45. številka. Ljubljana, smio 25. februarja. XIH. iHo, 1880. SLOVENSKI NAROD. Ironj* vsak danrzvzeuiši ponct oljko m dneva po praznikih, ter velja po pošti pn j.man M a v 81 r o - Og o r s k e dežele za celo leto Ki za p«.I Ida s K|. M ćetrt leta 4 pld. — Za Ljubljano brtz pošiljanja na dom za celo leto 13 kM., za četrt leta 3 gld. M) kr., za en mesec 1 fdd. 10 kr. Za poimanje na dom se računa 10 kr. za MM«, 30 kr. za ćetrt leta. — Za tuje dežele tolike več, kolikor poštnina iznaša. — Za gospode učitelje na ljudskih loUfa in ** dijake velja znižana cena m sicer: Za Ljubljano za četrt leta I prid. 60 kr., po pošti prejeman za četrt leta 3 ffold. — Za oznanila se plačuje od četinstopne petit-vrate »J kr., će se oznanilo enkrat tiHka, 6 kr., če se dvakrat, in 4 kr., če se trikrat ali večkrat tiska. Dopisi naj se jzvole trankirati. — Roki)pisi se no vračajo. - Ureil ni štv o je v Ljubljani v Franc Knlmaimvej hiši št, 3 »gledališka stolba". Opravništvo, na katero uaj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. administrativne stvari, je v „Narodncj tiskarni" v Koluianovej hiši. Poročilo o občnem zboru „Narodne tiskarne" dne 22. februarja 1880. Predsednik g. dr. K. Ahačič pozdravlja jiavzočne gg. delničarje in poroča o stanji društva ter konstatira, da se je preteklo leto za „Narodno tiskarno" prav povoljno končalo. Iz predložene, po gg. J. Vilharji in K. Klunu pregledane in potrjene bilance za 1. 1879 se razvidi, da so prejemki znašali 2O018 gld. 79 kr., izdatki pa 18882 gld. 56 kr. in da je koncem leta v društveni blagajnici ostalo 121U gld. 89 ki-. Ud dohodkov, ki znašajo 21442 gld. 05 kr. ostune po odštetih troških 17002 gld. 46 kr. po odraeunenej izgubi 1. 1877 in 1878 s 530 gld. 2 kr., in po odbitku odstotkov, ki so se odpisali pri strojih, črkah, mobilijah in ustanovnih troških s los;; gld. 14 kr. še čistega dobička 1877 gld. 3 kr. Aktiva znašajo : Inventar 20U43 gl. 7 kr., ustanovni stroški 17 11) gld. 8 kr., dolžniki 4i43 gld. 70 kr., vrednost državnih papirjev 2341 gld. 20 kr., naloženo pri obrtn. društvu (po 5%j 1800 gl., blugajnični ostanek 121U gl. 80 kr. vkup 28307 gld. 3 kr. Pasiva znašujo: 442 delnic po GO gld. vred. 2052O gld., dobiček za 1870 leto 1877 gld. 3 kr., vkup 28307 gld. 3 kr. Po nasvetu g. dr. K. Ahačiča sklenilo se je, da se s čistim dobičkom 1877 gld. 3 kr. razpolaga na sledeči način: 1. Ustanovi se rezervni zaklad in odloči v ta namen 200 gld., ki se imajo naložiti pri obrtn. društvu na posebno knjižico z naslovom: „Rezervni zaklad delniškega društva „Narodne tiskarne" v Ljubljani". 2. Za podpore in nagrade odloči se 250 gl. 3. S 1. majem 1880 izplača se pri društvenoj blagajnici dividendo za 1. 1870, po 3 gld. na vsako delnico in sicer proti temu, da vsak delničar odda vse do konca 187'J 1. zapadle kupone. 4. Prebitek čistega dobička s 101 gld. 3 kr. vzame se na račun 1880 1. Končno odobri se le nasvet, da se ako mogoče nakupi se 42 delnic in da se dotične ponudbe, v katerih bi se zahtevana cena naznanila, predlože upravnemu odboru, ki se ob enem pooblasti, da odmeri ceno in dovoli iz-plačanje dotične svote. Politični imgled. Volrunje «1 <'#.<»I<». V Ljubljani 24. februarja. O hrvatskem banu Mažuranim, ki odstopa s svojega mesta, da prostor naredi Mugjarom povoljnejemu grofu Lacku Pejačeviću, prinaša „Obzor" članek, v katerem pravi, da je imel Mažuranić dobro voljo in da se je za njegovega banovanja marsikaj dobrega učinilo. — Starčevičevska rSloboda" pa, ki je nam zadnje dni vendar došla, pripoveduje v listu od 22. t. m. neverjetno fabulo, da je Mažuranić padel zarad tegu, ker je nekova dr. Frankova pisma protizakonito zadržaval in neko kraljevo pismo ialziiieiral! Ne moremo verovati, da bi možno bilo I V »»(crskeiii državnem zboru se zdaj vrzi budgetna debata. Dne 21. t. m. je govoril Bela Urihnvald in očital vladi, katero je doslej sam podpiral, da nema niti idealnih niti ne realnih namenov pred očmi. Drug govornik grof Appouyi je v poludrugo uro dolgem govoru svoj program razložil. On je konstatira!, da gospodarstvena moč ogerskega ljudstva hitro ali razvidno propada, zlasti zavoljo tega, ker so bremena prevelika, ker je kredit predrag, velike industrije nij, a glavna veja ogerske produkcije, poljedelstvo tudi peša. Da bi se tudi poljedelstvo povzdignilo, trebalo bi uvesti industrijo, skrbeti za semenj ogerskim pridelkom z dobro trgovinsko politiko, s tem, da vlada sama železnice v svojo upravo vzame. Na dalje je govornik priporočal reorganizacijo državne uprave. Na konci je izrekel željo, da bi minister Tisza skoro šel, ker njemu se popravljanje administracije državne ne more zaupati. VimiiJ«* drži«?-«*. Poljsko plemstvo gre čestitat ruskemu carju na njegovej rešitvi. Poroča se namreč iz Vamve, da gre v Peterburg v to sviho posebna deputacija, katero bosta vodila mar-quis S. Vielopolski in grof T. Zamovski. V deputaciji bode 50 poljskih boljarjev v narodnoj opravi, ki bodo ruskega carja prosili, naj pride za dalje časa v Varšavo. Deputacija mu izroči tudi adreso, v katerej se pravi, „da je ves poljski narod porok za osobo svojega kralja". Princ Aleksander II e s e n s k i, ki je prišel na gosti v Peterburg*. opisuje v pismu do svoje soproge zadnje zločinstvo nibilistov tako-le: „Na kolodvoru so me čakali vsi sinovi carjevi in knez bolgarski, ter so me spremili v zimsko palačo. Na stolbi me je čakal car. Šli smo po mostovži v njegove sobane, kar po palači strahovito zagrmi. Tlak se je vzdignil kakor da bi bil potres, in plinova razsvitljava na mostovži je v ga s ni 1 a. Popolnoma tema je nastalo, in prah ter smrad po smodniku ali dinamitu nam je v nos udaril. Nam so klicali, da je veliki svečnik padel se stropa na mizo v sobi, kjer je bilo kosilo za carsko rodbino in njega gosti pripravljeno. Carjevič naslednik, veliki knez Vladimir in jaz smo tja hiteli, grof Adlerberg je pa ostal pri carji. V sobo prišedši smo videli, da so vsa okna popokala, stene so bile razrušene, nij bilo dvomiti, da se je podkop raz-počil pod salonom". — Preiskave, katere je vodil tudi znani general Totleben, so potrdile, da so v sobi pod salonom prižgali nihilisti d i n a m i t. Prijelo se je uže nad 200 osob, sumnjivih. eLiistelx, Slovanska pisma. in. Napreduje-li Slovanstvo ? To je vprašanje, ki se dozdeva na prvi mah naivno. Saj vendar vsi slovanski narodi m predujejo na političnem in literarnem polji, in ako napredujejo vsi narodi, napreduje tudi Slovanstvo. Da, v prvi hip se nam stvar kaže taka. V tem odgovoru je sicer precej resnice, a tudi precej optimizma. Sam moram priznati, da sem prej optimist nego pesimist. A optimizem naj nas nikar ne ovira resno motriti to glavno vprašanje, ter si tako predočiti, kakor je v resnici. Učeni slovanski rodoljub IJudilovič je po svojem dveletnem potovanji po slovanskih krajih izrekel v dobrotvontel|uem slovanskem koinitelu y Peterburgu 1. 1871. mej drugim tudi: „Slo- vanstvu zgine vsako leto deloma po naravnem toku življenja, deloma od davljenja tujih držav na stotine in morebiti na tisući njega sinov. V novejšej dobi se ta tok razloženja Slovan -stva ne samo ne slabi, a se celo krepi in se začenja razprostirati v prav žalostnih razmerah . . . Delo, o katerem govorim se mi zdi ^ako resno, da bi bil poguben vsak optimizem v tem slučaji. In torej, mesto praznili imnii-ljenj samih sebe, priznajmo fakt progresivne gibelji Slovanstva na mnogih krajih njega teritorija." Te besede so bile govorjene pred šestimi leti, a veljajo skoro isto tako še zdaj. Poglejmo le nekoliko po svojej ožjej domovini. V prošlem letu je slovenski narod tako, dejal bi, veličasno dokazal pri volitvah svojo narodno zavest in vendar kljubu temu je pridobil li kaj teritorija V Ne, zgubil gaje morda nekaj; v središči na Kranjskem sicer ne, pač pa valjda I na mejah. In ako se tudi povsod snujejo slo- venske šole, ostane li potem slovenski teritorij in statu quo? Skoro smem trditi, da se bode tudi potem na pr. na Koroškem slovenski živelj umikal nemškemu in ne nasprotno. (Samovidci iz Koroškega so nam zagotavljali, da masa slovenskega naroda tudi na Koroškem kljubu vsem nemškim šolam slovenska ostaje, in da se zdaj ne vidi še, da bi germanizem na kmetih kaj tal pridobival, kjer jih uže prej nij imel. Ur.) Kar se godi pri nas, to se godi tudi pri nekaterih družili slovanskih narodih. Treba je, če hočemo ohraniti status quo, sosredotočiti in organizirati zjedinjene moči in za tako zjedi-njenje je neobhodno potrebno kako nravno in gmotno središče. Prvi in morda jedini za zdaj možni pripomoček k dosegi tega smotra ter k razširjenji slovanske vzajemnosti je gotovo vseslo-vanski literaturni časnik. Nekako predhodro delo k temu so nam podali lani dunajski vse- S tem se bodo mnogo sitnotij, kazni, dolgih potov, zamud in denarnih škod obvarovali ; ter jim ne bode treba v teh zadevah z obsodbo v rokah in klobučkom pod pazduho po pisarnah hoditi za obrambo moledovat in dragih novcev trosit. To podaj omo našim umnim gg. krčmarjem in mesarjem v tehten preudarek. Luka Tavčar. Eksekutivne dražbe duc 27. februarju: Ferdinand Sever i."I)v .Mokronogu (2100 ; Luka Bele (2) \z Klenika (7-10> v 1'ostojin; Jaka Žagar (t; iz Uauielj a (60), J«W Kastcbc (1) iz Vinice (170), Matij a Hedoi lMvnovicu (305), Matija Magaj (H > iz Črnomlja (.1126), 1'eter Alulivi6 (1) iz srednjo Ha-denicu vb)o), Jaka 1'avleSič (,1) iz .Brezja (ilOO), Matija Stukelj (l) i/. Korenje 1'ake (313) Ivo Ktaudaelier (1) iz Hrasta (801), .lužo (irahek (1) iz Lokvo (1H73;, Miha Bane. (1i iz sinje yore (02), Matija Lušii I ml ■tare Lipo (123\ Janez Woli' II Kuezine (Gl ), in Andrej Stojnic. »3) iz Črnomlja (20), — vsi v Ornoui-1 i i; Anton Tenko to i iz Tarij (1660) v llistriei; Andrej Hevi'ić (8) iz spodnjega Semena (13101 v I '.(strici; Luka Logar (8) iz Vrbice (1180) v Bistrici; Franca Vogel (1) it Smovidal* (4560) v litiji; Franc Logtt (1) iz Knežaka (lTifiO) v llistrici; Luka Ferjiin (3) iz Gabrijo (410) v Vipavi; Janez Vrankar d) z Gabrov -nico (1798) v Brdu; Niko Simšič (3) Radovice v MfetHki« TlUc-l. 22. februarja: Pri Slonu i Scliarf, Krackor iz Dunaja. — f)l. GUtenberg iz Trsta. — Barco, Goldstein, Altachul z Dunaja. — Betulienor iz Gradca. Pri Malici x llartuian, Biitz, Einokl i/. Dunaja. — lfonlax i Trsta. Pri avMtrljMkeiu cesmi-ji: StBky iz Celovca. Eioterijue srečko. V Trstu 21. februarja: 34. 8. 48. 17. 85. V Lincu 21. februarja: 71. 13. 83. 88. 34. Dunajska borza 23. februarja. (Izvirno telegrafićno porod lo.j Enotni drž. dolg v bankovcih . . 71 gld. £0 kr. Enotni dri. dolg v arebm . . . 7 : „ 35 „ Zlata renta.........«5 „ 70 HHO drž. posojilo......1 »O „ — „ Akcijo narodne banke . . , . §41 „ — „ Kredita« akcijo.......3o7 „ BO „ London..........111 , 30 Srebro..........— „ — „ Map. d...........9 „ 88 C. kr. cekini........B „ B t „ Državne marke ....... 57 . 80 . Stev. 1871. (51—3 Razglas. Zalaganje kamnoseške potrebščine iz tržaškega kamena in delo pri napravi hodnega tlaka na starem trgu in v sv. Florijana ulicah se bode % četrtek «1W ffeftMPoarJa i*s<> «l«»|Milii lO. uri na pismene ponudbe oddalo. Načrt, pogoji in proračun ležd v mestnem stavbenem uradu in se zapečatene ponudbe do zgoraj omenjene ure pri mestnem magistratu sprejemajo. Mestni magistrat v Ljiljani, dno 15. februarja 1880. Župan: L ase han 1. r. Išče se gostilničar za jako dobro obiskano gostilnico tik velike ceste. Natančneje se izve iz prijaznosti v administraciji »Slovenskega Naroda". (56—3) Zahvala. Vsemu prečast temu p. n. občinstvu za v tako obilnoj miri izk zano sočutje in UDOgObrojno udeležbo jni sprevodu k večnemu počitku mojima j edinega, prmrfino ljubljenega nepozMiiljeiie^a sina, gospoda Rudolfa Franc-a, c. kr. davk. praktikanta, osobito pa tukajsnjej prostovoljnej požarnoj straži, gospodom c. kr. uradnikom in uiest-janom, vsem blagodu^nim dariteljem obilib krasnih, dragemu uinrlemu posvečenih vencev, kakor tudi ljubijanskej godbi izrekam naj iskrenoj do zahvalo. V Loki, dne 20. svečana 1880. (<;i) Žalujoča mati. Kislo zelje na prodaj. 0-raščiao.eL ZE^a-lso-v-zills: pri .Šentrupertu na Dolenjskem ima okolo ito ln petileset centov »r izvrstnega kislega zelja ~w na prodaj. Vse natančneje ne izve pri graščinskem oakrbniitvu v Rakovniku, pošta: Št. Ruport, Dolenjsko. (t>2—1> Okusne, zlatoruuiene okajeno Kielske sardele zaboj a okolo 1 '/» kilo okolo 200 komadov gld. 1.40; 2 zaboja gld. 2.40, 6 zabojev gld. <;.<)(), f rano o (poštnine prosto) 8 poštnim povzetjem. Zaboj zastouj. A. L. Mohr, (r54) Oll« iis«-ii bei Hamburg. Lekarna ,,pri sv. Leopoldu" na Dunaji, Stadt, Ecke der Planken und Spiegelgasse, p«-« FUIPA IVJEL 8TEIIV A. priporoča p. n. ob< inatvo colo vrito pravili B«lr»»> 1 Inlli In lotil«-t nili sr«-dsi«-v, VI so ae %*ael4'J kot izvratna izkazala in gotovo ozdravila. Tiaoč »pri< ov.il ji potrjujojo. F. n. iiliriiuuo so proii, da urno on« M]>ecijalit«l« za prn* u Mpr«-|c«un, ki au % nitko In um zaznamovane. Neusteinove posladkorjene pile sv. Elizabete za čiščenje krvi |g£ £&& kri, in nijao »kod I j ivc , doliro poaubno pri boleznih v apod-njih organih, /mm i, boleznih pranih organov, koze iii očij, otrok m žonak , odpravijo zuprotjo, pravi vir najvoč bolez-nij. Ta pila je naj buljil in najcenejši izdelek to biro. 1 vular, 8 akatljit, a 120 pilami, atauo 1 gld., poaamezuo akaUjice H> kr. Oilllkotitaie h«i te pile b jliko ciihIi-Hiii apria-vi liloin iliuiiii n» Ntelovah-a i>n>l 1'iilna. Dr. Fremonta prerodilni liker, "gjgl? in avoailo. it gld. Prsne cigarete iz smrekovih igel, najbolji« aredatvo zopor naduho, tto koaov 1 gld. Ouclifaelin i7lor>olr i>"P°™6ata dr. Booda na Du- V*U.tJUl ttbllU lZilOlBH Uiiu iu ar. l'cn/.old v Krlun- geiiu zoper naduho a gld. 1.— izvratno /.ilr.i vilu za ozublino. «o ar. Beaume1 Girome, Brownova polnada,~I±^ ' VuUk lniii.i i. Mtanu '£ gld., maj- dojo l.i -i m j ■ i v 1111111 barvo, lien 1 gld. Dr. Cailmaniia lasno barvilo, nSSSS da oaivoletnu laau vaitko barvo (črno, rujavo, riiiiiciini 3 hIU. Orijentalni prah za dame, t^'L^t ■ ni-1>k< i -1, (belo uli niza), a 1 kKI. in a tVO kr. Damascenska cvetlična creme ™ *ui! koat kn. i gld. II o. Demascensko cvetlično milo «■ »s ^ OUŠni dU.ll uttJl,olJ'° aredatvo proti guai (krulu). Elektro-niotoricni vratni trak, ;ka0^; benju otrok, najbolji! napuh I gld. OO kr. yictoria~"žobnrprah, S^.i*,rŽ>iS | j odi u u dobro aredatvo proti izpadanju I...« in odpravljuuju luskin. 1 gld. KU kr. > S o ■*> -a 'b n m "T S o ^ to VJUttCU - Ui. UtJJJOJi. v koatćli in vae vmto run ;i gld. iiuaco - ti lin tura joiljo1 krvi, ^rtnuj*- nje v žulodvi itd. tihi. l.Ii«, a.fto, 1.— (hiaco - mazilo, ^ T^t^L namaže. :» (tHO/'O ihiim..] zopor gnjilubo iti bolečino VJUHiCO- BbOllUa ^ ,obeh. I gld. 50 kr. Hallerjeve jodne pastile ČtZFtfioV; aalo. To jodno paatilu ozdravijo liramorji', BMUantO .( . bolečine v gluvi, aluzuli in na oččh. 1 akrinjiva OO kr. TniOPriftn I • I ll i' I 11 . ozdravi jnko naglo Vdak nio-JLnjtJOblUll LudjUtJlltJ, |iumi kutar (tripttt ali buli tok) brez alabih nasledkov. 1 gld. «U0 kr. Albuminat od zeioza, i:::^1;:;:;:^;,:',':;:;::: auoutom in bolnim na /urili itd.; uzo tre/, mulo duij ae čuti, kako albuminut ud zulcza vpljiva. 1 gld. TtO kr. Ur. El Benito, Dr. Heiderjev zobni prah, »« VC11 n|VQ najboljše arudstvu zoper ilalio prubavljonje, dri-•aVlUIUrOi »ko, jioiiehuvanju inotij, blitijiuvanju in sumci. Cona jodnoj aklunici MU kr. 1w 111 11 • n najboljie zdravilo za želodec, potolaži krt, lUtllLlllll, Bu rwUi tud tudi kot zobua tinktura in uatua voda. .>0 kr. Mar ganite- bonboni zoper kašelj, I It'i-i ' ' 1 lili dobro Hpn vao utiusne In>l>-/.ni, {iruti glulio-V/lOlllOll, ati, iuiiiunju itd. 7it kr. OuontmzoDna pasta, ^trtir^l Li.. |..v iz Kinu prineieu, ol.ijaa takoj uajliujao migreno JTU ™ 11u, ii, ln(lt>tine v glavi. ■ glil. je nu.iliiilj.il itvo zo-SO kr. llO, |n liidetino v glavi. 1 Dr. Baverja pravi pulherin „ ]iur silijo, dajo koži lilijno iu rožno barvo, a I gld in k H4» kr. tem prl- Roverjevo hemerojidalno mazilo, poiočuiiu, kutore liumerujidu nadlegujejo. 1 gld. UO kr. Salycil- antisintin, TLJTŠ?*1^^ Svilycilno milo, ""J'"'1^1,1 ,^:,k,;:ja" Scnrierove zobne pile, :;;r:;i!:.1^ru"ulJi0 SLorax-creme, i±^. TIi,n VBuU kul,llh \A/llT1ci nilTvit* Pro« nahodu, prsnemu kataru, pru-VV 1 I lini " pil^Ml , hlajenju v vratu in hripi. 1 gld. ao kr. i I in i . i i ■ I i 11 i vj Lr i en Ir ,lilJl'«ljsili avicurakih pla- U 111 {, l t, 1J 1UMV1 SUJOv, niuakih auliač j olajaa takoj vsak k.ihtij in prsno liolezuu. 7U kr. Aromaticen dnh zoper trganje~po ^^1^|^ priporuteii vaem, ki imajo putiku ali revinatizetii. Vedno v zaiogi j«l liaiioU-iihlriiiio hilutrkku nilil.n šv ftf. kr. J\*-»»l l«'J v\n elroi-Ja umi. n a uu kr. lir. (.olljov Jv«lilni priih a »4 kr. I*»|>|»<>via iu:iiii<.....iua imlim VOala .. 1 gld. 40 ki. l-.i I.i^.n mCMll • i.sl i nI. i j. ■ Ini četrt funta SO kr. !>••. 1'lell«-! iiiiiiiiio»h /ubnu jiuhIh a 1 gld. U kr. 1'ollovit rtkcdiiit iMtaimUH _ k 1 gld. nO kr.__ Veliko akladiiče purleanti-i|, anilit, |>«nmt<| ud. prvih pariških tirni. — < iil.uliidr frnncobke kolonije od lio kr. do a gld. lunt. - - l'ruil i iishi ć*aj i. 1 gld. jeilon četrt funtu. — bklailisto vsaknjukili insl ruaaiftilot za zdravljenju, kakor sitniol. lisi ili. Itl-avgatllii«'«', liiaaidnži* itd. jako ceno. — Velika zaloga zoltnlli krlitcir, Nluliik iu drugih I im i < i u i h rec-i. — Priporočamo p. n. obtinatvu ctlrnvillt v poaltKlkor il'll4.i uliliki, kakor klinu, kopniva, dovorski prah, zulozo, jetrno olje, bromkali, judkali, rabarbur, dvojno ogljunokiala aoda, iiiugnezga itd. po iiajnizjcj ceni. — TTaiJIMIItJit ■gt>aHJ»Htl>taJ luriniteij « in p»»rl*'iii*-iij«', Inim oslt«>, unuli'Dke, aintrhUc, iKinske, s v it \{t si. <• iu mslnjsK«- bu pri lian vudno dobivajo. _V ae rm:i, ki s).iiilu|i> i l.u iii.t. ni.. |iiirfriiiiTij» in k toiduti |iiirmkii ruaislavn 1h7w, dobivajo mi Iu. in < v n i i n i ki zanlnnj razpuailjajti. Opozornjunii) | n ■ -.. ■ I, n. j im kiiji«u; ,,l>r. Iti.il's IStliou lielf s- aintl <>«"su milici I spil e^«*" 1'ivo *>ll železu, boljno m /ilruvejae, nego val drugi bIikIih i/.iielki, krupi in redi zdrave, rukonvah ;t«l kr. ilnc. nO kr. Mi m/|iusi i jm m o ali i»i ii potonili uli jionIii« -ii.ai |»oixciju iu ]iri t'ii-i;ri n ih.Ki>|>ii tlt^jviiio velike ruliate. Lastnina in tisk „Narodne tiskarne". ^71 gld. čistega dobička. Gotovo lep znesek za tako malo mesto kot Kostanjevica, ki samo nij premožno. Se ve, da je bilo prišlo k tomboli tudi nekaj gospodov iz sosednjih krajev, ki so k dobremu vspehu pripomogli. V nedeljo bo menda v ta namen tombola tudi v Št. .Tarneji. — (Iz Haloz) pri Ptuji se nam piše, da denes dne 25. februarja obhaja slovenski pisatelj veleč, župnik B. Raič svoj 53. god. Zatorej vrlemu rodoljubu tudi mi zakličemo denes: ješče mnogaja leta! — (IzDilec) se nam piše dno 23. febr. : Poročati mi je, da je g. Franjo Doles, nad-župan Podnanoskih občin po 12 tednem bolehanji 22. t. m. umrl. Ranjki je bil ohče priljubljen spoštovan poštenjak, narodnjak, ter zvest prijatelj vsem, kateri so ga poznali, ter z njim občevali, kar je tudi pri vsakej priliki kazal. Prerano zamrli dovršil je komaj 38 let, zapustivši žalujočo soprogo. — (Ptujska čitalnica) napravi dne 29. februarja na korist stradajočim Istranorn besedo z zanimivim programom: petjem, govorom g. Bož. Raiča in tombolo. Začetek je točno ob polu osmej uri zvečer. Vstopnina le sa neude in sicer: za osobo 50 kr., družino 1 gld. Vstopni listi kakor tudi tablice za tombolo dobo se pri g. A. Jurci in J. Kasimiru. Darila bodi si v denarjih ali v dobitkih se radovoljno sprejmejo. K tej besedi uljudno vabi odbor. — (Umor.) Iz Kranja prihaja vest o strahovitem činu. Zadnji četrtek dopoludne je bilo namreč posestvo J. Černetu iz Kokrice v Kranji na javnej dražbi prodano. To posestvo je kupil 70 let stari Jurij Kvas iz Velesovega. Kvas se popoludne napoti gledat svoje kupljeno posestvo. Komaj pa Černe zagleda starca, skoči od zadaj k njemu, ter ga se sekiro pobije k ti a m, tako da je bil ubogi starček takoj mrtev. Potem pa se je tudi do konca branil, ko so ga hoteli žandarji ukleniti. Černe je preje zažugal, da bode vsakega ubil, kdor bo kupil njegovo posestvo. — (Zavoljo koščka kruha obesil se.) Iz Celovca poročajo, da se je tam vojak obesil zavoljo koščka kruha. Lačen bil je namreč ukradel svojemu tovarišu košček kruha. Krušna tatvina mej tovariši se pa pri vojakih ostro kaznuje, da si se gotovo le zarad tega prigaja, ker — imajo vojaki premalo jesti. Tovariš mu zažuga, da ga bo zatožil. Vsled tega se tat koščka kruha tako prestraši, da gre in se obesi. — (Ostruplj enje zavolj ljubezni.) V Kranj je prišla dne 17. t. m. neko dekle. Ana Mahe s Koroškega, ter ostala v gostilni ..na starej pošti4*. Drugo jutro je pa z zeleno barvo ostrupila se in ker je bila zdravniška pomoč prekasna, je vsled ostrupljenja zvečer ob 11. uri po hudih mukah umrla. Dejala je, da jo je nesrečna ljubezen gnala do tega koraka. — (Razbojniki.) Žandarmerija v Št Jurji je poročila v Celie, da je bil po noči 19. t. m. kočar Gajšček v svojem stanovanji napaden od dveh razbojnikov, in ko se je hotel braniti, obstreljen tako, da mu je rana za življenje nevarna. Sodi se, da je bil tu udeležen zopet sloveči južnoštajerski razbojnik G u z a j , katerega še zmirom ne morejo vlo-viti, da si je 150 gld. na njegovo glavo raz pisanih, katere dobi, kdor ga ujame. Razne vesli. *(Žepna ura v laseh.) Neki gostilnar v Kolnu je zadnji vtorek poslal zvečer svojo postrežkinjo v mesto po opravilu. Dekle se kmalu vrne in gre takoj v kuhinjo. Kuharica se ozre po njej in vidi, da dekletu na laseh visi žepna ura. Dekle se je čudilo, od kod prihaja ta dar. katerega jej nij nikdo izročil, a potem se spomni, da jo je mej potom kar mimogredoč hotel neki gospod — poljubiti, Česar pa ona nij pustila, ter se mu je skozi pnjzdho zmuznila in ubežala. * (V topil o) se je mino!ega tedna r raznih morjih 33 angleških in družili ladij, vseh pa letos 190, za 101 menj, nego vlan-skega leta ob tem času. Škode je s temi 33 ladijami 450.000 funtov šterlingov, izmej teh 3*20.000 f. št. angleških. skem v Moslavini in Kalniku v Sremu (Slavoniji) pa posebno dobra tako imenovana »Karlovačka vina", katera so si stigla veliko ime v trgovini. Tukaj se prideluje tudi samotok za dezertna in bela vina, katera se v velikej množini razpošiljajo po svetu. Akoravno je vinska trgovina na Hrvatskem in v Slavoniji uže od nekdaj živahna, in tudi zdaj, ko trgovina povsod peša, se dobro razvija, vendar pa nij tako razširjena, kakor hrvatska vina zaslužijo po kvaliteti in kvantiteti. Zarad tega je brvatsko-slavonska kmetijska družba in trgovsko - obrtniška komora zaključila prirediti prvi hrvatski vinski semenj, da se tuji vinski trgovci in konsumenti spoznajo s hrvatskim vinom. Podpisani odbor zatorej vabi p. n. domače in stranske vinske trgovce in konsumente, da se potrudijo na ta semenj. Da se tem laglje vinskega semnja vsak vinski trgovec udeležiti more, prosili smo vse železnice, da za onih 10 dnij za obiskovalce semnja odredijo znižano ceno na železnicah. Zato potrebne legitimacije, kakor tudi izkaze od vseh za vinski semenj oglašenih vin, njih cene in pogodbe vinskega semnja, dobile se bodo do konca februarija pri vseh kmetijskih družbah in trgo vsko-obrtniških komorah v Ljubljani, v Celovci, v Gorici, v Trstu, v Solnogradu, v Gradci, v Pragi, v Olomucu, v Krakovem, v Lvovu, v Opavi, v Beči, v Linci, na Sibinjskem in na Švajcarskem, kakor tudi pri hrvatsko-slavonskej kmetijskej družbi in trgovsko obrtoiškej komori v Zagrebu. V Zagrebu, 8. januarja 1880. Hrvatsko-slavonska kmetijska družba: Predsednik: Tajnik: grof Jurij Jellačić, s. r. Fr. Kuralt, s. r. Trgovska obrtniška komora: Predsednik: Tajnik: Evgen Sabljič, s. r. Milan Krešić, s. r. sem se obrnil do svojega knjigarja, da bi mi naroČil list „Revue slave", ki je obetal se nekako s tem predmetom pečati, ali v nekaterih tednih dobim odgovor : Vorliiufig ist noch nicht erschienen, iiberhaupt sebi* fraglich, ob je erscheinen wird, \veil die teilnaine bisjetzt zu gering. Torej premalo udeležbe. A jaz mislim, da bi bilo gotovo dosti udeležbe, ko bi se tak časnik osnoval pri pravej priložnosti. Spomnimo se le predlanskega jubileja Bleiweisovega in lanskega Kraszevvskega. Oba jubileja sta zelo koristila slovanskej reči, a še veliko več bi bila, ko bi se bil lani postavil dostojen spomenik, ko bi se bili tačas izvrstni pisatelji raznih rodov pogovorili o izdajanji tacega časnika. Morebiti se nam zopet kmalu ponudi taka prilika in tačas — pozor. Govoriti pa tu ne morem, kaj naj bi ta časnik vzlasti obde-laval, kje izhajal, v katerem ali katerih jezikih, to vse bi se imelo pri zboru določiti — hotel sem opozoriti le na oportuniteto in potrebo tacega časnika. —e—. Gospodarske stvari. Vabilo na prvi hrvatski vinski semenj, kateri bode 17., 18. in 19. marca 1880 v glavnem kraljevem mestu Zagrebu, t prostorih hrvatsko-slavonsk« zemh/ddske družbe. Hrvatska je v prvej vrsti vinogradska zemlja, po svojem geogrnfskem položaji in po svojih klimatičnih odnošajih, kateri so vinstvu jako ugodni. V novejših časih se je vinogradstvo na Hrvatskem mnogo poboljšalo s tem, da se novi vinogradi sade z najboljimi vrstami trsa, in tudi da se je počelo v kletarstvu z vinom bolj umno postopati. Hrvatska, Slavonija in bivša Vojna krajina ima 133.516 hektarov vinogradov, na katerih se vsako leto dobi od 1 do 2 milijona hektolitrov vina. Hrvatska vina so bila uže poprej v razstavah v Beči, Londonu in Parizu odlikovana s srebrnimi in zlatimi medaljami, pa tudi lansko leto je odlikovano hrvatsko vino na Stolno-Ilelgradskej razstavi z zlato medaljo. Na Hrvatskem rase belo in rudeče vino, močno in izvrstno vino za mizo, pa tudi izvrstno za butelje. Mej raznimi vrstami grozdja se na Hrvatskem goji posebno „Kraljevina" (rudeči Portu-gizec), katera da jako fino in močno vino, in „Moslovac", od katerega se dobi tudi tako dobro vino. V novejših časih počel se je pa širiti po Hrvatskem posebno italijanski in ren ski „risling", od katere vrste je uže zdaj na Hrvatskem veliko dobrega vina. Posebno dobra bela vina se pridelujejo na Hrvatskem od Zagreba do Sv. Ivana, pod Okičem, v Moslavini, na Kalničkih in na Varaždinskih brdinah itd. Ta vina so jako močna in polna, dočirn je vino v Zagorji bolj lahko, rezko, in zato kakor namizno vino kaj priljubljeno. Izvrstna črna vina se nahajajo na Hrvat- I in ril no v IJut»IJmil: 19. februarja: Fran .Sušnik, kajžarja sin, 8 dnij, na Ilovici St. 32. 20. februarja: Josip Lavrio, župnik v pokoji, 77 let, v Kravjej dolini Št. 11, za marazmom. 21. februarja: UrSa Jesib, gostuška, Hi let, sv. Petra cesta St. 7, za otrpncnjeiu pljuč. — Marija Zupančič, bivSa dekla, v Kravjej dolini št, 11. — Uria Turk, gostuška, 80 let, na Kongresnem trgu St. 14, za starostjo. 22. februarja: (lisela Štrukelj, 6 mes., na po-Ijanskej cesti St. 25, za božjastjo. — Ivana Mevček, 56 let puSkarja vdova, na puljaiiBkej pljučno tuberkulozo. cesti St. 18, za Tujci« 23. februarjal Pri Slonu: Taiuitio iz Zadra. — Bucieh iz Trsta. — llirsc.hoian iz Dunaja. - Keithak it. Tržiča. - Berčič iz Gradca. — Marki 6 iz Logatua. — Zan-dor iz BI. da. Pri Malici i Srlimi.lt iz Dunaja. — Kosina i • Trebiža Dunajska borza 24. februarja. Izvirno teiegr.tfićno poročilo. Enotni drž. dolg v bankovcih . . 71 gld. 45 kr. Enotni drž. dolg v srebru . . . 7.\ Stroški za aii|jlo«Uo armado so letos preračunjeni na 155.413.000 gld. Kedna vojska angleška broji 124 165 mož vsega orožja vkup; nrmadna reserva prvega razreda šteje 16.051 mož, druzega razreda 22.021, milica 113.484, milica na konjih 10.508, prostovoljcev pa je bilo koncem 1870. leta 200.205. skupaj tedaj ima Angleška 493.094 mož; v Indiji pa je 67.631) rednih vojakov. Dopisi. Tj Vrlmikc 20. febr. [Izv. dop.] Občni zbor naše čitalnice za m. 1. bil je stoprav 18. t. m. — Ker je društvo v m. 1. denarničarja izgubilo, njegov posel pa je tajnik prevzel, predložil je zadnji račun od m. 1., ter ob enem pri zboru navzočnim gospodom dokazal deficit v znesku 25 gl. 70 kr. — Navzočni gospodje društveniki so račun, kakor tudi deficit potrdili, ter zadnjega takoj pokrili. — V odbor so se sledeči gospodje volili: Za druSt. predsednika g. Josip Lenarčič, za podpredsednika g. Ivan Zdražba, za tajnika g. Josip Prosen, za denarničarja g. J. Pipan, za odbornike: g. Dragotin Kotnik, g. Vinko Levstek, g. Fran Tršar, g. Ivan Cukale, vsi z Vrhnike in g. Jos. Rebič iz Vira nad Vrhniko. Omenjeni odbor je sklenil, da se bodo za naprej mesečni doneski gg. udov, mesto 50 kr. na 30 kr. znižali, ter vsi časniki, ki jih je društvo do sedaj imelo, za naprej naročili. V tii namen, bode nov zbor 23. t. m, sklican. — Da se je deficit takoj pokril, izreka čitalnica gorko zahvalo oštirju „Črnega orla", g. ]\Iateju Ce-rarju, da jej je odpustil 12 gl. za stanovanje, ozir. društ. sobo; — ob enem tudi izreka zahvalo vsem onim gospodom, ki so v ta namen odprli „pruštofe" —, kajti s tem so pokazali ljubezen za narodni napredek. K Dunaja 19. febr. [Izv. dop.] (Raznoterosti iz življenjaslovanskih društev na D u n a j i). Proslava stogodišnjice Milovana Vidakoviča, ki jo je priredilo o sv. Savi srbsko akademičko društvo „Zorau uz bratsko sudelovanje slovenačkog akad. društva „Slovenije" obnesla se je sijajno Predsednik „Zore" g. Tod. Štefan ov ie - V il o v-sk i govoril je v navdušenih besedah o pomenu večera i s presrčnimi besedami pozdravil obilno navzočne čestilce Vidakovičeve in veliki broj zastopnikov različnih slovanskih i nemških društev, posebno pak v obilnem broju navzočne ude društva „Slovenije". Mej odličnimi gosti bilje slavno znani srbski polkovnik II o r-v a to vir, bivši srbski ministerski predsednik K a 1 j e v i ć sč soprogo, profesor Bilka, 'poslanec dr. V i t e z i ć, dr. M u r i n o v, ces. ruski dvorni svetovalec se soprogo itd. itd. „Slovenije" pevci, akoravno jih nij bilo toliko, kolikor jih je navadno, imeli so sijajen večer. Vse je občudovalo izvrstno šolane pevce, čistoto njih članov. Jenkovi: „Nek dušman vidi" i „o Vidovu dnu" izbudili sta največje navdušenje. Hajdribovo: Jadransko morje prouzročilo je takovo ploskanje, kakor ga je redko k eda j slišati. Morala se je ponavljati. Srbski zvuei: Marinkovičev: Ilor-vntović-ninrš i Jovan Paču-jevo kolo, ki jih icrral na glasoviru Milutin Jo van ovi ć, izbudili so veliko navdušenje, posebno Horvato-vičev-marš, pri katerem je nastalo silno živio-klicanje navzočnemu srbskemu vojskovodji. Be-riotov: koncert duo za dve viiolini, ki sta ga svirala Todor Andrijević in Aleks. Petrovič, deklamacija „Guslareva smrt" od Zmaja, Jovana Jovnnoviča i K. M. Ve-berjev koncert za fagot sč spremljevanjem glasovira kazali so vešče virtuoze i deklamacija sijajno govorniško močjo nadarjenega moža. Po oficijalnem delu začela se je prosta zabava. Pevci društva „Slov.u, koje je vodil „Slovenije" pevovodja g. Jifik, želi so za svoje petje največje odobravanje, zastopniki različnih društev govorili so navdušena pozdravila „Zori" i srbskemu narodu, v obče, bil je to krasen večer, kojega spomin se je vsa-cemu navzočnemu utisnil globoko v sred. Naj še omenim, da so srbski listi, ki so dopise o tej slavnosti priobčili, polni hvale na slovenske pevce in navdušenost „Slovenije udov" za po-bratimsko društvo „Zoro". „ Slovanska Beseda" priredila je nedavno izredni venček v cvetličnih dvoranah dunajskega vrtogradnega društva, kamor je prišlo mnogo odlične dunajske gospode različnih slovanskih pokolenj, Izmej mnogih častnih gostov imenujem te-le: general Strati mirovič z rodovino, poslanci dr. Vi tezi č, Nabergoj, Čelakovskv, profesor Šuman, grof H ar-rach, baron Springer, sekcijski šef Pou-chly, sekcijski svetovalec dr. Herm. Jire-ček, dvorni svetovalec Petru ška, dvorni svetovalec M a t h i a š, dvorni sekretar R y b i č k a. Plesi aranžirali so se le vslovan- ščini. Krasotic je bilo nepričakovano velike število. Izmej slovanskih narodnih plesov dopadala se je izjemno „Beseda". Vsak teden je ^Slovanska Beseda" imela v svojih prosto-riščih „venček", a tudi predavanja so se vršila. Tudi druga slovanska društva prirejevala so plese, zabavne večere, slavnosti in gleda-liščne predstave. Tako sta na pr. na pustni večer bila dva velika plesa s Semami in sicer jeden aranžiran od društva rŽižka", a drugi od društva „Zaboj". Dne 25. februarji bode srbska „Beseda* v cvetličnih dvoranah c. kr. vrtogradnega društva, kamor bode gotovo došlo mnogo odlične gospode. Svoj prihod so obljubili državni minister Hofmann, perzijski poslanec, dr. Rieger in drugi. Dne 3. marca bode veliki koncert slovanskega pevskega društva z velikim plesom tudi v cvetličnih dvoranah in 15. sušca bode ^opet slovansko pevsko društvo priredilo zabavo s plesom, kojega večera čisti donesek namenjen je stradajočim v Istri. Veleštovani polkovnik pl. Prieger kranjskega polka baron K1111 n a obljubil je deputaciji slovanskegapev-skega društva i društva „Slovenije", da bode tega polka godba ta večer v dobro-deljni namen brezplačno igrala. Zabava bode* v dvorani „zum grtinen Thor" v VIII. mestnem okraji. Poročili ste uže, da je na čast društva „Slovenije" uže dobro znani češki skladatelj Jahoda- Krtinskv zložil nov napev pesni „Zagorski zvonovi" ter jo podaril imenovanemu društvu. Pred kratkim je znani hrvatski skladatelj gosp. profesor Franjo Kuhač na-šej „Sloveniji" podaril štiri pesni in sicer: „Vojvoda Radosav i Kliče divojka", „Kolo", „Opielo na pokopu djevojke", „Opielo na pokopu dobrotvora", za koji velikodušni dar se je „Slovenija" dostojno zahvalila ter blagoduš-nega gospoda prosila še za daljno naklonjenost. Domače stvari. — (Za stradajoče Notranjce) je dal deželni odbor 800 gold. iz deželne blagajnice. — (Iz Kostanjevice) se nam piše dne 24. febr.: Včeraj, 22. febr. sta osnovala cg. okrajni sodnik dr. G e s t r i n in kancelist Samsa tombolo na korist stradajočim No-tranjcem. katera je dala, ker so bili dobitki vsi od tukajšnjega občinstva darovani, učiliščniki z izdanjem „Slovanskega Almanaha". Jaz sem dolgo mislil, da bode nadaljevanje zaostalo. (Prezrli ste v „Slovenskem Narodu" pred nedavnim dopis z Dunaja, ki je poročal o naročevanji na II. zvezek tega almanaha. Slišimo, da izide okolo velike noči. Ur.) Na jednoč me raznenadi dopis z Dunaja v „St. Peterburgskik Vedomostih", ki poroča o seji Alnianahovega odbora, ter pravi mej drugim : „Seje sta se razen g. predsednika Poznika udeleževala po dva člena od Rusov, Malo-rusov, Cehov, Poljakov, Srbov, Hrvatov, Slovencev, Slovakov in Bolgarov. Ta zbor je predstavljal nenavadno zanimiv prizor : vsak pred-stavitelj svoje narodnosti je govoril svojim rodnim jezikom in vsi so se prav dobro uiuevali. Prav zanimiva sta bila govora poljskih členov odborovih (jednega pisatelja iz bukovine in jednega pisatelja iz Privislinskega kraja) glede značaja spisov „S1. Almanaha". Člen iz Privi slinakega kraja je rekel, da je spis o Rusiji v lanskem Almanahovem letniku vzbudil zarad | polemičnih spisov jednega slovanskega naroda gnjusnega, brezsmišlj enega in tendencijozno-sovražnega obsega v vsakem poštenem Rusu in Poljaku — največjo nevoljo. Namen izdanja Almanaha je seznanjevati, miriti in zjedinjevati Slovanstvo in ne sejati razdora z gnjusnimi, krivičnimi obtožbami jednega naroda pred drugim. Mi Poljaki — je rekel dalje — se nijsin^l udeleževali v izdanji prvega letnika; a zdaj, ko se povsod, tu in za granico vzbuja ideja, ter se prikazuje iskreno hrepenjenje posameznih slovanskih plemen, se soglasiti, zjediniti in delovati prijateljski skupaj za blago Slovan-stva in proti občnemu vragu, tudi mi Toljaki nijemo mogli ne soglasiti se s tako patrijotično in blagorodno idejo, kakor je izdajanje „S1. Almanaha", v katerem se morajo udeleževati vsa slovanska plemena. Mi moramo objaviti, da ostanemo v uredniškem odboru, ter se udeležimo v izdrnji druzega letnika Almanaha, če Izbor sklene ne sprejemati političnih in sovražno- proti drugemu. Mi Poljaki smo dozdaj mnogo grešili ter se zakrivili pred Slovani, no, končno moramo mi razumeti in se prepričati, da tako obnašanje škoduje nam samim, a prinaša korist našim protivnikom. Podajmo torej jeden drugemu roko v bratsko pomnjenje, zjedinjenje in skupno delovanje." Sklenilo se je potem jednoglasno, ne sprejemati več spisov, ki bi žalili kako narodnost, kakor oni v lanskem letniku „Golos iz Rossiji". Jaz pa svetujem, da bi v prihodnje tudi tacih spisov ne sprejemal, ki žalijo verski čut. Bi se li ne dal po primeru „Almanaha" osnovati tudi časnik, ki bi se pečal s slovanskimi literaturami. Kajti zdaj, ako hočemo, da nam nijso druge literature popolnem tabula rasa, moramo imeti cele kopice slovanskih časnikov. A kdo ima toliko sredstev, kdo toliko časa, da bi vse liste premetal. Žalostno, jaz