni minister sporoči rezervatno svoje politične pomislike proti imenovanju škofov; pravica ugovora proti imenovanju župnikov gre državnemu pravdniku pri pri-zivnem sodišču. Cerkvenim ustanovam — šolam, bolnišnicam itd. ter »bogoslužnim bitjem« — škofijam, župnijam, javnim cerkvam itd. — podeli vlada pravico juridične osebe s privoljenjem državnega sveta; sem spada predvsem pra- vica pridobivanja in posedovanja. Država povrne cerkvi božje hiše zaprtih samostanov. Dokaj stroge so določbe glede državnega nadziranja cerkvenega premoženja. Verske ustanove in bogoslužna bitja ne morejo ne kupiti, ne prodati, ne sprejeti v dar, ne podedovati nepremičnin brez vladnega dovoljenja. Kadar gre za vrednosti nad 300.000 lir, je potrebno privoljenje državnega sveta. Država si je pridržala pravico nadziranja civilno priznanih cerkvenih zavodov, v katerih se vzgajajo ali oskrbujejo laiki, z določbo, da ti zavodi spadajo pod civilni zakon. Avstro-ogrski verski fond se spoji s fondom italijanskih nezasedenih nadarbin; iz novega fonda, ki ga bo upravljal pravosodni minister, se bodo podpirali »posebno zaslužni in potrebni« duhovniki. Duhovniki na Primorskem in južnem Tirolskem, ki se nanovo nastavijo, se zenačijo glede kongrue z italijanskimi. Pri vsakem prizivnem sodišču se ustanovi urad, ki bo vršil državne funkcije v zadevi bogočastia. Radi rtovih določb glede sklepanja zakona ni ločitev cerkve od države veliko utrpela. Zakon sicer priznava tudi cerkveno poroko, toda pod izrecnim pogojem, da se poroka vpiše v matice civilnega <=tanja na županstvu. Prav tako se morajo vršiti oklici tudi na občini, župan ima pravico ugovora proti poroki, ob poroki mora župnik razložiti ženinu in nevesti civilnopravne dolžnosti zakonskih in v teku petih dni poslati županu drugi original poročnega zapisnika. Obravnave glede osebne ločitve spadajo v področje civilnih sodišč in zadevne določbe se ne izpremenijo. Veliko koncesijo cerkvi pa predstavlja določba, da je v izrekanju razsodb o ničnosti zakona ali dis-penz» kompetentno edino cerkveno sodišče. Poraz levičarjev na Francoskem Velike izgube socialistov - Zmaga uesnice v Parizu Pariz, 6. maja. (Tel. Slov.) Pri včerajšnjih občinskih volitvah v Franciji je prišlo do odločitve samo v eni tretjini občin, dočirn so v dveh tretjinah občin potrebne ožje volitve, ki bodo prihodnjo nedeljo. Levica je dosegla uspehe v Brestu, Limcge-u, Reimsu, Eppernayu in Poitier-su. Mnogo upanja imajo levičarji za ožje volitve v Rouenu, Bordeauxu in Lille-u. Socialisti so mnogo izgubili na korist drugim strankam. Brest so izgubili na korist radikalom. Tudi ožje volitve v Bordeauxu in Maraeillu najbrže socialistom ne bodo prinesle uspehov. Zgubili so tudi upravo občine v Creuzotu. Dosedanji socijalistični župan v Strassbourgu Peirct pride tudi v ožje volitve. V Parizu samem je od 80 mandatov odločenih 44 mandatov. Od teh dobi desnica in nacionalna unija 34 mandatov, radikali 2, republikanski socialisti 2, socialisti 2 in komunisti 5. Komunisti so samo v pariški okolici dosegli razmeroma prccejšnje uspehe. Atentat na Cattesa New York, 6. maja. (Tel »Slov.«) Iz No-galesa se poroča, da je bivši mehiški predsednik Calles z letalom dospel v glavno mesto Sonore Hermovilo. Pri sprejemu je bil nanj poskusen atentat. Sprejema se je udeležil tudi sin prejšnjega guvernerja, ki je prišel Callesu nasproti s sproženo roko. Ko mu je Calles hotel seči v roko, pa je sin guvernerja potegnil iz rokava nož in sunil proti Callesu. Nekemu častniku se je posrečilo, zadržati sunek in aretirati atentatorja, katerega so izročili policiji. Calles je izjavil, da se mora sprejem vršiti dalje. Calles namerava ta teden vrniti se v Mexico City, kjer bo prevzel porlfelj vojnega ministra. Kakor se poroča iz Mexico City, vlada povsod v Mehiki .nir. Banke in trgovine so zopet otvorile svoje obrate. • ran v«« Italija m Turčija Kaj sta sklenila Musolini in Ruždi bej London, 6. maja. (Tel. »Slov.«) »Daily Te-legraph« poroča, da je Mussolini v razgovorih s turškim zunanjim ministrom Tevlik Ruždi bejem dosegel velike predpravice za italijanske državljane v Turčiji. Tako n. pr. pravico, da smejo ustanavljati v Turčiji fašistične organizacije, da je dosegel velike svoboščine za italijanske šole in za razna italijanska podjetja. Carigrad, 6. maja. (Tel. Slov.) Turški zun. minister Tevfik Ruždi bej sc je včeraj vrnil v Carigrad. Ne veruje se vestem, da je v Rimu sklenil važne dogovore. Italijanski vljudnosti obisk ni devedel do nobene obveznosti Turčije nasproti Italiji, niti do priznanja albanske monarhije. Tudi o gospodarskih predpravicah Italije v Turčiji ne more biti govora. V kratkem se pričakuje zaključek turško-grških pogajal*], toda neodvisno cd italijanskih posredovalnih poskusov. Tudi nemško turška pogodba je pripravljena za podpis. Dr. Kramafova odkritja Praga, 6. maja. (Tel. .Slov.«) V konflikta med dr. Benešem in dr. Kramarem izjavljajo danes »Narodny Listi«, da je ne samo dr. Kramar, temveč tudi Masaryk ob prevratu računal z ustanovitvijo češke monarhije s kakim ruskim velikim knezom ali angleškim princem na čelu in da sta ta načrt opustila šele po ruski revoluciji. List vzdržuje trditev dr. Kramara, da je bila izvolitev Masaryka za predsednika odvisna od njega. Dr. Kramara so splošno smatrali za bodočega državnega poglavarja, toda on je potem vprašanje predsedstva rešil tako, kakršno je danes. Proti češko-nemški koaliciji Praga, 6- maja. (Tel. »Slov.«) Voditelj sudetskih Nemcev Kasta napoveduje, da bo hitro razpadla češkoslovaško-nemška koalicija. Metode, ki obstojajo sedaj v českoslova-ško-uemŠki koaliciji, se morajo temeljito spremeniti, ker dosedanje metode niso dale zado-voljujočegn rezultata. Kasta pripada nemški delavski in gospodarski opoziciji. okraja. V Laškem okraju je srezki poglavar izdal na tamkajšnje kmete poziv, naj se vpišejo v Kmetijsko družbo, ker bodo kol člani kmetijskih podružnic imeli razne ugodnosti: skupni kmetijski stroji, skupna nabava ccpiva itd., torej vsekakor hvalevreden poziv srezkega poglavarja. V večjem številu priglašeni člani iz Prekmurja so sc sprejeli en bloc, člani iz laškega okraja so se tudi sprejeli en bloc, člani i z bivše Kranjrke pa se niso sprejeli. Pravi razlogi za to postopanje so iasni in jih bodo prizadeli na primernem mestu točno obrazložili. Primo de Rlvera ostane Madrid, 6. maja. (Tel. »Slov.«) Primo de Rivera je imel v Scvilli shod, na katerem je izjavil, da Španija še ni zrela za to, da bi dobila novo ustavo. Zato kralju nc bo predlagal nobene spremembe v režinui. V Berlinu je mir Berlin, 6. maja. (Tel. :>Slov.«) 0(1 sobote dalje jc v Berlinu mirno. V noči od sobote na nedeljo jc bilo aretiranih Se 95 osel). Policija jo ukinila ostre odredbe in umaknila čete iz Nenkolna in AVeedingn. Smatra se, da bo angleška vlada zahtevala pojasnilo radi smrti avstralskega časnikarja Mackaya. Celovcc. 6. maja. (Tel. Slov.) Včeraj to ob desetletnici odhoda jugoslovanskih čet iz Koroške odkrili v Velikovcu vojni spomenik v pri-setnesti koroškega deželnega glavarja dr. Lc-1 misclia. Vera in kultura Ob odkritju Mickiewiczeveg« spomenika v Parizu. Predminolo nedeljo so v Parizu na enem najlepših trgov, Glace de 1'Alma, odkrili veličasten spomenik poljskemu pesniku preroku Mickievviczu. Mickievvicz je upodobljen korakajoč, opirajoč se z eno roko na romarsko palico, drugo visoko dvigajoč proti nebu, klicoč pravico za svoj podjarmljeni narod. Na podstavku so upodobljene skupine, ki predstavljajo trojno zgodovinsko dobo Poljske. Spomenik je delo pariškega kiparja Bourdelle-a, ki je že dvajset let nosil v sebi zamisel Mickie-wičzevega spomenika. Tako je največji poljski genij ovekovečen v središču kulturnega sveta — v Parizu. Kot pravi sin svojega na-loda je bil Mickievvicz globoko veren in iskreno vdan katoliški cerkvi. Vsa njegova dela preveva katoliški duh in spada Mickievvicz med nesmrtne katoliške umetnike velikane. Kako pa ameriški katoličani? Bivši ameriški župnik Ambrož A. Širca piše v zadnji številki zagrebškega »Katoliškega lista« o silni verski brezbrižnosti po hrvatskih mestih, posebno v Zagrebu, kjer na tisoče katoličanov radi športa ali sploh iz nemarnosti ob nedeljah ne hodi več k službi božji. Za zgled navaja Ameriko: : Rojen Američan katolik v nedeljo za nobeno ceno ne bo opustil službe božje. Delavci v obratih, ki delajo tudi v nedeljo, gredo zjutraj zarana. k maši in potem na delo. Kdor delil ponoči, pride v nedeljo zjutraj domov, se umije in pre-obleče ter gre v cerkev k maši; šele po maši gre počivat. V New Yorku se nahajajo na Broadwayu, blizu 31. ulice, velike tiskarne, v katerih se i iskat a največja newyorška lista: New-York Times iu World. Tu je na tisoče delavcev in drugih nameščencev, med temi mnogo katoličanov. Nedeljske številke izhajajo ob dveh zjutraj. Ob tej uri se vsako nedeljo vrši v frančiškanski cerkvi na 31. ulici za katoliško tiskarniško delavstvo sv. maša s kratiko pridigo. Za druge velike tiskarne v spodnjem delu mesta se vrši služba božja ob 2 zjutraj v cerkvi sv. Andreja. Obe cerkvi sta vsako nedeljo zjutraj polni samih moških, ki z zgledno pobožuostjo prisostvujejo sv. maši, nato pa odhajajo domov na počitek, zadovoljni, da so izpolnili svojo versko dolžnost. Tudi zaradi športa ali nedeljskega izleta Američan nikdar ne zanemari nedeljske službe božje. Če ne gre drugače, si posamezne skupine najemo duhovnika, ki jim v kaki dvorani opravi sv. mašo. Opazoval sem newyorškega župana g. Hilanda, odvetnika po poklicu. Prihajal je redno vsako nedeljo ob 8 zjutraj k sv.,maši v svojo župno certkev. Mod službo božjo je celo pobiral miloščino, ker ga je župnik aa to do-ločil. Američan si šteje v čast, ako more kaj dobrega storiti za cerkev. Taki so vsi. Amerika je velika, bogata in napredna, toda daje Bogu, kar je božjega, zato jo pa tudi Bog blagoslavlja.« Italija ureja verski pouk v šolah. Italijansko prosvetno ministrstvo je razposlalo vrhovnim šolskim oblastem okrožnico o ureditvi verskega pouka v šolah. Veronauk se uvaja po vseh šolah kot obvezni predmet; ravno tako se uvajajo potrebne učne knjige, dalje skupna molitev in petje. Učitelji se bodo morali za poučevanje veronauka usposobiti. Cerkvena oblast izvršuje nadzorstvo nad verskim poukom v šolah in sodeluje tudi pri izbiri dobrih učiteljev za veronauk. Dalje na-glaša okrožnica, da morajo učitelji, ki hočejt prevzeti verski pouk, svojo lastno kulturo prilagoditi veliki duhovni obnovi italijanskega naroda, da bo ta pouk res plodovit. Jubilejno pastirsko pismo kardinala Dubois. Pariški nadškof kardinal Dubois praanuje letos svojo mašili ško 50 letnico. Slovesno proslavo so odgodili na dan 7. oktobra, že sedaj pa je izdal kardinal na vernike jubilejno pastirsko pismo. V njem podaja pregled jasnih dogodkov, tičočili se vere, ki so se odigravali v Franciji v zadnjih 50 letih. Naglaša, da so bili lo, izvzemši veliko revolucijo, najtežji časi, ki jih je kdaj preživljala cerkev v Franciji. Glede laiških in izjemnih zakonov pravi, da jih katoličani sicer prenašajo, a trajno se z njimi noben katoličan ne more spraviti. Kljub vsemu preganjanju pa je začela verska misel v Franciji znova ustajati in zmagovati. Cvet francoske družbe se znova uvršča pod versko zastavo in prostovoljno pomaga duhovščini pri pridobivanju duš. Slednjič izraža kardinal trdno upanje, da se bo kakor v Italiji take tudi v Franciji skoraj sklenil sporazum med cerkvijo in državo in bo kalolištvo. ki je Francijo ustvarilo, zopet zavzelo svoje mesto v francoskem javnem življenju. Dunajska vremenska napoved: Severne Alpe: Najbrže šc jasno, na zahodu se bo začelo oblačiti. Južne Alpe: Vreme bo začelo postajati slabše. Koliko vrst kamgarnov produciraio različne tovarne, je težko ugotoviti, ali ugotovljeno je, da ima najboljše in moderne angleške vzorce na zalogi samo j DRAGO S CH WAB — LJUBLJANA. / / aj/e novega Koledar Torek, 7. maja. Stanislav, škof, Gizela, Fla-vija Domitila. Dan služkinj Ljubljana, 5. maja 1929. Kakor je poročal že včerajšnji »Slovenski list«, so priredile služkinje v nedeljo dopoldne dinarski dan za svoj služkinjski dom, ki si ga na-meracajo zgraditi in za katerega so si že kupile zemljišče za 150.000 Din v bližini Sv. Petra. Upajmo, da je zbiranje prispevkov dobro uspelo, vsaj odziv pri občinstvu je bil prijazen. Ob treh popoldne se je vršila v frančiškanski cerkvi pobožnost, ob štirih pa v veliki unionski dvorani zborovanje, ki se ga je udeležilo zelo mnogo služkinj in tudi mnogo gospodinj. Zborovanje je otvoril univ. prof. dr. Lambert Ehrlich, ki je kratko očrtal pomen »Poselske zveze«, ki je učlanjena v »Jugoslovanski strokovni zvezi«. Služkinje so si postavile za cilj zgradbo služkinjskega doma ter so svojo resno voljo dokazale s tem, da so si zemljišče za stavbo kupile same iz lastnih sredstev. Govoru dr. Ehrlicha je sledil nastop pevskega zbora služkinj, ki je lepo zapel hvalnico na čast Devici Orleanski ter eno narodno, nato pa posrečeni rajalni in pevski nastop otrok. Z burnim aplavzom je bil pozdravljen g. pomožni škof dr. Gregor Rožman. V krasnih izvajanjih je očrtal življensko pot Device > Orleanske in njeno veliko delo za rešitev Francije. Devica Orleanska je vzgled podjetnega, ini-cijativnega, vztrajnega dekleta, pripravljenega na žrtve. S tem, da je rešila Francijo angleškega jarma, jo je rešila tudi protestantizma, ki bi gotovo nastopilo črez stoletje, ko bi v Franciji vladali še Angleži. Škof dr. Rožman je zaključil svoj govor: »Duh svete Ivanke je ta: ne brez dela in ne neodločno čakati, kaj bo, kako se bo bodočnost razvila, ampak poseči vmes in krepko zasukaH kolo bodočnosti v pravo smer, ki meri na Boga kot zadnji cilj. V vsem tako: v ohranitvi vere v javnosti, v šoli in pri vzgoji, v reševanju socialnega vprašanja v duhu krščanske pravičnosti in Jezusove ljubezni. Tako, kot so se izkazale služkinje s poselskim domom za onemogle in brezposelne: »Ne čakati, da kdo pride in vse to uredi ter postavi; same so podjetno vzele stvar v roko in so pripravljene vztrajno za to delati in žrtvovati. Tak zgled potegne za seboj še zaspance in cincarje. Tega duha sv. Ivanke, Device Orleanske, muče-nice rouenske, je treba v naša srca in 500 letnica njenega čudovitega in zmagovitega nastopa naj vli-je tega duha v naše katoliško ženstvo in po njem v vsa naša srca, da bo tudi naš narod inicijativno in vztrajno in požrtvovalno prijel za trudapolno delo v uresničenje velikega verskega in socialnega programa sv. očeta »Mir Kristusov v kraljestvu Kristusovem!« Govor škofa dr. Rožmana je izzval v dvorani viharno odobravanje. Izredno prisrčno pozdravljena je govorila nekaj bodrilnili besed v imenu krščanske ženske zveze gdč. Cilka Krekova, nakar je ob zaključku zborovanja zapel še zbor služkinj. Velik požar pri Mirni Mokronog, 6. maja. Pri Mirni je danes proti mraku zgorela vas Klinek. Petim gospodarjem so hiše in gospodarska poslopja pogorela do tal. Vsled silnega viharja je ogenj z neverjetno naglico objel hiše, tako da sta požarni brambi iz Mirne in Mokronoga dospeli, ko je že skoro vse pogorelo. Kako je nastal ogenj, se ne ve. V eni izmed zgorelih hiš je bilo ženitovanjsko gostovanje. Nepoškodovani sta ostali hiši obeh Vidmarjev. Smrtna dirka Ježica, 6. maja. Ponovne smrtne nesreče in druge nevarne nezgode z motornimi vozili nikakor ne izuče različnih navdušenih voza če v; slej ko prej se pojavljajo po naših cestah razni motociklisti, ki naravnost z blaznim dirjanjem ogrožajo varnost vseh potnikov ter obenem postavljajo njih lastno življenje na kocko. V nedeljo popoldne je takšna pretirana vožnja in neprevidnost spet zahtevala dvoje žrtev. Dva vojaka sta na vojaškem motociklu, firme »Ariel« priropotala od Ljubljane sem. Državna cesta na koncu vasi Ježice zavije v velikem, zadostno speljanem loku na železni most čez Savo. Ta ovinek je vozačem znan kot silno goljufiv; zahteva res dobre poznavalce cest. Ko sta vojaka dirjala v ovinku proti mostu, je bila cesta prosta. Tik pred mostom pa se je vozač, T. Furek iz Ptuja, za hip ozrl nazaj — in to je menda postalo usodno, ter povzročilo nesrečo. Kakor pripovedujejo očividci, je motor naenkrat iz neznanega vzroka prenehal delovati, naslednji hip je pa motocikel z vozačem in njega spremljevalcem (ta je sedel na zadnjem sedežu in so je prvega z rokami oklepal) vred že zletel za cesto. Vojak Furek je s takšno silo priletel čez obcestni kamen ob železno cestno ograjo, da mu je ista dobesedno odsekala levi uhelj. Obležal je nezavesten, uho pa je odletelo pod breg. Spremljevalec, Fr. Potočnik iz Kamnika, tudi vojak, si je pri padcu zlomil levo nogo. V bližini, kjer se jc nesreča zgodila, stoji znana gostilna »Tavčarjev dvor«, odkoder so takoj pritekli nekateri gosti ter nesrečnega fanta na deskah odnesli v vrtno lopo gostilne. Ponesrečeni Furek se je boril v zadnjih zdihljajih s smrtjo — v lopi je čez par minut že izdihnil. Potočnika pa je na svoj avto naložil trgovec g. Kos iz Ljubljane, ki se je slučajno pripeljal mimo. Trgovec je ponesrečenca odpeljal v ljubljansko bolnico, kjer so mu zravnali in povezali njegovo zlomljeno nogo. # Ta nesrečni slučaj pouovno kaže, da bodo morale oblasti z vso strogostjo in z energičnimi ukrepi naRiopiti zoper prehitro vožnjo. Človeška življenja, Id se na takšne načine uničujejo, so vendarle vredna vse pažnje! izlet Jugoslovanov v Grčijo Solun, 3. maja. V četrtek 2. maja zvečer ob pol 9 so dospeli v Solun izletniki »Jadranske Straže« pod vodstvom g. polkovnika B o ž i d a r e v i ča in gl. tajnika » Jadranske Straže« g. Stanka Ban i č a. V Djevdjeliji je pozdravil izletnike g. vicekonzul Radoš S t j e -p a n o v i č. V Solunu je izletnike pričakoval generalni konzul g. Nastasijevič s konzulatnim osobjem, dalje generalni direktor jugosl. svobodne cone g. Sava Božič s svojim uradništvom, potem cela jugoslovanska kolonija v Solunu; prefekt Soluna kot odposlanec general, guvernerja, predsednik — gr-ško-jugoslovanske lige v Solunu g. Maurogordato s člani lige. Predsednik lige g. Maurogordato je došle izletnike prisrčno pozdravil. G. polkovnik Božida-revič je v svojem odgovoru naglašal vezi med staro Srbijo in Grčijo v preteklosti in izražal nado, da bo Jugoslovansko-grška liga uspela, ker tesne vezi združujejo obe državi, ker so njih interesi istovetni kakor kažejo današnji predstavniki na obeh straneh, ker so povsod zastopani razni stanovi in interesi. Dne 3. maja ob 10 dopoldne so izletniki po-setili slobodno cono grško in jugoslovansko — ter ki ogledali solunsko pristanišče. V grški coni je prejelo izletnike v generalni direkciji vse grško upravno osobje. G. direktor naše cone g. Sava Božič je izletnikom do potankosti razkazal jugoslovansko cono ter njen ustroj in pomen. Ob 11 dop. je predsednik grško-jugoslovanske lige g. Maurogordato povabil izletnike na prigrizek v hotel Mediteran, kjer jih je prisrčno pozdravil, poudarjajoč, da so čuvarji Jadrana, a obenem izrazil željo, naj bodo tudi čuvarji Balkana! Posvetil je svojo pozdravno čašo Nj. Vel. kralju Aleksandru in jugoslovanski naciji. Za iskren sprejem ui pozdrav se je zahvalil g. prof. Šilovič. Naj bo tudi alobodna cona in morje v Solunu, katero so dali Grki nam svojim sosedom in prijateljem v porabo, nova vez in spona za še tesnejše zbližanje obeh narodov. Vodja izletnikov g. polk. Božidarevič je na-glasil pozdrav v čast predsedniku Jugoslovansko-grške lige gospodu Maurogordatu, ki se s simpatijo kot prvi pijonir v tem pogledu trudi za zbližanje obeh držav in narodov. Istotako je delal tudi ujegov prednik, junak v prvem grškem uporu 1. 1821. Ob 3 pop. so izletniki poselili srbsko in skupno pokopališče vseh padlih junakov na solunski fronti. To skupno pokopališče se nahaja eno uro zunaj mesta na Zajtilniku. G. polk. Božidarevič jc v imenu vseh izletnikov položil krasen venec belega cvetja na grob neznanega junaka na solunski fronti ter imel krasen patriotičen nagovor. V imenu kolonije se je zahvalil za Ijubav in pozornost mrtvim junakom, ki so jo jim izkazali izletniki iz cele Jugoslavije, gosp. vicekonzul Stjepanovič. V V imenu Jadran. Primorja je govoril gl. tajnik Jadran. Straže v Belgradu g. St. Banič, a v imenu Slovencev je govoril prof dr. Val. Rožič, ki je poudarjal zlasti pomen prve prosvete in kulture 7.1 Slovence in Jugoslovane v obče, katero sta jim prinesla sv. brata Ciril in Metod iz Soluna — in pomen proboja solunske fronte, ki je prinesel Srbom, Hrvatom in Slovencem svobodo in novo kulturno življenje. Potem so si izletniki ogledali mesto Solun, njegovo krasno pristanišče in obalo ter razne druge zanimivosti, na katerih mesto naravnost obi-luje. Mesto je radi velikonočnih pravoslavnih praznikov svečano razpoloženo, domačini izletnike povsod s celo simpatijo pozdravljajo. Mesto je v narodnih zastavah. Jut; i na pravoslavno veliko soboto zjutraj ob 8 se izletniki odpeljejo s svojim specijelnim vlakom v glavno grško mesto Atene, kamor dospejo krog osme ure zvečer. Iz slavnih Aten Vam Slovencem pošljejo izletniki kmalu nove sveže maj-niške pozdrave. Pozdravi Dr. V. Rožič. Splošen h oni v Ljubi'anici Ljubljana, 6. maja. Danes opoldne se je pripeljal po Sv. Petra nasipu neki orožniški podpolkovnik z lahkim eno-vprežnim vojaškim vozom, na katerem sta sedeli tudi dve dami. Konja je imel na vajetih podpolkovnik. Ko so se v lahnem diru pripeljali v bližino Petelinčeve trgovine, se je konj nenadoma splašil in bliskovito zavil proti Ljubljanici. Podpolkovnik, ki je uvidel, da se nesreči ni moči več izogniti, je kriknil damama: »Dole!«, nakar sta se dami spretno podvizali z voza. Bil je skrajni čas, da jima je sledil tudi podpolkovnik, zakaj v naslednjem trenutku je konj dosegel breg in planil z vozom v strugo. Žival je priletela tako nesrečno, da je udarila z glavo ob neki trd predmet, najbrže ob oje, in omamljena omahnila v vodo ter se zadušila. Iz gobca se ji je pocedila temnordeča kri ter pobarvala umazano vodo. Ker se je nesreča dogodila baš opoldne, ko jo na ulicah največ občinstva, se je na obeh bregovih Ljubljanice v hipu nabralo več sto ljudi. Mrtvega konja in voz so opazovali pasnnti tudi z mesarskega in frančiškanskega mosta. Na lice inesta so prihiteli gasilci z orodnim vozom, na katerem so dolge lestve. Neposredno potem, ko se je nesreča | pripetila, je neki mlajši gospod skočil z brega na i otoček v strugi in skušal potegniti konju glavo ! iz vode, toda bilo je že prepozno. Gasilci so z velikim naporom spravili voz in konjsko truplo na | otoček, nakar so oboje pustili tam, da odstranijo 1 konja in voz vojaki. Po čudnem naključju je ostal voz docela nepoškodovan. MoSke srajce spod. hlače, kravate, naramnice, rokavice, nogavice, mod. pasove, palice, po nnjsolidn. cenah pri ŠTERK nasl. KARNIČNIK, Ljubljana, Stari trg* 18 ) Tragična smrt v valovih Drave Maribor, 5. maja 1929. Že pretekli petek je odšel z doma 52 letni Franc Domiter, nadsprevodnik v p. Napotil se je na obisk k svoji sestri, ki stanuje v St. Petru pri Mariboru. Od tedaj ga ni bilo več nazaj. Hčerko Marijo štefanski je pričelo skrbeli, če se ni morda očetu kaj hudega pripetilo. Radi tega je slučaj prijavila v nedeljo policiji. Vsa zadeva je bila tembolj zagonetna, ker je v petek zvečer neki viničar Stromajer srečal Domilra na cesti, ki vodi proti Sv. Petru. Prav tako se je izkazalo pozneje, da je srečal Domitra v bližini Konigovega posestva neki kolesar, ki je tudi z njim spregovoril par besed. Kolesar je tudi vedel povedati, da mu je Domiter nekaj časa sledil. Poleni pn o Domitru ni bilo več nobenega sledu. Vsa zadova se je pojasnila danes dopoldne, ko so viničarji v bližini Konigovega posestva opazili, kako štrli iz Drave čevelj. Stopili so do Drave in izvlekli Domiterovo truplo na suho. Očividno se je nesreča zgodila na ta način, da je Domitru v ponočni uri, ko se je vračal proti Mariboru domov, na robu ceste spodrsnilo, da je zdrsnil v Dravo. Domitrovo truplo so prepeljali v mrtvašnico. Pogreb bo danes ob pol 10 na mestno pokopališče na Pobrežju. Pokojni Domiter je bil blaga duša. Deloval je tudi kot občinski svetnik ter je bil vnet zagovornik interesov meljskega predmestja v mariborskem občinskem svetu. Dve vojski v Mariboru Maribor, 6. maja. Že v soboto proti večeru so si v Gosposki ulici namigavali tisti od »Maribora« — »jutri pridejo; cel oblak jih bo. Da jih...« Tako in podobno so modrovali mariborski drukarji in mislili pri tem na napovedane ter nezaželjene primorjanske »diukarje«. Cel vlak! »S fizolenštangami in rdečimi robci na vrhu jih moramo sprejeti.« Zaklinjali so se in tuhtali. Pri tekmi včeraj se je pokazalo, da so ljubljanski primorjanski drukarji izredno žilav in odporen roti; gotovo je zmaga Primorja njihova neminovna ter vsega priznanja vredna zasluga. Pa so se tudi tega v polili meri zavedali. Proti večeru so priredili [x> mariborski promenadi pravcati manilestacijski obhod, kruleč in odpevajoč najrazličnejše viže, po-gruntane in zaokrožene v trenutkih slavnih športnih zmag. Tisti od Maribora so se nekaj časa kislo držali; kakor bi trenil pa so nastavili piščalke in zažvižgali. Pol za »hec«, pol za zdražbo. Pa j» vzplam-tclo aulbiksarsko razpoloženje. Tam na voglu Gosposke in Slovenske ulice je neizogibno prišlo * do bitke. Tisti od »Maribora« so sc bili postavili počez preko Gosposke ulice. In niso dali Primorjancem, da bi mogli skozi. Pesti so šinile v zrak, začul si nekaj psovk in kletvic, skupini sta se skopičili v spopad. Bogme, kdo bi jo skupil tam na voglu Gosposke in Slovenske ulice, če bi ne bilo prišlo pravočasno ter po srečnem naključju do pomiritve. Mariborski drukarji pa so se zakleli — »pri prvi priliki jim že pokažemo« — ter se priporočili zaščitniku in patronu mariborskega športa. 73t stanovan'shih odpovedi Ljubljana, 6. maja. Majski odpovedni termin je prinesel zopet celo vrsto novih sodnih stanovanjskih odpovedi. Od vrat do vrat hodijo pismouoše, trkajo in vprašujejo mrko: "Je ta in ta doma?« Modre kuverte s sodno odpovedjo stanovanj smejo pisinonoše izročiti samo na-slovljencem. Prav povsod, v nadstropja, v podstrešja, v kleti in v temne čumnate, tja, kamor pisnionoša le prav redko ali nikoli ne zaide; sedaj roma modra kuverta. Na desnem hodniku v pritličju sodne palače je živahno, ali ta živahnost je tožeča. Množica ljudi, ki pritiska na kljuko vrat, do vložišča stanovanjske odpovedi, je vse prej kot resignirana. Do zadnje instance je pripravljen gnati vsakdo ugovore proti odpovedim, saj gre za stanovanje. Uradnik, ki sprejema odpovedi in ugovore, je atlet živcev. Vsak akt, ki ga prejme, jc v formalnost uklenjeno ljudsko razburjenje, ogorčenje in trpljenje. Vsak obiskovalec hoče vedeti od njega vse, vse, kar je potrebno vedeli o stanovanjih, o stanovanjskem zakonu, o sodnem postopanju vse! Uradnik pa je potrpežljiv in odgovarja vdano in vljudno. Akti na policah se kopičijo. Rubrike v zapisniku se polnijo, vedno bolj rastejo številke in se množijo. Od 1. januarja do 1 maja letos je bilo vloženih pri sodišču ločno 000 stanovanjskih odpovedi, samo prve dni maja pa je bilo vloženih skupno 131 stanovanjskih odpovedi. Razen treh slučajev, kjer so bili odpovedani lokali, so odpovedana samo in izključno stanovanja. Mesečne sobe v teh številkah niso vštete. Po osmem maju se prično v rešenih zadevah izvršbe, kar pomeni v uradnem jeziku pri stanovanjskem sodišču: deložacije. Teh torej grozi 731. Kateri hišni gospodar bo po 8. maju dosegel pravico do izvršbe, bo smel odstraniti stranko iz hiše v določenem roku iz odpovedanih stanovanj. V nekaterih slučajih pa se bosta mora'a stranka in hišni gospodar še pravočasno pobotala, v drugih slučajih zopet bo morda pravica odločila v prid najemnikov, mno- prebava se M\\h ako vzamete po vsaki jedi malo žličko prašku Magna v pol kozarca vode. 'I'n mnln previdnost bo odstranila vse nered-nosti prebave. Prašek Magna odstranjuje bolečine, urejuje prebavo, ker uničuje odvisno kislino, ki je vzrok vsaki bolečini. Če vzamete prašek Magna, ne boste občutili gorečice. Prašek Magna priporočajo zdravniki in ga uporabljajo v bolnicah. Dobiva se v vseh lekarnah in drogerijah, i zavojček s točnim navodilom Din 4'--. Živčne bolečine influenca revmatizem, glavo-in zo-bolje, trganje, v ušesih so hudobni mučitelji in počesto nevarni. Z preiskušenimi Aspirin tabletami preženete bolečine, tako, da se veslje do dela in prijetno razpoloženje kmalu povrne. Zahtevajte vedno originalni omot z tnodro-belo-rudečo varstveno znamko. gi pa bedo našli stanovanje — v toliko bodo številke omiljene. Grozečih deložacij je tedaj 731, v resnici pa jih bo mnogo manj Vendar to pereče vprašanje v tem trenutku pomeni da je za socialno nt gospodarsko šibke sloje v Ljubljani še mnogo premalo stanovanj. Pa ne samo v Ljubljani — povsod je ista slika. Zato je treba vedno še buditi zanimanje za zgradbo novih cenenih stanovanj! Osebne vesti k Usposobijenostni izpiti so se vršili na moškem učiteljišču v Ljubljani v času od 26. aprilu do 4. maja 1929. Usposobijeui so bili: Fink Oton. Ilorvatli Beta, Hribar Ivan, Jereb Bogomir, Kus Viljem, Lapanje Anton, Lunder Dušan. Mencej Martin. Milkovič Adam, 1'ikelj Franc. Pogačnik Stanko. Potočnik Adalbcrt, Stanič Ernest, Turk Stanko. — Arnejc Karoli-iui. Bemot Angela, blatnik Angela. Bluznik Gabrijela, Bostele Marija. Bratkovič-Lillcg Vida, Doininko-Urek Frunju. Eržen Ana, bister Julija, Fiklrunspi-rg Olga. Grčar Ana, Jan Marjeta. Jesili Iva. Kalun \na. K nap Ivana, Kopač Marija. Kosem Davorina. Kus-Kobnl Marija, Luvrič Marija. Matjužič I.eopoldinu, 1'erke Josipina. Potočnik Sonja, Pustotnik Marija. Itabič Marija. Sede j Pavlu. Simončič Ana. Sir-uik branja, Skct Ivanka. Sketclj Albina, Tuv-lai Angela. Volčjak Ana, VVurzbach Klotilda. Zaje Angela. Zupan Marija, Zupane Ana, Žuiuvc Marija. — En kandidat in ena kundidu-tinju sta bila reprobiruna. Ostale vesti k Zalivala Nj. Vel. kralja »Županski zvezi«. Na udanostno brzojavko radi Najvišjega odlikovanja slovenske univerze je dospela na naslov Ferdo Novaka kot t. e. načelnika Županske zveze za ljiP 'jansko oblast nastopna Najvišja pismena zahvala: Belgrad, 3. maja 1929. Gospod načelnik! Njegovo Veličanstvo kralj je z zadovoljstvom sprejel izjavo udano-sti, katero ste poslali ob priliki odlikovanja ljubljanske univerze in je blagovolil odrediti, da se Vam sporoči Njegova srčna zahvala. — Minister dvora: Jevtič, 1 r. -k Osmina po pokojnem župniku Vinkotu Čibašku bo v Dupljah v petek, 10. t. m., ob pol 7. uri. k Povratek ameriških izletnikov. Snoei z večernim brzovlakom se je odpeljalo iz Ljubljane preko Avstrije, pvice in Francije ;50 izseljencev v Severno Ameriko. Skupino je tvorila večina ameriških povratnikov, vmes pa so bili tudi taki, ki so odšli iz domovine v nadi, da si ustvarijo v Ameriki boljšo bodočnost. Vkrcali se bodo v Le Mavre 8. maja na znameniti brzopamik »Pariš«, last francoske paroplovne družbe »Cie. Gle. Transatlanti-que«. Srečno pot in obilo sreče! k Na Vegovem domu bo v nedeljo dne 12. maja telovadna akademija moravških in vrhpoljsikih Orlov. Akademija bo po litanijah ob 2 popoldne, prej pa še po 10 maši prosvetni tabor pred cerkvijo pri Sv. Križu. Govorita pisatelj Pavel Perko in urednik Franc Terse-glav, eden pred cerkvijo, drugi pa na Vegovem domu. Lepa prilika za izletnike iz Ljubljane. Železniška postaja Jevnica. Pod med smrekami označena. Odhod iz Ljubljane ob pol 8 in opoldne. k »Narodni ženski navez«, v katerem so včlanjena vsa slovenska ženska društva in ki je včlanjen v Internacionalni ženski organizaciji, prireja v nedeljo 12. t. m. nabiralno akcijo za najpotrebnejše iu najbednejše matere. Materinski dan je krščansko žensko društvo praznovalo 25. marca, kalkor običajno. »Narodni ženski savez« ob priliki svoje prireditve objavlja oklic vsem premožnejšim . Slovencem in Slovenkam, naj prostovoljno prispevajo po svojih močeh v ta namen. Prispevke sprejema tudi upravništvo ^Slovenca::. k Zn binkoštni i/.lel na Koroško vlada v naših krogih živahno zanimanje. Saj je pač to najlepša prilika, da si ogledamo lepe prelaze, ki vodijo iz Kranjske na Koroško take krasen Ljubel, lopo vožnjo od Borovelj do Celovcu. da obiščemo Gosposvcto ter preživimo večer na Vrbskem jezeru in naslednji dan ob i ščemo zeleno Osojsko jezero. Po krasni Z.ilj-ski dolini bo brzel avtobus mimo Podkloštra čez' Podkorensko sedlo v Kranjsko goro, in dalje proti Kranju. Vožnja z avtobusom, hrana stanovanje in vizum stane 400 Din. Priglasiti se je treba pri Prosvetni zvezi. Ljubljana, Miklošičeva c. 5. Priložiti jc treba potni list, vizum preskrbi Prosvetna zveza. Izletniki bodo torej binkoštne praznike preživeli v lepi Koroški deželi ..,.„. , • ■ ic Navi planinski tlom v Kamniški liistrici otvorjen. V nedeljo dopoldne je bil v Kamniški Bistrici rta slovesen način otvorjen novi planinski dom, ki ga je ilnlo postaviti Slovensko planinsko društvo. Slovesnost je pričela ob polenajstili s sv. mašo, ki jo je daroval č. s. p. Beneš Kraker, frančiškan iz Kamnika. Po maši je sledila blagoslovitev novega doma, nato govor p. Krakerjn, ki je v lepili besedah označil pomen turistike in novega domu, ki bo priljubljeno zatočišče vseh, ki obiskujejo naše lepe Kamniške planine. Predsednik Si U dr Tonu h še k je izrekel v svojem govoru zahvalo kamniški meščanski korporaciji, ki je dala postaviti prejšnji dom in gn dala SPD v najem. Za novi dom je korporacija dala na razpolago ves stavbni materljal. Za dr. I o-minškom so govorili ;e predsednik Kamniške podružnice SPI) dr. Jane žic. zastopnik meščanske korporacije Koželj, okrajni glavar dr Ogr i n in kamniški župan. Pri tej priliki je bilo v Kamniški Bistrici nad 300 izletnikov, večinoma iz Ljubljane in Kamniku. ir Razveseljiv simptom. Člani Pedagoškega seminarja na zagrebški uuiverzi (okoli 30 dam iu 50 gospodov) nameravajo ta teden pod vodstvom prof. Maticeviča priti v znnnstveno-pedagoško »vrhe v Ljubljano. Del tozadevnega programa bi bil izpolnjen s predavanji iti referati na naši univerzi, drugi del pa s hospi-tacijami na srednji šoli. V podrobnostih pa je dogovorjen tale dnevni red: V četrtek ob b zvečer prihod zagrebških akademikov. V petek dopoldne hospitacije pri pouku nn I. drž. gimn.; popoldne na univerzi referati in diskusija članov obeli pedag. seminarjev o pedagoških in didaktičnih vprašanjih. V soboto dopoldne predavata na univerzi: prof. M a t i č e v i e (Važnost pedagogijskog obrazovunja za srednješkolske učitelje) in prof. Oz v u ld (Duševni profil učencu v pred-pubertetni dobi). V nedeljo izlet na Bled. To je menda prvi poizkus, da akademska omla-dinn dveh naših univerz vzlic težkim gospodarskim prilikam, s katerimi se ima boriti, išče med seboj delovnih stikov. Vzemimo ga za dober oiiieu — post 6.-1. 1929! iT »Mali paket« - nova pisemska pošiljka. Ta mesec sc bo vršil v Londonu mednarodni poštni kongres, na katerem bo najbrže dogovorjeno, du se v mednarodnem poštnem prometu uvede nova pisemska |»ošiljku. ki se bo imenovala »mali pakete. Pošiljka ne bo smela biti težja od 1 kg in bo morala biti tako zaprta, da bo njeno vsebino mogoče pregledati poštnim in carinskim kontrolnim organom Pismenih sporočil te pošiljke ne bodo smele imeti, pač pa odprt račun, ali popis blaga. V ostalem bodo veljali zanje predpisi, ki veljajo za blagovne vzorce. ic Stanovanjski zakon in pravilnik o poslovanju in pristojnosti oddelkov za kataster in državna posestva pri finančnih direkcijah in o poslovanju in pristojnosti katastrskih uprav prinaša uradni list od 4. maja t. 1. ir Na morje gre vsakdo rad vsaj za kratek oddih. Tudi Vi so lahko udeležite izleta na otok Krk. O Binkoštih bo vozil na Sušak posebni vlak, da ne bo treba nikjer prestopati! Prijave sprejema Sveta vojska v Ljubljani. ic Strašna dinamitnn eksplozija. Kot je že poročal včerajšnji >Slov. list«, se je dogodila v soboto v Butini blizu Belja strašna dinainit-na eksplozija, ki je zahtevala 7 človeških žrtev. Nesreča se je dogodila na sledeči način: ic Ob pričenjajočem se poapnenju krvnih ceVi navaja raba naravne »Franz-Josef« gren-čice k rednemu odvajanju in zmanjša visoki pritisk krvi. Mojstri v zdravilstvu priporočajo pri raznih starostnih pojavih »Franz - Josef« vodo, ker zanesljivo in milo odstranjuje za-stajanja v kanalu želodčnega čreva in lenivo prebavo ter milo ublažuje razdraženost živcev. Dobiva se v lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah. delovodja v kamnolomu tvrdke Guttmann in Frank, Almady, je šel v vas, da bi menjal denar za izplačilo delavskih mezd. Neki pred-delavec pa je medtem razdelil delavcem dina-mit za ruzstreljevunje kamenja. Nekateri zavitki z dinamitoin so bili mokri, oči vidno radi dežja. Delavci so odnesli zuvitke z dinamitoin v hišo, kjer stanujejo, in položili mokre zavitke no peč, du bi se posušili. Dinamlt se jc vnel iii iiognal vso bišo v zrak. V hiši so bili pisarniški prostori podjetja in dvoje stanovanj, v katerih so prebivali v kamnolomu zaposleni delavci. V hiši je bilo ob času eksplozije 9 delavcev, od katerih jc bilo ubitih 7, a dva težko ranjena. Eden od ranjenih je bil tako nepreviden, da je položil dihamit na peč. Stanje obeh ranjencev je obupno in se borita v osješki bolnici s smrtjo. ic Z loncem po glavi. V ponedeljek zjutraj se je odigral v Tomačevem pri Ljubljani mučen prizor, ki je vzbudil pozornost ln ogorčenje vseh vaščanov. Ženil posestnika je izlila mržnjo nad svojo pastorko na ta način, da je z vso silo zamahnila po dekletovi glavi z železnim loncem in ji lik nad levim sencem prizadela zevajočo rano. Dekletov obraz je bil mahoma ves oblit s krvjo. Opotekla se je k sosedu, kjer so jI Izprall rano in jo za silo obvezali. Nnd mačehinim dejanjem so se vaščani glasno zgražali ter pomilovali ubogo pastorko, ki je dobro, pošteno Ln izredno delavno dekle. ic Razpisana delil. Oblastni komisar mariborske oblasti razpisuje v svrho izvedbe delnih preložitev na oblastni cesti Pesnica—Sv. Lenart oddajo zemeljskih del v akordu potom ustmene licitacije. Licitacija sc bo vršila v petek, dne 17. maja 1929, ob 11 prcdpoldne v pisarni gradbenega oddelka oblastne samouprave v Mariboru. Vsak udeleženec mora za lici-tacijski zapisnik plačati taksno marko od 5 Din tei do dne licitacije pri oblastni blagajni v Mariboru položiti kavcijo v iznosu 5 odstotne vrednosti ponujenih del. Akord se lahko ponudi za celo progo ali pn tudi le za posamezne odseke in so tozadevne ktibnture razvidne iz načrtov in proračunov, ki so med uradnimi urami ua vpogled pri oblastni samoupruvi v Mariboru, kjer se dobe tudi vsa eventuclna šc potrebna pojasnila. Vsak ponudnik mora ostati v besedi še 50 dni po dražbi. •k Nova založba v Ljubljani r. z. z o. t., založništvo, knjigarna in trgovina s papirjem Vam točno postreže z vsako domačo in tujo knjigo, Vam nudi bogato in raznovrstno izbiro vseli potrebščin za šole in pisarne ter primerna darila za vsuko priliko. Posebnost založništva: Cankarjevi in Finžgar-jevi zbrani spisi, klasični prevodi in izbrana dela iz novejšega slovenskega slovstva. ic Perntniiiarstvo. Sestavil A. Slivnik. Založila Jugoslovanska knjigama v Ljubljani. Cena 40 Din, v pbtno (10 Din. Strani 174 Pisatelj nam v lahko uinljjvi besedi opisuje, kako vzgijajmo perutnino, da se perutninarstvo povzpne do večje do-bičkanosnnsti tudi po nRših krajih. Knjigi se vidi. da je Bestavljenn z veliko marljivostjo po raznih virih in po bogatih izkušnjah pis"teljevih. * VSE GOVORI LE O VREMENU! Toda vedeti, kakšno bo vreme jutri, ne morete, ako nimate vremenskega vse-vedeža, ki napove vreme za 18—24 ur naprej. Pošljite po položnici št. 14.263 ali v znamkah 25 Din, pn Vam ga pošljemo poštnine prosto. Obenem bomo dodali še eno izmed sledečih knjig: Fantič, Slovensko dekle. Pojte, Prepevajte, Boj in zmaga, Palček Potep, Prijateljčki v ugankah, Pozdrav iz domovine, Sadjarčke, Dinamit in anti-dinamit. — Naročite takoj, da ne bo Erepozno! — Brezalkoholna produkcija, jubljana. št. 10. DEOVA. Vsled mnogih vprašanj sporočamo, da pride novo Detvino blago v prodajo v prvih majskih dneh. kar pa bomo še objavili. — Propaganda Delve, Praiakova ul. 7.1, III. nadsfr. SNAŽNOST JE VAŽEN FAKTOR KULTURE. Že mnogo stoletij je dokazano dejstvo, da ni beljenje perila, ki nas obvaruje pred mnogimi nalezljivimi boleznimi in zagotovi dolgo rabo našega perila, ampak temeljito pranje s prvovrstnim milom brez kemičnih primesi. Albus milo je ie mnogo desetletij nespremenjeno dobro. Zalo opozarjamo cenj. čitalelje na oglase tvrdke Albus v našem listu. Ljubljana Nočna služba lekarn. Nocoj bosta opravljali nočno Službo ti-le lekarni: Ramor na Miklošičevi cesti in Trnkoczy na Mestnem trgu. Prva majska nedelja Muhasto aprilsko vreme, ki se je hotelo v pivih dneh maja še vedno uveljavljati, se jo v nedeljo popolnoma umaknilo in prepustilo vlr.do solncu. Nad Ljubljano in vso deželo se je v nedeljo smehljalo najlepše modro majsko nebo. Lepega vremena so bili menda najbolj veseli prireditelji številnih gasilskih veselic, ki so se na Flo-rijanovo nedeljo vršile po okolici, dalje raznih športnih prireditev in tudi druge prireditve so uspele v Ljubljani, dasi so avtobusi in vlaki zvozili v nedeljo mnogo ljudi iz Ljubljane. Najprej naj omenimo služkinjski dan, dalje »concoiirs nijii-Djurdjev danak — hajdiški sastanak«. Dan sv. Jurija je prešel tudi v tradicijo naše voj- ske, ki ga vsako leto proslavi na prikupen način. Včeraj ob 6 zjutraj so se napotili vojaki ljubljanske garnizije ob zvokih vojaške godbe v Taškar-jev boršt, kjer so priredili ljudsko slavlje. Vojaki so bili pogoščeni, za častnike pa so bile pogrnjene mlfce. Ob zvokih godbe so nato vojaki s častniki zaplesali kolo, častniki bo izvajali jahalne vaje, dvoje vojaških moštev pa je igralno nogometne tekme. Ob 11 dopoldne se je vojaštvo vrnilo ob zvokih godbe v svoje vojašnice. 0 Dan naših poštarjev. Osrednje društvo nižjih poštnih uslužbencev, krajevna skupina v Ljubljani, je priredila preteklo nedeljo na Kongresnem trgu VI. javno tombolo v dobrodelne namene. Slovesnost je povzdignila želez-ničarsko godba s svojimi točkami. Tako gmotni. kot moralni njen uspeli nadkril.ju.je vse dosedanje. Nepregledna množica kakih 7 do 8 tisoč udeležencev je napolnila prostrani trg in z iskrenim zaupanjem v Fortuno, ki se igra s človeško usodo, sledila žrebanju ria visokem odru. Prireditev sama je bila skrbno aranžirana. Nižji poštni uslužbenci se na to prav dobro razumejo, kar so vselej pokazali že ob drugih prilikah. Ogromna udeležba pa tudi priča, dn jo občinstvo prirediteljem prav posebno naklonjeno. V nedeljo nam je zasijal očarljiv pomladanski dan, ki ga niso motili zoprni in mrzli vetrovi. In tako smo prišli na svoj račun tudi mi, dasi nain je sreča obrnila hrbet. V tolažbo pu nam je zavest, da smo prinesli svoj obolus na oltar za revne vdove iu sirote nižjih poštnih uslužbencev, katerim jo dobiček namenjen. Dobitki so bili prav primerni in lepi. Nekaj je bilo vmes takih, ki so predstavljali za naše skromne želje precejšnjo vrednost. Tako n. pr. okusno izdelana hrastova oprava za spalnico, šivulni stroj, popolna oprema za nevesto, prešiček, divan, bi-cikli itd. Med tistimi, katere je sreča najlepše obdarila, so bili: G. Milihan Kari, delavec pivovarno »Union«, g. Mlakar Marija, učiteljica v pokoju, g. Košak Mirko, sedlar, g. Čuček Josef, telili, uradnik, g. Trček Vinko, zvanič-nik. g. Pire Ana, poštarica v pokoju, g. Košir Miroslav, podnarednik, g. Koželj Marija, ta-scbnica, g. Cucek Josip, teh. uradnik, g. Raten Fani, pietilka. Priznati jc treba, da je Fortuna tokrat pravično izbrala. Zato vsem njenim letošnjim miljencem na lepih dobitkih prav iskreno čestitamo! Mi pridemo pa prihodnjič na vrsto. In v tej nadi vsem: na veselo svidenje pri. Vil. tomboli! 0 Žeiiska ohrt.-nad. šolu pri Sv. Jakobu v Ljubljani priredi tudi letos zanimivo razstavo risarskih in pismenih izdelkov ter ročnih del svojih gojenk. Da se omogoči vsakomur ogled, bo razstava odprta v sredo 8. maja od 16 in se zakl juči v četrtek 9. maja ob 18. Vstop popolnoma prost. Vabijo se posebno cenjeno niojstercc, kakor tudi drugi prijatelji nušega obrtno nuduljevulnega šolstva, da poselijo razstavo v čim največjem številu. © »Miss Dalmacija.: nad Ljubljano. Včeraj popoldne ob 6.15 je plul nad Ljubljano novi dalmatinski aeropian »Miss Dalmacija«, ki je bil zgrajen nedavno v Angliji. Letalo je vzbujalo med Ljubljančani obilo pozornosti. 0 Jubilej ljubljanskih čevljarjev. V četrtek 9. maja proslavi bolniško podporno društvo Čevljarjev v Ljubljani svojo petdesetletnico. Popoldne ob 5 bo slavnostno zborovanje pri »Mraku« zvečer pa družabni večer. O Nesreča motocikllsta. Bančni uradnik Josip Paškulin se je v nedeljo zvečer peljal z motornim kolesom z Viča proti Ljubljani. Pred novo šolo se je zaletel v motorno kolo neki pes, Paškulin je zgubil ravnotežje in padel raz kolo. Dobil je občutne, vendar nenevarne poškodbe po rokah in nogah. © Smrtna nesreča dekle v Zgornji ŠiSkl. V soboto zvečer se je pripetila v Zgornji Šiški težja nesreča, ki je veijala deklo Marijo Šimenc življenje. Posestnik Ciril Jerala je v soboto popoldne Vprašanje hujšanja rešil Švedski učenjak Švedski dnevnik »Svenska Dagbladet« javlja: Ob priliki zadnjega zdravnišk. kongresa v Stockholmu je imel dr. Tillgren, glavni zdravnik državne Marijine klinike, zanimivo predavanje o novi iznajdbi kakor tudi o poizkusih s kopeli v Osmos-peni, imenovani Peng. Tekom poizkusov pri moških in ženskah se je pokazalo, da že pri eni kopelji pada teža za 400 do 1200 gramov. Kongres je sprejel predavanje tega učenjaka o navedenih poizkusih z izrednim odobravanjem. Po dr. Tillgrenu je ta Peng enostavna kopelj v penah, katero morejo brez nevarnosti v svrho shuj-šanja vporabljati tudi vsi, ki bolehajo na srcu, ali nervozni ljudje, ker ne povzroča omotice niti ne povečava pritiska krvi. Poizkusi so nasprotno doka- zali, da povzročuje Peng redno kroženje krvi. olajšuje delovanje ledvic in pospešuje prebavo, liujlanje se po izjavi dr. Tillgrena vrši na ta način, da se milijoni mehurčkov ogljenčeve kisline in zraka, ki nastajajo v kopelji, razprše na koži, prodro v kožne luknjice, s čimur se izvrši biološka masaža na ma-ščobnih plasteh. Ta masaža povzroči intenzivnejšo delavnost najvažnejših organov, vsled česar se sama po sebi izločuje preobilica maščobe. V zvezi z izvajanji dr. Tillgrena so poročali o povoljnih uspehih, ki so jih dosegli s penastimi kopelji »Peng« še dr. Weicker Gen. A. a. D. (Dresden), dr. Lindberg (Stockholm) in dr James Moran (New York) O. Bell: Rudar Jančar se je zbudil točno, ko je pri sveti Barbari zapel velik zvon. Ob treh zjutraj. Dolgoletno vstajanje ob eni in isti uri je izšolalo njegov organizem. S trudno kretnjo je odgrnil odeio in sedel na rob postelje. V glavi mu je šumelo in slabo se je počutil. Prižgal je žvepienko in spustil vode v plinovno svetilko, ki je z lah mm pokom vzplamtela Oblekel si je delovne hlače, vse razcapane in obul nogavice. Ko se je vzravnal, mu zaplaval pogled po sobi V kotu na postelji je nemirno dihala žena, a poleg nje na nizki posteljci Ivanček, najstarejši, in Franček, njegov ljubljenček. Najmlajši pa je ležal v zibelki ob vznožju njegove postelje. Bled, zelenkast je bil njegov drobni obrazek, ročice so mirno počivale na luknjasti odeji. In zopet je nizko sklonil glavo in si pričel počasi vezati jermena na čevljih. Ves slab je še bil po komaj prestani bolezni in kri mu je silila v glavo; žile na sencih so mu nabrekle in razbijalo je v njih kakor s kladivom. Ko je zavozljal drugi čevelj, je naslonil obraz v dlani in zamižal, kajti pred očmi mu je zamigljalo. Čudni krogi prečudnih barv so se sukali in mešali in vezali v neznane slike in or-namente; v hipu pa je vse izginilo in ostala je le svetla točka nedoločene barve; zazdelo se mu je, da taka barva sploh ne obstcia ln ta točka na temnovijoličastem dnu je zaplesala; sukala se je in zvijala in zadobivala nenavadne, pošastne oblike in izpreminjala barve — zeleno, rumeno, modro, rdeče — postajala vedno medlejša in medlejša in se slednjič spojila z ozadjem In ozadje, sprva vijoličasto, jc zatemnelo, krog njega je zavladala gluha noč... Kdo ve, za koliko časa? Ko se je zopet zdramil, je videl vse pred- mete v sobi kakor skozi neskončno drobno, fino sito, in oči so ga ščemele, v ušesih ie šumelo tenko, kakor da bi skozi fino luknjico uhajala para iz kotla. »Pa vseeno moram na delo!« si je dejal Vrgel je nase suknjo, zataknil svetilko za pas in naložil rovnico na rame. Ko je natihoma odpiral vrata, je najmlajši zastokal v snu Mehko in obenem čudno tesno mu je postalo pri srcu; približal se je zibelki in ga poljubil na ozko čelo, čisto poc lasmi. Od dela razpokani, raskavi prsti so, tresoč se pobožali mlado, mehko ličece in zbudili na ustnih rahel nasmeh. Nato je tiho priprl vrata za seboj in stopil na ulico. * Vsa mehka in mirna je pozna noč, ki vlada zunaj. Na iztoku bledi nebo komaj za spoznanje, a zvezde bleščč s polnim sijem v dišeči jutranji hlad. Cesta oživi. Rudarji odhajajo na delo; njih plinevne svetilke prše svojo zelenkasto svetlobo na vse strani, njih sence, črne in orjaške, se neslišno pomikajo in izgubljajo v temo. Tam pod nizkim gričem leži črno poslopje, razsvetljena okna režč v noč kakor svetle oči roparske živali. Iz visokega dimnika suklja dim, rdeče ožar-jen, in se po kačje vzpenja v nebo. Vhod v rudnik. In vso neskončno procesijo mož z upognjenimi hrbti in žuljevimi rokami požre zemlja, da jih, ko je solnce najvišje, izbljuva izmučene in utrujene. * Tudi Jančar je z njimi. Nikdar ga pot od doma do vzpenjače ni tako utrudila, dasi jo jc premeril že stokrat, tisočkrat. Vstopi skozi visoka vrata v ogromno vežo, kjer mrgoli ljudi, njemu enakih. V ozadju brne stroji; plašen, cvileč zvok signalnega zvončka reže v uho enako kriku novorojenčka in trga živce. Glasne gruče rudarjev se gnetejo okrog navpičnega rova, kakor bi ne mogli pričakati, da jih dve neutrudni dvigali z vrtoglavo naglico ne spustita v drob zemlje. S težkimi koraki pristopi paznik. »O, Jančar, prišel si že. Kako je, se kaj bolje počutiš?« »No, sem že dober sedaj Za silo, za silo!« »Danes pojdi v dvanajsto polje rov št. 3, proti sv. Florijanu, saj veš? Že trikrat se nam je podsulo v njem. Nekaj novih, podpornih tramov moraš postaviti. Vse je že trhlo, vse se podira. Prihodnje dni pa bomo znova pričeli kopati.« »Dobro, dobro, saj vem.« »Veš kaj ? Pa vzemi še enega moža s seboj! Glej Kosirnika, ravno prihaja Pa mu reci!« Paznik je stopil v dvigalo. Ker morata s Kosirnikom čakati, da prideta na vrsto, sedeta na klop ob peči za centralno kurjavo Jančarju pri tem glava omahne kakor mrtva. Čuti, da danes z njim ni vse v redu, a na delo vendar mora. Drugače se mu zamuda pri plači upošteva. Mora na delo! In čuti, da je bolan, da so njegovi živci utrujeni, njegove mišice ohlapne, udje brez moči. Glavo nasloni vznak na mrzlo železo, z rokama se upre ob klop. Povrnila se mu jc neka utrujena brezbrižnost, kakršno je čutil ves čas svoje bolezni, zato leno sklopi oči. In zopet prične divji ples blaznih, vrvečih figur, a vse se izgubi nekam v daljo. Tam daleč se vse strne v težak svinčen obok, v obok "se okrog njega. To je velikanska, votla svinčena, krogla, središče te krogle je on majhen, brez moči. In stene krogle sc zožujejo, sprva polago- ma, polem vedno hitreje, hitreje, hitreje — z blazno hitrostjo. In vedno bliže prihajajo, mrzle svinčene stene, prete, da ga zmečkajo, majhnega in revnega, s svojo ogromnostjo. Meter še, je stena od njega oddaljena, pol metra, četrt, centimeter, in še drvi z vrtoglavo naglico, in on v sredini blazen pričakuje svojega konca, a konca ni; le težki, sivi svinec okrog njega ... »Jančar, kako si bled! Saj si še bolan. Nisi za delo, pojdi, povedal bom nadpazuiku * »Ni treba, sosed, ni treba Saj to preide v trenutku. Danes me je že v drugo tako prijelo, saj to ni nič!« »Jančar, pojdi, kesal se boš. Saj ne veš, kaj se ti lahko zgodi. Zate je postelja, ne pa kramp in lopata.« »Ah, pusti me vraga! Tudi, če bi lictel oditi, saj ne smem. Saj razumeš, ne smem, pa tudi nočem.« Stopita v dvigalo. Kolesje zabuči, železne vrvi popuste, vedro prične polagoma padati. Sedaj gresta mimo prvega nadstropja. Za Kratek hip medel blesk luči, hipni sunek zraka, da ugasne Jančarjeva svetilka in zaplapola Kosir-nikova. In vse drvi dalje. Jančar si misli: »Glej, kako drvimo navzdol mimo prvega, drugega, tretjega polja! Kje smo sedaj? Med tretjim in četrtim! Ko>iko jih je še do dna? Devet! Kaj devet? Ne devet, tisoč jih je, nikdar, nikdar ni konca, vsaki dan drvimo, drvimo v pekel. Spomni se tudi svoje žene, njenega nemirnega sna, Frančka, Ivančka in najmlajšega v zibelki — kako se je smehljal, ubožec! Poslane mu^mehko pri srcu. Kmalu sc bodo zbudili, in žena, uboga, jim bo potolažila glad s koščkom suhega kruha. In potem bodo nestrpno pričakovali njega, očeta, da se povrne z dela. Da 9e povrne z dela? Tedaj ga nekaj spreleti, nekaj čudnega, neznanega. Kaj sc godi z njim. Čemu vse te nor nogavice rokavice, ilamske torbice, moderne obleke, bluze, razno dnmsko perilo, po nujsolidnejših cenah pri STERK nasl.KARNICNlK, Ljubljano, Stari trg 18 eeptl drva, skupno s šimenfevo. Proti večeru je šla Šlmenčeva krmit živino, kar je delala dnevno kaki dve uri. Zvečer je prišel k Jerali sosed kurjač Franc Jarc. Ob pol 8 sta oba zučuln iz hleva neko stokanje. V hlevu sta našla zvtjajočo se Ši-menčevo. Povedala je, da je padla poldrug meter globoko ter se nasadila nn ročnik gnojnih vil. Oba moška sta jo prenesla v hišo in poklicala rešilni voz, ki je ponesrečenko prepeljal v bolnišnico. V nedeljo je Šimenčeva v bolnišnici zn poškodbo umrla in so jo včeraj popoldne pokopali. Obe priči je zaslišala policija, ki je dognala, da je nesreča nastala le slučajno. Pokojna Šiinenčeva ni imela nobenih funtov iu je Izključeno, da bi ji kdo stre-gel po življenju ter dn ni podlegla zlohotni telesni poškodbi. O Obvestilo preselitve specijalnega ateljeja Za črkosllkorstvo iz Gosposke ul. 4 na Tržaško c. štev. 11 (nasproti tobačne tovarne), Lud. štrukelj. O FILZ KLOBUKE, dumske in moike, Icc-mitno /isti in lika tovarna JOS. RElOIi. Izvršitev c 24 urah. O URE za birmo. F. Čuden, Prešernova 1. Maribor □ Elektrifikacija mariborske okolice vse-bolj napreduje. V Lnjterspergu se prične z obratom v najkrajšem času. Glede elektrifikacije kamniške občine se bodo morali prvotni načrti najbrže spremeniti, ker je v tem že akcija za priklop dela Rošpoha. V nedeljo pa so je vršil sestanek glede skupne elektrifikacije Sv. Petra in Jurkov-cev ter se je tozadevno v glavnem dosegel sporazum. Elektrifikacijski stroški se računajo na 285.000 dinarjev. Tudi je v tem akcija za elektrifikacijo Brezja. □ Smrtna kosa. Preminula sta: Josip Spendl, administrativni kapetan 1. ki. v pokoju, star 40 let. Pogreb danes ob 17 na pobre-škeni pokopališču. Pokopali ga bodo z vojaškimi iastmi. — Ana Z e c h n e r, zasebnlca, stara 69 let. Pogreb danes ob 16 na mestnem pokopališču V Pobrežju. □ Podlegla. V sobotni številki smo poročali o težki nesreči, ki je doletela 19 letno delavko Prišla je lako nesrečno pod stroj, da ji je obe roki dobesedno zmrcvarilo. Revica je sedaj podlegla zadobljenim težkim poškodbam. — Tudi jo podlegel težkim poškodbam 2'J letni delavec Peter Kašman, ki inu je v selniškem kamnolomu pri eksploziji mine pretrgalo črevesje, o čemer smo poročali pretekli torek. □ Strašna nezgoda. 30 letnega posestnika Novaka iz PerSetincev pri Sv. Tomažu je konj udaril s tukšno silo s kopitom v glavo, da sta se revežu razlili obe očesi in da se, je čelna lobanja čisto prebila. Novak se bori z življenjem. □ Vandali... V poslednjem času se ponavljajo slučaji, da za vozi jo brezobzirni šoferji v po-nočnlh uricah in mesečinskem razpoloženju z avtomobilom vred kar v nasade tukajšnjega parka in puščajo zn seboj sledove svoje vandalske brezbrižnosti in uničevalnosti. Ko bodo tička prijeli... □ »Miss Dalmatia« v Mariboru. Kakor smo že v nedeljski številki napovedali, je včeraj ob 15 dospel v Maribor na tezensko letališče športni aeroplan >Gypsi Moth«, imenovan >Miss Dalmatia*. Na tezenskem letališču se jc zbralo mnogo občinstva, ki je prihod letalu toplo ^zdravilo. Pri sprejemu so bili navzoči tudi tukajšnji zastopniki Aero-kluba. Navzočni Mariborčani so »adovedno ogledovali konstrukcijo letala, ki je v Angliji uvedeno kot šolsko lotalo. Jz Maribora je letalo odletelo proti Ljubljani. □ Nezgoda z motornim kolesom. 23 letni Oto D. se je za nekim ovinkom na Tržaški cesti ponesrečil. Padel je z motornega kolesa. Pri padcu je dobil na levi nogi težke poškodbe, □ Ce ne znaš šofiratl. K avtomobilski nesreči pri Marenbregu, o čemer je prinesel poročilo včerajšnji »Slovenski list«, smo še izvedeli sledeče: K izvoščku Karlu Belaku, lastniku avtotaksija št. 16.514, je na Glavnem trgu pristopila družba. V Marenberg bi radi. Edeu od družbe se je vsedel meni nič tebi nič k volanu in šofiral; nekaj času je še šlo. Tam pri Marenbergu pa je zadel avto ob obcestno drevo in zdrknil v obcestni jarek. Neznani šofer je zdrvel ves preplašen proti Dravi in tam izginil. Do danes ga še ni nazaj ter »o za Mesto ribjega olja prijeten prašek Je tudi v vroči poletni dobi prava slaščica. misli? Čemu ta čuden, tuj občutek tesnobe v prsih? Zagleda se v plamen Kosimikove luči in se ne spomni, da bi prižgal svojo Plamen giblje nemirno, se zvija, cvili, on pa ga opazuje s tako pozornostjo, kakor da bi ga videl prvič v življenju. Drvijo mimo šestega polja. Glej, sedaj vidi samo plamen, zelen, nemiren, in nič drugega. Čisto natančno razločuje notranje, temno jedro od zunanjega, svetlega plašča. Jedro je vijoličasto, plašč je bel — ne, jedro je zeleno, plašč je rdeč; glej, jedro izginja, plamen se širi, izpreminja barvo, yedno temnejši postaja in ogromnejši, ga ovija, šumeč s tenkim, cvilečim glasom ga objame vsega. Or. je v temi. Sedmo polje. Ne vidi luči, le temo okrog sebe. In pod njim se ta tema raztrga, pokaže sc brezdno, zevajoče, na dnu skala, siva, mirna in mrzla. In on pada — ravno nad skalo — in pada in pada in pada ... Kosirnik si misli: »človek reven, bolan, pa vseeno gre na delo. Kako je bled, kako čudno mu iskri pogled!« Nato glasno: »Jančar, tebi je slabo, vidim! Domov boš moral!« Ko to izgovori, Jančar omahne. Kosirnik jc prepozen. Glava, uboga, prezgodaj osivela, pade črez rob dvigala, roke zakrilijo po zraku--- Železo je trje od kosti, kamen trji od čre-pinje ------------- Na dnu rudnika sprejmejo laskave, žuljave roke mrtvo truplo. enkrat ostale tudi vse poizvedbe tamošnje orožni-ške postaje brez uspeha. Ostali člani družbe so so vrnili proti Mariboru z drugim avtomobilom, gosp. Belak pa so jo vrnil šele proti polnoči. Usoda šoferja-neznancu je za enkrat še neznana. □ Iz mestnega avtobusnega prometa, kakor izvemo, bo začasno na progi Maribor—Zg. Kun-gota vozil mestni avtobus. Kakor smo že poročali, je Smonikov avtobus, ki je vozil na omenjeni progi, v soboto med Zg. in Sp. Kungoto sredi vožnje čisto zgorel. □ Poselska zveza priredi prihodnjo nedeljo ob 17 v dvorani Zadružne gospodarske banke poučno igro »Zgubljeni raj-. □ Dva koncerta Glasbene Matice. Ob priliki proslave svoje desetletnice priredi tukajšnja Glasbena Matica dva umetniška koncerta, in sicer nastopi mladina v sredo zvečer; ta nastop je nekak uvod k slavnostlm, k| obsegajo točno in skrbno sestavljen program. Cene za omenjeni koncert so nizke ter za vse sedeže enotne. Sam pevski zbor pa nastopi v četrtek ob 20 v veliki unioneki dvorani. Velika zanimivost omenjenega večera je tudi nastop g. ss. Deva s pevci, ki so pred 10 leti prvič r.apeli pod njegovim vodstvom. D Smrtno je ponesrečil 65 letni posestnik France Irgolio iz Ješence pri Kačju je po nesrečnem naključju padel s kolarnice ter si pri padcu zlomil tilnik. I ii I je na mestu mrtev. Pogreb blagega pokojnika se je vršil včeraj ob veliki udeležbi prijateljev in znancev. □ Brez sledu je izginil od doma 58 letni Franc Doni i I er iz Kajžarjeve ulice. Odšel je od doma pretekli teden ter se podal proti Sv. Petru. Vsa poizvedovanja za njim so ostala doslej brezuspešna. □ Ponočna idila iz Vrbanove ulice. Tako ie naneslo, da so bili naenkrat vsi trije Skupaj. Rudi M., čevljarski pomočnik, se je zapodil v Jožeta V. in ga s topim orodjem oplazil po obrazu, da je zacurljala kri. Isto sp je zgodilo Mihcu, Jo-žetovemu bralcu. Francek, tretji bratec pa je hA prevdaren in trezen ler jo .je pravočasno ucvrl navzgor po Vrbanovl ulici. Jože in Mihec sta morala iskati pomoči pri rešilni postaji, kjer so jima rane na glavi razkužili ter obvezali. □ Res nullius. Auto so našli lam pri Ljudskem vrtu, brez šoferja in lastnika. Spravili so ga na varno, da bi se kdo slučajno ne spozabil in... Bogve, kdo ga je neki »izgubil«? Med. dr. Jos. Cerin speciulist za ženske bolezni in porodništvo ordinira od 9 do 11 in od 14 do 16 ure vCeljn, Breg. vila Janifi (čez kapucinski most) gospodarstvo Celje er Pogreb f Vojteha Hrabaleka. Kot sanja se nam zdi vsem, ki smo ga poznali polnega življenja, krščansko prožetega optimizma in nad za delavno bodočnost, Šel je mimo nas, kakor nas sreča v življenju le za kratek čas nekaj solnčnega, da tem huje začutimo koj na to težo življenja. Komaj 24 let mu je bilo, ko je po cvetočem njegovem življenju segla smft in na mah uničila vse lepe nade staršev, vse upe, ki jih je vanj stavila naša organizacija, kateri se je po povratku iz Srbije, kjer ie moral v odgovorni službi samostojnega knjigovodje in blagajnika skušati trpkost življenja, hotel posvetiti z vso svojo mladostno ljubeznijo. In koliko je lahko od njega pričakovala oblast, ki ga je komaj pred meseci postavila na službovanje v upravi celjske bolnišnice! Že ves bolan se vendar ni mogel ločiti od dela, ki mu je bila najlepša življenjska dolžnost. In morda je v preveliki vnemi za to delo vsaj deloma iskati razloga njegovi smrti. — Da je kljub svoji mladosti bil že spoštovana in ljubljena osebnost, je pokazal njegov pogreb, ki se je vrSil v soboto ob 16 na celjsko okoliško pokopališče. Mariborska oblast je poslala iz Maribora gg, Božiča in Jagodiča, da ga na poslednji poti spremljata in težko prizadetim staršem izrazita soSalje oblasti. Dolgi, dolgi sprevod pa je tvorila vrsta predstavnikov raznih korporacij, ki so vge v pokojnem pričakovale svojega dobrega sotrudnika. In na vseh obrazih je bilo čitati eno in isto neumljivo in vendar tako enostavno: Zakaj, zakaj tako mlad in nam tako potreben? Ob svežem grobu je s starši, bratom i sestro zajokalo vse ... NAZADOVANJU TRGOVSKIH PODJETIJ V I. ČETRTLETJU 1029. Po podatkih Zbornice zu trgovino, obrt in industrijo je bilo v zadnjem četrtletju, lo Je od 1. januarju do 31. marca t. 1. prijavljenih 903 trgovinskih obratov, odjftvljenlh pn Je 702. H številko je sedaj glede odjav dosežen rekord, število trgovinskih obratov bG je znižalo za 41111. V zadnjih dveh letih izkazujeta več odjav kot prijav samo dve četrtletji, in sicer Je bilo v drugem četrtletju 1028 zu 132 ter v zadnjem četrtletju 1. 1928 pu za 71 odjav več kot pa prijav. Od prijav odpade največ na trgovino mešanim blagom 85, potem pride trgovina z drvmi 64, trgovina z živili 34, branjarstvo 1!), sejmarslvo 18 in trgovina z deželnimi pridelki 17. Odjav pa je bilo največ v trgovini z živili 111, v trgovini z mešanim blagom 105, trgovini z drvmi 55, bronjarstvu 72, sejmarstvu 38, trgovini z deželnimi pridelki 35, trgovskih ugentur 31. Industrijskih in obrtnih podjetij pa je bilo v prvem četrtletju prijavljenih 708, odjavi,ienih pa 563, prirastek je torej 205. V zadnjem četrtletju pn je bilo 734 prijav in 569 odjav, tako du jo bil prirastek 165. Dasi je prirastek šc vedno znaten, je vendar manjši kot pa je bil v prvih treh četrtletjih lanskega lota. Največ prijav odpade nn sledeče široke: čevljarji 103, šivilje 95, gostilne 03, milni 53, krojači 43, mizarji 31 Iu žage 30. Pri odjnvnb pa odpade največ na: čevljarje 811, gostilne 61, krojače 41, šivilje 35, mlini 33.' mesarji 28. Obrali na tovarniški način so bili prijavljeni 3, odjavlje-nih pa Je bilo 5. Dočim v stanju industrijskih in obrtnih podjetij ni glede števila nobenih znatnih izprememb, j>a je zmanjšanje trgovinskih obratov prav znatno. Lansko leto smo imeli v Sloveniji 12.920 trgovinskih obratov, je s sedanjim zmanjšanjem padlo to število na 12.421, kar pomeni 3.5%-no znižanje. Ni mogoče predvidevati kakšen bo razvoj v bodočnosti, u skoraj smemo sklepati po dosedanjem razvoju, da bo nazadovanje še nekaj časa ostalo. Ta pojav sam na sebi je zaželjen. — V Sloveniji imamo okrog 120.000 gospodinjstev, in je sigurno, da je za te 12.421 trgovinskih obratov veliko preveč. Na eni strani pomeni toliko trgovskih obratov preveliko obremenitev narodnega gospodarstva, na drugi strani pa ni mogoče, da bi dobilo toliko družin oz. posameznikov vsjed prevelike medseboine konkurence zadovoljivo eksistenco. S0MB0RSKA BORZA Lani je promet somborske borze zelo nnra-stel. Znašal je 24.777 vagonov v vrednosti 061.6 milj. Din napram 10.225 vag. za 249.4 milj. Din v letu 1927. Največ prometa je bilo v koruzi: 13.340 vag. za 350.5 milj. in v pšenici 9147 vag. zn 250.6 milj. dinarjev. Število članstva se je lani povečalo zn 14 in znaša sedaj 216. Poslovanje razsodišču se je luni povečalo in je bilo lani rešenih pravd za 5.7 milj. Din, (največja za 87 000 Din). Lani so znašali dohodki borze 0.6 milj. Din, od tega 0 4 milj. od razsodišča. Imovina borze je : znašala koncem letu 0.15 milj., pokojninskega I sklada nameščencev pa 0.04 milj. Din. IZKAZ O STANJU NARODNE BANKE z dne 30 aprila 192!). (Vse v milij. Din, v oklepajih razlika napram izkazu z dne 22. aprila 1920): Aktiva: kov. podlaga 301.3 (—2.0), posojila: menična 1370.5, lombardna 248.<), skupaj 1618.5 (+4.9), saldo raznih računov 502.4 (—10.9); pasiva: bankovci 5212.0 (+153.8), državne terjatve 167.7 (—189.9), obveznosti: ž i'-o 376.0, razni računi 514.4, skupaj 891.0 (+28.0), ostale po-j stavke nespremenjene. največja delniška družim. Pri tujih sredstvih TtK*i milij. Din in donosu 66.4 milij. znaša čisti doMItek za 1928 16 milij. napram 0.5 milij Din izgube v prejšnjih letih. »Agrari««, trgovnčko d. d., čakoree, bo imela občni zbor dne 25. inaja ob 14. Bilanca je Bledeča Debitorji so se znižali 2.2 (3.4), zalogo se Je zvišala 3.7 (LO), izguba znaša 0.25 (0.13). Kreditorfl zna-SbJo 4.2 (8.0), akcepti 0.5 (0.2). Kosmati dobičali znala 1.24 in je popolnoma absorbiran po upravnih stroških. Spremembe v z«Ra-dio-tttnatef«, r. z. z o. z. v Mariboru, Agrarna za-Jednica v Murski Soboti, r. z. z n, j,, Kmetijska nabavna in prodnjnu zadruga v Sntuhovclh, r. t. z o. z.. Vodovodna zadrugo v Trslenlku, r. z. z a z., Hranilnica in posojilnica v Velikih Dolencih, r. z. z n. z., Viničnrska zadrugo na Vinskem vrhu, r. z. z o. z. Narodu« mlinska izkazuje pri kapitalu 30 hi tujih sredstvih 82.3 (21.8) milj. za 1928 0.4 milj. dobička napram 0.9 milj. Izgube zn 1027. Radio, Zagreb. Pri kapitalu 0.5 milj. znaša v 1. 1028. izgubo 85.402 Din (1027 214.258 Din). Belgrajsko tekstilna industrij«, katere vse delnice Imajo jugoslovanske tekstilne tvomlf.fi Maut-nor. je dosegla luni pri kapitalu 10 in upnikih 34.6 (32.7) 10.6 (7.8) milj. Din bruto dobička. Investicije so se lani povečule od 20.3 nn 20.4 milj. Dobiček 1027 v znesku 0.6 milj. se ie prenesel na račun, za 1028 pn znoša 0.4 inilj. Din. Zogorka. d. d. za gradbeno industrijo v Zagrebu izkazuje za 1028 pri kapitalu 10 milj. (pred izvršeno valorizacijo 5) In tujih sredstvih 6.6 (12.8) milj. in investicijah 13.5 (6.6) milj. 1.1 inilj. čistega dobička (1927 0.4 milj. Din). O NEDELJSKEM RADIO - PROGRAMU IZ LJUBLJANE. Nedeljski program ljubljanske radio-postaje je bil izredno srečno sestavljen in ni učinkoval samo radi svoje pestrosti, marveč tudi po vsebini in umetniški kvaliteti. Naj omenim, radi pomanjkanja prostora samo od vsega lepega najlepše. Komorni trio Trost, Miiller, Štritof je izvajal svoje koncertne točke s toliko dovršenostjo, da so izvajane skladbe nudile res velik umetniški užitek prve vrste zlasti za tiste, ki še niso imeli prilike, poslušati koncertov našega priznanega mojstra-čelista g. Ivo Trosta. V ostalih dveh gospodih je imel g. Trost vredna partnerja. Želeli bi vse tri poslušati v našem radiu zopet kmalu. — Nekaj posebnega je bila mladinska akademija Lichten-thurnovih goienk, Podale so po otročje svoj program, a mi, ki smo jih poslušali, smo ga doživeli tudi po otročje. Ti ljuba, zlata mladost! — Tam-buraši z Rakeka so pa tiči. Kdo bi pričakoval, da kaj takega spravijo skupaj! Same vesele, poskočne komade. Prav imajo, saj smo mi tudi radi veeseli, ne samo na Rakeku. Še naj pridejo v radio zaigrat. — Izvajanja stalnega radio-orkestra se bližajo nivoju prave salonske dovršenosti, če ga že niso dosegle. Ta sodba nc velja samo za nedeljski program radio-orkestra, ampak za ves čas, kar ga poslušamo v radiu. — O šentpeterskih pevcih sem vedno lepo in dobro mislil, za njihovo petje pa. ki smo ga čuli v nedeljo zvečer, zaslužijo posebno pohvalo. Prekrasni so soprančki, ki so žvrgoleli kakor majniški slavčki v sladkih majevih pesmih Vodopivca, Angelika, Tomca in Mava. Mavovo »Kako si nam draga« bi bil rad čul še enkrat, ali večkrat, — Hvalevredna je pozornost tistih, ki določajo radio-programe za ljubljansko postajo, ker znajo spretno prilagoditi razpoloženju časa in duš poslušalcev le programe. V maju — majniški program. Tako je prav. Na svidenjel —-n. Programi Radio-Ljubljana: Torek, 7. maja: 12.30 Reproducirana glasba. — 13 Časovna napoved, reproducirana glasba. — 13.30 Borzno poročila. — 17 Koncert Radio orkestra. — 18 Zgodovina Slovencev, prof. Kranjec. — 18.30 Lepota trpljenja, dr. Franc. Debevec. — 19 Nemščino, gn. dr. Pi9kernik. — 19.30 Nase sosedne države: Avstrija, prebivalstvo in gospodarske raz- BIl.ANCE IN POSLOVNA POROČILA Rudnik Kostolac Dj. Vajlerta. Pri kapitalu 10 milijonov Din znašajo upniki 12.6 (11) milij., 8% obveznice pa 14.9 (14.9) milij. Din. Rudnik izkazuje za 1928 1 milij. čistega dobička napram 0.88 milij. izgube za 1927. Jugoslovanska Standard-Oil knmpanija. Belgrad, bo letos povečala kapital od 145 na 200 milij. Din in bo s tem postala poleg Trboveljske naša mere, dr. Bohinec. — 20 Drama: >V dolini". — 21 Koncert Radio orkestra. — 22 Poročila in časovna napoved. — 2215 Sprehod po Evropi. Sreda, 8. maja: 12.30 Reproducirana glasba. — 13 Časovna napoved, reproducirana glasba. — 13.30 Borzna poročila. — 17 Koncert Radio orkestra. — 18 Otroški kotiček, pripoveduje gdč. Ven-cajz. — 18.30 Iz rastlinstva, ga. dr. Piskernik. — 19 Srbohrvaščina, prof. Mazovec. — 19.30 Zgodovina Slovencev, prof. Kranjec. — 20 Genesius, drama, igrajo gojenci zavoda sv. Stanislava v Št. Vidu; nato Radio orkester. — 22 Poročila in čas. napoved. Drugi programi i Torek, 7. maja. Belgrad: 12.10 Plošče in poročila. — 19.30 Predavanje: Javne knjižnice — 19.55 Večer Brnh.ni-sove in Schumnnnove glasbe — 21.10 Čitnnje iz ; knjige N. Velimlroviča: Reči o Svečoveku — 21.40 Poročila — 21.50 Narodne pesmi (s klavirjem). — Zagreb: 13.15 Plošče — 17 Koncert kvnrteta — 19.05 Zdravstveno predavanje. -— Praga: 11.15 Plošče — 16.30 Koncert — 19.05 Godba na pihala — 20 Preno« opere — 21.30 Orkestralni koncert — 22.20 Lahka glasba. — Stuttgart: 16 in 18 Koncert | —■ 20 Solistovski koncert: petje m violinske sklad-S be — Toulouse; 31.30 Koncert. — Bern: 16 Orkester — 20 Petje — 21.20 Lahka glasba. — Katovlce: 17.55 Koncert iz Varšave — 19.50 Prenos opere. — Rim: 13 Trio — 17.30 Koncert — 20.45 Prenos opere. — Berlin: 16.30 Predavanje: O nemških ' satirikih — 17 Lahka glasba — 18.15 Knjige — 20 i Sevlljski brivec, kom. opera. — Dunaj: 11 Kvartet 1 Silving — 16 Orkestralni koncert (vmes solopetje) — 17.80 Otroška muzikalna ura — 20.50 Igra; noto lahka glasba. - Milan: 11.15 Plošče. - 12.30 Kvartet — 13.85 Jazz — 16.80 Otroško petje — 17 : Kvintet — 19 Jazz — 20.80 Koncert antične vokalne i in instrumentalne italijanske glasbe. — Budapest: 9.15 Koncert vojaške godbe — 12.05 Trio — 17.40 Salonski orkester — 18.80 Prenos opere; koncert ciganskega orkestra. BOTRU Ne peljite birmanca v gostilno, ampak v prodajni oddelek Radio Ljubljana. Borza Dne 6. mata 1929. DENAR Današnji devizni promet je bil prav znaten. Največ ga je bilo v devizi Proga (nad 1 milij.), potem v Berlinu, Dunaju in Curihu. Privatno blago je bilo le v devizah Trst in Curih, ostalo .je krili« Narodna banka. Devizni tečaji na ljubljanski borz) 6. maja 1929. povpraš pon. srednji J ar. 4. V. Amsterdam ■m. 2287— T Berlin 1346.- 1349.— 1347.50 Bruselj 789.80 Budimpešta — 991.60 _ i, Curih 1094.10 1097.40 1095.90 1095.« Dunaj 797.40 800.40 798.90 79SM London — 276.08 Mewyork — 56.78 — I Pariz — 222.33 _ _ Prago I67.9S 168.78 168.38 I0R8R Trst 297.14 299.14 298.14 1 v Zagreli. Amsterdam 2287 bl„ Berlin 1847-1349, Budimpešta 901.60 bi., Curih 1094.40—1097 40 Dunaj 797.40-800.40. London 275.68-276.48, New-york 56.68-56.88. Pariz 221.33-223.33, Praga 167.98-168.78, Milan 297.059-299,059 Curih. Belgrad 9.125. Berlin 123.08, Hudim- ?rfn345\BukareSt 3"0825' 1)unai 72.90. London 25.19125, Madrid 74.20, Newyork 519.125, Parb 20.29, Praga 15.3025, Sofija 3.75. Trst 27.205, Varšava 58.20. Dinar notira: na Dunaju rleviza 12.515, v Londonu 276, v Newyorku 175.70, v Pragi 50.425. VREDNOSTNI PAPIR|I ,„„ Ljubljana. Celjska 158 den., Ljublj. kreditna 123 den., Praštediona 850 den., Kred. zavod 170 d Vevče 123 den., Ruše 250-260, Stavbna 50 den Sesir 105 don. Zagreb. Drž. pap.: vojna škoda ar. 415.50—417 (416), kasa 415.50—416 (415.50), termini: 5 417— 418, 6. 423 b., 12. 440-444, 7% inv. pos 86-86.80, agrari 52-52.50. Bančni pap.: I lipo 200-207 (206) Poljo 15-16 (16). Kred. 03 d., Jugo 84-85 (84),' h!- kr„ 127 ''•> Medi«»- 55 <1., Prašted. 850-860 (8oO-852.50), Srpska 148 d., Zem. 138-140 Ind. pap.: Gutmann 215—217 (215), S1ove.x 103—110 Drava 407—412.50, šečerana 450—465, Osj. Ifev 175-185. Brod. vog. 100-200, Union 100 b.. j«? 22 b., Ragusea 560 h., Trbovlje 457.50—470, Vevče 126 d., Piv. Sar. 215 b.. Jadr. plov. 580 d. Dunaj. Podon.-savska-jadran. 81.28, Wlenw Bonkverein 22.70, Bodencredit 7.30, Creditanstntt 57.00, Escompteges. 21.40, Union 24.25, Aussiger Chemische 271. Slavonia 22.75, Alpine 43.30, Trboveljska 57.70, Leykam 7.05, Rima Murnny 115.25. Les Na ljubljanski borzi je bilo zaključenih 26 va gonov in sicer 11 vagonov drv, 7 vagonov tramov 6 vagonov desk in 2 vagona remeljnov. Iščejo st> škorete 12 mm od 15—40 cm, 4 m, IV, in trami 4/5 do 5/6 od 4—8 m. Tendenco je čvrsto. Žito Radi praznikov kupčija skoro popolnoma počiva. V Sloveniji je bilo sedaj zanimanje za pšenico ter za novo laplatsko koruzo. Ponudbe ni skoro nobene, razen za bosanski oves, ki se ponuja po zelo nizki ceni. Nr inozemskih tržiščih je tendenca mirna. V Ljubljani notirajo: Dež. pridelki (vse samo ponudbe, slov. post. plač. 30 dni. dobavo prompt); pšenica hač. 80 k" 2% 287.50-290, bač. maj 292.50-295, koruza ln-plolskn moj 822.50-825, junil 317.50-820, julij avgust, september 310 312.50, bač. 810-816.50! maj 815—317.50, ječmen bor. 845- 347.50. bač. 33« -332.50, oves bač. 295 -300, moka Og fko Ljubljana pri vag. bi. 410—415. Budimpešta. Tendenca medl«. Pšenica mn 24.60-24.26, zaklj. 24.26 24.27, okt. 25.96-25.82, zaklj. 25.82-25.88, marec 28 -27.76. zaklj. 27.77— 27.78, ri okt. 23.10-28.02, zaklj. 23.02.....28.03, marec 24.80-24.76. zaklj. 24.72- 24.74. koruza maj 26.82-26.12, zaklj. 26.08-26.10, julij 27-26.72. zaklj. 26.72-26.74. Živina Dunajski goveji sejem. (Poročilo tvrdke Bdv. Saborskv & Co. Dunaj.) Prignanih je bilo 322;> glav Sivine in sicer volov 187«, bikov 707, krav 640 in 1 bivol. Cene: voli najboljši 2.10, L 1.70—1.90, II. 1.20-1.40, III. 1.10—1.20, krave 1. 1.20-1.40. II. 1-1.10, biki 1.10 1.35, klav. živino 0.70-0.90. Cena za bike jc bila za 10 grošev nižja. Desetletnica versajskih mirovnih pogajanj. Dne 7. maja 1019 so se pričela mirovna pogajanja v Versailles-u med veliko antanto in Nemčijo. Na sliki so v prvi vrsti od leve na desno: ministrski predsednik Nitti (Italija), Lloyd George, Clemen-ceau, VVilson. V drugi vrsti so nemški mirovni delegati: bankir dr. Karel Melchior, prof. Walter Schuckig, zunanji minister dr. grof Biockdorf-Rautzau, pravosodni minister dr. Robert Landsberg. Dr« Seiplov spovednik V mali celici kapucinskega samostana na i Dunaju prebiva že dalj časa osivel kapucinski pater. Tnidapolna leta dušnega pastirstva so mu upognila hrbet in njegova brada je postala srebrnobela. Še pred desetimi leti je pater potoval daleč ua misijone in njegove pridige, ki so trajale mnogokrat skupaj po pet do šest ur dnevno, je poslušala vedno mnogoštevilna množica. Ne samo podeželsko, temveč tudi velemestno prebivalstvo goji do patra Ireneja izredno zaupljivost, kajti kljub svoji visoki starosti je prav izvrsten velemesten in moderen dušni pastir. V spoved-nici in na prižnici se ne izgublja v maleukosti, temveč se drži svojega vodilnega načela, ki ! ga skuša vcepiti vsakemu: Ne izgubi zaupanja vase iu vere v Boga in ne boš propadel ne na duši in ne na telesu. Vse drugo je postranska stvar-;: Radi svoje visoke starosti je moral pater Irenej popolnoma opustiti pridige. V spoved-nici pa je še vedno neumoren. Katoliški dunajski mcžje so sivolasemu duhovniku posebno vdani, saj je on eden izmed tistih redkih duhovnikov, ki jih je Bog določil za svoje j poslanstvo v velemestih. Kljub temu, da je pater Irenej že kot mlad dijak oblekel redovniško haljo in ni nikoli sam imel kakih skrbi radi zakona ali zaslužka, vendar čudovito razume take skrbi drugih. To in pa njegovi nasveti pričajo, da ima le malokdo več vpogleda v sodobno živ- j ljenje, kot pa ou. Saj je že skoro petdeset let duhovnik in spovedal ie tudi že nad stotisoče ljudi. Sedaj, ko ue more več hoditi na misijone, mu je podelil kapucinski provincijal drugo nalogo. Že več let je spovednik dunajskih duhovnikov. Duhovniki si navadno izberejo kakega starejšega redovnika za spovednika in ta jim daje tudi nasvete za njihovo duševno j pastirstvo- To izredno naporno delovanje more razumeti samo oni, ki natančno pozna duševno življenje duhovnika. Čim višji je položaj duhovnika, tem večja je njegova odgovor- nost. Duhovnik je tolažnik, pomočnik in svetovalec ljudstvu, stari pater Irenej pa je zopet prijatelj in svetovalec duhovnikom, torej ima dvojno težko nalogo. — P. Irenej prav dobro opravlja to nalogo. V njegovo celico ne prihajajo samo navadni duhovniki, temveč ludi prelati, škofje in dunajski kardinal. Siromašna celica je doživela že marsikak obisk tujih svetnih in cerkvenih knezov. Ti ne prihajajo oblečeni v vijoličasto svilo, temveč v priprost črn talar, tako, da v njih nihče ne sluti cerkvenih knezov. Tudi dr. Seipel obišče starega patra vsak teden. Njuni odnošaji so že več let prav prisrčni. P. Irenej ne gre nikoli iz samostana. Okno njegove celice nudi pogled na malo samostansko dvorišče in na nagrobno kapelo Marije Terezije. Ta kapela nosi kupolo, ki se končuje v veliki bronasti mrtvaški glavi. Kolikokrat na dan usmeri stari duhovnik svoj pogled na to mrtvaško glavo? Opoldne mu pa solučni žarki za nekaj trenutkov razsvelljijo borno celico. Tedaj gre p. Irenej k oknu in čila. To je edino veselje, ki ga ima stari menih v življenju. Redovniško življenje žrtvovanje. Letošnji solnem mrk Dne 9. t. m. nastopi popoln solnčni mrk, ki lw> najbolj viden v jugovzhodni Aziji. — Razne znanstvene ekspedicije so že pred časom odpotovale na Sumatro in v druge južno-vzhodne azijske predele, da pripravijo vse potrebno za opazovanje solnčnega mrka. Mafija pred sodiščem V Rimu se je te dni končala pravda proti 161 članom mafije (tajne zločinske organizacije na Siciliji, ki obstoja od 1. 1860.) v Termini Imerese, ki je trajala 9 mesecev. Obsojenih je bilo 150 obtožencev na ječo do 23 let vsak. ' Nebeški kolač Večina pravljic in bajk, ki žive med in- ; dogermanskimi narodi, je nastala še v indijski pradomovini. — Isto velja tudi o raznih ribničanskih« povestih, za kar je dober primer indijska pripovedka o nebeškem kolaču. V Sušohagrami je živelo mnogo menihov prosjakov. Eden izmed njih je bil samostanski vrtnar. Njegov vrt je bil poln prelepih dreves, cvetlic in sadja. Ponoči je prihajala nebeška krava in se pasla v vrtu, zjutraj pa je zopet zletela kvišku in izginila. Ker je bil vrt zaradi teh obiskov vedno bolj razdejan, sc je brat vrtnar neko noč postavil na stražo. Kmalu je prišla krava in se pasla vso noč. Ko pa je hotela ob prvi zori odleteti v nebo, se ji je samostanski vrtnar obesil na rep in tako prišel v nebo. Tu so mu dali jesti pre-slastne kolače, ki so mu tako ugajali, da je vzel enega s seboj, ko se je naslednji večer znova obesil kravi za rep in se tako vrnil na zemljo na samostanski vrt. Naslednje jutro so se zbrali okolu brata vrtnarja ostali menihi in ga vprašali: »Kje si pa vendar bil?'- — »V nebesih sem bil in jedel sem takele kolače. In pokazal je bratom kolač ki ga je bil pri' -! s seboj. Menihi so pokušali kolač, ki so jim je na jeziku kar stopil tako slasten je bil. Tedaj so rekli bratu vrtnarju: Spravi vendar tudi nas v nebesa, da bomo jedli take slaščice — »Nič lažjega nego tok je rekel vrtnar Pojdite nocoj vsi z menoj ua vrt in se skrijte- Čim bo začarana krava sita in se bo dvignila v zrak, se ji bom obesil za rop; eden naj se prime mojih nog, drugi zopet njegovih in tako dalje, tako da bomo vsi ena sama veriga.« — Ko se je znočilo, so menihi izvršili načrt in ob zori vsi skupaj leteli proti nebesom. Ko so pa bili že na pol poti. se je zadnjega meniha loteval dvom in zaklical je vrtnarju: Hej, ti, kako velik pa je nebeški kolač?; — Tedaj je hotel vrtnar pokazati, kako velik je kolač, in izpustil je kravji rep. Cela I veriga menihov je treščila na tla in se ki a- j vrno razbila. Rekordni skok v daljavo. Zamorec Sylvio Calor je skočil 8 m v daljavo in s tem prekosil svoj dosedanji svetovni rekord 7 m 93 cm. Nenavadna nesreča V Turnu na -Pruskem se je nenadoma porušil lesen balkon v drugem nadstropju neke hiše in padel na ulico. Na balkonu sta v tre-notku nesreče stala stari oče in stara mati z dvema umikoma. Pri padcu je priletel stari oče z enim otrokom na balkon v prvem nadstropju; ded in unuk sta ostala skoraj nepoškodovana. Stara mati in en otrok sta padla na ulico in obležala težko poškodovana. /realna dvorana v Versaillesu, kjer so sc vršila mirovna pogajanja z Nemčijo. Krvavi i.idj v octiiitu. /.goraj levo. u.U'iK;.c',a v . .eukolluu, ki so jo zgradili komunisti. Desno: Oklopni avtomobil. Spodaj levo: Policija preiskuje ljudi, če nimajo orožja. Desno: Po boju. Pijanec sme v Belo hišo Ko je bil sedanji ameriški državni tajnik Stimson še generalni guverner na Filipinih, so mu domačini podarili lepega papagaja, ki je silno rad pil. Zato so mu dali ime : 01 d Soak« (stari pijanec). Old Soak« je govoril samo kitajski in je zabaval guvernerjeve goste s svojim robatim govorjenjem in zelo prijetnim žvižganjem. Bil je tako krotak, da je takoj, ko je vstopil njegov gospod v sobo, zapustil kletko in se mu vsedel na ramo. Stimson je bil imenovan za državnega tajnika in se je moral preselili v Washing-Njegova soproga je pustila papagaja v anili, ker se je bala, da ne bi v Washingtonu svojim kričanjem oskrunil svečanega, urad-ega ozračja v državnem oddelku. Papagaj pa ; postal žalosten, ni več govoril niti žvižgal i končno ni hotel niti jesti niti piti. Gospa Stimson je potožila svojo skrb ospej predsednici in gospa Hoover je izja-cla je pripravljena sprejeti Old Soaka« Belo hišo (sedež ameriškega predsednika), studi bi s svojim kričanjem motil delo v ržavnem oddelku. Old Soak je že na poti i bo kmalu zopet sedel na rami svojega ljub-jenega gospoda. Paradiž za pešce Pred 100 leti je bil Pariz poleg Londona ajvečje mesto na svetu. Že takrat so tožili, a postaja vedno večji cestni promet »smrtno evaren • Da so pa imeli pešci v velemestu še zlate čase, kaže statistika o cestnih ezgodah v letih 1834 do 1837 v Parizu. Leta 884 je bilo 154 oseb poškodovanih in 4 ubiti, 217 ranjenih in 12 ubitih, 1836 220 ra-in 5 ubitih, 1837 361 ranjenih in 11 bitih. Povprečno je bilo na leto 238 ranjenih 8 ubitih. Od vseh 1154 nezgod so jih 339 krivili zanikerni in neprevidni kočijaži. — leh nesreč takrat zelo tožili, so vendar malenkostne v primeru s tisoči in tisoči nesrečami, ki jih povzroča današnji ve-likomestni promet. Mož, hi maha v slovo Te dni je v Liverpoolu umrl mož z izrednim poklicem: ni imel drugega dela, kakor da je z roko mahal v slovo. Do tega izrednega posla je prišel slučajno. Pred mnogimi leti je stal v pristanišču, ko je neki parnik odplul v Ameriko. Preden parnik odpluje, traja navadno precej časa. Neki gospod, ki je pravkar večkrat objel neko damo in nato hitro zapustil ladjo, je prišel k omenjenemu možu in ga vprašal, če hoče v par minutah zaslužiti deset šilingov. Ker je bil brez dela, je z veseljem pritrdil, nakar nakar mu je gospod pokazal črno oblečeno gospo na parniku. Rekel mu je, da je to njegova žena, ki se pelje v Ameriko; on pa nima časa tu stati in čakati, da bi z roko mahal v slovo. Če hoče mladi mož do odhoda parnika mahati v slovo, mu da deset šilingov. Žena ga radi oddaljenosti ne bo spoznala, posebno ker je kratkovidna. Od tega trenutka je mož vedno stal v pristanišču in poklicno mana! v siuvu. Smešntce Tine: » Vidiš, da imam prav. Poštenost se izplača.« Tone: : Kako pa to misliš?« Tine: »Psa, ki sem ga včeraj ujel, ni hotel nihče kupiti, peljal sem ga nazaj lastniku in ta mi je takoj dal 20 dinarjev.« »Ata, naša mama pa res ne zna vzgajati svojih otrok.« »Ali Jelko, kako pa moreš kaj takega reči?« »Ja, mama me vedno podi spat, ko še nisem prav nič truden in zaspan; zjutraj, ko sem še tako Iruden in zaspan, moram pa vstati.« Mlad bankir, ki je poročil filmsko igralko, je nekoč dejal svoji ženi: »Danes sem bil pri vedeževalki, ki mi je za sto dolarjev povedala marsikaj. Med drugim mi je tudi rekla, cla me ti ne ljubiš.« Neumnež!« pravi žena, »to bi ti jaz lahko zastonj povedala.«. Jafia in wee WMMMMMMM> Novo poganstvo V Ameriki je izšla zanimiva knjiga o velemestni m adini, ki ugotavlja porazna dejstva: The špirit of jouth and the city strees, spisal I. Addams, New York 1928. Avlor je kakor vsak pristen Amerikanec sicer optimist, in veruje, da bo »tudi v našem materialističnem stoletju zmagal glas človeškega srca, čudežno hrepenenje po pravičnosti«. A navedena dejstva kažejo, da sedanja mladina izgublja vsak idealizem, še predno postane samostojna. Rodbina propada. Deca si mora sama služ.ti kruh od zgodnje mladosti, plača starišem za postelj in kosilo ali pa se tudi popolnoma osamosvoji. Delo v pisarni ali tovarni je dolgočasno. Mladenič težko pride do denarja. Beg pred enolično vsakdanjostjo dobiva jorostasne oblike. Mladina pobegne iz hiše. da jj ostane ves zaslužek, in nimajo stariši po več let vesti o sinu ali hčerki. Drugi romajo zopet po vsej Uniji iz tovarne v tovarno in nikjer nimajo obstanka. Zapravljajo denar po razupitih plesiščih, kjer se na skrivaj toči strupeno žganje (gin palaces). Od večnega ropotanja strojev otopeli razumejo samo poulično, plitko glasbo in godbo bre. vsake duševne vzgojne vrednosti. Vezi s prirodo so pretrgane. Neki niladenjč je dejal avtorju: -Nikoli nisem mislil, da so Še kje na svetu res žive ovce. Mislil sem, da jih slikajo samo za nalašč!« Vzporedno s to neizobraženostjo se razvija čustvenost, posamezni slučaji požrtvovalne zakonske zvestobe so osamljeni v morju razuzdanosti. Kokajn in opij, kino in slabo gledališče skrbijo za »duševno življenje«. Hrepenenje po pustolovščinah je jaovzročilo nebrojne zločine. Vsak smrkavec hoče imeti revolver, in slučajna jeza ga večkrat zapelje med zločince. Lani je bilo v Chicagu samem zaprto in oddano v delavnice ter sorodne zavode do 15.000 mladine v starosti do 20 let. Dekleta ne zaostajajo za fanti. Skupina 11 do 17-letnih punčk je na primer dnevno kradla za neko staruho v predmestju. Mlade tatice so se zadovoljile z vstopnicami v gledališče, kino in cirkus, katere jim je de'ila delodajalka in so ji prepustile ves »za- služek«. Šola f»meni za to mladino samo dolgo-časno, prisilno dolžnost. Potrebno je široko socialno delo in pred vsem verski preporod Življenjske moči brez krščanskih smernic postanejo razdiralne in nevarne za državo, sklepa avtor te zanimive knjige. . Zagrebško pismo Poslednja številka »Hrvatske revije«, ki jo izdaja Matica Hrvatska in ki vedno bolj pridobiva lako pri naročnikih kakor tudi pri sotrudnikih na ugledu, prinaša fioleg ostalega zanimivega gradiva tudi neobičajno zanimiv prispevek g. Franje Fan-ceva, v senčili škega profesorja. O. Fancev je znan kot marljiv raziskovalec stare hrvatske kajkavske književnosti. Sedaj jc objavil neko latinsko pesem hrvatskega kajkavskega pesnika Tita Brezovačkega, avtorja slavne komedije »Grabancijaša dijaka«. Ta latinska jiesem ima izreden kiillurno-ijolitičeu pomen v hrvatskem javnem življenju. Dokazuje, da so se nekateri dogodki naše preteklosti popolnoma napačno razumeli. Tudi v naši jxilitični in kulturni zgodovini se smatra I. 1790 kot eno najžalostnejših let našega narodnega življenja, ker da so se takrat Hrvaff prostovoljno odrekli svoji samostojnosli in sc predali v roke Madjarom. To dejstvo, da dokazuje, da ni bilo hrvatske zavesti, posebno ne v 18. Stoletju. Ta pesem, ki ni bila zgodovinski vedi bolje poznana, ima med ostalimi tudi stihe: Libera regna sumus, si queni pudet esse Croatum, Hunnis sub-jeetus serviat ille feris (Svobodnega kraljestva smo, in kdor se sramuje ker je Hrvat, naj se podvrže divjim Huuom — misli Madjare) Odmev te pesmi, kjer je Brezovački v prvi vrsti grajal one, ki so bili krivi, da je prišlo do akta 1.1790, je bil ogromen. Vzdramil je vso Hrvatsko, tako da ni bilo preteklo niti leto dni, ko je zagrebška županija kol dejansko središče tedanje Hrvatske resno vzela v pretres možnost, da se popolnoma odcepi od Madjarske. Vsein Slovencem, ki se inleresirajo za hrvatsko kulturno in politično zgodovino, najtopleje priporočamo to številko »Hrvatske revije«. (Naroča se pri Matici Hrvatski, Zagreb, Matičina ulica.) Poleg tega je ta številka posebno interesantna radi izredno uspelih reprodukcij novejših Meštrovičevih del, od katerih posebno opozarjamo na »Deklico pri či-tanju« in »Madono z detetom«. Skulpturi izdajata že preizkušeno, genia'no dleto Meštrovičevo. Poleg tega imata v sebi neobičajno toplino harmonizacije, stiliziranja, posebno »Madona z detetom«. Disky. • Etnografske g ranice Slovenaca, Hrvata, Srba i Bugara sa etnografskom kartom. Napisao dr Nikola Bjelovučič, 1929. Cena Din 15. Zelo interesantno delo na podlagi dobrih statističnih dat. Jugoskmmi žive izven meja države SHS in Bolgarije v sledečih drugih državah: Italiji, Albaniji, Grčiji, Turčiji, Romuniji, Madjarski in Avstriji. Pod Romunijo jih je nad 1 milijon (Bolgarov, Srlx>v in nekaj Hrvatov), pod Italijo 650.000, pod Grčijo 300.000, pod Avstrijo 250 tisoč, pod Madjarsko 120.000, pod Albanijo 20.000, število Bolgarov v Turčiji pa ni znano. * Slavni zbor uii'anske Scale pod samim diri-genistvom Toscaninija pride najbrže kmalu v Zagreb. Scala se namreč nahaja na turneji po Evropi in bo nastopila v Berolinu in na Dunaju. Celega ansambla seveda v Zagreb ne bodo dotrili. ker bi bik) predrago pač pa zbor. Sploh je kulturno življenje, zlasti jja glasbeno, v Zagrebu na mnogo višji stopnji nego v Ljubljani, kjer se le malokdaj nudi kaj svetovnega v tem pogledu. * »Glcmbajevi« Miroslava Krleže se bodo igrah II. t. m. v Belgradu. * Ninon Vallin, sloveča francoska p>rimadona, je gostovala te dni v Belgradu v »Louisi« Carjientiera in v »Carmen«. * »Srbski književni glasnik« f. maj, prinaša ra-zun pesmi in književnega pregleda sledeče članke: Bogdan Pojjovič u uspomenama svojih djaka. — O savremenoj nemačkoj književnosti. — Medjunarodni jiacifizam i njegovi protivnici. Ruda Tirkušii)-, še ne 18 let slur, a že svetovno znan, je priredil veliko turnejo po Italiji, kjer je žel ogromne uspehe. Kljub svoji mladosti zavzema eno prvih mest med češkimi pianisti. Nn prihodnji turneji po Jugoslaviji zaigra ludi nekaj skladb Srečko Koporca. Tirkušny letos skupno absolvira s Koporcein kompozicijo nu praškem konservatoriju. Liječnički vijeraik« v Zagrebu je ob priliki svoje 50-letnice izšel kot reprezentančna številka in sicer na celih 400 straneh! Prisfievke so poslali iz Ljeningrada, Kijeva, Varšave, Krakova, Poznanja, Vilna, Prage, Brna, Bratislave, Sofije, tako da imamo zbrane medicinske kapacitete skoro iz vseh slovanskih dežel. Od slovenskih zdravnikov sta objavila prispevke dr. Šlajmer in dr. Zalokar. SADJE V GOSPODINJSTVU, spisal M. Humek. To je kratko navodilo, kako se s sadjem ravna, kako se uporablja iu vkuhava ter shranjuje. Stane 24 Din in se naroča v Jugoslovanski knjigarni v Ljubljani. * DOMAČI VRT, spisal M. Humek, je zlata knjiga zlasti za naše gospodinje, pa tudi za gosjxxlarje, kako vrt urediti, obdelovati in krasiti ter nas uvaja v gojenje tako najraznovrstnejših zelenjav, krompirja kakor tudi cvetlic. Praldična in za vrtnarstvo neobhodno jjotrebna knjiga stane broširana 33, vezana 40 Din in se naroča v Jugoslovanski knjigarni v Ljubljani. * SADNO VINO ALI SADJEVEC, spisal M. Humek, je nepogrešljiv pripomoček preprostemu kmetovalcu-sadjarju. Slane samo 10 Din in se naroča v Jugoslcvnnski iaijigarni v Ljubljani. Spori NEDELJSKI ŠPORT. Primorje si je z visoko zmago 7:3 (3:2) nad Mariborom, skoro da že osvojilo prvenstvo Slovenije. Maribor je v p»lju igral bolje od Primorja, vendar je pred golom odpovedal. Primorje je pa izrabilo vsako možno situacijo. V Ljubljani je pa Hermes odpravil Slovana z 2:1. S tem porazom pade Slovan v lb razred, Jadran bo pa moral za svoj obstanek v prvem razredu igrati še kvalifikacijsko tekmo s prvakom lb razreda. Prva tekma v sezoni lb razreda med Slavijo in Krakovom je končala z 2:2 (1:1). V Cakovcu so gostovali mariborski Železničarji proti tamošnjemu Športnemu klubu in jx> lepi igri zmagali s 6:1 (2:0). Lep uspeh našega sj>orla je sigurna zmaga Zagreba nad Dunajem z 2:1 (1:0). Zmaga Zagreba je jx>polnoma upravičena. Dunajčani so predvedli lepo iehnično dovršeno igro. Sodil je dobro g. Fabris iz Zagreba. Ilirija je v oslabljeni postavi gostovala v Sarajevu na proslavi 20-letnice Slavije. V nedeljo je podlegla z 5:1. Ilirija je nastopila brez Jenka in Ladota. s lem je bilo moštvo zelo oslabljeno. Tudi Doberlet jc nastopil takoj, ko je prišel z vlaka. Najvažnejši inozemski nogometni rezultati so neodločena igra Avstrije proti Ogrski z 2:2 m zaslužena zmaga Češke nad Švico v Lausane z 4:1. Švicarji so igrali zelo ostro in velja ta igra za eno izmed najostrejših tekem v sezoni. V bazeni je omeniti nepričakovan poraz družine Maribora po Muri z 10:8. Družina državnega prvaka je igrala zelo slabo. Lahkoatletinje Ilirije so na crouscountry teku llaška zasedle sledeča mesta: 1. Brbinski (Concordia), 2. po Volfartovi in 7, 9, 10 in 11. mesto. Kolo jahačev in vozačev prestolonaslednik Peter je priredilo na Orlovskem stadionu dobro uspele konjske jahalne in skakalne tekme. Prireditev je dobro uspela in ji je prisostvovalo lepo števiio občinstva, med njimi je bilo opaziti mnogo odličnih osebnosti. Tekmovalci so bili po večini iz Hrvatske. Najbolj so ugajali konj. ppor. V. Marič na konju »Zmaj od Bosne«, policijski nadzornik Pavlovčič in konj. kap. Dudiškin in pa grofica Balogh-Draškovič. Ppor. Marič ie pri zadnji točki skoka v višino z 160 cm |x>stavil nov jugoslovanski rekord. K. Naznanila Ljubljansko gledališče DRAMA. Začetek ob 20. uri ivee«r. Torek, 7 maja: Zaprto. Sreda, 8. maja: BITKA. Red B. Četrtek, 9. maja: DOBRI VOJAK ŠVEJK. Ljudska predstava pri znižanih conah. Izven. Petek, 10. maja: Zaprto. OPEKA. Začetek nb pol 20. uri zveier. Torek, 7. maja: ČRNE MASKE. Premijera. Prcml- jerski abonma. Sreda, 8. maja: Zaprto. Četrtek, 9. maja ob 15. uri pop.: PRI TREH :>i{_ DENKA1L Ljud. preti, pri zniž. cenah. Izven Petek, 10. maja: Zaprto. Prireditve in društvene vesti št. Jakobska Vincencijeva konferenca ima danes zvečer jx> šmarnicah okolu 8 redno nejo v svojih starih prostorih. Zainorskeduhovne in indijanske pnsmi. Gospa Pavla Lovšetova nam zapoje na svojem koncertu dne 8. t. m. več zamorskih duhovnih in indijanskih ljubavnih pesmi. Zamorske duhovne pesmi so ameriške narodne pesmi, ki uživajo v tej deželi največji sloves in so tudi najbolj priljubljene. V njih dajejo črnci, ki so po večini babtisti in ine-trogisti izraze svojim verskim čutilom. Te pesmi niso bile nikdar komponirane, ampak so si jih verniki sproti izmišljali pri obredih. Zahtevajo pa velik glasovni obseg, ritmičen čut. Sploh je ritmuika teh pesmi njihov najkarakterističnejši znak. Snov tem pesmim je navadno zajeta iz razmišljanja o smrti, z zmerno a presenetljivo metodiko slikajo svoj strah radi grešnega življenja in se priporočajo Bogu za večni mir. Njihovi verzi zvenijo ravnotako ljubko kakor naivno: Lisice imajo svoja skrivališča, ptički svoja gnezda, stvar ima svoj prostor, le mi revni grešniki smo brez njega. Od zamorskih pesmi pa se bistveno razlikujejo indijanske ljubav-ne pesnit s pravo sladko, italijansko melodijoznost-jo in narahlo označenim jazzritniom. Kar pa jih je doma iz Mehike, se naslanjajo na špansko muzlko. V indijanskih pesmih je vse silno enostavno, nežno in prisrčno, vse brez kombinacij in zvitosti. Evropska kultura se je marsikaterega takega bisera po-služila za svoje plesne aranžmaje. Te in še celo vrsto drugih umetnih pesmi poje ga. Lovšetova v sredo zvečer v Filharmonični dvorani. Vstopnice v Matični knjigarni. Prav ]>o«ebno opozarjamo na tiskano besedilo, ki se dobiva v predprodaji v Matični knjigarni. Gasilno društvo Barje vabi na vrtno veselico v nedeljo dne 12. maja pri Vrbincu. Gas. društvo v Glohodolu pri Mirni peči praznuje 20. maja desetletnico. Ob 10 sv. maša, nato blagoslov novega gasil. doma. Ob l pop. piičelck vcselice. Šaljiva pošta, sreftolov in prosta zabnva. Sodeluje godbn iz Novega mesta. Poizvedovanja Našel se je zlat obesek. Dobi se v oglasnem oddelku /Slovenci! na Miklošičevi cesti. (zgubil se je v nedeljo j>opoldne ob kamniški železniški progi od Tavčarjevega dvora do mcslu zlat manšetni gumb. Poštenega najditelja prosbtr. da istega odda v trgovini z železnino Stanko Ffor-janfiič, Ljubljano, Sv. Petra cesta 35. Podpirajte „Siov. Stražo" i mu i Trgov, pomočnica začetnica, 18 let stara, zmožna slovenščine in Italijanščine, brez stari-šcv, posebno dobro iz-vežbana v manufakturi, išče nameščenja v trgovini z mešanim blagom. Cenj. ponudbe na upravo »Slovenca« pod »Pridna in poštena« št. 4892. Umirovljen kapclan nad 40 let star, išče službe na srednjetežki župniji, kjer je zmož. opravljati vse dušnopastirske funkcije kooperatorja. — Ponudbe je nasloviti na upravo Slov. pod št. 4773. Vrtnarstva se želi učiti krepak fant z dežele. Cenj. ponudbe prosim na ogl. oddelek Slov. pod »Vrtnarstvo«. Praktikantinja začetnica, zmožna strojepisja, knjigovodstva, računstva in stenografije, išče mesta. - Naslov se izve v upravi »Slov.« v Mariboru pod: Začetnica. Ilužbodobe Posredovalce zanesljive pri nakupovanju drv, iščem. Ponudbe na oglasni oddelek »Slovenca« pod »Provizija«. Krof. pomočnika dobrega, za malo delo, ter vajenca z vso oskrbo, sprejme Ž v a b Matevž, krojač, Lesce 38. Mizarskega vajenca sprejme Ivan Kuhar, Vižmarje št. 69, Št. Vid nad Ljubljano. Trije prvovrst. zidarji Primorci, se iščejo za prevzem akordnega dela novih stanovanjskih hišic, Zaposlitev skozi vso sezono. - Vsa pojasnila pri J. O r a z e m , Selo -Moste pri Ljubljani, Šivilja pomočnica in učenka se sprejmeta na Glincah št. 3, cesta 9. Šivilja spretna, izvežbana v damski konfekciji ter da je dobra računarica in bi imela veselje za prodajanje, se sprejme. - Ponudbe na upravo »Slov.« pod »Poštenost« št. 4891. Trije prvovrst. zidarji Primorci, se iščejo za prevzem akordnega dela novih stanovanjskih hišic. Zaposlitev skozi vso sezono. Vsa pojasnila pri J. Oražem, Selo - Moste pri Ljubljani. Cirkuiarista za trdi les iščemo za takojšnji nastop. Razumeti se mora posebno na izdelovanje vseh vrst f r i -rov; znati mora tudi dela na jarmeniku. - Ponudbe na Gospodarsko zadrugo v Gornji Radgoni, Slovenija. V brezplačno stanovanje sprejmem dekle, ki bi bila dnevno zaposlena v kaki tovarni in bi mi v večernih urah pomagala malo v gospodinjstvu. — Naslov se izve v upravi »Slovenca« pod št. 4943. Lesne industrije! Rabim večjo množino jelkovih kolobarjev. — Ponudbe na »MangarU poštni predal 43, Ljublj. Puhasto perje kg 38 Din, razpošiljam po povzetju najmanj 5 kg. Izkoristite priliko, dokler traja zaloga. L. Brozovič, kemička čistiona perja, Zagreb. Ilica 82. Parcelo na suhem prostoru blizu kolodvora, prodam. Naslov v upravi pod 4808. Halo! Kdo namerava otvoriti trgovino z meš. blagom? Prodam skoro novo opravo po izredno nizki ceni. poleg tega pa še nekaj blaga 5% pod fakturno ceno. - Ponudbe na upr. »Slovenca« pod »SAMO DOBRO BLAGO«. Klavir v zelo dobrem stanju, po nizki ceni, radi preselitve, naprodaj. Vpraša se pri č. g. Martin Goro-granc, kaplan, Trbovlje II. Več stavbnih parcel od 400 do 560 m:1 velike, v predmestju 'Ljubljane, sc prav ugodno proda. Peščen svet, lepa lega! Naslov se izve v upravi »Slovenca« pod št. 4789. Jedilnica črno politirana, skoraj nova, se prodn. Naslov v upravi »Slov.« št. 4910. Brivnica * dobro idoča, se proda. Naslov v oglas, oddelku »Slovenca« pod št. 4776, Spalnica nova, svetlo pleskana, se proda za 2200 Din. So-darska steza 2 (za cerkvijo sv. Florijana). Moška obleka in drugi predmeti, naprodaj. Ogledati od 9 dalje. - Sv. Petra cesta št. 75, pritličje. Ladijske deske (šifboden) ima naprodaj več sto metrov popolnoma suhe in izgotovljene Usenik - Borštnikov trg št. 2. - Istotam se dobi drugi različni les in cementne cevi, šir. 15 cm. Spalnica in kuhinjska kredenca -ceno naprodaj. Naslov v upravi Slov. pod št. 4907. Pletilne stroje Flach 8/80, Žakart 10/80 in Oberloch; nove, malo rabljene, takoj ugodno prodam zaradi preured-be na električ. pogon. -Naslov pove upravništvo »Slovenca« pod št. 4931. Pdfe$tva Kupim hišo sred. velikosti, z vrtom, blizu cerkve in v okolici Ljubljane. Plačam takoj. Ponudbe na upravo pod »Praktična« št. 4658. Nova hiša pripravna za vsako obrt, v sredi trga Mozirje, se poceni prodn. - Pojasnila daje A, Lekše, Mozirje. Posestvo hiša, več oralov zemlje, njive, travnik in gozd, se ugodno proda. - Dobravč št. 17 pri Ormožu. Dražba 9. maja t, 1. ob 2 pop. Dobičkanos, podjetje išče posojilo 20.000 Din za krajšo dobo pod dobrimi pogoji ali sodelovanjem. - Ponudbe pod »Dobiček« št. 4818 na upravo »Slovenca«. Avtobus vožnje Rafael Ilojak, Ljubljana —Lukovica vozi ob nedeljah in praznikih iz Ljubljane v Lukovico ob 12.10. Nisem plačnik za dolgove, ki bi jih napravila moja žena ali kdo drugi brez moje vednosti in na moje ime. - Vič, 2. V. 1929. Fr. Srebrnič. Opozorilo! Podpisani Janko Breznik, posestnik in lesni trgovec v Rafolčah pri Lu-kovici, poŠta Domžale, opozarjam, da bom nastopil sodnim potom proti slehernemu, ki bi razširjal o meni kakršnekoli glasove, nanašajoče se na g. Klemen Marijo. Janko Breznik. Potujem po vsej Sloveniji za pletenine in sprejmem šc kak predmet v prodajo proti proviziji. Naslov v upravi >Slov.« št. 4932. Vsaka beseda 50par ali prostor drobne vrstice 1 50Din.Najmanjši znesek 5 Dirc.Oglasi nad 9vrMic se računajo višje Za oglase stio- j go trgovskega in reklamnega značaja vsaka vrstica2Din.NajmanjJi zneseklO Din. Pristojbina za šifro 2 Din.Vsak oglas treba plačali pt"i f naročilu.Na pismena vprašanja odgovarjamole.ee je priložena znamka. Čekovni račun Ljubljana 10.3^9. Telefon štev.2328. | itinovaiija Na stanovanje vzamem gospodično. — Naslov v upravi Slovenca pod št. 4853. Iščem stanovanje z eno ali dvema sobama in kuhinjo, blizu cerkve, za november. Naslov v upravi Slov, pod št. 4837, Šoferska šola oblastv. koncesijonirana. > I. Gabcrščik, bivši komisar za šoferske izpite, Ljubljana, Bleivveisova c. 52. Praktične vožnje z modernimi avtomobili, teoretični pouk na podlagi najmoder. pripomočkov. Redni tečaj prične l. maja. ii S Mil te* mMI Debele lupinaste otrobe kupite nnjccnejc pri tvrdki a VOLN. MMDJtono Rcsljcvn cesta U. Zimnice vseh vrst, spalni divani, otomane, klubove in salonske garniture, dobava okenskih zastorov najceneje pri tapetniku Fr, Jager Sv Petra nasip št. 29. Postrežba solidna. Cene konkurenčne, Fotografske potrebščine vsakovrstne aparate, na obroke, pouk zastonj. — Fotografsko specijalno podjetje: Meyer, Maribor, Gosposka 39. Samo v gostilni na MESTNEM TRGU POD SKALCO se toči pristno rudeče po ulico 10.- Din ter mnogo drugih pristnih vin. Abonenti, izborna hrana! Celodnevno 12 Din. Kupite .Bazler' kremo s patent odpiračem. Sestavite številke do 24 zadenete različna darila. Darila se delijo vsakih 8 dni. Dokazi te 1000 praznih škatljic in številke do 25 zadenete Ford-auto. Razno: Novo oprsno konjiiko opremo, malo rabljeno oprsno opremo za ponija, moško kolo, gramofon, pisalni stroj, kopirno prešo, zapravljivčck, dec. tehtnico - proda Jančigaj, Zg. ftiska 111. Vsakovrstno zlate hupnte po najvišjih cenah. ČERNE, iuvellr, Ljubljana, VVolfova ulica St 3. Fotografski atelje novo otvorjen; najmodernejši aparati, najnovejže svetlob,ie naprave. Foto Meyer, Maribor, Gosposka 39. .Krompir prvovrsten, beli, ta senu-in prehrano, dobite po 175 Din za 100 kg pri FRAN POGAČNIKU Ljubljana, Dunajska c. 36. Priporočajte povsod dnevnik SLOVENEC* O LUTZ in MONOLIT peča ŠAMOTEŽ, najcenejša, prvovrstna samota za peči in štedilnike. — Elektromotorji CONZ Altona Bahrenfeld. Ing. Guzelj, Ljubljana VII Telefon 3252 Jernejeva C.5 Telefon 3252 Br. Joža Ravnik odvetnik v Beogradu je preselit svojo pisarno v Dobrinfeko ul. 5 (na voglu Kraljice Natalije ul.). Trgovce izvoz- in uvozničane i. dr. obveščam, da vozim s tovornim avtomobilom dva-do trikrat na teden v Trst in nazaj, ter pri tej priliki prevzamem vsakovrstno blago, posebno hitro pokvarljivo in tako, ki zahteva posebno paž-njo v svrho hitrega prevoza. Sraga Guštin ekspedicija mesnih izdekov, splošni prevoz etc. Selo - Moste pri Ljubljani. A 243/28/32. Oklic! V soboto, dne 18. maja 1929 ob 9 se vrši v Mozirju, občinska pisarna, prostovoljna javna dražba večjega gozdnega posestva, nazva-nega »Cele«, ki leži kake pol ure od trga Mozirje in meri skupno približno 24 ha z njivami, pašniki in travniki vred, v 10 skupinah pod izklicnimi cenami od 2900 Din do 37.000 Din ali pa skupno pod v dražbenih pogojih naznačenimi natančnejšimi okolnostmi. Dražbeni pogoji so na vpogled pri tukajšnjem sodišču ali pa v občinski pisarni trga Mozirje. OKRAJNO SODIŠČE V GORNJEM GRADU, odd. I., dne 1. maja 1929. Prodom peMjo v Zagrebu, v centru mesta, tik Jelačičevega trga in Zrinjevca, najlepšem delu mesta. Pekarija je dobro vpeljana, urejena za 25 pomočnikov, moderno urejena. Proda se radi starosti lastnika zelo poceni s celim inventarjem. Naslov v upravi Slov. št. 4951. moiocikli | novi modeli 1929 BSA * dOSpeli V zalogi pri: Pavel Štele Ljubljana, Poljanska cesta Dščemo potnika za poljedelske stroje, ki bi prevzel postransko prodajo zanimivih poljedelskih orodnih predmetov biez konkurence. — Ponudbe na upravništvo »Slovenca« pod štev. 4785. Hišni posestniki ki imajo svoje hiše v Avstriji! Višji uradnik, zanesljiv, vesten, z jamstvom, ki so mu popolnoma znane naredbe in zakoni, tičoči se uprave, davkov in varstva najemnikov, prevzema hiše v upravo. Ponudbe pod šifro: »Hoherer Staats-beamter 5785« na anončno ekspedicijo Rasteiger, Graz, Joanneumring 6, Steiermark. Klanjajoč se volji Vsemogočnega naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem pretužno vest, da nas je v nedeljo 5. t. m. ob tričetrt na 2 popoldne, v 81. letu starosti, po kratki bolezni, previden s sv. zakramenti, za vedno zapustil naš predobri, nepozabni oče, brat, tast in stari oče, gospod IVAN ŽITNIK posestnik in meščan mesta Ljubljane Odšel je k Bogu, da se zopet združi s svojo soprogo, našo preblago materjo, katere izgubo ni mogel preboleti. Pogreb se bo vršil v torek 7. t. m. ob 4 popoldne s Karlov-ške ceste pri dolenjskem mostu. Sv. maša zadušnica se bo darovala v sredo 8. t. m. ob pol 7 zjutraj v trnovski cerkvi. Prosimo tihega sožalja. Ljubljana, dne 6. maja 1929. Ivan, posestnik, France, posestnik, Anton, uradnik, Jož a > a-tj -S —1 W ra x . -O ^O _ SJQ N M a o > J I .E" 1 N . . a .. 5 «Oa cQ a W igS 1 a 2.K ssgčL-g % S <0 S J> i inOD J2S® .H 2 o J 1 JJ N ~ e •s a« -3 h: slmu.ro IIIEIIIE T. C. Bridges: 31 Roman. — ' CN M r> o To je vse. Potem pa lahko s Thoroldom odideta, kadar se vama zljubi in vprizorili bomo krasno dirko, ki temu Zlatemu mestu ne bo v blagor. Kaj praviš na to?