Str. 8
,S L O V K N K A-
St. 8
Par besedij o čitanju in knjigah.
Vsakemu izobražeucu in po izolirazbi lirepenccoimi
človeku je čitanje duševna potreba. Tudi ženstvo ne sme
in ne more pogrešati tega. A da se ima od čitanja res
užitek in korist, treba je primerne izbire, treba je. da
se omeji na najbolje, in zlasti še oni, komur razna opra-
vila ne dovoljujejo, da bi dosti časa porabil v tu. Trol)a
pa je tudi, de se čita pazno in s jiremiSijenjem. Uprav
pri ženstvu o|)aža se pri, čitanjii zel() pogosto neka vili-
ravost in naglica, ki je jiovsem neumestna. Xe sme nam
biti na tem, da zadovoljimo samo radovednost, da se
soznanimo samo z obsegom knjige, treba je citati s kri-
tičnim očesom, ni dosti, da nam ugaja to, a ono ne. —
vprašati se moramo pri obojem tndi zakaj V jeli uzrok
v snovi sami ali v obliki : jeli snov primerna in verjetna,
jeli oblika mična ali umetniška, jeli vse delo tako. da je
vredno ustopiti v vrsto odličnili in priznanih proizvodov V
In z ozirom na posameznosti, kako so opisani dogodki,
kako so orisani značaji, kakoršen je zlog v pripovedo-
vanju in v opisu, v govorih in duševnih pojavih. — Za
istinito in pravično sodbo je trelia pač nekaj znanja in
pravega okusa, a večinoma čuti se to uže vsled izal)ražbe
same in pridobi se v veliki meri, in bolje in popolneje,
nego po studiju, iz paznega čitanja in motrenja vzgled-
nih del.
Ker i)a ni možno, da bi vsakdo sam dela presojal,
ozirali se je treba pri izberi čitanja na nepristransko in
stvarno kritiko. Katera dela mu priporočata, čita in pri ¦
tem primerja svojo sodbo z ono razsajevalčevo. Tako š
kritika koristi mnogo tudi čitatelju.
Umevno je, da Slovenka pred vsem čitaj proizvode
lastne književnosti. A. ker naša književnost še ne zado-
stuje onemu delu ženstva. ki čila mnogo, oziraj se tudi
na proizvode tujih narodov. Kar so storili in napisali
veljaki jednega naroda, to je v prevodih postala last tudi
drugim. Tako se bogati z drugo književnostjo tudi naša,
tako se nam širi obzorje, tako si pridobivamo novih idej.
Prevodi so v književnosti zelo znameniti, in zdi se
mi, da se pri nas premalo cenijo. Seveda je pogoj, da
je delo samo res vredno prevoda ter da je ta dober.
Nikdo ne oporekaj, da bi bili prevodi nekaka izjava
lastne revščine, da se ž njimi širi tuji duh in tuji nazori.
Išemci so velik narod in na to zelo ponosni, oni imajo
vse večjo narodno zavest in ves drug naroden i)onos,
nego mi ubogi skromni Slovenci, in vender jim moramo
priznati, da so v tem oziru povsem mednarodni in tole-
rantni, da njih književnost obsega prevode del vseh raz-
nih narodnostij. V prvi vrsti seveda se nam je ozirati
na sorodne slovanske narode. Hrvaščina je vsakemu brez
truda in uka lahko umljiva. Za prevode iz drugih slo-
st. 8
-S L O V E N K A'
Str. 9
vanskih jezikov pa skrbi Gabrščekova, priporočila vredna
.Slovanska knjižnica*.
Ako bo mogoče in primerno, hočemo poleg kratkili
notic podati tudi obširneje literarne studije, ki naj so-
znanjajo čitateljice natančneje s tem ali onim pisateljem
ter tem ali onim njegovim delom. Tako upamo ustreči
našim naročnicam in čitateljicam ter jim i)odati marsikaj
v korist in pouk. F . . G—