235. številka. Ljubljana, v petek 13. oktobra 1899. XXXII. leto. Izhaja vsak dan zvečer, izimSi nedelje in praznike, ter velja po poŠti prejeman za avstro-oger ake dežele za vse leto 15 glđ., za pol leta 8 gld., za četrt leta 4 glđ., za jeden mesec 1 glđ. 40* kr. Za Ljubljano brez pošiljanja na dom za vse leto 13 gld., za četrt leta 3 gld. 30 kr., za jeden mesec 1 gld. 10 kr. Za pošiljanje na dom računa se po 10 kr. na mesec, po 30 kr. za četrt leta. — Za t u j'o dežele toliko več, kolikor poštnina znaSa. — Na naročbe, brez istodobne vpoSiljatve naročnine, se ne ozira. — Za oznanila plačajo se od Stiristopne petit-vrste po 8 kr., če se oznanilo jedenkrat tiska, po 5 kr., če se dvakrat, in po 4 kr., če se trikrat ali večkrat tiska. — Dopisi naj se izvole frankovati. — Rokopisi se ne vračajo. — Uredništvo in upravniStvo je na Kongresnem trgu St. 12. Dpravni&tvu naj se blagovolijo pošiljati naročnino, reklamacije, oznanila, t. j. vse administrativne stvari. — Vhod v uredništvo je iz Vegove ulice St. 2, vhod v upravniStvo pa s Kongresnega trga St. 12. Telefon št. 34. Klerikalen manever. Kdor se količkaj zanima za delovanje in nehanje naših klerikalcev, tisti je že davno opazil, da imajo kakor stari paganski bog Jan dva obraza, in da kažejo na Dunaju ves drug obraz kakor doma. To se je zopet pokazalo sedaj, ko se je grof Clary posvetoval z drom. Šusteršičem o prihodnji vladni politiki v naši kronovini. Dr. Šusteršič je bil poklican na Dunaj kot voditelj konservativnih Slovencev in se je torej dogovarjal in pogajal z voditeljem novega ministrstva kot pooblaščenec stranke, ki je na svojo zastavo zapisala konservativna načela, torej tista načela, ki obsegajo negacijo vsega tega, kar stranka doma zahteva in uči. Svoj čas je bila kranjska klerikalna stranka v resnici konservativna. To je bilo tedaj, ko je njeno armado vodil pokojni kanonik Klun, in ko je stranka stala pod komando grofa Hohen\varta. Tedaj je ta stranka delala za reakcijo, tedaj je s slepo pokornostjo pobirala stopinje za fevdalno gospodo duhovsko in posvetno, in tedaj se je tudi njeno delovanje doma strinjalo z njenim delovanjem na Dunaju. Najdrastičnejšega izraza je dobil ta konservatizem tedaj, ko so kranjski klerikalci pomagali strmoglaviti grofa Taaffea radi nameravanega razširjenja volilne pravice, in ko so stopivši v koalicijo, se odrekli celo narodnim našim zahtevam. Odkar pa je veseli Klun legel pod zemljo, zadobila je oficialna klerikalna politika doma vso drugo smer. Že poprej se je imel Klun boriti s težavami, ker so mlajši elementi v njegovi stranki silili, da bi se napeljala voda na krščansko-socialni mlin. Povod temu je dala popolna brez-plodnost konservativne politike za specifično klerikalne interese, in v tej brezplod nosti je iskati tudi vzroka hitremu preobratu v klerikalni politiki, ki se je izvršila po Klunovi smrti. Danes vesla oficialna politika klerikalne stranke v strugi krščanskega socializma, toda — samo doma! Doma zanikuje ta stranka vsa konservativna načela, doma se dela demokratično in socialistično in hodi naravnost po potih, ki vodijo v komunizem, po potih, katere so njihovi uzori, dunajski krščanski socialisti, opetovano in celo v državnem zboru najostrejše obsojali ter jih ožigosali kot protimonarhistične in anarhistične. Vzlic tej premembi, načelni premembi, pa hočejo naši klerikalci na Dunaju še vedno igrati ulogo konservativcev. Niti toliko moštva in samospoštovanja nimajo, da bi odkiito pokazali svojo barvo, ter zatajujejo in zanikujejo na Dunaju prav to isto, kar doma s toliko vnemo in gosto-besednostjo zagovarjajo. Jedna in ista stranka ne more hkratu zastopati konservativnih in krščansko-socialnih načel, ker druga drugo izključujejo. Kdor je krščanski socialec je nasprotnik konservativnih načel, ravno tak nasprotnik, kakor vsak liberalec, a kdor je konservativec, je prav tako nasprotnik krščanskega socialstva. Po vsi pravici se moramo in smemo torej vprašati: Kaj so v resnici naši klerikalci, ko se delajo na Dunaju drugačne, kakor pa doma, ko zatajujejo na Dunaju ono isto, na kar doma prisegajo? So-li krščanski socialisti ali so konsevativci ? Menimo, da niso ne jedno ne drugo, da so samo nekak političen „CIub der Harmlosen", da igrajo tako doma kakor na Dunaju s falsificiranimi kartami, da jim sploh ni za načela in ideje, nego samo za vladanje in za osebno korist. Klerikalci vedo, da v merodajnjh krogih dunajskih ni simpatij za krščansko socialstvo, zato skušajo te kroge preslepiti s tem, da se izdajajo za konservativce; vedo pa tudi, da na suhe limanice reakcionarnega konservatizma na Slovenskem ne ujamejo nobenega kalina več, in so zato doma razobesili zastavo krščankega socialstva. Tako kažejo dva različna obraza, na ta način si skušajo ohranititi na jedni strani blagonaklonjenost in podporo reakcionarnih konservativcev na drugi strani pa dobiti zaupanje slovenskega ljudstva. Manever je prozoren, a dolgo se ž njim ne bo izhajalo. Tudi v najklerikalnejših kotičkih naše domovine se je začela tema umikati svetlobi, začelo se je daniti in ne bo dolgo, pa zadoni klic: Krinko doli! .Slovencu" in njegovi stranki. S Štajerske, 10. okt. 1899. „Slovenec" je v št. 230 t. 1. sprego voril o znanem dopisu v „Vaterlandu", o tem sramotnem dokazu neznačajnosti in brezdomovinstva razkrinkanega nizkotnega politikastra-strankarja. „Slovenčevo" uredništvo gotovo ne ve, kako se sodi in govori v vseh krogih naše domovine o tem činu, sicer bi njegova obramba zoper „sumni-čenje do skrajnosti" ne bila taka, kakor-šna je. „Slovenec" trdi, da ni v nobeni zvezi s „Vaterlandom", da ne ve, kdo je oni dopis pisal, da se ne strinja ž njim. Dalje se sklicuje na to, da je povodom celjskih izgredov označil svoje stališče in strogo obsodil celjske razgrajače. Priznavamo, da je takrat zavzel pravilno stališče, dasi smo opravičeno pričakovali od njega več ognja, na priliko toliko, kakor za časa celovških izgredov. Ko pa je prišel v javnost oni dopis, ki je pisan iz povsem drugega, nam nasprotnega stališča, in so ga skoro vsi slovenski listi (izvzemši „Slovenca", „Slov. List" in »Edinost") soglasno in ostro obsodili in ožigosali kot narodno izdajstvo najgrše vrste, tedaj smo smeli po zakonih naj primiti vnejše logike pričakovati, da bo „Slovenec" takoj in brezobzirno storil isto, zvest svojemu „takratnemu" stališču. A tega ni storil. Tukaj se toraj vse ne vjema, kakor je videti. Prosimo pojasnila! Toda pojasnilo že imamo v članku „Sumničenje do skrajnosti" v štev. 230. „Slovence vi". „Slovenec" se ne strinja z dopisom. Ne strinja se s tem, da nam je naš dom, naš slovenski dom — »tuja zemlja" ! Lepo, diplomatično je to po\edano! Če pride kak lopov v mojo hišo in jame vpiti: Ven, tukaj za te ni mesta, to je „fremdes Gebiet", — tedaj mu porečem: „Prijatelj jaz se s teboj ne strinjam." — Kaj ne da, ljubi obmejni Slovenci, tako se govori zaradi ljubega miru?! »Slovenec" piše dalje: „Kdo je pisal oni dopis,--— to nam, ki nismo z dopisom v nobeni zvezi, nič mar." — — ..nesmiselno (sic!) je postopal (izdajalec), ker se je dr. Ferjančič že poprej pokopal sam s svojim govorom na Bledu." „Nam nič mar"! Vsi pošteni rodoljubi po Slovenskem so jedini v obsodbi in v zaničevanju onega „kdo'-, le „nam jedinim nič mar." In zakaj jim „ni nič mar?" Zato ne, ker so v zgornjih dveh debelo tiskanih vrstah povedali Isto, kar je pisal oni „kdo" v „Vaterlandu", in za kar ga je ves narod postavil na sramotni oder, kakor gre Efi-altu! Če se je po mnenju „Slovenčevem" Ferjančič s tem pokopal, kar je govoril na Bledu o Celju — slišali smo ga sami — tedaj moramo celjski Slovenci vzeti potno palico in se izseliti iz „tujega ozemlja" — menda v uredništvo „Slovenčevo", kjer je še doma čisto, neskaljeno slovenstvo, kakor je dokazala ta zadnja „celjska afera". Svoje izdajalske nazore hočete opravičiti s tem, da je baje, kakor pravite, še druga stranka na slovenskem taka, kakoršni ste Vi! Ali vas drugo ne more nič tolažiti? Ali se svojega zlodejstva kot takega ne zavedate in — ne sramujete?? Tužna nam majka! Tužna taki politiki v središču, dvakrat tužna pogrezajoči se periferiji! S par petaki, ki se vržejo „Naši Straži" „za obmejne Slovence", se taki čini ne dajo pokriti! Quo usque tandem —?! _ D—n. V IJuhlJaiii. 13 oktobra. Rusija, Srbija in Avstro-Ogrska. Beligrajski oficiozni listi se trudijo dokazati, da se diplomatiške zveze z Rusijo niso pretrgale. Formalno je to res, a kar se še ni zgodilo, se zgodi v kratkem, kajti ruski listi zahtevajo soglasno, da odpravijo iz Srbije Milana, ali pa naj se vsaka zveza LISTEK. Po dirki. (Spisal —č—.) „Ubogi biciklisti!" je zdihovalo občinstvo v soboto zvečer, ko je dež lil kot iz škafa še o polnoči. „Ti biciklisti pa imajo srečo!" se je spet slišalo v nedeljo, ko je začelo solnce lepo sijati in je sever podil v stran še zadnje temne oblake. Bolj ko se je bližal čas dirke, tem lepše je postajalo vreme, tako da si popoludne nismo mogli želeti lepšega. Zategadelj smo v nedeljo živo skakali na levo in desno. In kaj bi ne, če nam je bila sreča tako mila! Samo malo dežja med 2. in 3. uro popoludne, in pokvarjena bi bila dirka, klub pa bi imel deficit, da bi ga čutil še nekaj let. Prepričani smo, da pojmi le malo občinstva, kakšne stroške provzroči našim kolesarjem vsaka dirka. Manj kot 650 gld. ne stane nobena. Prva dirka je stala z vso slavnostjo vred 1450 gld.; zadnja pa okroglih 1000 gld. Po teh številkah naj si izračuni občinstvo, koliko vstopnic se mora prodati, in kakšne reklame je treba, da zneso dohodki 1000 gld. Navadno so dohodki v primorju s stroški za 150—250 gld. manjši. S prireditvijo dirk nimajo kolesarji absolutno nikakega dobička, marveč navadno izgubiček, ter se te dirke prirejajo le zato, da bi se šport nekoliko povzdignil, da bi se bicikliško življenje nekoliko bolj oživilo, in da ima tudi ljubljansko občinstvo zabave od športa, ki se goji po drugih večjih mestih z mnogo večjim zanimanjem. Ljubljana je prav za prav za taka draga podjetja še premlada, t j. premajhna pa tudi premrtva. Do sedaj se je sicer udeležilo vsake, od našega kluba prirejene dirke precejšnje število gledalcev (in sicer I. t. j. 3. oktobra 1897. leta 2380, II. t. j. 5. junija 1898. leta 2035, III. t. j. 9. julija 1899. leta 1367 in IV. t. j. 8. oktobra 1899. leta pa 1890 gledalcev.) Vendar je ta udeležba še mnogo manjša, kakor bi se mogla pričakovati od ljubljanskega občinstva. Priznati treba, da vlada v nižjih slojih večje zanimanje za take dirke, nego v višjih. V ložah in na prvih sedež ih n. pr. ne vidimo nikdar tistih gospodov, katere mora veseliti, da Ljubljana tudi v športu napreduje. Dosedaj se je prodalo 800 do 1400 stojišč po 20 kr. Pri zadnji dirki je bilo prodanih 1252 stojišč po 20 kr. Na vsaki kurvi je bilo toraj po 600 gledalcev. Te Številke smo navedli radi tega, da ima naše občinstvo jasen pregled o blagaj niških uspehih, in da more prihodnjič na podlagi teh podatkov presojati, kakšna je bila udeležba . . . Ker je bilo vreme zadnjo nedeljo tako sumljivo celo dopoludne, se jih je le malo odločilo za nakup vstopnic, tembolj pa je pričelo ljudstvo hiteti na dirkališče od 2. ure naprej. In kako bi ne, ko se jim je nudilo nekaj novega, posebnega! Videli smo zategadelj med drugim tudi take, ki ravno ne simpatizujejo s kolesarstvom, pogrešali pa smo spet nekaj visokih oseb, katerih bi bila pač dolžnost, pokazati se kdaj tudi na slovenskem dirkališču. Najbolj graje vredno pa je, da se je udeležilo te toli zanimive dirke le malo zunanjih kolesarjev. Največ smo zapazili biciklistov iz Kranja in Loke, manj iz kamniške okolice; z Notranjskega, če se ne motimo, sta bila dva, dočim si. klub dolenjskih biciklistov, ki šteje okolo 200 členov, menda ni čutil potrebe poslati vsaj jednega svojega zastopnika. Iz Novega mesta je prišel samo jeden kolesar, in še o tem ne vemo, če je člen ondotnega kluba ali ne; iz Ribnice in Lašč pa sta se udeležila dirke baje le dva. Sploh moramo pripomniti, da klub dolenjskih biciklistov pač še nikdar ni posebno nastopil v nadi metropoli. O uspehu dirke smo že poročali v po nedeljskem „Narodu" ; danes se hočemo le baviti z „Matchem" in z rekordno vožnjo, torej s točkami, ki so bile najzanimivejše vsega programa in kar je privabilo največ ljudstva k dirki. Gospod Ferković (člen hrv. bic. dr. „Slovjen") je kot eden najboljših hrvatskih dirkačev pozval vse hrvatske in slovenske dirkače na „match", po našem na nekak bicikliški dvoboj. Dasi je med Hrvati mnogo prav dobrih dirkačev, se temu izzivu nihče ni odzval, pač pa se je odzval naš slovenski junak, g. „Iros", člen našega kluba. Gospod „Iros" (Počkaj) je rodom Slovenec iz Trsta, kakih 23 let star, bolj majhnega, a krepkega telesa, simpatične zunanjosti in prikupljivega, mirnega vedenja. Edini sin bogatega trgovca-narodnjaka v Trstu, je letos absolviial trgovsko akademijo v Gradcu. Prvikrat je dirkal g. „Iros" pred 3 leti v Zagrebu ter odnesel II. darilo. Kmalu potem se je posvetil popolnoma temu športu ter je odnesel vsako leto na večjih dirkališčih na Nemškem, v Zagrebu in tudi pri nas več I- in II. daril. V zadnjem času pa je celo v Berolinu, kjer so startali naj« boljši dirkači-amaterji, priboril I. dari Čeravno smo poznali zmožnost^- pretrga. Predlagajo pa tudi, naj se začne potem proti Srbiji postopati z drugačnimi sredstvi, kakor je Rusija postopala doslej. Vse kaže torej, da so v Rusiji skrajno nevoljni radi Milanovega prebivanja v Belem-gradu in radi usodnega njegovega vpliva na Aleksandrovo vlado. Ruski zastopnik Mansurov je pri svojem odhodu iz Belega-grada ministrskemu predsedniku drju. Gjor-gjeviću to tudi jasno povedal, in vsi ruski časopisi so se strinjali z njegovimi besedami. Napetost med Rusijo in Srbijo je torej očitna. Toliko večjega pomena pa je to dejstvo, ker vlada temu nasproti med Srbijo in Avstro-Ogrsko najdebelejše prijateljstvo, in ima razkralj Milan na Dunaju posebno zaščito. Avstrija in Rusija pa sta glede Balkana sklenili zvezo, ki je vsled sedanjega razmerja do Srbije zašla v čudno zagato. Kdo odneha? Ali se približa Avstro-Ogrska ruskemu stališču ali narobe? Vsekakor je postala Srbija s svojim Milanom preporno jabolko! Protirepubličanski pojavi v francoski vojski. Šele nedavno so poslali nekega francoskega stotnika za kazen v Afriko, ker je demonstriral proti vojnemu ministru, te dni pa je ministrski svet zapodil iz vojske nekega podlajtnanta de Bernardvja, ki je kričal pred stanovanjem francoskega predsednika Loubeta: »Doli z Loubetom!" Spremljalo ga je večje število častnikov 22. lin. polka, proti katerim se vrši še prej iskava. Med francoskimi vojaki, oziroma častniki vlada pač čuden duh! Kaj se more iz takih pojavov še vse izcimiti!? Vojna s Transvaalom. Lakomnost in nenasitnost Angležev je torej izzvala končno vendarle vojno v Južni Afriki. Prvikrat se začne v Afriki krvav boj med belokožci, in ta boj bo strašen. Buri so sicer skromen in miren kmetski narod, dokler jih nihče ne draži, a grozen sovražnik so, kadar jim gre za svobodo svoje zlata in diamantov najbogatejše dežele. V neštetih bojih z divjimi afričanskimi rodovi so si pridobili toliko izvežbanost v bojevanju, da jih smatra ves svet za najizvrstnejše strelce in imenitne jezdece. Angleži sami so občutili že parkrat jekleno pest bursko, ko so s krvavimi glavami bežali pred njimi. Res je, da doslej velike vojne še niso imeli z Buri, a gotovo je, da bode imela tudi največja masa angleških vojakov sila težavno nalogo, kajti vsa Južna Afrika je Angležem sovražna. Poleg tega pa je Angležem teren neznan, in vojna taktika Burov tuja K temu pa pride še notorična nesposobnost angleških vojakov, ki so razvajeni in mehkužni ter so za boj nezmožni, ako niso siti. Nasproti temu pa so Buri pravi pravcati moderni Spartanci. Vojna se je začela s tem, da so Buri prekoračili mejo Natala, zasedli vrhove Ingogo ter prerezali železniško zvezo. — Zanimivo je, kakšno stališče je zavzelo kar črez noč avstrijsko nemško in velikonemško časopisje. Še te dni se je nagibala simpatija teh listov k Burom, danes pa pisarijo vsi proti njim. Dokazujejo namreč, da so oni napovedali vojno, da je bil ultimat Kriigerja nesramne „Irosa" prav dobro, vendar nas je skrbelo kako se obnese „match", kajti večkrat se pripeti, da prekosi slabejši vozač dobrega dirkača. Večkrat odloči namreč slučajno razpoloženje uspeh dotičnega dirkača. G. Ferković je tudi bolj nizke rasti, a močnejši je od „Irosa". Pri II. programski točki sta se pokazala občinstvu, ki ju je takoj pozdravilo s ploskanjem. Pričela sta dirkati. Slučaj pa je nanesel, da je odpadel g. „Irosu" pri drugem krogu pedal z zakrivljenim delom vred. Prvič bi torej zmagal g. Ferković, kajti na dirkališču pripetivše se nezgode ne pridejo v poštev. G. Ferković pa je bil toli kavalirski, da je smatral točko za neveljavno. Ta točka se je toraj pozneje ponovila in g. „Iros" je prvi prišel na cilj. Pri drugi točki je dospel prvi na cilj g. Ferković. Tako sta imela nasprotnika pred 3. vožnjo docela enake šanse. Odločilna vožnja je prišla na vrsto. Slovenci smo navduševali „Irosa", ki je pa vedno miren ostal, Hrvatje pa Ferkovića. Še nikdar ni kazalo občinstvo takega zanimanja na dirkališču, kakor pri tej točki. Kakor zasleduje jastreb tičke, tako je zasledovalo občinstvo oba dirkača; vedno večja je bila razburjenost. Pri zadnjem krogu so vstali gledalci po ložah in po izzivanje, in da so zaigrali s tem, da so vojno prvi začeli, naklonjenost evropskih vlastij. Anglija pa je nedolžna in ona se mora braniti! — Kaj je vzrok temu preobratu v nemškem časopisju? Ukaz nemškega cesarja Viljema je bil v tej točki odločilen. Grof Bulo\v, sedanji vodja zu nanjih zadev, je namreč Viljema prepričal, da Marschallova politika napram Trans vaalu ni bila praktična, nego da treba vse napake, ki so se zgodile proti Angliji, popraviti s tem, da dela Nemčija svojo kolonialno politiko v zvezi z Anglijo. Interesi Nemčije ne kolidirajo nikjer z interesi Anglije. Mogočna Anglija more Nemčiji mnogo koristiti, dočim je mali Transvaal zanjo brezpomenben. Grof Bulow je cesarja Viljema prepričal, da so Buri nazadnjaški narod, ki se upirajo trgovinskemu napredku, in zategadelj so si Nemci z Angleži mnogo bližji. Skratka: Nemčija naj se drži močnejšega, kakor se je držala tudi leta 1863. Rusije proti Poljakom. Ideje Bulo\ve je sprejel torej Viljem, ž njim pa vse nemško časopisje tostran in onstran črnožoltih obmejnih kolov. Dopisi. Iz učiteljskih krogov, 11. oktobra. (Tovariši — pozor!) V zadnjem času se naši časniki preveč bavijo z nami učitelji. Konstatujemo, da se celo „Domoljub" ne upa naravnost izreči proti delu primerni plači. A izrekel pa je ta list nekaj, kar ne smemo prezreti. Priobčil je članek: Slovenski učitelji, odločite se! Kaj tacega še nismo brali. Za danes ne rečemo druzega nego: To je na eni strani očitna mistifikacija lahkovernega ljudstva, na drugi strani pa poziv omahljivim učiteljem, naj prelomijo svojo prisego. Prisegli smo izpolnovati šolske postave po svoji najboljši vednosti in vesti. „Domoljub" nas poživlja, naj se oklenemo organizacije klerikalne stranke, tiste stranke, ki je pokojnemu knezoškofu dr. Pogačarju štela v greh, da se je dobrohotno izrekel o šolskih postavah. Vemo, da pravi domoljubni in člove-ljubni duhovniki ne soglašajo s svojimi bojevitimi tovariši, ki hujskajo ubogo ljudstvo proti učiteljskemu stanu, proti tistemu stanu, od katerega ima ljudstvo naravnost največ dobička. Vemo pa tudi, da ti trezni duhovniki nimajo nobene besede in se morajo udati svojim za boj dresiranim tovarišem, ki ta boj p o -trebujejo, da pokrijejo ali vsaj prikrijejo ljudstvu kolosalni fiaško svoje nesrečne gospodarske organizacije. To vemo vsi, prav dobro vemo, da se šolsko vprašanje ne bo reševalo v uredništvih klerikalnih listov. Niti v kranjskem deželnem zboru se ne bo reševalo to vprašanje, nego na Dunaju. In zopet le predobro vemo vsi — tudi Kalani, Šiške in Šusteršiči — da Dunaj tega vprašanja ne bo ugodno rešil za klerikalno stranko. Saj bi ga tudi deželni odbor kranjski ne, kjer klerikalni po- stoleh, vse je drlo proti razsodišču (cilju), vse dirkališče je bilo slično panju z razdraženimi čebelami, in gromoviti „Živio" je zadonel iz vseh grl, ko je švignil g. „Irosa kot zmagovalec čez cilj, pustivši g. Ferkovića za malone 2 metra za seboj. Vse se je globoko oddahnilo. Zmagovalcu so vrgli svež lipov venec okoli vratu ter ga dvignili na ramena in s kolesom vred nesli proti razsodišču. Tako je rešil g. „Iros" čast slovenskih kolesarjev, kar je tem več vredno, ker je zmagal kot pozvanec. Priznati pa se mora, da vozi tudi g. Ferković izvrstno, in da na vsem slovanskem jugu poleg gosp. „Irosa" nima enakega. Kot zadnja in istotako zanimiva, za Ljubljano nova točka je bila rekordna vožnja s tandemom na motor. To vožnjo je postavil iz prijaznosti g. „Iros". Gospod „Iros8 je vozil pri tej točki s 108 prenosom. Motor je fungiral le kot vodič, to je da je „Irosu" rezal zrak. Gosp. „Iros" je prevozil 25 krogov 10 km v 13 minutah 25 sekund; zadnji krog je prevozil v 28l/g sekunde; zadnjih 200 metrov pa v 14 sekundah. Čeravno je bila vožnja tako hitra, da so se nekateri kar stresali, ko je motor mimo njih Švigal, bi bil g. slanci niti Vs davka ne zastopajo. Čemu torej ta krik in vik, če ne zato, da še en čas krijejo svojo onemoglost svoj bankerot? Najboljše učitelje preganjajo, dasi jim ne morejo nič očitati. Zakaj ? Ker delaven učitelj noče vselej tlačaniti in parado delati nedelavnemu duhovniku! Pa — dovolj za danes! Tovariši, mirni bodimo! Izpolnujmo vestno svoje stanovske dolžnosti, kakor smo prisegli, pošteno učimo svoj narod, bodimo taktni tudi proti hujskačem in minul bo ta vihar brez škode za nas in za naš stan. A ko bodo naši nasprotniki po tem viharju delali svoj račun, jih bo groza! Dnevne vesti. V Ljubljani, 13 oktobra. — Osobne vesti. G. Frančišek Črna-goj je imenovan začasnim voditeljem na mestni dvorazrednici na Barju. Na novo so nameščeni: g. A. Lenarčič na trirazred-nici v Šmartnem pri Kranju, gg. A. Pra-protnik in J. Lapajne na trirazredni deški šoli v Cerkljah, g. J. Labe mi k na trirazrednici v Srednji vasi v Bohinju, g. A. Novak na štirirazrednici na Bledu. — Gospod F. R e p o v š je namestni učitelj v Sorici, gospodična Zofija Grum pa je imenovana za definitivno učiteljico-vodite-ljico na prvem mestnem otroškem vrtcu v Ljubljani. — In vendar le: debela laž na katoliški podlagi. „Slovenec" zatekel se je po dokaz, da je v banki „Slaviji" mnogo Židov k nekemu Rudolfu Vrbi, katerega proglaša za „najboljšega poznavatelja socialnega stanja na Češkem". Z merodajne strani, kjer smo se o stvari poučili, se nam zagotavlja, da banka „Slavija" ne šteje ne v ravnateljstvu, ne v upravnem svetu in ne med niadništvom nitijednega žida. Lagal je torej najboljši poznavatelj social nega stanja na Češkem, za njim pa lažejo — no seveda: „tudi najboljši poznavatelji socialnega stanja na Slovenskem". Pa še reči ne moremo: Bog jim grehe odpusti, ker si jih odpuščajo kar sami. — Slovensko gledališče. Drevi se poje prvikrat opera „Čarostrelec". In-tendanca je nabavila novo transparentno dekoracijo „Volčjega brezdna", katero sta naslikala Kantz in Haiss na Dunaju. Danes se porabi elektrika tudi za velike lučne efekte. V operi nastopijo skoro vsi operni solisti. Nov pa bo g. basist Pes t ko wski. — Verska prismojenost. Generalštab štajerskih učiteljskih tercialk je razposlal te dni iz nemškega Marijinega Celja zvestim in slepopokornim svojim somišljenikam in pristašicam med slovenskimi učiteljicami na Spodnjem Štajerskem in nekaterim drugim devicam nemške razglednice s sliko znanega nemškega šovinista patra Abla> na kojih čitamo naslednje: „Ljuba gospodična! Pomagajte nam z molitvijo, da se srečno vrnemo iz daljave ter odločno nadaljujemo pričeto delo. Marija Vas pozdravlja! V vedni ljubezni M....., T..... Na povratku naj se blagovolita M.....in „Iros" dosegel še mnogo boljši rekord, ko bi motor vozil hitreje. Gospod „Iros" je pov-daril to sam, in da je tudi to resnica, smo se prepričali sami, ker je pri zadnjem krogu tandem prehitel. Lastnik motorja je pripoznal, da se je na motorju nekaj pokvarilo, zato ni mogel vravnati hitrosti 60 km, marveč le 48 km na uro. Obljubil pa je, da pride prihodnjič, ko napravimo rekordno vožnjo 50 ali 100 km, z novim motorjem sem, da bo zopet fungiral kot vodič. Gospod „Iros" pojde v kratkem dirkat v Hamburg, po zimi v Italijo; spomladi pa se vrne z lastovicami zopet k nam. Naj si pribori mnogo novih lavorik! Dirka se je izvršila točno ter brez vsake nezgode. Zvečer je bil v „ Narodnem domu" koncert, katerega se je udeležilo istotako mnogo občinstva. Zabava je bila prav živahna. Z novomeško godbo je bilo občinstvo zadovoljno, ker je pridno igrala — sicer z razglašenimi instrumenti — večinoma slovanske točke. Tako se je dovršila tndi zadnja dirka častno za Slovence in za plemeniti kolesarski Sport. T... . tam nekje blizu Gradca z glasiti, morda jih sprejmć, če ni prenapolnjeno. — Murnikov večer. Slovensko trgov sko pevsko društvo je priredilo sinoči v „Nar. domu" na čast svojemu predsedniku, gosp. ces. svetniku Iv. Murniku zabaven večer, katerega se je vdeležilo jako mnogobrojno občinstvo. Izmel odličnjakov omenjamo podžupana dr. viteza Bleiweisa Tr-steniškega, dež. odbornika dr. Iv. Tavčarja, predsednika trgovske zbornice Iv. Perdana, podstarosto ljubljanskega „Sokola", dr. Jos. Kušarja, predsednika .Slov. plan društva", prof. Fran Orožna, intendanta slovenskega gledališča, M. Hubada, vodjo „Glasb. Mat., Fr. Gerbiča i. m. dr. Podpredsednik trgov, pevskega društva, gospod Dečman je naglašal v svojem govoru velike zasluge g. ces. svetnika Iv. Murnika za trgovski stan sploh in za „Trgovsko pevsko dru štvo" še posebej ter je izročil slavljencu sliko društvenikov. G. ces. svetnik Murnik se je toplo zahvalil za znak priznanja in obljubil delovati še nadalje za procvit slovenskega trgovstva in njegovega vrlega pevskega društva. „Sokolov" podstarosta dr. Kušar, pa je naglašal solidarnost „Sokola" s „Trgovskim pevskim društvom". Na to so govorili še razni drugi govorniki. Pod vodstvom g. učitelja A. Razingerja je zapelo društvo več pesmij, ki so se spre jele z odobravanjem. Po oficialnem delu se je začela živahna prosta zabava. — Izpred celjskega sodišča. D u je stal pred kazenskim sodnikom pri i kr. okrajnem sodišču v Celju tukajšnji kr-tačar Janez Sager. Dejanje, katero je storil ta človek, je čestitim bralcem gotovo še v spominu. Ob času češke slavnosti v Celju, dne 8. avgusta leto3 proti večeru podal se je g dr. Kranjčič, ces kr. sodni pristav, z okrožnega sodišča, domov. Kar mu Janez Sager, oborožen z debelo gorjačo, zastavi pot Postavi se tikoma pred dra. Kranjčiča, zahtevajoč od njega, da moia iti v „Narodni dom". Dr. Kranjčič mu čisto mirno odgovori, da tega ne stori, in da hoče domov. Sager stopi še bliže, hoteč menda s silo dati povdarka svoji zahtevi, katero je v jednomer ponavljal. Že se je jela zbirati krog te skupine znana divja tolpa celjska, grozila s palicami ter vpila: „ Abzug, pereat" itd. Dr. Kranjčič pokliče v tem nevarnem položaju navzoče stražnike, čei>, naj mu narede prosto pot. V tem se zažene Sager proti dru. Kranjčiču ter s svojo gorjačo z vso silo zamahne proti glavi dr. Kranjčiča. K sreči je imel le-ta razpet dežnik, katerega je silni vdarec popolnoma stri. Trije policaji so dra. Kranjčiča oprostili iz nevarnega položaja ter ga spremili domov. Seve je faki-naža še drla za njim, vpila ter z vihtečimi gorjačami grozila se Že na glavnem trgu se je dr. Kranjčič ozrl ter videl Sagerja, kako mu grozi z visoko dvigneno gorjačo. Policija Sagerja ni zaprla, dasi ga je zalotila pri činu samem, tudi uradne ovadbe ni bilo zoper Sagerja. Na ovadbo dra Kranjčiča se je z čela zoper Sagerja preiskava, zaradi hudo delstva javne sile po § 93. kaz. zak., storjenega z brezoblastnim vtesnovanjem osebne svobode kakega človeka. Predležeči slučaj je v vsakem oziru subsumovati navedeni kazenski določbi, ki pravi, da zakrivi to hudodelstvo kdor drugega človeka, nad katerim mu po zakonih ne gre nobena oblast, kakor koli b odi v uži vanj u n j ego ve osebne svobode opovira. Po sklenjeni preiskavi je državno pravdništvo zavrnilo zadevo na c. kr. okrajno sodišče, češ, da v predložečem slučaju ni videti niti hudodelstva niti pregreška, temveč je zadevo so diti kot prestopek. Sager je v svoji germanski možatosti tako v preiskavi, kakor tudi v današnji razpravi dejanje popolnoma utajil. Dr. Kranjčič je svojo ovadbo v vseh točkah pod prisego potrdil ter izključil vsako zmoto in negotovost, da napadalec ne bi bil — Sager. On pozna Sagerja že 10 let, in ga je ob vpraševalni priliki celo imenoma nagovoril. V potrjenje te izpovedbe sta bila kot priči poklicani dve sodni slugi, ki sta tedaj stala na vratih okrožnega sodišča, ves dogodek opazovala ter Sagerja natanko spoznala. Tudi na ti povedbi Sager ostane pri svojem tajenju. Zastopnik ovaditelja, g. dr. Vrečko, je v svojem plaidoverju kazal na motiv, kateri je vodil Sagerja k zločinu. Jedna priča je namreč izpovedala, da je takoj ob storjenem dejanju neka žena jetniš-kega paznika rekla proti Sagerju: „To pa vendar ni prav, da našega g. tajnika, dr. Kranjčiča ne pustite pri miru." — ,A wos", se zadere Sager,"" „ not mon auf uns vor ein johr auch keine Riicksicht gehobt." Lansko leto je namreč Sager sedel med toženci Oechsove bande na zatožni klopi zaradi nasilstev proti pevski slavnosti. Dr. Kranjčič je bil tedaj člen senata, ki je vodil razpravo, katera je trajala skoro ves dan. Dne 8. avgusta letos je torej Sagerju prikipela maščevalna jeza, katero je znosil nad členom senata, kateri ga je lansko leto se drznil soditi. Obtožiteljev zastopnik je v jedrnatih besedah stavil obtoženčevo deja nje v pravo luč ter upravičeno izjavil, da je pač pričakoval, da se bo obtoženčevo dejanje sodilo na drugem mestu, ne pa pred posamnim sodnikom na okrajnem sodišču. Sodnik je obtoženca krivim spoznal radi prestopkov zoper telesno varnost po §§ 8., 411. kaz. zak. in hudobne poškodbe tuje lastnine po § 468. kaz. zak. ter ga obsodil na osem dni zapora. — Kakor znano je naša policija storila zoper g. Majdiča fulmi-nantno ovadbo, češ, da se je pregrešil zoper telesno varnost, ker je dne 8. avgusta prehitro vozil. Razprava je spravila čudne stvari na dan, katere obračajo svojo ost vse drugam, ne pa proti — gosp. Majdiču. Razprava je namreč dognala, da je znana celjska druhal že pri pošti napadla Majdi čevo uprego ter svoj furor znosila nad ubogimi konji, katere je s svojimi gorjačami začela neusmiljeno pretepati. K sreči v vozu ni nihče sedel, in kočijažu se je še posrečilo brzdati konja. Gospa in gospod Majdič zasedeta voz in se peljeta k „ Narodnemu domu". Mlada čila konjiča ugledata tu znane jima vihteče gorjače, čujeta divje tulenje, ves prejšnji strah se jima povrne, ki se pa še poveča, ko ti divjaki zopet začnejo tepsti konja. Kcnja seve poskočita ter v divjem diru skozi množico dirjata pred „Narodni dom". Le opreznosti g. Majdiča, ki je v tem nevarnem položaju sam prijel za vajeti, je zahvaliti, da se ni zgodila večja nesreča Vse te okolnosti je potrdila cela vrsta prič. Celo policaji, ki so bili navzoči ob dogodku, so morali potrditi za gosp. Majdiča ugodne izjave. Kljub temu se je policija osmelila naperiti ovadbo zoper g. Majdiča; ni pa naperila ovadbe zoper prave storilce, ki so ji gotovo prav dobro znani, in ki so prav za prav pro-vzročili, da so se konji splašili. Sodnik je seve gosp. Majdiča vsake krivde oprostil. S tem oprostilnim rekom pa je dobil svojo obsodbo nekdo drugi. — Postopanje zoper g. dra. Cvetkota zaradi hudodelstva javne sile po § 87. kaz. zak. storjenega s tem, da je z balkona v „ Narodnem domu" provokatorično gledal, je državno pravdništvo vendarle ustavilo. Saj je bil pa tudi že zadnji čas. Saj bi se bil sicer pri tem nekdo nesmrtno blamiral. — Narodna zaspanost v Rečici pri Savinji. Podružnica družbe sv. Cirila in Metoda na Rečici priredila je vsako leto nekaj veselic v korist prepotrebni naši šolski družbi. Letos se je žalibog vse to opustilo. Vrh tega se tudi vsakoletni občni zbor meseca avgusta ni vršil — in se sploh še ud-nina ni j .birala. Za leto 1899. bil je predsednikom izvoljen kaplan M. Zorko, načelnik in komi konsumnega društva. Kdor posel drugih opravlja, sam svojega zanemarja. — Kot kuriozum, da se vidi, kaj dandanes župniki vse popravljajo, priobčimo naslednji nam došli „popravek": „Sklicuje se na § 19. tisk. zak. z dne 17. decembra 1862. drž. zakonika štev. 6, se službeno uljudno poživlja, da zakonito prijavite glede obolelega g. kaplana Josipa \Vruss v „SIov. Narodu" z dne 9. t. m. štev. 231 nahaja-jočo se dnevno vest: „Na umu obolel", sledeči stvarni popravek. 1. Ni res, da je tukajšnji kaplan, g. Wruss v zadnjih letih postal nekak tercialec, res pa je, da je veljal za pobožnega duhovnika, kar ni sicer nikaka posebnost, marveč dolžnost za vsakega kristijana, osobito za duhovnika. 2. Ni res, da je na žalosten način pojasnjen, kako se je to zgodilo, res pa je, da je g. Wruss bolehal vže dolgo časa na duhu. 3. Ni res, da je gosp. Wruss hotel v petek skočiti z okna svojega stanovanja in usmrtiti, res pa je, da je ta dan nevarno obolel, zadet od kapi ter je ležal brez zavesti in brez govorice do sobote krog poludne. Isti sobotni popoludne pa so se pokazali tolikanj silni znaki blaznosti, da se je moral g. Wruss na večer prepeljati v deželno blaz-nico, ker se ni mogel obdržati v domaČi oskrbi. Župni urad D. M. Polje, dne 12. oktobra 1899. M. Kolar, župnik. — Z Viča se nam piše: Vendar smo dočakali, da se je sezidalo novo Šolsko poslopje. V nedeljo, 15. t. m. bode blagoslovil preč. gosp. franč. župnik O. Hugolin Sattner novo poslopje. Vspored slavnosti: Ob 9. uri sv. maša s pridigo v viški cerkvi; po maši slovesno blagoslovljenje šolskih prostorov. Po blagoslovljenju banket v salonu g. J. Trauna na Glincah. Ravno isti dan popoludne ob 2. uri bode tudi blagoslovljenje novo sezidane kapelice na Glincah. Po blagoslovljenju velika ljudska veselica in*pogoščenje šolskih otrok v prostorih g. Trauna. Gospodje učitelji in prijatelji šole se vabijo k mnogobrojni udeležbi. — Krajni šolski svet. — Morilec v Kolodvorskih ulicah! To je šlo včeraj od ust do ust. Povsod, kamor si prišel, se je govorilo le o roparskem umoru pri Kamni gorici o umorjenem Žvanu in o morilcu ljubljanskemu gostilničarju v Kolodvorskih ulicah št. 23, Blažu Ravniku, ki je sedaj zaprt na Žabjeku. Neki imajo že neovrgljive dokaze za to, da je on pravi morilec. Dobile so se priče, ki so ga videle, da se je v ponedeljek ob 4. uri odpeljal z vlakom iz Šiške proti Gorenjskemu, in da ga v času od 4 do \210. ure zvečer ni bilo doma. Na njegovi obleki so se tudi dobili sledovi krvi, in se še celo govori po mestu, da se je dobilo v njegovih škornjih 400 gld. Blaž Ravnik je tudi pred kakšnimi 14 dnevi, kakor se to pripoveduje, bil z neko natakarico, katera je imela okoli 200 gold. denarja pri sebi, v gostilni pri Fanti-niju. Kako se je bil s to natakarico seznanil se ne ve, ve se pa, da je poslal nekega postreščeka ponjo v Koslerjevo pivovarno, naj pride k Fantiniju, češ, da jo čaka tamkaj neki gospod. Ko je prišla v omenjeno gostilno, ji je dejal Ravnik, da je njen ljubček v gostilni na Spodnjem Rcžniku. Natakarica se je bila dan popred odpravila s svojim lj ubčkom v Ameriko, a v Jesenicah se je skesala in je všla, mej tem, ko se je ljubček peljal naprej. Sedaj, ko ji je Ravnik povedal, da je njen ljubček na Spodnjem Rožniku, si je takoj naročila fijakarja in se je odpeljala tjakaj. Ravnik se je hotel odpeljati ž njo, a natakarica tega ni hotela in se ga je šele po posredovanju fijakarjevem ubranila. Komaj pa sta bila fijakar in natakarica v gostilni na Spodnjem Rožniku, je že prišel Ravnik za njim in je dal poklicati fijakarja v salon na vrata. Ko pa je ta prišel pred hišo, je odprl Ravnik okno pri salonu in je skočil na prosto in zbežal. V salonu so bile tri gospe, ki so se tega prizora bile hudo prestrašile. Kaj je dalo Ravniku povod, da je pred fijakarjem skoz okno zbežal, je za gonetka. V gostilni seveda ni bilo ljubčeka natakarice, in je moral imeti Ravnik že kak vzrok, da jo je zvabil tjakaj. Čez kakih 20 minut potem, ko je bil zbežal, se je spet vrnil, prišel v gostilno in se vsedel h fija-karju in k natakarici, ne da bi bil odgovoril na vprašanje, kaj mu je bilo, da je skočil skoz okno. Fijakarja je le vedno odpošiljal domov, natakarico pa je vabil, da bi se šla ž njim sprehajat v hrib. Dekle tega ni storilo in se je odpeljala sama s fijakarjem v mesto. Blaž Ravnik je neki vedel, da je imelo to dekle nad 200 gold. denarja pri sebi. Ko so Ravnika zaradi suma umora zaprli, je fijakar ta dogodek pripovedoval. In sedaj se že po mestu širi govorica, da je bilo to dekle tudi že določeno za žrtev, in da jo je le fijakar rešil. — I. občni zbor podružnice sv. Cirila in Metoda za Tržič in okolico v Tržiču se bode vršil v nedeljo 15. t. m. ob 4. uri popoludne v gostilni gosp. A. Perneta. Na dnevnem redu je: 1. Nagovor t. č. predsednika ; 2. Volitev odbora; 3. Vpisovanje členov in pobiranje udnine; 4. Razni predlogi. — Izjava. Naš list je v št. 204 z dne 6. septembra priobčil notico, v kateri se je nekemu, tam neimenovanemu gosp. kadetu tukajšnjega domobranskega bataljona očitala nedostojnost. To očitanje se je naslanjalo na pridržek, da je dotični gospod v kantini domobranske vojašnice naš list razžalil. Ker se je izkazalo, da dotični gospod tam navedenih, nas žaljivih besed ni rabil, obžalujemo izrečeno očitanje. — Iz blaznice na Studencu je pobegnil prisiljenec Ivan Volarič iz Vrbnika na Primorskem. — Mitnice. Od 1. jannvarja leta 1900 naprej se bode pobiranje pristojbin pri jed-najstih na podlagi zakona z dne 26. avg. 1891. 1., drž. zak, St. 140, urejenih cestnih mitnicah na Kranjskem potom javne dražbe v zakup oddalo. Dotični razglas se ob jed-nem objavlja v tukajšnjem uradnem listu. Ta razglas je za občinstvo zaradi tega posebne važnosti, ker se bode pri dražbi vsaka mitnica za se kot poseben zakupen predmet izklicevala, ter dražba pri c. kr. davčnem uradu, v čegar okraji se mitnica nahaja, vršila; tedaj je vsakemu tudi manj imovitemu prilika dana, se dražbe z uspehom udeležiti. Osobito pa naj bi občine, v katerih so mitnice postavljene, kmetovalci, posestniki in veliki obrtniki mitniškega kraja nikari ne zamudili ugodne prilike, ker so njim zagotovljena v dražbenih pogojih pri vložitvi začasne varščine (va-diuma) važna olajšila, kakor tudi v drugem oziru marsikaka prednost pred drugimi udeležniki. — Fijakar in biciklist. Včeraj popoludne sta trčila pri vhodu v Gradišče na Kongresnem trgu fijakar J. J. in kolesar J. K. skupaj. Slednji je prišel pod konja, kije šel tudi čez njega tako, da se je na levi nogi in na desni roki poškodoval. — Grozen samomor. Nad Rojanom proti Opčinam našli so predvčerajšnjim mrt vega 541etnega pekovskega mojstra Josipa Pečenka iz Trsta. Mož si je bil obleko polil s petrolejem in jo potem užgal. Našli so ga popolnoma zgorelega. Kaj je Pečenka gnalo v smrt, še ni pojasnjeno. — Kupčevalec z deklicami. Predvčerajšnjim so ujeli v Trstu Jos. Schneiderja, ki se je izdaj? 1 za železniškega inženerja iz Švedske. Ta je kupčeval z dekleti; pri njem so našli precejšnjo svoto denarja. Deklice, ena iz Švice in dve Korošici, ki so ga spremljale, in katere je hotel Schnei-der odposlati v Jaffo, so dobile zopet svojo prostost. _ * Sin device orleanske. Na zadnjega velikem lovu na Gorenjem Štajerskem je bil med visokimi gosti tudi princ orleanski. Seveda je zbujal največje zanimanje in nepopisno radovednost. Končno pa je pristopil neki gornještajerski lovec ter vprašal princa: „Nix fiir ungut, Euer Gnaden! San So vieileicht a Sohn von der Jungfrau von Orleans" ? — Odgovor nam ni znan. * Nesreča na železnici. Blizu Stolnega Belegagrada skočil je dne 10. t. m. popoldne iz Komorna prihajajoči osobni vlak s tira. fetirji vozovi so bili popolnoma razbiti, 12 oseb je bilo močno ranjenih in mnogo lj udi poškodovanih. Dosedanja preiskava še ni našla vzroka nesreče. * Grozni slučaji.IzLincaporočajo: Šele zadnjo soboto so našli blizu Postlingberga 86 letno dninarico z razparanim trebuhom mrtvo, danes pa so našli blizu Alhartinga okoli 55 let staro ženo takisto umorjeno. To je tekom zadnjih deset let že peti slučaj, da so našli v tem okraju mrtve ženske z razparanim trebuhom. Morilca pa še nimajo. * Bivši župan — natakar. Bivši župan v Wolkersdorfu, dr. Alfred Hodi, posluje sedaj v San Franciscu kot natakar. Dr. Hodi je poneveril večjo svoto, ušel najprej v Egipet, potem pa v Ameriko. Kako da si kot doktor ni mogel najti boljše službe, ni znano. Kot natakar je baje docela neraben. * Polkovnik ustrelil odvetnika. Iz Taškenta poročajo peterburški „Rosiji" o žalostni senzacionelni drami, ki se je odigrala v tem obmejnem mestu Rusije. Polkovnik Štaševskij je smatral namreč za sv ojo dolžnost, da je šel v uredništvo on-dotnega lista ter je z bičem pretepel odvetnika in urednika Smorgunerja, ker je napadel nekatere kozaške častnike radi njihove surovosti do ženstva in konj. Povod temu očitanju je bila neka pravda, v kateri je odvetnik Smorguner zagovarjal nekega prijatelja Dzordzickega, ker je z revolverjem branil ženo kapitana Kolokol-ceva pred njenim — soprogom. Dzordzickega je zagovarjal Smorguner toli imenitno, da ga je celo državni pravdnik priporočal milosti sodnikov, dasi je z dvema streloma ranil surovega soproga Kolokolceva. V za-govornem govoru pa je odvetnik sila napadal vojaštvo sploh ter potem svoj govor ponatisnil. Ker odvetnika tudi bič polkovnika Staševskega ni ukrotil, nego je pozneje še strastnejše očital nekaterim častnikom ne omikanost, surovost srca in neumno, neslano vedenje, ga je polkovnik počakal na ulici ter ga ustrelil. Polkovnik, ki je s svojim ravnanjem samo dokazal resnico odvetnikovih trditev, je spoden iz vojaSke službe ter bo obsojen v Sibirijo v prisilno delavnico. Književnost — „Slovanski Svet". Zadnja Številka tega lista (15.) ima to-le vsebino i O emancipaciji zapadnih Slovanov. — O shodu II. slovanskih novinarjev. — O zgodovini „Slovanskega Sveta". — Cvetke z ruskih poljan. — Ruski jezik v Slovanstvu — Ruski krožki. — Ruske drobtinice. — Drobtine — Primorje i Trst. — Razgled po slovanskem svetu. — Iz novin. — Književnost. — Naročnikom. — S to številko preneha izhajati j,Slovanski Svet" in bode izdajal gosp. urednik poslej samo „Slav. Echo". Telefonična in brzojavna poročila. Dunaj 13. oktobra. Cesar je danes sprejel grofa Claryja v posebni avdi-enci. Dunaj 13. oktobra. Vodja ministrskega predsedstva je povabil poslanca Dobernika in Lemi s ch a na posvetovanje. Dunaj 13. oktobra. Grof Clary je imel z nekim dopisnikom lista „Ber-liner \vissenschaftliche Correspondez" pogovor o položaju. Clary je izjavil, da je oduševljen pristaš trozveze in je rekel, da je njegova naloga omogočiti funkcioniranje parlamenta. Clary upa, da naredi razveljavljenje jezikovnih na-redeb konec obstrukciji. Glede jezikovnega zakona vlada še ne ve. ali napravi zakon samo za Češko in Moravsko ali za celo državo. Vzlic temu upa, da dožene volitev delegacij, in da odobri parlament nagodbeni zakon o restitucijah. S § 14. bo vladal Clary le v skrajni sili. Glede prihodnjega ministrstva je Clary rekel, da bo vzet iz tiste večine, ki se bo takrat nahajala v parlamentu, najidealnejša pa bi bila vlada, v kateri bi bili združeni Cehi, Nemci in Poljaki. Praga 13. oktobra. Češki listi prijavljajo dolga poročila o posvetovanju grofa Clarvja z dr. Pacakom in dr. Skardo. Clary jima je naznanil, da se jezikovne naredbe pur et simple razveljavijo, ker ovirajo spravo mej narodi, ker so bile jednostransko izdane ;n ker so žalile Nemce. Pacak in Skarda sta opozarjala, da se s tem zgodi češkemu narodu velika krivica, da pomeni preklic jezikovnih naredb kapitulacijo pred hudodelsko in veleizdajsko obstrukcijo, za državo pa da je preklic prava katastrofa, toliko bolj, ker razveljavljenje jezikovnih naredb ni nikaka garancija, da obstrukcija zopet ne oživi. Rečena poslanca sta se prepričala, da Clary še sam ne ve, kakšen načrt jezikovnega zakona naj predloži. Spominjala sta Clarvja, da so se Čehi v največji meri angažirali za državni interes, razveljavljenje jezikovnih naredeb pa bo plačilo, da so z največjim samozataje van jem branili državo in dinastijo pred domačimi sovražniki. Clary je dejal, da se radikalno gibanje mej Nemci precenjuje, in da so Nemci vseskoz lojalni, kar se je pokazalo pri vojaških vajah. (Posebno v Beljaku, koder je šef generalnega štaba fcm. Beck lastnoročno trgai frankfurtarske sastave z javnih poslopij.) Glede jezikovnega zakona je rekel Clary, da se mora šele sestaviti. Škarda in Pacak sta pripomnila, da je to vendar previsoko delo za dobo treh mesecev, na kar je dejal Clary, da ni nikjer zapisano, da ostane samo tri mesece šef vlade. Načrt jezikovnega zakona je dejal Clary, da se predloži konferenci interesentov. Pacak in Škarda sta na to izjavila, da se Čehi take konference ne udeleže, ker so vsled usode jezikovnih naredeb izgubili vero v pravičnost države. Sofija 13. oktobra. Novo ministrstvo je sestavljeno. Predsedstvo in zunanje stvari je prevzel Ivančov, notranje stvari Radoslavov, naučno ministrstvo Vazov, trgovinsko ministrstvo Načovič in vojno ministrstvo Paprikov. London 13. oktobra. Včeraj so Buri zasedli Laingsenk in začeli korakati proti New-Castleu. Pri Mafekingu zbrano angleško vojaštvo ima nalogo ostati v defenzivi. Iz Pietermaritzburga se poroča, da je veliko krdelo Burov iz Oranje-države zasedlo neke dela Natala. Tinktura zoper kurja očesa - gotovo najboljše sredstvo = za hitro odpravo kurjih očes, trde kože itd. StekleniCica z rabilnim navodom 25 kr. Dobiva se ▼ (20—41) aeželni lekarni „pri Mariji Pomagaj" M. I^eustcli-a ▼ EJublJanl. Umrli so v Ljubljani: Dne" 8. oktobra: Frančiška Mavc, delavka, 67 let, Florjanske ulice §t. 31, jetika Dne" 9. oktobra: Blaž Stimec, sprevodnikov sin, 8 let, TržaSka cesta št. 57, vnetje možganske mrene. Dne 11. oktobra: Henrik Cepon, krojaCev sin, 3 me8., Dolenjska cesta st. 14, želodčni in Črevesni katar. — Ana Sedej, gostilniCarka, 42 let, Sv. Jakoba trg St. 6, otrpnenje srca vsled srčne hibe. — Marija SavSek, delavka, 29 let, Gradišče št. 14, jetika. — Amalija Krašovic, trgovčeva vdova, 75 let, Krojaške ulice št. 1, vnetje sapnika. V deželni bolnici: Dne 8. oktobra: Jernej Malenšek, delavčev sin, 10 let, vnetje možganske mrene. Dne" 10. oktobra: Terezija Zabret, delavčeva žena, 35 let, jetika. — Anton Degen, delavec, 38 let, prisad. Meteorologično poročilo. Vitina nad morjem 808-3 m. Srednji araout tlak 736 0 mm. t-l o Stanje fes* si O Čas opa- baro- &» Vet ovi Nebo ► i * Okt zovanja metra v mm. Tem .tura s». 12. 9. zvečer 734-2 90 si. jug 'skoro jas. a 13. 7. JTJatraj 7325 81 si. s vzhod sk. oblač. a 2. popol. 7314 15 8 p. m. jzah. sk. oblač. o o Zahvala. Za mnogobrojne dokaze tolažilne izjave srčnega sočutja povodom nenadne izgube nase ljube, nepozabne matere, sestre in tašče, gospe Marije Jelovšek roj. Oblak izrekamo svojo najtoplejšo zahvalo vsem sorodnikom, prijateljem, znancem, kakor tudi p. n. spremstvu pri pogrebu, vele-častiti duhovščini, p. n. gg. uradnikom, slavnim društvom, vsem p. n. darovateljem vencev in drugim prišlim tujcem. Vrhnika, dne* 11. oktobra 1899- (1878) Žalujoči ostali. Srednja včerajšnja temperatura 7 4°, nor-male : 111°. ^5-u.ns-3sJca "borza. dne" 13 oktobra 1899. Skupni državni dolg v notah. . 98 gld. — kr. Skupni državni dolg v srebru 97 r 8J . Avstrijska zlata renta .... 116 , 15 „ Avstrijska kronska renta 4°/0. . 98 , 05 „ Ogerska ziata renta 4*/„.... 114 „ 95 „ Ogerska kronska renta 4° 0 . 93 , 9J Av8tro-ogerske bančne dolnice 902 r — , Kreditne delnice....... 362 „ 90 , London vista........ 120 85 , Nemški drž. bankovci za 100 mark 58 , 97Vi , 20 mark.......... 11 „ 77 , 20 frankov......... 9 „ 67'/» ■ Italijanski bankovci ..... 44 n 50 „ C kr. cekini........ 5 „ 70 „ ■J-JST Vse vrednostne papirje preskrbuje BANKA MAKS VERSEC, LJubljana, Selenburgove ulice 3. Srečke na mesečne obrok« po 2, 3, 5—10 gld. Izvod iz voznega reda veljaven od dne 1. oktobra 1899. leta. Odhod ls LJubljane juž. kol. Proga čez Trbiž Oo VA. nri 5 m. po noči osobni vlak v Trbiž, Beljak, Celovec, Franzensfeste. Ljubno; če* Selztbal v Ausse, Solnograd; čez Klein - Reifling v Steyr, v L;uc, na Danaj via Amstetten. — Ob 7. uri 5 m. zjntraj osobni vlak v Trbiž, Pontabel, Beljak, Celovec, Franzensfeste, Ljubno, Danaj; čez Selzthal v Solnograd, čez Amstetten na Danaj. V oktobra in aprila ob nedeljah in praznikih v Line. — Ob 11. ari 50 m. dopoldne osobni vlak v Trbiž, Pontabel, Belji.k. Celovec. Ljubno, Selzthal. Danaj. — Ob 4. uri 2 m. popoludne osobni vlak v Trbiž, Beljak, Celovec, Ljubno, čez Selzthal v Solnograd, Lend-Gastein, Zeli ob jezera, Inomost, Bregenc, Čarih, Genevo, Pariz; čez Klein-Reifling v Steyr, Line, Budejevice, Plzenj, Marijine vare, H<-b, Franzove vare, Karlove vare, Prago, Lipsko, Danaj via Amstetten. — Proga v Novo mesto in v Kočevje. Osobni vlaki: Ob ti. uri :>4 m. zjutraj, ob 1 uri 5 m. popoludne, ob (J. uri 55 ni. zvečer. — Prihod v LJubljano juž kol. Proga iz Trbiža. Ob 5. ni i 46 m. zjutraj osobni vlak z Dunaja via Amstetten, Lipskega, Prage, Francovih varov, Karlovih varov, Heba, Marijinih varov, Plznja, Badejevic, Solnograda, Linca, Steyra, Ausseea, Ljubna, Celovca, Belj a, Ljubna, Celovca, Lienca, Št. Mohorja, Pontabla. — Ob 4. nri 57 m. popoludne osobni vlak z. Dunaja, Ljubna, Selzthala, Beljaka, Celovca, Franzeasfesta Pontabla. — Ob 9. uri G m. zvečer osobni vlak z Dunaja. Solnograda, Ljubna, Beljaka, Celovca, Pontabla. V oktobra in aprilu ob nedeljah in praznikih iz Linca. — Proga lz Novega mesta in Kočevja. Osobni vlaki: Ob 8. nri in 21 m. zjntraj, ob 2. uri 32 m. popoludne in ob 8. nri 48 m. zvečer. — Odhod iz LJubljane drž. kol. v Kamnik. Ob 7. uri 2'i m. zjutraj, ob 2. uri 5 m. popoludne. ob 6, uri f.O m. in ob 10. nri 25 m. zvečer, poslednji vlak le ob nedeljah in praznikih v oktobru. — Prihod v LJubljano drž. kol. iz Kamnika. Ob 6. uri 5S m. zjutraj, ob 11. uri 8 m. dopoludne, ob 6. uri 10 m. in ob 9. uri 55 m. zvečer, poslednji vlak le ob nedeljnh in praznikih v oktobru. (1206) vvwwwwvwwwwwwwwww Tiskarne8 v Ljubljani v izključno ■ -letnike in posamezne šte-knjlgo, katere so izšle v Naznanjam, rla sem i revz^l razpredajo Jurčičeve zbrane spise, pciem vilke »Ljubljanskega Zvona" in vse one založbi „Narodne Tiskarne". — Te knjige so: Turgenjev: Otcl in sinovi. Roman, broširan a 50 kr. Josipa Jurčiča zbrani ■piši, zvezek I. do XI, broširan a 60 kr., elegantno vezan a 1 gld. „Ljubljanski Zvon", letniki II., III., V., VI., broširan a 3 gld., vezan v Bonačeve platnice a 4 gld. 20 kr.; — letniki VII. in VIII, broširan a 4 gld., vezan v Bonačeve platnice a 5 glri. 20 kr.; — letniki od IX. do XVIII., broširan a 4 gld. 60 kr., vezan v Boračeve platnice a 5 gld. 20 kr. Posamezne številke „Ljubljanskoga Zvona ' po 40 kr. Zbirka zakonov. I. Kazenski zakonik, vezan a 3 gld. Zbirka zakonov. II. Kaz a 2 gld. 80 kr. Zarnikovl zbrani spisi, a f>0 kr. Dr. Nevesekdo: ,.4000 50 kr. A.Aškerc: Izlet v Carigrad, broš. a 20 kr pravdni red, vezan I. zvezek, broširan . Povest, broš. a — Štiri novele, broš. k 20 kr. Beneš-Tfebizsky: Blodno duie. Roman, broširan a 70 kr. L 11 ebvre: Farlz v Ameriki, broširan ;'i 50 kr. Stat nominis nmbra: Časnikarstvo in naii časniki, broširano a 40 kr Tolstoj: Dva romana, broširana a 70 kr. J e 1 i n e k : Ukrajinsko dame, Povest, broširana a 15 kr. H a 1 e v y: Dnevnik, broširan a 15 kr. — Bazne pripovedke, broširane a 40 kr. — Dve povesti, broš. a 25 kr. Theuriet: Undlna. Povest, broš. a 20 kr. Souvestre.-Vil enaki brodnik Povest, broš. a 15 kr. Jurčič: Listki, broš. a 15 kr. — Gregorčičevim kritikom, broš. a 30 kr. Avstrijski patrijot: „Partelwesen der Slaven", broširano a 5» kr. 50 Pregovori, prilike in reki. Prej 50 kr., sedaj Po znižani ceni piiporočam: Fran Kocbek, SStm.0 30 lir-. Sprejemam tudi naročila na vse modne žurnale, mače in tuje časnike ter knjige. "JSU na vse do- u Sciiwentner knjigotržec V Ljubjani, Dvorni trg štev. 1. Špecerijski komi 21 let star, ravno vojaščine prost, želi vstopiti v službo — ako se želi takoj — v mestu ali na deželi. (1865—3) Naslov pove upravniStvo „Slov. Nar.". Iščem izurjenega pisšir ja.- Vstop takoj. (1873-2) Matthaeus Bežan c. kr. notar v Marenbergu. Jlkvizite? zavarovalne stroke proti, otpi ju, za življenje in proti nezgodam sprejme se takoj pod ugodnimi pogoji Ponudbe na glavno zastopstvo v Ljubljani c kr priv. Jadranske zavarovalne družbe v Trsta. (1879—1) Brady-jeve v ■ Scbutjm.rk«. (prej #*;/2^uV Marijaceljske kapljice za želodec) prirejene v lekarni ,,pri ogerskem kralju" Karla Bradjr-ja na Dunaji I., Fielsch-markt 1. v obče izkušeno in poznato zdravilo, ki oživlja ia okre^čuje želodec, če Je prebava motena, in sploh pri želodčnih bolečinah. 0«i»si steklenici..... 40 novč. 1>V'->|:i«i Ntekloiiica. . . VO Usojatn se opozarjati še jedenkrat, da se moje kapljice za želodec čestokrat ponarejajo. Pazi naj se torej pri kupovanju na gorenjo varstveno znamko s podpisom C. Brady, in naj se zavrne vse kot nepristne, ako nimajo te znamke in podpisa G. Bradv. Kapljica za. želode: o.!Ž£S£.,. (prej Marijaceljske kapljice za želodeo) so shranjene v rudečih nagubanih škatljah in imajo podobo sv. Matere Božje Marijaceljske (kot varstveno znamko). Pod to znamko mora biti podpis e,#*ua>j. Deli so navedeni. (1829—2) Kapljice za želodeo se pristne dobivajo = -v- vseh. lekarnah.. = vešč trgovine s papirjem in galanterijskim blagom, se sprejme takoj pri tvrdki (1877-1) Ant. Umek v Brežicah. in privatne osebe katere imajo znanja, išče za prevzetje naročil povsod neobhodno potrebnih novih patentiranih predmetov neka nova tovarniška trgovina, katera jamči veliko provizijo, oziroma stalno plačo. — Ponudbe naj se pošiljajo na: KlliiifHrli *V to.. Prima. H»4 II. 179< Priporočava vi (21—23:; pasterizovano v steklenicah znano po svojih izvrstnih učinkih. v Ljubljani, v Prešernovih ulioah. Krtače za pode \i. ci«tiii ri*»\ili Itoi'i'iiini«' in liit-ja. dalje (1883-12 krtače za obleke, za likanje in podobne ponuja najceneje Alojxij Pavlišta Baron Dumreicherjeva špiritna drožna tovarna in rafinerija v Savskem Marofu na Hrvatskem priporoča svoje obče znane, najboljša ia mnogokrat odlikovano (Backerhefe). Glavno zalogo za Ljubljano in deželo imata Peter Strel, vinski trgovec I,juitl juiiit, Itiiiu'c iMii tr£ ita in Karol Laiblin 173!-40) v Vegovih u i «• . U »it H Solidna trgovina. S>. n. Slavnemu občinstva a £jubljani in na deželi priporočata sa jesensko in zimsko sezono (1749-L1 (Bešnifc <§ Sfflilatjec r £jubljana Sp italske (£ingarjeve) ulice svojo popolnoma notni zaloteno trgovino najlepših nooosti in oeliko izber za ženske in moške obleke. Vzorci se razpošiljajo zastonj po pošti. "Vijifnice in Imverfe j@=^.s firmo priporoča „Carodna fislmrna" v Ljubljani. ^^^^^^^^^^ Registrovana Splošno Ttot izdelek v ovratnikih, se dobiva v najbolj renoml-moSklm modnim blagom tu- in majholjsi TS^J znan manšetah in srajcah ranih prodaj alnican in trgovinah z I Na drobno l se ne prodaja in platnenim inozemstva. Na drobno | se ne prodaja i (591-8) M. JOSS & LOWENSTEIN. c kr dvorna založnika PRAGA, Vil. Registrovana |f| Izdajatelj in odgovorni urednik: Josip Nolli. Lastnina in tisk „Ndrodne Tiskarne".