t"o$tnino oiočano » -totovlnl. Leto XX,, št* 228 Jpravništvo: Ljubljano, Knafljevo £ - Telefon štev. 3122, 3123, 3124, 3125. 3126. Inseratni oddelek: Ljubljana, Selen-burgova ul. — Tel 3492 in 2492 Podružnica Maribor: Grajski trg št. 7. Telefon št 2455. 3odruinica Celje Kocenova ulico 2. Telefon št. 190. Računi pri oošt. ček. zavodih: Ljubljana št 11.842 Praga čislo 78.180 Wien št. 105.241. Izhaja vsak dan razen ponedeljka. Naročnina znaša mesečno 25 din. Za inozemstvo 40 din. Uredništvo j Ljubljana, Knafljeva ulica 5, telefon 3122, 3123, 3124, 3i25, 3126; Maribor, Grajski trg štev. 7 telefon štev 2455; Celje, Sfrossmayerjeva ulica štev. 1, telefon štev. 65. Rokopisi se ne vračajo. Novi nemško-ruski dogovori Mednarodni razvoj zadnjih tednov je anacilno prenesel težišče dogajanj v Moskvo. Ta prenos se je začel prav za prav že s pogajanji, ki sta jih z Rusijo vodili Anglija in Francija, vidno pa je prišel do izraza zlasti po velikem diplomatskem preokretu v drugi polovici avgusta, ko sta bili nepričakovano podpisani najprej trgovska, potem pa še ne-napadalna pogodba med Nemčijo in Rusijo, prva 19., druga pa 24. avgusta. Zlasti nemško-ruski nenapadalni pakt je po pravici dobil naziv »moskovsko presenečenje«. Ze zaradi obsega te pogodbe in zaradi neposrednih posledic, ki jih je njena sklenitev imela v nadaljnjem razvoju evropskih dogodkov, je bilo pričakovati ,da ne bo ostalo samo pri tem prvem presenečenju. Dva tedna po vstopu Anglije in Francije v vojno z Nemčijo. 17. septembra, je sledilo »drugo moskovsko presenečenje«, vkorakanje ruskih čet na Poljsko, kateremu je komaj pet dni nato, 22. septembra, sledilo še tretje presenečenje v obliki začasnega dogovora o razmejitveni črti med nemško in rusko vojsko. Medtem ko je Rusija utemeljila svoj nastop na Poljskem s potrebo po zaščiti »krvno sorodnih Belorusov in Ukrajincev« ter s tem omejila svoj posel samo na belorusko in ukrajinsko ozemlje, je bila potem razmejitvena črta potegnjena precej dalje proti zapadu. tako da bi ostalo na ruski strani tudi več milijonov Poljakov. . ^ V skupni izjavi, ki sta jo podali nemška in ruska vlada dan po ruskem posegu na Poljskem, smo čitali med drugim ,da je naloga obeh držav, da »obnovita na Poljskem red in mir, ki je bil porušen zaradi razpada poljske države, in omogočita prebivalstvu Poljske, da ustvari in na novo uredi pogoie svoiega državnega obstoia«. Dan nato je Hitler govoril v Gdansku ter v zvezi s Poljsko rekel, da bosta sedaj o nadaljnji usodi Poljske odločali samo Nemčija in Rusija in da »versajske Poljske« ne bo nikdar več. V duhu teh izjav sta se sedaj N-m-čija in Rusija odločili za nove, to pot dokončne dogovore glede Poljske, ker smatrata »vsa vprašanja, ki so nastala po razpadu Poljske, za končnoveijavno rešena in je s tem ustvarjen trden temelj miru na vzhodu Evrope«. Na osnovi teh ugotovitev so bili kot rezultat razgovorov nemškega zunanjega ministra Ribbentropa v Moskvi podpisani v četrtek, 28. t. m., naslednji sporazumi: skupna izjava obeh vlad o njunem prizadevanju za likvidacijo sedanje vojne, prijateljski pakt, ki proglaša nemško-rusko razdelitev Poljske po novem razmejitvenem dogovoru za končnoveijavno, razmejitveni dogovor, ki določa dokončne meje nemškega in ruskega ozemlja na bivšem Poljskem, ter končno izmenjava pisem o potrebi poglobitve medsebojnega trgovinskega prometa v obsegu, kakršen je bil doslej največji. Ti dogovori kažejo predvsem naraščajoče povezanje nemških in ruskih interesov ter vedno večji okvir skupnega nastopanja obeh velesil. Temu se pridružuje še daljnosežna zavezniška pogodba med Rusijo in Estonsko, ki dejansko spreminja malo baltiško državico v pravi ruski protektorat, Rusiji pa odpira nove možnosti razvoja v Baltiku. Ves ta »preokret z vzhoda« je tem pomembnejši, ker tvori tako rekoč le del nove vojne, ki je 3. septembra izbruhnila med Anglijo in Francijo na eni ter Nemčijo na drugi strani. Zato je neposredno izmed vseh moskovskih dogovorov znabiti največjega pomena skupna izjava nemške in ruske vlade, ki vsebuje mirovni poziv zapadu in napoveduje novo poglobitev nemško-ru-skega sodelovanja za primer, da bi ta poziv ne rodil sadu. Ker nam prvi an-gleško-francoski odmevi teh razgovorov dajejo že sedaj negativen odgovor na nove mirovne pobude, smemo pričakovati v bližnjih dneh najprej hude diplomatske ofenzive v raznih smereh, končno pa izoblikovanje novih diplomatskih front, o katerih seveda še ni mogoče z gotovostjo reči, ali bod£ tudi vojne fionte. Vsekakor se sedanja vojna, vsaj doslej in v kolikor gre za borbo med velesilami. razvija predvsem na diplomatskem področju, obenem pa vedno bolj izgublja sleherno ideološko osnovo. Kakšni bodo njeni nadaljnji razpleti, še ni mogoče reči, toda verjetno je. da bodo diplomatske ofenzive še dolgo trajale. med drugim tudi zato, ker se je z Rusijo pojavil v igri evropskih velesil nov činitelj, ki išče razširjenja svojega vplivnega območja na evropskem ozemlju predvsem z izrabiianiem obstoječih nasprotij med ostalimi velesilami To nam kaže že sam ruski POs<^ na Poljsko, še boli pa prizadevanja M-skve. da se trdnejše usidra n? B^ku kier ^ -Estonsk- ^"dla r>rvP * *ev te nove ruske politike. Se tesnejša zveza Rusije in Nemčije Štirje novi dogovori — Nova razmejitev na Poiiskem - Skupen pritisk na Anglijo in Francijo — Razširjen .e rusko-nemških gospodarskih stikov Berlin, 29. sept. AA. (DNB). Iz Moskve poročajo: Razgovori med nemškim zunanjim ministrom Ribbentro-pom in predsednikom ljudskih komisarjev in komisarjem za zunanje zadeve Molotovom ter Stalinom so se končali preteklo noč v navzočnosti nemškega moskovskega poslanika grofa Schulenburga. Rezultat razgovorov je naslednji dogovor: Skupna mirovna izjava I. Nemška in sovjetska vlada sta po razgovorih, ki so se končali 28. septembra, dokončno uredili vsa vprašanja, nastala po razsulu poljske države in tako ustvarili zanesljivo podlago za trajen mir v vzhodni Evropi. Obe vladi soglasno izjavljata svoje prepričanje, da bi bilo v pravo korist vseh narodov, če bi se napravi] konec vojnemu stanju, obstoječemu zdaj med Nemčijo po eni strani in Veliko Britanijo in Francijo po drugi strani. Obe vladi bosta zato skupno in morda sporazumno z drugimi prijateljskimi državami zastavili svoj vpliv, da se cilj čimprej doseže. Če bi prizadevanje obeh vlad ostalo brezuspešno, bi ugotovili dejstvo, da sta Velika Britanija in Francija odgovorni za podaljšanje vojne. V tem primeru bi se nemška in sovjetska vlada medsebojno konzultirali o potrebnih ukrepih. [elitev Poljske In dogovor II. Nemška in sovjetska vlada vidita po razpadu dosedanje poljske države izključno svojo nalogo v ponovni obnovi miru in reda in zagotoviti mirnega razvoja narodom, ki tam žive, razvoja, ki je v skladu z njihovo narodno individualnostjo. V ta namen sta se obe državi zedinili glede naslednjih vprašanj: Čl. 1. Nemška in sovjetska vlada določata kot mejo obojih interesov obeh držav na področju dosedanje pojske državne meje tisto mejo, ki je zarisana na priloženem zemljevidu in ki jo bo natanko popisal dopolnilni protokol. Čl. 2. Obe pogodbenici izjavljata, da je meja obojih interesov obeh držav, kakor jo določa čl. 1, dokončna in da odklanjata vsako vtikanje drugih držav v določevanje te meje. Čl. 3. Potrebno novo državno ureditev v krajih zapadno od črte, navedene v čl. 1, prevzame nemška vlada, v krajih vzhodno od te črte pa sovjetska vlada. Čl. 4. Nemška in sovjetska vlada vidita v sedanji ureditvi zanesljivo podlago za nadaljni napredek in razvoj prijateljskega razmerja med njunimi narodi. Čl. 5. Ta dogovor bo ratificiran in ratifikacijski dokumenti izmenjani čimprej v Berlinu. Pogodba stopi v veljavo takoj po podpisu. Gospodarska pogodba med Rusijo in Nemčijo takoj izdali potrebne ukrepe za izved- J za časa svojega obiska v Moskvi tudi bo tega dogovora in bosta pazili na to, da se razgovori o tem čimprej začno in končajo. Nemški zunanji minister v. Ribbentrop je poslal šefu sovjetske vlade in komisarju za zunanje zadeve pismo, v katerem potrjuje sprejem omenjenega pisma Molotova. V odgovoru ponavlja nemški zunanji minister besede Molotova in pravi na koncu: V imenu nemške vlade in po njenem nalogu pristanem na to sporočilo in vam sporočam, da bo nemška vlada takoj storila vse potrebno v tem smislu. za časa svojega obiska v Moskvi tudi v Moictr« _ Uh ?»»ta! sectr"l*^"'l». New Tork, 29. sept. br. Iz Londona poročajo, da je letalska matična ladja »Ro-yal Are« podvzela danes s svojimi letali ( napad na eskadro nemfkih vojnih ladij v bližini Helgolanda. Nekaj letal se z napadalnega poleta doslej še ni vrnilo na ladjo. Berlin. 29. sept br. Nemško mornariško poveljstvo javlja, da je bilo danes v bližini Helgolanda pri nekem napadu na nemške vojne ladje sestreljenih 5 do 6 angleških bombnikov. vojno letalo pobegnilo iz švedske Stockholm, 29. sept. z. Neko angleško vojno letalo je moralo zasilno pristati na švedskem, švedske oblasti so posadko pustile na svobodi dati pa je morala častno besedo, da ne bo zapustila švedskega ozemlja. Včeraj pa je Štiričlanska posadka z letalom vred pobegnila, švedski poslanik je zaradi tega vložil protest pri II angleški vladi, ki je izrazila svoje obžalovanje in izjavila, da to postopanje obsoja ter da bodo krivci kaznovani. Nemci bodo vkorakali v Varšavo 2. oktobra Poljske čete so se že pričele umikali iz Varšave in bodo izpraznile mesto v 2—3 dneh Berlin, 29. sept. br. Nemško vrhovno poveljstvo je davi objavilo naslednje vojno poročilo: Nemške čete se po načrtu umikajo preko demarkacijske črte. Včeraj, 28. septembra, je nemški poveljnik svečano izročil južni del Przemisla ruskim četam. Posadka Varšave se prične nocoj umikati iz mesta. Umikanje bo trajalo dva do tri dni, zato je vkorakanje nemške vojske določeno za 2. oktobra. Pomoč in zdravstvena oskrba civilnemu prebivalstvu sta sta se med tem že pričeli izvajati. Trdnjava Modlin je spričo nemških napadov in spričo razdejanja, ki so ga povzročili nemški topovi, pristala na brezpogojno kapitulacijo. Podrobnosti o predaji bo določilo poveljstvo armadnega zbora po ukazih vrhovnega poveljstva severne ar-mijske skupine. V trnjavi je sedaj 1200 oficirjev, 30.000 mož in okrog 4000 ranjencev. Fariz, 29. sept. AA. (Havas). Iz Amsterdama poročajo: Berlinski dopisnik ho-landskega lista »Telegraph« prinaša naslednje podrobnosti o predaji Varšave: Srečanje med poljskim polkovnikom in nemškim generalom je bilo dramatično, skoraj tragično. Polkovnik je le s težavo skrival svojo presunjenost. Ko je general prevzel mesto iz rok obrambe prestolnice, je izjavil: Veselimo se, ker je prenehalo rušenje Varšave. Upam, da Varšava ni dosti trpela od bombardiranja. Polkovnik je na te besed ihte odgovoril: Na žalost je od nje ostal samo še kup razvalin. Kodanj, 29. sept. s. Norveški poslanik pri poljski vladi je dospel na poti v Oslo v Kodanj. O bombardiranju Varšave je dejal: Ne vem, kako je v peklu, toda hujše kakor je bilo v Varšavi, ne more biti. Nemška letala so zmetala na Varšavo na tisoče ton bomb in nobena hiša v mestu ni ostala cela. Rusi zasedli madžarsko mejo da Sana Budimpešta 29. sept. s. Ruske čete so danes opoldne zasedle vso madžarsko mejo do izvira Sana. Ukinstev obsednega stanja na Slovaškem Bratislava, 29. sept. AA. Notranje ministrstvo je ukinilo obsedno stanje, pasivno protiletalsko obrambo in zatemnitev mest. Vojna na morju Doslej je bilo potopljenih 12 nemških podmornic Pariz, 29. sept. s. Predsednik mornariškega odbora francoskega parlamenta je izjavil, da je bilo doslej potopljenih 12 nemških podmornic, in sicer so jih potopili 10 Angleži, dve pa Francozi. London, 29. sept. br. Agenciia Associated Press je objavila daljše poročilo svojega posebnega poročevalca, ki je imel priliko ogledati si angleško vojno brodovje v Severnem morju, na katerega naj bi bil predvčerajšnjim izvršen znani nemški letalski napad. Poročevalec ugotavlja v svojem poročilu, da je matična ladja za letala »Are Roval«, ki je bila po ncm"kih vesteh zadeta s 500 kg bombo, docela nepoškodovana. Kodanj, 29. sept. s. V bližini norveške obale je bila danes potopljena norveška ladja »Texas«. Ni še znano, ali je bila tor-pedirana ali je naletela na mino. Posadka se je rešila na norveško obalo. Riga, 29. sept. AA. (Štefani). Po drugem napadu neznane podmornice na sovjetsko ladjo v zalivu Narva, so letonski pomorski krogi vse bolj prepričani da gre za angleško podmornico, ki je prodrla v Baltiško morje. Oslo, 29. sept. s. Danes so bile potopljene tri norveške ladje. V bližini norveške obale sta bila torpedirana parnika »Taxtas« in »Jeren«, ki sta vozila les v Anglijo. V Skageraku je parnik »Solas« zadel na mino. Posadke vseh treh ladij so bile rešene. Tokio, 29. sept. AA. (Havas) Ladja »Em- press of Rusija«, za katere usodo so se že bali, je prispela dane* zjutraj po tridnevni zamudi v Jokohamo Nemški odgovor na blokado London, 29. sept. s. Današnje italijansko časopisje poroča iz Berlina, da nemški vojaški krogi ne mislijo na ofenzivno akcijo na zapadni fronti, temveč hočejo na angleško blokado odgovoriti z letalskimi napadi na angleška mesta. Balkanske sfere Rim, 29. septembra, b. Italijanski listi ne objavljajo še nobenih lastnih komentarjev k najnovejšemu razvoju nemško-ruskega sodelovanja ter o posledicah razširjenja ruskega vpliva v vzhodni Evropi, beležijo pa posredno — preko svojih poročevalcev iz posameznih evropskih prestolnic — vse glasove, ki se nanašajo na ta pereča vprašanja, zlasti v zvezi z novim položajem na Balkanu. Veliko pozornost so vzbudile v vseh tukajšnjih političnih in diplomatskih krogih predvsem informacije nekaterih londonskih poročevalcev italijanskih listov, ki napovedujejo možnost bližnjega sklicanja posebne mirovne konference v Moskvi. Te naj bi se poleg nemških in ruskih zastopnikov udeležila tudi Italija po svojem posebnem opazovalcu, nadalje Turčija ter zastopniki baltiških držav. Namen te konference naj bi bil podrobna razdelitev vplivnih območij na Baltiku in na Balkanu. V tej zvezi pripisujejo v rimskih krogih posebno važnost razgovorom, ki jih je imel italijanski veleposlanik v Moskvi z Molotovom po Ribbentropovih razgovorih s sovjetskimi državniki. V angleških krogih, kakor poudarjajo vsi italijanski listi v svojih londonskih poročilih, zasledujejo z velikim zanimanjem razvoj italijanske politike na Balkanu. Po sodbi Londona, tako poročajo italijanski opazovalci iz Londona, bi mogla v sedanjem položaju postati prav Italija najbolj naravna protiutež proti prevelikemu ruskemu vplivu na tem evropskem področju. Madžarsko-fugoslovenski sestanek Budimpešta, 29. sept. br. Tu so se danes sestali zastopniki jugoslovenskih in madžarskih obmejnih oblasti. Na konferenci ie bil dosežen sporazum o vseh perečih obmejnih vprašanjih, ki so se danes načela. Ugoden rezultat razgovorov je močno dvignil madžarske simpatije za Jugoslavijo. Angleški in nemški bombniki za Rumunijo L°ndon, 29. sept. s. 14 angleških bombnikov. ki jih je angleška vlada dobavila Rumuniji, je te dni po zračni poti dospelo v Rumunijo. Pilotirali so rumunski piloti. Bukarešta, 29. sept. s. Nemčija je te dni dobavila Rumuniji 12 težkih bombnikov v zameno za petrolej. London, 29. sept. s. Rumunska vlada je pozvala vse rumunske vojaške obveznike, ki se mude v inozemstvu, da se nemudoma vrnejo v Rumunijo. Hitlerjev bataljon Berlin, 29. sept. br. Iz oddelkov, ki so spremljali kanceiarja Hitlerja na njegovem inšpekcijskem potovanju po bojišču ,je bil danes osnovan poseben spremni bataljon, kateremu je Hitler poklonil tudi posebno zastavo. Ta bata'jon bo odslej vedno spremljal Hitlerja, kadar se bo mudil na kakem bojišču. Knickerfeoskerjeve obtožbe Berlin, 29. sept. mp. Glede na ob;ave ameriškega novinarja Knicn:erbockerja o naložbah in življenjskih zavarovanjih vodilnih narodnosocialističnih prvakov v tujini, je danes zastopnik propagandnega ministrstva na običajni konferenci s tujimi novinarji predlagal, da b; se ustanovil poseben odbor, ki bo podrobno preiskal točnost Knickerbockerjevih navedb. Nemška vlada bo odboru v vsakem pogledu pomagala. Tuji novinarji so na predlog pristali in se je takoj ustanovil odbor, ki mu je bil izvoljen za predsednika zastopnik nizozemske brzojavne asencije v Berlinu. Odbor bo že jutri začel s preiskavo. Amnestija Trgovinski minister o štednji z bencinom in podporah rodbinam vpoklicanih delavcev Beograd, 29. sept. p. Trgovinski minister dr. Ivan Andres je danes sprejel novinarje in jim podal več pomembnih izjav o vprašanjih svojega resora: Predvsem je razpravljal o razlogih, ki so povzročili oscilacije cen naših kmetijskih pridelkov. Opozoril je na velike razlike med stvarnimi in prodajnimi cenami kmečkih pridelkov, zlasti pšenice, sliv in drugega takega blaga. Vlada je zaradi tega izdala nekaj nujno potrebnih ukrepov. Prvi tak ukrep je ublažitev postopka pri plačevanju davkov, tako da kmetje ne bo dobo prisiljeni oddajati svoje blago za vsako ceno, da bi mogli plačati davke. Drugi tak ukrep je zagotovitev kreditov za nabavo rezerv živil. Glede na težkoče pri izvozu je treba uvesti načrtni sistem v naši zunanji trgovini. Velik del te naloge bo pripadel novi direkciji za zunanjo trgovino, ki se bo ustanovila z odobritvijo ministrskega sveta. O tem bo v kratkem objavljena posebna uredba. V zvezi z načrtom uredbe o štednji bencina, je minister dejal, da je uredba že pripravljena, vendar se ne bo uveljavila, dokler ne bo nujne potrebe. Preprečiti je treba, da bi se brez potrebe trošile rezerve bencina, ki ga moramo uvažati za drage devize. Ce bodo ljudje pametno ravnali s pogonskimi sredstvi, uredba o štednji bencina ne bo uveljavljena. Povsod, kjer so na razpolago železniške zveze, lahko odpadejo vožnje z avtomobili. Povsod, kjer je to le mogoče, naj se uporabljajo druga prometna sredstva. Minister je nato govoril o uredbi ministrskega sveta, s katero se zagotovijo vojnim obveznikom, ki so bili vpoklicani na orožne vaje, primerne podpore za vzdrževanje njihovih družin. Po tej uredbi bo država podpirala tudi družine onih delavcev, na katere se določbe § 221 obrtnega zakona ne nanašajo (ki pred vpoklicom niso vsaj eno leto službovali pri enem delodajalcu). Beograd, 29. sept. AA. Pravosodni minister je z ukazom kr. namestnikov z dne 28. septembra podelil sp!o-'no amnestijo za vse disciplinske krivde državnih in samoupravnih uradnikov in uslužbencev od 26. avgusta, storjene v zvezi z volitvami poslancev v narodno skupščino dne 11. decembra, bodisi, da so nastale kot samostojna dejanja, bodisi v zvezi z amnestira-nimi kazenskimi dejanji iz oddelka 2 ukaza z dne 5. septembra št. 83.271, ne glede na to. ali se je postopek že začel, ali je v teku. Če se še ni začel, se ne bo uvedel. In tudi ne glede na to, ali je razsodba že izrečena, naj bo pravomočna ali ne. General Teme f Beograd. 29. sept. p. V pretekli noči je tu umrl znani junak iz svetovne vojne, ar-mijski general Božidar Terzič. Nocoj so njegovo truplo prenesli v oficirski dom. kjer je bilo položeno na mrtvaški oder in bo tam ostalo do jutri dopoldne. Ob 11. bo pogrebni sprevod do kolodvora, ker bodo pokojnega generala prepeljali v Gornji Milan^vac, kjer bo pokopan v rodbinsko grobnico. General Terzič si je kot vojak in starešina pridobil sijajen sloves. Ze leta 1916. je postal general. Dolga leta je bil načelnik štaba in adjutant pokojnega kralja Aleksandra. Bil je poveljnik ITI. in pozneje še II. in V. armiie. V balkanski in bolgarski voini ie bil načelnik operacijskega oddelka vrhovnega poveljstva, v svetovni vojni pa načelnik š+nba I. arm;je. Povelieval je nekaj čssa tudi šumadijski diviziji. Od 16. decembra 1916 do 1. maia 1918 ie bil voini minister Načelnik Mudrinič umrl Beograd. 29. sept. p. V pretekli noči je tu po daljši bolezni umrl načelnik prometnega ministrstva Gojko Mudrinič. Vremenska napoved Zemunska: Delno oblačno, pa 'edro toda hladno vreme v vsej državi. / ^aši kraji in ljudje Jesenski čar naših planin S planinsko izkaznico je dostop povsod svoboden Ljubljana, 29. septembra. Planine Slovenije so le rahlo posrebre-ne s snežno odejo; pestra jesenska narava nudi planincu na izletih še vedno obilo užitka. V sedanjem razburljivem času, polnem nepričakovanih dogodkov je vsakemu nujno potreben oddih vsaj v prostem času, ob sobotah popoldne in v nedeljo. Najprimernejši odmor najde človek v planinski naravi, ki mu nudi obilo razvedrila in po-tr bnega miru. Dostopi v planine so prosti. Neresnične so govorice, ki se ponekod širijo, češ da ni dovoljen poset naših planin. S člansko izkaznico SPD se more planinec prosto gibati v naših planinah. Aljažev dom v Vratih bo še oskrbovan do 2. oktobra, treba je izkoristiti ugodno priliko za poset doline Vrat in slapa Peričnika. Cojzova koča in koča na Jermanovih vratih bosta odslej oskrbovani le ob sobotah in nedeljah do 30. oktobra, tako da imajo planinci dovolj prilike, da posetijo Kamniške planine. Erjavčeva koča na Vršiču je v mesecu oktobru oskrbovana ob sobotah in nedeljah. Stalno pa so oskrbovane »Zlatorog«, udobno utrjena planinska postojanka ob tihem Bohinjskem jezeru. Dom na Komni. kjer so krasni jesenski sprehodi proti Bogatinu in dolini Triglavskih jezer, zlasti lepa je grebenska pot proti Črnemu jezeru in sestop čez Ko-marčo v »Zlatorog«; dalje Dom na Krvavcu — iz Cerkelj le tri ure, popust za člane na avtobusu žužek do Cerkelj; koča na Veliki Planini — najprikladnejši vzpon iz Črne od »Jurčka« mimo Podkrajnika, kjer je le dve uri do koče; Dom v Kamniški Bistrici — prijetna jesenska izletna točka; Valvasorjev dom pod Stolom — izhodišče Žirovnica; in vse postojanke v Zasavju. Planinci pohitite v jesensko naravo. Podrobne informacije o planinskih izletih v jeseni in o planinskih postojankah dobite v pisarni SPD. Ljubljana, Aleksandrova 4, 1. nadstropje. Sneg nad Gornjim gradom Gornji grad, 29. septembra Prvi sneg je pobelil v noči od srede na četrtek vse bližnje vrhove in to celo tik nad mestom stoječe hribčke. Posebno lepo pobeljena je bila Lepenatka. že nekaj dni je tukaj temperatura izredno padla, deževalo je skoraj nepretrgano, posebno je deževalo v noči od srede na četrtek. Dočim je torej v dolini deževalo, je v gorah snežilo in v četrtek zjutraj so bili meščani prav presenečeni, ko je posijalo na jasnem nebu solnce in so se zabliščali vsi vrhovi v letošnjem prvem snegu. Na vrtovih je padla tudi ponoči prva slana in napravila nekaj škode na zelenjavi in cvetlicah. Seveda je sneg že pred nekaj dnevi zapadel v Savinjskih planinah in bo tam menda tudi ostal, dočim bo na naših bližnjih vrhovih gotovo še zginil. Zaradi tako zgodnega mraza so pričeli te dni že vsi uradi kuriti prostore. Malo prezgodaj smo dobili mraz, vse prezgodaj pa bi bila že zima, ki nam preti v tako zgodnjih jesenskih dneh že s prvim snegom. Imeli smo izredno lepo in ugodno poletno vreme in ugodno letoviščarsko sezono in je seveda razumljivo da si želimo tako lepo jesen, kakor lansko leto. 190 frankov - 110 din Važne novice za naše sezonske delavce Murska Sobota, 29. sept. Ze včeraj smo zabeležili vest o ureditvi pošiljanja denarja iz Nemčije tudi glede onih delavcev, ki so na nezakonit način šli na delo v Nemčijo. Tudi tem je zdaj dovoljno pošiljati denar v domovino. Takih delavcev je v Nemčiji okrog 1000, največ iz imotskega sreza. Razni agenti so jih nabrali za delo v Nemčiji, kamor so odpotovali s turističnim po'nim listom. Ker niso plačali glavarine in drugih obveznosti kakor naši sezonski delavci, jim Nemčija ni priznala raznih bonitet, kakor polovične voznine, pravice pošiljanja denarja v domovino itd. Zdaj tudi delavci smejo poslati domov 40 mark mesečno, ki jih bodo dobili zamenjane po 14.30 din. Vsak sezonski delavec ima po pogodbi pravico poslati domov do 4G0 mark, ali po 40 mark mesečno Če v mesečnih obrokih ni izčrpal vse dovoljene vsote, sme v zadnji pošiljki poslati tol:ko. kolikor mu še ostane dovoljeno do 400 mark. Za delavce, ki se vračajo iz Nemčije skozi Maribor, bo v Mariboru lepo poskrbljeno da ne brdo ob prihodu na naša tla imeli prevelikih sitnosti zaradi prehrane in odpočitka Po prizadevanju izseljeniške- ga komisarijata v Zagrebu bodo sezonski delavci takoj po prihodu v Maribor postrežem s toplo hrano Dobili bodo tudi zadostno število vagonov za takojšnje nadaljevanje vožnje domov. Ni še rešeno prizadevanje, da bi dobili brezplačen prevoz ali vsaj četrtinsko voznino do domačega kraja, upanje pa je, da bo tudi to vprašanje ugodno rešeno. Na prizadevanje izseljenskega komisarijata v Zagrebu je finančno ministrstvo odredilo, da bo na naši obmejni železniški postaji na Rakeku zastopnik ministrstva za socialno politiko in narodno zdravje odkupoval francoske franke od naših izseljencev, ki se vračajo iz Francije, in sicer po tečaju 110 dinarjev za 100 frankov, brez odbitka. Izseljenci morajo imeti na povralku iz Francije pripravljene dokumente. s katerimi se izkažejo da so zakonito. to je s kontraktom in rednim potnim listom zapustili našo državo ter se vračajo v domovino. To obvestilo bo gotovo dobrodošlo vsem. ki imaio svojce v Franciii, da bodo naši sezonski delavci namesto neresničnih vznemirljivih novic, izviraiočih iz bujne domišljije, dobili željna obveza, da se naša oblastva brigajo za njihovo usodo v tujini. Pssnvski sadjarji razstavljajo Brežice poskisj^o sadje iz krškega ln brežiškega sreza Krško, 29. septembra Narava letos sadjarju ni odtegnila svojega blagoslova, temveč je delila z obema rokama zlate sadove Priznati moramo, da imamo letos sadja, kolikor ga le hočemo, posebno v Dolnjem Posavju. Vendar pa ni povsod tako, posebno ne na Gorenjskem, kjer bo sadje preko posredovalcev precej dražje. Da bi pa vsi lako prišli poceni do sadja, so sklenila sadjarska društva krškega in brežiškega sreza prirediti razstavo, ki naj omogoči vsem zadostno in ceneno izbiro. Sadna razstava bo v prostorih meščanske šole v Brežicah od 30. septembra do 2. oktobra. Prirejena bo v velikem obsegu, saj bo razstavljalo nič manj kakor 25 sadjarskih podružnic iz obeh srezov in bodo lahko vsi interesenti prišli na svoj račun. Razstavo aranžira preko naših meja znani sadjarski strokovnjak, kmetijski referent g. Virant iz Krškega, dočim ima vse poslovanje v rokah g. Horvat. Imena obeh dovolj jasno povedo, da bo razstava na višku, tako glede ureditve, kakor tudi glede kakovosti sadja. Intresenti bodo lahko kupili sadje na razstavi sami ali pa jim bo dal odbor na razpolago naslove, kje lahko dobe ustrezajoče sadie po kakovosti, ceni in ko- Kadar \e žival v §tiski • • • O tem, kako se obnašajo živali v stiski, čitamo v oktobrski številki »Lovca« poleg drugega zanimivega čtiva naslednjo beležko nekega slovenskega lovca. Pomladi leta 1938 sem se peljal s sanmi s postaje Jarše-Mengeš domov, ko opazim, kako sokolič preganja škrjanca Da bi laže opazoval neenaki boj, ustavim sani Skoraj v istem hipu prileti ubogi škrjanček proti meni in mi sede na roko. Pognal sem konja in tako sem peljal škrjanca kakih 30 m daleč, dokler sokol ni odletel in se je tudi rešena piička poslovila. Med svetovno vojno so lovili po Kolovcu vojaki. Ranili so srnjaka, ki se je zatekel v stelnik pri graščini ter tam poginil Leta 1921 je bil pogon v kolovških gozdovih. Od psov preganjani srnjak se je zatekel v parku grada na vrt k ljudem. Rešili smo ga s tem, da smo pse odgnali. Na Kolovcu sem v kraju, ki mu pravijo na Bab jem trebuhu, na zalazu obstrelil srnjaka, ki je na mestu padel. Ko ga hočem prijeti, uide Slednjič ga dohitim in ko se pripravim, da bi ga zabodel me srnjak napade in mi z rogovjem na en mah prepara vzdolž noge hlače in še kožo. S težavo sem ga obvladal Od previsokega strela mu je bila krogla obrsnila zgoraj hrbtenico. Nekoč sem ustrelil srno in ji hotel smrtni boj skrajšati ? vbodom noža. Ko se ji približam z roko, mi uboga žival jame li-zati roko. Začutil sem nož v lastnem tilniku... ličini. Tako si bodo lahko sami ogledali sadje na licu mesta ali pa pri gospodarju, kjer bodo lahko še dali nasvete glede obiranja sadja. Na ta način bodo prišli brez posrednikov do izvrstnega sadja po nizkih cenah; tako bo ustreženo odjemalcem kakor sadjarjem. Razstavni odbor pa bo ob tej priliki priredil tudi majhno razstavo vseh stiojev, orodja in drugih pripomočkov fci so umnemu sadjarju neobhodno potrebni pri skrbni negi sadnega drevja. Razstavljene bodo samo prvovrstne in že prizkušene stvari, med katerimi naj omenimo majhno sušilno peč, ki jo tako redko vidimo pri naših kmetih, zato pa pogosteje kotle za kuhanje žganja Sušenje sadia je pri nas še vse premalo vpeljano med preprosto ljudstvo, ki ne uvidi velike koristi od posušenega sadja in bo treba na tem poprišču še mnogo truda. Upajmo, da bo sadna razstava obeh srezov, ki je prvi korak k smotrenemu skupnemu delu za procvit Dolnjega Po-savja, dosegla zaželeni uspeh in bodo z njo zadovoljni obiskovalci razstave, kakor tudi prireditelji. Nedeljski izlet v naše vinorodne kraje, posebno zdaj, ko se je začela trgatev, vsem ljubiteljem sadja toplo priporočamo. Pridite in videli boste, da vas bomo zadovoljili! Žrtev vojne Bled, 29. septembra. Bled je prazen in žalosten. Še nedavno je bilo toliko življenja po vseh cestah in stezah, potem so se naglo poslovili Ietoviščarji naposled je Bled izgubil še enega svojih najbolj znanih zemskih gostov. Umrl je France Marolt, po domače Kosmačev Fran-celj. Hudo nam je za njim. Izgubili smo domačega diplomata m iskrenega narodnjaka. Pri njem smo imeli največje pomenke. Ugibali smo in modrovali in marsikatero uganili. Svetovna vojna je potegnila Kosmačeve-ga Franceljna v Karpate. Kot jezdec se je prehladil in prinesel s seboj domov neozdravljivo bolezen. Neštetokrat je bil v Karpatih v smrtni nevarnosti, jezdaril je sem in tja med treskanjem granat in šrap-nelov, a usoda mu je namenila še 25 let življenja, težkega in grenkega. Polnih 8 let je Francelj polegal in «e boril z zavratno boleznijo. Veder in bister kakor je jasni-na gorenjskega neba, je kljuboval smrti. Njegov močni duh, poostren v bolnem telesu, se je dolgo upiral. Francelj ni nikdar potoži!. Vsakomur je veljal njegov smehljaj. Pehal se je dalje v borbi za obstanek. Upal je na invalidnino, a je ni dočakal. Nebo pa mu je naklonilo ljubeča srca, ki so mu lajšala težke dni. Imel je štiri dobre sestre, štiri velike ljubezni. Angel dobrote mu je bila gospa hotelirka Jeklerjeva. Ko je bil poklican njen sin pod orožje, je Francelj bridko vzdihnil: »Tako rad bi šel namesto njega!« Za božje plačilo sta mu lajšala bolečine zdravnika dr. De Gleria in dr. Češarek. Dobra mati mu je bila blejska občina. Francljev mrtvaški oder je bil zasut s cvetjem. Kar je premogla lepa jesen cvetja, vse je veljalo Franclju. Ganljivo je bilo slovo ob grobu. Govornik je krasno ocrtal Francljev jekleni značaj Da. dragi Francelj, veliko je bilo tvoje trpljenje, zato naj bo v enaki meri sladak tvoj počitek! Sladko spavaj ob večni pesmi jezerskih valov! M. L. Naši parniki na odprtem morju Svobodna plovba v Sredozemlju se obnavlja Zagreb, 29. septembra Zagrebški »Juta m ji list« prinaša iz Splita poročilo o tem, kako plovejo naši parniki na odprtem morju v današnjih burnih časih. Promet svobodne plovbe preživlja že od začetka svetovne vojne hudo krizo. Ladje so kmalu po nastopu vojne ostale v domačih pristaniščih, pripravljene za prezimovanje. Po vseh lukah je zavladala puščoba. Zadnje dni pa je svobodna plovba spet poživljena. V četrt-tek zjutraj je zapustil severno splitsko luko parnik »Talas«. ki je bil v pristanišču natovorjen s solitrom. Odplul je v neko francosko pristanišče. V splitsko luko je priplul parnik »Vihor«, ki tovori cement in les za Malto in Aleksandrijo. Nekaj parnikov društva Topič je na poti proti Južni Ameriki. Parnik »Vidovdan«, ki je zadnji čas počival v Splitu je iobil v sredo zvečer naročilo, naj odpluje v Massauo v italijanski Eritreji, kjer bo prevzel tovor soli za Japonsko. s>Vidov-dan« je v četrtek zjutraj odplul proti Dubrovniku in bo takoj nadaljeval pot. Ta parnik je krenil iz Rotterdama 5. septembra, ko je bila vojna že v razmahu. Njegov kapetan Nikša šapro je pripovedoval splitskim novinarjem zanimive doživljaje s potovanja od Rotterdama do Splita. Angleške pomorske oblasti so ka-petanu šapru bile v vsakem pogledu uslužne. Angleški konzul v Rotterdamu mu je točno naznačil, kje povsod so ležišča min. V Gibraltarju je angleška pa-trolna ladja ustavila »Vidovdan«, častniki so se povzpeli na parnik. Ko so pregledali dokumente, je lahko parnik takoj nadaljeval plovbo. Kakor pripoveduje kapetan Nikša šapro po Sredozemskem morju podnevi sploh ni videti parnikov. Angleški parniki pa tudi ponoči plovejo popolnoma brez luči. Edino naši parniki so toliko pogumni, da si upajo tudi podnevi na pot in da so ponoči popolnoma razsvetljeni. Na bokih ladij je pleskana velika jugoslo-venska trobojnica, razsvetljena z dvema velikima reflektorjema. Plovba po Sredozemskem morju za enkrat še ni ovirana. Truplo med gozdnimi živalmi Tragična usoda 78 letnega Ivana Gorjupa Maribor, 29. sept. V Arnačah pri Slovenjem Gradcu je živel v borni hišici 78ietni prevžitkar Ivan Gorjup. V zadnjih letih mu je opešal vid in je bil na eno oko popolnoma slep Tudi noge so mu odpovedale, tako da si je do-magal z bergljami Sam si je kuhal, sam pral. Ker je živel v težkih življenjskih prilikah, je tudi beračil in se obračal na dobra srca za pomoč. V zadnjem času pa ni bilo Gorjupu več na spregled. Toda nikdo ga ni pogrešal, ker so bili ljudje navajeni da ga niso delj časa videli. Včeraj pa je zagledal posestnik Franc Potočnik v nekem bližnjem iar-ku moško truplo, ki je bilo že popolnoma v razkroju. Ostalo je skoraj še samo okostje. Na trupu se vidijo znaki, ki kažejo, da so starčkovo truplo oglodale razne gozdne živali. V jarku je ležal, kakor je soditi po raznih okoliščinah, najmanj mesec dni. Komisija je ugotovila, da je mrtvec Ivan Gorjup Rezultati preiskave kažejo, da ne gre za zločin, ker ni na trupu nobenih znakov nasilja. Domnevati je, da je hotel Gorjup, kakor običajno, do bližnjega potočka, kamor si je hodil prat perilo. Starček pa je pri tem zaradi slabosti omahnil in obležal v jarku. Mogoče pa je tudi, da se je spotaknil ob kakšen predmet in padel v jarek, iz katerega se ni mogel več dvigniti. Nerodno pseetje mladih žganjarfsv Cesto so pregradili z dvema hlodoma, da bi uživali ob prekucavanju kolesarjev in motoristov St. Vid pri Stični. 28 sept Prav imajo ljudje, ki tarnajo z slavami nad obilno sadno litino. Po kmetih imamo toliko žgane pijače, kakor tega že vrsto let ne pomnimo Škoda, ker gospodarji premalo sušijo sadje za prihodnjo leto. ko bo verjetno majhen sadni pridelek Te dni kuhajo žganje na mnogih krajih Kdor pride mimo kotla, mu ni treba iti dalie ne da bi se po mili volji nalokal tople pi- jače Žalostno je. da se naliva tudi mladina. ki ji kmalu zavrejo možgani in začne delati neumnosti. Tak žalosten primer se ie zgodil v Radohovi vasi ob glavni državni cesti. Družba fantov se je znašla zvečer. Ene-ia izmed njih je bolel zob in so uganili, da gredo iskat po vasi leka Na koncu vasi so prav tedai kuhali žganje in petorica je prisedla h kotlu. Mladoletniki med 16. in ZA SIGURNO IN DOBRO HOJ O, SAMO PODPETNIKI 19. letom so se tako nabrali žganja, da so kasno zvečer začeli delati po vasi neumnosti. Izza kovačnice Marije Grdenove so privalili dvoje smrekovih debel, debelih okrog 30 centimetrov v premeru. Prvi hlod so položili preko ceste pod hišo, drugega kakih sto korakov nad hišo. Nato so se fantje skrili v grmovje in se vili od smeha. kako se bodo vozači in njihovi motorji in avtomobili sredi noči prevračali. Prvi je privozil po cesti kolesar Kovač v družbi tovariša kolesarja Groznika. Zadela sta seveda v hlod in sta se prevrnila. Raztrgala sta si obleko in dobila manjše poškodbe. Razbila sta si kolesi, odbila sta si pedale in razpočila vilice na vozilu. Vsa jezna sta se pobirala iz jarka. Malo nato je privozil mimo motociklist Srečko Repovž, trgovski potnik iz Trebnjega. Vračal se je iz Ljubljane in je imel na sociju sopotnico gdč. Ano Kolarjevo. Vozila sta zelo hitro, ker je bilo že precej pozno. Do-spevši do Grdenove kovačnice. vozač ni pravočasno zapazil ovire sredi ceste. Imel je izredno srečo, da je motor kar preskočil preko debele smreke. Začuvši tedaj iz ho-ste gromozanski krik skritih brezvestne-žev, je g. Rapovž po pravici domneval, da so mu neznani napadalci nastavili zasedo. Bal se je napada in je vozil kar dalje, čeprav ga je skok preko smreke močno pretresel. Opazivši malo naprej drugo oviro, je vozač še bolj domneval, da so nastavili ovire zato, da bi ga na samotnem kraju napadli. Vozač ni prav nič po-mišljal in se je pognal z dvojno obtežbo kar pogumno še preko drugega drevesa. Tudi drugo oviro je gladko prevozil, seveda je vozilo močno prerukalo, prav tako tudi Repovža in sopotnico Kolarjevo. Gb zaletu v drevo je izgubila uro, montirano na vozilu, kilometrski števec se je pri priči polomil. Mptor je dobil take poškodbe, da bo potreben temeljitega popravila, ki bo veljalo nad tisoč dinarjev. Vozač Repovž je nevarno zasedbo prijavil orožnikom, ki so odšli na ogled. Med tem je privozilo do nevarnega mesta še več drugih avtov in vozil. Tisti, ki so oviro pravočasno opazili, so svoja vozila ustavili in so jih obšli po robu ceste. Srečo je imel šofer g. Maks Koritnik iz Ljubljane. ki je precej naglo vozil iz Novega mesta proti domu. Gotovo bi prišlo do hude nesreče, če bi se zaletel v oba hloda. Rešil ga je neki motorist, ki je privozil malo pred njim do ovir in jih je pravočasno opazil. Orožniki so poskrbeli, da so težke hlode odstranili s ceste. Grdenovi so opazili ponočnjake za hišo, kjer pa so se tako krvavo pridušali in grozili, da se jim niso upali postaviti v bran. Ko so fantje videli, da se okrog brun zbirajo vozači, so se poskrili. Orožniki pa so jim le prišli na sled in so jih ovadili sodišču. Ta film je posvečen vsem materam, ki žrtvujejo za srečo svojih otrok vse, celo lastno dobro ime in čast... NAJSLAVNEJŠA EVROPSKA TRAGEDKINJA v prekrasnem filmu Greh mladosti Danes ob 16., 19. in 21. uri Kino Union, 22*21 Film slavne igralke, ki se je proslavila po ■.L vsem svetu z nepozabnim filmom »Mazurka« Spomini na Poljsko Daleč za nami je že, enajsto leto od takrat poteka, vendar spričo današnjih razmer in dogodkov sveže vstajajo spomini na polpreteklo dobo in prekrasne dneve, ki smo jih preživeli na poljski zem lji. Bila je to druga pevska turneja v enem letu, katero je priredila ljubljanska Glasbena Matica v inozemstvo. Prva je bila v maju po tedanji CSR in že v oktobru smo pohiteli na Poljsko po novo zmagoslavje slovenske pesmi, po nove lavorike. če je bila češka koncertna turneja pevsko in glasbeno morda bolj hvaležna, saj smo se zavedali, da pojemo najbolj muzikalne-mu narodu na svetu, je bila pa poljska tako elegantna in kavalirska, da je nad-krilila vsako pričakovanje. Vsi poljski glasbeni, pevski in zasebni krogi so kar tekmovali, da bi čim bolj izkazali svoje simpatije slovenskim gostom in pevskemu zboru G.M. Od Moravske Ost-rave mimo Vitkovic, nad deset kilometrov daleč poteka premogovno ozemlje s tovarnami in neprestano kadečimi se dimniki, da nikdar ne vidiš jasnega neba. Tam za Bohuminom smo prestopili poljsko mejo in prišli v Krakov, sedež krakovskega vojvodstva, v najbolj zgodovinsko poljsko mesto. Tukaj nas je sprejel na čelu odlične krakovske družbe in poljskega glasbenega sveta krakovski vojvoda (ban) Ludovik Dar6wski. Sprejela sta nas pa tudi naša rojaka, vseučiliška profesorja, dr. Fran 11 e š i č, ki je bil naš zvesti spremljevalec in tolmač na nadaljnjem potu. in dr. Vo-jeslav Molž, profesor v Krakovu, ter sta nam oba s svojim odličnim poznavanjem poljske zgodovine in zemlje mnogo pripomogla, da smo dobili v pičlo odmerjenem času prilično sliko kraljevskega mesta. Naš prvi koncert na poljskih tleh v Krakovu katerega je odc'ajala radijska postaja, je tako odlično uspel da smo že prihodnji dan dobili ponudbo za ponovitev koncerta na našem povratku v Krakov, za prireditev koncertov v Lvovu in Vilnu, česar pa zaradi točnega potnega načrta, žal. ni bilo mogoče sprejeti. Preostali čas bivanja je bil odmerjen ogledu mesta in njegovih znamenitosti, zlasti zgodovinskih, saj pravijo, da ima vsak kamen v tem mestu svoj zgodovinski pomen. Obiskali smo tiskarno najbolj razširjenega poljske ga lista »Ilustrovany Kuryer Codzicnny«. moderno petnadstropno palačo. Na strehi, raz katero smo uživali prekrasen razgled na mesto, so nas fotografirali, in je slika izšla še isti dan na načelni strani lista. Ogledali smo si tudi S u k i e n n i c e, nekdanje tržnice in skladišča sukna, palačo v gotskem slogu, sedaj pa središče poljske zgodovine in kulture, muzejev in galerij slik. Najlepše delo tukaj je slika poljskega umetnika Siedmiradzskega, ki pokriva vso dolgo steno »N eronove bakle«: kristjani pribiti na križe, oviti s slamo in osmoljeni, gor6. pogled jim je uprt v nebo. Spredaj v naslanjaču pa sedi Neron s svojo Popejo in poln groze bulji v goreče kristjane .. Slika učinkuje s svojo pristno naravo tako mogočno, da ti nehote zastaneta dih in korak. Med ostalimi poljskimi slikarji naj omenim le še odličnega umetnika Jana Matejka in sli, ko »Kosciuszko pri Raclavicah leta 1794«, znano pod imenom »F i n i s Polonie«. Zelo zanimiv je tudi narodopisni muzej. V najstarejši poljski, Jage-lonski univerzi, stoji miza na kateri je bila podpisana tretja delitev Poljske. Od tod je šla naša pot na kraljevski W a-w e 1. Okrog gradu teče Visla. »ljubo ga objemaje«. kakor Krka okrog Novega mesta. Legendarna priča pripoveduje o nesrečni poljski kraljici Vandi, ki je skočila tu doli v reko iz obupa in studa pred vsiljenim ji nemškim ženinom... V krasni katedrali so našli večni pokoj, deloma v kapelah, deloma spodaj v kripti, jagelon-ski kralji, narodni junak Kosciuszko, kralji Poniatowski Jan Sobieski, Avgust Saški, Štefan Batori, pesnik »Pana Tadeu-sza« Adam Mickiewicz, ustanovitelj poljske republike Josef Pilsudski, čigar srce pa je shranjeno v njegovem rojstnem Vilnu, ter še mnogo drugih poljskih zaslužnih mož. Poleg kraljev sveta — kralji duha ... V cerkveni zakladnici so zbrane dragocene zlate in srebrne posode, orna-menti. z biseri okrašeni križi ter prekrasna velika zlata roža. papežev dar soprogi poljskega kralja Avgusta IH. V stolpu katedrale visi največji poljski zvon »Zyg-munt«, ki se oglaša le ob najbolj slovesnih cerkvenih in narodnih praznikih ter ga je slišati ure in ure daleč. Na obsežnem notranjem grajskem dvorišču uprizarjajo pogosto opere in je naš zvesti spremljevalec, nekdanji član ljubljanske opere, odlični basist Hugon Zathey s ponosom pripomnil, da je tudi on pri takih prireditvah sodeloval pred večtisočglavo publiko. Od številnih krakovskih cerkva, okrog šestdeset po številu, je zgodovinsko in umetniško najbolj pomembna Marijina cerkev, ki krasi triptik, znamenito umetnino kiparja Vida Stosza, izdolbeno iz enega samega kosa. Zvečer smo poslušali starodavne poljske korale, ki so jih veličastno izvajale fanfare z najvišjega cerkvenega zvonika ter jih radio-oddajna postaja vsak večer prenaša po širni poljski zemlji. V cerkvi Na Skalki je umoril poljski kralj Boleslav škofa Stanislava ter delal nato prostovoljno pokoro do smrti kot »mutec osojski« na Koroškem. Skoraj tretjina krakovskega prebivalstva je židov, ki prebivajo večidel skupno v predmestju Kazimierzu. Naselil jih je in jim podelil razne svoboščine baje poljski kralj Kazimir, češ ker je imel židovsko ljubico. Naj še omenim svojevrstno kavarno v Florijanski ulici. Trije prostori, ki prehajajo v nizkih terasah drug v drugega, imajo vse stene pokrite s slikami, grafikami, lesorezi, kipi itd., med njimi je marsikatera umetnina. Pustili so jih tamkaj kavarnarju mladi umetniki v odplačilo. Obiskali smo tudi svetovnoznane solarne v bližini Wieliczki. Z dvigali smo se spustili globoko dol v osrčje zemlje. Po belih, kristalno se bleščečih rovih smo dospeli v večje prostore, v sijajne dvorane, v cerkev, kjer so oltarji, stebri, kipi, razni reliefi, jaslice itd. umetniško izklesani iz prebele kamene soli. Nam v čast je bilo tudi bajno električno razsvetljeno temno-modro se svetlikajoče podzemno jezero. Bil je prizor iz »Tisoč in ene noči!« V velikanski slavnostni dvorani je pevski zbor GM odpel del svojega koncertnega programa, nato pa veselo zarajal ob zvokih rudarske godbe. Neradi smo se prihodnji dan poslavljali in ločili od svetih zgodovinskih tal kraljevskega Krakova. B. Dostal emaie vesti * Zdravniški Kongres odpovedan. Slovensko zdravniško društvo v Ljubljani sporoča, da je kongres jugoslovenskuh zdravnikov, ki bi se moral vršiti v začetku oktobra odpovedan. Društvo opozarja na to vse gg. kolege, da rezervirajo eventualne teme za poznejši čas. * Okrožni urad za zavarovanje delavcev v Ljubljani opozarja svojce umrlih članov ki so za zavarovanje za onemoglost, starost in smrt po 1. septembru 1937 ' vplačali vsaj 100 tedenskih prispevkov, da prijavi za dečjo rento ali vdovsko podporo brezpogojno prilože: mrliški list in družinski izkaz (izpisek oziroma poročilo župnijske matice). Obe listini dobe svojci v župnišču ter sta v smislu § 189. ZZD kolekov prosti. * Pokojnine za oktober 1939 bo pošta Ljubljana I. dostavljala v nedeljo dne 1. oktobra 1939. * Umrl je ženski župan. Daleč nad Le-skovcem v vzhodni Srbiji, na planini Pro-lomu. je samotna vas Bogojevo. Tu je prebivala vdova Marija Petrovičeva, ki ji je mož trgovec že zgodaj umrl. Ko je prišla vojna, je moral tudi njen edini sin k vojakom in ji je doma zapustil ženo s petimi otroki. Tudi žena je kmalu umrla in tako ie vdova Marija, ki ji je bilo takrat že 60 let. prevzela nase skrb za vzgojo petih sirot Ko je sovražnik okupiral tudi vas Bogojevac. kjer je bilo v okoliških gozdovih oolno komitašev. ie bila za župana postavljena — vdova Marija. In izbira je bila dobra. Županja Marija je bila žena nezlomljive volje, odločnejša fcakor vsak moški Samo v enem je razočarala sovražnika: ni pobiiala komitašev, marveč so se prav po njeni zaslugi le še bolje držali in se številčno pomnožili. Kljub vsej nevarnosti jim je pošiljala hrano in jih zlasti po ženah o vsem obveščala. Znala je ravnati tako diplomatsko in je vzdrževala tak red v svoji občini, da ves čas okupacije ni bila odstavljena. Ko je prišla srbska vojska, je bil tudi konec Marijinega županovanja. Drug za drugim so se vračali vojaki, toda nienega sina ni bilo. In nihče ni vedel kai povedati o njem. Ali je padel ali je izdihnil v Albaniii. ali je bil snloh kie pokopan ali je strohnel na kopnem? V vsem okraiu ni bilo lepše moške glave, pravijo kmetie o njem. Vdova Marija je stisnila svojo bolečino v srce. vzdržala ie ?o~nod^rstvo. vzgojila in oo-ženilo vnuke Zdai pa je končalo njeno živli^nie. ki ie bilo polno truda in tudi trpljenja. je po naročilu svojega moža prosila za posojilo 450 din. Elizabeta pa ni dala denarja, ker ji Julka doslej ni še nikoli ničesar vrnila. Tedaj je prispel v hišo tudi Julkin mož. ki je začel Julko pretepati Obe sestri sta se zaklenili v kuhinjo. Toda divjak je zgrabil Julko za vrat. da bi jo zadavil Tedaj je Elizabeta popadla samokres in je z dvema streloma na mestu ubila divjaškega svaka. Orožniki so kmalu nato prijeli Elizabeto in jo po zaslišanju oddali v občinski zapor. Ko so zvečer hoteli ženico še enkrat zaslišati. je bila že mrtva. Zdravnik je ugotovil, da jo je zaradi prevelikega razburjenja zadela kap. Tako sta zaradi posojilca 450 din padli dve žrtvi. VEČERNI TRGOVSKI TEČAJ na trgovskem učiliSču »Christofov učni za« od«, Ljubljana, Domobranska 15, se prične v četrtek dne 5 oktobra kot običajno vsakr leto. Večerni trgovski tečaj je organiziran tako, da nudi potrebno izobrazbo za oprav Ijanje pisarniških poslov vsem onim, ki v dnevnih urah nimajo prilike obiskovati rednih šol. Poučujejo se predmeti. Knjigovodstvo, trgovsko-obrtno računstvo, korespondenca s trgovinstvom, pisarniška dela, nemščina, stenografija, strojepisje, na željo italijanščina. Dovoljen je obisk tudi posameznih predmetov. Pojasnila ta prospekti brezplačno na razpolago osebno aH pismeno. Vpisovanje vsak dan do 5. oktobra. Uradne ure dopoldne, popoldne in zvečer do 8. ure. šolnina nizka! * Ker je padel pri popravnem izpitu, je 20. septembra izginil iz Koprivnice 19-let-ni petošolec Ivan Matica. Starši so ga iskali povsod na okrog. Zdaj so našli blizu Čakovca mladega samomorilca, ki se je bil vrgel pod vlak. Pri njem so našli listek z napisom: »Zovem se Rikard Fuke iz Madžarske«. Mati Maticeva pa je v pokojniku spoznala svojega sina Ivana po obleki in sliki. Nesrečni mladenič je bil pri izpitu padel iz nemščine. * Cigani so hoteli ubiti orožnika. Znano je, kako se cigani boje varuhov oblasti. Zgodi pa se v današnjih zmedenih časih tudi narobe. Iz Priboja poročajo o naslednjem dogodku: Na poti iz Vranja v Vladičin han je orožniški podnarednik Ce-ševič vodil nekatere potepuške cigane k zaslišanju. Poloviti jih je moral, ker so cigani v bližini železniške postaje Priboja izropali trgovino Djordja Savica. Naenkrat se je ciganska svojat vrgla na podna- L • t a 1 s k velefll Posiednjo ze poved WARNER BROTHERS produkcije — pod okriljem Aerokluba v kino errol flvnn A ^ w Matici, teL Vj-Zl Najaktualnejša filmska drama, močnejša od vseh Remarque-romanov. FIlm o zvestem vojnem tovarištvu, dolžnostih in junaštvu. O usodi dveh front — o angleški eskadrili na francosko-nemškem bojišču. Film o borbah na bojnem polju, v zraku — in ljudskih dušah. — Nabavite si vstopnice v predprodaji. _Predstave ob 16., 19. in 21. url, jutri v nedeljo tudi ob 10.30. hodnikih. Ljubljansko zastopstvo Antuna Resa pa piše med drugim: Pri izpiranju tlaka mora delavec delati neprekinjeno v določeni smeri, če hoče delo izvršiti pravilno. in je vsaka prekinitev nemogoča. Trditev, da je delovodja podžigal delavce, naj kolesarja nalašč poškrope, je izmišljena. Priče, ki morejo dokazati člankar-jevo trditev, pa tudi člankarja samega, pozivamo, naj se zaradi dokaza zglasi pri policijski stražnici v Šiški. ^"laJa se Vam naro 'Iti filme Iz tn poslati tste v razvi janje, ker Vam tzgotovljene 9like Se isti dan ko prejmemo - odpošljemo Poizkusite enkrat - postanete prav gotovo naš stalil) odjemalec, imamo na zalogi filme ^t. najnovejše -^nr emulzije do l. 1941. Razvijamo ln kopiramo priznano prvovrstno' Naš ček račun St. 13-286 NaSa tel. št 25-66 to 25-67 - Se priporoča Foto Tourist — Lojze Smuč I LJUBLJANA — ALEKSANDROVA C. S. Na splošno željo in vsled obilnega zanimanja za ta Izredno poučni film podaljšamo Se za nepreklicno danes ob 16., 19. in 21. uri ter jutri dopoldne ob 10.30 uri TD AnrD gttf\HM veliki ekspedicijski film, ki nazorno predočuje IllAlICll Klllnll vse lepote in strahote divjega afriškega konti-■^■■■^■■mHBMHM BHBiH nenta. KINO SLOGA, tel. 27-30 MASE BRITVICE, tudi najcenejše Dodo tudi Vas popolnoma zadovoljile! PARFUMERI-JA »VENUS«. ryr£eva 9 * Nenavadna oblega. V vasi Kaknju. nedaleč od Sarajeva, ima kmet Milorad Antič 17-letno lepo hčerko Veselinko, ki je dalje časa ljubimkala z Vladimirom Ke-šeliern. Namesto, da bi se z njim poročila, pa io ie oče obljubil nekemu finančnemu pazniku. Nedavno ie Veselinka kar pobegnila k Vladimiru. Oče je naprosil orožnike. naj jo spravijo domov. Ker pa se v teh krajih smatra za veliko sramoto, ako dekle, ki je že enkrat v tuji hiši, odpravijo spet domov, je vsa vas smatrala to za svojo lastno sramoto. Ponoči so se za-torei kmetje zbrali okrog hiše Milorada Antiča in so se na vsak način hoteli polastiti Veselinke V oblegani hiši so bili tudi trije finančni pazniki, med njimi Vese-linkin zaročnik. Ob 3. zjutraj so hoteli vaščani izvršiti odločilni napad. Med tem so prihiteli orožniki, ki so namero preprečili. Napetost v vasi pa je tako velika, da bo najbrž še tekla kri. ROBI DOPISI*A TRGOVSKA ŠOLA V LJUBLJANI, KONGRESNI TRG 2 vpisuje v svaj& Dvoletno trgovsko Solo, tečaje in predmete — knjigovodstvo, računstvo. slovenščina, nemščina, fran coščina korespondenca v raznih jezikih stenografija Itd. — Vpis priporočamo zlasti onim, ki so že v službah in se žele izpopolniti, ter onim, ki ne morejo obiskovati rednih tigovsKih šol. Pouk je individualen in se vrši z dopisovanjem. Podrobna pojasnila daje ravnateljstvo brezplačno. * Zaradi nesrečne ljubezni se je ustrelil v Novem Sadu bančni uradnik Aleksander Poc in je njegovo obupno dejanje zbudilo mnogo pozornosti. Zapustil je pismo, čigar vsebino čuvajo v tajnosti. Kakor vedo tovariši, se je bil zaljubil v neko lepotico, s katero se je na skrivnem tudi zaročil. Ker pa njegovi starši niso hoteli privoliti v poroko, se je ustrelil. Po rodu je bil iz bogate družine v Petrovgra-du in ie b;l 6 let korespondent Trgovsko-obrtrie banke v Novem Sadu. — Pri korpulentnih ljudeh se izkaže naravna »Franz-Josefova« grenka voda kot zanesljivo in prijetno delujoče sredstvo proti zaprtju, katera se uporablja brez posebne diete. »Franz-Josefova« grenka voda se dobi v vseh lekarnah, drogerijah in trgovinah z mineralnimi vodami. 1» re« S br * Nezvestobo je kaznoval s smrtjo. Iz Sarajeva poročajo: V vasi Ravni gori se je nedavno noč zgodil strahovit zločin. Pred letom se je bil poročil Hasan Sairič z lepo mladenko. Pred tremi meseci je bil poklican v vojsko. Ko se je zdaj vrnil, je zvedel, da mu mlada žena ni bila zvesta in da so pri njej vasovali nekateri vaški Don Juani. To je nanj tako vplivalo, da se je v jezi napil, potem pa je z nožem pre-paral ženi trebuh, ko je spala. Čeprav je že bila s tem smrtno poškodovana, ji je zadal še vbod naravnost v srce, da je takoj iždihnila. S krvavim nožem se je podal Hasan iz hiše in se obesil na vrtu. ♦ V obrambi svoje sestre je ubila svaka. V vasi Ruševu, nedaleč od Našic v Slavoniji je kmetica Elizabeta Bereševa stara 60 let. morala večkrat braniti svojo sestro Julijo Emičevo pred svakom Elizabeta Bereševa je bila premožna in je poleg zemljišča imela tudi precej gotovine, ki jo je posoiala v manjših zneskih Te dni je prišla k njej njena sestra Julka in rednika. ga potolkla in mu hotela odvzeti orožje. Orožniku so prihiteli na pomoč kmetje in kmalu nato tudi tovariši z orož-niške postaje v Vladičinem hanu. Komaj jim je uspelo, da so premagali cigansko uružbo in jo odgnali v zapore. * Na dosmrtno jeco je bil obsojen v Te-tovem Novak Pandilovič, doma iz vasi Du-fa. Polakomnil se je premoženja svoje babice Paraskije Pandilovičeve. Ko se je vračala s trga v Gostivaru, jo je s pomočnikom pričakal v zasedi, jo ubil in vrgel truplo v 70 m globok prepad. Za pomočnika je imel Halila Ibrahimoviča. Medtem ko je grešni vnuk zločin tajil, je Halil vse priznal in je prepričevalno dokazoval pred sodniki, kako je Novak ubil svojo babico, medtem ko mu je on samo pomagal. Grešni vnuk se bo pokoril do smrti. Halil pa je obsojen na 15 let robije. * Geološki pregledni zemljevid zahodne Slovenije, katerega je letos izdalo Slovensko planinsko društvo, je najpriprav-nejši učni pripomoček za dijake vseh srednjih in meščanskih šol v .iravski banovini. D jakom je odobrena izredno Jgod-na nabavna cena, ako kupijo navedeni zemljevid v društveni pisarni SPD, Ljubljana. Aleksandrova C. 4/1. * Razpis. Slovensko planinsko društvo razp suje nagrado za osnutek naslovne strani Planinskega Vestnika za leto 1940. Interesentje naj predložijo svoje osnutke do 1. novembra 1939 v pisarn: SPD, Ljubljana, Aleksandrova cesta 4/1. kjer lahko dobe potrebna pojasnila. Izbrani osnutek bo nagrajen s 500 din. (—) * Enoletni učni trgovska tečaj za pisarniške moči pri TrgovsKem učnem zavodu v Ljubljani, Kongresni trg 2. Vpisovanj* se vrši dnevno do 3. oktobra. Tečaj priporočamo vsem onim, ki se žele temeljiU izobraziti za prvovrstno pisarniško moč » stenografiji in strojepisju ter dobiti te meljito podlago iz vseh ostalih trem'skiv predmetov, šolnina najnižja in zato do stopna vsakomur (—) * Sokolska loterija v ROgaftki Slatini Sokolsko društvo v Rogaški Slatin1 javlja, da je žrebanje sokolske loteriie kl bi moralo biti jutri 1. oktobra zaradi seda njih prilik, odloženo na polnejši čas in bo dan žrebanja pravočasno objavljeno. * Bojevnike iz svetovne vojne in Ka-droVce vabimo brez katprekoM razlike in ne oziraje se na to ste li oreranizi-ani ali ne, da se udeležite našega sestanka dnp 1. oktobra t. 1. na Brez'ah namero od padlega tabora. Pri sv ma*i s° °nomniror' ob 10. uri dopoldne žrtev sretovne voire nato poudarimo s krepko b sedo trrlnn voljo po miru. končno obnovimo in utrdimo stare medseboine tovariške vezi. da bodo tako močne kakor so bile takrat ko smo ščitili drug drugega p^or* v-ninim zlom! Na svidenje torej t. oktobra nn Brezjah! Zveza bojevnikov. (—) Iz u— Za spominski kamen Bogrmila Kajzelja v bodočem domu Ljubljanskega Sokola so na mesto venca na krsto pokni nika darovali br Laiovio Milko lf>0 br. inž. Vaclav Mikv^ka 100 din, st. Rotzp nella Roza 50 din. br. Kostanapfel Al'k-sander 100 din, sr. Zinka in br Alf "i z Lorger 100 din. Viljem Nemenr 3W> din in br. Simončič Slave 100 din. za kar jim izreka uprava naitop^jšo zahvalo. u— Malo več obzirnosti in do«tojnos+l. Na željo prizadetega obrtnika smo včeraj pod tem naslovom objavili notico ki ie pograjala ravnanje delavcev tvrdke Antun Res, da so nalašč poškropili kolesaria ki je privozil mimo. Na to notico smo dobili dva odgovora prvega od mestnesra poglavarstva. drugega pa od ljubljanskega zastopstva zagrebške tvrdke Iž prvega povzemamo, da tehnični oddelek ponovno opozarja vse pešce in kolesarje, da je hoja in voZnja po cestiščih, kl so zaradi zalivanja z asfaltno smolo zaprta, naistrožie prepovedana, pač pa je dovoljena hoja po prva jesenska racija. Odkar je pritisnil mraz se zmerom občutneje opaža, da se številni brezposelniki in brezdomci ki so se za pomladne in poletne mesece raz-gubili po deželi, spet zatekajo v zavetje mestnih zidov. ~ — —- ki je tu- di v naših krajih mnogo delavnih rok odtegnila običajnemu ustvarjanju dobrin, v našo domovino pa vendar še ni posegla v tolikšni meri. da bi množice brezposelnih lahko prišle na svoj račun. Samotna zatočišča brezdomcev po okolici mesta, ki so v času poletnega solnca ostajala pusta in prazna, so spet oživela, od kljuke do kljuke tavajo izgubljenci, ki si od gospodarske krize niso več opomogli in ki tudi nimajo bog ve kakšnih svetlih upanj pred seboj. Včeraj Je policija priredila prvo večjo racijo po mestu to jesen. Organi kriminalnega oddelka in stražniki so aretirali okrog 40 ljudi, med katerimi pa so zaman iskali kakšnih vroče zaželenih, dolgo iskanih starih znancev kakršen je n. pr. sloveči Anton Hace. Prijetih pa je bilo nekaj ljudi, ki so bili zaradi postopanja in manjših deliktov že izgnani iz Ljubljane. Tudi tokrat bodo poromali v svoje do movne občine. u— Vsak petek, soboto in nedeljo sveže domače izvrstne pečenice in najtooljša portugalka. Gostilna Mesec, Vič. (—) u— Nemške in italijanske, začetne in nadaljevalne tečaje priredi v večernih urah Trgovsko društvo »Merkur« v Ljubljani. Prijave v društveni pisarni. Gregorčičeva ul. 27., pritličje, med 8. in 14. ura (—) u— Smučarsko telovadbo bo tudi letos priredilo Slovensko plan nsko društvo in sicer v telovadnici II. državne realne gimnazije na Poljanah, počenši od srede dne 11. oktobra dalje, vsakokrat ob 19. uri. Poučeval bo smučarski učitelj g. Jože Cernič, ki je planincem znan iz smučarske šole v Domu na Kamni. Prijave sprejema pisarna SPD v LJubljani. Aleksandrova c. 4/1. Ako bo število prijavljencev presegalo 20, bosta dva tečaja. Hitite s prijavami! (—) o— Idrijski krožek. Drevi ob 20. bo sestanek v gostilni pri Vidmarju na trgu sv. Jakoba. Na dnevnem redu bo predavanje L. Božiča: Planinstvo v idrijski dolini. Po predavanju družabni razgovor. Pristni žlikrofi. Vabljeni vsi rojaki in prijatelji. u— Mestno zdravniško dežurno službo bo opravljal od sobote od 20. do ponedeljka do 8. ure zjutraj mestni zdravstveni svetnik dr. Fran ta Mis, Poljanska cesta štev. 15/H. telpfon štev. 32-84. Kavarna in Restavra€iia EMONA otvarja z današnjim dnem dnevne koncertne in Dlesne prireditve u— Združenje mesarjev in prekajeval-eev v Ljubljani obvešča cenjeno občinstvo, da bodo mesarski lokali in stojnice v času od 1. oktobra t. 1. do 1. maja 1940 ob nedeljah m praznikih zapite Zato naj se vsakdo pravočasno preskrbi z mesom, ker bodo mesnice v sobotah odprte do sedmih zvečer. (—) u— Trgovski tečaji za Izobrazbo pisarniških moči, dnevni in večerni, se otvanjo začttek oktobra na trgovskem uči-išču »Christofov učni zavod« v Ljubljani. Domobranska 15. Pojasnila daje ravnateljstvo. (—) NOGE negujte sedaj, sicer Vas v zimi bole. — Sanoped je najboljSe sredstvo. Vrečica 2 din. u— Izlet v Slovenske gorice priredi ujskoprometna zveza dne 8. uKlobra. Vse nformacije in spore le dobite v bileiarnah 'utnika. Tyrševa 11 in Ma.-arykore«Hožit samo potrdilo ki g? • lobe klavci v knjižnici Delavske zbonrce a1! na pri svoiih strokovnih organizacijah Gl°dali-^ka iipriv? ie » r*>m omos-^čila tudi da^av-crm da obisk'ie-'o gJ }w;'i li.. in Od 15 do 17. ure. Red O je 10% cen« jši kakor so Premierski al>onii':i in stalna abonmaia Sreda i^ Cr>trt"k Predst.ivo sn tudi za red B poro'noma knkor za ppti le abonmaje Abonent' boHo ob:li iramskivi ter IR oppm'* rv-^stav u_ Pl^na na Tsib""' s>po da pričn* 9 plesnim- vaiami "htfri v n«-l«lio ob 20 uri. V«bll? »o na ra^no^ero v društveni pisarn* med uradnimi urami. Vstop le proti vabilu. (—) e— Opozorilo glede po*lovn;h Knjižic. Združenje trgovcev za mesto Celje opozarja svoje članstvo, da morajo vsi nameščenci brezpogojno imeti poslovne knjižice, za kar so oni. kakor tudi delodajalci odgovorni. Prosimo torej članstvo, da nemudoma ukrene, da si vs^ trgovski pomočniki in pomočnice, trgovski vajenci in va-jenke čim prej nabavijo omenjene knjižice pri združenju, ker ne sme ob koncu nihče ostati brez knjižice, brez poslovne knjižice pa tudi ne sme biti nihče sprejet v službo. Poslovna knjižica stane 10 din, vsakdo pa mora prinesti s seboj dve novejši sliki in vse potrebne dokumente. e— Odpiranje in zapiranje trgovin. Združenje trgovcev za mesto Celje sporoča. V zadnjem času se množijo pritožbe, da se vsi trgovci v območju celjske mestne občine ne drže odpiralnega in zapiralnega časa v smislu naredbe o odpiranju ln za-piraniu trgovin Tako nekateri odp rajo svoje lokale prezgodaj, posebno v jutranjih urah, drugi zopet zap rajo trgovine po določenem času Da v bodoče ne bo več povoda za pritožbe, prosimo In opozarjamo članstvo da kar najtočneje upošteva odpiralni ln zapiralni čas. ki je sledeč : trgovine v celjsk! mestni občini naj se odpiralo ob pol 8 le 14. zapirajo pa ob pol 13. in 18.. odnofino ob sobotah ln dnev h pred prazniki ob 19. Samoobsebi umevno je da mora ob nedeljah in praznikih delo v trgovinah počivati. e— Zaključek tiskovne tožbe prof »nž. Gvidonu Ma.vorju Gostiln čarska pivovarna v Laškem je vložila proti inž. Gvidonu Mayerju tiskovno tožbe zarad raznih letakov in izjav v bstih proti Gostilničar-ski pivovarni. Zacevna razprava je bila določena za včeraj pri okrožnem sodišču v Celju. Razt rave pa ni bilo, ker je bila pred tem dosK+ns poravnava. e— Redna MOvadba starejš'h bratov sokolskih društev Celia-matice in Celja I se bo pričela v torek 3. oktobra ob 18 30 v telovadnici v PokolskPtn domu v Gaber-iu. Pridite vsi! Sprejemajo se tudi novn-cL e— Umrla fe v četrtek zjutraj v Šmarje ti pr- Cel j j zadeta od kapi posestnlca ga Ivana Okomova Pogreb bo danes ob 9. dopoldne 'z ftmarjete na pokopališče v Vomiku. Pokojni bodi ohranlen blag spomin. svoicom naše Iskreno sožalje! e— Otrok fe Izginil. V četrtek popoldne ie izginil od svoi°ga doma v čretu 23 pri Cel tu triletn Martin *retn'k s^ček Matilde Cretnlkove Deček ima svetle lase le krepko razvit ter ima na sebi mornarsko obleko, rdečo dalmatinFko čenčo, visoke čevlje in sivp roeavlce. Kdor bi kaj vedel o dečku nal to takoi iavi teharski občini al na o»^>ž^i«ki postaji v štorsh. e— podn«rnpmn dnifitvn za revne učence na drž rep In' gimnaziji v Celin je da-rovi v Karlo P^ncin. ravnatelj Glasbeno v Pelin 50 din nam®^t.o cvetia r-k^sto odvetnika dr. Friderika Zangger-ja. e— vs' astn'1«« »robnih listov, ki 5e ni- 0 bppovirtrke takse na orožne 11-c« cn Tv^'va'0 da plačalo brnovinsko tn.kso pri predstoin;§tvu mestne polici ie v Celi'u v sobi štev 42. Vsakdo naj nvriooe g sobo i za vsako orožje oanovin-ski kolek za 25 din. e— Zdravniško dežurno »lužho za člane Ot ZD bo imel Jutri zdravnik dr. Drago Hočeva* v Kolenčevl ul ci. e— Nesreča v oppKarni. V Haukovl rvpMrn ni v TrbovVah je v četrtek stroj /.gravil 17-letnega delavca Bogdana Zupana iz Lok pri Trbovljah in ga močno poftko oval po lev nogi. Zupana so oddali v celjsko bolnišnico. Iz Maralnra a— .Tub!Vjne otvoritvene pr«"d'tave bori. < v Ver;ca» r č'mer ie "ooštevan F nžgar kot ->rvn:k .tfiroiSe literarna "eneracile. v torok ns »Celjski grofje« dr. B Krefta. pred*'m"Vi-q tnlaiSr ponefaHI* nn«'b dra-mai;kr»v S t^m' nr*d*+av^m' hotela vtl«nit' f?lv*k-> tmrnva tHHt n»Mu 'et««nli»<»!i -prw»rtpoo k "-»i, naj se javi ob ponpdelik:h tork> krtkih in petk'"h v telovdn'©' v M'V'o* č-»vi ulici s pričetkom ob 15 Poi"sn!la fu-di telovadni učitelj Iv«n T •avre^či-* dan ob 9.30 n* prvi deški mešč^n^k "oill v Krekovi ulici štev. 1. 11 t^Toria z— Sokolska tombola, kateri čisti dohodek je namenjen dogra. "itvi Sokolskega doma na Lokvah, bo jutršnjo nedeljo na letnem telovadišču v Zagorju, v primež slabega vremena pa v Sokolskem doicu. Kakor znano, si grade Sokoli-rudarji v lastni režiji z žuljavimi rokami svoj Sokolski dom, kjer bodo v kratkem dovršili vse vnanje delo. Novi dom bo postavljen s prav majhnimi denarnimi prispevki, kar je zasluga marljivih članov Ločanov, ki so znali zbrati gradivo in skoraj vse delo sami izvrSiti. Da pridejo do sre:'stev za potrebno notranje opremo in orodje priredijo tombolo ki bo po vrednosti dobitkov prav privlačna za igralce. Prva to-ibola iznaša 3 tisočake, dru^a 2 tisočaka, je pa še več tombol in nad 300 drugih dobitkov. Vsak dobitnik bo srečen, če bo lahko stisnil jurfke, ali se okoristil s kakšno potrebščino. Zato pridite in sodelujte pri tomboli v lastno in društveno korist! z— Poročila sta se poštni uslužbenec Anton Ochineri in gospodična Mila Urban-čičeva iz Ljubljane. Bi1 o srečno! z— Kaj je s sladkorjem? se vprašuje prebivalstvo Zagorja in vsega okoliša. Najprej je bilo javljeno. da se bo pocenil za 50 par, toda Zagoriiani tega nismo bili deležni. Zdaj pa sladkorja v trgovinah sploh ni dobiti. Naročen in tudi že plačan je cel vagon, a pošiljke še ni. V dolini je sadje lepo obrodilo in marsikatera gospodinja nujno potrebuje 3ladkor za vkuha-vanje. Kje je zastoj? z— Nesrečna je hiSa kmeta Krežeta. V Znojllah je po starših prevzel posestvo Jurij Kreže, brat pa Je prevzel v gostilniško obrt v Cemšeniku. Obrt ni uspevala, zaradi tega le Jurij izgubil več d^settiso-čev ker je bil za lamca. še 10 let ni bil Jurij poročen, narodilo pa se mu je 8 otrok. Na posestvu mu je pomagal oče. ki je bil jako delaven, a je' poleti nenadno umrl. Ostali so morali še bolj napeti sile in pos'edica ie bila, da je zbolela tudi Ju-ri+rva žena. Oddali so jo v boln'šnico. kjer je pred mesecem umrla. Jurij je za Jov da bo bTfgo p'n*an-o i*iTV> prispe v tako luko. Ni pa da bi Narodr.a banka odobravala pTaWo b1nora. ki je še na potu, ker se množe primer*, da tako blago sploh ne prispe v namembno državo. Predplačila za uvoz i? k^i^Vb držav pa so o^siei dovode-") b^ez dovoljenja devizne direkciie. TViami zavodi morajo le zehtevati od predpisano Pismeno obvezo, da bo dot:čno blago uvozil. svet predpisal uredbo z zakonsko močjo o emisiji druge tranše 6% državnih obvoznic za likvidacijo agrarnih odnosov na področju prejšnje pokrajine Dalmacije in sicer v višini do 500 milijonov din. — Jurija grofa Thurnskega j?k'arna na Ravnah, d. d. bo prenesla svoj sedež v Beograd, iz Beograda poročajo, da bo Jurija grofa Thurnskega jelclama na Ravnah, ki je bila ustanovljena že leta 1774 in se je leta 1926 pretvorila v delniško družbo prenesla svoj sedež v Beograd. V ta namen bodo spremenjena družbena pravila. "= Vložitev prijave za novo odmero točilne takse za triletno razdobje 1940/1942. V smislu čl. 25 pravilnika za izvrševanje določb tar. post. 62. taksne tarife k zakonu 0 taksah se začne dne 1. januarja 1940 novo triletno odmerno razdobje za odmero in plačevanje takse za Dravico. točili alkoholne pijače na drobno in na debelo. (Služb, list od 19. 8. 1936. 67 kos.) Zato se pozivajo vsi imetniki pravice za točenje alkoholnih pijač na drobno ali na debelo, naj zaradi pravilne odmere takse vlože v času od dne 1. do dne 30. oktobra t. 1. pri pristojnem oddelku finančne kontrole, v čigar območju so obratovalnice, prijavo na nrednisanem obrazcu in da izksžein v ori-1avi vse podatke, potrebne za pravilno od mero takse. Obrazec prijave si lahko pri-"krbe pri oddelku finančne kontrole po 1 din. Točilec, ki ne vloži prijave ali je ne Bone 29. septembra Na jugoslovensk h borzah notirajo nemški ki rinSki čeki nespremenjeno 14.30. Grški boni so se v Zagrebu trgovali po 33.50, v Beogradu pa je bilo povpraševanje po 33.75. Tečaji na svobodnem trgu se ravnajo po tečaju 55 din za dolar. Na zagrebškem efektnem tržišču je bila tcnvlenca nadalje slaba in Je Vojna Skoda notirala 390 — 393 (v Beogradu je bil promet po 387 — 388). Zaključki pa so bd zabe!eženi v 7»/. Selgmanovem posojilu po 96.75, v 8° o Blairovem posojilu po 85 in v delnicah Trboveljske po 160—165. u«\m Ljubljana. Oficielnl tečaji: London 176.20 —179.40. Pariz 99 60—101.90. New York 4370.50 — 4430 50, Curih 995 — 1005. Amsterdam 2333.50 — 2371.50. Bruselj 741 50 — 753.50. Tečaji na svobodnem trgu: London 219.51 — 222.71, Pariz 124.14 — 126 44. New York 5480 — 5520. Curih 1238.64 — 1248.64, Amsterdam 2906.66 — 2944.66, Bruselj 923.62 — 935 62. Curih. Pariz 10.0750, London 17.77. New York 441.25. Bruselj 74.75, Milan 22.30, Amsterdam 235, Stockholm 105.37. C\f- (■ h l'i Zagreb. Državne vrednote: Vojna škoda 390 — 393, 4«/0 agrarne 54 den. 6"/« begluške 68 bi., 6»/« dalm. agrarne 67 bi., 6% šumske 67 bL, 7•/. inveat. 91.25 den., 7«/* Seligman 96.75 — 97 (9675), T*/. Blair 82.50 bL, 8»/. Blair 87 bi. (85); delnice: PAB 175 bL. Trboveljska 160 —168 (160 — 165). Beograd. Vojna škoda 387 — 388 (387 — 388), «•/. begkrike 65.50 — 66.50, 6*/, dalm. agrarne — (64.50). 7*/« Invest. — (91), !•/• Blair 82 — 82.50. 8«/, Blair 86.50 bi.. Narodna banka 6850 bL (29. t baška. Blagovna tržišča ŽITO Novomdska blagovna borza m.). Tendenca nesprem. Pšenica: okoL Novi Sad in Sombor 157; gom je baška 159; Slep Tisa I. 165: rž: baška 127 -135. Oves; baški sremski in slavonski 137.50 — 140. Ječmen: baški in sremski 64/65 kg 140 — 142.50. Koruza: baška 115 — 117; banatska 114 — 116; pariteta Indijia 115 — 117. Moka: baška in banatska »Og« ID »Ugg« 231 - 240. »2« 210 -220; »5« 190 - 200; »6« 170 do l»0; »v« 145 155: »8« 117 50 do 122 5« ***** baški, sremski beli brez vreč novi 315 — 325. Otrobi: baški in sremski 106 — 108. banatski 104 — 106. BOMBAŽ Liverpool, 27. sept. Tendenca komaj stalna. Zaključni tečaji: za sept. 6.74 (prejšnji dan 6.86), za nov. 6.56 (6.68). Beležke Predsednik Samostojne demokratske stranke Beograjska »Pravda« objavlja izjavo predsednika Samostojne demokratske stranke Adama Pribičeviča V izjav ugotavlja g Adam Pribičevič. da je podal že lansko jesen ostavko na mesto predsednika SDS, ker ni mogel poverjene mu funkcije v redu izvrševati, predvsem zaradi slabega zdrav-j' in še slabšega materialnega stanja Končno pravi g. Pribičevič, da bo njegova ostavka predmet razprave na bližnji seji glavnega odbora SDS ki bo moral izvoliti namesto njega novega predsednika stranke. O nalogah učiteljstva »Učiteljski tovariš« opozarja slovenske učitelje na veliko odgovornost, ki leži na nas vseh in posebno še na učiteljstvu v teh težkih in usodnih dneh. List izvaja: »Učiteljstvo mora skrbeti da se ljudje ne bodo dali begati pod vtisom nasprotujočih si tedencioznih zunanjepolitičnih novic, nego da bodo čim bolj kritično presojali razna radijska in tuia časopisna poročila. Onemogočiti je treba delo raznih agentov, tuje, na"emu narodu sovražne miselnosti in jim preprečiti širjenje najbolj vznemirljivih vesti med na^im podeže'skim ljudstvom Kljub dušečemu ozračju okoli nas in na svetovno-politični pozornici in kljub težkim preizku"njam zadnjih dni moramo ohraniti mirne živce. Okrepiti moramo svojo samozavest, svoj ponos .in resno voljo do drobnega dnevnega de'a. ki je zaradi svoje važnosti ravno v takStrih trenutkih še nujnej-še.« G'a^'0 slovenskega uč'teMstva dalje opozarja, da je »nastopilo sedaj tud za slovenski narod usodnih pet minut, ko mu bo z ozirom na spremenjene notranje-politične nrilike dana zopet prilika in možnost, da si bo sam krojil svojo usodo po stopnji svoje poHt:čne zre'osti. Tudi slovenskemu učiteljstvu bo tako dana redka in usodna prilika resn:čncga soodl-čevanja o usodi slovenskega naroda. Treba je. da se že danes v po'ni meri zavedamo svojih dolžnosti do lastnega naroda. Vsaka napaka bo lahko usodna! Učitelji, ki smo tako povezani z življenjem na"ega ljudstva, moramo danes pravilno razumeti njegove potrebe ter se zato z njim vred kot svobodni državljani izven na"e stanovske organizacije boriti za resnično demokracijo slovenskega javnega življenja.« Položaj sezonskih delavcev »Domoljub« objavlja v zadnji številki uvednik o tem kako se je godilo v tujini našim sezonskim delavcem, ki se sedaj počasi vračajo v domovino. Njih število znaša okrog 13.000. od tega 8000 moških in 5000 žensk Vračajo se po večini hudo razočarani. ker so si delo v tujini predstavljali vse drugače kator pa ie potem v res-n:ci bilo »Domoljub« n.v a;a po pismih ;n drug;h po*- čilih cc'o vrsto primerov M.d drugim pravi: »Zi in na n goiev ie de'od:i'n'ec ponekod zagrozil kar s no''c:jsVim izg^or-i Mnogim je bilo ob-ljub'jeno llurno delo na dan in posebna na^-adn za na '"rno de'o. v resnici pa so m-^raM poneVod de'ati od 4 zjutrai do 8. z\ sko-aj n?"rctrg ma Tudi ob nedeljah in or.i/n:Vih mso bUi orosti. Čezurno c!:-'f) po večini ni bilo p'ačrno « L:~t n.v-aia še več primerov kako so pon- V:k1 gospodarji nelepo ravnal z de'av-ci Skoro vsi se pritožujejo, da so bili delovni pogoji in z'asti zaslužek slab:i, kakor so jim agenti poprej obljubljali, delo pa neprimerno težje, tako da se sedaj vračajo izčrpani in premnogi brez vsakega prihranka. Smrtni primeri med izseljenci znašajo 1 do 2 odst.. nesreče 4 do 5 ^dr.t .taka bol-lenja. da je bila potrebna bonica 6 do 8 odst., obolenja za-adi napornega dela. nezdravega stanovanja ali slabe prehrane pa ce'c 20 odstotkov. »Domoljub« izvaja iz vseh teh podatkov pravi'ni zaključek, da je treba storiti vse do skrajnih možnosti, da se ljudem, ki so navezani na sezonsko delo, omogoči zaposlitev v domovini. „Stara krama'4 na meiijimurskih postajah »Hrvatski dnevnik« »e pritožuje zaradi postopanja ljubljanske direkcije državnih železnic. Po njegovih informacijah so namreč pričeli organi ljubljanske direkcije pobirati po postajah medjimurskih železnic, ki bodo priSle pod upravo zagrebške železniške direkcije, vse boljSe predmete ter jih zamenjavati s »staro kramo«. Med drugim piSe: »V Cakovcu so sneli vse dragocene stenske ure ter postavili na njihova mesta navadne kuhinjske ure. Odmontirali so tudi moderne brzojavne aparate ter jih zame- 'tižek sezon~k:h do'avccv je bil p:čel ~nio po izbo'j anju de-ovnh po- njall z najstarejšimi tipami. Pričakujemo, da nam bo Ljubljana vrnila isti inventar medjimurskih postaj, ki ga je prevzela L 1924., ko so te postaje padle pod ljubljansko direkcijo.« O telovadnih organizacijah na Hrvatskem »Hrvatski dnevnik« komentira razne izjave in vesti, ki so pojavile zadnje čase v hrvatskih listih v zvezi z ustanavljanjem hrvatskih telovadnih organizacij. Med drugim pravi: »Bolj in bolj se vidi. da obstoje skupine in ljudje, ki načenjajo vprašanje hrvatskih telovadnih organizacij, ne da bi se poprej idejno sporazumeli. Tako prihajajo pred hrvatsko javnost z negativnimi stališči, ki stvari gotovo ne bodo koristila. Društvo »Hrvatski Junak« ima že potrjena pravila ter pristanek za delovanje od vseh mero-dajnih činiteljev. Drugo telovadno društvo »Hrvatsko Bratstvo« Izdeluje zaključno redakcijo svojih pravil, člani in voditelji bivšega »Hrvatskega Sokola« pa iščejo v sporazumu z vodstvom hrvatskega narodnega pokreta najboljši način za organizacijo hrvatskega telovadnega dela. Iz vsega tega Je jasno, da bo potrebno vse te stvari smotrno urediti ter najti pota za skupni nastop sedanjih različnih akcij. Zaradi tega ni dobro, da se stvari preveč pretiravajo in prehitro reSujejo. To so v splošnem vpraSanJa, ki spadajo v področje hrvatskega bana, ki jih bo gotovo reševal pravilno in pravočasno v sporazumu z vodstvom hrvatskega pokreta na način, ki bo najboljši z hrvatski narod«. Pomen ruske meje na Karpatih Nizozemski vojaški strokovnjaki opozarjajo na dalekosežne strategične posledice novega stanja, ki je nastopilo s pomakni-tvijo sovjetskih mej na Karpate. Sedaj je omogočeni ruskim bombnikom, ki imajo akcijski radij vsaj 1500 km, poleti nad vso Srednjo Evropo in Še dalje na jug, sever in zapad. Tako lahko ogražajo v bodoče ruski bombniki ves Balkan do Dodekaneške-ga otočja, celo Italijo do Sicilije, vso Švico, Francijo do črte Rodan — Meuse. Bel- UU, riiUItlJU uu LHC l\uuaii — jucuoc. uci- | rvaniiu w .J... gijo do Bruslja, vso Nizozemsko, vso Dan- j umrlo v bolnici. sko in ves skandinavski polotok. Na ta način je prišel ob pomen tudi glavni razlog, ki so ga navajali vodilni nemški krogi za likvidacijo češkoslovaške, namreč ta, da Nemčija po sklenitvi vojaške zveze med Sovjetsko Unijo in češkoslovaško re-puDliko ne more in ne sme dopustiti, da bi postala češka letalsko oporišče za sovjetsko vojsko, ki bi iz češke lahko ogra-žala večino evropskih držav. Odmev skupščinskih volitev Zagrebški »Obzor« poroča iz Sarajeva: »Sedanji finančni minister dr. šutej je lani po parlamentarnih volitvah vložil tožbe proti šefom nekaterih sarajevskih uradov, ld so pritiskali na podrejene uradnike, kako naj glasujejo. Sedaj so te zadeve pomaknjene z mrtve točke in je odrejeno zasliševanje obtoženih.« Dve inženf erski zbornici na Hrvatskem Ban dr. Šubašič je podpisal uredbo o novi teritorialni razmejitvi inženjerskih zbornic na Hrvatskem. Tudi v bodoče bosta ostali obe sedanji inženjerski zbornici, ona v Zagrebu in ona v Splitu. Splitska inženjerska zbornica bo razširila svoje poslovanje na sreze Dubrovnik, Travnik in Fojnico, zagreb.-ka pa na sreze Šid, llok. Brčko. Gra-dačac in Dervento. Obe zbornici pa morata sestaviti skupen medzborniški odbor, ki bo kompetenten za reševanje poslov splošnega značaja po določilih zakona o pooblaščenih inženjerjih. Prenos pravosodnih poslov na banovino Hrvatsko Zagreb, 29. septembra, o. Jutr< bo preneslo ministrstvo pravde dosedanje svoj« kompetence za področje banovine Hrvatske na bansko oblast v Zagrebu. S tem v zvezi je odpotoval v Beograd predstojnik banskega oddelka za piavosodje dr. 2ilid. Senatni volil« na Hrvatskem Zagreb, 29. sept. o. Zagrebško okrožno sodišče je pričelo sestavljati seznam volil-cev za volitve senatorjev. Ker ni narodnih poslancev in so bili na področju banovine Hrvatske razpuščeni tudi banski sveti, bodo ed;m volilci župani vaških občin. Hrvatska orožniška brigada Zagreb, 29. septembra, o. Poveljnik nove orožniške brigade za Hrvatsko general Tartaglia je že prevzel svoje posle. Hrvatska orožnlška brigada je sestavljena iz dveh polkov, savskega in primorskega, ter bo imela skupaj okrog 4.500 orožnikov. General Tartaglia je bil nekaj časa tudi poveljnik orožniškega polka v Ljubljani. Imenovanje v Suzorju Zagreb, 29. septembra, o. Za pomočnika generalnega direktorja Suzorja je bil imenovan dr. Milovan Ježič. Mednarodna Sotografska razstava v Zagrebu Zagreb, 29. septembra, o. Jutri bo v Za^ grebu otvorjena VH. mednarodna razstava umetniške fotografije. Razstavljenih bo 453 fotografij iz 37 držav. Razstava bo odprta do 23. oktobra. Aretacije zaradi železniške nesreče v Bosni Banjaluka, 29. septembra, o. Preiskovalni sodnik okrožnega sodišča v Banjalukl je odredil preiskovalni zapor za vlakovo-djo Joso Jajčeviča in sprevodnika Abdula-ha Sijerčiča, ker ju dolže, da sta zakrivila nedavno železniško nesrečo pri Banjaluki. ! Pri nesreči je izgubilo življenje 9 liudi, od katerih so bili 4 takoj mrtvi, 5 pa jih je čuv&nje naše nevtralnosti Uredba bana dr. Natlačena za dravsko banovino Ban dr. Natlačen je izdal za območje dravske banovine tole uredbo: Zaradi očuvanja javnega m-iu in reda na poverjenem mi območju, posebno radi varovanja popolne nevtralnosti naše države v sedanjem evropskem vojnem sporu, odrejam na pod'agi čl. 67 v zvezi s člen m 65. in 66. zakona o notranji upravi uredbo: § 1. Prepovedano je sprejemati oddajo inozemsk h radio postaj na odprtih prostorih in v javnih loka'ih (gosti'nah kavarnah, buffet:h itd.), kakor tuji \ zasebnih stanovanjih pri odprtih oknih Trgov;ne z radijskimi aparati smej'- prenašati oddaje za po-cku'njo samo tako. da se ne s(i"ijo na ulico. § 2. Prepovod-ino je nošenje krojev, emblemov. ob'ek. znakov, zastav in podobno, kar bi moglo s!už:ti za propagfndo v korist ali škodo katerekoli vojskujoče se države. Od tega so izvzeti kroji, obleke, emb'emi, znaki in zastave, katerih nošenje je oblastveno dovoljeno. § 3. Prepovedana je uporaba simboličnih kretenj, znamenj in slik ter prepevanje pes- mi in igranje godb, ki bi bile po svoji predstavi ali vsebini primerne a. propagando v korist ali v škodo katerekoli vojskujoče se države. § 4. Prepovedano je izpostavljanje časopisov, objav, knjig, slik in drugih predmetov, ki bi mogli služiti kot propagandno sredstvo v korist ali škodo katerekoli vojskujoče se države. § 5. Prekrški proti tej naredbi se bodo kaznovali po čl. 69. točka 2. zakona o notranji upravi v zvezi s § 12 zakona o izpre-membah in dopolnitvah zakona o notranji upravi z denarno globo od 10 do 1000 din, v slučaju neplačila v odrejenem roku pa z zaporom od enega do dvajset dni. § 6. Ta naredba stopi v veljavo v smislu člena 71. zakona o notranji upravi z dnem, ko bo objavljena v Službenem listu kraljevske banske uprave dravske banovine. Obenem prenehajo veljati naredbe ,ki so jih v tej stvari izdala prvostopna občeupravna odnosno policijska oblastva v dravski ba-novinL PciidtO vlado Je vojna presenetila V Beograd se ^e vrnil varšavski dopisnik stopili dogodki, s katerimi v Varšavi niso »Politike« g. Gre a Zlatoper, ki je šele ; prav nič računali. pred par dnevi skupaj z inozemskimi diplomati zaoustil poljsko prestolnico. Vztraja! je na svcjrm mestu torej do skrajnega. Z num so vzdržali le še trije tuji dopisniki: dva Američana in neki Holandec. Zlatoper objavlja sedaj v »Politiki« svoje spomine na strašne dni obleganja ln obstreljevanja poljske prestolnice. Pri tem beleži tudi svoja politična opažanja, ki zaslužijo splošno pozornost. Zanimiva je ugotovitev g. Zlatoperja, da so ostali napori Anglije za vojaško zvezo z Rusijo tudi zarad'. tega brezuspešni, ker Poljska na noben način ni hotela pristati na kakršnokoli sodelovanje s sovjetsko vojsko. Ko je bil potem podpisan ru-sko-nemSki pakt. so poljski službeni krogi vsaj na zunaj izrazali mnenje, da to ne more mnogo škodovati poljskim interesom. Toda narod je čutil drugače. Poljsko lavno mišljenje se prav za prav nikdar ni *trin1^o s politiko g. Beka. Sp'oh se je pokazalo, da oficielno vodstvo poljske zunanje politike ni pravilno ocenjevalo mednarodnega položaja in da so večkrat na- Ko je bila sklenjena angleško-franoo-sko-poljska koalicija, so bili v Varšavi trdno prepričani, da sploh ne bo prišlo do vojne. Sicer so že od marca dalje pripravljali mobilizacijo in postopno vpoklicali velik del rezervistov, ali dogodki v septembru so pokazali, da vse te priprave niso bile posebno resno mišljene. Poljski generalni štab ni verjel, da bi moglo letos priti do vojne in je smatral, da se bo to zgodilo kvečjemu prihodnjo spomlad, še ko je Nemčija že postavila svoj drugi ultimat Poljski, je v Varšavi prevladova- lo mišljenje, da se bo letošnja jesenska kriza končala brez krvi. V poljskem zunanjem ministrstvu niso verjeli, da bi mogla Nemčija nastopiti z oboroženo silo. češ zveza Poljske s Francijo in Anglijo je tako močna, da Nemčija ne bo imela poguma. In celo 30. avgusta ko je bila objavljena splošna mobilizacija poljske vojske, javnost Se ni verjela, da je vojna neposredno pred nami. še 31. avgusta zvečer so bili v poljskem zunanjem ministrstvu optimisti .. a Zaklad v blazini ! Neka kmetica v Fussenu v Švici je prejela že pred vojno, to se pravi pred prejšnjo vojno od neke tete v Ameriki blazino v dar. Blazina se je sčasoma obrabila, te dni jo je dala svojim vnukom, da bi se z njo igrali. Otroci so z blazino na dvorišču uprizorili bitko in pri tem so začeli frčati iz blazine po zraku ne samo peresa, temveč tudi — čudni bankovci. Otroci so ponesli blazino stari materi, ki je iz nje potegnila enajst bankovcev po deset dolarjev. Bankovci so bili vsi iz leta 1907., a so še v veljavi. Vojna na PoQskeni Trinajst igel v želodcu V neko bolnišnico v Messini so oddali te dni mlado dekle, ki je trpela zavoljo neznosnih krčev v želodcu. Obsevanje z Rontgenovimi žarki je pokazalo, da so v želodcu številni predmeti, ki tja niso spadali, med drugim kosi lesa in gumbi. Te so zdravniki odstranili, toda bolečine niso prenehale postale so nasprotno še hujše. Treba je bilo več posnetkov z Rontgenovimi žarki, dokler niso zdravniki končno ugotovili, da so v želodcu tudi igle. Z zelo težavno in nevarno operacijo so iz njega končno izvlekli nič manj nego 13 igel, ki jih je bila deklica požrla. Ker se je po tej operaciji njeno stanje izboljšalo, menijo zdravniki, da sr odstranili iz želodca vse tuje predmete in da nevarnosti ni več. Raitreseii lastniki plinskih mask Londonski tisk se pritožuje, da postopa občinstvo zelo nemarno s plinskimi maskami. Oblasti so strogo zapovedale, da morajo tako moški kakor ženske podnevi in ponoči imeti plinske maske pri sebi, urad za najdene predmete pa sporoča, da so v zadnjih dneh našli nič manj nego dva tisoč plinskih mask. Lastniki, ki so iih pozabili večinoma v tramvaju ali v podzemski železnici, se niso niti toliko potrudili, da bi jih označili s svojimi imeni. Pogajanja v Moskvi Na levi: Poljski vojaki v borbi z nemškim tankom — Na desni: Učinek bombe, ki je eksplodirala v Varšavi Krtžev pot varšavske diplomacij® Dopisnik švicarskega lista opisuje dogodke na Poljskem v polovici septembra Posebni poročevalec uglednega švicarskega lista »Neue Ziiricher Zeitung« objavlja v svojem listu poročilo o zadnjih dneh, ki so jih preživeli inostrana diplomati v Varšavi na poljskih tleh. Svicarki novinar je prispel sredi septembra iz Bukarešte v Cernovice, da bi preko meje odšel v sosednje Zaleščike, kjer se je poljska vlada z diplomatskim zborom pravkar mudila na svojem begu iz kraja v kraj. Poljske oblasti mu niso hotele izdati dovoljenja za prestop meje in baš se je 15. septembra popoldne pripravljal, da se odpelje na slepo srečo brez tega dovoljenja čez mejo, ko je zagledal prvega tajnika švicarskega poslaništva v Varšavi. Ta mu je sporočil, da bi bilo takšno potovanje trenutno odveč, kajti pravkar skoraj celotni diplomatski zbor iz Varšave je prispel preko meje v Cernovice. Pod temi okoliščinami je smatral novinar za pametneje, da potovanje preloži in da obišče diplomate, ki so se bili zbrali v največjem černoviškem hotelu. Našel jih je utrujene in izčrpane. Na svoji vožnji skozi Poljsko so bili zavoljo pogostih zračnih napadov potovali večinoma ponoči. Spali so v zasilnih posteljah ali celo na slami in japonski veleposlanik Suiči Sako je izjavil, da je bilo prvič v njegovem življenju, da se dva tedna ni mogel okopati. Zastopniki nevtralnih držav so Švicarju poročali o zelo nenavadnem potovanju, ki so ga opravili s poljsko vlado. Ko je normalno delo v Varšavi zavoljo neprestanih letalskih napadov postalo nemogoče, je zunanji minister, polkovnik Beck sporočil diplomatskemu zboru, da se vlada naslednje jutro preseli v Lublin. V mrzlični naglici je bilo treba pospraviti akte. kovčege in zaboje z živili. Potem so se začela nočna potovanja z zasenčenimi svetilkami. Dreko cest. ki so jih bile razvile bombe. Pravi čudež ie bil. da razen nekoliko poškodovanih blatnikov ni bilo nezgod 2e pred prihodom v Lublin, so bila letala bombardirana. Kmetie iz gradu N'»lonczowa v okolici Lublina. kjer so se diplomati na- Nega oči Oči so med najobčutljivejšimi deli telesa. Zahtevajo dosti skrbnejge nege nego ostali organi, a te nege običajno niso deležne. če te oči bolijo ali pa če ti gledanje povzroča napor, daj naj se oči spočijejo s tem, da jih zapreš. Paziti je treba na dobro razsvetljavo, čitanje v ležeči legi je škodljivo. če si bil dalj časa v temnejšem prostoru, ne stopi takoj v močno svetlobo, temveč se počasi prilagodi nanjo. Bolečine v očeh so včasih tudi posledica krvnega navala v glavo. V tem primeru pomagajo kopeli za noge. Kdor ima slabe oči, ki se lahko solzijo ali vnamejo, si jih izmivaj vsako jutro z zelo toplim koprečevim čajem in nato z mrzlo vodo. če si pregret pa očesne kopeli opusti. Bolnim očem sveži zrak nikakor ne škoduje, kakor ljudje to pogostoma mislijo. Čisti zrak ozdravi očesno bolezen prej nego pokvarjeni sobni zrak. Varovati se je treba le vetra, prahu in žarke šolnine svetlobe. Jokajoča jajca Zavod za znanstveno in industrialno raziskovanje v Južni Afriki je napravil odkritje, ki pojasnjuje vrsto doslej spornih vprašanj. Ugotovili so namreč, da se morejo jajca po vseh pravilih »jokati«, to je da izločujejo enako kakor človeško oko v svojo zaščito in za uničevanje nevarnih bacilov neko substanco, ki razkraja nezaželjene organizme. To snov nahajamo v skoraj isti sestavi v človeških solzah, dobiti pa jo je v beljaku. Po mnenju južnoafriških učenjakov je ta snov tudi vzrok, da se jajca lahko tako dolgo kon-servirajo. Ljudsko štetje v Angliji Dne 22. septembra se je začelo na Angleškem ljudsko štetje. Pri tem delu je zaposlenih 65 tisoč popisnih komisarjev. Vsakemu komisarju je dodeljeno posebno okrožje, ki obsega okoli 800 oseb. Campbell v vojaški službi Tudi sir Malcolm Campbell, znani rekorder, je stopil v angleško vojaško službo. Ima čin kapetana ter poveljuje oddelku, ki vrši redarsko službo v Londonu. Ta četa je opremljena z najhitrejšimi motoci-kiL stanili, so se podnevi skrivali pod drevesi in v hišah, kajti že pred 6. septembrom so jih letala napadala z ognjem iz strojnic pri poljskem delu. Letino so pospravili ponoči. 2e po dveh dneh se je morala vlada preseliti v mestece Krzemienec. kakšnih 40 km cd ruske meje. Dne 11. septembra so bili tam diplomati razen sovjetskega veleposlanika, ki je bil odšel na sprehod, pri delu, ko se je kratko pred poldnevom pojavilo krdelo nemških letal in odvrglo tucat težkih bomb. Bil je tržni dan. Na velikem odprtem trgu so prodajali kmetje iz vse okolice svoje pridelke. Po nekoliko minutah je predstavljal ves trg grozoten kaos. Kakšnih štrideset ljudi je bilo razkosanih, kakšnih sto težko ranjenih. Članom diplomatskega zbora se kakor po čudežu ni ničesar zgodilo. Naslednji dan je šla pot preko Tar-nopola v malo zdravilišče Zaleščike ob rumunski meji. V tamkajšnji vojaški bolnišnici je bilo le malo sob prostih, tako da so cele skupine diplomatov dobile po en prostor. V teh razburljivih in napornih okoliščinah si je sarno holandski poslanik Bo-ch van Rosenthal ohranil nekoliko humorja. Preden so legli spat. je predlagal svoiim tovarišem mednarodni sporazum, po katerem so se obvezali, da si ponoči ne bodo kradli diplomatskih tajnih kodejev iz kov-čegov ali si jih medsebojno prepisovali ... Ameriški zastopnik ni našel nobenega stana več in je moral prenočiti v svojem vozu. Naslednje jutro ie najel zase in svoie osebje prazno. Dalači podobno zgradbo. Ostal pa je v njej samo dva dni. kajti ore-bivalstvo Zaleščikov. ki režimu nikoli ni bilo posebno naklonjeno, se je balo letalskih napadov in je zavzelo do vlade skoraj sovražno stališče. Predsednik republike in člani vlade so bili prisiljeni, da se preselilo še južneje, v Kuti. Tedaj so dipomati sklenili, da odidejo na rumunska tla in Dočakajo tam, da bi videli, kako se bo razvijala polivka tragedija. Samo francoski in britsk1' veleposlanik sta začasno še ostala, a ko sta predsednik Moscicki in maršal Rvdz-Smiglv zaprosila za rumunsko gostolinb-nost. sta se presilila tudi onadva v Cernovice. ANEKDOTA Španski poslanik je vprašal nekoč francoskega kralja Henrika IV., kakšen značaj imajo njegovi ministri. »Videli boste sami.v je dejal kralj in pozval ministre drugega za drugim. Vsakemu je izrazil bojazen, da se bo zrušil strop dvorane, v kateri so bili. Kancelar je odgovoril, da bi bilo treba poklicati gradbenike, stvar bi se pa morala dobro premisliti, preden bi se za kaj odločili. Villeroi je pritrdil, da je v stropu res mnogo razpok — čeprav ni nanj niti pogledal. A Jeannin si je strop dobro ogledal in nato vzkliknil: »Saj vendar ni nobene nevarnosti, veli-činstvo! Ta strop je siguren in bo zdržal najmanj še sto let.« Ko so ministri odšli, je dejal kralj Špancu: »Ali ste videli značaje mojih ministrov? Kancelar se ne more nikoli za kaj odločiti, Villeroi mi daje vedno prav, samo Jeannin govori vedno to, kar misli, in upošteva pri vsaki stvari vzroke in posledice.« VSAK~DAN ENA »Pravijo, da bo sedanja vojna zadnja___« (3>Judge«) V Londonu med vojno London, 24. septembra Že tretji teden smo v vojni z Nemčijo. Kak;no jc življenje v Londonu? Precej tako, kot je vedno tukaj. Po ulicah običajni promet. Le pešcev je bolj malo; Lonaon-čani delajo zdaj drenj po podeželskih mestih. Plinske maske nosimo vedno s sabo; bile so že pred meseci razdeljene vsemu prebivalstvu zastonj. Zdaj se bomo tega kmalu privadili, da jih ne bomo apet in spet pozabljali tukaj in tam In pa vreče s peskom povsod! Nekatere stavbe so tako obložene, da jih ne vidiš iz njih: en sam ogromen kup vreč. Posebno bolnišnice so take. ki so jih spremenili v postaje za prvo pomoč. In pa požarnobrambne postaje Po parkih pa stroji še vedno kopljejo zemljo in še vedno hite polniti vreče. Ponočni London Ponočni London je pa ves spremenjen. Izgubil je ves svoj blesk in življenje. Prometa je malo, saj si lako mislite, kako nevarno in neprijetno je hoditi ali voziti v popolni temi. Gledališča in kinematografi siedi mesta so zaprti Po nekaterih restavracijah so spet začeli s kabarejem in plesom: to je vsa londonska zabava. Pravijo, da so ju:lje spet začeli kupovati knjige in citati. Tako bo letošnjo zimo v modi, ostati ob večerih doma s knngo ob ognju. To Angležem gotovo ne bo škodilo; v mno-g;h pogledih se bo tako vojna izkazala za b.agodejno. Mobilizacija angleške vojske ni niti malo spremenila običajne slike in tempa Londona Fo cestah smo tu m tam srečah oddelek vojakov, ki so korakali na svoje mesto. Med vozovi so bile dolge kolone avtomobilov, ki so prevažali moštvo. To je bilo vse. Nič takih prizorov kot se jih človek po navadi spomni ob mobilizaciji: petje, godba, vriskanje, popivanje rože za na pot. težko slovo, ženske solze. Kot da bi bila moderna vojska zmehanizirana do zadnjega vojaka, kot da bi mu vzeli dušo, ko ga vtaknejo v uniformo Vtis si dobil, da ti ljudje vedo, kaj hočeio vedo, kakšna je njihova naloga in gredo na delo z jasno in mirno odločnostjo. Le stari rek, da Mars in Venus hodita roko v roki, drži še vedno Vojak in njegova deklica na londonski ulici sta srečna, kot da bi imela samo lepe dni pred sabo. Prvi teden vojne Prvi teden vojne je potekal v razburljivem pričakovanju. Nihče ni prav vedel, kje in kako naj živi in kaj naj počne. Sirene, ki nam oznanjajo zračno nevarnost, so nas poklicale dvakrat iz spanja, le da smo zlezli v zavetišča in čez čas od tam spet v posteljo nič bogatejši na novih doživetjih in skušnjah. Razpoloženje pri teh nenadnih ponočnih sestankih je bilo nad vse dobrovolino in družabno. Po nekaterih zavetiščih so bili celo tako budni, da so imeli kar improvizirane predstave s petjem in plesom za razvedrilo tovarišem. Ponekod so se spravili h kartam. Edino, kar mora biti mučno, je. če kdo sam in zapuščen v temni noči tava v svoje zavetišče in tam pričakuje najhujšega brez družbe. Pri nekaterih ljudeh pride ta želja za tovarištvom na dan šele v takih izrednih razmerah. Vsa ogromna organizacija za obrambo civilnega prebivalstva je v polni pripravljenosti, odkar so se začele sovražnosti na vzhodni fronti Požrtvovalnost in dobra volja teh tisočev, ki so v njeni službi, sta nam končno razložili in dokazali zakaj so Angleži vedno poudarjali prostovoljnost, na kateri skoraj izključno — razen miličnikov — temelji vsa obramba njihove dežele. Tukaj imamo prostovoljnost, amater-stvo in dobro voljo, na drugi strani pa vse pod kaznijo organizirano, sistematično iz-vežbano in zakrknjeno. To je vojna med človekom in robotom... Razumljivo je, da je tem ljudem po enem tednu čakanja za volanom ambulan-ce ali požarnobrambnega avta začenjalo postajati dolgčas. Enako je postajalo dolgčas Londončanom. ki so ostali v mestu brez zabave in onim, ki so se izselili na deželo, ker ni tako lahko vživeti se v čisto nove razmere. Mnogi so se z otroki vred vrnili v mesto Podeželsko ljudstvo je spet nesrečno, ker nimajo radi opravka s slabim obnašanjem meščanov. Tako je v drugem tednu vojne vse godrnjalo, da je dolgčas in kakšna vojna, da je to . Vse bi rado več doživetja in spoznanja, da bi vedeli, kje smo. Kaj pripravlja Rusija? Takšno je bilo razpoloženje na splošno. Ali kdor se je bolj zanima! za mednarod- ! ni položaj, ta je ugiba! in si belil glavo: Kaj pripravlja Rusija? Potem so prišle vesti, da je Rusija vkorakala v Poljsko ter zasedla Ukrajino in Belo Rusijo. Tukaj si še vedno belijo glave in ugibljejo in upajo na najboljše. Poljska je podlegla, Anglija je izgubila zaveznika na vzhodu. Baš, ker se ves potek dogodkov, ki so se odigrali v zadnjih tednih na Poljskem, tako protivi vsemu dobremu in poštenemu v človeku, ni zdaj čas in nismo v stanu, da izrečemo končno sodbo. Zgodovina bo pokazala, če ni bilo to potrebno, da bo poljsko ljudstvo in ljudstvo vsega sveta nastopilo boljše in srečnejše življenje. Epska stran vojne Če smo prej rekli, da je minila romanca vojaškega stanu pa gotovo ni minila epska stran moderne vojske. Poleg Kosove-ga in Bele gore bomo imel' ovekovečene boje za Varšavo Zdi se, da hrabra poljska vojska v obupu dela čudeže. Ko je varšavski župan govoril po radiu iz obleganega mesta mu je London odgovoril v poljščini. In spet smo slišali odgovor vojaškega poveljnika iz prestolnice trpljenja: Varšava se bo borila dalje Varšava je ponosna, da se bojuje ob stran Anglije. Slišalo se je kot pravljica v današnjih časih. Vendar smo ji toliko raje verjeli kot pa obupali nad vsem. Potem je prišla vest od Višji drž. uradnik Gledališka 7-II. , , 26566-23 40 let, samec, akadem. izobražen, veliko potoval v inozemstvu, želi spoznati radi ženitve premožno gospodično iz prvorazredne družine. Ponudbe pod šifro »Rudi 1208« poslati na Propagando, Beograd, pošt. pretinac 409. 26402-25 Več gospodov sprejmem na stanovanje in hrano po nizki ceni. Sv. Jakoba trg 5. 26562-23 Opremljeno sobo lepo, veliko in zračno, oddam 1. oktobra boljšemu gospodu ali gospodični ev. tudi z vso oskrbo. Ogleda se Christof, Šiška, Medvedova cesta 5-III, v bližini gor. kolodvora. 26444-23 Sobo z dvema posteljama in vso oskrbo oddam. Naslov t vseh poslovalnicah Jutra. 26468-23 INSERIRAJ V „JUTRU"! Po priznano nizkih cenah si nabavite najboljše moške o-bleke, perilo ln vsa taktična oblačili pri Preskerju .JUBLJANA Petra cesta 14 Oglasi v „JutruM imajo vedno največji uspeh J VELIKO INDUSTRIJSKO PODJETJE rabi za takoj ŽELEZOSTRUGARJA Ponudbe poslati na oglasni oddelek »Jutra« pod »Zelezostrugar«. Razpis službe Glavna bratovska skladnica v Ljubljani je razpisala v službenem listu kraljevske banske uprave dravske banovine z dne 27. IX. 1939, 77. kos, službo uradniškega pripravnika kategorije B pri Krajevni bratovski sklad-nici v Velenju. Za to službo se bodo upoštevali absolventi kake srednje šole, zlasti trgovske akademije. Prejemki po predpisih službene pragmatike. Prošnje je vložiti do 15. X. 1939. Glavna bratovska skladnica v Ljubljani # V globoki žalosti naznanjamo vsem sorodnikom in znancem tužno vest, da nas je za vedno zapustil naš predragi oče, brat, stric, gospod ALOJZIJ VEBER POSESTNIK NA JESENOVCU Pogreb dragega pokojnika bo v soboto, dne 30. septembra 1939 ob 4. uri na pokopališče v Zalem logu. J e s e n o v e c, 30. septembra 1939. KATARINA VERER, soproga; FRANJO, ALOJZ, JANKO, PETER, MILAN, sinovi in ostalo sorodstvo. DRAMA Sobota, 30.: Hudičev učenec. Izven. Nedelja, 1. oktobra: Kacijanar. Izven. Znižane cene. Ponedeljek. 2.: zaprto. Torek, 3.: številka 72. Premiera. Premier- ski abonma. Sreda, 4.: Hudičev učenec. Red A. j Četrtek, 5.: številka 72. Izven. Petek, 6.: Kozarec vode. Premiera. Pre-mierski abonma. Sodobno delo, katerega dejanje se godi v ženski kaznilnici, kjer vprizarjajo komad, ki ga je napisala kaznjenka številka 72, v katerem je popisala dogodke okrog zločina, zaradi katerega je bila obsojena, je Langerjeva igra »številka 72«. Glavno vlogo kaznjenke bo igrala Mira Danilova. Premiera bo v torek za premier-ski abonma. * OPERA Nedelja, 1. oktobra: Madame Butterfly. Gostuje ga. Zlata Gjungjenac. Izven Znižane cene. Ponedeljek, 2.: zaprto. Torek, 3.: Manon. Izven. Gostovanje ge. Zlate Gjungjenac. Sreda, 4.: Boris Godunov. Red Sreda. Četrtek, 5.: Sabska kraljica. Red Četrtek. Petek, 6.: zaprto. Goldmark je ustvaril s svojo veliko opero »Sabska kraljica«, ki je bila njegov operni prvenec, delo po vzoru francoske velike opere, a tudi že nekoliko vplivan od Wagnerja. To delo mu je prineslo največji uspeh. V slikoviti inscenaciji arhitekta Franza, ki služi kot jako učinkovit okvir pestremu dejanju, bomo dobili predstavo, ki bo zaradi svoje polnosti dogodkov, me-lodioznosti in lepih pevnih arij občinstvu gotovo ugajala. Gostovanje Zlate Gjungjenac. Jutri bo pela priljubljena umetnica naslovno partijo v Puccinijevi operi »Madame Butter-fly«, v torek pa Massenetovo »Manon«. Kdor še ni imel prilike slišati odlične pevke v teh dveh partijah, v katerih prihaja njena zrela umetnost do polnega izraza, naj ne zamudi obiska teh predstav. MARIBORSKO GLEDALIŠKE Sobota, 30.: Hlapec Jernej in njegova pravica. Premiera. Slavnostna otvoritvena predstava. Pred predstavo govor g. dr. M. Šnuderla. Nedelja 1. oktobra: Veriga. Premiera. Ponedeljek, 2.: zaprto. Torek, 3.: Celjski grofje. Premiera. Iz življenja na dežel? LJUTOMER. Zv. kino Sokolski dom bo predvajal danes ob 20. in jutri ob 16. in ob 20. film »S križem in mečem«. V glavni vlogi Don Jose Mojica. (—) BLED. Zvočni kino bo predvajal danes in jutri film po Ganghoferjevem romanu »Nevihta v maju« in običajen dodatek. Opozarjamo, da se začenja popoldanska predstava že ob pol štirih, večerna ob osmih. (—) TRžIČ. Kino predvaja v soboto in nedeljo krasen film »Netopir«. (—) RIBNICA. Sokolski zvočni kino bo predvajal drevi in jutri popoldne ter zvečer sloveče velefilmsko delo »Bukanir«. Za dodatek Paramountov zvočni tednik. Opozarjamo vse posetnike kina, da bodo od danes naprej vse večerne predstave ob 20. uri. R 1 Sobota 30. septembra Ljubljana 12: Plošče za zabavo. — 12.45: Poročila. — 13: Napovedi. — 13.20: Plošče. — 14: Napovedi. — 17: Otroška ura: Nadaljevanje otroške povesti in pomenki gdč. Mance Komanove. — 17.50: Pregled sporeda. — 18: Za delopust igra radijski orkester. — 18.40: Zabavni spored v prihodnjem tednu (prof. Niko Kuret). — 19: Napovedi, poročila. — 19.40: Nac. ura: Kako odpraviti slabe navade pri mladini. — 20: O zunanji politiki (dr. A Kuhar). — 20.30: V. Večer slovenskih humoristov. — 22: Napovedi, poročila. — 22.15: Za vesel konec igra radij si orkester. Beograd 19.05: Narodna godba. — 20: Večer Rudničanov. — 21.30: Veliki orkester. — 23: Plesi s plošč. — Zagreb 17.15: Lahka glasba. — 20: Klavirske skladbe. — 20.30: Pevski zbor »Komarac«. — 21: Zabaven spored. — 22.20: Akademski jazz. — Praga 20: Prijeten večer ob vinu. — 22.15: Instrumentalna glasba. — 23.15: Plošče. — Sofija 18.30: Kvartet madolin. — 19: Mali orkester. — 20: Instrumentalna glasba. — 20.30: Lahka godba in petje. — 22.30: Nočni koncert. — Dunaj 16: Lahka glasba. 19: Plošče. — 20.20: Godba na pihala. — 24.20: Nočni koncert. — Berlin 20.20: Koncert orkestra in solistov. — 22.20: Drobne melodije. Diplomatski slovar Te dni, ko se toliko piše o novi grupa-ciji velesil in novih ravnovesij v Evropi, ki naj bi nastopila zaradi ruske intervencije na Poljskem, odnosno, konkretnejše povedano, zaradi nepričakovanega približanja Rusije v območje srednje Evrope in Balkana, se v tej zvezi z veliko pozornostjo zasleduje zlasti razvoj Italijanske politike. Ako sta doslej uveljavljala svoj vpliv na tem področju predvsem Nemčija in Italija, ki sta jima v nujnih prizadevanjih stali nasproti Anglija in Francija, se sedaj uveljavlja z od-ločujočo besedo na istem področju tudi Rusija. Medtem ko se pa rusko-nemžko razmerje tako rekoč vedno znova in v novih oblikah stalno razvija pred našimi očmi, nam o i t a 1 i j a n s k o - r u s k e m razmerju niso še znane podrobnosti. Opazili smo samo, da se je Mussolinijev poslednji govor (z dne 23. septembra 1939) v onem delu, ki govori o zvestobi Italije do vseh od nje sklenjenih sporazumov in paktov, tolmači tako, da se pod temi sporazumi in pakti lahko istočasno razumejo tako ita-lijansko-nemški pakt o prijateljstvu in vojaškem zavezništvu z dne 22. maja 1939, kakor italijansko- angleški velikonočni sporazum z dne 16. aprila 1938 (uveljavljen 16. novembra 1938) ali, končno, i tali jansko-ruaki pakt o prijateljstvu in nenapadanju z dne 2. septembra 1933. Zanimivo je, da so prav italijanski listi opozorili te dni na zgodovino italijansko-ruskega pakta, katerega veliki pomen sedaj poudarjajo. Znano je, da je italijansko-ruski pakt sledil italijanskemu priznanju Sovjetske unije. Italija je bila prva evropska velesila, ki se je odločila za to priznanje. Zanimivo je, da je bil tedaj ruski poslanik v Rimu sedanji namestnik ruskega komisarja za zunanje zadeve Potemkin, ki je prav pogledu ruskega vpliva na Balkanu že pred meseci opozoril nase s svojim potovanjem v Ankaro (z vmesnimi postajami v Sofiji in Bukarešti). Kakor poroča rimski »Messaggero«, je Potemkin ob podpisu italijansko-ruskega pakta leta 1933 izrazil bojazen, da ne bi Nemčija, kjer je istega leta prišel na oblast narodni socializem, »usmerila svoje politike proti boljševizmu«. Po zatrjevanju rimskega lista pa je Mussolini pomiril tedaj sovjetskega diplomata z zagotovilom, »da je on (Mussolini) v tem pogledu že svetoval rajhovski vladi zmernost in da bo v tem smislu deloval tudi v bodoče...« To je bilo leta 1933. Vsebina italijansko-ruskega pakta Obujanje spominov v italijanskih listih na sklenitev pakta z Rusijo ter aktualnost vprašanja o bodočih odnošajih Nemčije in Italije do Rusije sta me napotila da sem se v današnjem sestavku odločil prikazati glavne določbe italijansko-ruskega pakta o prijateljstvu in nenapadanju z dne 2. septembra 1933, v kolikor bo to lahko služilo čitateljem pri zasledovanju nadaljnjega diplomatskega razvoja na Balkanu, ki je prav sedaj tako močno v ospredju evropskega zanimanja. Italijansko-ruski pakt z dne 2. septembra 1933 je sestavljen iz uvoda in 7 členov. V uvodu je poudarjeno predvsem, da želita obe podpisnici »ohraniti splošni mir« ter da sta ob sklenitvi pogodbe trdno odločeni »vzdržati se sleherne politike, ki bi jo bilo mogoče smatrati za vmešavanje v notranje zadeve druge države«. V sedmih členih, ki nato slede, sta se obe državi v glavnem sporazumeli o naslednjem: 1. Italija in Sovjetska unija si medsebojno obljubljata, da ne bosta druga proti drugi niti posamič, niti v zvezi z drugimi državami začeli vojne ali sploh podvzeli kakršnegakoli napadalnega dejanja; zato si obe podpisnici obljubljata, da bosta druga napram drugi spoštovali nedotakljivost njunega ozemlja. 2. Ako bi ena izmed obeh podpisnic postala pred-med napadene ali več tretjih držav, so obe pogodbeni stranki zavezujeta, da bosta ves čas trajanja nastalega konflikta ohranili strogo nevtralnost. Ta določba utegne v nadaljnjem razvoju sedanje vojne igrati še zelo važno vlogo.) 3. Vsaka izmed podpisnic se zavezuje, da ne bo sodelovala pri nobeni zvezi političnega ali gospodarskega značaja, ki bi bila naperjena proti drugi podpisnici. (Tu se postavlja zanimivo diplomatsko vprašanje, v koliko sta se obe podpisnici držali te določbe.) Ko je nekaj mesecev po podpisu te pogodbe prišel tedanji ruski komisar za zunanje zadeve Litvinov na uradni obisk v Rim, je o pomenu italijansko-ruskega pakta izjavil med drugim, da »želita obe državi v enaki meri odstraniti vse probleme in nenormalne položaje, ki ogražajo mir in ki bi utegnili postati vzrok morebitne bodoče vojne«. Tako so izgledali italijansko-ruski odnošaji pred šestimi leti. Scrutator Urejuje Davorin Ravljen. — Izdaja za konzorcij »Jutra« Stanko Virant. — Za Narodno tiskarno d. d. kot tiakarnarja Fran Jeran — Za inseratni del je odgovoren Alojz Novak. — Vsi v Ljubljani. a*i kraji in ljudje Jesenski čar naših planin S planinsko izkaznico je dostop povsod svoboden m Ljubljana, 29. septembra. I lanine Slovenije so le rahlo posrebre-ne s snežno odejo; pestra jesenska narava nudi planincu na izletih še vedno obilo užitka. V sedanjem razburljivem času, polnem nepričakovanih dogodkov je vsakemu nujno potreben oddih vsaj v prostem času, ob sobotah popoldne in v nedeljo. Najprimernejši odmor najde človek v planinski naravi, ki mu nudi obilo razvedrila in po-tr bnega miru. Dostopi v planine so prosti. Neresnične so govorice, ki se ponekod širijo, češ da ni dovoljen poset naših planin. 5 člansko izkaznico SPD se more planinec prosto gibati v naših planinah. Aljažev dom v Vratih bo še oskrbovan do 2. oktobra, treba je izkoristiti ugodno priliko za poset doline Vrat in slapa Peričnika. Cojzova koča in koča na Jermanovih vratih bosta odslej oskrbovani le ob sobotah in nedeljah do 30. oktobra, tako da imajo planinci dovolj prilike, da posetijo Kamniške planine. Erjavčeva koča na Vršiču je v mesecu oktobru oskrbovana ob sobotah in nedeljah. Stalno pa so oskrbovane »Zlatorog«, udobno utrjena planinska postojanka ob tihem Bohinjskem jezeru. Dom na Komni, kjer so krasni jesenski sprehodi proti Bogatinu in dolini Triglavskih jezer, zlasti lepa je grebenska pot proti Črnemu jezeru in sestop čez Ko-marčo v »Zlatorog«; dalje Dom na Krvavcu — iz Cerkelj Ie tri ure, popust za člane na avtobusu žužek do Cerkelj; koča na Veliki Planini — najprikladnejši vzpon iz Črne od »Jurčka« mimo Podkrajnika, kjer je le dve uri do koče; Dom v Kamniški Bistrici — prijetna jesenska izletna točka; Va.vasorjev dom pod Stolom - izhodišče Žirovnica; in vse postojanke v Zasavju. rlaninci pohitite v jesensko naravo. Podrobne informacije o planinskih izletih v jeseni in o planinskih postojankah dobite v pisarni SPD. Ljubljana, Aleksandrova 4, i. nadstropje. ★ Sneg nad Gornjim gradom . Gornji grad, 29. septembra Mrvi sneg je pobelil v noči od srede na četrtek vse bližnje vrhove in to celo tik nad mestom stoječe hribčke. Posebno lepo pobeljena je bila Lepenatka. 2e nekaj dni je tukaj temperatura izredno padla, deževalo je skoraj nepretrgano, posebno je deževalo v noči od srede na četrtek. Dočim je torej v dolini deževalo, je v gorah snežilo in v četrtek zjutraj so bili meščani prav presenečeni, ko je posijalo na jasnem nebu solnce in so se zabliščali vsi vrhovi v letošnjem prvem snegu. Na vrtovih je padla tudi ponoči prva slana in napravila nekaj škode na zelenjavi in cvetlicah. Seveda je sneg že pred nekaj dnevi zapadel v Savinjskih planinah in bo tam menda tudi ostal, dočim bo na naših bližnjih vrhovih gotovo še zginil. Zaradi tako zgodnega mraza so pričeli te dni že vsi uradi kuriti prostore. Malo prezgodaj smo dobili mraz, vse prezgodaj pa bi bila že zima, ki nam preti v tako zgodnjih jesenskih dneh že s prvim snegom. Imeli smo izredno lepo in ugodno poletno vreme in ugodno letoviščarsko sezono in je seveda razumljivo, da si želimo tako lepo jesen, kakor lansko leto. njo zadovoljni obiskovalci razstave, kakor tudi prireditelji. Nedeljski izlet v naše vinorodne kraje, posebno zdaj, ko se je začela trgatev, vsem ljubiteljem sadja toplo priporočamo. Pridite in videli boste da vas bomo zadovoljili! / Žrtev vojne Bled, 29. septembra. Bled je prazen in žalosten. Se nedavno je bilo toliko življenja po vseh cestah in stezah, potem so se naglo poslovili letoviščarji naposled je Bled izgubil še enega svojih najbolj znanih zemskih gostov. Umrl js France Marolt, po domače Kosmačev Francelj. Hudo nam je za njim. Izgubili smo domačega diplomata in iskrenega narodnjaka. Pri njem smo imeli največje pomenite Ugibali smo in modrovali in marsikatero uganili. Svetovna vojna je potegnila Kosmačeve-ga Franceljna v Karpate. Kot jezdec se je prehladil in prinesel s seboj domov neozdravljivo bolezen. Neštetokrat je bil v Karpatih v smrtni nevarnosti, jesdard je sem in tja med tre&kanjem granat m šrmp-nelov, a usoda mu je namenila še 25 let življenja, težkega in grenkega. Polnih 8 let je Francelj polegal in «e boril z zavratno boleznijo. Veder in bister kakor je jasni-na gorenjskega neba, je kljuboval smrti Njegov močni duh, poostren v bolnem telesu, se je dolgo upiral. Francelj ni nikdar potožil. Vsakomur je veljal njegov smehljaj. Pehal se je dalje v borbi za obstanek. Upal je na invalidnino, a je ni dočakal. Nebo pa mu je naklonilo ljubeča srca, ki so mu lajšala težke dni. Imel je štiri dobre sestre, štiri velike ljubezni. Angel dobrote mu je bila gospa hotelirka Jeklerjeva. Ko je bil poklican njen sin pod orožje, je Francelj bridko vzdihnil: »Tako rad bi šel namesto njega!« Za božje plačilo sta mu lajšala bolečine zdravnika dr. De Gleria in dr. češarek. Dobra mati mu je bila blejska občina. Francljev mrtvaški oder je bil zasut s cvetjem. Kar je premogla lepa jesen cvetja, vse je veljalo Franclju. Ganljivo je bilo slovo ob grobu. Govornik je krasno očrtal Francljev jekleni značaj. Da. dragi Francelj, veliko je bilo tvoje trpljenje, zato naj bo v enaki meri sladak tvoj počitek! Sladko spavaj ob večni pesmi jezerskih valov! M. L ZA SIGURNO IN DOBRO HOJO,SAMO Naši parniki na odprtem morju Svobodna plovba v Sredozemlju se obnavlja frankov — 11© din Važne novice za naše sezonske delavce Murska Sobota, 29. sept Ze včeraj smo zabeležili vest o ureditvi poši.janja denarja iz Nemčije tudi glede onin delavcev, ki so na nezakonit način sli na delo v Nemčijo. Tudi tem je zdaj dovoij no pošiljati denar v domovino. Takih delavcev je v Nemčiji okrog 1000, največ iz imotskega sreza. Razni agenti so jih nabrali za delo v Nemčiji, kamor so odpotovali s turističnim potnim listom. Ker niso plačali glavarine in drugih obveznosti kakor naši sezonski delavci, jim Nemčija ni priznala raznih bonitet, kakor polovične voznine, pravice pošiljanja denarja v domovino itd. Zdaj tudi delavci smejo poslati domov 40 mark mesečno, ki jih bodo dobili zamenjane po 14.30 din. Vsak sezonski delavec ima po pogodbi pravico poslati domov do 400 mark, ali po 40 mark mesečno. Če v mesečnih obrokih ni izčrpal vse dovoljene vsote, sme v zadnji pošiljki poslati toliko, kolikor mu še ostane dovoljeno do 400 mark. Za delavce, ki se vračajo iz Nemčije skozi Maribor, bo v Mariboru lepo poskrbljeno da ne bodo ob prihodu na naša tla imeli prevelikih sitnosti zaradi prehrane in odpočitka. Po prizadevanju izseljeniške- ga komisarijata v Zagrebu bodo sezonski delavci takoj po prihodu v Maribor postrežem s toplo hrano. Dobili bodo tudi zadostno število vagonov za takojšnje nadaljevanje vožnje domov. Ni še rešeno prizadevanje, da bi dobili brezplačen prevoz ali vsaj četrtinsko voznino do domačega kraja, upanje pa je, da bo tudi to vprašanje ugodno rešeno. Na prizadevanje izseljenskega komisarijata v Zagrebu je finančno ministrstvo odredilo, da bo na naši obmejni železniški postaji na Rakeku zastopnik ministrstva za socialno politiko in narodno zdravje odkupoval francoske franke od naših izseljencev, ki se vračajo iz Francije, in sicer po tečaju 110 dinarjev za 100 frankov, brez odbitka. Izseljenci morajo imeti na povratku iz Francije pripravljene dokumente, s katerimi se izkažejo, da so zakonito. to je s kontraktom in rednim potnim listom zapustili našo državo ter se vračajo v domovino. To obvestilo bo gotovo dobrodošlo vsem, ki imajo svojce v Franciji, da bodo naši sezonski delavci namesto neresničnih vznemirljivih novic, izvirajocih iz bujne domišljije, dobili željna obvestila, da se naša oblastva brigajo za njihovo usodo v tujini. Zagreb, 29. septembra Zagrebški »Jutamji list« prinaša iz Splita poročilo o tem, kako plovejo naši parniki na odprtem morju v današnjih bornih časih. Promet svobodne plovbe l eživlja že od začetka svetovne vojne hudo krizo. Ladje so kmalu po nastopu vojne ostale v domačih pristaniščih, pripravljene za prezimovanje. Po vseh lukah je zavladala puščoba. Zadnje dni pa je svobodna plovba spet poživljena, V četrt-tek zjutraj je zapustil severno splitsko luko parnik »Talas«, ki je bil v pristanišču natovorjen s solitrom. Odplul je v neko francosko pristanišče. V splitsko luko je priplul parnik »Vihor«, ki tovori cement in les za Malto in Aleksandri jo. Nekaj parnikov društva Topič je na poti proti Južni Ameriki. Parnik »Vidovdan«, ki je zadnji čas počival v Splitu, je dobil v sredo zvečer naročilo, naj odpluje v Massauo v italijanski Eritreji, kjer bo prevzel tovor soli za Japonsko. »Vidovdan« je v četrtek zjutraj odplul proti Dubrovniku in bo takoj nadaljeval pot. Ta parnik je krenil iz Rotterdama 5. septembra, ko je bila vojna že v razmahu. Njegov kapetan Nikša šapro je pripovedoval splitskim novinarjem zanimive doživljaje s potovanja od Rotterdama do Splita. Angleške pomorske oblasti so ka-petanu šapru bile v vsakem pogledu uslužne. Angleški konzul v Rotterdamu mu je točno naznačil, kje povsod so ležišča min. V Gibraltarju je angleška pa-trolna ladja ustavila »Vidovdan«, Častniki so se povzpeli na parnik. Ko so pregledali dokumente, je lahko parnik takoj nadaljeval plovbo. Kakor pripoveduje kapetan Nikša šapro, po Sredozemskem morju podnevi sploh ni videti parnikov. Angleški parniki pa tudi ponoči plovejo popolnoma brez luči. Edino naši parniki so toliko pogumni, da si upajo tudi podnevi na pot in da so ponoči popolnoma razsvetljeni. Na bokih ladij je pleskana velika jugoslo-venska trobojnica, razsvetljena z dvema velikima reflektorjema. Plovba po Sredozemskem morju za enkrat še ni ovirana. PODPETNIKI Truplo med gozdnimi živalmi Tragična usoda 78 letnega Ivana Gorjupa Maribor, 29. sept. V Arnačah pri Slovenjem Gradcu je živel v borni hišici 781etni prevžitkar Ivan Gorjup. V zadnjih letih mu je opešal vid in je bil na eno oko popolnoma slep. Tudi noge so mu odpovedale, tako da si je pomagal z bergljami. Sam si je kuhal, sam pral. Ker je živel v težkih življenjskih prilikah, je tudi beračil in se obračal na dobra srca za pomoč. V zadnjem času pa ni bilo Gorjupu več na spregled. Toda nikdo ga ni pogrešal, ker so bili ljudje navajeni, da ga niso delj časa videli. Včeraj pa je zagledal posestnik Franc Potočnik v nekem bližnjem jarku moško truplo, ki je bilo že popolnoma v razkroju. Ostalo je skoraj še samo okostje. Na trupu se vidijo znaki, ki kažejo, da so starčkovo truplo ogledale razne gozdne živali. V jarku je ležal, kakor je soditi po raznih okoliščinah, najmanj mesec dni. Komisija je ugotovila, da je mrtvec Ivan Gorjup. Rezultati preiskave kažejo, da ne gre za zločin, ker ni na trupu nobenih znakov nasilja Domnevati je, da je hotel Gorjup, kakor običajno, do bližnjega potočka, kamor si je hodil prat perilo. Starček pa je pri tem zaradi slabosti omahnil in obležal v jarku. Mogoče pa je tudi, da se je spotaknil ob kakšen predmet in padel v jarek, iz katerega se ni mogel več dvigniti. Posavski sadjarji razstavljajo Brežice ponujajo sadje iz krškega in brežiškega sreza Krško, 29. septembra Narava letos sadjarju ni odtegnila svojega blagoslova, temveč je delila z obema rokama zlate sadove Priznati moramo, da imamo letos sadja, kolikor ga le hočemo, posebno v Dolnjem Posavju. Vendar pa ni povsod tako, posebno ne na Gorenjskem, kjer bo sadje preko posredovalcev precej dražje. Da bi pa vsi lako prišli poceni do sadja, so sklenila sadjarska društva krškega in brežiškega sreza prirediti razstavo, ki naj omogoči vsem zadostno in ceneno izbiro. Sadna razstava bo v prostorih meščanske šole v Brežicah od 30. septembra do 2. oktobra. Prirejena bo v velikem obsegu, saj bo razstavljalo nič manj kakor 25 sadjarskih podružnic iz obeh srezov in bodo lahko vsi interesenti prišli na svoj račun. Razstavo aranžira preko naših meja znani sadjarski strokovnjak, kmetijski referent g. Virant. iz Krškega, dočim ima vse poslovanje v rokah g. Horvat. Imena obeh dovolj jasno povedo, da bo razstava na višku, tako glede ureditve, kakor tudi glede kakovosti sadja. Intresenti bodo lahko kupili sadje na razstavi sami ali pa jim bo dal odbor na razpolago naslove, kje lahko dobe ustrezajoče sadje po kakovosti, ceni in ko- Kadar \e žival v stiski... O tem, kako se obnašajo živali v stiski, čitamo v oktobrski številki »Lovca« poleg drugega zanimivega čtiva naslednjo beležko nekega slovenskega lovca Pomladi leta 1938. sem se peljal s sanmi s postaje Jarše-Mengeš domov, ko opazim, kako sokolič preganja škrjanca Da bi laže opazoval neenaki boj, ustavim sani Skoraj v istem hipu prileti ubogi škrjanček proti meni in mi sede na roko Pognal sem konja in tako sem peljal škrjanca kakih 30 m daleč, dokler sokol ni odletel in se je tudi rešena ptička poslovila. Med svetovno vojno so lovili po Kolovcu vojaki Ranili so srnjaka, ki se je zatekel v stelnik pri graščini ter tam poginil Leta 1921 ie bil pogon v kolovških gozdovih. Od psov preganjani srnjak se je zatekel v parku grada na vrt k ljudem. Rešili smo ga s tem, da smo pse odgnali. Na Kolovcu sem v kraju, ki mu pravijo na Bab jem trebuhu, na zalazu obstrelil srnjaka, ki je na mestu padel. Ko ga hočem prijeti, uide Slednjič ga dohitim in ko se pripravim, da bi ga zabodel me srnjak napade in mi z rogovjem na en mah prepara vzdolž noge hlače in še kožo S težavo sem ga obvladal Od previsokega strela mu je bila krogla obrsnila zgoraj hrbtenico. Nekoč sem ustrelil srno in ji hotel smrtni boj skrajšati z vbodom noža. Ko se ji približam z roko, mi uboga žival jame li-zati roko. Začutil sem nož v lastnem tilniku... ličini. Tako si bodo lahko sami ogledali sadje na licu mesta ali pa pri gospodarju, kjer bodo lahko še dali nasvete glede obiranja sadja. Na ta način bodo prišli brez posrednikov do izvrstnega sadja po nizkih cenah; tako bo ustreženo odjemalcem kakor sadjarjem. Razstavni odbor pa bo ob tej priliki priredil tudi majhno razstavo vseh strojev, orodja in drugih pripomočkov, fci so umnemu sadjarju neobhodno potrebni pri skrbni negi sadnega drevja. Razstavljene bodo samo prvovrstne in že prizkušene stvari, med katerimi naj omenimo majhno "rušilno peč, ki jo tako redko vidimo pri naših kmetih, zato pa pogosteje kotle za kuhanje žganja. Sušenje sadja je pri nas še vse premalo vpeljano med preprosto ljudstvo. ki ne uvidi velike koristi od posušenega sadja in bo treba na tem poprišču še mnogo truda. Upajmo, da bo sadna razstava obeh srezov, ki je prvi korak k smotrenemu skupnemu delu za procvit Dolnjega Po-savja, dosegla zaželeni uspeh in bodo z Nerodno početje mladih žganjarjev Cesto so pregradili z dvema hlodoma, da bi uživali ob prekucavanju kolesarjev in motoristov St. Vid pri Stični. 28. sept Prav imajo ljudje, ki tarnajo z glavami nad obilno sadno litino. Po kmetih imamo toliko žgane pijače, kakor tega že vrsto let ne pomnimo. Škoda, ker gospodarji, premalo sušijo sadje za prihodnjo leto. ko bo verjetno majhen sadni pridelek. Te dni kuhajo žganje na mnogih krajih. Kdor pride mimo kotla, mu ni treba iti dalje ne da bi se po mili volji nalokal tople pi- jače. Žalostno je, da se naliva tudi mladina. ki ji kmalu zavrejo možgani in začne delati neumnosti. Tak žalosten primer se ie zgodil v Radohovi vasi ob glavni državni cesti. Družba fantov se je znašla zvečer. Enega izmed njih je bolel zob in so uganili, da gredo iskat po vasi leka. Na koncu vasi so prav tedaj kuhali žganje in petorica je prisedla h kotlu. Mladoletniki med 16. in 19. letom so se tako nabrali žganja, da so kasno zvečer začeli delati po vasi neumnosti. Izza kovačnice Marije Grdenove.so privalili dvoje smrekovih debel, debelih okrog 30 centimetrov v premeru. Prvi hlod so položili preko ceste pod hišo, drugega kakih sto korakov nad hišo. Nato so se fantje skrili v grmovje in se vili od smeha. kako se bodo vozači in njihovi motorji in avtomobili sredi noči prevračali. Prvi je privozil po cesti kolesar Kovač v družbi tovariša kolesarja Groznika. Zadela sta seveda v hlod in sta se prevrnila. Raztrgala sta si obleko in dobila manjše poškodbe. Razbila sta si kolesi, odbila sta si pedale in razpočila vilice na vozilu. Vsa jezna sta se pobirala iz jarka. Malo nato je privozil mimo motociklist Srečko Repovž. trgovski potnik iz Trebnjega. Vračal se je iz Ljubljane in je imel na sociju sopotnico gdč. Ano Kolarjevo. Vozila sta zelo hitro, ker je bilo že precej pozno. Do-spevši do Grdenove kovačnice. vozač ni pravočasno zapazil ovire sredi ceste. Imel je izredno srečo, da je motor kar preskočil preko debele smreke. Začuvši tedaj iz ho-ste gromozanski krik skritih brezvestne-žev, je g. Rapovž po pravici domneval, da so mu neznani napadalci nastavili zasedo. Bal se je napada in je vozil kar dalje, čeprav ga je skok preko smreke močno pretresel. Opazivši malo naprej drugo oviro, je vozač še bolj domneval, da so nastavili ovire zato, da bi ga na samotnem kraju napadli. Vozač ni prav nič Domišljal in se je pognal z dvojno obtežbo kar pogumno še preko drugega drevesa. Tudi drugo oviro je gladko prevozil, seveda je vozilo močno prerukalo, prav tako tudi Repovža in sopotnico Kolarjevo. Ob zaletu v drevo je izgubila uro, montirano na vozilu, kilometrski števec se je pri priči polomil. Motor je dobil take poškodbe, da bo potreben temeljitega popravila, ki bo veljalo nad tisoč dinarjev. Vozač Repovž je nevarno zasedbo prijavil orožnikom, ki so odšli na ogled. Med tem je privozilo do nevarnega mesta še več drugih avtov in vozil. Tisti, ki so oviro pravočasno opazili, so svoja vozila ustavili in so jih obšli po robu ceste. Srečo je imel šofer g. Maks Koritnik iz Ljubljane, ki je precej naglo vozil iz Novega mesta proti domu. Gotovo bi prišlo do hude nesreče, če bi se zaletel v oba hloda. Rešil ga je neki motorist, ki je privozil malo pred njim do ovir in jih je pravočasno opazil. Orožniki so poskrbeli, da so težke hlode odstranili s ceste. Grdenovi so opazili ponočnjake za hišo, kjer pa so se tako krvavo pridušali in grozili, da se jim niso upali postaviti v bran. Ko so fantje videli, da se okrog brun zbirajo vozači, so se poskrili. Orožniki pa so jim le prišli na sled in so jih ovadili sodišču. Pola ttegri Ta film je posvečen vsem materam, kl žrtvujejo za srečo svojih otrok vse, celo lastno dobro ime in čast... NAJSLAVNEJŠA EVROPSKA TRAGEDKINJA v prekrasnem filmu Greh mladosti Danes ob 16.. 19. in 21? ari Kino Union, 22*21 Film slavne igralke, kl se je proslavila po vsem svetu z nepozabnim filmom »Mazurka« Spomini na Folfslco Daleč za nami je že, enajsto leto od ; poljske zgodovine in zemlje mnogo pripo-takrat poteka, vendar spričo današnjih mogla, da smo dobili v pičlo odmerjenem razmer in dogodkov sveže vstajajo spo- j času prilično sliko kraljevskega mesta. mini na polpreteklo dobo in prekrasne dneve, ki smo jih preživeli na poljski zem Iji. Bila je to druga pevska turneja v enem letu, katero je priredila ljubljanska Glasbena Matica v inozemstvo. Prva je bila v maju po tedanji CSR in že v oktobru smo pohiteli na Poljsko po novo zmagoslavje slovenske pesmi, po nove lavorike. če je bila češka koncertna turneja pevsko ta glasbeno morda bolj hvaležna, saj smo se zavedali, da pojemo najbolj muzikalne-mu narodu na svetu, je bila pa poljska tako elegantna in kavalirska, da je nad-krHila vsako pričakovanje Vsi poljski glasbeni, pevski in zasebni krogi so kar tekmovali, da bi čim bolj izkazali svoje simpatije slovenskim gostom in pevskemu zboru G.M. Od Moravske Ostrave mimo Vitkovic, nad deset kilometrov daleč poteka premogovno ozemlje s tovarnami in neprestano kadečimi se dimniki, da nikdar ne vidiš jasnega neba. Tam za Bohuminom smo prestopili poljsko mejo in prišli v Krakov, sedež krakovskega vojvodstva, v najbolj zgodovinsko poljsko mesto. Tukaj nas je sprejel na čelu odlične krakovske družbe in poljskega glasbenega sveta krakovski vojvoda (ban) Ludovik Darčvvski. Sprejela sta nas pa tudi naša rojaka, vseučiliška profesorja, .dr. Fran Ilešič, ki je bil naš zvesti spremljevalec in tolmač na nadaljnjem potu, in dr. Vo-jeslav Mol6, profesor v Krakovu, ter sta nam oba s svojim odličnim poznavanjem Naš prvi koncert na poljskih tleh v Krakovu. katerega je oddajala radijska postaja, je tako odlično uspel da smo že prihodnji dan dobili ponudbo za ponovitev koncerta na našem povratku v Krakov, za prireditev koncertov v Lvovu ta Vilnu, česar pa zaradi točnega potnega načrta, žal, ni bilo mogoče sprejeti. Preostali čas bivanja je bil odmerjen ogledu mesta in njegovih znamenitosti, zlasti zgodovinskih, saj pravijo da ima vsak kamen v tem mestu svoj zgodovinski pomen. Obiskali smo tiskarno najbolj razširjenega poljske ga lista »Ilustrovany Kuryer Codzienny« moderno petnadstropno palačo. Na strehi, raz katero smo uživali prekrasen razgled na mesto, so nas fotografirali, in je slika izšla še isti dan na načelni strani lista. Ogledali smo si tudi Sukiennice, nekdanje tržnice in skladišča sukna, palačo v gotskem slogu, sedaj pa središče poljske zgodovine in kulture, muzejev in galerij slik. Najlepše delo tukaj je slika poljskega umetnika Siedmiradzskega, ki pokriva vso dolgo steno »Neronove bakle«: kristjani pribiti na križe, oviti s leta 1794«, znano pod imenom »F i n i s Polonie«. Zelo zanimiv je tudi narodopisni muzej. V najstarejši poljski, Jage-lonski univerzi, stoji miza. na kateri je bila podpisana tretja delitev Poljske. Od tod je šla naša pot na kraljevski W a-w e 1. Okrog gradu teče Visla. »ljubo ga objemaje«. kakor Krka okrog Novega mesta. Legendarna priča pripoveduje o nesrečni poljski kraljici Vandi, ki je skočila tu doli v reko iz obupa in studa pred vsiljenim ji nemškim ženinom... V krasni katedrali so našli večni pokoj, deloma v kapelah, deloma spodaj v kripti, jagelon-ski kralji, narodni junak Kosciuszko, kralji Poniatovvsld Jan Sobieski. Avgust Saški, Štefan Batori, pesnik »Pana Tadeu-sza« Adam Mickiewicz, ustanovitelj poljske republike Josef Pilsudski, čigar srce pa je shranjeno v njegovem rojstnem' Vilnu. ter še mnogo drugih poljskih zaslužnih mož. Poleg kraljev sveta — kralji duha ... V cerkveni zakladnici so zbrane dragocene zlate in srebrne posode, orna-menti, z biseri okrašeni križi ter prekrasna velika zlata roža. papežev dar soprogi poljskega kralja Avgusta IH. V stolpni katedrale visi največji poljski zvon »Zyg-munt«, ki se oglaša le ob najbolj slovesnih cerkvenih in narodnih praznikih ter ga je slišati ure in ure daleč. Na obsežnem notranjem grajskem dvorišču uprizarjajo pogosto opere in je naš zvesti --— v — - -----j—------i — —— -------i — - —'— , JM>JV vuvv v I^V-i v* «|| J lM*w Ci T v O Ul slamo ta osmoljeni, gorč. pogled jim je j spremljevalec, nekdanji član ljubljanske uprt v nebo. Spredai v naslanjaču pa sedi . opere, odlični basist Hugon Zathey s po-Neron s svojo Popejo in poln groze bulji nosom pripomnil, da je tudi on pri takih v goreče kristjane.. Slika učinkuje s J prireditvah sodeloval pred večtisočglavo svojo pristno naravo tako mogočno, da ti nehote zastaneta dih in korak. Med ostalimi poljskimi slikarji naj omenim le še odličnega umetnika Jana Matejka ta sliko »Kosciuszko pri Raclavicah publiko. Od številnih krakovskih cerkva, okrog šestdeset po številu, je zgodovinsko ta umetniško najbolj pomembna Marijina cerkev, ki krasi triptik, znamenito umetnino kiparja Vida Stosza, izdolbeno iz enega samega kosa. Zvečer smo poslušali starodavne poljske korale, ki so jih veličastno izvajale fanfare z ' najvišjega cerkvenega zvonika ter jih radio-oddajna postaja vsak večer prenaša po širni poljski zemlji. V cerkvi Na Skalki je umoril poljski kralj Boleslav škofa Stanislava ter delal nato prostovoljno pokoro do smrti kot »mutec osojski« na Koroškem. Skoraj tretjina krakovskega prebivalstva je Židov, ki prebivajo večidel skupno v predmestju Kazimierzu. Naselil jih je in jim podelil razne svoboščine baje poljski kralj Kazimir, češ ker je imel židovsko ljubioo. Naj še omenim svojevrstno kavarno v Florijanski ulici. Trije prostori, ki prehajajo v nizkih terasah drug v drugega, imajo vse stene pokrite s slikami, grafikami, lesorezi, kipi itd., med njimi je marsikatera umetnina. Pustili so jih tamkaj kavarnarju mladi umetniki v odplačilo. Obiskali smo tudi svetovnoznane solarne v bližini Wieliczki. Z dvigali smo se spustih globoko dol v osrčje zemlje. Po belih, kristalno se bleščečih rovih smo dospeli v večje prostore, v sijajne dvorane, v cerkev, kjer so oltarji, stebri, kipi, razni reliefi, jaslice itd. umetniško izklesani iz prebele kamene soli. Nam v čast je bik) tudi bajno električno razsvetljeno temno-modro se svetlikajoče podzemno jezero. Bil je prizor iz »Tisoč ta ene noči!« V velikanski slavnostni dvorani je pevski zbor GM odpel del svojega koncertnega programa, nato pa veselo za rajal ob zvokih rudarske godbe. Neradi smo se prihodnji dan poslavljali in ločili od svetih zgodovinskih tal kraljevskega Krakova. B. Dosfcri vest i * Zdravniški Kongres odpovedan. Slovensko zdravniško društvo v Ljubljani sporoča, da je kongres jugosiovensk h zdravnikov, ki bi se moral vršiti v začetku oktobra odpovedan. Društvo opozarja na to vse gg. kolege, da rezervirajo eventualne teme za poznejši čas. * Okrožni urad za zavarovanje delavcev v Ljubljani opozarja svojce umrlih članov ki so za zavarovanje za onemoglost, starost in smrt po 1. septembru 1937 vplačali vsaj 100 tedenskih prispevkov, da prijavi za dečjo rento ali vdovsko podporo brezpogojno prilože: mrliški list in družinski izkaz (izpisek oziroma poročilo župnijske matice). Obe listini dobe svojci v župnišču ter sta v smislu § 189. ZZD kolekov prosti. * Pokojnine za oktober 1939 bo pošta Ljubljana I. dostavljala v nedeljo dne 1. oktobra 1939. * Zaradi nesrečne ljubezni se je ustrelil v Novem Sadu bančni uradnik Aleksander Poc in ie njegovo obupno dejanje zbudilo mnogo pozornosti. Zapustil ie pismo, čigar vsebino čuvajo v tajnosti. Kakor vedo tovariši, se je bil zaljubil v neko lepotico, s katero se je na skrivnem tudi zaročil Ker pa njegovi starši niso hoteli privoliti v poroko, se je ustrelil. Po rodu je bil iz bogate družine v Petrovgra-du in je bil 6 let korespondent Trgovsko-obrtne banke v Novem Sadu. * Cigani so hoteli ubiti orožnika. Znano ie, kako se cigani boje varuhov oblasti. Zgodi pa se v današnjih zmedenih časih tudi narobe. Iz Priboja poročajo o naslednjem dogodku: Na poti iz Vranja v Vladičin han je orožniški podnarednik Ce-ševič vodil nekatere potepuške cigane k zaslišanju Poloviti jih je moral, ker so cigani v bližini železniške postaje Priboja izropali trgovino Djordja Savica Naenkrat se je ciganska svojat vrgla na podna-rednika. ga potolkla in mu hotela odvzeti orožje. Orožniku so prihiteli na pomoč kmetje in kmalu nato tudi tovariši z orož-niške postaje v Vladičinem hanu Komaj jim je uspelo, da so premagali cigansko družbo in jo odgnali v zapore. * Na dosmrtno ječo ie bil obsojen v Te-tovem Novak Pandilovič. doma iz vasi Du-fa. Polakomnil se je premoženja svoje babice Paraskije Pandilovičeve Ko se je i vračala s trga v Gostivaru. jo ie s pomoč- j nikom pričakal v zasedi, io ubil in vrgel j truplo v 70 m globok prepad Za pomoč- j nika je imel Halila Ibrahimoviča Medtem j ko je grešni vnuk zločin tajil, je Halil vse I lz Ljubljane o— Za spominski kamen Bogu mila Kajzeija v bodočem domu Ljubljanskega Sokola so na mesto venca na krsto pokojnika darovali bi Lajovic Milko 100 din br. inž. Vaciav Mikyška 100 din, sr. Bazza neila Roza 50 din. br. Kostanapfel Aleksander 100 din, sr. Zinka in br. Alfonz Lorger 100 din. Viljem Nemenc 300 din in br. Simončič Slave 100 din, za kar jim izreka uprava najtoplejšo zahvalo. VEČERNI TRGOVSKI TEČAJ na trgovskem učiiišču »Christofov učni *a»od®. Ljubljana, Domobranska 15, se prične v četrtek dne 5 oktobra kot običajno vsak-leto. Večerni trgovski tečaj je organizirat tako, da nudi potrebno izobrazbo za oprav Ijanje pisarniških poslov vsem onim, ki v dnevnih urah nimajo prilike obiskovati rednih šol. Poučujejo se predmeti: Knjigovodstvo, trg«' io-obrtno računstvo, korespondenca s trgovinstvom, pisarniška dela. nemščina, stenografija, strojepisje, na željo italijanščina. Dovoljen je obisk tudi posameznih predmetov. Pojasnila ln prospekti Brezplačno na razpolago osebno ali pismeno. Vpisovanje vsak dan do 5. oktobra. Uradne ure dopoldne, popoldne in zvečer do S. ure. Šolnina nizka! u— Malo več obzirnosti in dostojnosti. Na željo prizadetega obrtnika smo včeraj pod tem naslovom objavili notico, ki je pograjala ravnanje delavcev tvrdke Antun Res, da so nalašč poškropili kolesarja, ki je privozil mimo. Na to notico smo dobili dva odgovora, prvega od mestnega poglavarstva, drugega pa od ljubljanskega zastopstva zagrebške tvrdke. Iz prvega povzemamo, da tehnični oddelek ponovno opozarja vse pešce in kolesarje, da je hoja in vožnja po cestiščih, ki so zaradi zalivanja z asfaltno smolo zaprta, najstrožje prepovedana, pač pa je dovoljena hoja po hodnikih. Ljubljansko zastopstvo Antuna Resa pa piše med drugim: Pri izpiranju tlaka mora delavec delati neprekinjeno v določeni smeri, če hoče delo izvršiti pravilno in je vsaka prekinitev nemogoča. Trditev, da je delovodja podžigal delavce, naj kolesarja nalašč poškrope, je izmišljena. Priče, ki morejo dokazati člankar-jevo trditev, pa tudi člankarja samega, pozivamo, naj se zaradi dokaza zglasi pri policijski stražnici v šiški. A Sf7 RRfTVIPF tudl Qajcenejše bodo tudi Vas popolnoma zado-▼ voljne! PARFUMERIJA »VEN UR«. Tvrševa 9. priznal in je prepričevalno dokazoval pred sodniki, kako je Novak ubil svojo babico, medtem ko mu je on samo pomagal Grešni vnuk se bo pokoril do smrti. Halil pa je obsojen na 15 let robije. * Geološki pregledni zemljevid zahodne Slovenije, katerega je letos izdalo Slovensko planinsko društvo, je najpriprav-nejši učni pripomoček za dijake vseh srednjih in meščanskih šol v Aravski banovini. D jakom je odobrena izredno jgod-na nabavna cena, ako kupijo navedeni zemljevid v društveni pisarni SPD, Ljubljana, Aleksandrova c. 4/1. DOPISNA TRGOVSKA ŠOLA V LJUBLJANI, KONGRESNI TRG 2 vpi su j e v svojo DrMletno trgovsko šolo, tečaje in predmete — knjigovodstvo, računstvo, slovenščina, nemščina, fran-cošUna.. korespondenca v raznih je-ziLih stenografija itd. — Vpis priporočamo zlasti onim, ki so že v službah in se žele izpopolniti, ter onim. ki ne morejo obiskovati rednih trgovskih šol. Pouk je individualen in se vrši z dopisovanjem. Podrobna pojasnila daje ravnateljstvo brezplačno. * Ra^pi». Slovensko planinsko društvo razp suje nagrado za osnutek naslovne strani Planinskega Vestnika za leto 1940. Interesentje naj predložijo svoje osnutke do 1. novembra 1939 v pisarni SPD, Ljubljana, Aleksandrova cesta 4/1. kjer lahko dobe potrebna pojasnila. Izbrani osnutek bo nagrajen s 500 din. (—) * Enoletni učni trgovski tečaj za pisarniške moči pri TrgovsKem učnem zavodu v Ljubljani, Kongresni trg 2. Vpisovanje se vrši dnevno do 3. oktobra. Tečaj priporočamo vsem onim. ki se žele temeljito izobraziti za prvovrstno pisarniško moč v stenografiji in strojepisju ter dobiti temeljito podlago iz vseh ostalih trgovskih predmetov, šolnina najnižja in zato dostopna vsakomur. (—) — Pri korpulentnih ljudeh se izkaže naravna »Franz-Josefova« grenka voda kot zanesljivo in prijetno delujoče sredstvo proti zaprt iu, katera se uporablja brez posebne diete. »Franz-Josefova« grenka voda se dobi v vseh lekarnah, drogerijah in trgovinah z mineralnimi vodami. Oo! res S br *rvj->4/M * Sokolska loterija v Rogaški Slatini. Sokolsko društvo v Rogaški Slatini javlja, da je žrebanje sokolske loterije, ki bi moralo biti jutri 1. oktobra, zaradi sedanjih prilik, odloženo na poznejši čas in bo dan žrebanja pravočasno objavljeno. • Bojevnike iz svetovne vojne in drovce vabimo brez katerekoli razlike in ne oziraje se na to ste li organizirani ali ne, da se udeležite našega sestanka dne 1. oktobra t. 1. na Brezjah namesto odpadlega tabora. Pri sv. maši se spomnimo ob 10. uri dopoldne žrtev svetovne vojne, nato poudarimo s krepko besedo trdno voljo po miru. končno obnovimo in utrdimo stare medsebojne tovariške vezi, da bodo tako močne, kakor so bile takrat, ko smo ščitili drug drugega pred vojnim zlom! Na svidenje torej 1. oktobra na Brezjah! Zveza bojevnikov. (—) Postani in ostani Član Vodnikove družbel u— prva jesenska racija. Odkar je pritisnil mraz se zmerom občutneje opaža, da se številni brezposelniki in brezdomci ki so se za pomladne in poletne mesece raz-gubili po deželi, spet zatekajo v zavetje mestnih zidov. ' —* ki je tu- di v naših krajih mnogo delavnih rok odtegnila običajnemu ustvarjanju dobrin, v našo domovino pa vendar še ni posegla v tolikšni meri, da bi množice brezposelnih lahko prišle na svoj račun. Samotna zatočišča brezdomcev po okolici mesta, ki so v času poletnega solnca ostajala pusta in prazna, so spet oživela, od kljuke do kljuke tavajo izgubljenci, ki si od gospodarske krize niso več opomogli in ki tudi nimajo bog ve kakšnih svetlih upanj pred seboj. Včeraj je policija priredila prvo večjo racijo po mestu to jesen. Organi kriminalnega oddelka ip stražniki so aretirali okrog 40 ljudi, med katerimi pa so zaman iskali kakšnih -vroče zaželenih, dolgo iskanih starih znancev kakršen je n. pr. sloveči Anton Hace. Prijetih pa je bilo nekaj ljudi, ki so bili zaradi postopanja in manjših deliktov že izgnani iz Ljubljane. Tudi tokrat bodo poromali v svoje do movne občine. Izplača se Vam naro Iti Silme iz Uubljanr tn poslati iste v razvl-lanje, ker Vam izgotovijene slike. 6e isti dan ko prejmemo — odpošljemo. Poizkusite enkrat — postanete prav gotovo naš stalni odjemalec, imamo na zalogi filme najnovejše ^^ emulzije do i. 1941. Razvijamo m kopiramo priznane prvovrstno! Naš ček račun št. 13-285 Naša tel. št 25-66 ln 25-67. — Se ^ priporoča Foto Tourist — Lojze Smuč LJUBLJANA — ALEKSANDROVA C. & u— Združenje mesarjev in prekajeval-cev v Ljubljani obvešča cenjeno občinstvo, da bodo mesarski lokali in stojnice v času od 1. oktobra t. 1. do 1. maja 1940 ob nedeljah in praznikih zapite. Zato naj se vsakdo pravočasno preskrbi z mesom, ker bodo mesnice v sobotah odprte do sedmih zvečer. (—) u— Trgovski tečaji za Izobrazbo pisarniških moči, dnevni in večerni, se otvo-rijo začetek oktobra na trgovskem učiiišču »Christofov učni zavod« v Ljubljani, Domobranska 15. Pojasnila daje ravnateljstvo. (—) NOGE negujte sedaj, sicer Vas v zimi bole. — Sanoped je najboljše sredstvo. Vrečica 2 din. Izlet v Slovenske gorice priredi Tujskoprometna zveza dne 3. oxtobra. Vse informacije in sporede dobite v biletarnah Putnika, Tyrševa 11 in Ma^arykova 14. (—) u— VTI. frizerski kongres ld bi se moral vršiti od 8. do 9. oktobra v Ljubljani je zaradi nastalih prilik preložen na poznejši čas. Klub damskih frizerjev v Ljubljani. u— Znižane cene za delavce v Narodnem gledališču. Uprava Narodnega gledališča v Ljubljani je na prošnjo Delavske zbornice dovolila delavcem 50% popusta za balkonske in galerijske sedeže v drami in operi. Pri gledališki blagajni je treba predložiti samo potrdilo, ki ga dobe delavci v knjižnici Delavske zbornice ali pa pri svoiih strokovnih organizacijah Gledališka uprava je s tem omogočila tudi delavcem. da obiskujejo gledališke predstave m naj se delavci številno poslužujejo te ugodnosti. Letalski v e 1 e f i 1 Posiednio zopoued WARNER BROTHERS produkcije — pod okriljem Aerokluba v kino errol flynn A w Matici, teL 27*21 Najaktualnejša filmska drama, močnejša od vseh Remarque-romanov. Film o zvestem vojnem tovarištvu, dolžnostih in junaštvu. O usodi dveh front — o angleški eskadrili na francosko-nemške m bojišču. Film o borbah na bojnem polju, v zraku — m ljudskin dušah. — Nabavite si vstopnice v predprodaji. « Predstave ob 16., 19. In 21. url, jutri v nedeljo tudi ob 10-30. HHBHHHHHH^^HBHHHHHHHBMHiBaHHBHK ŽSk u— Razpisani abonmaji: Premierski, red Sreda, red Četrtek red A so zaključeni in polno zasedeni. Zato je uprava otvo-rila še red B, za katerega se sprejemajo priglasi po običajnih pogojih v blagajni dramskega gledališča dnevno od 9. do 12. in od 15. do 17. ure. Red B je 10% cenejši kakor so Premierski abonma in stalna abonmaja Sreda in četrtek. Predstave so tudi za red B popolnoma iste kakor za osta le abonmaje. Abonenti bodo dobili 20 dramskih ter 18 opernih predstav. u— Plesna šola na Taboru spo-oča, da prične s plesnimi vajami jutri v nedeljo ob 20. uri. Vabila so na razpolago v društveni pisarni med uradnimi urami. Vstop le proti vabilu. (—) Na splošno željo in vslel obilnega zanimanja za ta izredno poučni film podaljšamo še za nepreklicno danes ob 16., 19. in 21. uri ter jutri dopoldne ob 10.30 uri Veliki ekspedicijski film, ki nazorno predočuje vse lepote m strahote divjega afriškega kontinenta. KINO SLOGA, tel. 27-30 TRADER HORN Kavarna in Restavraciia EMONA ^ otvarja z današnjim dnem | dnevne koncertne in plesne prireditve u— Vsak petek, soboto in nedeljo sveže domače izvrstne pečenice in najboljša portugalka. Gostilna Mesec, Vič. (—) u— Nemške in italijanske, začetne ln nadaljevalne tečaje priredi v večernih urah Trgovsko društvo »Merkur« v Ljubljani. Prijave v društveni pisarni. Gregorčičeva ul. 27., pritličje, med 8. in 14. uro. (—)_ Združeni gasilci priredijo bogato tombolo v Trbovljah dne 1. oktobra ob 2. uri pop. 20 tombotskik in 400 osta• lih krasnih dobitkov v vrednosti din Zo.OOO.—, u— Smučarsko telovadbo bo tudi letos priredilo Slovensko plan nsko društvo in sicer v telovadnici H. državne reaJne gimnazije na Poljanah, počenši od srede dne 11. oktobra dalje, vsakokrat ob 19. uri. Poučeval bo smučarski učitelj g. Jože Cernič, ki je planincem znan iz smučarske šole v Domu na Kamni. Prijave sprejema pisarna SPD v Ljubljani, Aleksandrova c. 4/1. Ako bo število prijavljencev presegalo 20, bosta dva tečaja. Hitite s prijavami! (—) o— Idrijski krožek. Drevi ob 20. bo sestanek v gostilni pri Vidmarju na trgu sv. Jakoba. Na dnevnem redu bo predavanje L. Božiča: Planinstvo v idrijski dolini. Po predavanju družabni razgovor. Pristni žlikrofi. Vabljeni vsi rojaki in prijatelji. u— Mestno zdravniško dežurno službo bo opravljal od sobote od 20. do ponedeljka do 8. ure zjutraj mestni zdravstveni svetnik dr. Franta Mls, Poljanska cesta štev. 15/H. telefon štev. 32-84. Iz Celja e— Opozorilo glede poslovnih Knjižic. Združenje trgovcev za mesto Celje opozarja svoje članstvo, da morajo vsi nameščenci brezpogojno imeti poslovne knjižice, za kar so oni, kakor tudi delodajalci odgovorni. Prosimo torej članstvo, da nemudoma ukrene, da si vsi trgovski pomočniki in pomočnice, trgovski vajenci in va-jenke čim prej nabavijo omenjene knjižice pri združenju, ker ne sme ob koncu nihče ostati brez knjižice, brez poslovne knjižice pa tudi ne sme biti nihče sprejet v službo. Poslovna knjižica stane 10 din, vsakdo pa mora prinesti s seboj dve novejši sliki in vse potrebne dokumente. e— Odpiranje in zapiranje trgovin. Združenje trgovcev za mesto Celje sporoča: V zadnjem času se množijo pritožbe, da se vsi trgovci v območju celjske mestne občine ne drže odpiralnega in zapiralnega časa v smislu naredbe o odpiranju in zapiranju trgovin. Tako nekateri odp:rajo svoje lokale prezgodaj, posebno v jutranjih urah. drugI zopet zapirajo trgovine po določenem času Da v bodoče ne bo več povoda za pritožbe, prosimo in opozarjamo članstvo, da kar najtočneje upošteva odpiralni in zapiralni čas. ki je sledeči: trgovine v celjski mestni občini naj se odpirajo ob pol 8. tn 14.. zapirajo pa ob pol 13. in 18., odnosno ob sobotah in dnevh pred prazniki ob 19. Samoobsebi umevno je, da mora ob nedeljah in praznikih delo v trgovinah počivati. e— Zaključek tiskovne tožbe proti Inž. Gvidonu Mayerju Gostiln Carska pivovarna v Laškem je vložila proti inž. Gvidonu Mayerju tiskovno tožbo zaradi raznih letakov in izjav v listih proti Gostilničar-ski pivovarni. Zadevna razprava je bila določena za včeraj pri okrožnem sodišču v Celju. Razprave pa ni bilo, ker je bila pred tem dosežena poravnava. e— Redna telovadba »tarejSih bratov sokolskih društev Celja-matice in Celja I se bo pričela v torek 3. oktobra ob 18.30 v telovadnici v Sokolskem domu v Gaber-ju. Pridite vsi! Sprejemajo se tudi nov:n-cL e— Umrla Je v četrtek zjutraj v Šmarje ti pri Celjj zadeta od kapi posestnica ga, Ivana Okornova. Pogreb bo danes ob 9. dopoldne 'z šmarjete na pokopališče v Vojniku. Pokojni bodi ohranjen blag spomin, svojcem naše iskreno sožalje! e— Otrok je izginil. V četrtek popoldne je izginil od svojega doma v čretu 23 pri Celju triletni Martin Cretnik sinček Matilde Cretnikove. Deček Ima svetle lase. Je krepko razvit ter ima na sebi mornarsko obleko, rdečo dalmatinsko čepco, visoke čevlje in sive nogavice. Kdor bi kaj vedel o dečku, naj to takoj javi teharski občini ali pa orožniški postaji v štorah. e— Zdravniško dežurno službo za člane OUZD bo imel jutri zdravnik !r. Drag" Hočevar v Kolenčevi ulici. e— podpornemu društvu za revne učence na drž. realni gimnaziji v Celju je daroval g. Karlo Sancin, ravnatelj Glasbe-| ne Matice v Celju. 50 din namesto cvetja na krsto odvetnika dr. Friderika Zangger-ja. e— Vsi lastniki orožnih listov, ki še niso plačali banovinske takse na orožne liste, se pozivajo, da plačajo banovinsko takso takoj pri predstojništvu mestne policije v Celju v sobi štev. 42. Vsakdo naj prnese s seboj za vsako orožje oanovin-ski kolek za 25 din. e— Ne«reča v opekarni. V Haukovi opekarni v Trbovljah je v četrtek stroj zgrabil 17-letnega delavca Bogdana Zupana iz Lok pri Trbovljah in ga močno poškodoval po levi nogi. Zupana so oddali v celjsko bolnišnico. Iz Zagorja z— Sokolska tombola, kateri čisti do-i hodek je namenjen dograditvi Sokolskega ! doma na Lokvah, bo jutršnjo nedeljo na i letnem telovadišču v Zagorju, v primeru { slabega vremena pa v Sokolskem domu. Kakor znano, si grade Sokoli-rudarji v lastni režiji z žuljavimi rokami svoj Sokolski dom. kjer bodo v kratkem dovršili vse vnanje delo. Novi dom bo postavljen s prav majhnimi denarnimi prispevki, kar je zasluga marljivih članov Ločanov, ki so znali zbrati gradivo in skoraj vse delo sami izvršiti. Da pridejo do sredstev za potrebno notranje opremo in orodje, priredijo tombolo ki bo po vrednosti dobitkov prav privlačna za igralce. Prva tombola iznaša 3 tisočake, druga 2 tisočaka, je pa še več tombol in nad 300 drugih dobitkov. Vsak dobitnik bo srečen, če bo lahko stisnil jurčke, ali se okoristil s kakšno potrebščino. Zato pridite in sodelujte pri tomboli v lastno in društveno korist! z— Poročila sta se poštni uslužbenec Anton Ochineri in gospodična Mila Urban-čičeva iz Ljubljane. Bilo srečno! z— Kaj je s sladkorjem? se vprašuje prebivalstvo Zagorja in vsega okoliša. Najprej je bilo javljeno, da se bo pocenil za 50 par, toda Zagorjani tega nismo bili deležni. Zdaj pa sladkorja v trgovinah sploh ni dobiti. Naročen in tudi že plačan je cel vagon, a pošiljke še ni. V dolini je sadje lepo obrodilo in marsikatera gospodinja nujno potrebuje sladkor za vkuha-vanje. Kje ie zastoj? z— Nesrečna je hiša kmeta Krežeta. v Znojilah je po starših prevzel posestvo Jurij Kreže, brat pa je prevzel v gostilniško obrt v čemšeniku. Obrt ni uspevala, zaradi tega je Jurij izgubil več desettiso-čev ker je bil za jamca. še 10 let ni bil Jurij poročen, narodilo pa se mu je 8 otrok. Na posestvu mu je pomagal oče, ki je bil jako delaven, a je poleti nenadno umrl. Ostali so morali še bolj napeti sile in posledica je bila, da je zbolela tudi Jurijeva žena. Oddali so jo v bolnišnico, kjer je pred mesecem umrla. Jurij je za delo ostal sam z 80!etno materjo in skrbeti mora za 8 otrok v starosti od 3 mesecev do 9 let. Naposled pa je • - moral še sam zapustiti družino in vse obsežno jesensko delo. Res hudo prizadeta družina! Naša ooročtla po polnoči Bodoča Poljska Po nemških vesteh bo ustanovljena na nemškem interesnem območju in bo dobila svobodni pas v Gdansku Berlin, 29. sept. p. Izid nemško-ruskih pogajanj v Moskvi je sprejela vsa nemška javnost z velikim zadovoljstvom in sicer ne samo zato, ker smatrajo sedaj poljsko vprašanje za definitivno rešeno, temveč tudi zato, ker so pogajanja v Moskvi potekla tako gladko in se je znatno ojačilo prijateljsko sodelovanje obeh velesil. Iz pisanja nemškega tiska se vidi, da določene razmejitve na Poljskem ne smatrajo za teritorialno mejo, temveč samo za definitivno mejo med interesnimi področji obeh držav. Menijo, da bo rekonstrukcija poljske države taka, da bo o njej odločala Nemčija sama, namreč da bo nova Poljska dobila samo ona ozemlja, ki spadajo v nemško interesno področje. Bivanje gdan-skega okrožnega vodje Forsterja v Moskvi tolmačijo v tem smislu, da bo bodoča Poljska dobila svobodni pas v Gdansku. Milan, 29. septembra. AA. (Štefani.) »Popolo d'Italia« pripominja v zvezi z varnostnimi ukrepi, ki so bili izdani v Italiji, da je Italija daleč od tega, da se ne bi zanimala za veliko dramo, ki je zgrabila narode in ki ogroža zemljevid Evrope in morda tudi drugih celin. Italijanski narod, ki z ducejem predstavlja edinstvo, občuti danes, da gre sedaj tudi za njegovo usodo in da mora biti Italija pripravljena na vsako morebitnost. V primeru potrebe po izpremembi deklaracije z dne 1. septembra bo mir, v katerem se bo izpolnila italijanska usoda, le tak mir, ki sledi zmagi. Razdelitev interesnih sfer v Evropi Basel, 29. sept. z. »Basler Nachrichten« ooročajo iz Londona, da sta Stalin in Ribbentrop po londonskih informacijah, ki jih označujejo za zelo zanesljive, razpravljala tudi o načrtu, ki stremi za tem, da bi se Evropa razdelila na nemško in rusko interesno področje. Rusija bi dobila odločujoč vpliv na ves Baltik in na ves Balkan vključno Bolgarijo, Rumunijo, Turčijo, Grčijo in Madžarsko, dočim bi nemška zona obsegala nordijske države ter srednjo Evropo s Švico, Luksemburgom in Holandsko. Belgija se v tem načrtu ne omenja in bi jo po informacijah londonskih diplomatskih krogov prepustili kot interesno področje Franciji, če bi Francija podprla nemško-ruska prizadevanja za sklenitev miru in se odrekla nadaljnjemu sodelovanju z Anglijo. Vpliv Anglije v Evropi naj bi se popolnoma izločil, ker smatrata Berlin in Moskva, da ima Angrli-ia v svojem imperiju več ko dovolj življenjskega prostora. Ta razdelitev interesnih področil pa bi bila bolj gospodarskega kakor političnega značaja. AnglešH odgovor: Vojna se nadaljuje S London, 29. sept. p. Novi nemško-ruski ! sporazum ni vplival na stališče Anglije, j Angleški odgovor je zelo kratek in se gla- j si: Vojna se nadaljuje! Anglija in Francija sta pripravljeni, da se borita dalje za dosego postavljenih ciljev. Poročila iz Pariza potrjujejo, da je francosko stališče j vseskozi identično z angleškim in da ne pričakujejo nobene izpremembe položaja. London, 29. sept. br. Kakor poročajo nocojšnji listi, so rusko-nemški sporazumi izzvali po vsem britanskem imperiju in tudi po vseh prijateljskih državah odločno reakcijo. V Kairu je ministrski predsednik Maher paša izjavil novinarjem, da noben sporazum tujih sil ne bi mogel spremeniti sedanjega odnosa Egipta do Velike Britanije. Egiptski tisk naglaša, da se bosta Velika Britanija in Francija borili vse lotlej, dokler ne bo uničen narodno-focia-listični sistem v Nemčiji. Kadarkoli je An glija ubrala neko določeno pot, se nikoli ni obrnila, nego je šla po njej do kraja. V Avstraliji, Južni Afriki in Kanadi listi opozarjajo angleško vlado, naj nikar ne klone spričo groženj, nego naj nadaljuje svojo politiko in svojo borbo do kraja, ker bi se drugače po vsem svetu oma^ jalo zaupanje v Anglijo in bi nastala panika med množicami, ki so zveste demokratskim načelom in so zrasle v duhu sedanje civilizacije. Poljska ne prizna dogovora v Moskvi Pariz, 29. sept. br. Državni podtainik zunanjega ministrstva Champetier des Ri-bes je danes popoldne sprejel poljskega poslanika Lukasievvicza. Po tem razgovoru je poslanik izjavil novinarjem, da poljska vlada v nobenem primeru ne more sprejeti ureditve poljskega vprašanja, kakor je bila določena danes v Moskvi. Poljska vlada se zanaša na končno zmago zaveznikov in na popolno obnovo poljske narodne države. Nemško-ruski cilji na Balkanu Essen, 29. sept. br. »Essener National Zeitung« je danes objavila članek pod naslovom »Nemški in ruski cilji«. Kakor zatrjujejo, izvira članek z avtoritativnega mesta. List v njem razpravlja o nemških in ruskih interesih na evropskem jugovzhodu in naglaša, da se morajo naravni interesi evropskega jugovzhoda povsem uravnati po naravnih učinkih nemško-ru-skega sodelovanja. Nevtralnost Balkana je zagotovljena po njegovi gospodarski usmeritvi. Nemški cilj je zagotoviti Balkanu gospodarski razvoj z vsestransko izmenjavo blaga med Nemčijo in balkanskimi državami. Enako željo ima tudi Rusija. Pozicije Balkana so sedaj določene po politiki Nemčije, Rusije in Italije. Na Balkanu ni mesta za nobeno drugo politiko. Rumunija ojačuje posadke v Besarabiji New York, 29. sept. br. Iz Bukarešte poročajo, da je začela Rumunija z vso naglico ojačevati poradke na meji v Besarabiji. Predvsem je bil izmenjan 5. armad-ni zbor, namestu katerega je bil odposlan v Besarabijo 2. armadni zbor, ki je naj-moderneje motoriziran. 52. Sraneofk" vojno poročilo Pariz, 29. sept. br. Vrhovno poveljstvo francoske vojske je nocoj objavilo svoje 52. vojno poročilo, ki se glasi: »Intenzivni topniški boji vzhodno od Sr>are, posebno južno od Sanrbriickena in Pirmr^ensa. V akciji so bila tudi opazovalna in lovska letala z obeh strani.« Danes je prezident repub'ike Lebrun v spremstvu svojega adjutanta po~etil severovzhodno fronto. Ogledal si je francoske postojanke na pomembnem "od~eku in je bil tudi v stikih s povelj- k in vojaštvom. Prvi kanadski eks^e-Heiis! i ko r Otava. 29 septembra, br Kanadska vlada je sedaj objavila, da bo v ki-atk^m poslala v Anglijo svojo prvo ekspediensko vojeko. ki se že foTnira in oborožuje. V kratkem se bodo ?e p-ičeli tra^-norti teh ■:et. Istočasno se v Karali ustanavlja še irue armiiski 7b«r kj b- ■>.:] za obrnm-bo Kanade same.