Ut 1 1 8630 Bliže podjetništvu! 15. september 1990 bo kot dan otvoritve dveh novih tovarn za proizvodnjo navite embalaže in papirne konfekcije v industrijski coni na Letališki cesti v Mostah prav gotovo našel posebno mesto v zgodovini razvoja KTL. S formalno otvoritvijo se je tudi zaključila predvidena selitev naše proizvodnje iz centra Ljubljane na novo lokacijo, za kar so govorili številni argumenti. To je tudi dajalo pečat letošnjemu, sicer že tradicionalnemu srečanju delavcev KTL. Sončen dan, ki je na naših srečanjih bolj izjema kot pravilo, je v celoti izpolnil želje organizacijskega odbora. Otvoritve in ogleda proizvodnje so se v velikem številu udeležili tudi naši upokojenci, ki ne zamudijo nobene priložnosti, da se ponovno srečajo s svojimi bivšimi sodelavci. V svoji sredi smo pozdravili številne goste. na naše skupno zadovoljstvo pa se je otvoritve udeležil tudi predsednik predsedstva Republike Slovenije Milan Kučan. Po kratkem kulturnem programu smo prisluhnili generalnemu direktorju Miroslavu Samardžiji, ki je ob tej priložnosti poudaril: »Že dolgo je tega, kar je v KTL prišlo do odločitve, da prostori, v katerih smo delali v centru mesta, zaradi mnogih težav in problemov v proizvodnji, transportu, brez skladišč surovin, ne zadoščajo več namenu in predvsem možnostim za povečanje proizvodnje. Z današnjim formalnim aktom otvoritve še dveh novih tovarn ob Dnevu KTL zaključujemo predvideno izgradnjo na tem področju. Leta 1988. smo ob podobni slovesnosti začeli s proizvodnjo v naši Tovarni potiskane embalaže, ki so jo gradile vse takratne temeljne organizacije v DO KTL z združevanjem sredstev. (nadaljevanje na 8. strani) IZ VSEBINE: • Rezultati poslovanja januar-september 1990 (stran 2) • Proizvodnja v avgustu in septembru 1990 (stran 2) • Štafetni intervju: »Sindikati bodo morali sami najti pot do ljudi (stran 5) • Stavka v Kartonažni: Slabe plače in slabi odnosi (stran 6) • Odprta je trgovina LOTOS (stran 7) • Dan KTL v sliki in besedi (stran 8, 9) • Ob izplačilu dela osebnega dohodka v internih obveznicah (stran 10) • Nekaj novih investicij v strojno opremo v Kartonaži Rakek (stran 12) • Vsebina »Sindikalne liste ’90 (stran 12) • Reportaža z XXXI. letnih športnih iger papirničarjev Slovenije (stran 13, 14) • Praznična nagradna križanka ob Dnevu KTL (stran 16) S ig sir V svoji sredi smo pozdravili številne goste, na naše skupno zadovoljstvo pa seje otvoritve udeležil predsednik predsedstva Republike Slovenije Milan KUČAN. (i # I) i Rezultati poslovanja januar-september 1990 Analize gospodarskih gibanj v letošnjem letu kažejo, da je slovenska proizvodnja nižja od lanskoletne za 10,6%, likvidnostna situacija zlasti v gospodarstvu se v zadnjih mesecih izrazito poslabšuje, cena (obresti) za izposojeni denar iz dneva v dan raste in predstavlja v gospodarskih subjektih, ki poslujejo z izposojenimi obratnimi sredstvi ponovno pomemben delež v stroških poslovanja. Inflacija, ki je v prvi polovici leta že kazala upadanje oziroma negativni predznak, se nam žal ponovno kaže v vsej svoji krutosti. Upanje, da bomo z uvozom porabniških dobrin zajezili naraščanje cen, se je izjalovilo. Nespremenjeni, že tako nerealni tečaj ob visokih domačih cenah, najbolj občuti izvozno gospodarstvo, zato ni čudno, da izvoz v zadnjih mesecih že upada. Sicer pa so jugoslovanski izvozniki v sredini leta 1990, torej v času »uresničevanja gospodarske reforme, v kateri je bil izhod tudi v povečanju izvoza«, dosegli v zadnjih petnajstih letih na tujem trgu daleč najmanjši odstotek domače cene (68,5%). Kako so dane objektivne okoliščine vplivale na poslovanje naših podjetij? V devetih mesecih je bila skupna proizvodnja 8% nižja kot v predhodnem letu, ter 12% nižja od načrta. Proizvodnja v dejavnosti proizvodnje in predelave papirja je bila v istem obdobju nižja le za 5%, torej je naš zaostanek večji. Največje upadanje proizvodnje v naših podjetjih je v Jelplastu in Kartonažni. Proizvodnja za domači trg znaša v Kartonažni le 66,5% lanskoletne. Izvoz smo v teh mesecih povečali za 37% in je znašal 5.234.297 USD, je pa 10% pod načrtom. Proizvodnja in realizacija sta izraziteje upadali po prvih treh mesecih in nato še preko polletja. Posledično temu so tudi finančni rezultati poslovanja za devet mesecev slabši v primerjavi s šestmesečnimi v vseh podjetjih, razen v Valkar-tonu. Izgubo izkazuje le podjetje Karto-nažna, kar je seveda razumljiva posledica tolikšnega padca proizvodnje. Slaba gospodarska likvidnost, ki ima za posledico ogromne medsebojne neporavnane terjatve in obveznosti med gospodarskimi subjekti na eni strani in na drugi obračunski sistem, ki upošteva fakturirano realizacijo, pa je dodatni bič, ki bo podjetjem s slabimi plačniki (kupci) še izkazani dohodek počasi zniževal na račun neporavnanih terjatev. Tako se morajo v vseh podjetjih, zlasti pa Kartonažni, poleg skrbi, kako povečati proizvodnjo in prodajo, vse raspoložljive kapacitete usmeriti v izterjavo. Slednje še posebej velja tudi za Lepenko. Če dodamo še kratek komentar kvalitete poslovanja na osnovi nekaterih kazalnikov poslovanja v primerjavi s predhodnim periodičnim obdobjem (tabela str. 3), potem je situacija naslednja: I. Ekonomičnost poslovanja 1. skupni prihodek v primerjavi s skupnim odhodkom pomeni, koliko din bruto dobička smo realizirali s 100 din prihodka: v vseh podjetjih razen Valkar- tonu in Združenem podjetju slabša, v Kartonažni 2,6 din izgube. 2. Poslovni prihodek v primerjavi s poslovnimi odhodki - prihodek od proizvodnje oz. prodaje primerjalno z odhodki povezanimi z dejavnostjo. - Valkarton 2% bolj učinkovit kot v šestih mesecih, Papirna konfekcija na šestmesečni ravni, strokovne službe tudi ekonomičnejše, Kartonažna 6% slabša kot v šestih mesecih. 3. Prihodki od fin/odhodki od financiranja; v vseh podjetjih je odnos bistveno slabši (razen v Papirni konfekciji in strokovnih službah) kot v šestih mesecih, kar seveda kaže na slabšo finančno situacijo - likvidnost v vseh podjetjih. II. Produktivnost na delavca 1. Dohodek na delavca; smiselna je le primerjava absolutnih ali relativnih številk med podjetji; če vzamemo dve skrajnosti Valkarton 189.570 : Kartonažni 68.453 je 2,76 : 1. 2. Bruto dobiček na delavca: v Kartonažni je vsak delavec z 7.997 din plače ustvaril izgubo, v Lepenki, Jelplastu in Potiskani embalaži bruto dobiček na delavca nižji kot v šestih mesecih. III. Bruto dobiček na povprečni trajni kapital; - samo še ena potrditev vsega doslej ugotovljenega. D.M Proizvodnja v avgustu in septembru Že pri pripravi operativnega plana za avgust je bilo upoštevano hudo pomanjkanje naročil in zato operativni plan v primerjavi z dinamičnim planon zmanjšan za 13%. Izpad avgustovske proizvodnje pa je bil tako velik, da za dinamičnim planom zaostajamo za 27%, za operativnim za 16% in prav toliko za lani avgusta doseženo proizvodnjo. Proizvedli smo le 5.033 ton izdelkov, od tega 4.318 ton za domači trg in 715 ton za izvoz. Vsa podjetja so za več kot četrtino pod planom, le Papirna konfekcija zaostaja le za 1%. KAZALNIKI POSLOVANJA Kartonaža Lepenka Valkarton Kartonažna Pap. Konf. Jelplast Tov.pot.emb Str. sl. Kil SK. PRIH./ SK. ODH. (%) I-VI’90 113.4 114.4 109.6 104.1 113.5 128.1 109.3 123.0 110.3 I-IX’90 109.3 107.8 111.2 97.4 110.6 107.1 105.3 128.2 108.1 IND 96 94 101 94 97 84 96 104 98 POSL. PRIH./ POSL. ODH.(%) I-VI’90 116.0 114.4 111.3 113.4 124.8 131.0 117.4 ( 122.9 114.6 I-IX ’90 112.1 112.7 113.3 104.1 124.4 123.5 114.5 128.1 113.1 IND 97 99 102 92 100 94 98 104 99 PRIH. OD FIN./ ODH. OD FIN. (%) I-IV’90 203.9 195.7 307.8 2§-3 31.6 93.3 13.8 231.3 88.3 I-IX ’90 122.9 108.7 203.9 17.1 29.7 61.0 9.5 497.1 58.8 IND 60 56 66 68 94 65 69 214 67 USTV. DOH./ DEL. (din) I-VI’90 96473 87634 115802 56140 88549 88361 75165 83098 85923 I-DC ’90 126746 113534 189570 68453 121333 90418 98144 137786 122693 IND 131 130 164 122 137 102 131 166 143 BRUTO DOB./ DEL. (din) I-VI’90 47495 35294 54224 8425 44147 45863 28578 20786 33790 I-DC’90 487.69 30189 90345 -7996 49979 18906 23259 40048 39118 IND 103 86 167 - 113 41 81 193 116 BRUTO DOB./ POVP. TRAJNI KAP. (%) I-VT96 21.1 8.8 12.2 2.9 11.8 68.7 15.0 11.5 I-IX’90 20.6 7.4 19.4 -2.6 12.6 27.3 11.9 - 12.8 IND 98 84 159 - 107 40 79 - 111 Pakiranje toaleta LOTOS. Konfekcioniranje toaleta LOTOS. V osmih mesecih letošnjega leta znaša fizični obseg tržne proizvodnje 49.742 ton izdelkov, kar je za 11% manj od dinamičnega plana, 9% manj od operativnega in 8% manj od pproizvodnje \ lanskih osmih mesecih. Po osmih mesecih tako zaostajamo za planom že za enomesečno proizvodnjo. Žal pa tudi v septembru ni izgledov za bistveno večji fizični obseg tržne proizvodnje oz. za več naročil in zapolnitev kapacitet. S prodajo izdelkov na domačem in tujem trgu smo dosegli 76.199.086 din fakturirane realizacije, kar je 24% manj od dinamičnega plana in 351% več od avgusta lani. Plan fakturirane realizacije so izpolnili le v Papirni konfekciji, drugod so zaostanki kar precejšnji. V obdobju januar-avgust znaša fakturirana realizacija 763.530.638 din je za 7% pod dinamičnim planom, za 929% pa je večja od fakturirane realizacije lanskega enakega obdobja. Tako v avgustu kot v obdobju januar-avgust se izkoristek materiala giblje okrog 88%, kolikor znaša tudi po planu. Zaradi padca fizičnega obsega tržne proizvodnje za 16% in ob istočansno manj vloženega živega dela za 11%, znaša produktivnost 23,71 kg/h in je za 6% pod lansko ter za 13% manjša od planirane. Primerjava letošnjega in lanskega obdobja, tudi kaže na 4% manjšo produktivnost v letošnjem obdobju, ko znaša 24,73 kg/h, za planirano pa zaostajamo za 9%. Planirane produktivnosti ne dosegajo v nobenem podjetju (še najbližja je Lepenka), lanskoletno pa presegajo v Kartonaži za 3% in v Tovarni potiskane embalaže za 18%. Tudi na izvoznem trgu se pozna, da je avgust izrazito dopustniški mesec, saj smo izvozili na konvertibilni trg 458 ton v vrednosti 364.861 USD, na klirinškega pa 12 ton v vrednosti 16.034 Cl.$. Avgustovski izvoz je enak lanskemu v avgustu, od plana pa odstopa za 39%. V osmih mesecih smo izvozili na konvertibilni trg 7.172 ton izdelkov v vrednosti 4.674.178 USD, to pa jc le 7% manj od plana in 37% več kot lani v enakem obdobju. Na kliringški trg smo izvozili 71 ton v vrednosti 88.969 Cl.$. Septemberska proizvodnja Septemberska proizvodnja znaša 5.746 ton izdelkov in je za 1.485 ton manjša od dinamičnega plana, obenem pa tudi manjša od lanske septemberske proizvodnje za 568 ton. Da je letošnja septemberska proizvodnja slabša od lanske in od planirane, so vzroki v splošnem padcu proizvodnje v Sloveniji in Jugoslaviji, v razdrobljenosti naročil in hudi konkurenci na trgu. V obdobju januar-september smo proizvedli 55.512 ton izdelkov, kar je 12% manj id dinamičnega plana, 10% manj od operativnega plana in 8% manj Pred zagonom papirnega stroja. od enakega obdobja lani. Velik padec proizvodnje pa ima za posledico tudi slabšo fakturirano realizacijo. Odstopanja od dinamičnega plana so zelo velika, saj znašajo več kot enomesečno proizvodnjo, prav tako pa se veča tudi zaostanek za lanskoletno proizvodnjo. Septemberska fakturirana realizacija znaša 85.630.564 din. kar je 21% manj od dinamičnega plana, 16% manj od operativnega in 281% več kot v enakem obdobju lani (indeks cen KTL381. proizvodnja in predelava papirja 403, Slovenija 422). V obdobju januar-september znaša fakturirana realizacija 850.523.069 din. Od dinamičnega plana odstopamo za 9%, od lanskega obdobja smo dosegli 791% več. Za primerjavo navajamo indekse rasti cen 1.-IX,1990/I.-IX.1989: Indeks cen KTL=891, proizvodnja in predelava papirja=856, Slovenija=962. Za KTL znaša septemberski izkoristek materiala 88,3% in je enak lanskemu ter planiranemu, čeprav se je v nekaterih podjetjih izboljšal, v drugih pa poslabšal. Ža daljše obdobje devetih mesecev kaže na izboljšan izkoristek materiala v Potiskani embalaži, slabši pa je v Lepenki, kjer se povečuje predelava, in v Kartonažni. V devetih mesecih je nastalo 7.314 ton odpadkov. Čeprav je bil fizični obseg tržne proizvodnje v septembru za 9% manjši pa smo za to količino porabili kar 12% manj ur živega dela, tako da izkazujemo 3% rast v primerjavi s septembrom lani. Dosežena produktivnost v višini 26,05 kg/h je za 11% pod planirano v glavnem na račun prenizke proizvodnje. Izračun iz kumulatovnih podatkov nam da produktivnost 26,72 kg/h in je za 3% manjša od dosežene produktivnosti v enakem obdobju lani in za 9% manjša od planirane. Dodajamo še podatek o 5% zniževanju zaposlovanja na ravni KTL: stanje zaposlenih na dan 30.9.1989 je 1.801, na dan 30.9.1990 pa 1.709. Na konvertibilni trg smo v septembru izvozili 1.044 ton v vrednosti 560.479 USD in 19 ton v vrednosti 28.075 Cl.$ na klirinški trg (ČSFR). Septemberski izvoz je za 25% manjši od planiranega in za 39% večji od doseženega izvoza v lanskem septembru. V devetih mesecih smo na konvertibilna tuja tržišča izvozili 8.215 ton izdelkov v vrednosti 5.234.297 USD in 83 ton v vrednosti 117.044 CL$. Ti podatki pa pomenijo, da zaostajamo za dinamičnim planom za 10%, medtem ko lanski izvoz v enakem obdobju presegamo za 37%. Upokojencem KTL se je že sredi poletja pridružila Marija MATJAŠIČ iz strokovnih služb. Po mnenju sekretariata za informacije v izvršnem svetu skupščine SR Slovenije, z dne 6. 6.1979, je Glasilo KTL na podlagi 7. točke prvega odstavka 36. člena zakona o obdavčenju proizvodov in storitev v prometu (Uradni list SFRJ, 33-316/72) oproščeno temeljnega prometnega davka od prometa proizvodov. ŠTAFETNI INTERVJU - ŠTAFETNI INTERVJU - ŠTAFETNI INTERVJU - ŠTAFETNI INTERVJU - ŠTAFETNI INTERVJU Sindikati bodo morali sami najti pot do ljudi! K »štafetnem intervjuju« sem tokrat povabila PERNE Samota, vodjo stavkovnega odbora v podjetju Kartonažna Ljubljana. Nanizana vprašanja, ki jih je postavil prejšnji sogovornik Tone BAJT, direktor Kartonaže Rakek, so bila kot naročena za novega sogovornika. Kako razmišlja o današnjih časih, o vlogi sindikata v podjetju, o podjetništvu, kakšnje so izkušnje s stavko, kako po stavki, vse to so bile iztočnice za najin razgovor. 25. septembra ste v Kartonažni stavkali. Če na kratko povzamem razloge: slabe plače in slabi medsebojni delovni odnosi. Glede na to, da je izplačilo septemberskih plač za nami, vprašanje: je bil dogovor med stavkovnim odborom in vodstvom realiziran? Samo PERNE: »Dogovor je bil realiziran v zvezi s plačami. Nas pa motijo obveznice, predvsem zato, ker ne vemo, kaj pomenijo, ali in kdaj bomo to dobili v denarju, kako se bodo ta sredstva obrestovala. Nismo tudi še dobili odgovora glede vrnitve denarja za neupravičene odtegljaje 10%. Stavkovni odbor se tudi ne strinja s tem, da je bivši vodja proizvodnje razporejen za šefa tehnologije, ki bo neodvisen od vodje proizvodnje. Tehnološka priprava bo tako vodena po svoje, proizvodnja pa po svoje in to ne bo šlo, ob takih medsebojnih odnosih kot so.« Sindikat se vrača k tradicionalni funkciji zastopanja in varovanja interesov delavcev. Kakšne so vaše prve konkretne izkušnje ob stavki? Samo PERNE: »Glede podpore panožnega sindikata so naše izkušnje dobre. Ob teh problemih so se zelo zavzeli za nas, nam nudili pomoč kadar smo jih poklicali. Ko smo se pogajali okrog plač, so nam nudili strokovno pomoč finančnega strokovnjaka Braneta Mišiča, ki je našemu vodstvu razložil, kako je mogoče v skladu z veljavno zakonodajo povečati plače za 25% v gotovini.« Ste se torej že odločili za formalno vključitev v sindikat panoge? Samo PERNE: »Stavkovni odbor kot se je obvezal, 5.oktobra izpeljal zbor delavcev t na katerem so bili prisotni Jože ŠKETA, Dušan REBOLJ in Vida FRAS kot predstavniki ZSSS ter Štefan SKLEDA od Neodvisnih. Predstavili so svoje programe in na osnovi te predstavi- Samo PERNE tve bomo dali ljudem na razpolago pristopne izjave. Odločili se bodo lahko za članstvo v enem ali drugem sindikatu, opredelitev je stvar posameznika. Po mojem mnenju pa se jih veliko sploh ne bo včlanilo, dokler ne vidijo rezultatov. Za naš panožni sindikat smo si predstavljali, da bo šel svojo pot, izven ZSSS. Ker pa temu (zaenkrat) ni tako in še vedno delujejo pod svobodnimi sindikati, izgleda vse po starem in mu ljudje ne zaupajo preveč. Če pogledamo nazaj, se sindikat ni zavzemal za delavca, zato so dileme ali se včlaniti v sindikat ali ne in v katerega, še vedno odprte. Naš sindikat npr. ni bil sposoben realizirati niti svojega sklepa, da članarina v celoti ostane na našem žiro računu in se ne odvaja, čeprav je bil sklep o tem sprejet že pred štirimi meseci, da ne govorim o stanovanjskih kreditih. Pri tem za delavce ni popolnoma nič naredil. Namreč po prioritetni listi so bili krediti odobreni že aprila meseca, denarja pa še do danes ni, niti ni bil vezan pri stanovanjski banki. Posledic tega za ljudi se ne da opisati! Za izjeme s sredine prioritetne liste pa se je denar vseeno našel. Na splošno pa mislim, da bodo morali sindikati pa najsi bodo svobodni ali neodvisni, delati drugače kot v preteklosti. Sami bodo morali najti pot do ljudi, do njihovega zaupanja, se zanje izpostavljati, ne pa čakati na članstvo. Konkurenca je ustvarjena in mislim, da je to dobro. Naš stavkovni odbor pa bo na tem področju deloval do konstituiranja novega sindikalnega vodstva - zaenkrat smo poverjenike pooblastili samo za zbiranje pristopnih izjav.« In s čim se trenutno še ukvarja vaš stavkovni odbor? Samo PERNE: »Zbrali in zapisali smo konkretna vprašanja delavcev v zvezi s problematiko v podjetju in jih naslovili vodilnim delavcem našega podjetja. Če omenim samo nekatera: kaj je z denarjem za stanovanjske kredite, zakaj ni bilo možnosti nakupa stiskalnice za odpadni papir, zakaj se je odprodal uporaben material iz stare tovarne, za koliko in kam je bila prodana stiskalnica, kje je denar od počitniškega doma Fiesa, Mareda, Velika planina, kdaj bo zbor delavcev zaradi razlage finančnega poslovanja podjetja za leto 1990? Dokument je datiran z 9.10.1990 in na odgovore še čakamo.« »Veste,« pravi Samo, če bi imeli ljudje po 15 milijard plače, dvomim da bi se vtikali v karkoli oziroma obratno: ob tako nizkih plačah je normalno, da začnejo iskati razloge za to.« Je težko delati v stavkovnem odboru? Samo PERNE:»Seveda je težko; eni te hvalijo, drugi kritizirajo, marsikaj pa doživiš tudi na štiri oči.« Predlagajte vprašanje in sogovornika za prihodnji »štafetni intervju« Samo PERNE: »Štafetna vprašanja« predajam LILEK Jožetu, direktorju komercialne službe našega podjetja. Glede na to, da je v letošnjem letu dobil izredni stanovanjski kredit, ga sprašujem naslednje: »Zakaj se ni prijavil na redni razpis za dodelitev stanovanjskih kreditov? Drugič: Ali je že kdaj dobil v skupnih službah stanovanjski kredit? In tretjič: Ali je pri dodelitvi izrednega stanovanjskega kredita kdorkoli preveril v kakšnih stanovanjskih razmerah živi?« Majda Štrekelj Krajša prekinitev dela v KTL, industrija papirja in embalaže Ljubljana Slabe plače in slabi odnosi (mu) V proizvodni dvorani nove stavbe Kartonažne, industrija papirja in embalaže na Letališki cesti, kamor se je tamkajšnji kolektiv (389 zaposlenih) preselil maja letos iz zastarelih prostorov s še bolj zastarelo opremo, je bilo včeraj kar vroče. Pred zaključkom prve delovne izmene ob 13.30 so se začela pogajanja med vodstvom tovarne in zborom delavcev, katerih zahteve je njihov stavkovni odbor izoblikoval že minuli teden. Sestanka so se udeležili tudi predstavniki Svobodnih sindikatov. Prvi razlog njihovega nezadovoljstva so bile zelo nizke plače, saj je, denimo, avgusta znašal najnižji osebni dohodek v proizvodnji 2670 dinarjev, povprečni pa 4483 dinarjev. Delavka s 30. leti delovne dobe je dobila le 3387 dinarjev. Zato jim je prekipelo. Na včerajšnjem pogajalskem sestanku jim je direktor Stanislav Peterlin nakazal stvarno možnost, da osebne dohodke povečajo za 20 odstotkov, ostali delež do 50-odstot-nega obračunskega povečanja pa jim dajo v obveznicah, ker da bi večje povečanje čistih osebnih dohodkov pomenilo preveliko obremenitev njihovega dohodka, nad čemer pa zbrani delavci niso bili ravno navdušeni. Dušan Rebolj, predsednik republiškega odbora tiskar-niškega in papirničarskega sindikata pri Svobodnih sindikatih jim je predlagal kompromisno rešitev: z najnižjim osebnim dohodkom naj bi šli na raven, ki jo zagotavlja kolektivna pogodba (3080 dinarjev), glede ostalega deleža povečanja plač v denarju in obveznicah pa naj bi poiskali najugodnejšo možno rešitev v okviru veljavne zakonodaje. To rešitev so sprejeli, ob tem da jim je Rebolj obljubil takojšnjo strokovno in pravno pomoč svojega sindikata pri iskanju te rešitve. Druge zahteve delavcev in njihovega stavkovnega odbora, ki so jih včeraj razčiščevali, pa zadevajo medsebojne odnose med delavci in predpostavljenimi, predvsem z vodjo proizvodnje. Delavci so bili namreč večkrat deležni groženj z odpusti, na kar jim je včeraj direktor zatrdil, da jih odpuščati ne nameravajo, temveč organizirati proizvodnjo tako, da bi bili vsi polno zaposleni in da zato nima nihče pravice nikomur groziti z odpustom. Na dan so prišli tudi neupravičeni odbitki pri plačah (10 odstotkov), če delavci oziroma delavke niso hotele delati po 12 ur, kadar se je to od bjih terjalo. Vse tozadevne konkretne pritožbe za nazaj bodo preše tali v stavkovnem, odboru skupaj z delavskim svetom in vodstvom podjetja in morebitne krivice popravili. Za naprej pa so to sporno določbo iz pravilnika o nagrajevanju (?) »zamrznili«. Zaradi včasih grobih odnosov do podrejenih kritizirani vodja proizvodnje pa je sam ponudil odstop s svojega položaja in ga bodo, kakor hitro bo možno, zamenjali z drugim, zanj pa že itak imajo drugo ustrezno delovno mesto. Dogovorjeno je tudi bilo, da jim bodo čas prekinitve dela, ki je trajala do 16. ure, šteli kot da bi delali. Menili so še, da je skrajni čas, da se formalno vključijo v enega od sindikatov; v katerega pa se bodo vključili, bodo pretehtali sami. Kaže, da so do zdaj delavce v tej tovarni papirne konfekcije sicer zelo priganjali k delu (33 odstotkov proizvodnje gre v izvoz), reševanje gmotnih in medsebojnih delovnih odnosov pa so predolgo odlagali na boljše čase... inf. služba Povpraševanje je, prave ponudbe pa še ni V Kartonažni so še »neuvrščeni« Med delavci ljubljanske Kartonažne je že dalj časa vrelo, sredi prejšnjega meseca pa jim je dokončno prekipelo: prekinili so delo in na izrednem zboru nato zahtevali za 50 odstotkov višje plače ter »čiste račune« o trenutnem položaju v firmi in usodi 380-članskega kolektiva, ki ga kalijo tudi slabi medsebojni odnosi na zvezi vodstvo - baza. Samo Perme, predsednik stavkovnega odbora, je postregel s podatki, da je šest njegovih sodelavcev avgusta zaslužilo boril 2.700 dinaijev, da jih nadaljnih 39 ni dobilo niti 3.000... Kdo ve, kako težko pričakuje nov plačilni dan tistih devet, ki niso izpolnili polne delovne obveznosti, ali tistih 24, ki so bili prejšnji mesec na bolniški?! Poleg te mizerije pa so sodu naposled izbile dno tudi nenehne grožnje s knjižnicami. »Če kdo ni hotel delati po 12 ur v eni izmeni, so mu od plače trgali po deset, včasih pa tudi po dvajset odstotkov,« pripoveduje Perme. »In če mu ni bilo prav, so mu pokazali proti vratom, rekoč, pa pojdi kam drugam.« Sodeč po odzivih je med take ljudi spadal tudi njihov obratovodja, zato so med protestom od vodilnih zahtevali, naj ga prerazporedijo na kakšno drugo delovno mesto. In ko smo že pri zahtevah, še tole: strokovna služba mora delavce seznaniti s sistemom delitve osebnih do- hodkov ter z obstoječim razponom med najvišjim in najnižjim, vodstvo pa ne sme izvajati nikakakršnih represij nad predstavniki sindikata, ki se bodo pogajali z njim, sicer bodo - stavkali. Kaj so dosegli s protestom? Za četrtino višje plače v denarju in za 35 odstotkov v obveznicah. »Je že res, da vsota teh procentov znese 60, vendar je ta številka varljiva. Saj veste, kako je z obveznicami,« komentira Perme. »Sicer bomo pa videli jutri, ko bo plača...« Na omenjenem izrednem zboru, ki se ga je udeležil tudi član predsedstva ZSSS Jože Šketa, so delavci izstrelili tudi množico puščic na račun sindikata, češ da od njega nič nimajo, čeprav plačujejo članarino. Zato jim je stavkovni odbor obljubil, da bo v najkrajšem času sklical predstavnike svobodnih ter neodvisnih sindikatov in prisluhnil njihovim programom, nato pa naj bi se sami odločili, kam bi se kazalo uvrstiti. Obljubo je izpolnil prejšnji petek, ko je povabil v goste Jožeta Sketo in Dušana Rebolja (ZSSS) ter Štefana Skledarja (Neodvisnost), vendar z rezultati ni bil zadovoljen; sogovorniki so si sicer prizadevali predstaviti svoje programe, vendar za njihovo današnjo rabo niso ponudili nič konkretnega. »Svobodni sindikati gredo naprej po starem, zato jim ljudje ne zaupajo preveč,« komentira Perme, »republiški odbor sindikata delavcev papirne, grafične, založniške in časopisno-informativne dejavnosti Slovenije pa je še vedno pod streho te krovne organizacije. Zdaj smo v dilemi, za koga naj se odločimo. Glede na to pa, da je predsednik RO Rebolj dejal, da se še ta mesec namerava ločiti od ZSSS, bomo z odločitvijo pač še počakali. Že sedaj pa lahko mirno rečem, da ne bomo navijali za nikogar, saj je po našem mnenju opredelitev v tem stvar vsakega posameznika. Zakaj pa ne bi imeli treh sindikatov! S stališča konkurence bi bila to še najboljša rešitev, saj bi moral vsak izmed njih nenehno dokazovati svojo pravo vrednost.« Samo Perme, ki na čelu stavkovnega odbora nastopa tudi v vlogi predsednika iniciativnega odbora »novega« sindikata v podjetju, pa se vendarle nagiba k enotni sindikalni organizaciji, saj bi se v tem primeru v skupno blagajno nateklo toliko denarja, da bi si lahko privoščili poklicnega sindikalnega zaupnika. Tak pa bi bil resnično pravi. »Ne glede na barvo?« vprašamo. »Najbrž ne, ker je profesionalizem čisto nekaj drugega kot amaterizem...« D.K. (povzeto po Delavski enotnosti) Odprta je trgovina LOTOS na Deteljici ali kako dati obstoječim programom dodatno vrednost V privlačnem nakupovalnem središču Deteljica v Tržiču, v neposredni soseščini PEKOVE trgovine, je bila 1. septembra letos odprta trgovina KTL -Lepenke Tržič, poimenovana po uveljavljeni blagovni znamki LOTOS. Otvoritev je bila izpeljana dan pred »Šuštarsko nedeljo«, ki v Tržič vsako leto privabi številne obiskovalce. In naša trgovina jih je pričakala pripravljena. Ideja o lastni trgovini KTL, v kateri bi svoje izdelke ponudili široki potrošnji, je zorela lep čas, priložnost za uresničitev pa je izkoristila Lepenka Tržič. O usmeritvi trgovine pa tudi o prvih rezultatih po mesecu obratovanja, so mi pripovedovali Peter REZAR, v.d. direktorja Lepenke Tržič, Maja RIBIČ-NO-SAN, vodja službe za pospeševanje prodaje in seveda prodajalca v trgovini, ki sem jo obiskala v začetku oktobra, Karolina KAŠTRUN in Franc ŽURAN. Peter REZAR: »V KTL je zamisel o trgovini že stara, tako da bi prvotnega pobudnika težko imenoval. Izkoristili smo priložnost, ki se nam je ponudila in kupili lokal na Deteljici. Poleg ugodne strukture financiranja bi poudaril, da smo akcijo hitro izpeljali, v dveh mesecih in pol po podpisu pogodbe o nakupu. O investiciji kot taki še to: investicija v trgovino je dobro zavarovana. Če se nam ne bo povrnila, lahko lokal kadarkoli izpraznimo in oddamo v najem za 2.000 DEM mesečne najemnine, kar ne bi bil noben problem. Sicer pa je bil projekt prvotno predstavljen na širšem kolegiju KTL, vendar do dogovora o skupnem investiranju v trgovino ni prišlo, kljub usmeritvi na programu celotne KTL. Glede trgovine je bila poudarjena le želja, da bi takšno trgovino imeli v Ljubljani... Kakorkoli že, trgovino imamo, in s tem smo napravili prvi korak v maloprodajo, tržni pristop smo torej nekoliko zasukali in se poleg naročilniške oz. industrijske prodaje usmerili na široko potrošnjo. Na strani komercialnih služb posameznih podjetjih je zdaj, ali bodo to možnost izkoristili. Dodati moram, da v tej fazi ne gre za trgovino v klasičnem smislu, ampak bolj testno trgovino, zato je možen npr. konsignacijski način prodaje, kjer je rizik obojestranski. Trenutno sta vodilna LOTOS in HERMES program, nekaj izdelkov pa smo v smislu reklame dobili še iz Kartonažne in Rakeka. Perspektivo trgovine vidim v razširitvi ponudbe kot jo bo diktiralo povpraševanje kupcev, ki ga natančno spremljamo. Ta pa ni več v okviru KTL. V nedogled namreč na odziv komercialnih služb ostalih programov KTL ne bomo čakali, niti ne bomo več prosili. Na njih je, da razmislijo, katere proizvode bi bilo z njihovega vidika zanimivo dati v maloprodajo. Sprašujete me po poslovanju trgovine v tem prvem mesecu? Poročila in s tem točnih številk še nimamo, gre pa za promet okrog 100.000 din, To je toliko kot ga ustvari dober grosist. Osnovna poanta za te čase pa je gotovina, dnevni priliv. Kakšne prognoze za naprej pravzaprav ne bi dajal in sicer iz dveh razlogov. Prvič, ker raje vidimo, da stvari najprej izpeljemo pa naj rezultati kažejo, kaj smo dosegli, in drugič: kar je odvisno od nas, bomo seveda skušali kar najbolje urediti, veliko stvari pa je le neodvisnih od nas - širitev prodajnega programa po želji kupcev. Osnovna usmeritev trgovine pa je vendarle prodajati program KTL na drobno. S PAKOM smo našli pravi način to je konsignacijsko prodajo, kjer je rizik obojestranski. V sklopu programa HERMES prodajamo tudi kasete Jelplasta, po katerih je kar povpraševanje. In mimogrede: kot stvari poznam in če bi odločal o tem - Jelplasta ne dam iz KTL. Namreč, toliko je možno- sti proizvodnje za Jelplast, ki smo jih videli zdaj, ko smo se z maloprodajo nekoliko bolj ukvarjali. Naj zaključim - lepa hvala vsem tistim, ki so se okrog trgovine trudili in dali svoj delež. Sodelovanje z Majo RIBIČ in Darjo TRTNIK je bilo dobro in zadovoljni smo. Lepa hvala tudi v tem smislu, da naš delež za to službo ni vprašljiv, kadar se bomo pogajali o tem kdo bo kakšno dejavnost plačeval.« Maja RIBIČ-NOSAN: »S stališča strokovnih služb KTL je namen trgovine v tem, da izdelke, kijih dosedaj proizvajamo za znane kupce, z malenkostnimi spremembami ponudimo tudi široki potrošnji. Poudariti želim, da proizvodnje s tem ne bi posebej obremenjevali; naročila za trgovino ne bi bila posebej specificirana, ampak bi ob določeni proizvodnji npr. kombi doz za znanega kupca, opustili etiketo in jih v začetni fazi izdelali v beli barvi ter jih nato ponudili v svoji trgovini. S tem bi dali obstoječim programom dodatno vrednost. Tako bi preizkusili odziv tržišča, dobili povratne informacije, zato trgovina predstavlja lotos toaletni P^^rMES biroprogra*HE izdelki iz lepenke zdelki iz Papir*a izdelki iz kartona lotos ...ka prodajalna lndJStr" la p.°- TrŽič KTL. Lepenka. P ... Deteljic®4 64290 Tržič V trgovini LOTOS prodajata Karolina Kaštrun in Franc Žuran. Pravita, da sta s prometom v prvem mesecu kar zadovoljna, čeprav ponudba trgovine še ni taka kot bi jo želela. Trgovina je lepo opremljena, kar še manjka, pa bodo v kratkem dopolnili. Dobro bi bilo, če bi pri PEKOVI trgovini postavili informacijsko tablo, saj se tam ustavi največ kupcev. Predvsem pa bi morali čimprej dati na police novoletni program - škatle za steklenice, ovojne papirje, pisane vrečke. Povpraševanje kupcev, Id so prijazno postreženi, skrbno spremljata, to pa je že pol poti do uspešnega poslovanja trgovine. pravzaprav kombinacijo razvoja in testiranja tržišča. Pri tem seveda ne gre za velike korake, lahko pa bi kdaj v bodočnosti šlo tudi za kaj več. Druga možnost je, glede na predvidevanje, da imamo ob vsakem naročilu tudi določen odstotek izmeta, da to ponudimo trgu po polovični, diskontni ceni. Tako ti končni proizvodi ne bi šli med odpadek. Poudariti želim, daje projekt trgovine, ki ga je izdelala naša služba, zasno-ven na proizvodnem programu celotne KTL. Prav pri vsakem programu so možnosti, navajam pa samo nekaj primerov povpraševanja tržišča: transportna embalaža za selitve, škatle iz valovitega kartona v manjših količinah za potrebe obrtnikov, zibelke iz valovitega kartona za dojenčke, arhivske škatle z Rakeka, uporabne za shranjevanje marsičesa, okrogle cevi, doze, sodovi, ovojni papir, razne vrečke itd. Pomembno je tudi, da je za uporabnost določene embalaže veliko idej; te kupcu lahko dober prodajalec sugerira, skozi odziv pa bi se te ideje potrdile ali ovrgle. Oceno poslovanja trgovine je po enem mesecu težko dati. Najbolje je šel v prodajo toaletni papir. Cena je bila res ugodna, zato da ljudi privabimo v trgo- vino in si ogledajo še ostalo ponudbo. Dva problema bi izdvojila glede poslovanja trgovine: problem službe, ki bo spremljala dogajanja in imela celoten pregled nad tem in vprašanje prilagajanja prodajnega programa iz osnovnega koncepta po željah tržišča. V službi pospeševanja prodaje nimamo kadra, sama načrtujem in pripravljam koncepte, ki jih moram tudi izvesti, pokrivam pa tudi ostale programe. Ni bilo enostavno izpeljati tako široke akcije kot je trgovina v tako kratkem roku od koncepta, določitve prodajnega programa, izbire izvajalca za opremo in kontrole do samih naročil. Glede same opreme trgovine pa moram omeniti tudi dobro sodelovanje naše štipendistke Darje TRTNIK, ki je po osnovnih izhodiščih naše službe izdelala idejni načrt za opremo celotne trgovine.« Majda Štrekelj Dan KTL v sliki in besedi (nadaljevanje s prve strani) Res je, da so bila mnenja o potrebnosti in racionalnosti te gradnje različna, kar je za nekaj časa celo ogrozilo obstanek delovne organizacije. To pa nam je obenem pomagalo, da smo na dnevni red postavili prava vprašanja naših odnosov in nadaljnega razvoja pa tudi interesov, ki nas lahko združujejo. Začeli smo s postopno programsko in funkcionalno decentralizacijo poslovanja, kar je koncem lanskega leta pripeljalo do ustanovitve sedmih podjetij in združenega podjetja v skladu z zakonom o podjetjih. Proces seveda še ni zaključen, ker nas čakajo dodatne in zaključne naloge. Vidim jih v štirih zadevah. Prva je urejanje lastninskih odnosov, kjer le počasi spoznavamo bogastvo oblik in možnosti, ki nam jih daje nova zakonodaja in ki so v svetu že dolgo prisotne. Druga je -izkoristiti možnosti za tuja sovlaganja in ustanavljanje skupnih podjetij, kjer so tuji partnerji za nekatere naše programe pokazali konkreten interes. Tretja je postavitev skupne »krovne« organizacije z novimi funkcijami in oblikami njenega dela, pri čemer bo v njej bolj kot dosedaj potrebno opravljati tiste zadeve, za katere je neracionalno, da jih opravlja vsako podjetje z visoko strokovnimi, sposobnimi in iniciativnimi kadri. Vse te naloge so seveda dolgoročnejše narave. Prepletajo pa se s trenutno najbolj aktualno nalogo, ta pa je: kako v teh težkih časih preživeti in kako v teh težkih pogojih najti možnosti, energijo in spretnost za izhod v nekaterih podjetjih. Naša dolgoletna vezanost samo na domači trg in njegove pogoje poslovanja in deloma na vzhodne države, nas je pripeljala do napačnih kriterijev za oceno lastnega poslovanja. Ko se nam je pred letom in pol začel domači trg najprej zaradi političnih, pozneje pa tudi ekonomskih razlogov zapirati, smo se začeli bolj intenzivno ukvarjati tudi z izvozom drugam. Res je, da smo že letos uspeli povečati izvoz s 6-7% na 15%. Naši cilji pa so veliko večji. V nekaj letih bi morali izvažati okoli 30% svoje proizvodnje. To nam bo šele omogočilo stabilnejši položaj na zunanjih trgih, v proizvodnji, delu, pa tudi osebnih dohodkih. Zahtevalo pa bo od nas tudi prilagoditve na zapadne kriterije učinkovitega poslovanja in organizacije. Ta svet nam namreč ne more priznati naših stroškov poslovanja. Ne prizna nam visokih stroškov delovanja družbe, pa tudi ne prizna nam - in to bi rati posebej poudaril - naših visokih stroškov, ki so posledica dragih vhodnih surovin, naše slabe organizacije, slabega izkoristka materiala, neodgovornega dela, zaradi česar gre veliko materiala in izdelkov, kot mi pravimo, v »luknjo«. Nc bom govoril o ukrepih ekonomske politike, ki nam v tej naši orientaciji v marsičem ne gredo na roko. Ne bi rad govoril o hudi nelikvidnost, ki nas daje, o nizkih osebnih dohodkih v nekaterih podjetjih (prva zamrznitev nas je zajela v za nas zelo neugodnem trenutku), padanju prodaje in proizvodnje v sedanjem obdobju. Ti problemi naj nas stimulirajo, da sami naredimo vse za izboljšanje dela, večjo podjetnost in učinkovitost. Rekel bi torej le, da je še dovolj zadev, ki jih moramo pospraviti sami. V zadnjem času se je v svetu mnogo spremenilo in tako spremenjen svet je grobo vdrl v našo zaspanost in neinventivnost. Predvsem na nas je, koliko hitro in učinkovito se mu bomo začeli prilagajati. Dolgoletna zgodovina Kartonažne tovarne - saj jo je Ivan Bonač ustanovil že leta 1897 - kaže različne faze njenega razvoja. Nikoli ni bil lahek in enostaven. Sedaj smo končno zapustili staro to- varno in organizirali sorazmerno moderno proizvodnjo na tej lokaciji. To smo lahko storili tudi zaradi ugodnega aranžmaja, ki smo ga sklenili z GP Grosuplje. Toda to je šele prva faza. Preselili smo se in si ustvarili šele možnosti, da bolje organiziramo proizvodnjo, da jo pocenimo in zmanjšamo naše stroške. Čaka nas pomembna naloga, da sedanje pogoje izkoristimo z drugačnim, boljšim menagementom - prodajo. Podoben je položaj v vseh drugih naših podjetjih, kjer smo v zadnjih letih mnogo investirali za usposobitev in izboljšanje proizvodnje. To velja še posebej in tudi za podjetji v Logatcu in Rakeku, kjer je težko delo, kako ohraniti in še izboljšati sedanji sorazmerno ugoden položaj na trgu in v rezultatih poslovanja. Pa dovolj o tem. O naših težavah, splošnih in naših posebnih, govorimo vsak dan. O uspehih veliko manj, ker se nam zdijo ta hip manj pomembni. Želim vam vsem, da bi se danes na našem tradicionalnem dnevu KTL ugodno počutili, goste pa vabim, da nas takoj po ogledu tovarn ne zapustijo. Želimo, da še več zvedo, kako naš ne tako majhen kolektiv preživlja te težke čase.« Po zaključeni uvodni slovesnosti, smo bili povabljeni na ogled proizvodnje v vseh treh tovarnah. Pri ogledu so se nam pridružili tudi gostje, ki so z zanimanjem spremljali delo na posameznih linijah in nastajanje izdelkov navite, potiskane embalaže ter papirne konfekcije. Na srečanje v rekreacijski center Mostec so nas odpeljali avtobusi. Nepogrešljiv golaž, postrežen v ličnih skledah, gneča pri šanku in živahna glasba za ples, vse to je poskrbelo za prijetno razpoloženje. Pa nasvidenje prihodnje leto! M.Š. Obveznice po zakonu o omejitvi izplačil osebnih dohodkov mm_________ ° »- 7sr —w Ti, kaj pa ti misliš o obveznicah in delnicah? j. - ' * f? ! 1. V sklopu programa za zmanjšanje inflacije je bil konec preteklega leta sprejet Zakon o izplačilu osebnih dohodkov do konca prvega polletja 1990. Glavni cilj je bil omejiti porabo ter zmanjšati stroške dela v skupnih stroških poslovanja. Po prenehanju veljavnosti tega zakona, ustrezne zamenjave pa ni bilo, je zvezna vlada ocenila, da bi prepuščanje delitvene politike stihiji, ogrozilo dosedanje rezultate programa. Zato je bil po hitrem postopku sprejet novi Zakon o izplačilu osebnih dohodkov, sredstev za neposredno skupno porabo in sredstev za prehrano delavcev. Cilji tega zakona so veliko bolj mnogoplastni od prejšnjega kot napri-mer: krepitev finančne discipline, ohranitev celotne mase osebnih dohodkov v okvirih, ki zagotavljajo izvajanje programa, zagotavljanje določenega zneska domače akumulacije, postopno spreminjanje strukture lastnine v večini podjetij. Danes lahko trdimo, da so vsi zasledovani cilji pod vprašanjem oziroma se le-ti ne uresničujejo. Celotna masa sredstev za osebne dohodke je presegla s programom začrtano višino, obveznice kot alternativna rešitev za izdajanje internih delnic, ne zagotavljajo v potrebni meri zmanjševanja odhodkov za splošno in skupno porabo, ogrožajo načrtovani obseg akumulacije in seveda zavirajo proces transformacije lastništva v podjetju. 2. Zakon o izplačilu osebnih dohodkov je uvedel interno delnico in obveznico kot specifično novost v našem sistemu. V 4. členu zakona je vneseno, da se del zneska povečanja mesečne akontacije čistih osebnih dohodkov izplača v internih delnicah ali obveznicah. Povečanje po tem zakonu je potrebno razumeti kot razliko med obračunanim osebnim dohodkom na delavca v posameznem mesecu v primerjavi s povprečno izplačanim osebnim dohodkom v obdobju december 1989-maj 1990. Del te razlike se mora delavcu izplačati v vrednostnem papirju - delnici ali obveznici. Razlika med delnico in obveznico je v tem, da delavec z delnico postane lastnik dela kapitala in ima s tem pravico do dividende, ki pa je odvisna od poslovne uspešnosti podjetja. Obveznica ima značaj osebnega dohodka, ki se šteje v pokojninsko osnovo, le da je njegova poraba začasno preložena. Ko gre za odložitev plačila najmanj za leto dni, se obveznice obrestujejo kot vloge, vezane preko leto dni, obresti so vnaprej določene, so strošek podjetja in niso odvisne od poslovne uspešnosti. Podjetje mora za vse izdane obveznice (evidentirane na plačilni listi delavca) obračunati in poravnati vse davke in prispevke, ki se sicer obračunajo od osebnih dohodkov. Z izplačili dela osebnega dohodka v obveznicah - kot alternativa delnicam, so pri najpomembnejših zasledovanih ciljih doseženi obratni učinki, ti pa so: večja finančna obremenitev podjetja zaradi plačila davkov in prispevkov, pove- čanje stroškov splošne in skupne porabe, povečanje stroškov dela v skupnih stroških. Strošek dela (osebni dohodek) namreč predstavljajo vsi obračunani osebni dohodki, neto izplačila, neto obveznice in prispevki od izplačil in obveznic. V nekaterih naših podjetjih se je tako delež osebnih dohodkov v realizaciji izredno povečal. V Sloveniji pa je zaradi specifičnega stališča do delnic, da le-te glasijo na neto znesek, da se tudi roma rekapitalizacijo, še dodatno zavrl proces transformacije družbenega kapitala. Ravno zaradi tega smo se v večini naših podjetij odločili, da del osebnih dohodkov izplačamo v obveznicah. Premalo pa se zavedamo, da je tudi obveznica osebni dohodek, da je tudi tega potrebno zaslužiti na trgu. D. M. Odgovori na delegatska vprašanja O obveznicah je pod točko »delegatska vprašanja« tekla razprava tudi na zadnji seji delavskega sveta sestavljenega podjetja dne 31. oktobra. Vprašanja je postavil predsedujoči Darko DENIŠA, odgovoril pa generalni direktor Miroslav SA-MARDŽIJA: »Po zakonu moramo določen del povečanja osebnih dohodkov v nekaterih podjetjih izplačati v obveznicah. Na plačilnih kuvertah ste individualno dobili izpisan znesek obveznic. Glede na to, da bi bil nepotreben strošek za vsak mesec posebej izdajati vrednostne papirje - obveznice, smo se dogovorili, da se konec leta za vse tiste zneske, ki jih imate izpisane na plačilni kuverti, izda ena obveznica z tremi taloni. Tako bo vsak imel v rokah tudi dokument, čeprav je že z izpisom na plačilnem listu in evidenco v centru, vzpostavljeno razmerje med vami in podjetjem, podjetje je vaš dolžnik. Po zakonu je obveznica izplačljiva po enem letu, izplača pa se skupaj z obrestmi, ki veljajo v banki za vezane vloge nad eno leto. Glede na zakon bomo morali obveznice izdajati še naprej, če bomo hoteli ohraniti dosedanje osebne dohodke. Če pa jih bomo hoteli povečati, bomo pač morali povečati tudi izplačila v obveznicah.« Kaj pa če delavec prekine delovno razmerje v podjetju? »To ne spremeni ničesar. Če je del osebnega dohodka ob izplačilu 10. oktobra letos prejel v obveznicah, ima pravico svoj zahtevek 11. oktobra 1991 uveljaviti na blagajni, kjer mu bo to izplačano, skupaj z obrestmi.« Kaj pa če podjetje ne bo moglo plačati? »To se lahko zgodi samo v primeru stečaja podjetja. Delavec nastopa kot upnik in njegova terjatev gre med terjatve podjetja. Kot upnik deli usodo ostalih upnikov.« inf. služba Prednosti metode dialoga - nadaljevanje Z dialogom se tudi učimo Eden od smotrov dialoga je tudi učenje. Učenje pa je povezano tudi s spreminjanjem naših prvotnih pogledov in stališč. Prav tako naše ideje lahko spreminjajo sogovornike. Zato gremo v dialog vedno s prepričanjem in pričakovanjem, da na koncu nihče od udeležencev ne bo ostal povsem enakih pogledov in izkušenj, kot jih je imel na začetku. Dialog je mogoče doživljati kot dragoceno dogoviščino, ki nas lahko pripelje do odkritij novih miselnih svetov, ki jih prej nismo poznali ali pravilno razumeli in priznavali. V dialogu se porajajo nove ideje in spoznanja, začnejo pa lahko tudi odmirati dotedanja prepričanja. Človek ne bi smel biti ujetnik nekega svojega prepričanja v tolikšni meri, da bi zaradi dogmatske zvestobe vsem svojim nazorom zatiskal ušesa in oči ter zapiral pamet pred spoznavanjem tudi drugačnih nazorov in novih dejstev. Zaradi tega mu še ni treba nujno zmeraj zavreči svojih dotedanjih prepričanj. Mogoče ga bodo nova dejstva in drugačna prepričanja samo še bolj utrdila v njegovem dotedanjem prepričanju. Morda pa bo njihov vpliv tudi drugačen, mogoče tudi takšen, da bo človek ugledal tudi šibke točke v dotlej kot granit trdnem svojem prepričanju. Dialog odpira možnosti za vse takšne in drugačne spremembe v človekovi zavesti, monolog jih zapira in človeško misel nečloveško zabetonira. Dialog se začenja zaradi razlik med ljudmi in lahko pelje k večji enotnosti in razumevanju med njimi. Dialog je najbolj civiliziran način sožitja med različnostmi v človeškem rodu. Dialog ne povzroča v nas zmeraj le prijetnih doživetij. Včasih od nas tudi terja, da si priznamo, da nismo imeli prav, da smo se motili, da so drugi vedeli več in bolje. To so pač boleči intimni opomini, da nismo popolni, ki pa nas ne smejo prehudo zmesti in spraviti ob ves pogum. Naučiti se moramo doživljati tudi občasne poraze kot novo izkušnjo in koristno spodbudo za svoje hitrejše in ustreznejše spreminjanje. Poraz naj nam ne bo povod za kapitulacijo pred samim seboj, ampak kvečjemu znamenje za večjo mobilizacijo k pozitivnim spremembam naših navad, znanj in pogledov. Dialog vključuje sposobnost misliti in delati skupaj z drugimi Dialog vklučuje sposobnost misliti in delati skupaj z drugimi. Zato sc moramo nenehno učiti tiste težke veščine, ki se ji pravi - vživljanje v kožo drugih. Spraševati se moramo, ali zmoremo in hočemo sprejemati tudi tujo razlago problema. Ali nismo mogoče ljubosumni na tujo podbudo in predloge? Ali kritike naših idej nc doživljamo preveč osebno in čustveno? Ali smo sposobni v dialogu ideje sprejemati in oddajati? Ali smo sc ljudem sposobni približati ali jim dovoliti, da se oni približajo nam? Ah znamo oceniti, katero razdaljo je v danih okoliščinah najpametneje ohranjati z enim ali drugim sodelavcem v dialogu? Mladostnost in gibkost dialoškega mišljenja - lahko bi to poimenovali tudi našo socialno inteligenco - pa sc kažeta tudi v tem, koliko sposobnosti premoremo, da bi delno ali povsem spremenili tradicionalne zorne kote našega razmišljanja, če se v praksi začne kazati njihova preživelost, neu- spešnost ali skreganost s stvarnostjo, z dejstvi. Omenjena sposobnost ni nujno povezana s starostjo, češ, vsi stari ljudje se že zaradi svojega dolgega življenja in izkušenj oklepajo svojih nazorov kot pijanec plota. Vsi mladi, ki imajo še sveže možgane, pa so zmeraj miselno fleksibilni in neko-vencionalni. Čeprav ne smemo zanikati določene soodvisnosti let in okostenelosti mišljenja, pa mora tako mlad človek kakor še posebej starejši v nenehnem dialogu pri delu, v družini in družbi, vaditi sposobnost prilagajanja mišljenja novim dejstvom. inf. služba Imate idejo? Napišite članek in ga pošljite v GLASILO! Iz proizvodnje vrečk na dan otvoritve nove tovarne. Srečala sva se v Lepenki Tržič. Nekaj novih investicij v strojno opremo v Karto-naži Rakek Desno: Najmodernejši izsekovalni avtomat švicarske firme BOBST, ki izsekuje in obtrguje 6000 pol na uro (velikost pole 1420 x 1020 mm). Levo spodaj: Avtomatski stroj za zlaganje oziroma sestavljanje križnih vlog iz valovitega kartona prihrani Kartonaži Rakek veliko ročnega dela. Desno spodaj: Fleksotiskarski stroj omogoča tiskanje v treh barvah. Povezan je z izsekovalnim avtomatom Bobst. (Foto: A. Čekada) Vsebina »sindikalne liste 90« Draginja draži delo Že takoj po sprejemu splošne kolektivne pogodbe za gospodarstvo so delavci izrazili željo, da bi 3. točko 39. člena te pogodbe za gospodarstvo (pavšalni znesek potnih stroškov) sindikati razčlenili in pričeli sproti objavlajti. Predsedstvo sveta Zveze svobodnih sindikatov Slovenije je na svoji seji 4.10.1990 zato sklenilo, da članstvu ZSSS in drugim sindikatom posreduje v razpravo »Sindikalno listo ’90«, ki naj bi bila vodstvom podjetij v oporo tudi pri izračunavanju drugih materialnih stroškov in povračil, ki nastajajo pri opravljanju del in nalog zaposlenih. Tako je strokovna služba svobodnih sindikatov pripravila »sindikalno listo 90«, ki pa po novem (po podpisu splošne kolektivne pogodbe za gospodarstvo) ni predpis, marveč le priporočilo za določanje nekaterih stroškov v podjetjih oz. organizacijah in pri delodajalcih «na minimalni ravni«. Tako Predsedstvo Sveta ZSSS priporoča, naj cela dnevnica za službena potovanja doma (nad 12 ur in do vključno 24 ur odsotnosti) znaša 350,00 din, polovična (nad 8 ur do 12 ur odsotnosti) 180,00 din, znižana (od 6 ur do 8 ur, če se potovanje začne 2 uri pred začetkom delovnega časa ali konča 2 uri po njem) pa 130,00 dinarjev. Višino dnevnice bi morali poslovodni organi določati že pred potovanjem na potnem nalogu. Dnevnica in terenski dodatek ter regres za prehrano se izključujejo. Če potovanje traja več kot tri dni nepretrgoma, naj ima delavec pravico do akontacije dnevnic za vse dni predvidenega potovanja. Poračun akontacije pa naj opravi pri obračunu dnevnic. Do sprememb naj bi prišlo tudi pri obračunavanju kilometrine. Pri uporabi lastnega avtomobila v službene namene navadno kilometrino izplačujejo v višini 30% cene super bencina. Pri izplačevanju kilometrin je možno uveljavljati avtomatizem obračuna z veljavnostjo kilometrine dan po objavi cen super bencina. Kilometrina je 2. oktobra 1990 znašala 3,40 po zadnji pocenitvi bencina pa jo bo morda možno (treba) znižati. Tako kot doslej naj bi tudi v prihodnje stroške za prenočevanje izplačevali po predloženem računu, skladno z navodi- lom na potnem nalogu. Če na nalogu ni drugače določeno in delavec ne predloži računa, naj ima pravico do posebnega povračila prenočnine v višini 130,00 din. Če na potnem nalogu ni drugače določeno, ima delavec tudi pravico do povračila vseh stroškov v zvezi z opravljanjem nalog na službenem potovanju (telex, telefax, mestni promet, PTT sto-ški), razumljivo, ob predložitvi računov. Sindikati so izračunali tudi stroške za ločeno življenje. Ti naj poslej znašajo 3.700,00 dinarjev na mesec, njihovi upravičenci pa naj bi jih prejemali od prvega dne naslednjega meseca po objavi sindikalne liste. Povprečni čisti osebni dohodek na delavca v gospodarstvu Republike Slovenije za zadnje trimesečje (junij-avgust 1990) znaša 5.438,00 dinarjev. Ob upoštevanju tega podatka znašajo vrednosti posameznih kategorij iz splošne kolektivne pogodbe in dosedanje sindikalne liste: a) regres za prehrano: - po splošni kolektivni pogodbi mesečno na delavca 752,00 dinarjev, - po sindikalni listi 1.087,60 dinarjev, XXXI. LETNE ŠPORTNE IGRE PAPIRNIČARJEV SLOVENIJE - XXXI. LETNE ŠPORTNE IGRE PAPIRNIČARJEV SLOVENIJE Ekipno II. mesto za KTL! Ko je v mesecu juniju prišlo povabilo za udeležbo na športnih igrah papirni-čarjev Slovenije, je bilo mnogo razmišljanja o tem, ali naj se iger udeležimo ali ne. Razmišljanja so upoštevala krizne čase s pomanjkanjem denarja, vendar -če bi človek prepogosto razmišljal tako, bi verjetno še vedno oral z lesenim plugom. Zato so razmišljanja šla v prid sodelovanju na športnih igrah, ki imajo poleg svoje izrazito rekreativne in športne vsebine tudi širši povezovalni pomen. Tudi za nas, delavce KTL! Kar malo boleče je bilo pred otvoritvijo videti ekipe Združenih podjetij KTL, kako se skorajda nič bolje ne poznajo med seboj kot s tujimi ekipami... Športne igre so se odvijale 8. septembra 1990 v športnih objektih Domžal in Količevega. Sodelovalo je 9 organizacij iz papirne industrije: Papirnica Količevo, ki je bila tudi organizator iger, AERO Medvode, Videm Krško, Papirnica Vevče, Papirografika Ljubljana, Slovenija papir Ljubljana, HAGO Celovec, Tika Trbovlje in KTL. Naši tekmovalci so nastopili vil športnih panogah in dosegli naslednje rezultate: - košarka - moški 5. mesto (nastopilo je 6 ekip), - nogomet 5. mesto (nastopilo je 6 ekip) - balinanje - moški 1. mesto (nastopile so 4 ekipe), - šah 4. mesto (nastopile so 4 ekipe), - tenis 6. mesto Ne vem, ali so bili naši štirje šahisti bolj razočarani kol nogometaši, manj pa prav gotovo ne! (Foto: D. Korošec) - po zveznem interventnem zakonu 1.359,50 dinarjev b) jubilejne nagrade po kolektivni pogodbi in sindikalni listi: - za 10 let delovne dobe 2.719,00 - za 20 let delovne dobe 4.078,50 - za 30 let delovne dobe 5.438,00 c) nagrade ob upokojitvi 16.314,00 Po splošni kolektivni pogodbi je možno odpravnino izbirati, in sicer v zgornjem znesku ali v znesku treh povprečnih plač delavca, če je to zanj ugodnejše. d) solidarnostne pomoči - pomoč družini umrlega delavca naj bi bila po novem 5.438,00 dinarjev. Pri vseh teh številkah gre, razumljivo za najnižje ravni možnih izplačil materialnih stroškov, ki jih terjajo svobodni sindikati kot zaščitnik delavskih interesov. Vodstva podjetja se lahko odločajo tudi za višje -skladno z rezultati svojega poslovanja in drugimi ekonomskimi motivi. Povzeto po DNEVNIKU, dne 5.10.1990 - namizni tenis - moški 2. mesto (nastopile so 3 ekipe) - odbojka - moški 3. mesto (nastopile so 4 ekipe) - odbojka - ženske 4. mesto (nastopilo je 5 ekip) - streljanje - moški 4. mesto (nastopilo je 5 ekip), vendar sta strelca naše ekipe Tone Pestotnik (Rakek) in Miran Vidmar (Tržič) med 20. tekmovalci dosegla 9. in 15. mesto; - kegljanje - moški 4. mesto (nastopilo je 6 ekip) Čeprav kegljači s svojim mestom niso bili zadovoljni, pa so rezultati posameznikov izredno dobri. Med 36. tekmovalci so bili Založnik Tone (Rakek) na 6. mestu, Puntar Julijan (Rakek) na 7. mestu, Perne Marko (Tržič) na 16. mestu in ostali trije (Perko, Mekina, Kovič) na 21., 25. in 27. mestu. - kegljanje - ženske 3. mesto (nastopile so 3. ekipe), za las oziroma za dva keglja jim je »ušlo« drugo mesto. Po rezultatih je Irma Perko (Tržič) dosegla odlično 5. mesto. (nastopilo je 6 ekip), - plavanje - moški 3. mesto (nastopile so 3 ekipe) - športni ribolov 3. mesto (nastopile so 3 ekipe). Ekipni rezultati po posameznih panogah so torej odlični, pa malo manj in še malo manj dobri. Toda niso pomembni le rezultati, čeprav je zmaga logičen cilj vsakega tekmovanja in tekmovalca. Navdušujejo zmage, navdušujejo pa tudi sodelovanje, vztrajnost in športni poraz. Kot naprimer pri naših nogometaših: imeli smo smolo zaradi izpada najboljših igralcev in zaradi prepozicij, ki jim zaradi treh neodločenih rezultatov niso več dovoljevale igranja. Njihovi upi so bili realno mnogo višje, njihovi obrazi na igrišču po izločitvi pa več kot žalostni - toda zelo športno so ob podelitvi sprejeli svojo uvrstitev. Enako mladi košarkaši. In z malo več športne sreče bi tudi odbojkarji pristali bliže svojim upom. Ne vem, ali so bili naši štirje šahisti bolj razočarani kot nogometaši, manj pa prav gotovo ne. Že nastopili so v nepopolni zasedbi in športna sreča jih ni prav nič spremljala, so rekli, in skoraj vsi so odšli še pred zaključkom iger. Odlične rezultate so dosegli naši pla- valci posamezno: Perko (Tržič) 1. v svoji kategoriji (6 tekmovalcev) in s premočnim vodstvom pred drugouvrščenim; Lukež (PAKO) 3. od 7 tekmovalcev in Bonča (Tovarna potiskane embalaže) 2. od treh tekmovalcev, vendar sta bila oba kar deset let mlajša. Bravo, Slavko Bonča! In ženske plavalke KTL? Ostali sta le 2 tekmovalki od prijavljenih štirih, toda Geni in Maja sta vztrajali in tudi v plavanju priplavali točke za KTL-Posebej bi rada opozorila na Geni Pavšičevo, to skromno in disciplinirano športno dekle, ki je točke za KTL najprej prikegljala, potem tekmovala v odbojki in še vsa zasopla od lovljenja žog priplavala 1. mesto KTL. Žal pa ni prisostvovala navdušenju, ki je med nami zavladalo ob razglasitvi rezultatov. Ko je Jože Hrastnik poletel po plaketo za 1. mesto, ki so ga dosegli balinarji (Hrastnik, Pene - Tovarna potiskane embalaže, Bučar, Puntar - Rakek, Opara - PAKO) in ko smo prejeli pokal za ekipno 11. mesto KTL, nas je v glasnosti presegla le še zmagovalna ekipa Papirnice Količevo. Mislim, da smo prav s tem navdušenjem pokazali, kako se veselimo tega športnega dosežka KTL. Čeprav smo ob mizah sedeli ločeno in skoraj tudi po podjetjih, smo bili v tem športnem veselju pripadni izključno firmi KTL. Ob koncu še to! Na nivoju KTL že od lani ne združujemo sredstev za športne aktivnosti in nimamo več športnega referenta. Športne aktivnosti se po posameznih podjetjih odvijajo ali v okviru sindikalne organizacije ali pa se posamezniki združujejo v svoji rekreacijski dejavnosti popolnoma samoiniciativno. Ko je prišlo vabilo za letne športne igre papirničarjev Slovenije, smo dobili v kadrovski službi strokovnih služb zadolžitev, da izpeljemo udeležbo pri igrah. Sedaj, ko so igre za nami, in se v vitrini avle na Kotnikovi 19/a blešči prelep pokal, moram najprej pokarati vse tiste prijavljene tekmovalec, ki v soboto niso prišli. Zahvaliti pa se moram vsem tistim, ki so izrabili priložnost za primerjanje telesnih moči papirničarjev in ki so izrabili priložnost, da sklenejo nova in obnovijo stara prijateljstva, predvsem v okviru KTL. To je najpomembnejši rezultat iger. Zaradi tega so se obrestovale vse neštete napake in nerodnosti, ki so bile storjene zaradi nepoznavanja tega področja, nepomembna je jeza, ko odkriješ, da so te potegnili pri bonih in si prisvojili drese. To so izrazito nešportne poteze, ki pa so, žal, obče človeške. Mnogo bolj prijeten je seveda občutek, da imaš okoli sebe sodelavce kot so Dževad, Rade, Janez, Hašim, Henrik, Maja, vsi vodje ekip, vsi ostali tekmovalci in vsi sodelavci v kadrovski službi in izven nje, ki so mi na kakršenkoli način pomagali pri izpeljavi naše udeležbe na igrah, pa četudi le z najboljšimi željami! Anka Žakelj Upokojili so se Kupovanje let nosi dokaj veliko odgovornost Tako meni dr. Jože Mencinger podpredsednik za gospodarstvo v slovenski vladi. Primerjava med številom upokojencev in številom zaposlenih kaže namreč zelo neugodno sliko. To razmerje je 1 proti 2,5. S pospešenim kupovanjem let se to razmerje slabša... Tako je število zaposlenih sorazmerno vedno manjše in če so plače manjše, je tudi denarja za pokojnine avtomatično vedno manj... (Po ND) Levo: Z Mic ko (da ji doma ne bo dolgčas) in gugalnikom (da si bo odpočila) so se sodelavci v Valkartonu oddolžili Julki GODEC z interne odpreme na kartonskem stroju ob upokojitvi. Sicer pa je morala fotografija kar nekaj časa počakati na objavo zaradi predčasnega zaključka redakcije prejšnjega Glasila. Desno: Upokojil se je Lojze OMAHEN iz mehanične v Kartonažni. Spodaj levo: Rezka ZUPANČIČ iz kuhinje ter desno: Viktor JANČIGAJ iz strokovnih služb. Rezultati žrebanja nagradne križanke iz prejšnje številke Glasila Prejeli smo 57 rešitev nagradne križanke iz prejšnjega »Glasila«. Izžrebani so bili naslednji reševalci, ki so poslali pravilne rešitve: 1. nagrado v višini 280,00 din prejme: ZALKA KLINC, Valkarton 2. nagrado v višini 250,00 din prejme: MILAN SEME, upokojenec KTL, Ljubljana, Runkova 14 3. nagrado v višini 200,00 din prejme: TONE MULH, Valkarton 4. nagrado v višini 92,00 din prejme: MLADEN KAMENŠEK, Strokovne službe 5. nagrado v višini 92,00 din prejme: VITJA JEREB, Strokovne službe Nagrado dvignite v blagajni na Kotnikovi 19/a, Ljubljana, I. nadstropje. inf. služba Pravilna rešitev nagradne križanke št. iz Glasila 5-6/90 Vodoravno: HVALISANJE, LS, ORODJAR, MORSKA, OISE, DEKLICA, VEK, AONI, MARC, ANN, OKA, I, SO, VNAPREJ, ZASIPALNICA, ZRNO, ANTE, LIANA, LATERNA, IN, K, RT, OD, REK, KOHORTA, ŽID, NADA, ASEPSE, EARL, ID, TRI, NT, ANEVRIN, OJDIP, KORDILJERE, JALEN, ARKANSAS, AKAD, AN LS, POŽIVITEV, NA DOPUSTU, OH, N, SPAK. M.Z. Razpis nagrad praznične nagradne križanke Po sklepu uredniškega odbora bodo razdeljene naslednje nagrade v skupni višini 1.600.00: 1. nagrada............. 500,00 din 2. nagrada ............ 400,00 din 3. nagrada............. 300,00 din 4. nagrada............. 200,00 din 5. nagrada............. 200,00 din Rešitve pošljite do 14.12.90 v zaprti kuverti na naslov: Združena podjetja KTL, Ljubljana, Kotnikova, 19/a, informativna služba s pripisom: »Nagradna križanka«. Če rešitev pošiljate po interni pošti zadostuje naslov: INFORMATIVNA SLUŽBA KTL in pripis »Nagradna križanka«. In še predlog: če imate le možnost, fotokopirajte zadnjo stran Glasila, kjer je natiskana križanka, da bo ostalo vaše Glasilo celo! VABLJENI K REŠEVANJU! inf. služba Ugankarski slovarček AARHUR - pristaniško mesto na Danskem CIRK - polkrožno zaključeni del ledeniške doline, krnica ERRATA - spisek napak na koncu knjige LEONID AS - špartanski kralj, 480 pr.n.š. NDOLA - mesto v Zambiji OLIN - OLINOS, starogrško mesto PERM - obdobje v paleozoiku (DIAS) NAGRADNA KRIŽANKA OB DNEVU KTL GLASILO KTL - INDUSTRIJE PAPIRJA IN EMBALAŽE LJUBLJANA, IZDAJA DELAVSKI SVET DO KTL V NAKLADI 2200 IZVODOV. IZHAJA MESEČNO, UREJA UREDNIŠKI ODBOR V SESTAVI: MILENA KLEVA (predsednik), CVETA AHČIN, DARKO DENIŠA, FANI GUTNIK, ANTON ORAŽEM, MANJA PREZELJ, (člani), TEHNIČNI UREDNIK MARINA POŽEG TER GLAVNI IN ODGOVORNI UREDNIK MAJDA ŠTREKEU, TISK KTL TOVARNA POTISKANE EMBALAŽE LJUBLJANA, NASLOV UREDNIŠTVA: INFORMIRANJE DELAVCEV KTL LJUBLJANA, KOTNIKOVA 19/a, TELEFON: 061/316-922, INT. 293. PREJEMAJO ZAPOSLENI IN UPOKOJENCI KTL TER OZD NA OSNOVI IZMENJAVE GLASIL BREZPLAČNO.